Leto LXV1 št. 4 Ljubljana, sobota 5* Januarja 193$ Cena Din L— SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit ***5 * Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popuat po dogovoru, inaeratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNTSTVO LJUBLJANA, K na fl jeva ulica štev. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon' st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Kaj se dogaja v Albaniji: Revolucionarni pokret v Albaniji Ad j u t ari t kralja Zogu, Muharem Barjaktar je pobunil svoje pleme proti režimu — Pobuna ima protiitalijanski značaj in povzroča vladi mnogo skrbi Tirana, 5. januarja, r. Zadnje dni cirkulira jo po svetovnem tisku najrazličnejše, cesto naravnost fantastične vesti o dogodkih v Albaniji. Nekateri tuji listi, zlasti pa nekatere zapadnoevropske novinske agencije objavljajo vesti o po buna h v raznih krajih Albanije, o atentatih s peklenskimi stroji na kraljevski dvorec v Tirani in podobno. Večina teh vesti ne odgovarja dejanskemu položaju. Njihov vir je treba iskati v Grčiji, zlasti na Krfu, odkoder albanski emigranti vodijo svojo propagando proti sedanjemu albanskemu režimu. Zato je treba sprejemati te vesti z največjo rezervo. Povod vsem tem vestem, ki se sedaj v pretirani obliki pretakajo po svetovnem tisku, je v nezadovoljnosti enega dela albanskih oficirjev proti poveljniku albanske vojske generalu Aranitasu. Njegovo postopanje napram oficirjem je izzvalo že ponovno nezadovoljstvo, ki je prišlo do izraza v lokalnih uporih. Oficirji smatrajo, da general Aranitas nima sposobnosti za tako visoko in odgovorno mesto, kakor je poveljstvo nad vso armado. To nezadovoljstvo se je v zadnjih mesecih zelo razširilo in je prišlo na dan zaradi tega, ker se je sedaj uprl tudi drugi adjutant kralja Zogu, polkovnik Muharem Barjaktar. Polkovnik Muharem Barjaktar je že pred tremi meseci zapustil svoje mesto ter s skupino svojih ožjih pristašev odpotoval v svoje rodno in plemensko mesto Ljumu. Tam se je zaprl s svojimi pristaši v svojo kulo in se tudi na ponovne pozive oblasti ni hotel udati. Pogajanja, ki so se vršila z njim zadnja dva meseca, so ostala brez uspeha. Odnosa ji med vlado in pobunjenim ad juta ntom so zlasti zadnje dni postali zelo napeti. Muharem Barjaktar ima v svoji kuli okoli 150 svojih pristašev, ki jih je dobro oborožil z najmodernejšim orožjem, ki si ga je prilastil iz vojaških skladišč. Oblasti so te dni poslale v Ljumu oddelek vojske, broječ 300 mož z nalogo, da razorožijo Barjaktara in njegove ljudi, ker njegovo postopanje izpodko-pava ugled oblasti. Vojaštvo je krenilo na pot in obkolilo Ljumu, toda dosedaj še ni prišlo do spopada. Zdi se, da se oblasti ne čutijo dovolj močne, da bi obračunale z upornim adjutantom. Vojaštvo je v širokem krogu obkolilo njegovo kulo in Čaka. Po naročilu iz Tirane se vojska izogiba oboroženega spopada z Barjaktarovi mi pristaši, ker se boje, da bi se Barjaktaru pridružila še druga plemena in napadla vojsko izza hrbta. Pokret nezadovoljstva se med tem med oficirji vedno bolj širi. Oblasti energično nastopajo tam, kjer ,fim je to mogoče. V južni Albaniji je bilo aretiranih večje število oficirjev in nasprotnikov generala Aranitasa. Prav tako so oblasti v severni Albaniji začele ostro nastopati proti upornikom. Tu vodi upornike kapetan Prenk Previzi iz Mi- Laval v Rimu Sprejeli so ga z največjimi svečanostmi — Razgovori z Mussolinijem se bodo pričeli danes Rim, 5. januarja, r. Prancoski zunanji mindster je sooči ob 19.05 s pariškim luiksuzDJtm vlakom po določenem sporedAi prispel ? Rim. Na kolodvoru v Terminiju so se zbrali za sprejem gosta zastopniki italijanske vlade s šefom m zunanjim minastrom Mussolinijem na čedu, dalje oba francoska poslanika v Rimu, kakor tudi številni povabljeni gostje. Ko je vlak vozil v kolodvorsko lopo, je stal Laval razkrite glave ob mirn.ii. Francoski državnik je mahajoč z roko pozdravljal zbrano množioo. Takoj, ko je vlak obstal, je izstopil iz vagona m korakal naravnost proti Mus-solini)ju, ki je stal med obema francoskima poslanikoma. Srečanje med obema državnikoma je bilo izredno prisrčno. V veliki dvorni čakalnici so se nato diplomat je medsebojno predstavili, nato pa se je Laval z avtomobilom odpeljal v hotel »Excedfišor€. Na ulicah je številno občinstvo prirejalo francoskemu državniku burne ovacije. Rim, 5. januarja, r. Italijanski listi objavljajo obširna poročila o vtisu, ki ga je v tujini napravila nenadna odločitev francoskega zunanjega ministra Lavala, da odpotuje v Rim. Poleg teh že Običajnih poročil iz inozemstva so Šele danes objavili svoje prve lastne komentarje o pomenu Lavaiovega poseta in francosko-italijanskih pogajanjih. Listi so objavili tudi dolgovezne dobrodošlice ter celo življenjepis in razne politične anekdote iz Lavaiovega*.delovanja na Quai d" Orsav ter francoskem ministrskem predsedstvu. >Resto del Carlino<, ki izhaja v Bologni podčrtava pomen Lavaiovega poseta za razvoj italijansko- francoskega prijateljstva in pravi, da vsa Italije pozdravlja francoskega zunanjega ministra z radostno prisrčnostjo. Sicer pa Laval ne sme dvomiti o pristnosti italijanskih Čustev. V zgodovini ni primera za tisoče vezi, ki spajajo italijanski in francoski narod, in stoletne tradicije na kulturnem, znanstvenem- političnem in vseh drugih področjih, ki so skupne Italijanom in Francozom. Lavalov poset v Rimu bo spet ojačil nado, da bo prenehalo opasno nasprotstvo, ki je onemogočilo dosedaj sleherno sodelovanje med obema narodoma, ki bi bilo lahko neprecenljive važnosti za vpo evropsko politiko. >Giornale d* Italia« govori o zgodovinskem pomenu Lavaiovega poseta in obžaluje, da je to po svetovni vojni šele prvi primer, da pride francoski zunanji minister v Rim. >Tribuna< pa ugotavlja, da Lavalovi razgovori v Rimu ne pomenijo zaključne Hud potres v vzhodni Aziji Carigrad, 5. januarja, r. Včeraj popoldne in zvečer je bilo v Carigradu in okolici občutiti več potresnih sunkov, od katerih Je bil sunek okoli 18. ure posebno močan. Mnogo hiš je dobilo hude razpoki i-ne, tako da so jih morali izprazniti, ker grozi nevarnost, da se porušijo. Med prebivalstvom je zavladala huda panika. Vse je zbežalo na ulice in hitelo na prosto. Tudi v Ankari, v okolici Dardanel, Smlrni in Trakiji so obutili močne potresne sunke. Središče potresa je 10 km južno od Carigrada. Amsterdam, 5. januarja, r. V različnih okrajih Limburga so sinoči občutili precej močan potres. Ljudje so prestrašeni zbežali na ulice, ker so se manjši potresni sunki pojavljati pozno v noč. Večje škode potres ni napravil. ridita. Položaj je tu prilično kritičen, ker stoje za Pri vizom katoliška plemena severne Albanije, dočim so na strani Barjaktara muslimanska plemena. V nasprotju z vestmi iz Grčije vlada v Skadru in okolici popoln mir in red. Nezadovoljstvo oficirjev ima svoj vzrok tudi v dejstvu, da že pet mesecev niso dobili nobene plače. Prvi kraljev adjutant polkovnik Ser« ^ i j je hal ob koncu meseca novembra v posebni misiji poslan v Rim. Vodil je pogajanja z mero-dajnimi italijanskimi krogi glede finan- čne podpore Albaniji. Kakor znano, je Italija že lani spomladi odrekla Albaniji vsako nadaljnjo finančno podporo, kljub temu, da se je s posebno pogodbo obvezala, kriti vsakoletni proračunski primanjkljaj. V Rima smatrajo, da Albanija ni več zanesljiva zaveznica Italije, zlasti pa so ogorčeni, ker albanska vlada doslej še vedno ni dovolila naselitve 10.000 italijanskih kolonistov na albanskem ozemlju. Zanimivo je, da je uporni Barjaktar bil svoječasno največji zagovornik ita-lofilske politike Albanije. On je dovršil vojno akademijo v Italiji in je več let tam tudi študiral. Njegovo sedanje postopanje smatrajo v vladnih krogih kot protest proti sedanji italijanski politiki v Albaniji. Barjaktar in njegovi pristaši so bili brezkompromisni zagovorniki italijanske politike, toda sedaj so prišli do prepričanja, da je ta politika za Albanijo pogubna. Barjaktar je ponovno poslal kralju Zogu resolucije in spomenice proti i tali jan i zaci ji albanske vojske, toda brez uspeha. Kljub vsemu temu pa položaj za sedanji albanski režim ni tako kritičen, kakor domnevajo v nekaterih krogih, ker ne gre za splošno pobuno ali široko razpleteno zaroto, marveč za posamezne izraze nezadovoljstva. Kljub temu pa seveda presenečenja niso izključena. Kaj pričakuje Vatikan Sporazum Francije in Italije bo olajšal Vatikanu pod* piranje fašistične raznarodovalne politike v Julijski Krajini faze neke diplomatske akcije, marveč šele pričetek političnega sribanja, ki bo znova uravnotežilo politične interese poedinih velesil na kontinentu. Rimska konvencija, ki bo sklenjena te dni. mora dovesti do intenzivnega francosko- italijanskega sodelovanja. Rim, 5. januarja, r. Rimski listi beležijo, da tudi Vatikan z izrednim zadovoljstvom pozdravlja prihod Lavala v Rim ne samo zaradi tega, ker namerava posetiti tudi Vatikan, marveč še mnogo bolj zaradi pričakovanega sporazuma med Italijo in Francijo. V vatikanskih krogih na vso moč podpirajo to akcijo že zaradi tega, ker bodo s tem rešena mnoga vprašanja, na katerih je zainteresiran Vatikan. Tu gre v prvi vrsti za vprašanje jugoslovenske manjšine v Italiji. Vatikan je že dosedaj vneto podpiral raznarodovalno politiko fašizma in nadomeščal domačo, slovensko in hrvatsko duhovščino s fašistično navdahnjeno italijansko. Treba se je samo spomniti na pokojnega nadškofa Sedeja, Sirottija in njegovega naslednika. Vatikanu je bilo to sicer malo ne- prijetno zaradi katoličanov v Jugoslaviji, ki so upravičeno kritiziral fašistično politiko Vatikana napram jugoslo-venski narodni manjšini v Italiji, vendar pa se zato ni dosti brigal. Tudi ob priliki jugoslovensko-madžarskega spora je Vatikan odnosno papež pokazal s svojimi darili za madžarske begunce, komu je naklonjen. Zato s tem večjo nestrpnostjo pričakuje sklenitve predlaganih paktov, s katerimi bi se Jugoslavija odrekla svoje manjšine v Italiji. Vatikan bi dobil s tem docela svobodne roke in bi mogel tembolj neovirano podpreti fašistično raznarodovalno politiko v Julijski Krajini. Zato tako toplo pozdravlja Lavalov prihod v Rim in podpira prizadevanja za sporazum med Francijo in Italijo. Zakon o sportu Minister za telesno vzgojo namerava predložiti poseben zakon o sportu, s katerim bodo rešena vsa sedaj sporna vprašanja Beograd, 5. januarja, r. Včeraj se je vršila v ministrstvu za telesno vzgojo konferenca zastopnikov nogometne zveze in vseh podzvez. Na konferenci so razpravljali o prilikah v našem nogometnem sportu. Do konkretnih sklepov ni prišlo. Vaš dopisnik je imel danes daljši razgovor z g. ministrom dr. Auer-jem, ki mu je izjavil, da bo v najkrajšem času izdan poseben zakon o sportu. Ta zakon bo neke vrste ustava celokupnega sporta in bo urejal odnosa je med posameznimi športnimi zvezami in državnimi oblastmi. Prav tako je g. minister izjavil, da bo v najkrajšem času ukinil komi sari jate v JNS in v vseh podsavezih ter vzpostavil stare uprave, ki bodo imele nalogo, da v najkrajšem času skliče jo občne zbore, da se tako rešijo vsa sporna vprašanja. Rusija dobi vojaško diktaturo? London, 5. januarja, r. Angleški listi objavljajo senzacionalne vesti o prilikah v Sovjetski Rusiji Po teh vesteh je notranji položaj Rusije tako resen, da se vlada, zlasti pa Stalin sam. bavi z načrtom, po katerem bi dobila rdeča vojska posebna pooblastila za vzdrževanje notranjega reda in miru. Uvedla naj bi se vojaška di^t^tu- ra pod vodstvom komisarja za vojsko Vo-rosilova. Še resnejši kandidat za vojaškega diktatorja pa je general Bliicher. poveljnik ruske armade na Daljnem Vzhodu. Re-volucijonarna reakcija je zlasti razgibana v Ukrajini. Dnevno javljajo o mnogoštevilnih aretacijah. *TTv*JM0 JUGOSLAVIJO Naročnikom, sotrudnfhom, inserentom in prijateljem pravoslavne vere želimo čestit božič! Napredovanja sreskih načelnikov Beograd. 5. januarja, r. S kraljevim ukazom eo na predlog notranjega ministra napredovali v višjo skupino sreski načelniki Albert Platzer v Kočevju, Tine čus v Krškem, Ivan Vrečar v Radovljici, Mirko Brezigar v Brežicah in sreski podivaf^}^v dr. Josip Tnm&i^ v Krškem Plaz zasul smučarje Monakovo, ... januarja. AA. Iz Bozna poročajo, da je v Marmolati snežni plar zasul skupino 7 smučarjev iz Monakove-ga. Neki italijanski smučar je opazil nesrečo in takoj obvestil prebivalstvo in fa šistične miličnike, ki so brez odlašanja prihiteli na pomoč. Izpod snežnih grm*<1 so dozdaj potegnili štiri trupla. Živilski trg in sneg Zdaj se je torej menda Le začela zuma, ki bo nekoliko globlje posegla v življenja mesta ter kolikor toliko vplivala na jedilni Ust. To in ono se bo nedvomno podražilo in če bo še kaj več snega, bo dovoz živil seveda precej slabši. 2e danes so šle gospodinje na trg z malo skrbjo, da bo manj zelenjave in da se bo podražila. Trg je nudil danes kaj nenavadno sliko. Med anegoni so bili naprodaj kupi te-loha in cvetočega resja. Zelenjadni trg pa ni bil nič manj založen zaradi snega. L#c na Sv. Petra nasipu ni bilo naprodaj krompirja na debelo. Sadja je bilo toliko kot navadno. Lepa jabolka so precej draga, tako je n. pr. prodajal en prodajalec boskopski kosmac po 2 Din komad. V splošnem je pa sadje še vedno poceni. Oreho vin jedrc kmečki prodajalci zdaj ne morejo lahko prodati. Danes so popustili še dfi-nar pri kilogramu, da so bila jedrca po 17 Don, toda nekateri branjevci fih proda Jajo celo po 16 Din kg. Zelenjadni trg je bil prav tako dobr^ založen z raznimi s al a tami kot pred sne gom. Endivije sicer ni več mnogo ter prodajajo nekoliko lepše glave po dinarju Poceni je pa še vedno motovileč in najbrž ne bo dražji, dokler ne bo več snega. Pro dajajo ga po dinarju merico kot radič Dražje je pa ohrovtovo orsticje, ki ga zdai ne bo več na prostem. Merica je po dva dinarja. Kmalu bo na trgu dovolj uvožena salate iz južnih, krajev, ki so jo zdaj že začeli uvažati, izmed uvoženo zelenjave je pa še vedno največ cvetače, ki je po 5 Din kg. Razen domače endivije je na trgu Še dovolj zimske salate, ki jo prodajajo po isti ceni kot endivijo. Perutninski trg je čedalje bolj založen z jajci. Cene so začele že malo padati. Vendar so najlepša jajca še vedno po dinarju komad, srednja cena je pa 1.75 Din par. Danes je bilo zelo mnogo zaklane pe rutnine, ki ima stalno ceno. Cele gosi so po 14 Din kg, sekane pa po 16 Din. Piščance prodajajo po 18 Din kg. purane za juho pa po 10 Din. Vendar ni posebnega zanimanja za ceneno perutnino. Vremenski pregled Telefonično dne 5. januarja. Koča na Voglu: temp. —J>C!, oblačno, sneži, sneg suh. Kranjska gora: zapadlo 5 cm snega, vre me jasno, v planinah oblačno. Bled: temp. OC, snega 6 cm, barometer pada, oblačno, trenutno ne sneŽ, izgleda pa, da bo še tekom dneva pričelo. Mrzlica planinski dom: po poročilu Putnika: temp. —5G, zelo oblačno, nebo pooblačsno, drobno mede suh sneg. Ribnica na Pohorju: snega 30 cm, temp. —5C, prši, mirno. Smuka dobra. Polževo 5 cm suhega snega. Rateče - Planica dne 4. jan.: temp. —7C sneži. Tamar 30 cm. Peč - Peteljinek 6fl cm. pršič. Smuka prav dobra. Pokljuka dne 4. jan.: temp. —6C, sneži, pršič. mirno. Na 20 cm trde podlage 10 cm pršiča. Smuka zelo dobra. Skakalnica uporabna. Jezersko dne 3. jan.: temp. —4C, oblačno, snega 30 cm, srež. Smuka dobra. Zelenica, 3. januarja: 10 cm snega 60 cm podlagi, smuka prvovrstna. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za nedeljo: Od časa do časa sneg. Porast temperature zlasti na zapadu države. Dunajska opoldanska vremenska napoved za nedeljo: V dolinah temperatura nad ničlo, v planinah mraz; bo še snežilo. Sorzna poročila. I NOŽEM SK R BORZE. Curih, 5. januarja. Beograd 7.03, Partz 20.36, London 15.115, Newyork 306.S75, Bruselj 72.15, Milan 36.39. Madrid 42JS5. Amsterdam 208.625, Berlin 12.90, Dunaj 57.45, Praga 12.88, Varšava 58.2S. Btrtra-resta 3.05. Btrsm 3» »SLOfllfBCl IlAlOIKteS. JMHJI1S35 St> v 4 Ustanovitev zborničnega gostinskega odseka Ustanovljen je Ml danes — Program dela novega odseka nale zbornice za TOI Ljubi jana, 5. januaru Ob navzočnosti banovinskega svetniki g. Vinka Borštnarja in zborničnega predsedstva je bil danes v Zbornici za TOI ustanovljen zbornični gostinski odsek. Predsednik zbornice g. Ivan Jelačin je prečital odlok ministrstva za trgovino, obrt in industrijo o imenovanju članov, in izrazil svoje zadovoljstvo, da je s tem imenovanjem aktivirano delovanje te važne panoge v okviru skupne zbornice. Vato je v obširni uvodni besedi orisal položaj panog gostinskih obratov ter zarisal program bodočega dela gostinskega odseka. Spoštovani gospodje! Danes, ko ste se prvič zbrali v naši zbornici, da konstituirate gostinski odsek, čutim potrebo, da kot zbornični predsednik naslovim na vas nekoliko besed. Naša zbornica je že pred dvema letoma, ko je sestavljala svoja pravila, predvidela poleg dotedanjih treh stalnih odsekov tudi poseben odsek za gostinska podjetja. Dejstvo, da je zbornica inicijativno predvidela osnovanje tega odseka, vam ie najboliši dokaz, da je bila želja zborničnega sveta in zborničnega predsedstva, da poglobi strokovno proučavanje in kritično razmotrivanje teh vprašanj v okviru skupne zbornice, da angažira čim več delovnih sil, ki naj razvijejo pod okriljem Zbornice za TOI čim živahnejšo inicijativno delavnost na polju pospeševanja pa tudi zaščite interesov gostitelstva. Gostitelstvo preživlja danes veliko dobo transformacije, ko zahteva več časa in tempo življenja temeljitih reform. Vse intenzivneje se bo veliko delo lahko nadaljevalo sedaj, ko je minister trgovine in industrije imenoval člane odseka in s tem omogočil aktiviranje nje- govega delovanja. V tem prepričanju me posebno utrjuje dejstvo, da vidim med imenovanimi člani predvsem naše znane in zaslužne javne delavce, predsednika Zveze združenj gostilničarskih obrti g. Cirila Mafcna. bivšega predsednika Zveze g. Fri-ca Žemljica iz Maribora in bivšega zborničnega svetnika Lavoslava Bučarja iz Kostanjevice, ki se kot dobrodošel tovariš tako ponovno vrača v naše vrste. Pozdravil je tudi banovinskega svetnika g. Matijo Goričarja iz Rogaške Slatine ter nadaljeval, da ne vidi v osnovanju odseka separiranje gostilničarjev od obrtništva, marveč je bil ustanovljen odsek v želji, da dobijo gostilničarji v zbornici še jač-je zastopstvo in da bodo lahko v koordinaciji z že obstoječimi odseki tem intenzivnejše vršili funkcije zborničnega delokroga. Po njegovem govoru je čestital v imenu trgovskega odseka novemu odboru g. Konrad Elsbacher, v imenu industrijskega odseka g. Dragotin Hribar, v imenu obrtniškega odseka g. Josip ReSek ter v imenu zborničnega urada in tajništva generalni tajnik g. minister Ivan Mohorič. Za novo imenovane člane se je zahvalil v daljšem govoru predsednik Zveze gostilničarskih zadrug g. Ciril Majcen, na kar se je vršila volitev predsednika in podpredsednika odseka. Za predsednika je bil bil izvoljn g. Ciril Majcen, za podpredsednika pa g. Čoh Štefan, restavrater iz Rogaške Slatine. Po izvršenih volitvah je odsek takoj pod predsedstvom g Cirila Majc-na prevzel posle in nadaljeval po dnevnem redu razprave o aktualnih vprašanjih gostinstva in tujskega prometa. Afera zobotehnik Jnika Eevca Bevc trdi, da so hodile žene in dek!?*" *> njemu prostovoljno Ljubljana, 5. januarja. Senzacijonalna afera, v katere sredi stoji 29. novembra lani aretirani dentist Jo-iko Bevc, zavzema čedalje večji obseg. Ni je konca ne kraja. Policijski organi imajo dela čez glavo, vedno več je osumljencev, hkrati pa seveda vedno več Bevčevih žrtev. Policija je že pred tedni zaenkrat zaključila preiskavo in izročila ves dorlej zbrani materijal državnemu tožilstvu odnosno preiskovalnemu sodniku, a so prispele na policijo še nove prijave. Zaslišane so bile spet nove priče, ki so izpopolnjevale izpovedi prejšnjih in so se oglašale nove žrtve, ki so pripovedovale, kako so same prišle v škandal. Muzej živih lutk je bil v zadnjih tednih čedalje bolj zanimiv in pester. Najbolj pa se je izpopolnil z izsleditvijo cele zaloge novih fotografij, ki so bile skwte v posebnem kovčegu. Tega je imel spravljenega, ne da bi se zavedal, kaj je notri šofer nekega odličnega gospoda. V kovčegu je policija našla okrog 100 slik, pređstavljajoeih večinoma ženske v negližeju in v pozah, kakor jih je posnel skriti aparat pohotneža in perverzneža. Joško Bevc je zanimiv pojav v seksualni kriminalistiki in bo spričo svojih nagnenj in dejanj prav dobro služil izsledovalcem bolne seksualnosti. V svojem privatnem življenju je veljal Bevc za pravega bonvivana, kakršni so v Ljubljani zaradi kritičnih Časov, ki jih preživljamo vsi, le redki. Mnogo se je kretal po lokalih, kakor v kavarnah, gostilnah in točilnicah, cesto sam, največkrat pa v družbi. Imel je silno veliko poznanstva, in sicer ljudi iz vseh slojev in različnih družabnih položajev. Vedno je naglasi svojo lastno osebo, svoje vrline in svoje napake, pri tem pa rad zafrkaval vsakogar, ki se mu je dal. Navzlic temu pa je znal očarati ženske in jih navezati nase. Tudi z njimi je rad občeval v družbi z viška doli, pri tem pa znal spretno operirati in izrabljati ugodne trenutke, izkoriščajoč njihove slabosti. Ze pred leti je veljal za pravega don Juana, ko pa si je uredil na Gosposvetski cesti atelje, je postal ta pravcato zbirališče pokvarjene družbe. Opremil je atelje, še bolj pa privatno stanovanje z ▼sem razkošjem. Pred leti Že se je govorilo o tem luksuzu ne samo med njegovimi prijatelji in ožjimi znanci, marveč je postala to splošna govorica. Denar za opremo ateljeja si je Bevc izposodil od svojih najožjih sorodnikov, a velik del izposojene vsote zapravil. Veliko pohištva je dobil na kredit in ima na njem še danes dolg. Ko si je uredil atelje je pričel prvotno izvabljati k sebi lahkožive ženske, ki jih je srečaval na ulici in v lokalih, pozneje pa se je lotil svojih pacijentk. Neredko mu je uspelo, da so se te udajale same, kadar pa je čutil odpor se je poslružil drugih sredstev. Kakor smo že poročali, je vporabljal za to godbo, očarujoče svetlobne efekte, pornografske slike, likerje in slednjič močnejša omamna sredstva. Spravljal jih je tako ali v ekstazo, da so prostovoljno klonile ali pa jih je docela omamil, da same niso vedele, kdaj so postale njegove žrtve. To aretaciji na policiji, je nastopal Bevc predrzno kakor je bil vobče vajen občevati z ljudmi. Odgovarjal je na vprašanja drzko in se cinično smejal. »Toliko sem jih imel, da se jih nisem mogel sproti otepati.« Na vprašanje, kako ae je seznanjal z ženskami in dekleti, je odgovoril: »Same so prihajale k nvuii in silile vame.« Renomiral je s pvojo moškostjo in stavil zasliševalnim uradnikon. zasmehljiva vprašanja. Tudi je dosledno trdil, da so se mu vse udajale prostovoljno. Tako dekleta, čisto mlada, kakor tudi poročene ženske, iz mesta, kakor z dežele. Bil je vedno lačen ljubezni, ki si jo je pridobil ali jo izsilil. Prav nobena mi ni ušla. Če sem se je le lotil!«, j« povdarjaL stresajoč ruso gla vo kakor kak Adonis, čeprav spričo svoje zunanjosti ne more baš veljati za takega. To je tudi v »plo-kiecn res. Is zaslišanj je namreč sledilo, da je ušla usodi le neka prav resna . 11 Srn ki je prihajala k njemu v on i opoldanskih urah. V njenem prim t 1 nO oli ni našel zadostnega časa. da b; \o saneljaL Zaslišane Ženske so vse, razen nekaterih, izpovedale, da so bde zlorabljene. Na policiji so se odigravale prav mučne scene, ko so se posameznice videle na slikah v popolnem negližeju in v najintimnejših položajih Zlasti jim ni šlo v glavo, da so bile slikane in navadno niao vedele, da so sploh bile v privatni sobi Joška Bevoa. Nasprotno pa trdi Bevc, da so vse šle v njegovo sobo prostovoljno, le da niso vedele za izdajalski fotoaparat, ki je slednjič* pokopal rudi grešnika samega. Saj so baš slike, ki jih je skrbno spravljal, najbolj obremenjajoče za Bevčevo početje. Da je Joško Bevc uporabljal omamna sredstva, ■iiiaja iz pripovedovanj mnogih zašlišantVb ki trdijo, da ni nikoli pil likerja iz iste steklenice, kakor one. Zaslišana je bila med drugimi tudi neka natakarica. Razburjena je pripovedovala, ko je videla na sliki sebe poleg Bevca. — Precej časa že delam v gostilni in navajena sem tudi kozarca močne pijače. Nikoli pa se nisem čutila omamljene, do-čim sem bila v Bevčevem ateljeju po za-vžitju majčkenega kozarčka čisto »preč«! Poleg slik cele zbirke spominčkov najintimnejšega značaja, opremljenih z datumi in imeni, je policija zaplenila tudi razne pijače, ki jih je našla v Bevčevem stanovanju. Te razne vrste pijač je policija izročila v analizo kemičnemu institutu na ljubljanski univerzi, da dožene, kaj vse so vsebovale. Najgrša poteza v Bevčevem značaju je dejstvo, da je svoje žrtve tudi materijelno izrabljal. Izsiljeval je od njih denar. Ena izmed njegovih stalnih ljubic je izgubila zarada njega službo, ko mu je popreje sproti vsak mesec prinašala vso svojo plačo Drugo dekle je poneverilo okrog E>in 70.000 in jih večinoma zapravilo v njegovi družbi. Tudi druge ženske so mu nosile darila. Značilen je primer, ko mu je vdano služila celo neka barska plesalka, ki se je kaki dve leti zadrževala v Ljubljani. Ženska v takem poklicu, ki je navajena samo prejemati, je Bevcu dajala in mu izročala sproti ves svoj zaslužek. Imenovana je šele tik pred razvozljanjem škandalozne afere zapustila Ljubljano. V zvezi z Bevčevo afero je bil prijet v zadnjih dneh še neki D. Ta je pripovedoval o raznih podvigih v nekem bivšem hotelu, pri tem pa je prišla policija na sled ogabnemu grehu, ki zad«va njega direktno. Med preiskavo je našla pri njem ljubavna pisma nanj, izhajajoča od njegove lastne sestre. D. je bil izročen sodišču zaradi krvoskrunstva. — Sokolsko društvo Ljubljana IV. obvešča svoje članstvo, da se bo vrSila redna glavna skupščina v nedeljo, 13. t. m. ob 9. uri dopoldne v telovadnici šole na Prulah. Sestanek članstva v svrho sestave kandidatne liste se bo vrSil v sredo ob 20. uri v šoli na Prulah. Po tem sestanku bo kratko predavanje. Vabimo vse članstvo, da s« sestanka in občnega zbora zanesljivo udeleži in, da poravna zaostalo članarino do občnega zbora. Zdravo! — Sokolsko društvo $t. Vid nad Ljubljano obvešča svoje članstvo, da se bo vršila redna letna glavna skupščina dne 20. januarja ob 9. uri dopoldne v risalnici državne narodne šole. Eventuelne predloge in nasvete s strani članstva je v smislu društvenih pravil predložiti društveni upravi 14 dni pred dnevom glavne skupščine. Članstvo, ki Se ni poravnalo članarine za nreteklo leto ponovno pozivamo, da isto čimpreje poravna po poslani mu poštni j položnici ali pa naravnost bratu blagajniku. Zdravo! — Sokolsko društvo Jesenice poziva vse člane In Slanice, da m udeleže članskega sestanka ▼ Sokolskem domu dne 9. t. m. v sredo točno ob 8. url zvečer, na katerem m bo razpravljalo o sestavi kandidatne liste za novo društveno upravo. — Udeležba aa vse članstvo obvezna. — Zdravo! Strelska družina v Novem mesta Novo mesto, 4. januarja. Te dni se je vršil občni zbor Strelske družine. Zbor je o tvoril podpredsednik g. Filip O grič fa prešel takoj h komemoraciji za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedinitelem. Po žalni svečanosti pa se je nadaljeval občni zbor z napovedanim dnevnim redom. Podpredsednik je poročal, da je družina dobila diplomo na banovinskem streljanju ter izročil obenem pozdrave od častnega člana podpolkovnika V. Dica in majorja Živkoviča. Tajnik Žukovec je pojasnil, da je imela družina 23 sej, da se je priglasilo 17 novih članov, predvsem pa je naglasil. da članarina Din 10.—, ki jo mora dajati družina od vsakega člana Savezu, je veliko previsoka, zlasti še, ker je treba tudi dajati okrugu Din 230, istotako od vsakega člana. Streljanje se je vršilo redno vse do kraljeve smrti. V maju so bile izbirne tekme. Nagradno streljanje je bilo podaljšano radi vremena. Prehodni pokal se je nabavil v glavnem s podporo sedanjega ministra, bivšega bana g. dr. Marušiča. Tekmovanja v Zagrebu se je udeležil g. Ogrič. kjer je zasedel 9 mesto, v Ljubljani pa je naša družina zasedla 3. mesto. Tekem v Kostanjevici se družina ni udeležila zaradi slabega vremena. Osnova! se je tudi tekmovalni fond in sicer od 75% vseh dohodkov. Ob priliki kraljevega pogreba je Šla deputacija v Zagreb in Beograd. Osnovalo se je zavarovanje pokazal-cev tarč. V bližnji bodočnosti se obeta zopet strelska veselica. Blagajnik g. Sedej je poročal, da je društvo imelo Din 8537.25 dohodkov in Din 6919.25 izdatkov. Zanimivo je, da se je od municije pri streljanju izstrelilo 8736 nabojev tipa »Mauser«, od malokaliberskih pa 2210. Družina je še dolžna savezu Din 870—. vrednost nepremičnin ps znaša Din 13.000 Zboru je bila predložena lista za volitve, ki je bila soglasno sprejeta. Za predsednika je bil soglasno izvoljen na predlog odbora komandant mesta g. kapetan Nikić Vlastimir. V odbor pa: gg. Milan Cervin-ka, Alojzij Kavšek. Klemenčič Jože. Rajec France. Robas Ivan. OgriČ Filip, Povh Jo-§ko, Menard Vilko. Sedej Viljem, 2ukovec France, Starkelj Rudolf, Adam Karol, Not Anton, Luzner Bojan, Levstek Franc, La-mut Anton, Mramor Franc in 2bogar Oskar. Pri slučajnostih se je sklenilo, da uredi družina strelišče za malokalibrske puške pri g. 2icu ali pa pri g. Polajnarju. Predlagalo se je tudi, da se zamenjajo stare puške za nove. _________ *. Sokolski oder v Zgornji Šiški Zg Šiika, 5. januarja. Dramatski odsek Sok. društva Zg. Šiška je vprizoril na Štefanovo v sok. dvorani pri »Čarmanu« Golievo božično igro »Petrčkove poslednje sanje«. Režiral je br. Rohaček, inscenator je bil br. Demšar, kostume je preskrbe! br. Riha. Igra je Idjub majhnemu odru lepo uspela. Otroci so igrali zelo prisrčno in neprisiljeno. Videli smo, da tudi otroci lahko zelo dobro igrajo, če se režiser ne straši truda mnogoštevilnih skušenj, ki so pri igri z otroci neobhodno potrebne. Kuliserija je bila sicer skromna, s kljub temu efektna. Tudi kostumi so bili novi, zaradi majhnih sredstev dramatskega odseka niso bili razkošni, kot jih igra zahteva. Vodstvo dram. odseka je lahko zadovoljno, da je spravilo na oder igro, ki stavlja malim odrom prav za prav zelo velike zahteve, in da predstava kljub skromnim kostumom in skromni sceneriji ni izgubila na čaru. Predstavo je posetflo mnogo občinstva, predvsem otrok, ki so z velikim užitkom sledili dejanju na odru. Opazili pa smo zelo malo domačega članstva, kar daje pač zelo slabo izpričevalo o njihovi sokolski zavednosti. Dolžnost člana ni samo, da plačuje članarino, temveč tudi, da se zanima za društveno življenje in vsaj poseča dramatske predstave in akademije. Ce je zaveden član, mu ne more biti vseeno, kaj s godd v društvu, ali to napreduje ali nazaduje. Predstava se bo ponovila v nedeljo 6. t. m. ob H20. na istem mestu. Ker je čisti dobiček namenjen fondu za božićnico, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo, še prav posebno vabimo članstvo in ostalo občinstvo. Slovenci v Ameriki 9. decembra se je v Clevelandu zaletel neki avtomobilist v skupino ljudi, ki ae je vračala s plesa. Pri nesreči ie bil smrtno nevarno poškodovan Henrik Piki. ki so ea morali a prebito lobanio preneliati v bolnišnico- Policija je aretirala 401etnega sprevodnika ceetne želeenice Franca Ooleta. ker je ugotovila, da ie blatnik njegovem avtomobila okrvavljen in da f*e ga še drže laste. Gole zanfka krivdo- Policija ga ie začasno fzrnietfla. položiti po je moral 10.000 dolarjev kavcije. Viljem Senk iz Calumeta je bil nedavno na lovu na srne skupaj z dvema tovarišema. Eden teh je pregledoval svojo nuSko. ki se ie nenadoma sprožila in so Sibre udarile Senku v novo. Zan»di nastalega zastrupljen ia ie Šenk dva dni pozneje umrl. Pokojnik ie bil stnr «?0 let — lovu fe bil obstreljen tudi 3?lptni Matih Btefanena iz Gleasona. država W'"sconsin. Krogla drugega lovca sra ie zadela v etopelo leve nose ter mu zdrobita kosti. Raniene* so orepe-liali v boln'čniro ki io bo v kratkem zopet lahko iapnatfl. 6. decembra ie v Gle'nwille v bolnici v Clevelandu umrl JoŽp Ogrin na po«Wi>a*i oneracfie. Pokoini i«> bH roien na vV^nflti kier eartinffe *»ne~a brata, dm«'? brat fe srbski na&mfk Trsu j t>* nocpstm'v na Lar«r' nri f.Mfltirrtt. fc* poknmfm galntp Huf? ?e«* J«*t*ft oloT-«»neVi nnVfttn'V. *n M***'1"* ToSfO*!** v Ameriki le btval (VHn M W—- V Mil-waukeeu fe na doma svoje hčerke po tri- Udeneki bolesni preminula Elizabeta Gor-jančevt v starosti 70 leL Pokojna Je prišla Ista 1962 is Šoštanja ? Ameriko- Na svojem domu je v istem kraju nedavno umrl Frane Bulga, ki Je že delj Časa bolehal na vodenici« Pokojni je bil doma is Mirne peči in je bival v Amerik! ie 25 let. — V Clevelandu je po kratki bolezni umrla Ana Se-verjeva. rojena Hočevar, - starosti 58 let. Pokojna fe bila doma is Kalje vasi ter je bivala t Ameriki 25 let. Žrtev kapi je postala Frančiške Jankovski is Milwaukeea. — V Beuldu js umrl Ivan Seketa. star 49 let in doma is Leskovca. 4. deeembra je pa v Elvu umrl France Pengal. 4. decembra so ae v Blyu vršile volitve župana. Pri volitvah ie zmagala list«, na kateri je kandidiral Slovenec Štefan Bano-yec. ki je dob'1 1018 glasov veČine nad svojim nasprotnikom- Jesenice se Otvoritev nove kavarne, restavracije in trgovine. Jesenice, 2- januarja. Na Jesenicah in to v osrčju mesta je zrasla lani iz tal moderna in impozantna stavba, ki jo je po načrtih arhitekta g. Paturja iz LJubljane zgradil g. Janko Novak, tovranar pletenin v Radovljici. Na tem kraju Je stala pred 30 leti bivša Klofutarjeva hiša, ki je bila ena najmanjših in tipično malovaških, kar jih je bilo v tedanjem našem trjru. Po doirraditvd bohinjske železnice !n kolodvora Je to hišo kupil g. Albin Havptman, ki jo je znatno preuredil, razširil in povišal ter uredil v njej več lokalov in stanovanj. Pred leti je to hišo kupil g. Franc Prestrl iz Radovljice, ta pa jo Je kmalu prodal g. Janku Novaku, tovarnarju pletenin v Ra- dovlj'ci. G. Novak pa je hišo popolnoma preuredil. Poslopje Je zgTajeno v najmoder nejšem slogu, za Jesenice neobičajno pročelje pa krasi kip sv. Janeza Krstnika, gospodarjevega patrona, v nadnaravni velikosti — delo znanega našega kiparja Toneta Kralja. Zelo okusno, praktično in pregledno pa so v pritličju urejene trgovske izložbe, kd same kakor tudi v nJJn razstavljeno blago vzbujajo splo:Vo pozornost mimoidočih. Zelo učinkovita je tu-6M svetlobna reklama. Raz pročelje moderne stavbe žar! ponoči v bajnd rdeči tu 61 gospodarjev napis, ki *e viden daleč na-okoU Trgovina s pleteninami ln drugl.n blagom je bila otvorjena v tej hiš. 2e ure j tedni, kavarna, restavracija ln vinotoč pa so bili slovesno otvorjeni na novega teta dan. Vsi lokali so kar najbolj luksuzno in praktično opremljeni. Velika in svetla kavarniška dvorana kakor tudi vsi ostal' prostori se segrevajo s centralno kurjavo, ki je zavarovana z marmornatimi kamni in ploščami. V dvorani ln na balkonu je postavljenih okrog 80 mizic, vse stene so obložene z najfinejšim lesom iz orehovih korenin, tla so vsa parketna, izredno lepo in praktično pa so urejena stopnišča -'osebno pozornost pa vzbujajo med vsem: posetniki električna napeljava in svetlobna telesa, kakršna najdeš Ie v modernih ln norih lokalih v velikih mestih. Vse naprave, ki so prvovrstno in praktično urejene, pričajo o velikem okusu gospodarja ter vešči roki ln praktični zamisli arhitekta g. inž. Faturja. Pod kavarno je vinotoč, manufakturna trgovina ln pekarna. V dvoriščni zgTadbi je dependanca ter v njej in v glavni stavb! mnogo komfortno urejen'h tujskih sob s kopalnicami na top'o in mrzlo vodo. Na dan otvoritve ?o bili vsi prostori zasedeni do zadnjega kotička. Mnogo ljudi ni našlo prostora in so se morali vrniti. Naše mesto Je s to moderno stavbo na zunaj mnogo pridobilo. Jesenice počasi postajajo res mesto tudi na zunaj — v tej ponosni zgradbi pa smo dobil! reprezentativne lokale, ki pričajo o gospodarjevi podjetnosti in ki so na Gorenjskem še Nedelja v ljubljanski drami. (Opoldne ob 16. uri se ponovi v režiji g. Cirili Debevca Golieva otroška igra »Jurčekc po znižanih cenah od 20 Din navzdol. V igri nastopajo burkasti muzikanti, Veter, Nevihta in Snežak, ter druga pravljična bitja Sodeluje otroški balet. Jurčiča igra ga. Vida Juvanova. _ Zvečer ob 20. uri se ponovi izvrstno uspela Linhartova igra »Matiček se ženic po znižanih cenah od 24 Din navzdol. V glavnih vlogah; gg. Sancin in Levar ter dame: Nablocka, Mira Danilova in Šaričeva. Režiser dr. Gavella. OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota, 5. januarja: Dežela smehljaja. — Opereta. Gostovanje tenorista Ada Da-riana. Izven Nedelja 6 januarja ob 15. uri: Pri belem konjičku. Opereta Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol. Ob 20 uri: Tosca. Gostovanje gospe AnČice Mitrovič Izven. Ponedeljek 7. januarja: zaprto. m Nedelja v operi. Ob 15. uri popoldne se ponovi revijska opereta >Pri belem ko-njičku< z ge. Poličevo. Spanovo in Smer-koljevo. ter gg. GostiČem, Pečkom. Magoli-Čem. Zupanom in SimonČičem. Dirigira g. Niko Strltof. režiser g. prof. Sest. koreograf g. Golovin Cene so znižane od 36 Din navzdol — Ob 20. uri gostuje v naslovni partiji Puccinijeve >Tosce« ga. An-čica Mitrovič. naša hivSa Članica, ki je zdaj angažirana * Zagrebu. Pevka, ki je žela s svojim lepim glasom in temperamentno igro vedno nailepSe uspehe nam obeta s partijo Tosce zopet izreden umetniški užitek Cavaradossiia noje g Franel. oarona Srarpio g Robert Primožič, cerkovnika g. Zupan. Angelottiia 2 lanko ReŽlia \t* Pri-mozičeva dirigira kanelnik dr Svara Opozarjamo na *amo enkratno gostovanje od-li?ne umetnice ce. Ančice. Mitrovičeve. —Zima, ki ni zim.i. ne obeta dobregi. Letošnja zima nas spominja na zimo leta 1912.. ki ie bila enaka, !e s to razliko, da je bil božič tedaj mrzel, a letošnji je bil akkor lep aprilski dan. Semiška gora je vsa v zelenju, kakor pomladi in celo sadno drevje že marsikje poleg poganjkov kaže cvetje Razcvelih trobentic. teloha in vijolic je povsod mnogo. Starejši ljudje ne pomnijo tako Čudne zime in ne prerokujejo nič dobrega. Pomlad bo najbrž zaradi za Eoznele zime mrzla in tedaj gorje našemu metovalcu ln zlasti vinogradniku, ?e mu bo poleg trte 2mrzovalo koraj ni česar in bi bilo res nujno potrebno poskr beti. da bi V9aj od večjih hranilnih lo^ izplačevali najmanj '25 0 o, da tako kmetu omogočijo plačevati ie davkov državi in *a-moupravnim oblastim. Paradoksno in ol>-enem porazno za današnji čas je nam da imajo mnogi naložen denar v hranilni cah, ki »jo ga varčevali dolga leta, a dane, jim prodajajo imetja, ker no zmorejo ščin. — Delo aa no>l -oko!*ki dom. V prvi polovic! decembra je naSe sokolsko društvo pričelo s kulukom kopati temelje ss sokolski dom kralja Aleksandra. Delo ^r<-dokaj naglo od rok. ker knlukani na ravnost tekmujejo med seboj. Gradbeni odbor, ki mu načeluje br. Janko Ogulin, ->i je nadel nalogo, da pride Sokol čim prej pod svoj lastni krov, ki bo tudi mladini naše narodne šole nudil h-po m vzorno h-lovadnico. Ob tej priliki moramo omeniti, da je šolski odbor iz leta 1030 in 1931 Tal črtal iz tedanjega načrta za novo šolsko poslopje prostore, uamenjeae telovadnici in slavnostni dvorani, kar je vredno vse obsodbe, ker je tako bilo onemogočeno fizično vzgajanje naše mladine. Ravno ta okolnost poleg drugih v veliki meri opravičuje forsiranje gradbe našega novega doma, v katerega bodo imela dostop vsa kulturna društva. SemiŠko sokolsko društvo prosi vse prijatelje sokolstva in Bele Krajine, da ga s svojimi prispevki podpro in tako omogočijo Beli Krajini novo sokolsko po-prišče, ki bo v kulturnem, nacionalnem in fizično vzgojnem pogledu vedno delovalo marljivo in v korist naroda. — Smrtna kosa. Ob koncu decemr ra je po dolgi in težki bolezni preminul posestnik .lože Simonič iz Mladice, star komaj 47 let. Zahrbtna bolezen, ki si jo je nakopal med svetovno vojno in pozneje v ruskem ujetništvu in ki se mu je v zadnjem času zelo poslabšala, mu je onemogočala delovanje pri Sokolskem in Gasilskem društvu. Čijih marljiv in vesten član je bil dolga leta. Kako priljubljen je bil pokojnik med domačini, je pokazala obilna udeležba pri njegovem pogrebu. Pokojni Simonič je bil zlasti znan tudi kot lovec in so ga kot takega poznali daleč naokrog. Lahka mu zemlja; _ Sokolgki redni občni zbor bo 20. januarja ob 13. uri v tukajšnji narodni Boli. Udeležba za vse članice in Člane obvezna- Kaj je s Petrom Pircem Ljubljana, 5. januarja. Čudna zadeva Petra Pirca, ki je vzbudila v Ljubljani precejšnjo pozornost, je ostala na mrtvi točki, ker policija Pirca glede na njegovo fizično in živčno izčrpanost še ni mogla zaslišati Včeraj dopoldne so Pirca v bolnici rentgenizirali in ugotovili, da je ključnica nepoškodovana. Zato je lahko bonlico že zapustil, a vzela ga je pod svoje okrilje policija, ki ga bo zaslišala da nes dopoldne. Policija je prepričana, da bo zadeva kmalu pojasnjena. V zvezi s Pirčevo afero nam je sporočila Kemična tovarna, da jc bil Pire odpuščen zaradi nerednosti v službi knjigovodje, o čemer bo pa še razpravljalo pristojno sodišče. Glede vseh Pirčevih očitkov, ki so direktno ali indirektno naperjeni proti Kemični tovarni in njenemu ravnatelju, bo pa Pire odgovarjal pred sodiščem. V našem uredništvu se je zglasila davi tudi Pirčeva žena. ki pravi, da je imel mož v tovarni 3000 in ne 3500 Din mesečne plače in da je bil odpuščen zaradi bolezni. Ime! je namreč pljučnico in vnetje srčnih žil. Tudi ji ni znano, da bi mo? zašel na krivo po* in da bi ga bili zato odslovili Zadeva je tore' zapletena in jo bo moralo razčistiti sodišče. Stev. 4 SLOVENSKI N A R O D«, dne 5. januarja 15*35 Stran 3. Velika vrtnarska dela tedni so se lotm delavci mestnega na vojaških grobovih vrtnarstva dela Ljubljana, 5. januarja Mestni vrtnarji delajo marljivo tudi pozimi in zlati ne počivajo zdaj, ko šc prav za prav ne moremo govoriti o pravi zimi. V Ljubljani pa je tudi toliko hvaležnega d<»la za vrtnarske roke. da bi vrtnarji lahko delali noč in dan. Na prvi pogled sicer laik ne opazi, kje bi bilo treba zastaviti lopato, sele. ko se dela lote vrtnarji, sprevidimo, kako je bilo potrebno in kako čudovito »premeni okolica lice po načrtu resničnega esteta. Če^če pa tudi ljudje ne opazijo dela vrtnarjev ter gledajo na parke, ne da bi pomislili, koliko truda in dela je vloženega v njih. Marsikdo je pa vendar nečesa pogrešal na našem vojaškem pokopališču, čeprav so biri grobovi kolikor toliko oskrbovani in čeprav ni vsak poklicni estet. Globlji pie-tetni čut zahteva nekaj več od pustih leh, hladnih gomil, ki jih niti trava pošteno ne zarase. E>a je bila puščoba še večja, so stali sredi pozabljenih grobov veliki, grobi in zdaj že trhli leseni križi. Kdor ni opazil, kako pusto je naše vojaško pokopališče, je vendar moral opaziti velik kontrast med italijanskim in našim pokopališčem. Res. na naše pokopališče nismo mogli gledati povsem brez sramu. Slabo bi nas pa sodil, kdor hi mislil, da zato ne uredimo vojaških grobov, ker nimamo pietetnega in estetskega čuta. Menda se dovolj dobro zavedamo, da mora biti vojaško pokopališče dostojno urejeno, toda čut za lepoto sam od sebe ne ustvarja čudežev. Bre/ denarja ostanejo tudi najlepši načrti samo zamisel brez uresničenja. Zato tudi ni še uresničen prof. Plečnikov načrt veličastnega spomenika, odnosno grobnice vojnim žrtvam in nihče ne more napovedati, kdaj bo. Veseliti nas pa mora. da so se pred tedni lotili dela na vojaških grobovih delavci mestnega vrtnarstva. Ne gre sicer za celotno izvedbo arh. Plečnikovega načrta, vendar je delo veliko ter bo vojaško pokopališče dobilo povsem dnigo lice. Skupni grobovi so bili doslej razdeljeni v podolžne grede. Tretjino vojaškega pokopališča zasega že urejeni prostor ob spomeniku judenburških žrtev, ostala planjava se pa bo odslej delila v dva velika vrtova, gred ne bo več; tla bodo zdravna-na, zato tudi ne bo več prehodov med grobovi. Pokopališče se bo spremenilo v lep park. Po širini pokopališča, kot so doslej ležale grede, bodo cvetele trajnice med vrstami brinjevih grmičev. Vse leto bo cvetje na grobovih, do zime. Naše voja-j ško pokopališče ne bo pompozno, bahaško, pač pa prisrčno lepo. Cvetje bo krasilo zravnane grobove, ne kamen, življenje bo dihalo iz grobov in ne smrt. Zdaj ravnajo gomile in prekopavajo prst, da bodo spomladi sadili grmičevje. 2al da ne bodo tako lepo urejeni vsi vojaški grobovi. Urejeno vojaško pokopališče je okrog 100 m dolgo in 34 m široko. Vojaški grobovi so pa raztreseni še izven tega pravokotnega prostora, a med njimi je že več civilnih grobov. Zaradi grobov civilistov pa seveda ne morejo kratkoma-lo urediti vsega prostora. Ovire bi se sicer dale odpraviti, a brez stroškov in zamude Časa ne. Zdaj moramo biti zadovoljni s to ureditvijo, ki je nedvomno zelo pomembna. * Zadnje čase so tudi zaposleni delavci mestnega vrtnarstva na strmem levem obrežju Gruberjevega prekopa Za gradom. Pred leti je dobila zagrajska cesta asfaltiran hodnik in tlakovali so jo. Vozišče bi bilo preozko, ako bi odvzeli prostor za hodnik, zato so tlakovali previsno ploščo na konzolah, da je hodnik prav za prav balkon nad strmim obrežjem globokega prekopa. Ta košček našega mesta je po svoje lep in čeprav je na cesti, ki veže dolenjsko stran s središčem, zelo živahno, vendar je tu že zelena periferija, ki prehaja v podeželje. Onkraj prekopa je Hradec-kega cesta, ki pa vseeno še ne more zatajiti prisrčnega vaškega značaja, čeprav se že košatijo vile med ljubkimi hišicami. Morda bi kdo mislil, da tu vrtnarji pač ne morejo najti dela. Toda ozrite se s hodnika nad prekopom po obrežju! Kot streha strm breg pada do obrežnega betonskega zidu. Doslej je bil obrastel z goščo, grmovjem in plevelom. Akacija se je razbohotila, da so njene veje segale že celo na hodnik. Nedavno so pa prišli delavci ter začeli trebiti goščo. Iztrebili bodo pregosto drevje in pusto grmovje, tla pa spomladi poseiali s travo. Tako se bosta obe obrežji spremenili prav za prav v obrežna parka. Očem se bo nudilo seveda potlej mnogo lepše lice ter bodo rudi tu zatrli gmajno. Delali bodo vso zimo. če bo ugodno vreme. Urejena bosta oba bregova. Tudi sneg znajo delati .. Ljubljana, 5. januarja. Muzali ste se in smejali na tihem tem preklicanim Polžarjem. zdaj se pa oni smejejo vam. Le pišite in govorite o svojem smučarskem domu, ste si mislili, le pripravljajte se na svečano otvoritev, snega pa le ne boste imeli. A kakšna otvoritev smučarskega doma bo to, če pa cvete okrog njega teloh in silijo iz zemlje zvončki? No, pa naredite še sneg, če znate delati tako imenitne domove! Zdaj pa roko na srce in priznajmo, da znajo Polžarji coprati. Ne vemo pa, kako bodo coprali jutri, ko nas pride na Polževo toliko, da jim bomo kar dom odnesli, če ga niso še priklenili na polževo verigo. Radovedni smo tudi, kako se bodo izmotali iz kočljivega položaja, ki so vanj zašli zaradi — tatvine. Višnjanom so namreč ukradli polža in zdaj je ljuta pravda neizogibna. Zdaj pa samo še kratek komentar k pričujoči zgovorni sliki. Zakrivil jo je grešnik. Tako so modrovali Škodoželjneži, zdaj pa ne modrujejo več. Sneg je čakal in čakal, vse vremenske napovedi in vse bridko vzdihovanje smučarjev ni nič zaleglo, sneg je čakal, dokler Polžarji niso razglasili da bodo v nedeljo otvorili svoj dom. Domenili so se bili s snegom tako. da bo počakal, in sneg se je naenkrat še sam popolžil. Ves december je čakal, sram ga ie že bilo. da tako dolgo ne zagrne zemlje, snoči. ko so imeli Polžarji za nedelicko otvoritev fe v*e pripravljeno, je pa začel rialctavati v drobnih, vedno 2n?teiših kosmičih. In davi smo že imeli lepo snežno odeio. a s Polževega so nam telefonirali, di i«9 zapadlo tam 5 cm suhega sne^a. ki čepi polžu za vratom. Zato je tudi najbolj dostopen biču. Krivi niste sami, če ga ne spoznate, saj se je sam tako Čudno upo-dobiL Tudi obeh njegovih tovarišev jaha-čev ne boste spoznali, če ne veste točno, kako se je porodila in uresničila misel zgraditi na Polževem smučarski dom. Pač pj poznate strogega a pravičnega c°spoda z bićem v roki. In to je poglavitno. Ta bič, ki ga pa nikar ne vzemite doslovno, ie pripomogel, da bomo otvorili prvi dolenjski smučarski in planinski dom že jutri, ne pa prihodnje leto. Zato pa živel bič in živeli Polžarji. ki znajo delati tudi sneg! .lutri pojdemo pa pogledat, koliko so ga naredili v svojem kraljestvu. Muzej živih lutk Ljubljana, 5 januarja Pilm, fca ?mc ga snoči prvič videli v kinu Matici, je v resnici vsestranska sen racija. De samo zaradi ostrih posnetkov v naravnih barvah, kakršnih š> nismo mogb občudovati v nobenem drugem f.lmu. in tu-il ne samo zarad: bogate np-<-m<=, režije in najboljših igralcev, tomvfr predvsem zaradi vsebine, ki pretresa tudi naj močnejše Sivce Gre ramr«^ 7a velikome-sten panrpt>k voščenih figur, ki sploh že same na marsikoga delujejo kakor mrliči, v *<=m Filmu p-? voščene figure dela;o r<=io iz pravih trupel >n celo iz živih ljudi. Naravne barve t«*sa filma niso. kakor pri đoseđanjfli barvnih filmih, dovršene * koloriran 'em, temveč BO res fotografije v barvah in torej dosežene podobno, kakor pri barvnih reprodukcijah s tri mi plastmi filma, ki j*3 vsaka drnca barve. Znano je. rta niti najboljši slikar ni moe^l naslikat" osrnja povc^m naravno. fc«»r barv** sam*3 od sere ne žar*1 Pri tem filmu j*> pa ogenj •n plamen tako naraven, da se nam vidi, fcak^r bi gorelo platna Barva ^ama ne more dati luči in svetlobe, pri tem filmu sn pa barve **=>stavljen«1 77 barvane luči in lata na platnu osrenj rndki sveti in žari Transparent filma je pa navzlic trem plastem tako močna, da so slike popolnoma jasne in plamen tudi zares razsvetli vso temno dvorano. Kipar Igor je velik umetnik, ki spozna, da iz kamna, mramorja in brona ter drugih kovin ni mogoče popolnoma posnet; narave. Modelirati prične svoje umotvore 17. poslikanega voska. Na ta način so n. pr stari španski umetniki ustvarili take Malone 'n svetnike, da nas stresa groza pred njihovim življenjem. Iz svojih figur sesta- Tsr-or s pomočjo bogatega spekulanta muzej, ki pa v I»ndonu ne privlači publike m*n*> obrestuje vloženega kapitala Ker je pa muzej visoko zavarovan, ga Igorjev financijer zažge. Vse figure 30 uni-AAne. ]e Tsr^r si reši življenje, vendar ima pa zaradi opeklin ves izkažen obraz in pokvarjene prste, da ne more več modelirati. Talentirani kiparji delajo po njegovih navodilih in tako v Newyorku spet nastane nov muzej voščenih figur. Igor je zaradi londonskega požara zblaznel, vendar mii pa katastrofa ni uničila talenta in želje po maščevanju nad požigalcem, ki je uničil njearove umetnine in tudi njega Iz-premenil v strašno prikazen. Zmodelira s* celo nov nekdanji svoj lepi obraz, da nihče ne vidi strahotnih brazgotin, ki so ga lz-premenile v pošastno prikazen Njegov Pomočniki kradejo trupla iz mrtvašnic in tudi more, da pridejo do trupel, kakršna rabi njih mojster, ki trupla prevleče z voskom, da so »pet kakor ti v a in kakor prave voščene figure. Tudi mladi lepotici bi »njeno lepoto rad ohranil na veke« in fte ima trepetajočo žrtev na mini. . . . Konec je pa spet pomirljiv — zaročni poljub. Torej strahoten kriminalen film, ti je pa tudi poln ženske lepote, skratka prava senzacija, da bodo vse predstave razprodane, a sinoči se je po dvorani razlegal tudi glasen aplavz obcudujočih gledalcev. Revija letošnjih plesov Lep uspeh plesno-sportnega kluba. Ljubljana, 5. januarja Včeraj zvečer je priredil naš agilni plesno- športni klub za plesalce iz vseh plesnih šol in druge interesente posrečeno revijo letošnjih plesov. Tako, prav za prav za one. ki ljubijo ples radi plesa samega. V mali kazinski dvorani se je zbralo toliko dam in gospodov, da je bila dvorana nabito polruu Namen in delo kluba je v pozdravnih besedah tolmačil predsednik ing. V. Hiibl. ki je tudi glavni propagator kluba. Za njim je na široko razvil trener kluba g. Jenko tema ples-sport in ob dobri godbi Sony-boy-jazza so nam štirje pari zaplesali Guček-Steep in tango, kasneje pa dva para težki turnirski Slow-Fox. Nastopili so mladi člani kluba gdč. Zitterschlager-g. Vodušek; gdč. Strad-ner-g. M. Sevnig; gdč. D. Sedejeva-g. B6-merwald in naš prvak Stane Sevnig s svojo novo partnerico konteso Baumgartner. V prvih dveh plesih smo videli dober ples, mnogo volje in znanja! Par Sevnig-Baum-gartner pleše šele par tednov, videli smo, da se je Sevnig z dobro voljo v tako kratkem času sijajno vplesal z novinko in jo uvežbal že toliko, da lahko z njim na kateremkoli turnirju nastopi. Slow-Fox je Sevnig plesal z gdč. Stradner, Zitterschlagerje-va pa z Voduškom. Oba para sta pokazala mnogo finega čuta in zmožnosti. Za tem je Jenko s Kukčevo zaplesal novi Blues, nekako lažjo varijanto prejšnjega plesa, h koncu pa letošnjo novost Carioca Rumbo. Ta ples je pokazal v dveh varijantah, tak kakršen je prišel k nam in kakršnega se ne pleše in potem umirjenejšo carioco, katero že poučujejo v plesnih šolah in kateri pro-rokujejo »Življenjsko dobo« še teh par mesecev sezone. Nič posebnega, eksotična godba in ne dosti drugega. To je povedal tudi Jenko! Z včerajšnjim lepim večerom si je plesno-sportni klub pridobil med številnimi gledalci mnogo pristašev, ki bodo razširili vrste članstva do one višine, ki jo klub zasluži! R. K. še o Janežičevi Ljubljana, 5. januarja. Čeprav je bilo objavljeno v časopisih, da je policija trdno prepričana o prostovoljni smrti brivske pomočnice, Rozike Ja nežičeve, je vendarle smrt ljubljene hčerke očeta, ki je premogovni delavec v ljubljanski kurilnici, tako pretresla, da nikakor ne more verjeti, da je šla Rozika sama v smrt Oče je slej ko prej prepričan, da se je morala zgoditi nesreča bodisi že na ta ali oni način. Zlasti ne more doumeti, kako je mo goče. da je dobila Rozika poleg rane na glavi še urez pod vratom. Kako naj bi bil ta nastal? Tudi vzbuja presenečenje okolnost, da je bila mladenka razmeroma malo ranjena, docim vlak običajno svoje žrtve temeljito razmesari. Take in slične misli roje očetu po glavi, toda preverjeni smo, da se bo slednjič tudi užaloščeni oče moral udati v bridko usodo, ki tepe zdaj po tem, zdaj po onem. Iz Trbovelf — Delovanje proti tuberkuloz nega dispanzerja v decembru. Kako velikega pomena je bila za zdravje prebivalstva rudarskih revirjev ustanovitev protituberku-loznega dispanzerja v Trbovljah, se vidi šele danes. V zadnjih dveh letih, odkar protiruberkulozni dispanzer v Trbovljah deluje, je bilo na stotine tuberkulozno obolelih bolnikov preiskanih ter sistematično zdravljenih, teden za tednom pa prihajajo v dispanzer novi bolniki, pri katerih 3e ugotovi več ali manj težko stanje te nevarne ljudske bolezni. — Tudi v decembru je bilo v dispanzerju veliko dela. Skupno je bilo pregledanih 148 ljudi. Obolelost je bila ugotovljena pri 45 moških in pri 38 ženskah. Od tega je bilo tuberkulozno bo-ianih 39 moških in 33 žensk, z odprto tuberkulozo pa sta bila ugotovljena le 2 moška, pri 5 moških in 3 ženskah pa je bila ugotovljena druga diagnoza. _ Zaščitna sestra je napravila pri bolnikih v Trbovljah 33 obiskov, izven Trbovelj pa 11; radi posveta je obiskalo dispanzer 38 bolnikov. V bolnico je bilo oddanih v decembru 7 bol 1 nikov. — Z rentgenom je bilo pregledanih °/l bolnikov, umetni pneumotoraks pa je prejelo 37 bolnikov. Sputum je bil pregledan 18 bolnikom, tuberkuloznih reakcij je bilo izvršenih 8, sedimentacij krvi pa 26. Dispanzer je razen tega razdelil še 540 1 mleka. — Vse to dokazuje, da vrši tukajšnji protituberkulozni dispanzer med našim narodom velevažno zdravstveno misijo, zato je dolžnost vseh Činiteljev, da ga v tem stremljenju vsestransko in učinkovito pod-pro. — Razglas občine. V smislu pravil obrambe proti napadu iz zraka se bodo vršila predavanja o zaščiti zaledja proti vojnim plinom v okolišu občine Trbovlje po sledečem redu: Dne 12. januarja t. L v Delavskem domu za prebivalstvo iz krajev Vode, Petelinova vas, Globušak in Njiva. — Dne 19. januarja t L v rudniški Čakalnici na zapadnem obratu za prebivalstvo krajev Žabjavas in za celi kraj Retje. Dne 26. januarja t. L v rudniški Čakalnici na Tereziji za prebivalstvo iz krajev Kurja vas, Polaj. Pauer-kolonija, Posetje in eeli okoliš Terezije. Dne 1. februarja t. L v Društvenem domu v Trbovljah za prebivalstvo iz krajev Trbovlje. Gabersko, Knez-dol, Ojstro, Klek in Loke. Predavanje se bo pričelo vselej točno ob 6. uri zvečer. Ker je predavanje za prebivalstvo važno in podu čl ji vo, vabi uprava občine, da se ga prebivalstvo polnoštevimo udeleži. — SK Ilirija pride. V nedeljo 6. t m. bo imel SK Trbovlje v gosteh takozvani >Wunder Teamc SK Ilirije iz Ljubljane. Ker je tudi Trbovlje v zelo dobri formi, bo športni publiki po daljšem presledku zopet dana prilika videti lepo, borbeno, toda fair igro. V predtekmi nastopita SK Triglav : SK Trbovlje II. ob 13. uri. _ »Konec poti« pripravlja tukajšnje sokolsko gledališče za zadnje dni tega meseca. »Konec poti« je ganljiva igra iz svetovne vojne, ki bo zlasti vojne udeležence spominjala na strašno trpljenje na frontah. Tudi >Hlapce<, ki so pri vprizoritvi želi velik uspeh, bodo v februarju ponovili. — Koledniki. Mladina tudi te stare tradicije še ni opustila. Prav za prav jo je začela gojiti šele zadnja leta, t. j. odkar traja kriza. Prejšnja leta, ko socijalna stiska med delovnimi sloji ni bila tako občutna kot je danes, se mladina ni mnogo menila za te vrste tradicije, ki so ji danes dobrodošle, da dobi nekaj dinarjev za koristne, pa tudi kvarne namene. Nameni so prilično isti kot pri tepežkanju, le da se je tradicije tepežkanja mladina tudi v ugodnejših letih dosledno držala, dočim prihajajo koledniki v pomnoženem številu prepevat šele zadnja leta. — Tudi letos jih ne manjka. 2e popoldne, zlasti pa zvečer, jih srečavaš povsod, zlasti pa oblegajo hiše ob glavnih cestah in potih. Nekateri so lepše oblečeni in >našminkani<: s sajami, drugi zopet precej površuo. Pri tem seveda ne manjka zavisti nad doseženimi uspehi med posameznimi skupinami. Tako je lani ob koledovanju prišlo do dejanskega spopada med posameznimi skupinami kraljev iz Jutrove dežele, tako, da so drug drugemu pometali v blato krone in polomili lesena žezla, izpraznili »blagajne in to vse radi dobička. — Tako se že mladina navadi teptati v blato tradicije, ki so bile nekoč narodne svetinje. Opera „V vodnjaku" v Kranju Kranj, 4. januarja. V četrtek zvečer je Glasbena šola vpri-zorila prvič znano Blodekovo opero »V vodnjaku«. Morda se še za nobeno predstavo v Kranju ni žrtvovalo toliko vestnega dela in priprav, zato tudi uspeh ni izostal. Gledališka dvorana v Narodnem domu je bila nabito polna; mnogo ljudi je odšlo, ker je zmanjkalo vstopnic. Komično opero »V vodnjaku« sta začela študirati vodji naše Glasbene šole Albin in Nilka Fakin že v začetku poletja. Sodelovala sta sokolski orkester in mešani zbor; kranjsko Sokolsko društvo je lahko ponosno, da ima tako popoln orkester in vzorno izvežban zbor. Pohvaliti moramo požrtvovalnost dirigenta gda Fakina in njegove gospe, prav tako pa občudovati vztrajnost in veselje članov orkestra in pevcev, solistov in zbora. Vse priznanje tudi g. Doretu Kernu, ki je kot izkušen režiser pokazal svoje sposobnosti. Pomisliti moramo, da so bili vsi pevci prvič na odru in da je vendar šlo vse brezhibno in gladko. Ze melodiozna uvertura je izzvala cno-dušno priznanje vse publike. Orkester je bil res na višini in se je izkazal prav sijajno. Prav tako zbor. Pevci in pevke so bili vsi oblečeni v narodno nošo. Mogočen je bil slavospev kresnemu večeru. Dobro so sc odrezali tudi solisti, Lidunka s krasnim ljubezenskim spevom, preden pogleda v vodnjak, stari vdovec s posrečenimi humori-stičnimi nastopi, Vojteh z melodičnimi arijami; Veruna pa pokaže v začetnem nastopu vso svojo pevsko sposobnost v melodijah z lepimi variacijami. Obe solistki in dirigent so prejeli lepe šopke; vsi pa, orkester in pevci mnogo, mnogo priznanja ob odprtem odru in ob koncu dejanj. Tudi inscenacija je bila efektna; pogrešali pa smo naznačitve prehoda iz dneva v noč, ki ga zahtevajo pesmi in dejanje. Kranjčani smo lahko na ta kulturni uspeh ponosni. Opera »V vodnjaku« se ponovi še jutri ob 16., kar je pripravno zlasti za okoličane, in v sredo 9. jan. ob pol 21. Opera je tako vzorno pripravljena, da bo zadovoljila vsakogar. Zmotil se le... Ljubljana, 5. januarja. Na prehodu iz starega leta v novo je korakal po ulicah že utrujen, ves sit dobrot, ki si jih je privoščil po raznih gostilnah. Posedal je tam od mraka do poznih ur, se pozabaval v tej in oni druščini, obrah nekaj kavam in bifejev ter se nasmihal veselim dekletom V glavi mu je brnelo zaradi zavžitega vina, še zdaj :e čul melodje vseh mogočih godbenih in strumentov, k 50 se oglašali iz hruna razgibanih omizij. Tinko je bil tedaj sam in zaželel si je postelje, .nehke tople postelje, da se odpočije in zasanja. Kolovratil je iz ulice v ulico, se n-asnvha! v novo leto in bil p-c-pričan, da odhaja domov. LTstavil se je pred hišo in našel vrata odklenjena. Ni? se ni zmerni *a gruče ljudi, ki so stali na vogalih in se živahno ' razgovarjali nied seboj, vpili čez ulico in se hrupno pozdravljali. Stopil je v vežo. se umaknil megli in miže stopical po stopnicah v prvo in drugo nadstropje. NTato je postal pren vrati, oiprl za trenutek trudne oči in pritisnil na kljuko, prepričan, da stopa v svojo sobe Naenkrat pa se je ves stresel. Zbudu £a je pret.cs»!iiv krik, ki je prihaja! iz prsi gospodične Eme. stanujoče nid-stropie r?zje neg > on. Vsa preplahe ta se je t šćzla gospodix-.a fma pod odejo, p-e hujena »a razmistj-varja o svoji osim*-k>sti. ki jo je še vse huje občutila na sil-ve«rrovo Naenkrit pa ta-le nenaden obisk. Sredi noči... Vžgala je luč. In je ugledala njega, baš njega, ki ga je dan 2a dnem srečavala spodaj pred hišo, v v-ži, na hodniku ali na ulici. Čeprav ni bil videt b^š podjeten, ji je bil vendar'e všeč Ko jo ?e nekega dne jel pozdravi j.iti. mu je vet*no rad? odzdravljala Zdaj je biT pa tu. Cisto blizu nje. G'e-dala ga je razrogačenih oči, vedno manj preplašena, že skoro na tem, da prasne v smeh, videč ga tako čisto zmešansga in vsega otrplega od presenečenja. »Uh, zmotil sem se. Le kako se je maglo zgoditi to?!« V sencih mu je butalo je n.omljsl prihajajoč k sebi. V sencih mu ie butalo in lovil se je za primeren pre d-rret v sobi, da se opre. G0*00dični Emi se je Tinko zasmilil. Kot bi trenil, je ugasnila luč, skočila iz poste.ie. vrgla nase nekaj obleke 'n obstala z ypet pri luči tik pred njim. Vse se je odigravalo s filmsko naglico in prepoln silnih vtisov je gospod Tinko, ki je bil odločen in zagrizen samec, klonil preko mize. Samo ječal je. »Vode, kajne, vode? je menila naenkrat rahločutna gospodična Ema. »Mm.« se je skušal odzvati gospod Tinko rn v prihodnjem trenutku pograbil za čašo, ki mu jo je ponujala srečno se smeh ljajoča Ema. Pil je, mižal in spet gledal Ena o. Kar nič se mu m zdelo čudno, da ga ne potil. Ves hvaležen se je hotel zahvaljevati, pa ni našel besed. Krčil je roke m jih spet iztegoval, dokler se ni pre maknil in dihnil nekaj pred se, kot bi govoril o ljubezni. O ljubezni, ki ga je pre šinila prvo uro v novem letu. Naenkrat se je počutil odločnega in pogumnega. Odprl se mu je vir besedi. Pozabil jc na hrup daleč zunaj in pozabila je na sanjarjenje gospodična Ema. Kar tako enostavno sta si povedala, da se imata prav za prav žc nekaj časa rada. Zvečer na novega leta dan sta že sedela srečen parček, ki komaj čaka pred-pusta. v prijetni gostilni v okolici in si pripovedovala vse, kar jima jc bilo šc pri srcu. »iNak.« sta memla vsak čas, »kdo bi si bil mislil...« V gozdu povila ReteČe, 3. januarja. Zakonca Z. sta šla včeraj iz Gorenje vasi na reteško postajališče. Namenjena ita bila v ljubljansko bolnico .. pa je štorklja zadevo, za čuda drugače presukala. Nenadoma, sredi poti, v rčteški gmajni je žena omagala in legla spričo porodnih bolečin na tla... Kmalu nato je zagledala luč sveta zdrava, krepka deklica... Mimoidoči seveda niso preslišali joka. Mladega no-bogljenčka so materi odvzeli, mož pa je hitel v Porentovo hišo tik kolodvora po njihovo gospodinjo, nakar sta obadva prenesla porodnico domov in poskrbela tudi za babično pomoč iz bližnjega Godešiča. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v šlftkL — Telefon 33-87. Annv On dni, Mathias Wiemann, Fritz Odemar v zabavnem filmu Vesela naslednica Predstave v soboto ob 7. in 9-, v nedeljo ob SM 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 7. in 9. uri zvečer V dopolnilo nov Paramoantov zvočni tednik. Pride! KLEOPATRA Pride! Učitelji v pomorsko' propagandnem tečaju JS Ljubljana, 5. januarja. Na ga bilo v Ljubljani že dolgo tečaja, ki bi bil pritegnil nase tako veliko pozor nos t, kakor jo je pomorsko propagandu: tečaj o. o. JS v Ljubljani, ki se Je pričel v sredo na trgovska akademiji in je biLo sprejetih vanj s par izjemami srednješolskih profesorjev in dijakov zgolj učitelj-stvo narodnih šol in to iz vise dravske banovine, 160 po številu. Zavedajoč se svojih izrednih nalog je pozval o- o. JS na zbor nase učiteljstvo, da mu ono, v umevanju onih smotrov, ki Jih propagira JS, utira, po dovršenem tečaju križem svojih službenih postojank, ona pota, ki bodo v našem narodu temeljito poglobila ljubezen do našega Jadrana ln ga še krepkeje utrdila v svetem prepričanju, da se moramo za naš Jadran pobrigati z vsem srcem, ga čuvati in ga posečati. JS naj postane vsenarodna organizacija, doma pravtako v skromni, zakotni vasici, kakor na mestnem Uaku. Vsi smo poklicani, da delamo zanjo, da se zavedamo važnosti morja — tega najpomembnejšega prometnega sredstva, tega bisera, ki nam otvarja pot v daljni svet in nas dviga v našem narodnem ponosu. Nič čudnega, da so taki vzvišeni nagib, zadeli v polno, pa je tečaj v najlepšem pomenu besede, svoj namen na vsej črti dosegel. Tečajnikom so govorili predavatelji, ki so iz lastne prežetosti ljubavi do jugoslovenskega morja Iznesli najbogatej še, najintimnejše, kar sta jim dala duša in srce. Izvajanja govornikov so bila visoka pesem spoštovanja do veličine, lepote in poezije naše obali, ki dviga Jugosla vi jo gospodarsko, kulturno in politično Kakor mehka, sentimentalna mev.dlja so zveneli stavki naših pomorščakov iz JS. ki so se razvneli, navdušili in navdušili one, ki so jim stopili ob bok, pripravljeni, da poneso idejo JS med narod. Mojster svojega področja se je izkazal dr. Rubič iz Splita, ki je govoril o ideologiji JS, o zem ljepisu Jadrana in njegrove obal! in o or panizaciji JS. Dr. T.avo č^ermelj je pope ljal udeležence na slovensko obal Jadra na, pol^g tega pa je govoril tudi o jadran skem vprašan fu v mednarodni politiki Prof. Rudolf je razpravljal o morju in našem sro^podarstvu, pozanimal pa ie pri šotne tudi za zgodovino vzhodne obale Jadrana. Prof. Bunc Je našel hvaležno snov v razglabljanju odnošajev morja ln slovenske literature, dr. Štele Je predaval o morju v jugoslovenski umetnosti, šef higi enskega zavoda dr. Petrič o morju ln zdravju, častnik Bog. Emi o naši mornarici in slednjič poznani koroški rojak g Uršič o slovenskem Korotanu Razgovori, ki so jih vodili gg. dr. Rubič, dr. Jeglič, dr. Umokn in učitelj Pirnat. pa so za vz<*li del današnje sobote, ko se tečaj za ključu je. O otvoritvi smo že poročal4 Tekalni k' so p^setili m dr. operno predstavo Car men. Narodnn calerij^ in dramo, eosto ljubni dom s^> našli v akademskem kol* gij"- Trdno odločeni, da razvije JS visok' svoj prapor po vsej nagi slovenski zemli se bodo danes novi borci našesra morja razšli. Naj jim bodo pota poplačana 7 uspehi in blagoslovom. Raztreseni profesor. Profesor pri gledaHSk] blasrain1': — OosrxH3ična. dajte mi V/ vstopni 00 ložo. na vlak se m: mudi. Za omillenje kazni. Sodnik: »AH morete navesti kav kar hi vam omililo kazen?« Obsojenec: ^Prosim, jrosno-d sodnik Če hi mi dovolili nostaviti v celico divan.« a Stran 4. »SLOVENSKI N ARO D«, dne 5. januarja 1935 Stev. 4 DANES PREMIERA ZA JUGOSLAVIJO ob 4., 7.15 in 9-15 mi jutri ob 3-, 5-, 7.15 In 9.15 url MONTJMENTALNEGA FILMSKEGA VRI,F.DELA V NARAVNIH BARVAH KAKRANEGA LJUBLJANA SE NI VIDELA Slavni svetovni režiser Michael Kertez nam je ustvaril umotvor, ki ga mora vsak videti! MUZEJ ŽIVIH LUTK Vsled ogromnega zanimanja preskrbi te al vstopnice v predprodaji od 11.—%13. ure J ELITNI KINO Telefon 21-24 A T I C A DNEVNE VESTI — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino sta bila vpisana zdravnik v Ljubljani dr. Mirko Kajzelj in zdravnik specijalist za bolezni ust in zob v Mariboru dr. Serafina Ander-sin. — Umrljivost med zavarovanimi delavci in nameščenci v oktobru 1934. Lani v oktobru je umrlo 184 zavarovanih delavcev in nameščencev, od teh 136 moških in 4S žensk. Nalezljive bolezni so pobrale 82 zavarovancev, od teh samo pljučna tuberkuloza 62, druge bolezni so pobrale 84 zavarovancev, življenje so si končali 4, pri delu se jih je ponesrečilo 8, izven dela pa 6. Rodbinam umrlih zavarovancev je bilo izplačanih 138.782.50 Din na pogrebnini, naknadno je bilo prijavljenih še 11 nameščencev iz julija, 19 iz avgusta in 38 iz septembra. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 2 z dne 5. t. m. objavlja odločbo o potnih stroških članov upravnega odbora državne razredne loterije, odločbo o strokovnem izpitu za pripravnike duhovnih zvanj, program za opravljanje strokovnega izpita uslužbencev osrednjih duhovnih oblastev v zakonu o uradnikih, razpored zvanj v prosvetnem ministrstvu, odločbo o prepovedi uvoza vseh vrst rastlin in delov živih rastlin, razne ratifikacije konvencij, pravilnik o priznavanju posevkov v dravski banovini, seznam članov osrednje komisije za seme-nogojstvo, objave banske uprave o pobiranju trošarin za leto 1934-35 in razne objave iz »Službenih Novin«. Ljudje, ki so bolni na želodčnih-led-vičnih in kamenih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih protina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz J ose f ova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Proračun Zbornice za TOl odobren. Banska uprava je odobrila proačun Zbornice za TOl v Ljubljani za poslovno leto 1935. s preliminiranimi dohodki v znesku Din 3,070.000 in izdatki t znesku Din 3 milijone 15.238, torej z zneskom 60.762 proračunske blagajniške rezerve. Obenem je odobrila, da se za kritje zborničnih potrebščin v letu 1935. odmerja in pobira 8 odstotna doklada od osnovnega davka na dohodek od podjetij, obratov in poklicev kakor tudi od osnovnega davka na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov in od minimalnega davka 1.2 odstotka, ki ga morajo po členu bo odst. 2. zakoua o neposrednih davkih plačevati podjetja, zavezana javnemu polaganju računov. Predpisane doneske za Zbornico za TOl so zbornični volilni upravičenci zavezani plačevati v istih rokih kakor davke, ki so podstava za njih predpis. — Odvetniška vest. Odvetnik v Mariboru Aleksander Ravnikar se je 31. decembra odpovedal izvrševanju advokature in je bil na lastno prošnjo izbrisan iz imenika advokatov. Za prevzemnika njegove pisarne je bil imenovan odvetnik v Mariboru dr. Edvard Bučar. — Člani osrednje komisije za semeno-gojstvo. Zu člane osrednje komisije za se-menogojstvo je imenovala banska uprava načelnika kmetijskega oddelka banske uprave ing. Josipa Zi danska, šefa kmetijskega odseka Frana Trampuža, kmetijskega svetnika ing. Vinka Sadarja ,viš. kmetijskega pristava pri kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Ljubljani ing. Ivana Zaplotnika, upravnika banovinske kmetijske šole Raki-čan ing. Franja Mikuža in ravnatelja kmetijske družbe v Ljubljani ing. Bogdana Fer-linca. Članstvo je častno. Komisija posluje po pravilniku o priznavanju posevkov v dravski banovini, ki ga je notranje ministrstvo potrdilo in je objavljen v »Službenem listua št. 2. z dne 5. t. m — Odpor proti nastopu SUZOR-a, Poročali smo, da se je obrnil SUZOR na ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje s predlogom, naj bi prišla v novi finančni zakon odredba o likvidaciji privatno društvenih bolniških blagajn in ustanovitvi novih nameščenskih blagajn. Ta korak je naletel v naši javnosti na splošen odpor in odločno stališče proti njemu je zavzel zagrebški »Merkur«, ki se je obrnil na ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja s prošnjo, naj se ta sklep SLZOR-a razveljavi. — Sodni tolmač ruščine. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je imenovalo gimnazijskega profesorja v Mariboru Borisa Sokolova za zapriseženega sodnega tolmača ruskega jezika na sedežu okrožnega sodišča v Mariboru. — Nacionalno delavstvo za pravice naših manjšin. Narodna strokovna zveza je kot predstavnica nacionalnega delavstva odposlala na naslov g. dr. Bogoljuba Jeftiča, predsednika vlade, naslednjo brzojavko: »»Pridružujemo se peticiji Branibora in prosimo zajamčenja vseh pravic našim manjšinam v Italiji in Avstriji. Narodno strokovna zveza, predsednik Rudolf J u van«. — Zimske postojanke SPD; Doline je pobelil sneg in s tem je narava dobila očarljivo zimsko sliko. Krasen je sedaj izpre-hod v Kamniško Bistrico po novi vozni cesti do Doma, ki nudi vse udobnosti Za smučarje pa sta sedaj privlačni točki Dom na Krvavcu — 70 cm sneg?-, smuka ugodna — in koča na Veliki Planini — 60 cm snega, >muka dobra. Dom na Vsia&i te odprt ob nedeljah in praznikih ter so snežne razmere za smučarje zelo zadovoljive — na stari podlagi enega metra snega 30 cm pr-šiča. Ob Bohinjskem jezeru je »Zlatorog« izhodišče za visoko-alpinske ture ter nudi vsakemu smučarju-planincu potrebno prenočišče v toplo zakurjenih sobah in ceneno prvovrstno prehrano. Enako je primeren oddih v zimskem času v »Sv. Janezu«. Stal-no odprte in oskrbovane pa so še: Valvasorjeva koča pod Stolom, koča na Ljubni-kd- izhodišči Skofja Loka, Dom na Mrzlici — izhodišče Trbovlje s povratkom na Laško, Tomazinova koča na Sv. Gori — izhodišče Litija ali Kresnice s povratkom na Sa/o, Dom na Smrekovcu, Dom na Mirni gori na D^itjskem, planinske postojanke v Logar&ki dolini in na Pohorju. — Udeležencem jutrišnje otvoritve doma na Polževem obveščamo, da je dovoljena na progi Ljubljana—Višnja gora polovična voznina, ki velja tudi za vse vmesne postaje. V Ljubljani kupite cel vozni listek in legitimacijo za 5 Din, oboje pri blagajni na kolodvoru, v vagonu bo pa legitimacija potrjena s klubovo štampiljko, da bo veljala z istim voznim listkom za po-vratek. Vozni listek velja za povratek tudi v ponedeljek. SK Polž prosi vse športnike, Dolenjce in prijatelje Dolenjske, ki jim zaradi obilice dela ni mogel dostaviti vabil, naj mu to oproste in smatrajo, da so iskreno vabljeni s tem. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno, nestanovitno vreme. Včeraj je snežilo v Ljubljani, Mariboru in Sarajevu. Včeraj je znašala najvišja temperatura v oRgaški Slatini 6, v Ljubljani 1.1, v Mariboru 0.0, iz drugih krajev ni poročila o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.9, temperatura je znašala —2.2. — Konje In vozove kradejo. V Sloveniji se je pojavila nova vrsta tatov, ki kradejo konje in vozove skupaj. Bn tak primer je bil prijavljen policiji tik pred božičem, ko je nekdo odpeljal posestnici Amaliji Trkovi z Barja konja in voz z Mestnega trga v vrednosti 8000 Din, a včeraj je policija prejela brzojavko, da je pred dnevi nekdo odpeljal konja in koleselj v skupni vrednosti 3500 Din nekemu posestniku v Mirni peči na Dolenjskem. Konj je rjaveč, koleselj pa je temnozeleno pleskan. _ Z nožem ▼ glavo V Skalah pri Slo- venjgradcu je Karol Sitar sunil z nožem v glavo 24 letnega sedlarskega pomočnika Ivana Gorjanca in ga nekoliko poškodoval. Gorjanc je moral v bolnico. — Tovorni avtomobil jo j« podrl. V Gaštajnu pri Kranju \e tovorni avtomobil podrl šiviljo Albino RodiČevo iz Ljubljane in jo lažje poškodoval Rodičeva je morala v ljubljansko bolnišnico. Kavarna „Odeon" VSO NOĆ ODPRTA! KONCERT, NOVI ARTISTI CENE KAVARNIŠKE Iz Ljubljane —lj V blizini kolodvora imamo tuđi smetišče. Sicer bi tega več ne bilo treba pisati, ker vidi vsak sam kričečo nesnago na parceli ob Masarvkovi cesti — ali pa baš zaradi tega. Ce že smatramo takšne gmajne sredi mesta za znamenitosti, pa vsaj govorimo o njih! Nedvomno ne vidijo v tem nedostatka, ker ga ne odpravijo, čeprav smo že češče opozarjali nanj. Smetišče tik ob hodniku je čedalje večje in kmalu se bomo lahko ponašali z največjim smetiščem pred glavnim kolodvorom. —lj Umrli so v Ljubljani od 29. decembra do 4. januarja; Klander Marija, roj. Verbič, vd. Ukmar,* 82 let, vdova delavca, Japljeva uL 2; Uršič Martin, 79 let, delavec, Karlovška c. 17; Repič Jožefa, 88 let, delavka, Japljeva uL 2; Šteblaj Neža »roj. Peter-lin, 74 let, vdova tesarja, Ižanska cesta 67; \Vurzbach Frančiška, roj. Eberhardt, zaseb-nica, 90 let, Gradišče 1-IL; Nachtigall Josip, 79 let, strojevodja drž. žel. v p„ Cetov-ška c 90; Lenarčič Pavel, 47 let, odvetniški koncipijent, Bežigrad 16-pr.; Tanko Fr., 79 let, sodni sluga v p.. Pred škofijo 19; Gradišar Marija, roj. Krt, 74 let, služkinja, Vidovdanska c. 9; Lotrič Marija, roj. Jen-telj, zasebnica, Sv. Florijana ul. 26-1; Slov-nik Jakob. 71 let, krojač, Japljeva ul. 2; Zadnikar Henrik, 81 let, bivši pasarski mojster in ljublj. meščan, Gestrinova ul. 8-1. — V ljubljanski bolnici umrli: Marinko Marija, 48 let, učiteljica, Posavskega ul. 5; Mo-har Jožef, 38 let, delavec, Mozelj, srez Kočevje; Gombač Marija, roj. Sircelj, 46 let, žena polic, stražnika, Rožna dol. C. V.-24; Poljanec Elvira, 11 let, hči delavke, Tržič, Blejska ul. 5; Bencina Cecilija, 44 let, žena steklarja, Hrastnik 51; Perme Frančiška, 27 let, služkinja. Stranska vas 19; Cankar Marija, 55 let, dninarica. Smrečje 17, obč. Sv. Jošt; Sbaschnik Alojzija, roj. Grom, 57 let, žena žel. kurjača v p., Aljaževa c. 24; Janežič Roza, 19 let, frizerska vajenka, Brdo 36, Zg. Šiška; Kokalj Magdalena, 67 let, obč. uboga, Ihan iS, pri Kamniku; Stefan-čič Karol, 61 let. kretnik drž. žel., St. Peter 48; Lavrič Julij, 21 let, delavec, Zg. Se-nica 22 pri Medvodah; Anzeljc Anton, 10 let, sin hišarja, Ig 178; Mole Jožefa, roj. Mayr, 67 let, žena pek. mojstra. Opekarska c. 32; Kogej Franc, 49 let, delavec. Vidovdanska c. 3. —lj Predavanje SPD. Olimp je gora starih Grkov, je najvišje gorovje Grčije in tudi najvišja gora Balkana. Njegovi vrhovi Mitika, Zeusov Tron in Skolion presegajo 2900 m. Bližina morja in slavna zgodovina delata to goro izredno privlačno. Zanimivo je. da sta prvi vzpon na najvišji vrh Olimpa izvršila dva Švicarja šele pred 20timi leti, najvažnejše plezalne ture gorovja pa so izvedli šele v preteklem poletju. Osrednja skupina Olimpa ima težko dostopne vrhove in nekaj sten, ki predstavljajo tudi za dobre plezalce resne probleme. Zategadelj ni čuda, da se je v lanskem poletju lotil Olimpa sloviti italijanski alpinist Comici, ki je gotovo danes eden najboljših plezalcev na svetu. Slovenci pa so si lani osvojili še neprsplezano severno steno Skoliona ter se s tem uvrstili v alpinsko zgodovino te znamenite gore. O vsem tem in drugih zanimivostih Olimpa bo pripovedoval v torek, dne 8. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice g. dr. A. Brilej, ki bo pokazal z Olimpa in Grčije nad 60 skioptičnih slik. med njimi Številne posnetke Olimpa in sosednjih gora ter prelepih bizantinskih, rimskih in starogrških spomenikov, ki krasijo najvažnejša mesfa Grčije, Atene in Solun. —lj >Lju!iljanska filharmonija«. Pred dnevi je bila ustanovljena »Ljubljanska filharmonija kot sekcija Podsaveza muzičara. Prirejala ho simfonične koncerte pod vodstvom najbolj znanih jugoslovenskih in inostranskih dirigentov. Prvi koncert je v nacrtu že v marcu t. L Orkester filharmonije bo štel okrog 70 instrumentalistov in bo izbran iz samih kvalifieimnih moči, zato je pričakovati, da bodo prireditve "»Ljubljanske filharmonije< vedno dogodek v našem glasbenem življenju. V odboru ljubljanske filharmonije« so gg. Anton Neffat. prol. Jan šlajs. Matija Bravniear, prof. Karlo Rupel. Fran Stanič i. dr. 2 uri smeha vzbujata slavni komik VVaJlace Beery in Marija Dressler v filmu polnem smeha, zabave, veselja JUNAK — SLAPA Mauren O' Sullivan in Robert Vouug Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer jutri ob 3-, 5-, 7. in 9-15 uri ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Vstopnina Din 4.50 in 6.50 —lj »Ljubljanski Sokol« ponovno opozarja, da se vrši predsestanek članstva v svrho sestave kandidatne liste za bodočo društveno upravo v ponedeljek, 7. t. m. ob 20. uri v društveni mali dvorani v Narodnem domu; društveni redni občni zbor pa bo v četrtek 10, L m. ob pol 20. uri v istih prostorih. —lj V društvu »Soča« predava v soboto 5. t, m. v salonu »Pri levu« g. dr. Stanko Jug, našemu občinstvu že večinoma dobro znan po svojih radijskih predavanjih, o temi »Tradicija in revolucija v politiki«. Predavatelj nam pokaže, kako se borita v zgodovini človeške družbe dve osnovni načeli, načelo individualizma ali svobodne konkurence in načelo združevanja, ki se pojavlja v močnejši obliki vedno tedaj, ko je pretirani individualizem pripeljal našo družbo v zagato. Podoba je zlasti, da živimo danes v prehodu take dobe in da si išče človeška organizacija namesto skrajnega individualizma, 19. veka nov življenski okvir. Začetek predavanja ob pol 9. Vabljeni vsi »Sočani« in prijatelji društva. Vstop prost. —lj Okrajna organizacija JNS za Poljane v Ljubljani priredi danes ob 17. uri v telovadnici II. drž. realne gimnazije na Poljanah običajno božičnico z obdaritvijo najrevnejših in brezposelnih rodbin tega okraja Na programu je pozdravni govor, deklamacije, prihod Božička, petje in klavirske točke. K tej prireditvi vabimo vse somišljenike in prijatelje. —lj Zimsko cvetje. Gospa Micka Gra-par, soproga strojnega stavca, nam je poslala šopek lepih vrtnih marjetic, mačeh in drugega cvetja, ki ga je nabrala včeraj popoldne na svojem vrtu na Cesti v Rožno dolino IV.-1.2- Res čudna igra prirode. —lj Dve Marički, pravljično igro s petjem, godbo in plesi v 6 dejanjih bo igralo Društvo »Tabor« jutri ob 10.30 dop. v dvorani »Delavske zbornice«. Igra je res lepa. Vstopnina neznatna. Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. —lj Zaradi obolelosti gospe Bučarjeve so odpovedane vse tri predstave v šentjakobskem gledališču. —lj Ne pozabite, da se danes 5. jan. vrši v veliki dvorani Kazine XI- Obrtniški ples. —lj Sestra namestu brata tri leta v kadetnici v Dunajskem Novem mestu! In zopet se boste lahko nasmejali do solz, kajti »Ljubavri regiment« je najboljši, najzabav-nejši, najveselejsi film. Vsak, kdor je 'ilm že videl, nima besed, da bi mogel dovolj pohvaliti vsebino, igralce, muziko. šlagerje. zabavne dovtipe itd itd. Opereta z najboljšimi šlagerji in očarljivo muziko najpopularnejšega komponista Roberta Stolza V glavnih vlogah znani ljubimci Dolly Haas. Gustav Frolich, Tibor v. Halmav Vstopnina je pa najnižja Din 3.50. 1-50. 5.50 in 6.50. Predstava danes ob četrt na 3 popoldne in jutri ob 11. uri dopoldne. —lj Nov grob. Rodbino znanega ravnatelja zemljiške knjige v pokoju g. Ivana Benkoviča je zadel nov udarec. Pred leti je na tragičen način izgubil svoje življenje 9in Mirko, ki so ga našli mrtvega na Večni poti, včeraj so pa Benkovičevi iz Subotice prejeli žalostno vest, da jim je tam umrl sin in brat Joško Benkovič. redo« 34. peš-polka. Pokojni je bil simpatičen in priden mladenič. Naj mu bo lahka zemlja, preosta- —lj Aretirani roparski napadalec, ki lim pa naše iskreno sožalje! smo o njem poročali pred dnevi, se ne piše Joško C., kakor je bilo pomotoma objavlje no, temveč Ludvik K Prijel ga ie stražnik Jože Cokelc, kateremu ie sicer hotel pobegniti, pa ga ie stražnik b pomočjo mimoidočih u tel. _lj Ples Društva jugoslovenskih obrtnikov bo nepreklicno v soboto 9. februarja. —ij Psi ca Airedalterier, rjava, 8 črokn hrbtom, valovite dlake, se je izgubila — Oddati Jo je na policijski upravi Podobnd-ku ali v Koseškega ulici st. 22. —lj Z britvijo si je prereial vrat. Dopoldne so bili reševalci poklicani na pomoč v Gerbičevo ulico, kjer si je bil v hipni duševni zmedenosti z britvijo prerezal vrat delavec mestnega cestnega nadzorstva Jakob S. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili da rana ni nevarna. Jakobova žena je povedala da mož trpi na maniji, da ga zasledujejo in je bil že kakih pet dni precej zmeden. —lj Neznanec skočil v Gruberjev prekop. Pred dnevi so popoldne okrog \€. opazili neznanega moškega, ki je na (resnem bregu Gruberjevega prekopa blizu supe posestnika Franca Stepca v Hradec kega vasi skočil v vodo Neznanec je brl precej velik, močne postave, oblečen črno Na glavi Je imel črni klobuk, na nogah nizke rjave čevlje Bil je bledega upadlega obraza, pleSa^t in brez zimske suknje Star Je bi! približno 40 let. Njegove identitete doslej še niso ugotovili. — Jutri slovesna otvoritev postajališča Tezna. Dolgo so si želeli in si tudi priza de vali občani Teznega in okolice dobit: svoje železn'Sko postajališče, kar se Jđm je končno po veliki delavnosti odbora za graditev postajališča vendarle Ispotnttc Z relikt) vztrajnostjo in mnogimi žrtvam' so postavi U postajališče na Tetam, ki bo jutri, v nedeljo, dopoldne slovesno otvor jeno Oo 9 uri bo postajališče blagoslovil mariborsk: knez'!' na Krambereerjevo, jo podrl na tla in zahteval od nje denar. Ropar pa Je bil vsled klicanja na pomoč prepoden. — Aretirana je bila včeraj tudi Elizabeta S zaradi tatvine denarja. Marija P. m Angela M. pa zarado suma vlačugarstva in pre povedanega povratka. Vsled istih pregreh je bila prijeta tudi Malči P. Aretirana sta bila zaradi spiošnega suma Jože F. hi Vinko B. Vsem so na policiji temeljito Izprašali vest, pri čemer so odkrili toliko delik-tov, da bodo izročeni sodišču. — Nedelja v gledališču. Popoldne ob 15 uri pojde Čez mariborski oder »Jurček«, pravljična igra našega najboljšega mladinskega dramatika Pavla Golie. V štirih zabavnih dejanjih spremljajo trije popotni muzikanti Jurčka na njegovi poti, v nesreči in sreči. Otroci se pri tem imenitno zabavajo. Veljajo znižane cene. — Zvečer ob 20. uri pa ponove »Stambulsko roko«. Ta Fallova opereta vžiga po svojih krasnih melodijah in pestrem dejanju, ki Je prepleteno z vedrkn humorjem. Tudi pri tej prireditvi veljajo znižane cene. — Pet obtožnic proti pregrešni Angeli. V četrtek dopoldne je sedela na zatožni klopi pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča 271etna brezposelna Angela Lesni kova s Pob rež ja, kateri očita kar 5 obširnih obtožnic nebroj malih tn velikih tatvin. Tako opisuje prva obtožnica, kako je Angela objemala nekega avstrijskega železničarja, med tem pa mu Je ukradla listnico i 520 šilingi (1700 Din) Rila je zelo premetena in se neprestano selila od ene družine do druge, seveda pa je z Angelo izginilo vedno mnogo oblek, perila, predvsem pa razne zlatnine in drugih okraskov. Ker Je pregrešna Angela že 5. mesec v blagoslovljenem stanju, so sodniki to upoštevali tn Jo obsodili le na 5 mesecev strogega zapora ter na Izgrrbo častnih pravic za dobo 2 let. — Plačevanje letne takse za bicikle. Finančno ministrstvo Je odredilo, da se od 1. januarja 1935 plačuje tudi letna taksa za bicikle v znesku 2u Don v kolkih, ki se prav tako kakor kolki za prijavno takso 5 Din nalepijo na prijavi. Lastniki hicdklov nalepijo kolke za 25 Din na prijavi in tako taksirano prijavo predlože prvostopnemu oblastni po dosedanjem načinu. Prvostopno oblastvo zabeleži v prometni knjižici, da Je letna taksa plačana v kolkih na prijavi. Letna taksa za bicikle se torej ne plačuje več pri davčnih upravah. Takse za vsa ostala vozila se plačujejo kakor do sedaj. _ Poziv stanovanjskim najemnikom! V prihodnjih dneh bodo po mestnem poglavarstvu pooblaščenj organi pričeli zbirati po hišah prispevke za Pomožno ak cijo za siromašne sloje mesta Maribora Apeliramo na vse stanodajalce, ki niso že potom svojih strokovnih in stanovskih organizacij prispevali za Pomožno akcijo, da to storijo pri tej priliki ter po svojih mo čeh pripomorejo k vzdrževanju brezposel nib in njihovih družin. Dolžnost vsakogar, ki je v takih težkih časih v srečnem položaju, da ne spada med brezposelne*.' je, da podpre plemenito akcijo, ki jo je podvzela mariborska mestna občina s sodelovanjem humanitarnih in drugih društev, da se laj ša beda brezposelnih^ Naj ne bo nobenega stanodajalca. ki bi 'siromašnim prebival cem našega mesta odrekal svojo pomoč' Kakor prispevajo hišni gospodarji potom Društva hišnih posestnikov, trgovci potom Trgovskega gremija in obrtniki in gostil ničarji potom svojih zadrug, tako naj pri spevajo tudi vsi ostal1 sloji in sicer potom 'nkasantov ki jih je mestno poglavar stvo oziroma vodstvo Pomožne akcije določilo sporazumno z nnš*m društvom — Kdor je že prispeval potom zeoraj nave denib organizacij oziroma korporacij. naj to vpiše v nabiralno pok) zaradi kontrole Vsak pa, ki še nd nikomur ničesar daro val v navedeni namen, naj Izroči svoj pri spevek inkasantn, ki mu bo izročil potr dilo o darovanem znesku. Pripominjamo da so pooblaščeni pobirati prispevke za Pomožno akcijo le oni inkasanti, ki se Izkažejo s pooblastilom mestnega poglavar stva. Stanojemalcl, darujte za Pomožno akcijo! Za odbor Društva stanovanjski b najemnikov v Mariboru: Tone Bajt s. r.. t. č. predsednik. Anton Mohor a r^ t. č. tajnik. — Porod sredi ceste. Nenavaden dogo-deic s« je odigral prav na novega leta dan v našem kraju. Iz Maribora se je pripeljalo 15 letno dekle R Kristina, hčerka vrni-čarja v Peklu pri Pdjčanah. Ko »e je vračala po strmem bregu domov, je nenadoma dobila porodne krče in kar sredi cest« stoje porodila mrtvega otroka. Ne da bi dosti pomišljala, je vrgla trupelce v obcestni jarek. Očividci so javili zadevo orožnikom, ki so stvar preiskali. Zdravnik je ugotovil, da je bil otrok star 5 mesecev Dekle bo imelo opraviti s sodiščem. Po porodu je nemoteno nadaljevala Kristina pot domov. Sele čez nekaj časa se ?e zgrudila pri neki hiši. kamor so >o spravili usmiljeni ljudje. — Večkratni tat končno prijet. Brezno selnega posestniškega sina Franca Klev/a, o katerega rokovnjaštvu je na> list več krat poročal in ki se je nekaj mesecev 9pretno skrival pred orožniki, so te dni slednjič prijeli pod Pohorjem v Novi vasi pri Furmanu bistriški orožniki. Pri zašli šanju v Poljčanah je priznal vsa svoja ne čedna dejanja in izdal pri tem tudi dva svoja pomagača ki ata bila soudeležena pri vseh njegovih tatvinah. Nekaj ukrade nih predmetov so cek> dobili lastniki na zaj. Tako se je kodo našlo v Hočah pr Alencu Jožefu. 2 suknji pri starinar ju ^ Mariboru itd. Fant, ki je star 21 let, sed zdaj v zaporih slovenjebistri?ke>ga sodišča Ljudstvo, ki je komaj čakalo, da prid« rokovnjač pravici v roke, pa je s tem se veda pomirjemo- — Sobno streljanje. Strelska družina ^ Poljčanah je uvedla s 3. januarjem sobnr streljanje. Na prvem večeru so se strelci zelo živahno udejstvov«!i. Odslej se vr^i streljanje vedno vsako sredo od 20. ure dalje pri Mahoriču. Vabljeni »o rodi nečlani, predvsem pa damski svet. — Silvestrov večer so imeli kot običajno pri nas spet ga-sMci. Potaočsni govor je imel gasilec g. Gajšek. ki se je v njem spomnil tudi smrti blagopokojnoga kralja Aleksandra L, ki so mu vsi zaklicali »Slava«, mlademu kralju pa >e zadone4 trikrat rri »Živel«. — SkladtSče mu je zgorelo. Tukajšnji posestnik g. Alojz Pahale je imel v najemu v SL Bistrici 40 m dolgo skladišče sena ki pa je last g. Riharda Majerja z Ehi naja V noči na novo leto je postalo žrtev požara. Gasilci, ki so biH ba5 na silvestrovanju, so bih" takoj na mestu. V skladišču je bilo več vagonov sena. Ogenj je pa uničil vse m je :3coda precej veKka, a k sreči krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, ni znano. Iz Laškega — Silvestrov večer, ki ga je priredil skupen društveni odbor, Je Ml prtlagodet. razmeram časa ter se Je omejil na pevsko in god bene točke ter tomboio. Kar se tom bole tiče, so se tekoči dobitki likvidiral — Silvestru na čast — kar pri omizjih srečnih dobitkarjev, dočtm »o romali kom paktnejši dobitki domov, kot nekaka odkupnina za novoletne pridige boljših i u slabših polovic vernih zakonskih dru i-', ki JiJi Je Silvester morda spravil nekoi is ravnotežja. Novoletne čestitke Je lzn-kei zbranemu občinstvu br. starosta dr. Roš omenjajoč usodne ndaroe, ki ao dol« ■ teli Jugoslavijo in njen narod v minulem letu. Pod dojmom, da Je kralj mrtev, i Jugoslavija Je ostala. Je bodril br. starosta članstvo in ostale goste k vztrajnem . požrtvovalnemu in složnemu nacdjonalno-mu dem, ker le v harmoničnem sodelovanju m sožitju bomo prebrodila kritično dobo, ki Jo preživljajo danes vsi narodi. — Pudd v ostalih gostilnah nI bilo čuti one ga Silvestrovega veeeljačenja, ki smo ga bili vajena v dneh sreče in solnca Kljub temu pa so prešinjaM ob mladem Jutru 1336 vsa srca upi na so-ečnejie leto, kakor Je bilo minulo in že upanje samo je bla godat za človeštvo; daj Bog, da bd se t: upi tudi uresničili. — Življenjska bilanca 1934. Kljub te nm, da imamo precejšnje nazadovanje roj stev v letu 1934 napram letu 1933, presega število rojstev še vedno ono umrlih. V vsi župniji je bilo rojenih 94, od teh 16 v Laškem, umrlo pa jih Je 51, od teh v Laškem 6. Med novorojenčki je skoraj dve tretjini deklic. Porok je bilo 2)6. od tel. jih odpade na Laško 5. Kakcr kaže, tukaj tudi samski davek ne pomaga več. Morda bi bila priporočlji"»a ustanovitev društva zakonskih kandidatinj, ki bi imelo nalogo, da z resolucijami prisili mlačno samce k skoku v zakonski jarem. — Davčne prijave. Davčna uprava poziva davčne zavezance k vložitvi davčni ti prijav do vštevši 31. januarja in .sicer: prijave za rentni davek, dohodninske prijave ter prijave poslovnega prometa. V istem roku se imajo predložiti tudi davčne knjižice onih uslužbencev, za katere plačuje uslužbenski davek v taksnih mar kan. Obenem opozarja davčna uprava tudi na prijavo koles (biciklov), za kate re se letna taksa ne plačuje več pr davčnih upravah, marveč v kolkih na pri javi (5 4- 20 TMnV Vse potrebne tiskovin* ?e dobijo pri pristolnih občinskih BTađJn Škotska. — Kai ti k pa prišlo na misel, Pnf-rick. da si kupil dve srečki, ko vendar veš. da je samo en grlavm dobitek? Prpkt»čen predlog. Sodnik: »Zdai pa prečitam seznam obtoženČevih kazni.« Zagovornik: »Prosim, slavno sodišče, da bi smel moi kliient sesti, ker tako dolgo ne bo mogel stati.« Skromnost. — Čuj. prijatelj, tako dobro službo imaš, na se ne oženiš. — Sa1 *v se. toda pri morfh vrlinah bi težko našel »boliso polovico«. »SLOVENSKI NAROD« dbe * jMMrjfc 1935 Stran B. Posebnosti letošnjega leta Letos bomo imeli največ solnčnih in luninih mrkov, kar jih je v enem letu sploh mogoče Letošnje leto je navadno. Imelo bo f v Rim. ^ Po,^°^oksii^m koleda^ju se Leto 1935 je torej navadno leto, imelo bo pa nekaj rx>sebaos!ti, kakršnih prične leto 1935 šele 14. januarja. Po ^rški eri imamo pa letos že 7443. leto, ker se šteje tako od ustvarjenja sveta. Po svetem pismu naj bi bil svet ustvarjen 1. septembra pred tem štetjem. Letos 1. septembra stopi torej svet v svoje 7444. leto. Pa tudi s to številko niso vsi zadovoljni. Aleksandri j<i menih Panodora* je izračunal, da svet ni bil rojen pred 7443 leti, temveč da je za celih 16 let mlajši in da njegov rojstni dan ni 1. september, temveč 29. avgust. Pa tudi on se opira na sveto pismo. Končno so pa tu še židje, ki pravijo, da bo svet letos 20. septembra star 5G96 let. Proti vsem tem pa stoji še skupina zvezdoelovcev, ki trdijo, da je bil svet rojen pred milijardami let in da je mnogo starejši, kakor mislijo ljudje. Na neznatnih razlrkah ramih veroizpovedi se torej ni treba ustavljati, če gre zel milijarde let. Niso pa bile samo vere tiste, ki so določale po svoje starost zemlje mi človeštva, temveč je bil to tudi sport. Stari Grki so šteli leta po svojih oltmpijadah, ki so bile vsako četrto leto. Po njih bi padlo naše letošnje leto v tretje leto 678. olimpijade, prihodnje leto bo pa leto 679. olimpijade. Imamo pa še štetje let po vojnah in zmagah, po vel:ikfh elospedicijah, po ustanovitvi Rima itd. Če štejemo leta po ustanovitvi Rima, bi bilo letošnje leto 2688., kajti pred tolikimi leti sta ustanovila Ro-imilurs in Rennus Rim. če bi pa šteli leta tako, kakor jih Mus^Iini, bi dejali, da je svet star komaj 13 let, kajfti Šele letos 28. oktobra bo 14 let, odkar so vkorakali fašisti na čelu z Mussolinijem Nove zračne proge Londonski listi so priobčili te dni obširne članke o nemških načrtih na polju zrakoplovstva. *Even;ng Standar« je priobčil telefonski pogovor uredn/Štva z dr. Eckener.em v Fri-edrichshafnu. Dr. Eckener je obvestil uredništvo, da namerava organizirati 14dnevno ali pa morda celo I2dnevno zvezo z zrakoplovi med Evropo in Severno Ameriko. Promet bi bil otvorjen letos v juliju in zrakoplovi bi se morda ustavljali tudi v Ansrliji. Dr. Eckener je nadalje izja-vM- »Ne rabil bi zrakoplova »Orof Zep-peiin« za te polete, kajti ta zrakoplov mora nadaljevati svoje polete v Rio de Janeiro v začetku marca. Zrakoplov za polete v Zedinrene države se baš gradi ki upam, da bo kmalu dogTajen. Najprej krenem na velik poskusni polet. Z ameriškim ministrstvom je že vse potrebno urejeno. Pristanišče zrakoplova bo v Lakehurstu v državi New Jersey, kjer bo letališče primerno razširjeno. Polet „Iščem služkinjo" — Ne, to, kar se mi je pripetilo, presega že vse meje. Moja služkinja se je omožila in jaz sem se obrnil na najbližjo posredovalnico, da bi dobil nadomestilo. Lastnica tega spoštovanega zavoda mi je dejala prijazno: — Vem, kaj potrebujete ... kar brez skrbi bodite. In res, z obratno pošto se je zsg-lasilo pri meni dvajsetletno dekle in mi skromno sporočilo, da ji je ime Anna-Marie, da je pravkar prispela iz Normandije, da je današnji dan prvi dan njenega bivanja v Parizu in da se lahko informiram o nji v rue Nollet, kjer je njena teta perica. Zglasil sem se torej pri tetki, ki mi je hvalila svojo nečakinjo kot vzor kreposti in model vseh služkinj. Anna-Marie je nastopila službo pri meni, toda zgodilo se je baš tretjega dne, da je odšla na trg, ta čas je pa nekdo pri nas pozvonil. Sel ?em odpret in pred menoj je stala vsa zasopla tetka-perica, vsa rdeča, skuštrana in drhteč« od jeze, ki je dosegla 250 stopinj nad vreliščem. — Gospod, — je vzkliknila ta vrla žena. — prišla sem vam povedat, da je Anna-Marie tatica. — Kaj? — Da mi je ukradla zlato uro. — Vaša nečakkiia9 — Moja nečakinja ? Smešno! — In da prihaja n naravnost s poli- navadna leta nimajo vedno, Nada zemlja doseže namreč v njem najvišje možno število solnčnih in luninih mrkov, kar se jih sploh da doseči. Bo jih namreč sedem. Kakor vemo, nastane solnčni mrk, če pride med zemljo in solnce luna tako, da pade na zemljo njena senca Približalo v 14 dneh se pa zasuče naprej napol okrog zemlje in more tako priti v senco, ki jo vrže od solnca obsijana zemlja; tedaj nastane lunin mrk če je pa pot teh nebesnih teles posebno ugodna, se lahko zgodi, da pride po naslednjih 14 dneh luna zopet tako med solnce in zemljo, da nastane nov solnčni mrk. In ta redek nebesni pojav bomo imeli letos celo dvakrat, in sicer v januarju in juliju, pol leta potem, ko se ponovi ta položaj na drugi polovici solnčne oble/ Tako bomo imeli letos naslednje nebesne pojave: Danes solnčni mrk, 19. t. m. lunin mrk. 3. februarja solnčni mrk, 30. junija zopet solnčni mrk, 16, julija lunin mrk, 30. julija solnčni mrk, 25. decembra pa še enkrat solnoni mrk, 2al vseh teh nebesnih pojavov pri nas ne bomo videli. Videl se bo deloma samo lunin mrk 19. januarja. Druga posebnost je, da se bo videl solnčni mrk 30. junija samo na severnem polu, mrk 25. decembra pa samo na iužnem polu. Ob novem letu ob 6. zvečer smo bili najbližji solncu. čeprav bi morala biti ob tem času pri nas najhujša zima. Bili smo mu za celih 5,000.000 km bližje, kakor mu bomo 4. julija. Tako zelo se bomo oddaljili od solnca in vendar lahko upamo, da nas v juliju ne bo zeblo. bo trajal v Ameriko približno 35 ur, nazaj v Evropo pa 48 ur. Po poskusnih poletih nameravamo ustanoviti vmesno posta o v Angliji. O tem se pa zaenkrat še ne razpravlja. Ko bo dograeno veliko letališče v Frankfurtu na Meini, bodo startali zrakoplovi od tam. Letali bodo v Severno in Južno Ameriko, pa tudi v Batavijo. S holandsko vlado se še pogajam. Smrt« ki jo povzroči električni tok Skupina ameriških učenjakov se je sestala pod predsedstvom prof. G. Kou-wenhovna z John Hopkins univerze, da ! bi proučila vprašanje smrti, povzročene po električnem toku. Poskusi z živalmi j so pokazali, da so baš tiste živali, ki so j zelo občutljive za slab električni tok, mnogo odpornejše za močan električni tok od bitij, ki električnega toka niti ne občutijo. Občutljivost za električni tok je individualna. Kar se tiče učinka močnih tokov na telo, so učenjaki ugo-j tovili, da je smrt na električnem stolu I različna. Tok slabe napetosti ubije tako, da spravi srce v fibrilacijo. To je stanje, ki se v njem poedine srčne mišice raztezajo in krčijo, vsaka zase in na poseben način, tako da ne nastaja pravilna sistola in diastola. Srce se samo trese in tkivo se duši, ker ne dobiva kisika z novo krvjo. Nasprotno pa povzroči tok visoke napetosti takojšnjo smrt s tem, da srce hipoma povsem ohromi. Po tem, kakšen tok je človeka ubil, se morajo ravnati tudi različne metode oživljanja. S tistimi, Id jih je zadel tdk visoke napetosti, je treba ravnati taiko, kakor z utopljenci ali z zastnirijenimi s plinom. V takih primerih je najboljše umetno dihanje. Poskuse je treba nadaljevati tako dolgo, dokler ponesrečenec ne otrpne, kar je znaik, da bi bil nadaljnji poskuei zaman. Kogar je pr zadel tok slabe napetosti, da mu srce fibrilira, mu lahko pomagamo z eJeJc tričnim masiranjem. S tem se drhtenj: poedinih srčnih mišičnih vlaken ustav in srce začne zopet delovati kot celota Učenjaki znova opozarjajo na nevar oljskega komisarijata. — Gromska strela! — To sem vam tudi prišla povedat. In ko sem povišal svoj glas, je priznala, da Anne-Marie sploh ne pozna, da jo je slučajno srečala in ji dobrodušno dovolila, da se lahko sklicuje na njo kot na svojo tebko iz Normandije; kar se tiče Anne-Marie, mora bati gotovo v zvezi s tolpo apašev ali pa je premetena tatica, kakor je sama priznala na komisarijatu, da pa ona sama, ko ji je vrnila uro, noče imeti s tem nič skupnega in zato da je preklicala svojo ovadbo na policijo. — Bii sem presenečen. Kaj vse to pomeni? Hotel sem imeti vse to pojasnjeno in v svoji naivnosti sem hitel naravnost na policijski komi-sarijat. — Pardon... ali je vam kaj znano j zlati uri, ki jo je ukradla neka Anna-Marie? — Ah, če bi bil prišel povedat komisarju: — Jaz sem morilec žene, najdene v kovčegu, — ali bi mogel biti slabše sprejet? Uradnik me je nahrulil tako z viška, da se mi je kar v glavi zvrtelo. — 'Kaj mislite, gospod, da so komisarji zato tu. da bi vam razlagali, kaj se odigrava v njihovih pisarnah m brskali po zasebnem življenju zavoljo prvega m ot ovil a v klobuku? — Toda, gospod komisar! — sem ugovarjal mirno, — saj vendar nisem nest oiektrlčaioga tefea pred irmn"^"** takom niske napetosti. Da bi bil človek ubit s istoameroim tokom 110 voltov, o tem imamo doslej samo en doka*. Mnogo ljudi je pa ubil ž« lasaeniŽei tok 110 vokov. Posebna nevarno* preti v kopalnicah, kleteh, garažah in vlaŠDifa prostorih. Predsednik nemške nacionalistične organizacije Pirro. Kako je razširjen telefon Največ telefonov na svetu imajo Amerika, Nemčija, Velika Britanija S severno Irsko, Francija in Kanada. Pregled o rabi telefona nam kaže, da je bilo 1. januarja 1933 na vsem svetu približno 33,000.000 telefonskih aparatov. Od teh jih odpade 17,424.406 na Ameriko, 2,960.400 na Nemčijo, 2,146.409 na Anglijo s severno Irsko, 1,292.254 na Francijo in 1,261.245 na Kanado. Šesto mesto zavzema Japonska, ki ima 965 tisoč 390 telefonski aparatov. Zanimivo je primerjati število telefonov s številom prebivalcev. Na prvem mestu je zopet Amerika, kjer odpade na sto prebivalcev 14 telefonov, druga je Kanada, ki ima na 100 prebivalcev 12 telefonov; sledi Nova Zelandija, Danska, Švedska, Švica Avstralija, Norveška, Anglija, Nemčija, Holandska, Belgija itd. Eno zadnjih mest zavzema Rusija, značilno je pa, da tabela, ki nam kaže, kako je razširjen telefon po svetu, Jugoslavije sploh ne pozna. Med evropskimi državami je na prvem mestu Danska, na drugem Švedska, Češkoslovaška pa na 21., ker ima na 100 prebivalcev en telefonski aparat Če vzemarao vos svet, odpade na 100 prebivalcev 1^4 telefoiaskega aparata. Kitajci na Borneu Ne samo po številu, temveč še posebno po svojem družabnem noloŽaju igrajo Kitajci na holandskem Borneu važno vlogo. Največ kitaisk.;h kolonistov se je naselHo ob obali. Trgovska mesta, kakor Bandermasin, Sampit. Pontiniak so prava zbTališča kitajskih kolonistov. Od obale do notran:osti je vpliv Kitajcev enak, čeprav je tam njihovo število v primeri z domačini manjše. V pontiniaškem okra ni je bilo po ljudskem štet Ki iz leta 1905 med 52.735 prebivalci 12.727 Kitajcev, v sintanskem okraju pa med 51.134 domačinov samo 1650 Kitajcev. Dokaj močno naseljena kitajska kolonija v zapadnem Borneu ie sanbasski sultanat, kjer je bilo leta 1905 izmed 90.170 prebivalcev 17.643 Kitajcev. Na Borneu naseljeni Kitajci prihajajo večinoma iz najjužnejših de-1ov Kitajske, posebno iz kantonske province. Tudi na Borneu gredo Kitajci s trebuhom za knihom. Izseljenci 90 večino-na siromaki, ki nimajo kam položiti rlave. Delajo navadno kot kuliji po trgovinah, po kmetih m po rudnikih, do-ier ne" prihranijo toliko, da se postavi-o na lastne noge. Pri kitajski marlji-osti, potrpežljivosti in skromnosti do-ežejo svoj čiri na Borneu že oez ne-aj let, v razmeroma kratkem času pa rihranijo toliko, da se lahko vrnejo ;omov in žive v miru. Kitajski kuli ni-ia velikih življenjskih potreb. MaJo ri-a. rib in sočivja mu zadostuje za bra- no, suh kotiček v baraki mu služi za počitek. Tudi premožnejši Kitajci na Borneu žive v tesnih prostorih, v eni sobici s svojo robo. več rodbin v istem poslopju. Kitajci na Borneu se pečajo večinoma s trgovino in obrtjo, nekateri pa imajo tudi obsežne plantaže. Iz škof le Loke — Za bolgarsko-jugoslovansko pobratimstvo. Zamislek prosvetnega odseka škofjeloškega Sokola, da seznani brate in sestre pobliije z bolgarskim narodom, njegovo državo in običaji, je bil gotovo zelo na mestu, zlasti v času, ko ae ustvarja na Balkanu slovanski blok — od Julijskih Alp pa doli do Ornega morja. Predavatelj ZKjD je našel sinoči pred seboj polno dvorano hvaležnih poslušalcev, ki niso sledili z zvedavostjo samo izbranim skioptičnim slikam, marveč tudi tehtnim izvajanjem g. profesorja, slonečim na zaključku, da moramo v duhu Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Zcdrnitelja nadaljevati z zbližanjem obeh bratovskih narodov. Sokolu smo za prireditev hvaležni m si želimo še več takih večerov. _ Gradnja smučarske skakalnice v Vi- marjih prav lepo napreduje. Graditelj br. Žontar obeta, da bo v enem tednu gotova, ker z dovažanzem zaaipnega materijala nima neprihk. Pri gradnji je zaposlenih stalno nad 15 ljudi, kar opravičuje toliko bolj upanje, da bo sokolska smučarska skakalnica tem prej dograjena. Svet. na katerem se skakalnica gradi, ie sokolski in je bil kupljen od g. Jerneja Cernivca. Vse je torej v najlepši pripravljenosti — toda sneg. sneg. ta delo skrbi in misli! Kaj bo le z župnimi in saveznimi smučarskimi tekmami ...? — Akcija za takozvani »novi mosf* je spet v živahnem razmahu. Pa smo postali sčasoma skeptiki in ne obetamo nič. In da bi le kmalu res pričeli z delom — samo to si želimo! — Za novo šolo v Retečah. Reteška šola se »zida« že dobra dva decenija, toda brez uspeha. Pouk je Se vedno v stari, skromni in utesnjeni stavbi, kjer se stiska in tlači deca. da bog pomagaj. Pa ne očitamo Retečanom. saj so on» prav podietni in si prizadevajo, da spelieio perečo zadevo do konca in imaio rudi že zbranih nad Din 100.000 ki pa so tako dobro snravlje-ni, da ne dobe niti pare Zn kredite sta se včeraj notegovJc re bo odlašalo. I? T. sitega — Osebna vest. Sodnik sreskega sodišča iz Višnje gore y. Poljanec Franc nado-mestuje pri sreskem ?odišču v Trebnjem starešino sreskega sodišča g. dr. Franca Cvetka, ki je nastopil dopust. — Tatvina vina. Se pred prazniki je prijavil Gospodaric Frane iz Gorenje vasi pri Mirni, da mu j« nekdo odnašal iz kloti vino. Ker je vina večkrat zmanjkalo in na ključavnici ni bilo opaziti nikakih znakov nasilja, je sumil, da mu nekdo odpira hram s ključem. Orožniki, ki so zadevo preiskali, so ugotovili, da je Gospodaric pred leti kupil zidanico od nekega M. F., ki si je duplikat ključa od zidanice najbrže pridr žal, da je lahko neopazen poseeal nekdaj svojo, sedaj sosedovo zidanico. Ker se j« tudi ugotovilo, da je na svojem domu večkrat gostil znance s pijačo, četudi Ustnega vina ni imel je bil ovaden sodišču, ki zadevo preiskuje. — Nepoboljšljiv razgrajač- je prav gotovo že 21 predkaznovani Štrukelj Jože iz Brega pri št Rupertu, ki ga zopet preganjajo postave radi nasilja Jože je že delj Časa živel v divjem zakonu z neko žensko, s katero ima 4 otroke. Ker jo je večkrat pretepal in ji grozi L da jo ubije mu je Žežnska ušla najpreje k materi, nato pa k soFedom. Vendar se mu pa ni tako skrila, da bi je ne nadel Pred dnevi, ko jo je zo- Eet hotel posetiti. ae mu je umaknila, otro-e pa pustila v zaprti sobi. Nasilnež je skoti zaprta okna metal v sobo debelo kamenje tako, da so bili otroci v smrtni nevarnosti in bi jih prav gotovo pobil, da ga ni-so prepodili ljudje. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. _ Valne davčne objave. Obrati, ki se ne vodijo v stalnem lokalu, nego s hojo od hiše do hise. kakor n pr. krošnjarji, fotografi itd., so zavezani plačevati davek od svojih obrtov. Zato se pozivajo, da takoj izpolnijo svojo davčno dolžnost. — Davčni zavezanci zemljarine, ki imajo pravico do znižanja dopolnilnega davka k zemljarini, morajo vložiti do konca tega meseca pravilno izpolnjeno prijavo. Pravico do znižanja dopolnilnega davka Imajo le oni. ki so izključno kmetovalci (obrtniki ne!), in katerih dopolnilni davek ni večji od Din 5000 Davčni zavezanci rentnlne morajo vložiti prijave do konca tega meseca. Davek na rente se plača od dohodkov iz imovinskih predmetov in imovinskih pravic, ki niso zavezani nobenemu drugemu davku. —■ Do konca tega meseca je vložiti tudi prijave od podjetij, obratov in samostojnih poklicev za pridobnino, davek na poslovni promet in davek na luksus, in sicer po dohodku, ki je bil dosežen v poslovnem letu 1934. Davčne prijave ni treba vlagati malim obrtnikom t. j. krojačem, čevljarjem, mizarjem, kolarjem, šiviljam itd., ki obratujejo po vaseh in ki ne obratujejo z več nego 2 pomočnikoma. V smislu Čl. 148 zakona o neposrednih davkih se objavlja, d adospe v I. četrtletju 1935 v plačilo prvi Četrtletni obrok zgradarine. pridobnine, rentnine in vojnice, katere davščine je treba plačati najkasneje do lo. It. t. L — Davčne knjižice za pomočnike in vajence morajo vsi delodajalci predložiti do 15. t. m. pristojni davčni upravi v pregled. Ravno tako je do istega roka obnoviti davčne karte po Din 50 za hišno sln-žinčad! _ Naročajte >Slovenski Narode, ki sta ne mesečno samo Din 12 in prinaša vse novice iz Trebnjega. Današnjo številko našega lista boste zopet mnoqi prejeli na ogled. Naročnike sprejema uprava v Ljubljani in naš dopisnik v Trebnjem. — Občina objavlja. Potom javnega razglasa je bilo naročeno vsem lastnikom konj vozov in biciklov. da nemudoma oddajo komorske in potrdilne liste. Ker se je do-sedaj odzvalo le malo lastnikov, je določan naknadni rok do 15. t. m., in bo vsakdo, ki se tudi v tem roku ne bi odzval, najstrožje kaznovan. DANES PREMIKRA GRETE G A R B O v sijajni velefilmski drami Kakršno me želiš po istoimenskem komadu od Piran-della ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. In 9.15 uri zvečer jutri ob 3, 5-. 7. to 915 uri Vstopnina 4.50, 6.50 ter 10.— Din TJ nobeno prvo motovilo v klobuku, temveč deaodajalec Anne-Marie. — Tem bolj! — je zakričal komisar. — Pomislite, da me silite zaposlovati tatico. — To ae tiče vas. — 2eosko, ki se pajdaši z najhujšimi apaši. — To je vaša stvar. — Ali pa, kar se upira moji vesti, odpustiti nedolžnega človeka, če njena teta iz Normandije ni govorila resnice. — In kaj me to briga? — Mislim . . Toda beseda mi je zastala v grlu, kajti kome ar se je vzravnal, ves rdeč od ogorčenja in zelen od jeze, hi bruhnil je name potok besed, žgočih kakor lava, — Mislim ... — Kaj je vam treba misliti! Ali je vas okradla vafia služkinja ali ne? Mar je vas to dekle umorilo? Ne. Na kaj se pa torej pritožujete ? Otipal sem se: res, nisem bil ofcra-den, kaj šele umorjen. Ta komisar je imel res prav in moja zadeva se ga nI prav nič tikala. In tako sem se vrati domov se bolj zbegan. Kaj početi * Eh, jutri bom premislil to. Legel sem in začel sanjati o modrosti zakonodaje, H si je ustanovila policijo v zaščito poštenih ljudi. Drugi dan sem se r>rebudil o1j sedmih zjutraj in pozvonil sem Armi-Marle. da bi mi prinesla zajutrek. Nobenem odr-ovora. Vstal sem torej, da bi pogledal, zakaj se Anna-Marie ne odzove. Ah, to je bilo zelo enostavna Ponoči je bila očivid-no s pomočjo svojih dobrih prijateljev apašev Izpraznila moje stanovanje: pohištvo, bibelote in vse umetnine. Hitel sem na policijski komisarijat in povedal, kaj se je zgodilo. Komisar se mi je dolgo od srca smejal, potem mi je pa smeje odgovoril: — Prav nič se ne čudim, to sem itak pričakoval. Bomo že vse potrebno ukrenili. In vse je bilo urejeno tako dobro, da sem že čez dve uri zvedel, da je pobegnila Anna-Marie s svojimi tovariši, apaši 12 našega okraja, z mojim pohištvom in umetninami v Belgijo. — Veste, gospod, — mi je dejal policijski komisar ves vesel, — da bodo vsaj kontumacijsko obsojeni? — Ali md bodo s tem ukradene stvari vrnjene? — To ne, če pa vložite tožbo, boste morali celo plačati sodne stroške. — Če je tako. je pa raje ne bom vložil. Toda pomislite, gospod policijski komisar, da bi se vse to ne bilo zgodilo, 6e bi me bdili prejšnji večer o vsem informirali Komisar se je nehal smejati in delal md ie osorno: — Prosim da t*po*ruiete pravičnost! In tedaj sem začutil, da je napočil trsuurtsk, \o m* bedo zaprli. Nedeljo* 6. januarja. 7.30: O kaktejah (Virant Anton). 8.00: V nedeljo zjutraj vstala bom (revija narodnih na ploščah). 8.30: Poročila. 830: Mendelssohn: Cuj molitev mojo I. II. (plošče). 9.00: Orgelski koncert. 9.30: Plošče. i;.45: Versko predavanje. 10.00: Prenos iz stolnice. 11.00: Prenos otvoritve $mu*cga doma Polževo pri ViSnji gori. 12.00: Čas. radijski orkester. 16 00: Sv Trije kralji — božična igra. 17.00. Tamburaški orkester, vmes plošče 10.30: Nac. ura: I. stev. hrvatskega lista (iz Zagreba). 20.00: Čas, jedilni list. progrem za ponedeljek. 30.10: Pester večer, vmes opereta »Sreča pred vrati«. 22.00: Ca«, poročila. 32.15: Radij^ri orkester. Ponedeljek, 7. januarja. 12.15: Florent Schmitt: Tragedija Su lome (ploščo). 12.50: Poročila. 13.00: Čas. operni zbori na ploščah. 18.00: Operetni venčki na ploščah. 18.20: Moji spomini na prva leta našega radija. 18.40: Plolče. 19.00: Pravna ura. 19.20: Čas, jedilni Kst. program za torek. 10.30: Nac. ura: Pravoslavni božični običaji in pesmi (iz Beograda). 20.00: Plošče. 20.30: Prenos opere iz Beograda. V odmoru: Čas in poročila. Torek, 8. januarja. 12.15: Zbor donskih kozakov na ploščah. 12.50: Poročila. 13.00: Čas, harmonika in citre na ploščah. 18.00: Otroški kotiček 18.20: Kako naj ac oprem! neveata. 18.40: Radijski orkester. 19.30: Nac. ura. 30.00: Čas. jedilni list, program za iredo. 30.10: .Slovenske božične pesmi v duetu. 21.10: Rndijski orkester, vmes čas in poročila. 22.30: Angleške plošče. Sreda, 9. januarja. 1Z15: Pesmi iz operet (plošče). 12:50: Poročila. 13.00: Čas. havajske kitare na ploščah. 18.00: Plošče po željah. 18.30: Pogovor s poslušalci. 19.00: Sokol: Nekoliko besed o našem delovnem programu. 19.20: Čas, jedilni list. program za četrtek. J9.30: Nac. ura. 20.00: Prenos opere iz Ljubljane, v odmoru: čas in poročila. Četrtek 10. januarja. 12.15: Orgelski koncert na ploščah. 1250: Poročila. 13.00: Čas, lahka solistična glasba na ploščah 18.00: Koračnice na ploščah. 18.30: Smuška ura ljublj. zimsko-sportnega podsaveza. 18.50: Radijski orkester. 19.25- Čas. jedilni list, program za petek 19.30: Nac. ura. 30.00: Mandolinistič-ni sekstet Samarin igra božične narodne, vmes Fantje na vasi. 21 30: Prenos med-narod koncerta iz Pariza. 22_30: Cfea, poročila, plošče. Petek, 11. januarja. 11.00: Šolska ura: Prenos vaše priaege na Oplenac. 12.00: Pozimi pa rožice ne cveto (revija plošč). 12.50: Poročila. 13.00: Čas. Dvofakove kompozicije na ploščah. 18.00: Iz filozofije. 18.20: Radijski orkester. 18.40: Literarna ura: Gogolj ob 100-letnici. 19.00: Radijski orkester. 19.25: Čas. jedilni list, program za soboto. 19.30: Nac. ura. 30.00: Prenos iz Zagreba. 22.15: Radijski orkester. Sobota, 12. januarja. 12.15: Narodne od blizu in daleč na ploščah. 1230- Poročila. 13.00: Čas, narodne od blizu in daleč na ploščah 18.00: Radijski orkester, 18.15: Aktualnosti. 1830: Radi>ski orkester 18.50: Francoščina. 19.20: Francoske arije na ploščah. 19.30: Nac ura: Naše žene književnice (iz Beo^rida). 2000: Prenos iz ljubi j. opere: Lehar »V deželi smehljaja«. V odmoru: Čas in poročila. Zareklo se mu je. — Gospod mojster, očka me pošilja TX> r>ot)ravljene Cevlj«. Denar prinesem jutr. — No. bo* oa tudi čevlje iutri vzel. — pravi čevljar. — To pa ne ere. ker se Jtrrr! fr^eli-mo Iz mesta. Stran 0. »SLOVENSKI NAROD« dbe 5. januarja 1935 Frank Heiler: Sibirski brzovlak roman Natakar je vprašujoče brskai po nosu. — Kaj je z nJim? — Ne smem niti pomesti, niti obesiti obleke. Ves čas stoji pri omari. Stavim slavo, da je bpal na tteh. — Na tleh da je spal. praviš? Zvonec je znova rezko zapel. Natakar je potrkal in vstopil. Gosi je res stal pri omari. — Gospod želi? Gost se je ozrl na natakarja. Ali je razmišljal, kaj naj naroči? Ne, zdelo se je, da meri natakarja z očmi in ocenjuje moč njegovih mišic. Čemu? Natakar se je bližal vratom. In zakaj se ie neprestano oziral na omaro in zaka ie držal v nji roko? Minula je skoraj minuta, predno je odgovoril na natakar-jevo vprašanje. Enkrat je stopil ko-**ak naprej in enkrat je odprl usta, da bi spregovoril, pa jih je zopet zaprl. Na-takir, ki je bil p"vi hip začuden m skoraj prestrašen, je bil zdaj ogorčen. — Želite k?vo za zajutrek? — je vprašal. Gost se je zdrznil. — Ne, — >e dejal, — to se pravi, jaz sem-- Obmolknil j«c, se ^zrl srdito na omaro in obraz se mu je bolestno sk-.ivil. — Hočem zajutrek, — je dejal hitro. — toda pošten zajutrek. — Zelo sem lačen. Beafsteak z jajcem, opečen krompir, sir, pivo in žemlje. In čim hitreje. — Beafsteak. jajce, pivo, sir, žganje, — je ponovil natakar in pogledal na uro. Ni bilo še deset. — Da, in poštene porcije, — je dejal gost. Natakar je nekaj zamrmral sam pri sebi. Poznal je te valutne pnjse, ki so plačevali pooern s svojimi cenenimi markami, vrhu tega so pa hoteli imeti Se vsega mnogo. — Razumete? — je ponovil gost nestrpno. — Prinesite toliko, da bo zadostovalo za dva. To je bilo natakarju preveč. — Če naj zadostuje za dva, je tre- ba za dva tudi plačati, — je pripomnil rezko. Valutno prase se je zarežalo in ozrlo na omaro. — Saj tudi bom plačal. — Ali želke rudi dva pribora? — je vprašal natakar porogljivo. — Kaj hočete reči s tem? čemu bi mi bila dva pribora? — iMslil sem. da je gospod morda povabil k sebi goste, — je odgovoril natakar in se ozrl s slabo prikrito ironijo na ne preveč elegantno, niti dobro pospravljeno sobo. Gost je zardel. — Prinesite, kar sem naročil, in pustite svo;e bedaste mis\ — je zarohnei. Natakar je našel sobarico na straži pred vrati. — No. kaj sem ti pravite. No tale ... — Je čuden tič, — je pritrdil natakar. — Pst. — je zašeoeta^a natakarica. — 2 e zopet govori sam s s*1 boj. Oba sta prisluhnila. Res se je zde'o, da trati razburjeni gost čas s samogo-vori kakor Hamlet. Slišala sta čiste dobro, kako je dejal: To ni tako lahko, če človek tega ni vajen. Potem ie nekaj besed zamrmral m zopet je gjasno spregovoril: Križ božji, saj nisem razmišljal o ničemer drugem, nego o tem, kaj naj naročim za zarutrek. In zopet je bik) vse tiho, potem ;e pa vzkliknil: — Prisegam! In zopet je zavladala tišina. Natakar se je vzravnal in položil kazalec pomembno na čelo. — Kdo je to? — je vprašala natakarica, — Poglejte, kdo je. — Samo eno vem, — je dejal natakar in se obrnil, da bi odšel, — namreč to. da mora takej plačati. Na kredit mu ne dam ničesar. Ko se je vračal z jedjo, ga je dušil smeh. — Veš kdo je to? — Ne! Kdo pa? Sobarici je radovednost kar sapo zapirala. — Zdravnik za duševne bolezni. V kakšnih časih živimo! Z njegovima bolniki bodo gotovo lepo ravnali. — Gotovo je lačen, — je menila sobarica in se ozrla na dva velika beaf-steaka z jajci, na dve ponvi pečenega krompirja, dve porciji sira, dve stelde-ničici žganja in dva vrčka piva. — Vaj urno prase, — je pripomni) natakar lakoiučno. — Toda plačal bo za dva, in sicer takoj, če hoče dobiti jesti. Ko je natakar vstopil, je gost še vedno stal pri omari. Natakarievo zahtevo po takojšnjem plačilu je sprejeJ z vidnim ogorčenjem. — Ali bi ne mogfi tega pripisati na rač>n? Pričakujem. Ali ni prišla zame nobena brzojavka? — Ne. nobene brzojavke ni bilo za gospoda doktorja. — je odgovoril natakar porog-Jjivo. — Jecfi pa ne smemo nositi v sobe drugače, kakor proJ gotovini. Tako pa z veseliem. Go«t si je obrisal s prosto roko čelo — drugo je držal v omari ra zde!o se je. da razmišlja. Znova se je ozrl na natakarja, kakor da ga hoče nremerit in presoditi moč n'eeovih mišic. Natakar je nehote -topil korak nazaj. Mai se hoče prepirati zaradi zahrtreka? Gos* je vzdihnil m napravil kretnjo. kak>r bi hotel potegniti roko iz omare. Far se je natakar zdrznil in malo je manjkalo, da mu m padla oosoda iz rok. kajti gost je glasno vzkliknil: — Bože moj, saj hočem samo plačati, plačati jed! Seveda se je ujemalo z natakarjevi-mi načrti, da bi jed plačal, toda zakaj je tako zakričal, da hoče to storiti? Natakar ;i postavil jed na mizo in ker se gost ni ganil, je stopil k omari. Gostova roka je bila še vedno v nji. Z desnico je vzel iz žepa denar in ne posebno bogato napitnino. Natakar je počasi odšel. Zvesta, kakor straža na Reni, in gluha za zvonenje iz drugih sob je stala natakarica zunaj. Natakar si je položil prst na čelo. Iz sobe se je zopet zasK-šal gostov glas: — Križ božji, saj imam interes na stvari. Potem je nekaj zamrmral in že se je zopet začti njegov glas: — To ni res, to je laž. Kdo bi ne hotel zaslužiti dvajset tisoč mark? Potem se pa ni slišala nobena beseda *feč, le rožljanje nožev in vi&c ter globoki vzdihi zadovoljstva. Iz Kranja — Silvestrovanje. Narodna čitalnica letos ni priredila običajnega Sdlvestrovega večera; zato pa je priredila naboralno akcijo, ki Je prav lepo uspela. Pač pa smo 3 il ves trovali po hotelih in večjih gostilnah. Najlepše se je odrezala Stara poeta. Hotelirja g. in ga Lieber sta priredila za goste prav zabaven Silvestrov večer v vseh prostorih hotela. Sodelovala sta dva jazz-orkestra, Hawai in Zaje; zlasti slednji Je bil odličen. Dvorana in kavarna sta bili zelo okusno opremljeni. — Lastnikom motornih vozil. Lastniki motornih vozil, osebnih in tovornih avtomobilov in motornih Koles ter traktorjev naj prijavijo zaradi novih e-ndenčnih tablic svoja vozila pri s reškem načelstvu najkasneje do 31. januarja. S seboj naj prine-so prometne knjižice, kamor se bo zabeležila prijava in številka evidenčne ; oe. Prijava se koi&uje s 100 Din mohile, s SO Din za motor&a kole — Lastnikom koies. Lastniki koli prijavijo pn tvojih občinah najkasneje 28. januarja svoja kolesa. Istotam se dobe tiskovine za prijavo. Taksa za kolo 20 Din se ne plačuje več pri davčni upravi, ampak se prilepi v kolkih na prijavo, ki mora biti torej kolkovana skup.. j s 5 Din. — Preprečen ogenj. Na večer novega leta je začelo goreti med pepelom v lesenih zabojih na dvorišču tiskarne Save. Ogenj je opazila škod ključavnico ga. Sajoviceva, lastnica kina Talije. Priklicala je nekaj mimoidočih fantov Ln gasilcev, ki so ogenj zatrli. — Divji lovec ali tihotapec? Znano je, da je bil podpolkovnik g. Mihajlo Bakić iz Ljubljane med lovišči trgovca Franca Dolenca iz Kranja in zdravnika dr. Alfonza Sempra iz Zagreba napaden. Z lovskim čuvajem Mihom Rehbergerjem z Brega sta lovila blizu Bašeljekega sedla divje koze G. podpolkovnik Je imel puško na rami. čuvaj Je šel kakih 10 metrov za njim. Naenkrat je stal pred nJim mlad fant, ki je naperil vanj cev vojaške puške in za vpil ►roke kviškuc O. Baki6 je ukazal čuvaju, naj strelja. Tega pa se je neznanec tako prestrašil, da je takoj zbežal. Fant Je star kakih 20 let, temnolas, s čm kasti m klobukom, visoke, vitke postave. Prišel Je po stezi s Javornika, kar dokazujejo sledi čevljev v snegu, in je po isti poti tndi zbežal. Orožniki iz Predvora oo sedaj dognali, da so prav takega neznanca videli v Karničerjevi koči dijaki iz Kranja. Imel je tudi vojaško puško in jim pripovedoval, da pripravlja pot tihotapcem saharina, ki bodo prišli kmnlu za nJim. Orožniki vestno zasledujejo skrivnostnega napadalca Iz Celja —c Občinski urad za Celje-okollco ras-glasa; Kr. uan^-ka uprava priredi prot. koncu meseca marca brezplačen tečaj za pravniške pomočnike. Tečaj bo v kmetijski šoli v 5t. Junju ob juž. žel. Tečajnik1 bodo dobili b~ezpiačno oskrbo, poleg toga pa jim bo povrnjena polovica voznih stroškov. Interesenti naj m javijo do četrtka 10. t m. v okoliškem občinskem uradu na Bregu. — Prebivalci okoliške občine, ki dobivajo lz Nemčije kako pokojnino, rento ali druge socialne podpore, naj se naj pozneje do 10. t. m. javijo v občinskem uradu na Bregu — Pisarna občinskega urada na Bregu bo v ponedeljek 7. t. m zaradi snaženja zaprta. —c Dospelost davkov v prvem četrtletju. Davčna uprava v Cel;u razglaša, da eo 1. t. m dospeli v plačilo prvi četrtletni obroki zgradarine, pridobnine. rentnine, 'ružbenega davka, davka na neoženjene -ebe, davka na poslovni promet, davka na ;-us in vojnice Te obroke je treba po-ivnati do 15. februarja. Zavodi, naprave in podjetja, ki so dolžna pobirati davek t*, rente po čdenu 71. zakona o neposrednih davkih, morajo odpremlti pobrane zneske po seznamku najkasneje v 45 dneh po preteku vsakega polletja, torej za drugo polletje 1934 do 14. februarja t. 1. Davčni zavezanci splošnega davka na poslovni promet in davka na luksus, ki plačujejo davek po knjigi opravljenega prometa, morajo predložiti prijave in plačati uetrenr davek do 4. četrtletja 1£34 najkasneje do 30. t. m. Najkasneje do 31. t. m. se mora plačati tudi dopolnilna prenosna taksa !n sicer do letnega predpisa 500 Din celoletni znesek, nad 500 Din letnega predpisa pa četrtletni znesek. —c Smuski tečaj na Smrekovcu. Zarado neugodnih snežnih razmer na Smrekovcu se 6muški tečaj za izvežbane tn začetndk*1 pod okriljem Smučarskega kluba v Celju preloži za en teden, to je na čas od 13. do 20. t. m Tečaj bo vodil savezni smuaki učitelj g. ESrvin Oračner. Skupni odhod bo v nedeljo 13. t m. z Jutranjim savinjskim vlakom lz Celja do Šoštanja. Odtod bo pre voz smuča ln nahrbtnikov z vozom al* sanmi skoro do koče. če bi do 10. t. m ne zapadel sneg, bo tečaj preložen na čas od 20. do 27. t. m. Smuski tek na IS km za klubovo prvenstvo, določen na 6. t. m . odpade in se bo vršil v času športnega tedna ali pa ob priliki banovinske slalom tekme pri Celjski koči v izvedbi SPT) v Celju. — Nočno lekarniiko službo ima do vštetega petka 11. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. ALI OGLASI V vseb malih oglasih velja beseda 60 para. davek Din 2.— Najmanjši znesek za mali »glas Din 5.—. davek Din 2. -Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znam kab — Za pismene oogovore glede malih oglasov je lret>y oriiožiti znamko - Popustov za m. Je oglase ne priznamo POZOR! Dotičnemu, ki se namerava poročiti, poceni prodam sobno opremo. — Oddam tudi lepo sobo s štedilnikom. — Glince, Cesta VII, št. 2, p. Vič. 300 NEMŠKA DRUŽINA išče v Celju opremljeno stanovanje sobe in kuhinje s tremi posteljami. Pojasnila: Kranjc, brivec, Celje, Glavni trg 18. FRIZERKO sprejme Heimgartner, Slovenska Bistrica. PLAČILNEGA NATAKARJA in pikolo sprejme kolodvorska restavracija Pragerskc. HARMONIKARJI POZOR! Najlažji samopouk na diato-oično harmoniko (Lubasovo in drugo). Zahtevajte brezplačno navodilo. Priložite znamke za poštnino. — Ivan Rom š a k, Kranj. 276 NlPBiMKSINI GOSTILNO vzame v najem. — Ponudbe: 2agar, trg., Draga pri Gabru. r&V72Sl Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJF lz lekarne DE. G. PICCOLMA v Ljubljani — se priporoča bledim in slabotnim osebam. 65/T PREMOG, DRVA, karbopaketi. — Slovša Fran, Kolezljska ulica 19. — Telefon št. 3934 68/T pozor: Kdor ima knjižice Kmečke in Ljudske posojilnice ljubljanske — dobi lepo vilo in več stavbnih parcel. — Več pove: Marija Jančar, Sv. Petra cesta, LJubljana. 3821 BANČNE VLOZNE KNJIŽICE itd. kupujemo in prodajamo. — Bankovno Komercijalni zavod >F1nancier«, Zagreb, Ilica br. 9 POVRŠNIKE •>bleke, perilo itd., dobre in cenene — kupite najbolje pri PRESKE RJI7, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 4/L KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. Kavarna do 4. zjutraj odprta. 5/L KATERA GOSPODIČNA simpatična, bi hotela postati iskrena prijateljica obrtniku v najlepši moški dobi. — Ponudbe na upravo »SL Naroda« pod >SroČa 297«. PERNICE izgotovljene — velikost 180 X 115, iz puhastega perja 220.-, 300.- in 340.- Din. — Ia puh pa 450.-, 550.- Din. Garantiramo. Solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2 l/L SKRBI? Potem zahtevajte analizo rokopisa ln obrnite se na znanega grafologa KARMAHA hotel »Soča« LJubljana. Odgovarja na dopise. 946 KROMPIR Zdrav, odbran prodaja — dokler je zaloga po Din 50.- 100 kilogramov vsako količino TVRDKA A. VOLK, LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ŠTEV. 24 VINO ČEZ ULICO namizno belo, liter Din 8,-cviček * > 9.- župska črnina > 9.- rizling > 10.- renski rizling L 1931 > 14.-Jabolčnik, sladki > 5.- 2 g a n j e: tropinovec, liter Din 22.- slivovka > 24.- hruševec > 28.- brinjevec > 32.- rum, fini čajni > 26.- kakor tudi razne fine likerje, prvovrstna desertna vina, vam nudi po konkurenčnih, cenah, ter se priporoča »BUFFET« S. J. JEBAJ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 88 293 ——:—i r . - + . Umrl nam je ustanovitelj in skrbni predsednik, gospod FBAN VEDERNJAK dvorni sodni svetnik v polu, ki ga danes popoldne ob 4. uri spremimo k večnemu počitku iz nirtvasnice javne bolnice. Slava in pokoj njegovi blagi duši! Ljubljana, dne 5. janujrja 1935. Podporno društvo za gluhonemo mladino. KOLESARJI POZOR! Poprava koles, pleskanje, m*-klarije, pokromanje ter shramba čez zimo najceneje pri Prano Savnfk, Gosposvetska cesta 16 (»Pri Levu«). 304 KOMPLETNE SMUČI in sanke kupite najceneje pri izdelovalcu — Fajfarjn, LJubljana, Trnovska ulica 25. — Telefon št- 34-10. 299 Vsako soboto pustni krofi! 298 t. Mencinger. pohištvo: spalne in kuhinjske oprave dobite najceneje na obroke in hranilne knjižice pri — Mizarstva »SAVA«, Kolodvorska ulica 18, Miklošičeva cesta 6. — Telefon št. 2780. 70/T SPALNICE moderne, iz orehove korenine, ter ples kane v najnovejši orehovi imitaciji in kuhinjske oprave dobite najceneje pri — Andlovtc, Komenskega ulica 34 6/L VINSKA KLET na Sv. Petra cesti št. 43 nudi izbrano dolenjsko, ljutomersko in viško vino. »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in pianine, tudi pre-igrane ter popravlja in ugla-fiuje strokovnjaško najceneje — Knafljeva ulica št. 4. 7/L Če oddajate ali "ščete stanovanje »glasujte v »SlovrnMKem Naroda« — tiefMHla OJSli [»ara Narodna tiskarna LJUBLJANA Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda**« Liubliana. Knafljeva ulica ttev. s Velika inventurna prodaja! Razne zavese, stori, gardine, prti, garniture, preproge, predposteljniki itd. — po Izredno nizkih cenah. !! SAMO DOKLER TRAJA ZALOGA !! A« & E« SKABERNE, LJUBLJANA, MESTNI TRG stvarni stroji od Din 160c naprej. Otroški vozički od Din 2O0 naprej. Dvokolesa od Din 950.- naprej. »Sachs motorji od Din 5000.- Ceniki franko! naprej — pri Ceniki t ran ko! »TRIBUNA« F BATJEL. LJUBLJANA. Karlovška c. 4 NAČELSTVO MESTNE DELAVSKE ZAVAROVALNICE V LJUBLJANI RAZPISUJE oddajo najema gostilne v svojem novem okrevališču na Po-savcu pri Otočah, eventualno celotno upravo okrevališča. Razpisni pogoji in vsa ostala pojasnila se dobijo v pisarni Mestne delavske zavarovalnice na mestnem poglavarstvu v Ljubljani, Mestni trg 27/ITI, soba št. 51, od vštevšega 8. januarja 1935 dalje. Ponudbe, opremljene s potrebnimi dokazili, je vložiti najkasneje do 15. januarja 1935. ****** ***** ^. Geu (tO***v 'V -'Vi.- wro* UreiuJe Josin Zupančič. Za .Narodno ttakarno« Fran J«er*ek. - Za upravo in toseratnl del list* Oton Christof. - Vri v LJubljani