119. StevilKa. I Llnbllanl, i fotrtrt, Z7. maja 1915. XLVIII. Iefo. ^^^^^^^^^^^^^^V ^^H^^^^^^^^^^^H ^^^^^^B^^^^^^t ^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^h ^^^^^^^^B ^^^^^H ^^^^^^^H^^^^^^V t^^^^^^^^M ^^^^^^^^H ^^^^^^^^^B ^^^^^^^^H ^^^^^B ^^^^^^^^H ^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^H ^^^^^^^H i^I^^^I^E^S^V MSSfccS»B^Si&J!i3Br »Slovenski Narod" velja t L|nbl|*al na dom dostavljen: c«lo leto naprej • . . . K 24*— Sol leta „ • • • . . 12"— strt lfti » «.•••„ fr— sa mescc „ ,^» • • . 2*— t upravnritvu prcjeman: ćelo l«to naprej . . . . K 22-— pol leta „ • • • . » 11*— cctrt 1*1 „ .....5 W na msMC « • • • • « 1*90 Dopifl nij te franktrajo. RokopM •« ne rračafo. VrednMtvo i Knailova olica it S (v prtUičju levoj toltto* *L 14. Iftfeafft vsak dam xv«£er li*z*»H aedel)* ta prazalk*. Inserati veljajo: pcterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin.. za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvali vrsti 20 viru Poslano vrsta 30 v;n. Pri večjih lnscrcijah po dogovoru. Upiavništvu naj se p«čiljnjo naročnine, reklamacije, Inserati L1TelcgrAn Vašega Veličanstva seni prejel. Ni mi treha A". \\ zagotavljati, da bo postopaia Italija, ki je vse mo-goče storila. da obrani mir in ki bo storila vse kar more, da čini preje pomaga pri obnavljanju miru, na-pram svojemu zaveznik« nrisrčno prijateljstvo, kakor to odgovarja trozvezni pogodbi, njenim iskreniTTi čustvom in velikim interesom, ki jih mora varovati. V i 11 o r i o E ni a n 11 e I e. * MISIJA GROFA GOLUCIiOW-SKEGA. Začetkom nuja so poročali it3-Iijanski listi, da priđe bivši zunanji minister erof Agenor Golucho\vski kot posebni pooblaščenec v Rim. Rcs je bil tište dni, kakor snio tuci i mi poročali. grof Golucho\vski zasli-šan od cesarja v posebni avdijenci. Kakor izve »Az Est«, je bil grof Go-lucho\vski faktično določen, da od-potuje v posebni misiji v Rim. Toda italijanska vlada je sporočila na Dunaj, da ne želi Golucho\vskega prihoda, češ, ker bi se to napačno tolmačilo in vzbudilo nreveč senzacije. To sporočilo italijanske vlade je datirano z dne 2. maja. Pravi vzrok odklanjaiocega stališča Italije je razviden iz dejstva, da je italijanska vlada že 4. maja raztrgala tro-zvezno pogodbo . . . Odhod italijanskega veleposlanika iz Carigrada. Frankfurt, 26. maja. »Frkf. Ztg.« poroča iz Aten: Italijanski veleposlanik Oarioni je s celim svojim personalom zapustil Carigrad. LISTEK. Brnerikanlta. Francoski spisal Pierre de Cou-levain. (Dalje.) Kakor da jo je obšel hipen strah. Je vprašala zroč markiju trdno v obraz: — In . . • tvoja žena ni ničesar zahtevala? — Ničesar, izjavila mi je samo, da 5e smatra ločeno od mene. To se razume po sebi. — Kljub vsemu se vkrcata prve-ga julija? — Ne, vse je izpremenjeno. Annie za enkrat noče potovati v Ameriko. Sklenila je, da spremlja-mo Keradieajeve na Švedsko in Norveško. Ker je že večkrat obžalova-la, da se ne more tega potovanja ž njimi udeležiti, sprememba njenega nacrta pač ne bo vzbudila pozornosti. Jacques se je vsedel na blazino ob vznožju vojvodinje. Zopet jo je prijel za roke, jih večkrat poljubil, ne da mu jih je odtegnila. — In ti, Kristijana, kaj počneš U? je vprašal s tresočim glasom. — Jaz? je dela vojvodinja in povzdignila glavo. O, ne skrbi! Dušo in telo sem izročila rokam do-ktorja Moreau. — Ti si mu povedala? — Vse. ČIoveško naravo pozna bolje kakor duhovnik in tako zanes-ljiv je. Potrebujem človeka njegove vrste, da premagam to krizo. JPomo-re mi, da ozdravim ali umrem. — Da ozdraviš! je vzkliknil Ja-cques. To se pravi, da zatreš ljube-zen, ki je moja največja sreča! O, Kristijana, tega ne storiš! — Ali ti je ljubše. da umrem? je vprašala gospa de Blanzac. — Ne, ne ... Nimaš pa pravice odreci se mi, niti s tem, da me poza-biš, niti s tem, da umreš, zakaj moja si in ljubim te. Ti si strast in zmago-slavje mojega življenja. Ta poljub, ki te je pripravil ob pamet, ni bil dru-gega, kakor poljub zakonskega mo-ža, razumeš li sedaj? Vojvodinja je znova pobledela. — Da, poljub soproga . . . bo-žanstvenejši, svetejši kakor poljub ljubimca . . . poljub, ki vsmirja! Tišti poljub, katerega si si tako želei! Je dejala tiho in zarudela. Jacques do duše pretresen, se je sklonil nad roke, katere je držal ter jih nežno in spoštljivo poljubil. — Ne vem, je, nadaljevala Kri-stijana, da li bodem mogla nate po-zabiti, dobro pa vem. da ne morem več biti tvoja . . . Nikdar nisem prav pomislila, da ima druga žena do tebe pravice. Sedaj ne dvomim več o tem. Videl si, kako je učinkoval na-me ta grozni čin. Mari misliš, da morem se dalje v ponižanju in bolesti deliti svojo ljubezen? — O delitvi ni več govora. Gospa de Blanzac je zmajala z rameni. — Ločitev zakoncev. živečih pod isto streho, ne more dolgo trajati. Sicer pa te bode. če dobiš se nadaljnih otrok, z nepremagljivo silo vleklo k Annie. Odpusti ti. ker te ljubi in nekega lepega dne ležala si bodeta drug drugemu v naroČju . . . Tako je življenje, tak je zakon. Enkrat sem se mu skušala vpreti, no-čem mu več kljubovati. Moja Čast zahteva, da ti vrnem prostost . . , Manj kruto je, če storim to iz proste volje kakor prisiljena po okolnostih. Ljubše mi je, da narediva najini lju-bezni konec v njenem cvetu. kakor da čakava, da se sama pogubi . . * 2a! mi je moje nasilnosti radi Annie. V tem trenotku obvladuje zaničeva-Bje, ki je čuti za te, vso njeno žalost; kmalu pa bo slednja na vrhu. Uboga Annie! Zdi se mi, kakor da sem učinila zlo otroku . . . Da je Franoozi-nja, pohitela bi k njej in olajšala bi njeno bolest . . . Ona pa bi me ne razumela. — Ne, je odgovorU marki, ne razumela bi te in tvoj poskus bi položaj Ie se zastrupil. — Dobro, prepustimo času, da uredi vse to. Obljubila sem doktorju, da ne bodem mislila na bodoenost in živela na slepo. Skušala se bodem ukloniti tej zapovedi. Stori tu-di ti tako. Ne moremo uganiti, kal se zgodi in kaj se ne zgodi . . . In sedaj, dragi moj prijatelj, je nadaljevala in oprostila svoje roke iz Jacquesovih, treba, da se posloviva. — Nikdar! je vzkliknil marki. Zopet pridem k tebi. Mari misliš, da moreva iztrgati iz svojih src to ljubezen. ki je tako globoka in živa in tvori del naju samih? Ne prisojam ti te moči. Ah, popolnoma miren sem. Vsa tvoja okolica ti bode pripove-dovala o meni in naju dveh. Spomini, združeni z vsemi temi predmeti, te omamijo, u teše" in pomirilo. — Ce so tako nevarni, tedaj prodam Rosetto ali pa jo porušim. — Kako si kruta! — GleJ moško samoljubje! 2e-Iiš, naj te še dalje ljubim, dasi veš, da mi ta ljubezen ne prinaša kakor bolest! Zeleti bi moral, da pozabim, da zopet najdem mir, — Ne, tako kreposten nisem. Gospa de Blanzac je vstala. — Narediva konec! je rekla s trdim glasom. — Pusti me upati . . . — Prepovedujem ti Nasprotno, tvoja dolžnost je, da se privadiš misli, da med nama ni nikake vezi več in da poskušaš to bolest nositi tako pogumno, kakor Ie moreš. Tuđi Jacques je vstal in zri ne-kaj trenotkov vojvodinji v obraz. Nikdar se mu ni zdela tako poželje-nja vredna. tako zapcljiva. Pod vti-som spominov, ki so vstajali z dna njegove duše, se je je oklenil z ro-kami in jo večkrat pritisnil na prsa. Ni se branila, toda njene ustnice so pod poljubi ostale mrzle kakor led, njeno telo je ostalo nepremično, brez najmanišega gibljaja. Jacquesu so na mestu omahnile roke. Stopil je za korak nazaj in zelo bled dejal. s hri-pavim glasom: — Ti ne čutiš ničesar več? Po-tem . . . z bogom. Odšel je s tisto divjo jezo v srcu, ki Jo pri moškem izzove poraz in ki preglasi vse druge občut-ke. Kakor hitro so se vrata zaprla, je Kristijana razprostrla roke. — Jacques! ... je klicala z vso svojo dušo in vsem telesom. Salon je bil neizmeren. Krik se je izgubil v njem. Naenkrat je Kristijana začutila, da je vsemu konec, da Je zapuščena. Streslo jo je. Nato je povešene glave in opotekajočih ko-rakov, podobna ranjenemu bitju, odšla v svojo sobo. (Daljo prihođnjie.) Stran 2. .SLOVENSKI NAKOLT, dne 27. maja i^lS. 119 Stev. Povratek avstrijskega veleposlanika v Rrmu na Dunai. Dunaj, 26. maja. (Kor urad.) Do-fcedanji veleposlanik v Rimu, baron Macchio in princ Schonburg - Har-tenstein, kakor tuđi osobje velepo-slaništva in veČje število avstrijskih državijanov, ki so bivali v Italiji, v celem kakih 80 oseb, so se danes opoldne vraili iz Rima na Dunaj. MANIFESTACIJE IN DEMONSTRACIJE V ITALUL Preko Zeneve poročajo iz To-skane, da je prebivalstvo, obstoječe iz posestnikov in poljskih delavcev jiaravnost obupano zaradi vojne, ker polje še ni obdelano. Povsod je sliša-ti, da potrebuje prebivalstvo zadnji svoj denar za kruh in ne za vojno. Poljske delavce asentirajo v skupi-nah po 50. Ljudstvo joka in ^reklmja vojno. Ob začetku seje občinskega {sveta rimskega je naglašal žuran Colonna, da bo treba na Forumu postaviti nov slavolok za zmagovito se VračajoČe čete. Izjavit je, da odlaga-Svoje županstvo, ker gre v vojno. Klici, da mora ostati na svojem rne-stu, so ga prekinili. koncno pa je sklenil občinski svet, da županskega mesta ne zasede tako dolgo, da se knez Colonna vrne kot zmagalec. Zlasti glasne so bile manifestacije ob izbruhu vojne pred srbskim poslaništvom. Poslanik Ristić je sto-pil na balkon, strgal srbsko in itali-jansko zastavo z droga, zastavi zve-zal in vrgel v množico z besedami: Kakor naše zastave, naj bosta tuđi oba svobodna naroda, italijanski in srbski, zvežana proti skupnemu so-vrainiku. f ^ Drobne vesti iz Italije. Preko Švice poročajo: V Švico je pribežalo do 22. t. m. žq nad 1500 italijanskih vojaških be-guncev. Italijanska vlada je prevzela vse tvrdke in podjetja sovražnih državljanov v državno upravo. Povodom izbruha vojne z Av-strijo je izdal italijanski kralj tri manifeste: Narodu, armadi in mornarici. V manifestih poskuša dokazovati, da je morala Italija poseci po orožju, da ohrani svojo čast (!) in svojo po-sest (!). Vlada je uvedla najstrožjo cenzure brzojavk, pišem in časopisov. Razdivjana množica je napadla grad Cattaio pri Este, ki je last nadvojvode prestolonaslednika Karla Franca Jožefa. Množica je čuvaje pregnala ter jemala v gradu, kar se ii je dopadlo. Policija se ni pokazala. Prebivalci mesta Tivoli so se podali pred \ilo Este, ki je last av-strijskega prestolonaslednika ter so nadomestili tamkaj se nahajajoči av-strijski grb z italijansko zastavo. Ti-volski mestni svet je pozval vlado, da naj vilo — konfiscira. Vlada je dala zapreti vse itali-ianske univerze. D' Annunzio je baje prostovoljno vstopil v mornarico, Caruso in Puc-cini pa sta se stavila »Rdečemu križu« na razpolago. * Finančni položaj v Italiji. Iz Lugana javljajo: Vse tri itali-Janske emisijske banke so dobile do-voijenje izdati za mnogo sto milijo-nov novih bankovcev, seveda brez kakrsnega kritja. Poleg tega bo na-jela vlada še posebno veliko vojno posojilo — seveda v Londonu. Italijanske banke in voina. >Nowa Reforma« piše: Obe centralni državi sta pokazali, kako velikega pomena je dobro funkcioniranje bank. Nasprotno je finančni položaj v Italiji slab. Vlada je morala najeti za svoje vojne operacije 3 milijarde lir od tripeleentente. Italijanske banke moremo razdeliti po njih notranji strukturi na 2 skupini: Z nemskim kapitalom ustanovljene banke so »Banca Commerciale Italiana,« in »Credito Italiano«. čisto italijanske banke »Societa Italiana di credito provinciale«, »Banca italiana di seonto«, »Societa Bancaria Italiana« in »Banca di Roma«. Cisto italijanske banke so zelo slabotne, de-loma v razpadu. Vsled tega slabega stanja domačih bank se je morala tuđi italijanska vlada zateci sedaj v inozemstvo za vojni kredit. • * S Tiroiskega. Tirolski ces. namestnik grof Toggenburg je izdal oklic. v kate-rem pozivlja prebivalstvo. da naj z vsem zaupanjem gle(Ja v bodočnost. Smovi Tirolske in Predarlske so si v tej dolgotrajni krvavi vojni pribo-rili občudovanje sveta, ponos so ce-sarja in strah sovražniku. Zvesta do zadnjega moža je sedaj dežela ščit države, svetel bo ostal ta ščit tuđi v bodoče. Samo eno upanje navdaja vso Tirolsko: Našim hrabrim četam paj se posreći ohraniti cesarju vso dragoceao deždo tiroteka. Na Tirolskem živeći Italijant iz krarjestva, v kolikor so v vojnoob-vezni starosti so bili 25. t. m. internirani. Sole v italijanskem delu deže-le so popolnoma zaprte, sicer pa v toliko, v kolikor le to z ozirom na druge namene potrebno. VATIKAN IN VOJNA. Rinu 27. maja. (Kor. urad.) Vatikan si pridržuje pravico tajne brzojavne korespondence z nuncijatura-ini na Ounaju in v Monakovu. »Idea Nationale« je proti taki malomarno-sti napram sumljivemu Vatikanu. * NEVTRALNOST ROMUNUE. Iz Bukarešte poročajo: »Adeve-rul« priobčuje članek o razmerju Romunije do tripleentente in Italije, ki poudarja, da je Romunija dovolj hrabra in moćna, da ohrani svojo ne-vtralnost do konca vojne. To spo-znanje je za tripleentento in Italijo tem mučnejše. ker je trojni sporazum ponudil Romuniji že teritorijalne koncesije v obsegu več stotisoč km2. Kakor namigava ^Adeverul«, ostane Romunija radi tega nevtral-na, ker obstojajo med njo in Rusijo velike diference. Iz Bukarešte poročajo: Zadnja številka »Univerzula« prinaša brzojavko svojega rimskega korespon-denta, po kateri se je neki tamošnji ruski diplomat izrazil, da vlada med Rusijo in Romunijo tako veliko na-sprotstvo, da si je težko predstaviti, kako bi se dal ta prepad premostiti. Nadalje je rekel ruski diplomat, da bi bil že skrajni čas, da bi si bil vsakdo na jasnem, da Romunija niti ni tako potrebna za zaveznike, kakor se to v splošnem misli. Avstrija in Italija. (Uradna pojasnila o vojni z Italijo.) Ko je sarajevski umor na stra-šen način razodel vsemu svetu mno-goletno početje Srbije in se je odlo-Čila Avstro - Ogrska, pokoreč se najelementarnejšim zanovedim sa-moohranitve, zahtevati od Srbije resna jamstva proti nadaljevanju ta-kega početja, je morala po vsi pravici pričakovati, da bo pripoznana po-polna opravicenost njene akcije. Saj se vendar od evTopske velesile ni moglo pričakovati. da bo trpela so-vražne provokacije malega soseda, odpadniško gibanje na obmejnem ozemliu, vršeče se po določnem nacrtu, in brezvestno sodelovanje pri zločinskih napadih in da!eč razple-tene zarote proti njeni varnosti in integriteti, ne da bi končno prijela za energična obrambna sredstva. Kakor proti notranji upraviče-nosti, tako tuđi proti obliki postopa-nja Avstro - Ogrske nišo bili mogoči ugovori. Šio je za nasprotje med monarhijo in drugo neodvisno državo glede njiiu medsebojnega razmerja in nič ni opravičevalo zahtevanja, naj prepusti monarhija tretjim silam odločitev, kako daleč srne iti v obrambo svojega miru in svoje varnosti. Dasi se je torej tikal razpor iz-ključno Avstro - Ogrske in Srbije, se je moralo vendar računati z mož-nostjo, da zna Rusija, vzlic naši izjavi, da se ne borno dotaknili suverenitete in teritorijalne posesti Srbije, če ostane razpor lokaliziran, porabi-ti dobrodošli povod, da že zdaj izvede že dolgo gojeni nnmen napadalne vojne proti Avstro - Ogrski in s tem obenem proti Nemčiji, katero vojno so dajale vedno jasneje poznavati obsežna oboroževanja, opetovane poskusne mobilizacije in zgradbe velikih strategičnih železnic. Da, pričakovati je ćelo bilo, da bodo naše po nezaslišanem postopa-nju Srbije popolnoma utemeljene za-hteve le tedaj odkloniene, če priđe iz Petrograda znamenje, da smatra Rusija ta trenotek za primeren napasti monarhijo. Saj je bila za ta slučaj v ruskih računih Srbiji dolo-čena važna naloga, suniti v flanko. za katero vlogo je znala Rusijo s panslavističnimi ljubezenskimi dokazi in dosledno politično podporo vedno držati pripravljeno. Spričo sistema zvez in entent, ki je že desetletja podlaga evropske politike, je bilo v naprej jasno, da provzroči Rusija s svojim neupravi-čenim vtikanjem v razpor med monarhijo in Srbijo najtežje konse-kvence, da, ćelo splosen konflikt, O tem pač ni bilo nobenega dvoma, da se Nemčija, ki je pripoznala polno opravicenost naših obtožb proti Srbiji, ne bo umaknila s pota, ki ga ji je zaznamenovala dana be-seda in lastni življenjski interes in z vso silo pomagala dolgoletnemu za-vezniku proti ruskemu napadu. S tem je pa bil dan slučaj vojne tuđi za Francijo, ki je desetletja prežala na ugodno priliko za uresničenje svojih načrtov revanše in ravno tako je bilo pričakovati, da se udeleži vvjoc tuđi Angleška, četudi je še zadnji čas tajila, da ima trdne zveze z drugima državama entente. Končno se je smelo računati tuđi s tem, da stopi na stran centralnih držav tuđi Tur-čija, dasi je morala prenašati še po-sledice pravkar končanih balkanskih vojn, ker se zaveda, da bi zmaga Rusije pomenila konce njene neod-visnosti. Katero pa je bilo stališče Italije napram tej eventualni evropski vojni? Pač je določala zavezniška pogodba z obema centralnima državama, kateri se je imela Italija zahvaliti za tri desetletja varnosti in miru, za nemoteni razvoj svojih državnih in gospodarskih moči in skoraj breztrudno pridobitev dveh razsež-nih provincij onstran Sredozemske-ga morja, da mora pomagati svojima obema zaveznikoma v vojni proti dvema ali več državam, če te ne iz-zoveio same vojne.*) PaČ je bilo pričakovati, da nastop Avstro-Ogrske, ki se je moral po letih brezprimerne miroljubnosti in potrpljenja napram srbskim izzivanjem končno izvršiti, ni imel značaja provokacije, pač pa je izšel nanad s strani Rusije, ki se je poshiževala pri izvajanju svojih dalekosežnih načrtov Srbije kot orodja proti monarhiji. Kljub temu so se pokazali znaki za to, da Italija ne bo vstopila na strani svojih ia-veznikov v vojno, kakor bi bilo to odgovarjalo besedilu pogodbe. Po šarenem stališču, katero je zavzemala Italija za časa, ko je šio za Algeciras in za časa aneksijske krize, po razgovorih v Racconigiju in po neprestanem spogledovanju s tripelentento, sta morala nasprotno Avstro-Ogrska in Nemčija sumiti, da se bo Italija odtegnila izpolnitvi svojih zavezniSkih dolžnosti in da bo to motivirala z raznimi interpretacrj-skimi umetnostmi pri pogodbi. *) Clen III. trozvezne pogodbe se glasi v prestavi: »Če bi bil eden ali dva visokih pogodbenikov brez direktnega izzivanja z njih strani napaden od dveh ali več velesil, ki nišo podpisale pričujoče pogodbe, in z njimi zapleten v vojno, bi nastal za vse visoke pogodbenike istočasno casus ioedcris.« llaša Ua vrti Galiciji nevzdnno napredale. —Šlevilo vjetiikov jg naraslo na 25.000, vojni olen znaša le U topov in 64 strojnih pit NAS VI. ZBOR JF VZEL V NA-SKOKU UTROBO ZAORODV. TUĐI NAPAD JU2NO IN JUŽNO-VZHODNO OD PRZFMVSLA NA-PREDUJE. PLFN SE VEDNO NA-RASCA. Dunaj, 2f>. maja. Uradno se raz-gla^a 26. maja npoldan: Severovzhodno bojlšče. Bitka pri Przemvslu traia Ar-mada generalobersta van Macken-sen prodira uspešno napadaioč na obeh straneh Sana v juznc^vzhodni smeri. Izvojevala ie prehod preko Sana vzhodno od Radimna. Avstro-ogrski VI. zbor je vzel v naskoku mc»stno utrdbo Zagrodv vzhodno od imenovanega mesta. Južno in južno-vzhodno od Przemysla napad naših armad proti moćnim deloma betoniranim ruskim poziciiam polagoma napreduje, število vjetnikov, ki smo jih vieli zadnja dva dneva, je naraslo na 25.000. Vojnesa p!ena smo ugrabili do snoci: 54 lahkih ter 10 težkih topov, 64 strojnih pusk in 14 vozov z municijo. Južno od Dnjestra in na ruskem Poljskem je splošni položaj neizpre-menjen. V nekem boju severno od Visle smo vjeli 998 Rusov. Namestnik načelnika generalnega štaha pl. Hiiter, fn:!. NEMŠKE ĆETE SO IZSILILE PREHOD PREKO SANA TER DOSPE-LE DO CRTE LAZY - LASSKY-KORZENICA - ZAPALO. Berlin, 26. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan 26. maja. Jugovzhodno bojišče. Napad armad generalobersta v. Mackensena dobro napreduje. Juž-novzhodno od Radimna smo po ljutih bojih zavzeli kraj Swieto. Vzhodno od Raimnna smo i/silili tu dl prehod preko Sana, potem. Ko so avstro-ogrske ćete v naskoku zavzefe raostno utrdbo zapadno od Sana. Dalje proti severu so dosegle naše čete v svojih bojih okolico vzhodno od Laz, vzhodno od Laszkov in Kor-zenica - Zapalo ob Lubaszovki. Voj- ni plen, sestoieč iz vjetnikov in voj-nega materijala, narašča. Vrhovno armadno vodstvo. ZAVRNJENI NAPADI NA SEVER-NEM POLJSKEM. Berlin, 26. maja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 26. maja. Vzhodno bojišče: Zavrnili smo posamezne slabe noćne napade. Vrhovno armađno vodstvo. ZAVRNJENI ANGLEŠKI IN FRAN-COSKI NAPADI. Berlin, 26. maja. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 26. maja: Zapadno hojišče. Z lahkoto smo zavrnili ponoćni sovražni sunek proti naši novo dob-ljeni poziciji zapadno od ribnika pri Bellevaarde. Stevilo strojnih pušk, ki smo jih ugrabili Angležem, se je zvišalo na 10. Severovzhodno od Gi-venchiia se je temnopoltim Angležem snoči posrećilo se polastiti ne-kega eksponiranega dela našega naj-spredneišega jarka. Dalje proti iugu med Lievinom in visino Loretto se je pričel popoldan velik v globokih vrstah izvršen iraneoski napad, ki pa se je popolnoma ponesrečil. Severno in južno od ceste Cauchez-Bethune se je bilo sovražniku spo-četka posrećilo vdreti v naše jarke. Z noćnimi protinapadi pa smo svojo pozicijo zopet popolnoma zasedli. Pri tem smo vjeli 100 Francozov. Tuđi južno od Chaucheza so se tik pred našimi ovirami popolnoma po-nesrečili opetovani silni napadi, ka-tere so izvršili belo in temnopoltl Francozi proti naši crti od Chaucheza. Nasprotnik je imel povsodi jako težke izgube. V bojih pri visini Loretto se je šlezijski pešpolk posebno odlikoval. Z lahkoto smo zavrnili sovražni sunek v vzhodnem delu Pre-treskega gozda. Južno od Lensa so sestrelili naši ietalci neko sovražno letalo. Vrhovno armadno vodstvo. SEVERNO BOJIŠČE. BOJI V BALICIJL V Srednji Galiciji so naše čete zopet pričele, oziroma nadaljevale svojo ofenzivo. Armada Mackensen je zavzela močne ruske pozicije v velikem okolišu od Jaroslava in Ra-dymna. S tem je obkolitev Przemv-sla, kjcr se vrše ljuti boji, popolna, obenem pa so pridobile naše Čete mnogo prostora za razvitje svoje fronte in za nadaljevanje ofenzive severno od železnice Przemvsl-Lvov. Ruska ofenziva, ki smo jo vec dni krvavo zavracali, se je po-nesrečila. Sedaj so naše čete izvršile protisunek, ki se je konČal z uspehom in bo še nadalje za naše čete zmagovit. Letalci nad Przemvslam. »Magvar Orszag« poroča iz Vo-lamickova: Včeraj smo prisilili dva ruska letalca, ki sta se bila dvignila iz Przemvsla, da sta se v naših vrstah spustila na tla. Naši Ietalci vedno krožijo nad Przemvslom in dobro služijo s svojim poizvedo-vanjem. RUSKI GLAVNI STAN ZAPUSTI LVOV. »Az Est« poroča iz Munkacsa: Pri Strvju se boji nadaljujejo. Zavez-niške nemške in avstro-ogrske čete so na boljšem. Pruska gardna divizija in honved se bojujeta z junaštvom, čete generala Linsingena do-biv^ajo dan za dnevom nove vjetni-ke. Iz poroci! vjetnikov izhaja, da Rusi polagoma že izpraznjujejo Pr-zemvsl. Baje }e ruski glavni stan z velikim knezom NikoJajem že zapu-stil Lvov, Zgodilo se je to na tihem rn skrivaj. Tuđi bolnisnice se že se-lijo. Pošta in drugi državni uradi so poslali svoje denarne zaloge naprej. Veliko umikanje ruskih Čet je upra-vičeno vsled odpora, na katerega so naletele ruske čete pri Stryju in vsled velikih izgub ruske vojske. Pred veliko odločilno bitko? Petrograd, 27. maja. (Kor. ur.) >Russkii Invalid« oise o vojnem po- ložaiu, da so se Rusi samo umaknili, da izvabijo sovražnika od njegove baze Krakova in njegovih dobrih železniških zvez ter zato, ker An-gleži in Francozi na zapadni fronti nišo razvijali dosti inicijative in nemških čet nišo zadostno tam pri-vezali. »Rieč« pravi, da je sedaj na vzhodni fronti od Otatova do Kolo-meje 35 armadnih zborov in je upra-vičeno domnevanje, da se sedaj pripravlja velika odločilna bitka. Ruska priznanja. Iz Ženeve poročajo: O položaj u v Galiciji priznavajo že uradna ruska poročila, da ogrožajo napadi zavezniških čet sedaj že železniško crto Przemvsl-Lvov. Zavezniki rta-padajo od Visle do Przemysla in so se razvili popolnoma na desneiu bregu Sana. Središče bojne crte v tem odseku je Sieniavva. Največjo ljutost je dosegel napad med Przemvslom in močvirjem ob Dnjestru. Sovražnik je napadal brezuspesno med Hussakovom in Krukienicami ob železnici Przemvsl-Lvov. Ljuti boji se vrše tuđi v okolici Stryja, kier pa izid boja še ni znan. Pri Kolo-meji so dobili zavezniki ojačenja ter šc drže svoje pozicije. ZAPADNO BOJIŠČE. Bombe na Pariz. Pariz, 25. maja. (Kor. urad.> ^Temps poroča, da je vrgel nemški letalec, ki je predvčerajšnjem prile-tel nad Pariz, osem bomb. Pet jih je padlo v blizino Eifflovega stolpa, ena izmed teh sredi med otroke, ki so se igrali, k sreči pa ni eksplodirala. Provzročila je le malenkostno škodo. Letalec je priletel nato nad .Ta-vel in vrgel še tri bombe, ki so padle v Rue Chasseloup Laubat, ne da bi bile napravile posebno veliko škodo. Po par minutah je sovražni letalec pobegnil. ker ga je pričelo zasledo-vati šest franeoskih letalcev. Leta* lo je bilo popolnoma podobno po-barvano, kakor franeoski dvokrov-niki Voisin, in so je sele spoznali, ko je letalec pričel metati bombe. Compiegue, 25. maja. (Kor. ur.) Ob 6. uri ziutraj je neki nemški letalec preletel Ressons sur Matz. Franeoski letalci so ga zasledovali, vendar pa se mu je posrećilo uiti v smeri proti Novonu. • * Angleške izgube. London, 25, maja. (Kor. urad.) Novi angleški seznam izgub vsebuie imena 320 častnikov in 3450 podčast-nikov in moštva, med temi skoraj 500 od linijske ladje »Goliath«. Dosti streliva. London, 25. maja. (Kor. urad.) Vojni poročevalec lista »Times«, Buchanan, poroča iz angleškega glavnega stana: Sovražnik razpola-ga z neverjetno mogočnim ustrojem. Če si ne boino presivrbeli enako moćan ustroj, bo premoč v bojevanju naših čet uničena. Kdor je iznašel bajko, da primanikuje Nerncem že streliva, ta slabo služi stvari zavez-nikov. Splošna vojaška dolžnost v Angli]i. Iz Londona poročajo, da se je vršila na binkoštno soboto konferen-ca delegirancev angleške delavske stranke, ki se je soglasno izrekla proti uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Angliji. novi arteški kaMet. London, 25. maja. (Kor. urad.) Reuterjevo poročilo: Novi kabinet je sestavljen. Ministrski predsednik Asquith, brez portfelja; lord Lans-do\vne, finančni minister: Mac Ken-na, zunanje zadeve: Grey, kolonije: Bonnar La\v, vojna lord Kitchener, vojna municija Llovd Oeorge, prvi lord admiralitete: Balfour. London, 26. maja, (Kor. urad.) »Times« so mnenja, da bo vstopil lord Lansdo\vne kot namestnik Ed-varda Greya, ki je potreben počitka. Zatrjuje se, da Grey zadnji čas več-krat ni bil zadovoljen s politiko kabineta in da zato pod pretvezo dopusta opušča vodstvo zunanjega urada. Med Frenchom in Kitchener-jem obstojajo osebna nasprotstva zaradi vprasanja municije. Izprememba v visokih angleških službah. London, 25. maja. (Kor. urad.) »Times« poročajo, da je vzrok vsto-pa lorda Lansdowna v ministrstvo, da bo Greyu pomagal, ker potrebuje Grey za nekaj Časa miru in bo pre-nehal z delom v zunanjem ministr-stvu. Zato pa rabi kvalificiranega namestnika. Odpotovanje lorda Fi-sherja na Škotsko se tolmači tako, da se Fisher ne bo več vrnil k admi-raliteti. Sir Henry Jackson se imenuje kot njegov uastednik. 119. šte* .SLOVENSKI NAKOU-, anc 27. maja 1915. Stran 3. Poziv. Skoro deset mesecev že vojuje-mo z neomajno vstrajnostjo in z dobrim uspeliom vsiljeno težko borbo. Ko so bili krvavo odbiti trdovratni napadi v Karpatih in še bolj, ko so zvezne Čete na vseh crtah zmago-nosno napredovale, smo upravičeno že v najbližnji bodočnosti pričako-vali plačilo zmagopomega miru. V tem odločilnem trenotku se je pridružil sovražnikom naš dosedanji zaveznik na jugu. Najglobokejše ogorčenje preve-va srca avstriiskih narodov in utr-ja naso nevpogljivo voljo, da dovo-jujemo to borbo do konca. Postavljamo se v bran proti no-vemu sovražnLku. prepojeni s skal-notrdnim zaupanjem v končno zma-go naše dobre stvari in z neomejenim uverjenjem, da podlo izdajstvo in nizkotna pohlepnost nikdar ne mo-reta triumfirati nad narodom, ki v hudi stiski zavestno in mogočno iz-polnuje svojo sveto dolžnost. Premoć sovražnikov nas sili. da nastavimo vse svoje sile. Največjega f omena za uspeh vojne je, da se pre-skrhe financrjelna sredstva. Nihče se ne srne odtegniti dolžnosti, da povodom vojnega posojlla, ki se pod-pisuje do 29. majnika, izroči državi na razpolago vsa sredstva, ki iih ima. Kdor se tej dolžnosti odtegne, kdor ne prispeva primemo svojim močem, se pregreši napram intresom države; oškoduje pa tuđi samega sebe. kajti bodoče blagostanje zavisi bistveno od uspeha vojne, torej tuđi od financijelne vojne pripravljeno-sti; s tem. da se potom vojnega po-sojila zbirajo razpoložna denarna sredstva, se pa tuđi tekom vojne naj-uspešneje ovre zmanjšanje kupne vrednosti denarja. Najobsežnejše olajšave in ugodnosti, posebno do 24. septembra podaljšani vplačilni roki, izredno ugodni pogoji pri pode-ljevanju posojil na obligacije v svrho podpisovanja vojnega posojila in na vojne zakladnice same. dalje ugodna možnost, da se zastavijo hipotekar-ne terjatve pri blagajnici za vojna posojiia, omogočajo vsakomur, da porani svoj denar državi v prid, ne da bi bila ovirana potrebna razpo-ložnost denarja. Izdajalski napad naših novih sovražnikov nas mora najti pripravljene za krvavo bran in nas mora ;nogočno izpodbuditi za povećani razmah sil v financijelnem in voja-škem oziru. Obraćam se še enkrat do celo-kupnega prebivalstva Kranjske z nujnim pozivom, da se vkljub naras-leniu številu sovražnikov brez malodušnosti in bojazni vdeleži podpisovanja drugega vojnega posojila, da njegov uspeli — kar je zanesljivo pričakovati — vsled nastopa Italije ne bo zmanjšan, temveč še bolje po-večan, ter da se bo pokazal kot mo-gočna posvedočba neomajnega za-upanja vsega prebivalstva. Vsak državljan mora brez izje-me do skrajne meje izpolniti svojo domovinsko dolžnost. C. kr. deželni predsednik: Baron Schwarz. Dnevne vesti. — Cesar je ustanovil novo generalsko šaržo generalobersta. Pri tej priliki je pisal poveljniku naše balkanske armade nadvojvodi Ev-genu lastnoročno pismo, v katerem mu naznanja, da ga z radostjo imenuje za prvega generalobersta naše armade. — Odlikovani slovenski vcjaki. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: poddesetnik 47. peš-polka Rupert Roskar, rez. pra-porščak 27. pešpolka Rihard Lončar; rez. kadet Julij Dernovšek in korporal Franc Legat 47. pešpolka; rez. praporščak Albert K r i -vic, četovodji Ciril Arčon in Gre-gor B o ž i č . korporal Ivan 2 i d e -r i č , infanterista Josip Jurca in Franc Savarin, vsi 97. pešpolka; štabni narednik Avgust Mohor-č i č, četovodja Ivan R i b n i k a r in Ivan Ježek ter podlovec Ivan P a v š i č , vsi 7. lovskega bataljona; četovodja Andrej Grobnar, pod-lovca Franc Božegiav in Anton Medved ter oficirski sluga Anton Z o r k o , vsi 20. lovskega bataljona; četovodja 47. pešpolka Avgust M u -š i č; četovodja Anton Mare in Artur Mre vije ter infanterista Alojzij B a j t in Franc Koren, vsi 97. pešpolka; lovci Ivan B a r b i č, Anton Kovač, Ivan Kavalar, Josip Tomazin in Anton Ver-bajs, vsi 7. lovskega bataljona; korporal Alojzij Pavrič in saper Alojzij Vidmar, oba 3. saperske-<*a bataljona. — Prvi padll avstrljski mornarički častnifc. Poročali smo že* s kakim elanom se je izvršil naš nke, ozir. 420 gr kruha. Pri tej priliki je treba vnovič s vsem poudarkom opozoriti. da se je morala relativno majhna racija določiti radi pomanjkanja zalog, in da bi prebivalstvo samo najbritkeje občutila, r.ko bodo vsled prevelike porabe v sedanjem Času. v naslednjih mesecih zaloge popolnoma nezadostne in se bodo morali ljudje vsled tega zadovoljiti z najpičlejšimi racijami moke in kruha. — Begunci in poljska dela. Po-ljedelsko ministrstvo je zaznalo. da se poljedelci ne poslužiijejo prilike, da perabijo begunce za poljska dela, v tišti meri. kakor bi bilo pričakovati z ozirom na važne interese polje-delstva in spričo dtjstva, da je radi velikega pomanjkanja poljskih de-lavcev sila težavno, dobiti sposobne delavce. Poljedelske glavne korporacije so se vnovič povabile, da to akcijo na najobsežnejši načni pod-pirajo v poljedelskih krogili ter jo na primeren način, posebno v strokov-nih listih razglase. Interesentje se opozarjaio, da se iz izraza ^begunci« ne srne sklepati, da gre tu za vsako-vrstne osebe. ki so tekom vojne pri-bežale iz Galicije. V poštev prihaja-joči delavci so vseskozi osebe, ki so bile pred vojna na Nemškem, Dan-skem, Svedskem in po notranje-avstrijskih deželah zaposlane kot poljedelsko kvalificirani delavci, pa se na jesen nišo mogle vrniti v svojo domovino ter bile radi tega nastanjene v koncentracijsKih taboriščih. — Potni listi. Med potujočim občinstvom je precej razširjeno mnenje, da je potni list, opremljen s fotografijo imejitelja, potreben le za potovanje v Nemčijo, ne pa za poto-vanje v ostalo nevtralno inozemstvo, ziasti ne za Svico. Ker se pa vse osebe, ki nimajo predpisanega potnega lista s fotografijo na meji zavrnejo in trpe tako dO'Stikrat ob-Čutno škDdo, se občinstvo opozarja, da se po ministrskem ukazu z dne 15. januarja 1915, drž. zak. št. 11, prekoračenje meje ali obrežja av-stro-ogrske monarhije nikomur ne dovoli, k\ se ne more izkazati s pot-nim listom, opremljenim z uradno potrjeno fotografijo. — Spalni in jedilni vozovi. Glede spalnih in jedilnih vozov se izvrše do preklica te-le utesnitve. Spalni vozovi pri vlakih 5. in 6. proge Du-naj - Trst in Trst - Dunaj se vozijo le do Ljubljane 1n iz Ljubljane, spalni vozovi na progi Dunaj - Meran pri vlakih 1009/1010 samo do Beljaka glavni kolodvor in od tam. Jedilni vozovi Miirzzuschlag - Ljubljana se vozijo, kakor do sedaj z vlakoma 1. in 2. in zvezani do Ljubljane. — Vojaki-slepci iz Ljubljane ali Spodnje Siške, ki so iz bolnice že odpuSčeni ter so tukaj bodisi pri svojcih ali dobrotnikih, bodisi v ka-kem zavodu, naj se zglase sami ali pa po zastopnikih na mestnem magistratu v II. nadstropju, vrata št. 9, dne 27. maja 1915 dopoldne. — Umrla |e na Sv. Petra nasipu št. 71 hčerka gosp. Komatiča, Adeli-ca, v starosti 15 let. — Zdravstveno stanje ntestne občine liublianske. V času od 16. do 22. maja je bilo 9 novorođenih, 3 mrt-vorojenci in 18 umrlih. Od umrlih Je 7 domačinov in 11 tujcev. Za jetiko jc umrlo 6 oseb, med temi 2 tuka. vsled nezgode 2, samomora 1, za različnimi boleznimi 9 oseb. Za in-iekcijoznimi boleznimi so obolele v tem času za difterijo 1 oseba, za egiptovsko očesno boleznijo 1 tujec. Umrla je v Podgabm pri Ra-dohovi vaši gopa Josipina Hribar, rojena Košak, posestnica in gostilni-Čarka, P. v m.! Zahvala. Podpisana se srčno zahvaljuje velečastitemu gospodu Ay-gustu Jagru, župniku v Galiciji, za darovanih 10 K. Za to svoto je podpisana nakupila pavolo, iz koje je napravila nogavice za naše vrle bo-jevnike. — V P i r e š c i, 22. maja 1915. — Ana Hrevatin, učiteljica v Pirešci. Dunajski Slovenci se shajajo vsako soboto na vrtu rotovske kleti (rezervirana miza). V soboto dne 20. maja se vrši izjemni sestanek pri Partiku v XVIII. okraju, Laden-burggasse 21. — S. V Dubroniku je proglašen preki sod. Tako javljajo hrvatski listi. Konfiskacija premožema. Službeni list basansko-hercegovinske vlade priobčuje dekret o konfiskaciji premoženia bivšega bosanskega poslanca dr. Nikole Stojanovića, od-vetnika v Tuzli, radi veleizdaje. Kino Ideal. Danes še krasna drama v štirih delih Kneginja Monte Cabello. — Jutri Skrivnost jezera. Drama v treh delih. Cevljarski princ. Veseloigra v treh delih. V glavni vlogi A. Rott. — V soboto: 2elezni in rdeči križ. Velikanska vojna drama z Vando Teumann in Viggo Lar-sen v glavni vlogi. Ćezmerno. Učinkovita veseloigra v treh delih. V galvni vlogi gospa Ana Miiller-Li-cke. — Predstava ob pol 9. ob ugod-nem vremenu na vrtu. Razne stvari. * Zazidana dekleta. Iz Budim-pašte poročaio: Vojnemu poroče-vr.lcu »Az Ujsaga« je pripovedoval rabinec iz Tarnova, da so pred vho-dom Rusov zazidali v Tarnovu 11S lepih mladih deklet v neko veliko ta-borišce, da jih tako skrijejo pred Rusi. Vsak drugi ali treii teden so daiali dckletom sveza živila, nakar so jih zopet zazidali. Teh 118 deklet je ostalo zazidanih celih šest mesecev, dokler ni prišel osvobodilni dan. K sreči Rusi tega nišo opazili. * »Knjaz Potemkin Tavričeškij.« Ko se je januarja ieta 1905. po ne-srečni vojni z Japonsko začela v Petrogradu revolucija, je našla naj-prej odmev med pomorščaki v Južni Rusiji, med katerimi so socijalisti, anarhisti in 2idie iz Odese že dolgo časa delali veliko propagando. Dne 14. iunija 1905 se je mostvo na vojni ladji »Knjaz Potemkin Tavričeškij« uprlo, ubilo oficirje, se polastilo ladje in razobesilo rdečo zastavo in se peljalo v Odeso. Tam so židovski socijalisti prevzeli vodstvo ladje. Ta ladja je potem več dni begala po Cr-nem morju, naposled pa se peljala v Konstanco in se vdala romunskim oblastem. Ruska mornarična uprava je potem ladjo prekrstila na ime »Pantelejmon :. Zdaj se poroča, da se je ta ladja potopila. * Iz Pariza v Petrograd. Kdor hoče danes iz Pariza v Petrograd, ta mora po velikem ovinku ali preko morja in Švedske (kar pa je radi nemških podmorskih precej nerod-no) ali pa čez Italijo via Brindisi na Solun, Niš, Sofijo, Bukarešto, Un-glieni. Ta pot je varnejša in tod se je vozil tuđi franeoski diplomat Balet, ki je napisa] potem v »Opinion« par podučnih slik s svojega potova-nja. Balet pogreša predvsem kom-fort in čistoto v vlakih in hotelih, jeziio ga sitnosti na raznih obmejnih postajali, počasnost vlakov, dragi-nja prenočišč. Solun je našel Balet poln življenja in gibanja. »Tu se zalagajo z živežem Srbija, Romu-nija in del Rusije. Provijanta in vojnega materijala je na kupe v malem pristanišču, ki se ima zahvaliti za procvitanje udeležbi Turčije na evropski vojni. Če pa bi se morda forsiralo dardanelsko vprašanje. bo po-stal Solun zopet brezpomembna luka, kakor poprej. Nič ni bolj slikovi-tega in interesantnega kakor ljudska množica po cestah: Grki, Levantin-ci, Židje, Italijani in Španci, pravi vzorec sredozemske jezične meša-nice. Francoz v Solunu jako dobro izhaja, ker je franeoski jezik zelo priljubljen in naravnost oboževan. Ko je dne 20. januarja prispel v Solun franeoski general Pau, je bil radi sprejema močno presenećen. Njegov avtomobil se sploh ni mogel pre-riti s kolodvora, toliko je bilo ljudstva. Toda, kar se vojne tiče, so tu istočasno njej zelo blizu, pa tuđi od-daljeni od nje. Blizu, ker so Darda-nele takorekoč pred vrati in se prič-ne Srbija že par kilometrov severno in ker živi vse prebivalstvo, 220.000 duš, od vojne. Daleč. ker ni nobenih sigurnih poročil o dogodkih v Fran-ciji in na Poljskem, vsled česar se tuđi najmaniše posamezaosti tu raz- blinjajo v neskončnost.« — V N i š ti se je franeoski diplomat silno dolgo-časil. »Kdor nima v Nišu nobenih nujnih poslov, ta stori najbolje, da kolikor mogoče hitro zapusti mesto. Vse sili človeka k odhodu: skromnost in nezadostnost 3 do 4 restavra-cij, pomanjkanje postelj in sob v luknjah, ki jih imenujejo tamkaj ho-< tele in končno brezprimerna mono-tonost.« Na kolodvoru se je natrlo v vlak nebroj vojakov, zdravih in ranjenih, kmetov in trgovcev, todai predno je prisopihala lokomotiva v, Pirot, je bil vlak prazen. PoČasi sa zadrdrali vozovi čez bolgarsko me-jo. opazovani od bistrih oči močnih. srbskih in bolgarskih straž. — V Bukarešti, katerega »latinski značaj« se franeoskemu diplomatu zelo dopade je našel Balet le s teža-vo malo hotelsko sobico, katero je plačal po cenah pariškega >Grand Hotela^. Mesto je prenapolnjeno tujecevr. Iz Bolgarije, Turčije, Rusije je tam vse polno gostov. Prenapol-nienje ima pa še druge vzroke. —• >Romunija je. čeprav nevtralna. ob-koljena od vseh strani. Vsled težkoč pri importu in eksportu je v mestu polno trgovcev, med njimi mnogo avstrijskih in nemških. Ti imajo svoje lokale, kakor kavarno »Minerva«. Po raznih opazovaniih sem prišel do prepričanja, da bo Romunija, čeprav so njene simpatije na strani triple-entente, radi mnogoštevilnih vzro-kov, o katerih se da dovolj razprav« ljati, ostala nevtralna. Armada je se-* veda za vse slučaje pripravljena, od. sanitetnega materijala, ki ga je pri-nesel s seboj iz zapadnih dežel dr. Costinescu, pa do kanonov, municije in vojnih financ.« Na ruski meji je silno stroga revizija. -Pozna se, da se nahajarno v vojskujoči se državi. Na ćeli poti do Petrograda se čntt človek opazovanega. Na petrograd-skem kolodvoru ie zopet treba iz-prazniti žepe in kovčeg, predložiti je treba vsa pisma, vsako tiskano Črko — sicer smrtna kazen. Petrograd ne nudi posebno vojaške slike. Na uli-cah ni nič več in nič manj vojakov kakor v mirovnih časih in tuđi malo ranjencev je videti. Zato pa je opažati ćele gruče bolniskih sester v lepih nošah, na tisoce dam, ki zbira-io razne prispevke in ki nadlegujejo vsakega človeka toliko Časa, da se oprosti z dovolj znatnim prispev-kom. V restavracijah. na kolodvoriH in bankah vzbudi takoj pozornost lepak v ruskem, franeoskem in an* gleškem jeziku z napisom: Prepove-dano je govoriti nemski! — Z gostil-niških miz so zginili vodka, pivo iit vino. Rusi so postali kar čez noc skrajno trezen narod. Čeprav se zdi ta prepoved na prvi pogled kot zelo pretirana, so vendar njeni učinki čudoviti in seveda obenem zelo poceni. Trgovina zelo stagnira, intelektual-* no in umetniško življenje pa je živahno in zdi se, da ima tuđi industrija dovolj posla. Mesto dela vtis res^ nobe in dostojanstva.« Najnovejša porodila. Prestolonaslednik v gjavnem stanu. Dunaj, 26. maja. (Kor. urad.) Izj vojnega poročevalskega stana poro-čajo: Nadvojvoda Karei Franc Jožef je dospel danes z Dunaja v bivališče vrhovnega armadnega poveljništva. Manifestacije v Budimpešti. Budimpešta, 26. maja. (Kor. ur.) Ogrski brzojavni urad poroča: Me-ščanstvo glavnega mesta je priredilo danes zvečer proti Italiji in na1 čast nemškemu in turškemu sobo-jevništvu demonstracijsko bakljado, katere se je udeležilo nad 100.000 oseb. Dopolnilni izplti za enoletniški prO- stovoljski izpit. Dunaj, 26. maja. (Kor. urad.) Do-polnilne izpite za enoletniški prosto-voliski izpit je mogoče v razširjenju. določb § 85/7 brambnih predpisov I. del delati tuđi v mesecih juni, }uii in avgust 1915. Ti izpiti se vrše 14. junija, 12. julija in 9. avgusta. Ogrski državni zbor zaključen. Budimpešta, 26. maja. (Kor. ur.j! Sesija ogrskega državnega zbora je? bila danes zaključena. Krst hčerke nemškega prestolo-naslednika. Berolin, 25. maja. (Kor. urad.) Danes zvečer ob 7. uri so v palači prestolonaslednika v Berolinu v na-vzočnosti cesarske dvojice krstili novorojeno princezinjo. ki je dobila ime Aleksandrina Irena. Povratek nemškega veleposlanika. Berolin, 26. maja. (Kor. urad.) Knez in kneginja Biilo\v sta dospela danes zjutraj v Berolin. Protinemške demonstracije na Angleškem. Manchester, 25. maja. (Kor. ur.) »Manchestej- Cuajrdiaifcc coGO&U ¥ Srtan 4. ~———--------------------------------------- ^_^^_^^ Rhylu so se vršile v petek protinem-Ške demonstracije, ki so zavzele tak obseg, da se je vsled nezadostnega števila policije moralo poklkati vo-jaštvo, da je množico đemonsrran-tov razgnalo. V soboto je vladal v mestu sicer mir, a policijski povelj-nik je ukaza!, da morajo vse gostil-ne biti že ob 6. zvečer zaprte. Voja-ki so bili vsled te odredbe jako nezadovoljni in so se pričeli zbirati pred policijskim uradom. Položaj je postajal opasen. Brigadni general Dunn se je podal na policijo in je iz-posloval, da so smele gostilne biti odprte do 9. zvečer. Nato je general ogovoril vojake, da ni mogel doseli nobene poznejše policijske ure, da pa je moral svojo besedo zastaviti, da se ne bodo izvršili nobeni novi izgredi. Revolucija na Portugalskem. Pariz, 25. maja. (Kor. urad.) Po poročilih »New York Heralda« so se nemiri na Portugalskem zopet ^riče-ji. V mnogih mestih ogrožajo oboro-žene čete civilno prebivalstvo. Bati se je, da bodo 7. junija, na dan prvih volitev, zopet izbruhnili nemiri. Spanska križarka »Espana« otme v Lizboni toliko časa, da bo polo/aj zopet normalen. V času od 14. do l»i. maja je bilo nad 500 oseb ubit Ih. KHajska in Japonska. London, 25. maja (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz Tokija: Zu-nanji minister baron Kato je v parlamentu izjavil med odgovori na razne interpelacije, da je vlada skle-nila s Kitajsko kompromis, da se prepreci vojna. Vrnitev Kiavčava je bila sklenjena, se predno so se poga-fanja pričela. Nobena tuja država se ni vmešavala. Iz franeoske zbornice. Berolin, 26. maja. (Kor. urad.) Brzojavka »LokaJanzeigerja iz 2e-neve poroča iz Pariza: Ko sta pred-sednik Deschanel in ministrski pred-sednik Viviani v zbornici slavila Ita-lijo, je prišel ministrski predsednik v ložo diplomatov ter pozval italijan-skega veleposlanika Tittonija, da naj da še pred sklepom seje razobesiti najnovejše brzojavke italijanskega glavnega taborišča v hodnikih zbornice. Ta pa je imel samo eno brzojavko, ki se pritozuje nad napadom avstro-ogrskega brodovja, kat era pa se Vivianiju ni zdela primerna, da bi Jo razobesil. Požar v zgodovinski cerkvL Pariz, 25. maja. (Kor. urad.) Po porocUu »Matina« iz La Mansa gori v Natre Dame de Ia Couture zgodo-vinsko umetniška cerkev. Požar ogroža v blizini se nahajaiočo prefekturo in muzej. Požar se do sedaj §c ni mogel pogasiti. Škoda je zelo Velika, Ponesrečen parnik. Santiago de Chile, 26. maja. fKor, urad.) Trgovski parnik »Maxi-mfliano Errazuriz« je zadel ob skalo in se potopil. Pctdeset oseb je uto-nilo. Umrli so v Ljubljani: Dne 25. maja: Katarina Božič, gostja, 72 let, Kon jušna ulica 1. Dne 26. maja: Katarina Jereb, kaznjenka, 42 let, Slovenki trg 1. — Marija Lamovec, mestna uboga, 86 let, Japijeva ulica 2. — Adela Koma-tič, h£i trgovske^a zastopnika, 15 let, Sv. Petra nasip 71. Današnji list obsega 4 strani. hcdaiatel] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastntna ln tisk »Narodne tiskarne«. i Mtaiakrensa _^^^^%™ MeteoroloSRno porofflo. VtfUA WU ■•fjea SfS-2 Srela I tratml titk 7Sf m* Igis'ii v'""' ~ 26. !2. pop. 735*4 1 19*9 raoč. svzh. oblačno „ 9. xv. 735 4 1 lSSibrezvetr. jasno 27. 7. %\. 734*31 12*0 . soparno Srednja včerajina temperatura 167, norm. 154. Padavina v 24 urah ntrn 0-0. I Globoko potrti naznaniamo vsem I sorodnikom, prijateljem in znancem I 2alostno vest, da je Bog Vsegamo-I cočni naSo sestro oziroma teto, go-I spo Josipiio HnSar roj. KoSat I posestnlco !n ffostfliiičarko ▼ Podcjabm I dne 26. maia ob 8. uri zjutraj p° I kratki bolezni, previđeno s svetimi zakTamenti, pokliča! k Sebi v boljše življenje. I Pogreb blage pokojnice se vrSi v petek ob 9. uri dopoldne iz hiSe žalosti v Pod^abru na ondotno po- kopal'šče. I Sv. ma$e zadušnice se bodo I brale v ve* cerkvah. I Predrago pokojnico priporočamo i I v blag spOTTiin in molitev. | | Podgaber pri KađohoTt vaši, j dne 2*. ma?a 1^1^, i Žalcoči ostali | i ■ Kuverte s /irrno prlioroća „Narodna tiskama". —--------------------*--------------___^___^^^„__ Kot dojilja te1! vstopiH mlado Naslov v uprav. »Slovenskega N'aroda«. 1312 m, mu icoressofideiit ki je obenem tud^ izurjen kniigovudja ter vešč vseh kcntorsk'h oprav>l, i^če stalno rresto Na^topi lalilco takoj ozir po dcg'voru. — Ceniene r»onadr»e na urravr.i'tvo »Sloven^kc^a Naroda« pod „Trajao 1290". 1290 m se sprejme pri J. MsgdlčBp krojaču, Šelenburgova ul. 7. I. nad. fJŽElODČMTI/IKTUIlAfi llekarnarja PICCOUja ti v Ljubljani I li IftAZPOSILJU JPOPOVŽČTJU 1 stehienica 20 vin. "^ \ SANATORIUM • EMONA /] li ZA NGTRANJI-: IN KIMJRCilCNE BOLEIZND. i! PORODND^NICA 7L^JUBLUAJ^iA kokenskega ulica *i Vj / ^e.f-ziirt.tjk Ph-rv.Ru DR FR DERGANC \] IC IUo so lz«r|ena ^^| šivilja kot pomoćnica v trajno delo Michalicek - Ribar Lingarieva ulica Z. MA IZBIRO pošilja tuđi na deželo: BI II 1 f Plaiče» jopice, I II ff 1 krila, kostume, I |l m | noćne halje, 8 II I I perilo in itf U mšld modne predmete. Zek)solidna tvrdka M. Krištofič - Bučar Ljubl'ana, Stari trg 9. Last^a hHa. Neprekobljiva v otroških oblekcah :: in krsini opravi. :: zdravoiško prtporoCenor /I tvoreie vino daje noć i* zdravje. Vzorec 3 steklenice 5 kg franko po pošt-nem povzetu K 4 80 — Edina zatona: Bi*. Novaković, veletrgovina vina, Vermoutha, Maršale, ===== Malage, Konjaka, žganja itd. ===== LJTJBLJA1TA Tužnim srcem na/nanjarno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskrenoijubljena hčerka in sestrica, gospodična ADELA včeraj ob 3. uri popoldne po dolgi te2ki bolezni, v starosti 15 let preselila se većnost Pogreb nepozabne ljubljenke se vrši jutri v petek, dne 28 t. m. ob 4. uri pcpoldne iz niše Žalosti na Sv. Petra nasipu št. 71. (2erov-čeva hiša) na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 27. maja 1915. 1310 lw9M in Maiifa Komatič, starši. — Mimtca in Peptca, sestri. I ^Hl ^Sp ^^^C^3 ^^SiH^ fl^*V^B W&i/3&r tC^I^^ I za špecenjsko trjrnvino | J vm1 spronie takoj ^l | Anton Steiner, Opekarska cesta št. 31., Ljubljana. Pocenl! Pocenl" Dofcler traja zaloga, oidajam do po K 11— za 100 kmd. Dalje odda-jam, dokler 7alo£ja trnja URietnO surovo maslo v zabo|ih a 30 kg a K 4"— za kg. Dalje imam na zalomi preče) SARDIN, tpr naj se kupci ol>rnejo na tvr\i^o A. Kušlsn, LJublfana, Karlcvška cesta št. 15. 1250 Prisililo lp. ! Spomladanska in poletna sezija 1915. I I Cuooaom 3-10 doigo i kupon 8 kron I I n nnnnlnn n^škn nSilokn Ikup°n 'o^ron I 1 ta ihiiumu njiaj jjkiiu , kupon ]5 !