Leto LXX., št. ltO Ljubljana, sobota za. maja 19J7 Gana Din L' iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — inaerati do 80 petu rret a Din 2, do 100 vrst a Din 2JM, od 100 do 300 Trst a Din 8» vecjl inserat) petit vrsta Din t.— Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« »«lja mesečno v Jugoslaviji Din 12-—k za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi ee ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNlfiTVO LJUBLJANA, Knafljeva ali ca ttcv. 6. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 tn 31-28 Podružnice: MARIBOR, 8troesmayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska e„ telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna hranilnica v Ljubljani St. 10 351 Po ostavki Stanleva Baldwina: 1 Chamberlain sestavil novo angleško vlado V novi vladi, ki se naslanja na narodno koalicijo, sta samo dva nova ministra, ostali ministri iz prejšnje vlade pa so ostali na svojih mestih, ali pa so le zamenjali resore, tako da nova vlada ne predstavlja nikake spremembe dosedanjega režima f London. 29. maja r. Po ostavki Stanlev-m Bakfrrina je kralj pozval v avdijenco dosedanjega finančnega ministra Nevilla Chamborlaina in mu poveril mandat t.i sestavo nove vladp. Ker so r»f3a vsa vprašanja crlede sestave nove vlade že poprej raaSiŽčena. fe Chamberlain že včeraj irvr-fcij poverjeno mu nalogo in je zvečer že imel definitivno listo nove vlade, ki je sestavljena takole: Ministrski predsednik: Neville Chamberlain (doslej finančni minister) ; finance: sir John Simon (doslej notranji minister); notranje zadeve: sir Samuel Hoare (doslej mornariški minister): zunanje zadeve: Anthonv Eden; dominioni: Lamcolra Macdonald; kolonije: Ormsby Gore; minister ta Indijo: lord Seedland: mornarica: Duff CoopeT (doslej vojni minister); vojska: Hoare Bellsham (doslej prometni minister); letalstvo: viseont Seweton; narodna obramba: lord In -kip; minister za Škotsko: Elliot; narodno zdravje: Kingslev \Vood; proeveta: lord Stanhope; narodno gospodarstvo: O! iver Stanley (doslej prosvetni minister); kmetijstvo: Morrison; delo: Ernest Brown; promet: dr. Burgin; javna dela: sir Sasson; iord-predsednik sveta: lord Halifax (doslej minister pravde); pravosodje: de la VVare. Najvažnejšo izpremembo v novi vladi predstavlja imenovanje dosedanjega mornariškega ministra Hoareja za notranjega ministra. V političnih krogih je to zbudilo največjo senzacijo. Iz tega sklepajo na ostrejšo smer v notranji politiki, ker velja Hoare za strogega spoštovatelja pisanih in nepisanih angleških zakonov. Ostali ministri so deloma ostali na svojih dosedanjih mestih, deloma pa so zamenjali resore. Docela na novo so stopili v vlado pravosodni min. de la Ware, prometni minister dr. Burgin in minister za javna dela sir Sasson. Iz vlade sta izpadla poleg Bald\vina še njegov prednik Ramsav Mac donald. k' octan*1 kot poslanec škotske univerze samo še član spodnje zbornice in trgovinski minister Runciman, ki ga je kralj pri tej priliki povišal v barona. Nova vlada se b« predstavila kra- lju in bo pri tej priliki slovesno zaprisežena. V ponedeljek se bo vlada predstavila v spodnji zbornici. V torek bo seja vodstva konservativne stranke in bo pri tej priliki na mesto odstopivšega Bald\vina izvoljen za predsednika stranke Neville Chamberlain, ki bo postal tako eden izmed najvplivnejših angleških državnikov in politikov. Po svoji sestavi se nova vlada bistveno ne razlikuje od dosedanje in sloni še naprej na tako zvani nacionalni koaliciji, tako, da ne predstavlja nikake izpremembe režima. Neville Chamberlain no v j predsednik amrleške vlade, je le malo i mlajši od svojega prednika. Rojen je L 1869 v Birmf n srha mu. Posvetil se je tigovfni toda zaneslo sra ie v politiko L. 1015 je bi /voljen 7,i Stapana v TC:rrri;n:rharnu. Mod voj- , no mu je Llovd Georjre poveril vrhovno J vodstvo gospodarskega urada. Se le 1. 1918 j** bil prvič izvoljen za poslanca. Kot politik je napravil naglo karijero. Leta \922 je postal postnj m-injster leto dni pozneje pa minister za zdravstvo. Avgusta 102:* je b:l določen za finančnega ministra toda do imenovanja zaradi ostavke vlade ni prišlo. Novembra 1924 je ponovno postal minister za narodno zdravje, ;n je v tem svojstvu izdal zakon o kmečkih delavcih, k i predstavlja važno socialno reformo. V Maedonal-dovj vladi nacionalne unije ie Chamberlain prevzel ministrstvo za socialno skrbstvo, ki pa ga je leta 1931 zam-enjal s Bnaneajsa ministrstvom. Bil ie tndj zastopnik Anglije na lozanskj konferenci za vojne dolgov«-* jn na svetovm gospodarski konferenci. Tudj v zadnji Baldwinov. vladi je ostal na položaju finančnega ministra, 6 katerega ie sedaj prišel za predsednika angleškp vlade. Chamberlain je na srlasu kot zelo irib^en politik, finančni strokovnjak in socialni reformator. Zato ie h{l kot naslednik Balchrf-na smpat'čno sprejet ne snmo v vrpt-li konservativne stranke, marveč v vsej amrle 5k; pol"t;čni javnosti. Roosevelt odklanja Mussolinijeve predloge za novo razorožitveno konferenco Sedanji čas za to Se ni ugoden Pariz, 29. maja. o. Po informacijah tukajšnjih listov predsednik Roosevelt ne namerava sprejeti pobude italijanskega min. predsednika Mussolmjja za sklicanje nove razoroži t ve ne konference na kat en b bile zastopane Zedinjene države Anglija, Francija, Ttalija. Nemčija in Pr ' a Roosevelt se je postavil na stališče da še ni nastopil neodni čas za obravnavo rako »raznega svetovnega problema ter je prepričali da bi niesrova inicjat va v '^n trenutku ostala brez uspeha. Listi poročajo nadalje • da se tudi ame-reška javnost ni razvnela za Mussolinijeve predloge. čeprtlv ?r> v prvem trenutku zbudili ugoden vtis. Ameriški listi sodijo, da se je Mussolini odloč:l za ta predlog predvsem \% notranjepolitičnih razlogov. Italija v nobenem primeru ne more tekmovati v Anglijo ali s Francijo v oboroževanju. Angleški oborožitveni program kj se je pričel z veo nagljco izvajati, je povzročil tako v Italiji kakor v Nemčiji silno vznemirjenje. Angleži so znali zbrati- ogromne vsote denarja in kupujejo sedaj po *sem svetu surovine za svoje oboroževanje v gotovini- Mussoljnije-va izjava 6e smatra za poizkus, da bi se organiziral vee svet proti ancleskemu oboroževanju, čeprav ni naperjeno prob nikomur in jm.a služit,- zgolj zavarovanju vedno bolj ogroženih angleških interesov. Nemški industrije! proti Goringovi štiriletki Vznemirjenje v nemških vladnih krogih Pariz, 29. maja o. >Jour< je objavi) vest iz Berlina, da so nemški industrijci t>od vodstvom Kruppe von Albacha izročili dr. Schachtu tik pred megovim odhodom v Pariz spomenico, v kateri odločno zahtevajo, n»! se opusti G o ringova šiiriletka in reorganizira nemško Gospodarstvo. Po Gorin-tro^em nacrtu-se ie vsa nemška industrija usmerila v eno samo smer, kj vodi Nemčijo do popolne oborožitve. Po tem načrtu grade sedai nova letališča, nova vojaška vežbališča. novp ceste, zgraditi se imajo nove tovarne, v katerih naj bi se izdelovali nadomestki za curovine, kj iih mora Nemčija kupovati v inozemstvu, nemško kmetijstvo pa se zanemarja. Že vse omenjene naprave bodo zavzele več stotisoč oralov zemlje, ki bi se lahko obdelala in porabila v kmetijske svrhe. Izdatki za zgraditev tovarne za surovinske nadomestke bodo znašali okrog 6 milijard mark. Spomenica nemških indu«*trijcev je izzvala v narod no-socialist ionih krogih silno vznemirjenje. Hrib zasul mehiško vas Pod plazom je našlo smrt 600 ljudi Mexioo, 29. maja A A. Strašna katastrofa je uničila rudarsko vas Talpujacua. Ponoči se je utrgal hrib nad vasjo in jo v trenutku zasul. Mrtvih je najmanj 500 ljudi. Doslej so izkopali 29 trupel. Nesrečo je povzročila nevihta, med katero se je utrgal oblak. Mexico, 28. maja. AA (DNB). število dVDsedanjih žrtev velike nesreče v Tlalpu-Hahuu, kjer je ogromen plaz zasul celo vas, je naraslo na 4o. Misbjo, da je za.?u-tir 600 oseb. Oblasti so že prejšnje dni opozorile prebivalce na nevarnost, nihče pa ni hotel zapustiti svojega doma. Poročila s španskih bojišč Hudo bombardiranje Valencije Valencija. S». maja. w. Davi ob 2.45 je priletelo nad mesto 8 nacionalističnih letal, ki so vrgla 40 bomb na pristanišče in dni" ge mestne okraje. 20 ljudi je bilo ubitih, 100 pa ranjenih Mnogo poslopij je uničenih, štiri bombe so padle 80 m daleč od francoskega poslaništva, pet bomb, od teh dve zažigalni, sta zadeli Francosko banko ter povzročili v gornjih nadstropjih pozart ki pa je bil kmalu pogašen. Bombe so zadele tudi veliko angleško ladjo, ki je bila zasidrana v luki. Sedem mož posadke je bUo ubrtib, trije pa so hudo ranjeni. Ladja se ie potopila. Eden o ciljih angležfcega posredovanja 2ene**a, 29. maja. AA. (Reuter). v govoru, ki ga je imel na seji sveta DN med razpravo o spomenici španske vlade, ki se nanaša na poseganje tujine v špansko drtnvljanefco vojno, je angieški zunanji! minister Eden pojasnil na kratko glavne obrise angleške politike in pristavil med ch-ugim. DoGsdaj še nista prejela oba tabora v Španiji predloga o umiku prostovljcev. Mi s svoje strani tega predloga ne bemo stavili vladama v Valenciji in Burgosu, kakor tudi ne zastopnikom držav, zastopanih v odboru za nevmeftavan je,' preden se ne d<>govorimo o nacrtu in načinu, kako naj se začasno ustavijo sovražnosti, da bi mogli ta nacrt uveljaviti. O razpoloženju posameznih prizadetih vlad smo prejeli nekatere odgovore, ki pa jih v sedanjem trenutku ne kaze podrobno proučiti. Lahko izjarvim. da odgovori raznih vlad vendarrle ne izključujejo možnosti dogovora, čeprav se med seboj močno razlikujejo. Eden je nato opozoril na oba glavna cilja,, ki jih trna angleška vlada, namreč storiti vse, kar je mogoče, da se španski spor ne razširi na dtuge države in ne ograža Evrope. po drugi strani naj pa ostane Španija teritorijalno neokrnjena, ne glede na kenčni izid sedanjega boja. Angl-ja se je trudila v odboru za nevme-šavanje in pri zainteresiranih vladah, da bi se prostovoljci lah-^o umaknili iz Španije. Odgovori vlad -:o razl'čni, vendar pa hočejo v*a eno; mednarodno sodelovanje in sporazum. Anglija bo vse storila, da se španski problem ne napihne in razširi še drugam. Vendar pa Anglija tudi ve, da moramo braniti nedotakljivost Španije. Cilj našega dela v ženevi pa je. da se podpre delo pcdodbora v Londonu in o'aj-ša odhod pro tovoljec iz špan/je. Kaj bo sklenil svet DN ženeva, 29. maja. AA. Včeraj =o na tajni seji sprejeli resolucija, ki bo zaključila danes na javni seji debato v špan- skem problemu. Resolucja bo pohvalila delo odbora za nevmešavanje. Izrazila bo željo, naj se ^ovražnotsti končajo, obžalovanje, da se bombardirajo odprta mesta in nazadnje bo svet DN povedal, da želi, da naj španski narod o svoji usodi sam odloča. Novi nemiri v Kataloniji S^rn^oa, 29. maja. AA. (DNB). Po porrčilu iz Barcelone so po vsej Katalo-1 niji izbruhnili na novo amarho - s nd:kali-stični izgredi. Anarhi tj so zavzeli več krajev v Lerick in herori£»ki pokrajini. Upor se je razš ril tudi na mursij ko pokrajino. Valencijska vlada je dala nalog, naj pokličejo pod orožje še en letnik, da bo megla uduiiti anarhistični upor. Francija odklanja zapadni pakt Potreben je splošni evropski sporazum Ženeva, 29. maia b. Svet DN je na svojem popoldanskem zasedanju v sredo sprejel na znanje izjave, ki so iih v vprašanju novega lokarnskega pakta podali za&topnki Anglije Francije in Belgije, ministri Eden. Del-bos in Spaak. Besedilo teh izjav je pokazalo vse razi ke. ki še vedno obstoje v pogledu tako zvanega zapadnoga pakta. Važna je bila Delbosova izjava, da lahko Belgija v vsakem primeru računa na podporo Francije in Anglije. Brpz prikrivanj jo z nepričakovano jasnostjo pa se je francoski zunanji minister takoj nato izrekel proti sleherni zamisl. novega zapadnega pakta. Francija nikakor ni nasprotna zavarovanju varnostj v zapadni Evropi, misli pa. da bi enostranski sporazum med dosedanjimi podpisnik-i lokarnske pogodbe n^ prnesel ničesar bistvenega za pomirjen je Evrope. temveč bi nasprotno ustvaril samo nove nesporazume. Tud,- za-jamčenje belgijske varnostj bo doseglo svoj namen le tedaj, ako bo služilo neomejenemu splošnemu evropskemu sporazumu. Eden je bil v svojih izjavah precej rezerviran, izrazil pa je upanje, da se bodo države končno le sporazumele glede sklenitve novega varnostnega pakta. Za zapadni pakt se je izrekel belgijski minister Spaak, ki je podal s svoje strani zagotovila, da bo Belgija branila svoje meje tudi v primeru, da bi se katera država hotela poslužiti belgijskega ozemlja samo kot predhodnega ozemlja za svoje bojne operacije drugod. Poslednje sporazume glede Belgije smatra Spaak le za etapo na poti k sklenitvi novega zapadnega pakta. Po mnogih drugih izjavah, ki so bile v zvezi s tem problemom podane, je bila razprava o tem vprašanju odgođena. Ostane torei še naprej na dnevnem redu. Zdi se. da je položaj sedaj nekoliko bolj jasen. Po splošnem tolmačenju tukajšnjih informiranih krogov ne bo Francija nikdar pristala na sklenitev zapadnega pakta, ako se bo še nadalje postavljala zahteva, da mora biti od zadevnih pogajanj povsem izključena Rusija. -----: - - - i • ~ - • anirn Povratek Nj. Vis. kneza namestnika Kranj, 29. maja. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik je prispel v spremstvu dvornega ministra Milana Antića in prvega pribočnika Nj. Vel. kralja generala Hristića s svojega potovanja v London in Pariz davi ob 8.30 v Kranj. Schachtovi razgovori v Parizu Pariz, 29. maja. AA. (Havas). Po r izgovoru ,ki ga. je imel nemški minister dr. Schacht s predsednikom francoske vlade BKimom, med 17- in 18. uro. trde, da sta se v načelu sporazumela o vprašanjih, ki so v zvezi s sklenitvijo nove trgovinske konvencije med Francijo in Nemčijo ostala nerešena. Besedilo konvencije bodo sestavili v kakšnih 15 dneh, nakar jo bodo takoj uradno podpisali. Sorzna ooročtSa. Čarih, 29. maja. Beograd 10.—, Pariz 19.54, London 21.6275, New York 438, Bruselj 73.875, Milan 23.025. Amsterdam 240.70, Berlin 175.75, Dunaj 81.40—81.85. Praga 15.24, Varšava 83.—, Bukarešta 3.25. BIL UIIUIIIIIVELESEJEM 40. razstavna prireditev 5.-14- junija 1937. Železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah železniških postaj za din 2.—. Velesejmske legitimacije se razstavljalcev iz 14 držav. Sejmišče obsega 40.000 m2. Preko 600 razstavljalcev iz 14. držav. Posebne razstave: Lovska, gospodinjska, pohištvena, avtomobilska, male živali. Modna revija z varietejem. — Veliko zabavišče. Koristno in prijetno. politični o6$o\niti Denunciranje zaradi patriotizma \' bcojjr.j/sti re\-iii >J;t\nosti« fffHI" •67ovm€C« je v številki i dne 11 maju ob-|svil oster n.ip.ij na nsČfhUks Sokolske župe v Ljubljani P l.uhai /.ito. ker }c na sokolski proslavi, prirejeni v gLi\nem mestu Slovenije* imel tvn-or, V k.itcrcm se nahajajo tudi ti V po »Slovencu* mknmi nirani stavki: l r.,s> sredini, z n.ištmi sredsti'i in pntko *mo\ slovenskih mater določa tujec naroda red m disciplino. A mi vemo, da nufn§9§š B narodom in d.ife smer njegovi tu disciplino in z lastnim morahum redom bomo sami čuvali in branili rvojt rvoOOcfe m bonut gradili s\mojo sam<>/.'^" govor ne ostane brez posfodJC. ■ lorci — na jformalne j Za Jt n/jnciacija. naperjen* proti dobremu Sokolu in Jugoslo\-enu, ki je tudi državni uradnik, s pozivom, naj merodajm činiieljt postopajo proti njemu zato, ker ie v času. ko se za našo mladino tepo tuje struje fašizma, komunizma s » /o mLidino hotel opozoriti, naf ne daje svoje discipline v zakup fuicu, io.tr-več naj bo s »svojo fastno disciplino in z lastnim moralnim redom sama branitelj svoje svobode in graditelj samostalnosti« Mesto pohvale zahtevajo torej kazen, a ker list, ki zahteva glavo krivca, ni brez avtoritafhmosti, bomo počakali* da \vdi-mo. . . Toda denunciaciia je tudi obrazložena na zelo zanimiv način: »Tujec v besedah g. Lubeja to more biti samo \rati-kan, papež in Katoliška akcija, z eno besedo katoliška cerkev...« Pa zakaj, prosimo? Seli v besedah g. Lubeja kakorkoli omenja vera, papež ali katoliška cerke\'?... Toda ni to edini razlog j>5/overćeivKlub trgovskih akademikove, generalni tajnik Zbornice za TOI minister Ivan Mohorič o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Predavatelja je pozdravil predsednik kluba g. Franjo Zal ar. Predavanja so se udeležili razen akademikov mnogi odlični zastopniki naše javnosti. Občinstvo je popolnoma napolnilo dvorano v Trgovski akademiji. Predavatelj je v uvodu očrtal položaj v svetovnem gospodarstvu takoj po svetovni vojni, ko je intervencija Amerike odločila zmago antante in ko se je Amerika ogradila z visokimi carinskimi tarifami ter s tem sama sebi izkopala grob; hotela je samo izvažati ostalemu svetu in ničesar uvažati. Ustanovljeno je bilo Društvo narodov, ki pa že od začetka ni moglo izpolnjevati svojih nalog. L. 1926. se je začela doba nove prosperitete, pa tudi doba novega oboroževanja narodov, ki so spoznali, da bo bodočo vojno odločila tehnika in gospodarska neodvisnost. Začela se je gospodarska vojna s carinskimi mejami in vsa zunanja trgovina je postala problematična, L. 1926. je znašal narodni dohodek v naši državi okrog 70 miljard Din na leto. Na vsakega posameznega je prišla vsota, ki je bila sicer petkrat do desetkrat nižja kakor v drugih državah, vendar je bil tedaj narodni dohodek razmeroma velik. V zadnjih petih ali šestih letih krize je naš narodni dohodek padel od 70 na — 25 milijard letno. Predlanskim se je dvignil na 30 miljard- Padec narodnega dohodka je bil naravnost katastrofalen za 50 miljard Din na leto aH v petih letih za 250 miljard Din. Vsi dolgovi nase države znašajo okrog 50 miljard Din, torej toliko, kolikor se je naš narodni dohodek v svetovni grospodarski krizi zmanjšal v enem samem letu. Bil je pravcati gospodarski potres in požar ter so morale vlade vršiti nekakšno službo gasilcev, da so katastrofo vsaj omejile. V gospodarsko bolj razvitih delih naše države so bile posledice te gospodarske katastrofe seveda bolj občutne kakor v delih s skoraj naturalnim, primi-tivnim gospodarstvom. Po zadnjih ugotovitvah potrebujemo 62 milijard Din za modernizacijo in izgradnjo vsega cestnega omrežja v državi, torej toliko, kolikor smo izgrubili a padcem narodnega, dohodka v 15 mesecih. Na drugi strani ni bilo mogoče zmanjšati državnih izdatkov. Naš najnižji državni proračun je znašal 10 miljard Din. seveda samo na papirju, ker je bila prav v tej dobi gospodarske krize državna pomoč najbolj potrebna. Država se je skušala rešiti iz te^a položaja z boni. posojili, z odlaganjem plačevanja itd. Davčni sistem je datiral iz dobe prosperitete in so zato davkoplačevalci občutili bremena kot podvojena in potrojena. Trgovski in obrtni obrati so se začeli krčiti. V tem času je njihovo Število v Sloveniji padlo za 5000. Obremenitve so bile večje. V gospodarski depresiji smo se znašli s slabimi rezervami in s slabim gospodarskim inventarjem. V dobi prosperitete smo dali lahko 2 milijardi Din v rezerve, od 1. 1932 naprej je ta vsota padla na 200 milijonov Din. T^ani s?e je šele zvišala na 550 milijonov Din. Kake tri petine prihrankov pa se steka v državne zavode zaradi neutemeljenega ne-TOnpanja v zasebne denarne zavode. Iz globoke cfospodarske krize hodimo prav počasi težavno pot navzgor k zboljšanju. Kriza nas je presenetila nepripravljene. Mislili smo, da nam ni treba obram- Ljubljana, 29. nrtaia. £noči se ie zbralo na 7-borovan.iu v veliki dvorani Delavske zbornice lesno delavstvo iz Ljubljane in okolice. Zborovanje je sklicala Zveza lesnih delavcev in sorodnih strok, ena izmed najstarejših delavskih strokovnih organizacij pri nas. Poročali smo že, da so šentviški mizarji v mezdnem gibanju; lani so dobili kolektivno pogodbo po dolgih letih in od nje so si mnogo obetali, zdaj pa tožijo, da nekatera podjetja ne izvajajo pogodbe, odnosno, da so jo odpovedala. Delavstvo se je torej začelo pripravljati za novo strokovno akcijo, ki pa bo utesnjena v okvir nove uredbe o minimalnih mezdah in sklepanju kolektivnih pogodb. Na snočnjem zborovanju so tudi govorili o kongresu lesnega delavstva, napovedanem za 13. junij. Kako je nastala uredba o minimalnih mezdah Zborovanje je vodil predsednik ljubljanske podružnice Zveze lesnega delavstva J. Gregorič. N'a/prej je poročal zastopnik Delavske zbornice J. Stanko o uredbi o minimalnih mezdah in starostnem zavarovanju. Poročevalec je navedel, kako jc nastala uredba, ki ima svoje dobre in slabe strani. Mezde delavstva so rasle do leta 1030. nakar so se začele naglo zniževati. Tako je znašala povprečna delavska zavarovana mezda 1. 1923 20.24 din na dan, 1930 26.5 din, 1931 26.19. 1932 24.58, 1933 23.22, 1934 22.24, 1935 21.65 in lani nekaj okrog 20 din. Lani se je začela zavarovana mezda zopet nekoliko dvigati ter je že dosegla višino L 1935 (21.68). Ko je povprečna zavarovana mezda padala m naraščalo število nezaposlenih, ki jih je bilo lani okrog 160.000 ali četrtino 1. 1930 pri SUZOR-ju zavarovanega delavstva, je delavstvo neprestano zahtevalo uzakonitev minimalne mezde, ki bi naj bila primerna eksistenčnemu minimu delavca. Delodajalci z juga so se temu upirali, pač pa je bilo pri nas nekaj podjetnikov, ki so zagovarjali uzakonitev minimalne mezde, da bi naša podjetja lahko konkurirala podjetjem na jugu. Ko se je zavarovana mezda začela zopet dvigati, so bili tudi delodajalci za uredbo o minimalnih mezdah, ki je tudi izšla februarja, 14. aprila pa stopila v veljavo. (Danes je na banski upravi anketa o osnutku banove odredbe o mVn^mainm mezdah.) be našega gospodarstva, dočim so se druge države na vse mogoče načine takoj zavarovale s svojo carinsko in gospodarsko politiko proti izgubam. Naše izgube v zunanji trgovini so bile naravnost grozotne. Velika škoda je, ker nimamo pravega foruma za obra\-navanje gospodarskih problemov. Gospodarskega sveta nismo dobili, ker je odločal pri sestavi partijski ključ in prestiž. Naše zbornice so v težkem položaju, ker so navezane same nase in se njihovi predlogi ne upoštevajo. Velike skrbi povzroča naša administracija, v kateri ni enotnosti. Ni prave administrativne kontrole, zato se kapital nepravilno investira. Načrt Savičevega :: varnostnega trikotaž, po katerem naj se vsa važna industrija namesti na varnem ozemlju, je našel svoje odločilne zagovornike, čeprav ne vzdrži stvarne kritike. Pravijo, da je Slovenija nasičena z industrijo in izvajati se hoče politika demontiranja industrije v Sloveniji. Raznolikost gospodarstva v državi je mnogo bolj kompliciran problem kakor politična raznolikost. Enotnost v gospodarstvu je mnogo težji problem, kakor je bila politična enotnost in unifikacija v gospodarstvu je mnogo bolj kvarna kakor v politiki. Izseljenci pošiljajo samo še desetino prej šnjih dveh miljard Din v domovino. Izseljevanje je padlo na minimum 4 do 6 tisoč, dočim se je prej izselilo okrog 30.000 naših ljudi na leto. V 10 letih je ostalo doma Četrt milijona ljudi, ki morajo živeti in si ustvariti eksistenco. Notranja kolonizacija je imela doslej zelo klaverne uspehe, čeprav je še možnost za tako kolonizacijo, toda za rešitev teh osnovnih problemov našega življenja in gospodarstva se ne dela sistematično. Trgovci se zaman bore proti krošnjarjem. obrtništvo se ne razvija, ker nimamo poklicnih svetovalnic in ni enotnosti v specializacijah po strokah. Nerešen je problem naših strokovnih in nadaljevalnih šol. Na enega obrtnika prideta kar dva šušmarja. Močna je konkurenca režijskega dela in obratovalnic za vse stroke v kaznilnicah itd. Denarni zavodi dajejo kredite na centralistični bazi. Nepovoljno je bilo rešeno za trgovce vprašanje kmečkih dolgov, boriti se je treba s privilegiranimi ustanovami in velikimi maga-cini. Kontrola Narodne banke se izvršuje brez ustreznega aparata. V kmetijstvu je pereče vprašanje pasivnih krajev, saj jc samo petina površine v državi glede žita aktivna. Do 35 milijonov gre na leto za pomoč tem krajam. S tem denarjem bi lahko rešili problem pasivnih krajev, če bi se ga lotili po načrtu, z. velikimi osuševalnimi deli itd. Gospodarska politika Italije je naredila naše gozdarstvo, ki je osnova slovenskoga gospodp rst va. docela pasivno. Tu jr» treba najprej remedure. Važen ie problem mehanične in kemične predelave l^sa ;td. Oled^ dobav premoga se bor^ med seboj trije bazeni v državi. Tako sami sebe pobijamo in se obsojamo v gospodarsko propast. Daiatve so večje pri nas, večji je tudi življenjski standard, z juga pa prihaja k nam socialni dumping-poceni delovna sila. Ti in taki problemi slovenskecra gospodarstva bodo ostali pereči na dnevnem redu še doJcro vrsto let in gospodarski položaj dravske banovine bo ostal kočljiv zaradi posebna strukture slovenskega gospodarstva. Prva našn naloga pa je. da dvignemo naše zadružništvo, ki ie sedaj skoraj na tleh. Sele potem bomo lahko premagovali tudi vse dnisre naše gospodarske težkoče. žal pribaia rtrža^-na nomoč vedno prepozno in je vedno premajhna. Dobre in slabe strani uredbe Ta uredba jc določila osnovno mc/do za nekvalificirano delavstvo v vsej državi in sicer 2 din na um. Določa, da smejo bani za področje banovin predpisati minimalno mezdo na podlagi te osnovne mezde, ki sme biti do 10°'o nižja ali do 50°'o višja. Za industrijo obrt in trgovino v kraiih z nad 5000 prebivalcev sme torej znašati minimalna mezda in sicer za nekvalificirane nad 18 let >tarc delavec od 1.80 do 3 din na uro. Nižja pa tudi \'išja nc sme biti ter ima tudi ban vezane roke. Za kraie izpod S000 prebivalcev je minimalna mezda še za 10°'o nižja, mezda mladostnih delavcev pa mora znašati 75% minimalne mezde. Minimalne mezde bi sc torej gibale za nad 18 let stare delavce, zaposlene 8 ur na dan, od 14.40 do 24 din za mladostne delavce pa 10.80 do 18 din. Ban lahko predpiše minimalne mezde tudi za kvalificirane delavce, a minimalna mezda kvalificiranega delavca nc sme biti nižja kakor najvišja mezda nekvalificiranega delavca. Čeprav delavstvo ni zadovoljno z uredbo, kolikor omejuje svobodo strokovnih akcij pri sklepanju kolektivnih pogodb, ima uredba vendar to dobro stran, da po nji lahko sklene kolektivno pogodbo združenje delodajalcev za vse svoje članstvo, česar doslej ni moglo. Prednost uredbe je tudi v tem. da jc treba sklicati pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za vso stroko, če to zahteva najmanj polovica delavcev tiste stroke. Z uzakonjenimi minimalnimi mezdami bo pridobilo v naši banovini okrog 7000 nekvalificiranih delavcev nekoliko pri mezdah. V naši banovini je tudi 1100 lesnih (gozdnih) delavcev, ki ne zaslužijo na mesec niti 450 din in jim tudi lahko nova uredba koristi, če ne bo ostala samo na papirju. Delavsko zavarovanje za starost in onemoglost Zavarovanje delavcev za starost m onemoglost je bilo uzakonjeno že L 1922, ko je stopil v veljavo zakon o zavarovanju delavcev in moralo bi stopiti v veljavo 1. julija l. 1925, a je bilo tedaj odgođeno. Sedaj jc uredba o zavarovanju delavcev za starost in onemoglost podpisana in stopi 1. septembra v veljavo. Prispevki za to zavarovanje bodo znašali polovico prispevka za bolezensko zavarovanje. Zavarovancem se začne šteti doba zavarovanja šele 1. septembra Da zavarovanec dobi rento za onemoglost, mora vplačati najmanj 200 tedenskih prispevkov, to se pravi, da bodo za-čeli prve rente izplačevati šele 1. 1941. Rento za onemoglost dobi. komur je zdravniško priznana 6o"'o nesposobnost za delo ali pa jc 70 let star. Starostno rento dobi zavarovanec šele po 500 vplačanih tedenskih prispevkih. Rente bodo dobivali tudi svojci (vdova in otroci) po smrti zavarovanca. Male podpore bodo prejemali nekateri onemogli delavci, za delo nesposobni žc 1. septembra t. 1. iz posebnega ck!ada. Položaj mizarskega delavstva Po tem, za delavec zelo poučnem referatu, je izprcgovoril o položaju v mizarski stroki centralni tajnik Zveze lesnega delavstva N. Rricelj. Lesno delavstvo, predvsem mizarji v Ljubljani in okolici. oVr^g 1000 pomočnikov, je dobilo lani °. septembra kolektivno pogodbo. Ugodnosti te pogodbe ne uživa niti polovica delavstva, kar jc treba nekoliko pripisovati tudi nezavednosti delavstva. V mizarski stroki je velika nadprodukci ia. Seda i ie v banovim okrog 1200 mizarskih vajencev, ki pač ne bodo dobili vsi zaposlenja, ko bodo rzuče-ni, in bodo morali iskati zaslužek v drugih strokah. 13. junija bo v Delavski z-bomici kongres lesnega delavstva dravske banovine. Udeležili se ga bodo številni delegati iz države in na.ibrž tudi iz inozemstva. Vse kaže. da bo na kongresu zastopano lesno delavstvo iz <'^škoslovaške. Za ta kongres so bili na snočnjem zborovanju izvoljeni delegati ljubljanske podružnice Zveze lesnega delavstva. ^^^^^ Iz Maribora — Gledališče, V nedeljo popoldne gostuje primadona Favla Udovićeva v opereti iSveti Anton, vseh zaljubljenih patron«, zvečer pa bo premiera veselo;^ ^Trijc vaški .-vetniki — Obrtni vajenci m v»je.nfcet ki «o letos dovršili tretji razred, naj pridejo po svoja spričevala v nedeljo 30, maja ob 10. dopoldne v deško meščansko golo v Krekovi ulici. _ Volitve na Pra«;rr.kpin. Nedavno bi morale bit: na Prajrerskem obe. nske volitve. Merodamc oblasti so vri tve odložile, ker bodo najbrže izr^rememii obmoc-je te občine. _ Strela užipa. ob priliki Badnjega neurja je strela udarila v stanovanjsko nffio posestnika Alojza Bra^n bor~orja v Bto-zuU pri Rač?h. O^enj jc apepeft] stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopja ter znaša škoda nad 40.000 Din. Zavarovalnina jc neznatna. Iz Celja —<; 401etnira Moasb**Ke koče. V nedeljo 6. junija proslavi Savinjska podružnica SF-D iOletauco Bdozirske koCe na Gclteh. Do poldne ob 10. bo pri koči pod mil m nebom maša z-* planince in izletnike. Sle-cme pa bo domača planinska zabava en kamna za novi planinski doni. v e popoldne r»abo domača pteninsfica saft>a*va ©n petju m zvokih lv;n predsedn-kom Antonom Fara rine«-m — c Vceljsk; bolnjc? so umrli; vsred« let.n-; livar Adolf Krrsmk iz Kresnlk pn* Te-harfa, v četrtek pn ?>4Terni rudar Viktor Turnsek \z Št. .'urjin ob Taboru \r. 2*>tetT»a posestnikov* hčerka Marija Kudrova 1- jo i p. b:l dan prei mi cesti v 2alm pOvOiil poki Amerikance ? motornim kolesom, pri čemer H ip pnčila lobanja. —-e. Dve nesreči. Na podstrešni eacs+n^tra zavptjsea v Modlo-m }e padla T^letna obč;n-ska reva Uršula StoVVarjeva tako nesrečno da si je zlomili desno nnc-o. V Šmsrt* nem v T?o-/.n: dolini H" r»n^-sestnikovr hčerke .lože Rroršek 7 drevesa, in si 7.1omil levo roko v 7.inesti'i Tone-srererH-) cP 7(1'Mvit.i v r«>li>ki lw»lniej. —p Nočno le'-nrni^'-o službo inv» od fro-hote 29. t. m. du vS*et***si potk.T 1. ftmfifl kr. dvoren lekarna Pr M-irjii pomagaj« n* Glavnem trsa. Škof ja Loka — Huda nesrera pri nalaganju kamenia. Na Kamenitniku nala^a'o kamene in ca vozijo po'pm v Kr^nj. kjer (frade novo c**-f»to in škarpo. Tudi v istptIo popoldne W» nakladali deJavri kamen ie na avto. Pri tem se je pripetila hnda nesreča Težka >kala ie namreč zdrknila nenrJ?akovano na delavca Franca Ferederja iz F*o-far:ev m era stisnila z veliko pHo po wsej de^n- strani telesa ob tla. 1'obil 'o ver jm.-kodb. 7 vozom so era potem prencljat? domov in poklicali » ' ■> •1" *Ti?bnda. Živilski trg Ljubljana. 29. maja Cene zelenjave in sočivja padajo, predvsem zato. ker so začeli domači pridelki konkurirati uvoženim. Značilno je. da se mnoge gospodinje zadnje čase rajše zalagajo z zgodnjim soćivjem kakor z mesom. Konzum mesa je zadnje čase že nekoliko manjši kakor navadno poletne mesece. Izmed uvoženega sočivja se je najbolj pocenil grah, ki so ga danes prodajali v splošnem po 3 Din kg. Nekoliko se je pocenila tndi zelena koleraba in sicer na 6 Din. Novo korenje 1e že najlepše po 8 Din. Kumare so se pocenile od 12 na 10 Din kg. Prav tako se je pocenil na 10 Din tudi boljši stročji fižol, pač pa je š> vedno po 4 Din novi krompir. Starega krompirja je bilo tudi danes mnogo naprodaj na debelo na Sv. Petra nasipu in sicer nad 15 vozov. V soboto so ga ponujali že celo po 1.25 Din kg. danes pa ga je bilo dovolj po dinarju. Kmetje so se pritoževali, da ni bilo danes za tehtanje krompirja na trgn tržne tehtnice. Uslužbenec jim je baje dejal, da ne bo tehtal krompirja. >ker se ne izplača*. Tehtanje krompirja pri zasebnikih je prepovedano pod gloh»o. zato so 50 pač kmetic nprpvi^n^ ierili. Hq ni bilo t«btni^ nq trgu, zlasti ker je mitnina zelo visoka. L ju bi ja n a. 99. ma j a. Včeraj se je zagovarjal pred malim §0-natom 6 predsednikom s. o. s. Ivanom Bre-lihom magjstrstiij oftcjjal g. Ivan Ma>le. Hranil ca je dr Zirovuik. Obtožnica dr iv ncua lo/.ilca dr. Fellaherja mu jc očitala utajo 150 Din. Na >odniji pravimo takiao obtožencem - magistrata rji«. Za sedaj prihajajo na vrsto samo lmil, magistratarj *, nestrpno pa čakamo ze doltjo rta vvolike majrjslratarjs«, katerjh prihod pred sodnike so Se pred dolgii meser. napovedali. '»dlo.-no in jasno ie o4»tovenj trdil, d* ni Kriv. da nj prejel nekeca sp^.i in denarja 0 J obrtnega oddelka. Slo je namreč ?.a ploho, L; jo je ljubljansko mestno aačetsfcvo izterjalo za celjsko me*at.n<> poglavarstvo. <~>] i r m j o ldelek je tozadevn; spis l«ajc 7. denarjem vred poslal e&speditu v roke M as leta. Spis in denar je izroe-jl Masletu sluga Itak« Pajenk. V dostava; kniijri je ftfasle, kakor tudi Pajenk, potrdil prejem spisa in denarja, potem pa sta spis [n denar rzgtndla... a a ne s:imo to. P:> -t. septembru, ko je ^lii^ra 1 »njo izroči] Ifasletu &PsS in denar, so ugotovjli. da je nekd'» r 1 ■ • p >' ci' i n i r a 11; d«>»taviij knj>i obrtnega oddelka iztrga] ret LjStOv in sicer strani, kjer je Maski vpričo e^Iu^e Paj^nka baj« pMrdil prejem inkriniinfranega ?pi>;i m denarja. Po obširni preskav s e iztrgane vt r.-m; v dostavni knjigi, /tkaj ie n-'»d^I snm n.( M:vVt.i'.J |>r/ivni to ilec je med razpravo podčrtal, ds (asa Nssle nekaj place zarobljene, jn le zato nastal sum. da r>e je pohstji v ^lu/.b denarja, toda. kako naj bj tu M:«p»le pomagaj n denarne stiske -- 180 Din in še pod režimom čaščenja in velikopoteznih in neštetih revizij m magistrata? Ali s; more zdrava pamet, misliti, da bo šel in R: uničil eksistenco /aradi borih 150 Din? v Masletoveai oddelku, kjer p«o poaaoini uradi mestnega magTStratj«. Opravljajo uradniki jn ur.idin'eo ogromno delo. PovpreoiMi 600 aktov dobivajo na dan (z meh oddelkov. Zgodilo fp je /e. r\:i ^n >e nk?i is mešali .n izgubili. l»n*» r.>. februarja >>f» ugotovili, da i»- nek«j s'r.;n: v dostavni kniicri iztrtranili. Sluga Pajenk -e je ledaj spomnil na vas podrobnosti <► dogodkih dne |. novembra, ko je prinesel ^r;si in denar afaslettt. N,n?i**dnj'4cr'' < J11 ~t novembra lan: \f nri^H v eksppd f n^i j denarni sp:> pa 250 Inn. i~i tem aktu nj Rlngs ničesar vede!, vedel pa ie vse pn-drobnitnti n aktu preisajeca dne za 1'^P'n. ker ie jm<"l. kakor je iziavSl. 7. cdi-. Marijo S ca jI o vo \7 obrtnega oddelka nekak sen prs-pir ?a rad; naelnz vnisnvaaja in potf jsvs> KOLEDAR Daaas: Sehota. 39l maja katoHoaai: Manja Magdalena. Datta. .'utri: Nedelja. 90l maja katsllcaat: Ver-d nand. Milica. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matira: Vihor. Z K D: Tiran oh 14 1.S v Matici. Kino Ideal; Lumpari VagalHUKhlS; Kino ^loca: 2ena brez srama, Kino 1'nion: Večaa m.iska. Kin<» Mn-te: Krik prerije in P :ak pro s jak. Kino si^ka: Nocfurno. RaastSva Teden ^lovpn-kp len-k** Uni>-^e< v Trgovskem domu odprta -- razen nadalje — od 0. do 13L in od 15. do 10. Banovinska ženska »veza: prnslasa -0-leinice nsajnislie deklsracije ob 1R.30 t dvorani Delavske zbornice. PRIREDITVE V NEDELIO Kino Matira: Vihor. ZKI>: Tiran oh 10^30 v Ma'iv Kino Ideal: Lamnaej VagabunduS. Kino Sloga: 7.ena br^z sramu. Kino Inion: Večna maska. Kino Hsste: Krik prerije in D:jak pfisr ejak. Kino s?ika: Nocturno. Jugo^loven'.Uo proie-or-ko društvo: občni zbor ob 10 v Tr^ovskern domu. Sloren-ka šoNka Matira: oboaj zbor ob 10. v soli na Ledini DEŽ TRNE LEKARNE Dane- in iutri: Mr. Bakarc.ie. Sv. Jako ha tre 0. F a mor. Mklo^ičeva eesta 20. Gar tu*. Moste, Zaloška cesta. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sobota. 20. mava: Matura. Izvpn. IzrMno znižane r^ne od 14 do '2 Din. (fadjelja, 30. maja: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. uri. So ho ta. 20. ma-a: Plamen. Red Sreda NVdelja. 30. maja: Veseli atadtrfaa ItvetL Izredno znižane cene od 2\ Pin navzdol Ponedeljek, 31. maja: Zaprto. uja o prejemanju akto«, % ..m kniigj. 1'ok.iz-ai ji gospodični dostava*) Iuijif9»4**\ aJi je se«iaj v redii vp >.*no. >pajlo\ t ^ spominja aa ta dogodek. to takoj odnesel, potem k<> je 'r.rotsi akte l^- en d.in \ oktobru torej prel I. septembrom. i*' ostala snaaj ur v pjaaioj ravaasstja >• bi n.k.i. Ko so gi rprtftaH, kako si pred stavlja izginotje akta [n denarja, je atasle ji v i, da noo' tako Bnsranmo dollil nikogar, kakor r»o dragi <»hdol/.iii nje«r;t. vsekakor pn i** žrtev n^diticnejja alj drujiačne-jra ma«(.e\anja. Hoteli so pa Bntd|ti... Ptiča sluga Pajenk se n: ipominji] vsega t-riko natančna kakor v preiskavi. Ttdaj i* celo številko akta« k jj.i je izro< I Mas letu: v/* rajal pa je pri tem. di je \/r>> čil Mjtflftu aki in dsiiif in sicer 'rj kovanca pb 30 Din. Konceptnj uradnik Mdieicir je povedal, kako ršsj] akt. Samo i/ pri povedo van ja dragih ve, da je t:« a k t spre jej Masi«. V njegoi pismen izjavi v» i«« zasUsanju vstavili pokaj stavkov, o kat« h M'hel(S-c pr; glavni ra7pr.1v; včeraj "' S '' r.ir vedel, Iradi.iki Podlofrar, \\n- 4<1 * va. N'.dilfk ;n tud ravnatelj 6eben»h sn po trdili, da je akte sprnjsanaL kdor je rav!ir> utegnil. Penar i'- sprejemaj ho ni ravnatelj, pa tud Masle. ki je vo^lj! denarno knjiro uradi. Ravnatelj po7.n;\ Maslets IS lot kot vetiTneira in poštenega uradnika, c. m pop!r»v.ini^ je bde. vedno v V7orne.Tl1 redu hr/avni tožiler. je 7,.jhteval ol»sodlvi po obtožn oj na. podlagi ed nng| ndsoa« da *■ Masln spjf in denir prejel. Poka zov y • ,r» r»i. judi«1 p,'i je Ter.TJcn na i7jkO\-ed-i slltg*^ Pajeaka BrasHle« dokazat:, da ie Usta llmal iztreral in d i i« denar z. namenom utajil. \Yljko vpra^ir ie šp. ali je *ap!ol) vipi«» |n dsaat del-jI. /. 1. Isogoči je. da se je sluga Pajsnk p°d fu-irrst.vio preiskave v taossku tako natančno spominjal, da |e Isaanjl ^n;s in den.ir v. 1 ^'^Mj Sa pr>: viivii K.im^-v« Pa jen k.-i tv mognee graditi kritdocefcs. k i.. V.if • ta zaradi pomanjkanj« dokazov docela opro sril krivde in kazni, ker ni fsl o d^ je kdo dragi T^el rok p vmes in da an pt po dogodki likonstiuli lig svoie o Ki ne izpoved . 3A mltm MaJr, humorja pa n/m.vnio Worrnri hr\ Irkor ga sp'r>h imamo, jr prirdim, d i o ch no pnh\taliti nh pohah.-rti \ humor/C/t? .\c-Iraj \-eč ga sicer imalo, k,,knr mi. pa nc dr*<:ti. l/daiajft sicer ■ Kopri\ ac, P>i $0 sc Hm žc močno posušile, če to sploh | lat imele kar prida soka \> >Sln\*cnsLi kotiček«. Ce sc že predsta\imo n silni dohnm sosedom kot humoristi, hi moralo bdi nt naši \'i/itki V$SJ nekaj humor ia [ si 1 ",t pa iščeš s povečevalnim steklom m g.i nc najdeš niti toliko, kolikor ie črnega 7a n<.h tom. Morda ga pa najdeš. Poglcimn Bernard Shaw pleše na dobrodelni priredit^ z neznano, a tudi še domi?/ |SV0 damo. — Kako lepo Je ffd vas maj^ter. d.i pfc-šetc z menoj neznanko. — Kar ni nocoj dobrodelnih prireditev? pra\'i ShdW. a a a Kakšen ropot pa zopet delajo sosedo\-i poglavca? Saj bi človek zblaznel! -r- Ampak, gospa, ta ropot prihaja iz naše otroške sobe — ugovarja tluMkinfm — Tako* res? Oh. ubogi malčl i. m.do veselja Jim pa tudi moramo pri\-r>š-CIX> — Marta FjrjreHfT. Pred kongresom lesnega delavstva v Ljubljani Štev. 1 O Stran 3 Na letališču pred novo sezono S is. junijem se v Ljubljani zopet otvori reden potniiki promet z letali Ljubljana, 29. maja V Beogradu je pravkar izšel obsežen leksikon našega civilnega letalstva., ki razpravlja o vseh problemih letalske službe in izredno izčrpno predoča njen razvoj v naši državi. Nemogoče je tudi samo v obrisih zabeležiti bogastvo vsebine te knjige in se bomo zato omejili samo na nekatere statistične podatke in na razne ugotovitve, ki so v zvezi z Ljubljano oziroma našim letališčem. Ta drugi del je važen posebno zato, ker je zaključni tolmač lanske nesreče pri Ljubljani, hkratu pa pojasnjuje, zakaj je letošnji red letanja izpreme-njen tako, da Ljubljana nima ravno naj-boJiSih zvez z drugimi mesti rnr.-^ države. šef letalskega ceiktra v Ljubljani dr. Stane Bape Predvsem nekaj statističnih podatkov, ki najbolj zgovorno dokazujejo, kako zelo v naših krajih napreduje civilno letalstvo. Lani je z letali našega Aeroputa letelo 6.159 potnikov. Po številu potnikov je na prvem mestu proga Borovo—Zagreb s 673 potniki, slede ji pa Beograd—Borovo 1.62S potnikov), Borovo—Beograd (531), Zagreb—Borovo (493), Beograd—Sarajevo in Sarajevo—Dubrovnik z enakim številom potnikov (407). Dubrovnik-Sarajevo (405), Sarajevo—Beograd (387), Zagret*—Sušak <3lS>. Sušak—Zagreb (280). na enajstem mestu Sušak—Ljubljana (268). dalje Beograd—Niš (248), Niš—Beograd (247), na štirinajstem mestu Ljubljana-Susak (239), rato Škoplje—Niš. Niš—Skopi je. Skoplje - -Beograd, Beograd- -Skoplje, Skoplje— Bitolj. Bitolj—Solun. Bitolj—Skoplje in naposled Solun—Bitolj s samo 17 potnikov. Kakor vidimo. Ljubljana ni baš na enem prvih mest, čeprav tudi ona igra v našem civilnem letalstvu in zlasti po delavnosti našega Aerokluba zelo vidno vlogo. Kot zanimivost naj ko^ no omenimo še število kilometrov, ki so jih lani preletela Aero- p u tova letala za potniški promet ai ki znaša 32L347. Letošnji red letanja je posebno za nase kraje močno predrugačen. V zborniku našega letalstva ki smo ga »vodoma omenili, tolmači Aeropnt te izpremembe ta-ko-le: V letu 1936, ki je bflo zaradi izredno neugodnih vremenskih prilik za letalstvo po vsem sveta usodno, smo tudi mi 15. julija doživeli nesrečo, ki je zahtevala sedem smrtnih žrtev: pilota. radiotelegTa-fista in pet potnikov. Letalo je tedaj pO megli iskalo smer in je zadelo ob vrhove dreves, trenutek poznajo pa je strmoglavilo na zemljo. Kontisij< - » } »tovile, da Aen>-pat za to nesrečo ni o:"'. ren. Ker je fcOa lanska nesreča bis1 podobna nesreči tri leta poprej. < ■ , bila letala m motorji povsem različni, je uprava Aeroputa prišla do zaključka, da je treba vzroke iskati v različnih, pojavih okolice ljubljanskega letališča in prav posebno v atmosferskih fenomenih, ki spričo posebne kornoguracije terena kaj lahko nastanejo. Preiskave in poizvedbe niso dale nobenih zanesljivih rezultatov, vendar pa je vse to strokovnjake še bolj prepričalo, da se nad dolino Ljubljanice lahko pojavijo atmosferske depresije, ki se ne čutijo pri letenju brez megle, lahko pa postanejo usodne pri poletih v megli. Ker je ljubljansko letališče poleg tega tudi poleti zelo pogosto zavito v gosto meglo, je bil red letenja izpremenjen tako, da bodo letala odslej v Ljubljani startala dopoldne, čeprav po vsem svetu startajo tudi v najbolj zgodnjih jutranjih urah ne giede na meglo. V Beogradu bodo letos letala proti Ljubljani startate, ob 6.30, pristajala v Borovem ob 7.05, v Zagrebu ob 8.15. v Sušaku ob 9.10 in v Ljubljani ob 9.45. Iz Ljubljane se bodo vračala ob 10.15, pristajala na Sušaku ob 10.40, v Zagrebu ob 11.25, v Borovem oh 17.50 in v Beogradu ob 18.30. Poleg te zveze bo Ljubljana imela s Sušakom zvezo tudi z avstrijskimi letali Oe-laga, ki bodo startala v Celovcu ob 11.30, pristajala v Ljubljani ob 11.55 in po če-b tanasm postanku nadaljevala polet proti Snšakn, kjer se bodo spuščala ob 12.35. Jugoslavenska letala bodo torej za to progo rabila 30 minut, dočim jo bodo avstrijska preletela že v 25 minutah. Slednja se bodo s Sušaka vračala ob 14.20. pristajala v Ljubljani ob 14.45 in ob treh nadaljevala polet proti Celovcu, kjer bodo pristajala 25 minut pozneje. Poleg teh zračnih prog bomo imeli letos v Jugoslaviji še naslednje, ki imajo med seboj skoraj vse direktne zveze: Beograd—Skoplje—Bitolj—Solim, ki bo samo nedeljska, Beograd—Sarajevo—Dubrovnik —Sarajevo—Zagreb. Beograd—Skoplje in Zagreb-—Dunaj, na kateri se bodo vršili poleti samo ob ponedeljkih, sredah in petkih m sicer v obeh smereh. Zaradi previsokih cen bencina v naši državi, letos ne bodo Češke amfibije letale na progi Sušak—Split—Dubrovnik, kakor se je letos splošno pričakovalo, temveč bodo letale samo na progi Bratislava —Zagret)—Sušak, in sie^r vsak dan razen nedelj. Novak-Postalova Preddvorski vodovod Zajetje studenca Bistrice nad Novo vasjo — Studenec bo ojacil sedanji kranjski vodovod in bo služil tudi projektiranemu vodovodu Preddvor — Brdo — Kranj Stara Loka Kranj, 29. maja Zgraditev modernega vodovoda je bila v Preddvoru pri Kranju že dolgo aktualna. Zato je bila 1. 1934 ustanovljena vodovodna zadruga pod vodstvom upravitelja g. Jocifa, industrijalca Dolenca in župnika Sitarja. Zadruga je stopila v stik z Higijenskim zavodom v Ljubljani, ki je izdelal načrte, dal na razpolago tadi svoje inže-njerje in irradnike ter tudi prispeval z denarjem. Čeprav je znatno podporo naklonila tudi banska uprava in tako se je po-sreiilo zgraditi vodovod, kd je danes najmodernejši v Sloveniji. Inženjerji Higijenskega zavoda so najprej iskali studenec za yreddvorski vodovod v Mačah. a prebivalci so jih opozorili na studenec Bistrico nad No»vo vasjo. Takrat je bila v načrtu gradnja vodovoda za Preddvor in bližnje vasi, a spomladi 1,1935, ko so že zajeli studenec Bistrico, so se zbrali v sreskem načelstvu tudi zastopniki bližnjih občin, ki so razmotrivah, kako bi prišle do vode še druge vasi onstran Rezervna voda nad vasjo eni Save od Stražišča do Stare Loke na strani in do Mavčič na drugi. Sklenjeno je bilo. da je treba zajeti ves izredno močni studenec nad Novo vasjo, ki bi napajal že obstoječi vodovod ter tudi projektirani vodovod Preddvor—Brdo—Kranj—Stara Loka- Vse občane, ki so bile pri tem zainteresirane, so prispevale za zgradbo del stroškov. Zajetje Studenca Bistrice Studenec Bistrica izvira pičle pol ure nad Preddvorom, 30 do 50 m višje nad vasjo. To sta prav za prav dva studenca, Zgornja in Spodnja Bistrica, ki imata precej vode, le ob hudi suši Zgornja Bistrica usahne, dočim daje Spodnja tudi v najslabšem primeru 9 sekundnih litrov vode. Voda je vedno čista in okusna, temperature ima 7 do 8 stopinj. Kakor rečeno, so začeli z delom 1. 1935. Studenec so zajeli prav v živi skali in ga izpeljali po betonski cevi v 30 m oddafjeni zajemamfk. Zajemafišče studenca kjer vodo regulirajo in Jo odvajajo po glavni cevi v rezervoar, dočim se odvisna odteka v strugo potoka. Na desni strani za-jemalnfka so zgradili še en odtok za odvisno vodo. Kadar kopni sneg, je seveda dovolj vode, docim poleti usiha Uredili so tocfi vso okolico okoli zajetega studenca. Zajemalne naprave so zgrajene iz betona in rezanega kamna in je pokrito z rušami. Napravili so tudi potrebne škarpe in ograje in zboljšah cesto. Sporedno s tem so reg. strugo obeh potočkov in jo zavarovali s škarpo. Delo je vodil Higijenski zavod in poudariti je treba, da je bilo vse zgrajeno zelo solidno, ekonomično in moderno. Sredi maja so bila končana zadnja dela. Higijenski zavod je zgradil nad Novo vasjo tudi rezervoar s potrebnimi cevmi za bodoče odcepe, napravili so pa tudi korito, po katerem se odvaja voda Novi vasi, Preddvoru m Bregu. Tako je končno Preddvor, Id se je razvil v lepo letovišče, dobil zaželjeno vodo, Preddvorčani so res lahko ponosni na svoj vodovod. Vodovod nadzoruje in upravlja zadruga v Preddvoru. Novi rezervoar ima 60 m* prostornine. Tudi tn so zgradili poseben odtok za odvisno vodo. Omeniti moramo še veliko požrtvovalnost PreddvorČanov, ki so prispevali bodisi v denarju bodisi v obliki kuluka, da je bila ta pomembna naprava zgrajena v tako kratkem času. NEPOBOLJŠLJIV — čujte, gospod, zadnje čase ste se v računih večkrat zmotili m moram vas resno posvariti. — Ah, gospod šef, ljubezen me bega. če bi vsaj mogel upati, da bo vaša gospodična hčerka. . . — Vidite, že zopet ste se zmotUL Ljabtjsm. 29. Sc nedaano smo jo vkJeJI t Ljubljani t dru3>i beage mamice, ob strani sknbocga očeta aH med obema visokoraslima brsfeo-ma-aicademikoma. ko je prihajala na obisk v«» zdrava ki vedra, včeraj dopoldne pa se je -a/nesla po mestu preža los t na pest: V mariborski ženski bolnici je umrla g«, prof. Vera Novak-Dostalo va. Silno je pretresla vest vsakogar, H jo jc poznal, m v Ljubljani so poznali pokojno Vero premnogi, vso kfpečo zdravja in volje do življenja In ade ja trovanja, kot mlado profe- I Vidovdanski cesti na pokopališče pri S sorico, t kateri so imeli to Irko upov kot ■ Križu. ljubljeni hčerki sedaj popolnoma str* sta-m... Umrla je na praznik v cvetu mladosti, stara šele 28 let, kot žrtev materin-po strogi iui Mirt kričečih razmer mariborski zenaki bolnici. Star* ao jo U sprejeli mrtvo. V Ljubljano je Ve-wo prepeljal avtofurgori mestnega pogrebnega zavoda in leži sedaj na črno pregr-«^»em odra v mrtanSnici na Vvkvrdsnski cesti, tiha med cvetjem in zelenjem. Pokojnica se je rodila 1. 1909 v Ljubljani kot hči učiteljsldh staršev ter je dovrši-ra slavistične študije na filozofski fakulteti ljubljanske univerze ie 1. 1923. pQ prejeti dsptomi se je sla nadalje izobraževat v Oe-đDooiovaako. kjer je nadaljevala študije v Pragi m v drugih mestih. V tisti dobi se Jo začela oglašati v naših listih m revijah m s svojimi seštevki mnogo doprmesla k se večjemu kulturnemu zMr/anju med nami in Čehi. Čeprav preobložena s strokovnim delom in zajeta od mlade zakonske sreče, — poročena je bila šele 11 mesecev z g. prof. Vilkom Novakom, — ni zastalo njeno pero m je zlasti veliko pisala za »Kroniko«. Vera in mladina! Svojo mlado profesorico na mariborski drž. realni cjimnariji ie mladina naravnost oboževala, saj ji je bila tako blizu, bila je vsa njena m jo je tako razumela, da ji je bil njen pouk v radost in veselje in zato ni uspeh nikoli izostal. Pretresljivo tragično naključje, ki je terjalo njeno mlado življenje, grabi v dušo vseh. ki so jo poznali, in globoko zaluieio z nesrečnim soprogom, ubogimi starši ter bratoma. Veri Novak-Dostalovi bodi ohranjen trajen m najplemenitejši spomin! Pogreb bo danes ob 17. irpred mrtvašnice na Sv. Obračun JZSS Kljub vsem zaprekam je pokazal naš smiižRi sport tudi v pretekli zimi lep napredek Ljubljana. 29. maja. Jutri se bodo zbrali v Ljubljani pred-stavrrfiki m delegati naše vrhovne zim?ko-sportne oa-ganizacije JZSS. da predlPže obračun o svojem dehi v preteklem poslovnem letu. Kakor Običajno je tudi to pot JZSS izdal oosrrno tiskano pcrocilo, iz katerega je ratzvidno, da je bito dek> te organizacije kljub skrajno neugodni zfemri in rasnim drugim težkocam, zlasti finančnim, vseskozi plodno in pozitivno, iz obširnega poročila generalnega tajnika g. Jerneja Jelenića posnemamo: Letošnja zima smučarjem m bita naklonjena, saj smo bih sreda sezone skoraj brez ^snega, razen v Bosni in Gorskem Kotoru. To in neprestana skoraj lSletna borba za denar sta lani zelo zavrli večji M—ti smučarsrtva. Prav zaradi pomanjkanja . v klasični kembinaeji Gregor Klančark (Srn. klub Dovje — Moj-trana), v smuku Novak Jože (Skala, Josenieei. V Garmi^ch-Partcnkirchnu je Heim v alpski kombinaciji zasedel 26. mesto, v Banski Bistrici je v borbi za - nansko prven.tvo naša štafeta na 4 krat 10 km med 18 štafetami zasedla drugo mesto. dočJm srn" v smuku nekoliko .• ostali. V teku na 50 km je bil Mrak L'., Smolej 4., Knap 9. V alpski koen ( M-rn do e^el 3.. Praček 5., z .. 9 Fakc I 1 in Urb.ir 13. mt^sto. Poročil nan a druge re- zultate in ■ađUjočuje. a » znatno pnhiižali <••!. k so dose«_:L 1493.000, ni. 1421 Zi I Izmed na^ih l-ajl »i 1 . . »v je treba omeniti Snu Lejev na M) lem v Chamonixu. k,e! e Ea i .< > me-to in pustil za seboj v-r Sve »rvežanov in druge. Za ml d p.-ki odi k ro Ladko Kosec. Najvažnejši problem • 1 kako cmogoč ti šolski mi i in. mu .nij*' v širšem ob egu. Mla.i oskl od e . e piv lagal Ferijalnomu savezu v Sfc plji naj se po šolah osnujejo po "bni a iv.išic odseki. Ta predlog je bil spiejet, organizacijo pa je izvedlo djruStv tel, učit 'ljev v I^iuhljan:. Več gozdn h tekov in dobro pel tečaj na Gorjušah je bilo prvo dalo te organizacije. Razš riti delovanje h'»-rijiilnega saveza v zim kem sportu na vso IrtevS, bo bodoča naloga mladinskega odseka V okviru šolskega zakona je bilo organ iz -rano smučanje v Mojstrani, Kranj, k: g -ri in Ratečah, kjer so te ftoie pod okril.,«m US Planica izvedle trening in tekmo v skok.h. Odsek je izdelal tudi o nutek o treningu in tekmah ter mladinski pravilnik. Za zdravstveni Odsek poroča dr. Fran Novak. Od.^ek je sestavil tabelo za pregled Lekmovaleev, od 31. januarja do T-februarja pa je poslal . vojega delegata kot učitelja prve pomoči, fiziologije m sum-#ike higijene na ?avezni tečaj za učitelje smučanja na Mozirsko pl-mino. Statistično poroč lo je sestavil g. Pie-coli, ki poroča tudi o prvem kongre u zimckosportnih dclaveev v oktobru 1936 v Ljubljani. Kongres je sprejel 5 resolucij kj naj bodo temelj b*~m. Za to se je posebno zavzel predsednik saveza senator dr. Marušič, ki mu gre priznanje, prav tako pa tudi podpred ed-niku dr. Patvlimi, ki jc savez često r«*šil iz neprijetnega položaja. V splošnem se je finančni položaj znatno zboljšal saj je imel pred tremi let: .-*avez 81.781 Dan dlga. sedaj pa ga ima samo se 14.374. Posebna zahvala velja tudi ban-'ki upravi, zbornici z TOI, Putniku in ' iV .-inski ob-in dol • pr postajaj blagajni, kupite cel vozu, listek 0. maja do 11. junija, a za povratek od .r). do 20. [unija. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Vrtni koncert vojaške godbe se vrši danes in jutri zvečer v restavraciji „LLOYD" Sv. Petra cesta 7 Vino prvovrstno, pivo v vrčkih, mrzla in gorka jedila. Cene zmerne. Pridite in se prepričajte! V slučaju slabega vremena koncert v restavracijskih prostorih. — Tudi našim malčkom ho posvečen spomladanski ljubljanski velesejem od 5. do 14. junija. V pravljična kraljestva jih bodo popeljale zaloge na jraznovrstnejših igračk. Pupce za deklice, miniaturna tehnika za dečke td. Za oko in srce. za um in za voljo! Med razstavljenim blagom boste našli za iirro in za vzgojo vaših najmlajših. Xa veseljčnem prostora bo za zabavo dece skrbelo lutkovno gledališče vrtiljaki, itd. * Dom Jadranske straže v Bakru bo odprt tud? letos članstvu ie i>omladku in to v mesecih jim:j, julij in avgust. Cene so zelo zmerne. Za članstvo maša penzija po Din 32 na dan, kolonisti plačajo za tritedensko bivanje Din 420, ekskurzirti pa dnevno po Din 15. V domu sta vodovod in elektrika .takoj pod domom je kopališče z raznimi zabavnimi atrakcijami. Hrana je domača, priznano dobra in obilna. Javiti je čimprej, da bo mogoče ustreči vsem in vvakomur rezervirajte prostor. Prijave sprejema Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo menjajoče oblačno, stanovitno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Skoplju. Naj višja temperatura je znašala v Splitu 90, v Zagrebu in Beogradu 20, v Ljubljani. Sarajevu jn Skoplju 2(>, v Mariboru 25. I>avi ie kazal barometer v Ljubljani 7GS. temperatura je znašala 15. — Jadran kliče in vabi otroke! Zdrava deca je temelj sreče naroda in države, zato ji dajte solnca in morja! Dom Franje Tavčarjeve na najlepši točki idilične Kraljevice bo julija in avgusta odprt izključno samo za otroke od 6. do 14. leta. Deca bo imela vso udobnost. Na razpolago so solnčne terase. kjer bo telovadila in se solnčila. lepa igrišča, različne igre, domače kopališče, prhe, itd. Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani sporoča, da bo skrbno strokovno nadzorstvo ter prvovrstna in zadostna hrana. Ker bo letos julija in avgusta ves dom na razpolago samo deci, bo veliko prostora. Priglasilo se je že precejšnje število otrok, zato pohitite s prijavami. Cene so nizke. Meseca julija bo počitniška kolonija za deklice, avgusta za dečke. Prijave za obe otroški koloniji sprejema ga. Angelca Gregorič, učiteljica. Poljanski nasip št. 12, vrata H., pritličje, — v=pk dan od 12. do 15. — Posrečen lov na vlomilca. Preteklo sredo se ie potikal po TCeričevem in sosednih vaseh znani tat in vlomilec, 31 letni France Podobnik po rodu iz Trzina. Ponoči je Podobnik vlomil v Rericovem pri treh posestnikih, kar mu pa £e ni bilo dovolj in je poskusil srečo tudi pri četrtem. Tu pa je bij zasačen, zaradi česar je pobesni! fn se skušal skriti, delavec France Kralj, ki je bil oborožen s puška pa ga je kmalu odkril in je ustrelil za njim. Ranil ga je v nogo, s čimer mu je onemogočil nadaljnji beg. Podobnika so domačini nato zvezali ter ga izročili orožnikom v Dolu. Prepeljali so ga včeraj v ljubljanske sodne za pore. KINO IDEAL Paul Horbiger, Heinz Riihmann v veseli komediji Lumpaci Vagabundus Danes ob 16., 19. in 21.15 uri, jutri, v nedeljo, ob 15., 17., 19. in 21.15 uri Iz Ljubljane —Ij Otvoritev fotografske razstave. Jutri ob 9. bo v Jakopieevem paviljonu otvorje-na tretja razstava umetniške in uporabne fotografije, ki jo je priredil ljubljanski fo-toklub. Razstava je razdeljena v štiri oddelke splošno umetniški, splošno tujjsko-prometni in domoznanski, planinski in ljubljanski. Razstavilo je okrog 30 članov in članic okoli 180 del. samih novih originalov. Prepričanj smo, da bo tudi ta razstava kakor prejšnji dve zbudila med našim občinstvom veliko zanimanje. —lj Razstava »Teden ženske knjig« jutri v nedeljo ne bo odprta, ker ima Profesorsko društvo v dvorani svoj občni zboT. Od ponedeljka 31. t. m. dalje bo razstava odprta še do 5. junija. —lj »Cvrano de Bergaree«, jubil. predstava g. Ivana Levarja, ki bo v torek 1. junija v operi, se v režiji g. C. Debevca pripravlja z vso intenzivnostjo. Ves gledališki aparat je na delu, da bo ta proslava čim slovesnejša. Opozarjamo cenjeno občin stvo, da so vstopnice v predprodaji pri operni blagajni v operi. Sedeži vseh vrst in cen so še na razpolago. —lj Najvljudneje sporočamo abonentom premijerskega abonmaja, da bo premijera na novo naštudirane igre >;Cyrano de Ber-gerac« v kateri proslavi g. I. Levar jubilej svojega dela na odru. izven abonmaja. Prosimo, da p. n. abonenti vpoštevajo izjemnost jubilejnih predstav. Združenje gledaliških igralcev. —lj IVIartinščica — dijaško letovišče! Za srednješolke od 30. VII. do 26. VIII. 1937. (4 tedni) Prijave sprejema pisarna mestne ženske realne gimnazije. Vse informacije in ogled prospekta istotam. Skupine bo sprem ljala in nadzorovala ves čas dama iz profesorskega zbora. —lj I. produkcija šole Glasbene Matice ob koncu šol. leta 1936-37 bo prihodnji torek ob četrt 7 v veliki filharmonični dvorani. Nastopi cela vrsta gojencev klavirskega in violinskega oddelka. Spored bo na razpolago v knjigami Glasbene Matice po 3 Din. —lj Slovenska zborovska pesem je dobila nove interprete v komornem združenju, ki bo nastopil pod imenom Prclovčev pevski kvintet. Pod vodstvom skladatelja Pre-lovca vežbajo člani kvinteta Gostiša. Dra-šler. Rakovec Lupša in Deljeka. Na svojem prvem nastopu v petek, dne 4. junija v Frančiškanski dvorani poio slovensko narodno in umetno pesem, polog tega pa tudi več samospevov. Na prvi koncertni nastop mladih, deloma izšolanih pevcev, še prav posebno opozarjamo. Prednrodaia vstonnic od 1-5 Din navzdol v knjigarni Glasbene Matice. Velika tombola Sokola Straž Išče 30. V. 1937« oh 15« lj— l*«»grel> >elelrgnvca Feliksa *■ rban-ea. ki je bi i včeraj ob li>. izpred h £e žalosti na Sv. Petra cesti št. 1. je pokazal, kako veliko spoštovanje je užival pokojnik v vsej naši javnosti. 1'red hišo žalosti se je pred določenim časom zbrala množica občinstva, med katerim je bilo zlasti veliko predstavnikov našega gospodarskega sveta, trgovcev, lovcev, športnikov ter drugih. Pogreba so se udeležili tudi domačini iz Medvod \i. Kranja ter iz Brežic. lj— Avto pa je podrl. V bolnico so sno Či prepeljali 231etnega ključavničarja Alberta Straška, zaposlenega na Ježiei, sta-nuiočega pa v Tovarniški ul. st. 15. v Mostah. Ko se je vračal domov z dola, ga je na Tvrševi cesti podrl neznan avtomobilist, kj pa se za nesrečo ni zmenil in je vozil dalje. Stroška« ki je dobil poleg zunanj h prask tudi hude notranje poškodbe, so od-peijali z reševalnim avtomobilom. lj— Kolesarsko in mstociklistiene društvo 5-Sava« v Ljubljani priredi v nedeljo 18. julija medklubske cestne kolesarske dirke na Dolenjski cesti do Novega me-ta in obratno, s startom te«r ril om v Ljubljani na Dolenjski eestj pri go-tilni .Telačin. Parila bodo prav dragocena. lj— Nov vozni red na avtobusni progi Ljubljana—Sušak. Na avtobusni progi Ljubljana—Sušak ve»lja sedaj nov vozni red. po katerem odhaajo avtobusi tvrdke A v to montaža d. d. v>ako jutro ob 6. od hotela In ion, ob fi.Oo od hotela Me!ro;»ol ter prihaja?o na Sušak ob 12.20. Odhod s Sušaka vsakesia dne ob 14.. prihod v Ljubljano ob 20.05. Avtobusna proga Ljubljana —Sušak vodi sedaj preko Žužemberka skozi izredno lepe dolenjske kraje, ter jo zato priporočamo izletnikom na Dolenjsko, kočevsko Švico in prekrasno dolino Kolpe (Brod na Kolpi). lj— Prelovčev pevski kvintet (gg. Go-ctiša, Drašler. Rakovec, Lupša in Debelak) priredi v petek 4. junija zvečer v franč. dvorani svoj prvi koncert. Vstopnice v Matični knjigarni. lj— rianice Zveze gospodinj vabimo k skupnemu ogledu razstave >£enske knji-ge< v ponedeljek 31. t. m. ob 15. pred Trgovskim domom. Zveza gospod'ni. —lj Stanovanjski urad ljubljanskega ve-lesejma naproša vse ki bi mogli za čas veleseima od r junija do 14. junija ali tudi samo za nekai večerov dati protj plaeiiu na razpolago i renočišča. naj javijo takoj naslov m°*M p omu ođnravnišrvu. Mestni trt; 27IIT soba st. 50. ali pa ravnateljstvu vele sejma. —lj Hotel »Metropol« dograjen. Stavbna dela so bila te dni končana. Pelo se je zelo zavleklo lani, ker mest-n,- gradbeni urad ni Matineja Z. K. D. Znamenito delo svetovne literature v velefllmu Danes ob 14*15 uri in v nedeljo ob 10*30 dop. TIRAN NORMA SHFARER — FRKDRIC MAROH, CHARI.ES JLAUGTHON Resnična življenjska zgodba dveh poetov: E. Barrett in R. Broivning. KINU MATICI Cene Din 3.50 in .Y~>0 odobril načrta za pročelje. Sedaj, ko je končano delo tud, na pročelju in podrt.i odri, s- pač marsikdo ne more misliti, koliko je moral pretrpeti papir in koliko načrtov je bilo treba, preden so se deia lahko lotili zidarji. Masarvkova cesta je sedaj torej pred kolodvorom izzidana in mogočno hotelsko poslopje napravi dober v ti? na gosta, ko vstopi v mesto izpred kolodvora. »Slavec« v $4. letu Ljubljana, 29. maja. Eno naših najstarejših pevskih društev »Stavec« je v sredo podalo obračun o svojem delu v preteklem letu. Predsednik Boris Roš jc najprej nazdravil našemu mlademu kralju Nj. Vel. Petru II., nato pa je toplo pozdravil predsednika Hubadove župe JPS dr. Sviglja in člana župne uprave g. Venturinija. S pieteto se je spomnil lani umrlega častnega predsednika g. Dražila, častnih članov Mateja Hubada in Emila Adamiča ter vseh podpornih in ustanovnih članov, ki jih je med letom pobrala smrt. Nato je na kratko orisal delo »Slavca«, ki mu težak finančni položaj ni dovolil večjega razmaha. Zaradi odsotnosti tajnika je predsednik podal tudi tajniško poročilo. Pevski zbor je bil lani reorganiziran, pomlajen in ojačen se zdaj pripravlja za bodoče nastope. Pevci so pod vodstvom pe-vovodje g. Srečka Koporea pridno vadili, v zboru je vladala lepa disciplina. Društveni blagajnik Ivan Božič je navajal, da finančni položaj društva ni preveč zadovoljiv, nato so sledila poročila drugih funkcionarjev. O zboru je poročal Srečko Koporc, ki jc podčrtal, da bi »Stavec« kot eden najstarejših pevskih zborov pač zaslužil večjo pozornost javnosti, od strani oblasti pa izdatnejšo podporo. Pri volitvah je bil za predsednika zopet izvoljen Boris Roš. za njegovega namestnika Srečko Koporc. v odbor Mirko Berginc. Ludvik Logar, Ivan Božič, Tone Skrinjar. Milan Žer-tuš, Josip Šega, Milan Perles, Edi Turk, I*rane Zaje. Joško Basa in Jule Žarkovič, v nadzorni odbor Franc Dovč in Jakob Kapelj, v ženski odbor .Milči Bi/, ia nova za predsednico, za odbornici pa Štefka Zri-mec in Slavka Otnn. Oh koncu je pozdravil zborovalce v imenu JPS dr. Švigeli. zaključi] pa ;e zborovanje predsednik Roš s pozivom pevcem, naj vztrajajo na začrtani poti do cilja. Zanimiva prireditev Avtokluha Kdo bo zmagal, jadralno letalo a!i avtomobil? Mod mnog »Številnimi gledalci, ki so predvčerajšnjim na praznik občudovali drzne akrobacije jadralnega letala nao Ljubljano, so bili brezdvomrio tudi mnogi avtomo-bilisti in motociklisti. ki bodo jutri v nedeljo poizkušali svojo srečo 111 spretnost v lovu za jadralnim letalom. . Kakor smo že poročali, priredi tukajšnji Avtoklub intri športno tekmovanje med pilotom jadralnega letala ob sodelovanju ljubljanskega Aerokluba. in avtomobilist] in motociklisti. Jadralno letalo bo plavalo v višini 1500 do 2»"XM) m nad Kranjem, kjer bo ob 3. popoldne ob Kokrškem mostu blizu Primskovega start. Jadralno letalo bo plavalo ob menjavanju smeri v prostoru med Kranjem. Kamnikom in Ljubljano ter skušalo najti primeren prostor za pristanek. Naloga aviomobilistov in motocikli-stov bo. da ga zasledujejo, zmagal bi oni, ki doseže kot prvi letalo najkasneje v 15 minutah po njegovem pristanku. Bo to prva prireditev te vrste pri naš. Področie, nad katerim bo plavalo letalo, je na gosto posejano s prilično dobrimi cestami, če izvzamemo nekoliko slabših odsekov pri Smledniku, kar pa ne more vplivati na potek prireditve, za katero je žc mnogo prijavi jencev. Prireditev bo le ob ugodnem vremenu za letanje, odpadla bo tudi v primeru zelo nizkih oblakov. Kakor omenjeno, bo start ob 15. pri Kokrškem mostu nad Kranjem. Po tekmovanju sc zberejo tekmovalci med 17. in 18 uro v Skaručni v gostilni Vode, kjer bo podelitev nagrad. V slučaju dvomljivega vremena je vprašati tajništvo Av-tokluba. Kongresni trg l/L, tel. 21-93. SPORT Motociklisti so zaropotali Ljubljanski noAoeiklisti «>o na dirkališču, kakor znano, lani miroval; in ^e omejili le na nekaj cestnih prireditev 1 EJOT" ciko dirko na ljubljanski Grad Vzrok bo najbrž v različnih malenkostnih trenjih med odborniki |n elani motociklističnih klubov, čemur pa so 1p*o« z energično po tezo uvidevnejših športnikov napravili konec, kar je rodiio zopet poživitev mofcxi-klističnega sporta. Že sam nedavni izlet v Tnst ie te športnike tako prevzel in jini vl,l nove volje, da to takoi začeli m isb t i na obnovitev prireditev na dirkališču ter sklenili imeti svoje prve letošnje dirke v nedeljo G. juniia ob otvoritvi ljubljanskega veleseima. Organizira te dirke Moto H*»r-mesc, k| je tudi že izdelal podroben načrt in objavil spored dirkališčnih točk. ?> sedaj je razen priljubljenega Ludvika Starica prijavljenih lepo števdo dirkačev, tako domačih kakor tudi iz Maribora. Zagreba, Trsta in drugih krajev, kar potrjuje, da bo prireditev precej živahna in zanimiva. Razpisana eo za to lepa spominska darjla, kakor tudi denarne nagrade. Kdor je na praznik v četrtek opazoval prve treninge motocikliMov na Hermesovem dirkališču, je tako; uvidel. da se dirkači z vnorno pripravljajo na bodočo nedeljo. Središče zanimanja je bil sleteoj Kranjec:, ki je zopet zare! 5 evoum motorjem razkopavati progo na ovinkih, da je letelo vsevprek. Seveda je jmela ta njegova preizkušnja tudi svoj namen. Pardubice na češkoslovaškem, kier ie Starič predlanskim drago plačal svojo vratolomno^, z* namreč kli-Če;o. naj nastopi v mednarodni konkurenci. 6. junija ga bomo torej spet občudovali na Hermesovem dirkališču. Obsodba pobreških morilcev in Belak obsojena v dosmrtno ječo, Koller pr na 20 let ječe Maribor. 29. maia. Kakor smo že včeraj poročali, jc vladalo za razpravo proti pobreškim morilcem šter-nu. Kolleru in Belaku izredno zanimanje. Velika porotna dvorana je bila ves dan nabito polna, ženske niso bile pripuščene k razpravi. Dopoldne so zasliševali obtožence. Dočim sta Štern in Koller vsaj delno priznala krivdo pri umoru pokojnega Strajn-šaka, je Belak trdovratno in odločno taul. Ves čas je zatrjeval, da mu početje aoob-tožencev sploh ni bilo znano in da ga umk1-nega dne ni bilo poleg. Nasprotno sta štern in Koller povsem jasno zatrjevala, da je bil Belak duševni oče umora, da ga je zasnoval in napravil zanj tudi dobro premišljen načrt. Iz izpovedi Stcrna jc bilo razvidno, da sta se morala Stern in Koller popolnoma pokoravati bolj prebrisanemu Belaku in mu o vsakem svoiem koraku poročati. Belak jc bil med razpravo silno razburjen. Od časa do časa je priče! jokati in je sploh kazal videz potrtega človeka. Razprava je bila p 13.. ko so bili vsi trije obtoženci zaslišani, prekinjena in se je popoldne ob 15. nadaljevala. Na popoldanski razpravi so najprej zaslišali zdravnika izvedenca dr. Zorjana, ali je štern duševno bolan, kakor jc bilo videti nekaj časa v preiskovalnem zaporu. Dr. Zorian jc izpovedal, da se Steni jasno [ spornima vseh dogodkov in da je Uključe- 1 na vsaka duševna motnja. Duševna obole- lost ni bila pristna, ker je Stern popolnoma zdrav m zato povsem odgovoren za svoje dejanje. Sledilo je zasliševanje prič. Zanimivo je bilo pripovedovanje Strajn-šakove sosede Klizabcte Hrastr.kovc, ki ie bila usodnega jutra doma, ko ie pr1 v hišo oboroženi štern. jc pa takoi nato odšla. Njena izpoved sc strinja I izpnv, Stcrna. O strašni najdbi v svoiem it vanju jc pripovedovala vdova M.irija Stran šakova. ki je izpovedala, da je Koller večkrat z(ahajal k njim na obiske in so ma bile zato razmere pri njih popolnoma znane. Zaslišana je bila tudi pokojnikova hčerka, ki jc izpovedala, da je inu! oče doma okoli 5(M)0 Din gotovine. Po EasUisOJU pri/ so prečitali spise, nakar je dr/avui to Sever v daljšem govoru podrobno <>r --i! krvavi dogodek in zahteval d. anui pr rn4 • no kazen za vse obtožence. Sledili so govori branilcev odvetnikov dr. iCukovci dr. Pihlarja. nakar se je sonar okoli 18. umaknil k posvetovanju, ki je trajalo uro. Ob grobni tišini jc nato pfvdsecnrik I na ta razglasi! sodbo: Kari štern, Ivan Koller in Franc Belak so krivi v amislu ohtož be in se zato obsodijo. Stcrn in Belak v dosmrtno ječo, Koller v 20 letno ječo. vsi pa na trajno izgubo častnih drža\ljansk h pravic. Obtoženca ."štern in Koller sta -i>d bo mirno sprejela, dočim jc Belak obupno zatrjeval, da je nedolžen. Po umoru v čabračah škofja Loka. 28. maja Zločin v Č&braeah, ki nima primere v analih Škofjeloške kriminalne kronike po svojj grozovitosti. se vedno ni povsem jas*]jen, vendar se sum čim dalje bol.: zgo-šeuje okoli aretirane Šinkovcev.« žene. Šinkovčeva, ki je krepka ter robustna žena, št- vedno taji vsako krivdo in doslej še nj izpovedala nieoaai bistvenega, kar bi lahko pojasnilo umor. Posebno jo obremenjuje dejetvo, da so našli pod omaro na šinkovčevem domu skr;te okrvavljene nogavice in čevlje. Šinkovca pokopali na praznik in J« pogreb pokazal, da je bil pokojnik zelo priljubljen v bližnji in daljni okolici. Ljudje isfareilO sočustvujejo z nesrečno Sinkov-• bata je pokazala voljo in priz-id^vanj" v ■ prisotnih za dosego ciljev novega llruMva, Iz Kranja ISSK Maribor v Kranju. Ji: igra v Kranju eden izmed najeli reprezentantov našega, nogometa, d" ' letni resni konkurent v borbi za prve n:.: . o v dravski banovini. Poprav se letos v prvenstvenem tekmovanju ni pLasiral v finale, — --aj dostikrat o vrstnem redu B I tablici ne odloča, sam - znanje, spoli jutrišnji gost brezdv->mno vst-ti > inLddove Novinv« priobcujejo zanimivo reportažo Jana Dlabača pod naslovom *2iv ljenje v vojnem Madriduc. Noće se mi iti spat v hotelski sobi visokih sten, iz katerih diha, hlad davno nekurjene. sobr«, piše r>laba<\ V razkošni kopalnici, pa naj odprem katerokoli pipo, teče samo ledena voda. kakor bi žuborela nepo?rr»dno izpod ledu in snega, s katerim so pokriti hribi severno od Madrida. Tn tako, ko so sc po IGurni vožnji z avtom otrpli udje malo pretegniH, sc mi noće k počitku in kljub pozni nočni uri grem malo na ulice. Pokanje pusk. regljanje strojnic, vmes se razlega grmenje topov istočasno od večin strani. Včasih preloti čez nizko oblačno nebo svetlobna pahljača reflektorja, kakor da pometa nebosklon. pod katerim bi se moglo pojaviti sovražno letalo. Mrtve ulice Oster marcev veter žvižga po ulicah in teče po široki Gran Via. liki ledena reka. H:še mole strmo proti nebu, kjer sc zdaj pa zdaj pokaže izza oblakov bleda luna. Neskončne vrste šestnadstropnih hiš najbolj gosto naseljenega okraja Madrida so kakor udarjene s slepoto. Kjr je ta Se nedavni Madrid, valoveč v razgibanem življenju do treh zjutraj! Zdaj ni nikjer niti luč:, po cele »etrt ure lahko hodiš po mrtvih ulicah, ne da bi srečal živo dušo, če ne ustavi poznega in očitno eksotično očrtanega popotnika vojaška ali policijska patrulja, zahtevajoča odločno toda prijazno dokumente. Samo pričakovanje smrti Kadar posije za hip luna izza težkih pernic črnih oblakov, se prikaže široka, nekje v neskončnosti zaključena ulica v fantast -ni razsvetljavi. Nebotičnik Telefonicv, .išje poslopje Madrida, se dviga liki pravljičen stolp nad grebeni nižjih palač, ki so se med njimi nekatere zrušile pod nemških in italijanskih bomb. Nočni M Iri i no pozna razgibanega življenja ra-5 i na bojišču. Pozna se samo mrzlična napetost in pričakovanje smrti. In zato je i "^a iti spat enako resignirano, kakor še vedno spi milijon prebivalcev Madrida^ Sivo jutro, nasičeno z ledenim trenutkom, ni vabljivo za ogled mesta niti Izza ratnih okenc avtomobila. Vendar je pa dobro, še pred oficijelno vožnjo po mestu ozreti na. svojo roko malo po Madridu in pogledati, kako živi. Na ulicah je živahno, prevladuje samo vojska vseh vrst in vseh uniform. Posebno pozornost vzbujajo uniforme mednarodne brigade. Večina trgovin je odprta. Socijalizacija se tu ne po-r.na tako kakor v Barceloni, tudi izložbena okna niso tu tako oblepljena s papirnatimi trakovi: tu bi to sploh nič ne zaleglo, tu fronta, kjer se strelja vsak dan. letalski napadi na mesto si slede najmanj vsak drugi dan in kamor pade bomba, tam ne more ničesar rešiti nalepljeni papir. Luksuznega blaga so polne izložbe, pač so pa raprte vse trgovine živil, pa naj bodo pekarno, mesarije ali slaščičarne. Po ulicah se na vije ne ena. temveč več vrst ljudi, Čakajočih na moko. kruh aH meso. Tu morajo ženske stati dolge ure, da prinoso domov nekaj jest vin. Tn te vrste so resi-rnirane redar pride delat red šele ?> minut predno začno izdajati živila. Draguljarno razstavljajo blesteče zlato in dragulje. Pred njimi se pa odigravajo najbolj ljubki prizori slučajnih zaljubljencev, največkrat vojaka in njegove izvoljenke. Ljubezen cvete V Madridu, kjer živi življenje hazardno igro negotovosti jutrišnjega dne. cvete namreč ljubezen hitreje in strastnejo kakor prej. Nalepotičeno ženske efektne zunanjosti, gologlavc in mečno polbarvanih oči, kričeče pretegnjonih teles in na visokih petah filigranskih čeveljčkov, čakajo pred temi draguljarnam: na tople izraze hvaležnosti ali na darila iz ljubezni svojih ljubimcev odnosno samo slučajnih voj. Ijub-čkov. Bari in kavarne, kjer se dobi samo zoperna brozga namestu prave kave in čudna počepna namestu likerjev, so polni do zadnjoga kotička; buče liki ulji čmrljev in os. Tudi slaba kava in slabe alkoholne pijače v veliki množini Človeka razvnamejo in opijanijo. In česar ne zmore slab alko-kohol. stori erotično ozračje, vedno bolj p^enasireno s hlinjeno in izbičano pohot-nostjo žensk, hiteč;h za pustolovskim in vojnim življenjem prav do soseščine bojišča. Tramvaji vozijo enako počasi podzemna železnica kakor da bi ji ne pretila vsak hip nevarnost, da se bo np°" koraka pred vlakom udrla zemhja v predor ali pa da ne prileti bomba naravnost v zaseden vagon. Tipični snažilci čevljev sode še vedno mirno nad čevlji, hote;" pričarati iz njih čudežen madridski lesk. Ljudje so se privadili grozotam Naj si kjerkoli v Madridu, nd-ejor nimaš nad 2 kilometra do bojišča, kjer se. hi je boj noč in dan. neprestano, v neslutenih presledkih in z negotovo srečo. (Reportaža je bila pisana v marcu; zdaj fronta ni več tako blizu mesta. Op. ured.) In to je tisti poseben presenetljiv vtis, ki ga imaš od prvega dne na ulicah Madrida: to je slika velikega mesta, živečega povsem normalno življenje, sredi najsrditejše vojne — ne na njeni periferiji, temveč neposredno v nji. Ali je to pogum prebivalstva ali samo topa resignacija? In vendar so vzbujalo prve na Madrid padajoče bombe baje strašne prizore strahu in groze. Toda prebivalstvo se je kmalu privadilo. In zdaj se igrajo otroci enako radostno po razdivja-nih parkih, kjer s onajlepša drevesa raztrgale krogle in granate kakor da ne doni v njihove ijrrc neprestano grozeče bobnen.jo topov sem od Manzanaresa. Las Rosasa. vseučiliškcga okraja ali toledskega mostu, kakor da bi vsak hip ne moglo vreči visoko leteče letalo na zemljo več sto kilo-pramov bomb in granat, ter izpremenifi nevarnosti in življenja v najsurovejšo klavnico. Madridčani baje sploh ne slišijo več hučanja vojne, spremljajočega njihovo vsakdanje življenje. In kadar se začno na ulici zbirati gruče ljudi in ozirati v nebo, kadar zatulijo sirene, naznanjajoče sovražna letala nad Madridom, že davno nihče Živila se tehtajo Sele od domačinov izve, da čakajo v teh vrstah pogosto vso noč zlasti pozimi, ko so dobivali na rodbino pet kilogramov premoga in dva kilograma drv. šestčlanska družina inia pravico do 300 gr sladkorja, 150 gr kave, 900 gr mesa, poldrugega litra olja. 1.200 gr kondonziranega slajenega mleka, 1050 gr riža, 3 kg kruha in toliko svežega sadja dnevno, največ pa seveda po maranč. Vsaka teh porcij se lahko zamenja za drugo jest vino ali pa se to mora zgoditi če je tc ali one jestvine premalo. Tako se dobi poldrug kilogram krompirja namestu 1050 gr riža. 150 gr sira namestu mleka. Toda to so vse samo teoretične številke. Pridejo nepredvidene okolnosti, recimo ofenziva, Franco obstreljuje cesto, po kateri dobiva Madrid živila, nastane oviia v prometu, recimo pomanjkanje bencina in Madrid mora en dan ali dva gladovati, ljudje dobe samo polovične porcije ali pa se manj. Pa tudi ta glad prenašajo Madrid-inni raje in lažje, nego evakuacijo. Tn vendar ni drugega izhoda. Madrid je še vedno jir.^Vr' ;•< vn 7a mesto v prvi bojni črti je tu preveo" civilnoga prebivalstva, kar otežkofia dobro organizacijo aprovizacije in varnosti. Je se že skromno Svobodni ljudje se prisilno hranijo v javnih kunlnjah, kjer dobiš obed ali večerjo za poldrugo pezeto. Ni to mnogo za 'o kar dobiš, pa tudi dovolj za španske razmere, ker je revolucija potisnila cc.ie na minimum in k^r ne dobiš v hotelih drižje penzije od 25 pezet čeprav je stala pred letom dni ista rpl iija lo r^ pezet pri št ri-krat višjem tečaju. Tujci so seveda od-kazani na I tele ki St onako kako.- vse trgovine pori državnim nadzorstvom. Toda splošno se je v Španiji žo skromno. Vojna in socijalizac. i sta posegli v stare tradicije in običaj". Zajtrk? Skodelica kavo aH čokolade fpopiješ pa samo eno, Uajii t«* goste, neprijetno dišeče k;;šo vroče se pol ure potem, ko so ti jo prinesli na mizo, ne more naš že! < tfobro probaviti) in žemljica. Ne žemljico, temveč ena sama žemljica tudi močno vojna Obed te ne pr^-sen^ti niti po raznolikosti in množini, niti po kakovosti. Navadno dobiš zvrhan krožnik gosto juho. d? so jo naje?, majhen košček z°lt> slabeča mesa z makaroni. ž-'čni-ki ali drugo prikuho, večinoma močno raz-kuhanim sočivjem in pbnesrečeno vojno močnato jtedjo ali pa. ramo veliko, lepo r°-mnran^o. V" i je navadno brer juhe. zt-to pa dobiš dve pomaranči. Razen oberfa in večerje ne dobiš nikjer ničesar. Madrid je izčrpan, trpi lakoto. Za te zajtrke, obode in večerje ^r mora irost točno prijaviti hotelski upravi in če pride lo črt rt ure pre-pozno. mu sploh ni troba sesti 7.^\. m^r.^. ker ostane itak brez zajtrka, kosila m večerje. Tako žive po hotelih tnid premožnejši svobodni Madridčani. Ljudje se skrivajo v podzemni železnici So pa tudi Madridčani. ki žive mnogo težje življenje. Iz mestnih okrajev, izpo- Drl Madrida po bombardiranju iz zraka več ne bezi v zaklone in kleti, mimogrede rečeno mnogo nevarnejše življenju nego bivanje na ulicah, temveč gruče naraščajo in se ozirajo proti nebu. pod katerim začno eksplodirati beli oblački protiletalskih šrapnolov madridske obrambe. Zarfs to je tako krasen pogled, da se niti t'ijec ne zaveda dejanske nevarnosti kakor no vidi na prvi pogled resničnega trpljenja in bede Madrida. stavljenih najhujšemu sovražm mu bombar diranju, so se morali prebivalci celih blokov izseliti. Jih je pa na tisoče ki so se sami zatekli v podzemno železnico, kjer žive liki krt1'. Folješ se s podzemno železnico | in vidiš cele odseke, kjer spe ljudje na pod- j zemnih stopniščih in postajališčih na svojih nahrbtnikih, ki so jim vse imetje. Celo kuhajo si skromne obede po kotičkih. To je neskončno mrgole.nje tistih, ki vstopajo v vlake podzemne železnice ali izstopajo iz njih in teh neprostovoljnih prebivalcev mad ridskega podzemlja. Dva ali tri dni traja, predno si izbere Franco za cilj bombardiranje drugega okraja. Potem pa prilezejo ti ljudje iz svojih skrivališč, da se prepričajo, ali bodo mogli še kje stanovati ali pa so ostale od hiš, kjer so stanovali, še razvaline, pod njimi pa to, kar so naz.vali svoje imetje. Življenje na ognjeniku Ali hočete priti s tramvajem, avtobusom ali podzemno železnico naravnost na bojišče? Nič ni lažjega. Peljete sc do končne postaje, prav za prav do tja, kjer se mora prometno sredstvo obrniti, zavijete za bližnji vogal in če prekoračite šestkraten me-ander granitnih barikad naletite ž«^ na vojaka, ki st^ji tu s puško ob nogi in vam pereče dobrodušno: Tozer, tu ze tvižgajo krogle! In res, v naslednjem lvpu udari ob tla. Razletela aH odbila se jc sovražna krogla. Nekaj sto metrov od tod pa ho ljudje v gledališko in kinematografe, ki igrajo nepretrgoma od desetih dopoldne do pozne noči. Ulice so polne promonirajočih ljudi, kavarne polne do zadnjega kotička, zvočniki tulijo najnovejša poročila z bojišča, oddaljenega samo dva kilometra. In v to zado-ni v naslednjem hipu najnovejši filmski šlager. Življenje na ognjeniku, o kat orem ne veš, kdaj odleti v zrak. In zato so živi dozdevno mirno toda hitro- Tu cvete tuli najstrašnejša vojaška ljubezen brez jutrišnjega dne kajti danes ponoči bo polna luna in jasno torej tudi letalski napad na Madrid0 Tn kdo ve?... Naj živi življenje, ki bo tra.jalo morda samo že nrkai ur. Bistvo, ki dela po nainoveišom madridskem šlagerju življenje v Španiji in zlasti v Madridu življenje, je vino. liub^z*»n in tobak, ki ga je tU še dovolj, čeprav i o zelo slab T la pod oblaki bombarderskih letal in nod OSf-njrm Fraucovih topov teknejo človeku tudi najslabši užitki. Presenetljiv ucistek listnega zelenita Med biokemike, ki se že več let prizadevajo sestavit] umetno listna selen i lo po kemičnem vzorcu, odkritem po Karrerzu, spada tudi nemfld emigrant dr Paul Rot-hemund. Na kongresu ameriškega kemičnega društva v Chapel Hiltu jr dr. Rntbe-mund predaval o presenetljivih izkušnjah a nekaterimi izmed 70 razkrojnih produktov, pripravljenih v celoti i:', klorofila. Kno teh sestavin zadostuje vbrizgati z;vali ali človeku v delcih miligrama. pa jo s tem že obsojeno dotično bitje na življenje v temi. Dr. nothomund je delal najprej poskuse s podganami. Dokler je držal podgane v temi. jim ni bilo nič. Čim jih je pa prinesel na svetlo, so čez nekaj ur poginile. 11 »tem je na previdno preizkusil to sttOV na sebi in na svojem tovari.su kemiku. Posledica je bila. da st* morala obe ostati V temi. Njegov tovariš, ki je vzel večjo i>'n, je moral ostati v temi celih deset meserev. rim jo le malo pogledal na svetlo, mu jo m tekel obraz, dobil je Min** krče m Va^je so mu izpadali v celih šopih. Kitajska vina Kitajci dajejo prednost alkoholnim pijačam lastnega izdelka pred francoskimi vini in med angleškimi narodi tako priljubljenim whiskyjem. Na Kitajskem je najpopularnejši liker Mili Quei Lu. izdelan iz soka rožnih listov in riževega alkohola z mnogimi drugimi primesmi. Ta. liker je bledo zelene barve in prodaja jo ga v okroglih steklenicah. Po okusu spominja na to-kajsko vino. Drug liker je izdelan iz kosti tientsinskih tigrov, ki se več mesecev pražijo na solncu. Potem namočijo kosti v rižev alkohol, kjer ostanejo okrog 15 let, da M povsem razkroje. Tako nastane posebno močno vino. Znano je tudi k'tajsko vino in kin;nove skorje Na-Ka-Pei, tm, kroia nja iz Amerike v Angliio in «=e že v pe-r-k 7op**t ftpufst.il z letalom na razmočeno le»a-1 sre v Flovd Rennettu. se je na zanimiv način vpisal v zgodovfno l^tals^v.a. Bil je namreo prvj prekooceanski letalec, ki mu ni šlo za rekord, temveč **amo za hrbro poročanje. Bil je leteči kurir v a iako] vračal & posnetki proti ameriški obali, kamor je srečno prispel. In kakor je že navada, sjni se pridružila MerriLlovemu kurirskemu uspehu &e dva slučajna športna napaka. Mrmii je prvj je- taler, ki e preletel Atlantik ocean v obeh smereh v pičlem tednu in kj je lete| od irske obalo do Amerike nad roop-em, čr uar gladine vso dolgo pot ni videl. Letel je nanirvr kar na »depo srečo ves čas v visu kakih 1.50<> čevl ev n mori« pod seboj v dežju in mesij *ploh ni videl. ZGODOVINSKA Nedavno sem srečal v kavarni sošolca ki je profesor zemljepisa in zgodovine. Sedel je zatopljen nad zemljevidom Franciji. Kaj delaš? — sem ga vprašal. — Pomisli, cital sem v Gindehvjevi Zgodovini lil. uel. da je bil Ludvik XVI. poro*»n, z Marijo Antoinetto v Notre-Da-me. Zdaj pa r.e dve uri iščem na zemljevidu Francije ta vražji Notre-Dame. pa ga ne morem najti. MED KONJSKIMI MKsETARJI — Cuj. prijatelj, kaj se ivu je zgodilo. Konj, ki sem ga kupil od tebe, je poginil. — Beži no. to je pa res čudno. Dokler je bil pri mena. ni toga nikoli storil. Vedeli.i M !U.»i.i soo: Vesel nedeljski posorav (plošče).— SJ90: Teio\;j.iha m dama i" E^japod« (vodi g. prof Loi>oviek) - 9.0«>: Cas. poro&ils. spored. — 0 1,">: C Iraikl kon-ert gdčno Kl-\iro Zadra VOS. — lO.OO: Verski govor .'o?.e Jafodfc). — MMS; Prsasi oarfcvsM glasbe \r i-erkve *^v ila m Metoda. — 10 45: Plošče. — ItJOO: Prsnof ihlilfiMJJa i7 l n.ona: proalav.-i ina>ko deklarar o. — 12.30 Trboveljski pevski JatS-kl ar*et<. — 13.00: č;»s, vreme, poročila, -pore 1. obvestila. — 13.15: Trboveli>ki pevski *.Iaez-kvartatC — 16.00: Kar inian'o, lo \am da" mo (plošče rxt ieliah). — 17.00: Km«-1 ura: (rospodarski pomenk.. - 17.:io. I reno* |fcs> demje iz Z'dane^.i mo^ta: I štuki' \ eneo ruskih pe^mi (žel. ^o!ha>. HuhinateUi: Ho-manra. Csikovski: andanle raatabila d V. simfonije (g. Naveržmk — \iol.nn. Humoristični govor: c. DeieenKSf |ovori o izda nomoskih !ov..ih. ^n. >o\č m llovč i/.v«-iata narodne pesmi in ple-e na harmoniki in na rdrah. — lOJOO: i :t> VTSSSe, PafS> č la. spored. obvesJ I 1030: \jno- nalna ura: Blnografski mnasj (dr Kor,-.o je IKrobnjakovjč) j/. Zgb. — 10r>0: Prsfioa inainuškc pohožno<-t '7 trnovske l : Prenos iz nebotičnika. — Konce ob IX uri. Ponedeljek. .'JI. m.ija. 12.00: Valčki in |M>!ke (ptoHe). — 12.45: \ reme. jtoročiila. — lii.00: ( a», anoredi ob-\»'.-!ila. — 13.1 T>: Odlemki i/ zvoč-n:h filmov (pksiea). — M: Vrni.', borza. — 19: i'.i--. vreme, poročila, spOTsdV obveslda - lO.lO: Nnoionalna ura: lx>v v .lugoslav ,i (tng.lvafl ( eovič) -- lO.iU: /aniini\osti. — 20.00: l.ahka glasba na dveh klavirjih (nloi£e). — 30.10: Socialno med cin->ko razinotr vanie o vajeniškem vprašanju H. d reo. olv vsai la. — 13.1o: Opoldanski koncert radii* skega orkeritra. — 14: \ ronie, borza. — l0.f>t»: čas, vreme. poTOŽlla, SUOrsd. otkVS" stiLa. — 10.30: Nar. ura. 19^0: A.Uivn. :-vočni tednik. — 'JO: HaiinOnikl I plošče) — ..'0.10: Sanacijabratovakin skladate (Rudoil Smersu). — 20.:V»: 1\'. ura fram-oaks moder*1 iie klavirske glasbe, predava m i/a a a na klavirju g. L. M Skerjana — 21.30: Koncert mandolin (plošče). — »J: < a»>, vr<^nte, poročda. ftpor.vl. — 2*? !.">: I al i (radijihl ui kast ar) - ffomr h 23. uri. Sreda. 2. junija. 12: niat>ba južnih Slovaaos (fsVtHs). — 12.45: \reme. porcH*i]a — 13: < >as, t^porod, obvestila. — 13 15: Vse bw>gaSS, kar k lo boce (p'ošoe po žoliah). — 14: Vrenv, borza. — 19: r: SodelujOiO Jošck in Ježek iti radiiski orketstor. — 22: č'as». rrsass, »"o* roeiLa, spored - 22.15: Akademski pe*ssk! la-ntet. — Konrc ob 23 ari, Ceirrek. 3. junija. 130O: Vlrfuosj icraio (ploSOS), — 12 bV Vreme. poročila. — 13: Cas, >po-o j, obvestila. — 13.15: Opoldanski koneor' radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza 10: t'as. vreme, poročila, spored, obvestila. — 10.30: Nar. ur«. — 10..V>: /ab.a\n: kotieek. 20: Koračnir- (plosoe). — 30.10: slovenščina za Slove.ni e or Sava :n n i jski orkester. — 22: č*as. vreme, iv>ro*i!a, sjored, 221 a Za ples (plošče). — Kone,- ob 23. uri. Paul Hilso 51 v v a Roman — No, torej Harris, kakor ga bom ods^j naziva.!, in jaz sva delala skupaj zadnja leta tu v Lom-d nu dokler nisva srečala oba goospodične Daisy Sallineyc ve. Pred mnogimi !eti je bil storjem v Ame. riki umor, zaradi katerega jo bil obsojen nekdo drugi, čeprav sem bil morilec jaz. Harris je to vedel in prisilil me je, da som mu dal pismeno priznanje, ker me je hotel imeti v rokah Govoril jo mirno, kakor da govori o vsakdanjih rečeh. — S tem priznanjem me je hotel prisiliti, da bi se mu umaknil i« l;"eče^:a maščevalca« so o^e^j na divan, kje«* je zdaj Ieža.1 neslor»jen na Bi"a Čuden jasen ameMjaj mu je zaigral v očeh, ko se je ozrl na mladeza adA-okata. Potem ;e pa seeel 7. drhtečo roko v žep in poten^nil iT njegra pism *•. Bul ?a je ^el - naslovljeno je bilo nanj. — Slutil sem to, — je zašepeta! ranjenec s po-j em a jočkn gl a som. petem se je pa začni tih, porog-ljiv smeh, ki ga je Bili tako dobro poznal. — To pot me je zadel - ne, nobenega zdravnika — takoj bo konec, to dobro čutim. Prijel je BEla za roko in mu jo rahlo stisnil, potom je pa nekaj časa nepremično le?al Mislili so, da je ze mrtev. Naenkrat ie pa ^dprl oči in spregovoril razločno: — Storil sem, kar sem mogel . . . Zbogom, Bffl — in rozoravite... To so bile zadnje njegove besede. Zas»tfikal je, omahnil nazaj in otiležal nepre- oob >no. »Molčeči maščevalec je bil mrtev. XXV. Dick Hollburn je storil s svojima detektivoma, kar je bilo potrebno. BiAl ni imel tu no"benega opravka več, zato je odšel iz doma princa Le Jin-ga.. Njegova pr\*a in edina misel je bila priti Čim prej k Daisy in povedati ji, kaj se je zgodilo. Saj je živela v neprestanem strahu in napetosti. T-da zdaj je bilo vse pojasnjeno in zdaj ... zdaj . . Vse je za valovilo v njem od radosti pri tej misJi. Sedel je v avtomobilu in baš je hotel pognati motor, ko se je spomnil, da ima v žepu pismo NTolee^o-a. maščevalca-r. Brž ga, je potegnil iz žepa in jel čitati: > Gospod Morran! Prav kar sem zvedel, da namer a/vate .jutri pose-titi princa I>e Jinga. To je nehote pospešilo moje načrte tako. da sedim zdaj ponoči in Vam pisem samo kratko pojasnilo, da boste razumeli, kar Vam še ni jasno. Če bom preživel srečanje, do katerega mora priti, ne dobite tega pisma, toda zdi se mi, da se to ne bo zgodilo. Zato čujte: Od svoje mladosti sem bil lahkožavec, ki je po-gnal veliko premoženje. Posledice burnega življenja čutim še zdaj. Zato pač ne bo nobene škode, če umrem. Ljubil sem samo enkrat v življenju in sad te ljubezni je bila hčerka, ki sem jo — ko se je vse sesulo in sem pobegnil v Ameriko -- položi! pred vrata doma njene matere, kjer so Jo sprejeli Ta otrok je bil pozneje !jut)eieu mojega fcivSjeeJa in moja najbolj vroča želja je bila veJmo, da bi bil moj otrok srečen. V Ameriko sem nrispel z dvema reeim , tovarišema. Bila s«ta Sammv VVrmble in Japonec Jiog. ČJudno naključje usode je hotelo, da sem tam kmalu odkril zelo bogat vrelec nafte. Tod: nekega •dne je bil v naši naselbini storjen zločin. Bil sem obrjotžen umora in moja t o va risa. sta pričala p»ro*i meni. Harris se je hotel nedvomno polastrti vrelca, a Jinga je imel v svoii oblasti, kakor sem zvedel pozneje, ko sem prečit al njegovo pismeno priznanje, da je morilec on. Dvajset let sem presedel v je^r in kn se»m prišel iz nje, je bila moja prva in edina misel osvetiti se podlima tovarišema, ki sta me bi!a spravila v ječo, potem pa še okradla. Tako se je Harris polastil svežnja pisem. Kdo bi mu mogel to zameriti? Sledovi 30 me privedli najprej k odkrit jn umora izumitelja gumaste mas/ko. pr>tem so pa vodili prorl Londonu. Že enkrat sem deloma razumel, kaj »e je bilo zgodilo, med drugim tudi to da sc skriva Harris tu pod masko. Prispel sem v London ki našel oba bivša tovariša — milijonarja Harrisa tn japonskeea princa Le Jinga. Potem je pa prijel zagoneten umor--ker je bil umorjen če v mvratnrk raztrgan, sem takoj 3». slutil, kdo tiči za tem zločinom. In 00* tkrtega trenutka sem se nazrval >Moi8e& Še ena kolektivna pogodba Ljubljana.. 2$. maja Podajanja za sklenitev kolektivne pogodbe v stavbni stroki so Se zavlekla nad 5 mesecev. Sproti smo poročali o njih, ker je stavbna stroka ena jzmed najvažnejših gospodarskih strok in ker je od njenega razvoja odv.jsna eksistenca neštetih delavcev todj drugih strok, ne ie stavbne. Nekateri celo pripisujejo negotovosti, ki je vladala pred podpisom kolektivne poffodbe, da se letošnja stavbna sezona doslej »j se l>olj razmahnila. Tn v resnici, 6e se oziramo na neštete triune delavcev, k,- hodijo od stavbi sča do stavbi sca za zaslužkom, moramo priznati, da je stavbnih del še ninoco premalo, da bi lahko dobil j vsi delavci delo. Tako se n. pr. oglašajo delavej pn gradnji gorenjske eeste v ?iski dan za dnem v celih procesijah in prosijo za delo. Sklenitev kolektivne pogodbe za stavbno stroko, ki zaposluje prj nas skoraj največ, delavcev, pomen v resnici lep napredek v socialnem pogledu in t- eer zato. ker nova pogonlba ureja delovne pogoje za vso banovino. Haglas tj ie treba, da taksne pogodbe še nimajo v aobeni banovini, seveda si je delavstvo obetalo od pogodbe mno^o več kakor je đosefflo. Slasti se je zavzemalo za BiveUzaofjo m^z-t ? novišMumij cenami življenj- L h potrebščin. Toda mezde sc po novnim; pogodbam^ za delavstvo, zaposleno v kamnolomih in opekarnah. 7n rasaderje in kamnoseke. P^Tnjanja se bodo začela, prihodnje dni. Iz Zagorja — Poiar je posestniku Ver bolet u Ferdinandu na Izlakah uničil kozolec in hlev. Škode je okroc 10.000 Din. Domnevajo, da je ogenj zanetila iskra iz dimnika bližnje srtanovaniske hiše. — Surov napad je izvršil cestni delavec B. Jože iz Podkraja. S pretvezo je izvabil iz gostilne Rorjšek v Toplicah rudniškega delavca Mirka Grcarja iz Potočke vasi in aa obdelal z boksarjem po Lflavi. da se je nezavesten zgrudi] v mlak: krvi. — Apnenirarji so dosegli zboljšanje svojih mezd. Posebno važna je odločba, ki zagotavlja vsem. ki bodo odpuščeni zaradi ustavitve sezonskega dela, namestitev v isti kategoriji in s^cer prvenstveno. Čim se delo zopet začne. — \ov občinski *lnsa. Na zadnji seji ob-onoskega odbora e bil kol edini prosilec za razpisano mesto nastavljen domačin Iv. Mihevc in sicer e 1. junijem. — Voljlci t kmetijsko zbornico. Občina ie imenovala za volilee v Kmetijsko zbornica crg. Ivana Hrastelja, Alo-zi;a KWnba sa, Rudolfa Trnovska in Franca Rrvarja. — Vlom. V petek je med polnočjo jn 2. uro ponoči vlomil neznanec v shrambo rudniškega delavca £. Flereta Franca v kolenih. Odstranil je z okna ^ipo, zlezel v shrambo in odnesel lonec, v katerem je bilo 34 kg rnast;, podoben lonec s 4 kg masti za nameček pa se hlebec kruha. — Domača podjetnost Brezposelna delavca Orožnik in Farčinik sta sj v zimskih mesec h sestavila komplicirane statve, na katerih sta pred kratkim začela izdelovati trpežne in prav lop*» preproge. Tako sta si skušala pomagati iz svojega položaja in upata, dn si bo^ta s tem prishižila vsaj toliko, da bosta imela kos kruha in jjma ne bo treba čakati priložnostnega zaslužka. — Zaključek strokovne obrtno-nadalje^al ne sole bo v ponedeljek, 1 junija. Te dni so bili zaključni izpiti, ki so pokazali prav lepe učne uspehe gojencev. Iz Poljčan S seje občinskega odbora. Pretoklj torek je bJa občinska seja. Na dnevnem redu ie b la med drugim volitev volivcev v kmetijsko zbornico. Izvoljeni sc bi!' Kjtek Simon za Hrastovec. Potjsek .Tan^z za. Kočno. Hauptman Ivan 7a Poljčane in Trunki Ivan za Stanovsko. V smislu § 00 zakona o občinah je bila določena doklada k plači občinskih osktibencev 200 d n nn mesec. Umaknjen je bil predlog za praMicno postopanje posestnika Taocerja. iz Brezja Zarad; preselitve ol>č'nsk"!i prostorov je potrebno, da se nabavi nekaj n«v° oprav« kar ho kot najnižji ponudnik oskrlvel mj-zar Urlep iz Brež-nice. — Da ac preprečj piehjtra vožnja z motornimi voz b no kraju se namestijo svariln nap si v Peklu in Poljčanah. — Za ZESSKE ID >IENTH1< K ali ni kov roman vez. II. o0 I>i«l, dokler zaloga. Naroča se: tPezdir, Ljubljana, poštni predal 335. 1491 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej NajmanjSi znesek S Din SVEŽE ČK&NJE Ia, kg po 4 in 5 Din. Franko kolodvor pošilja po 50 kg v kosarirati G. DRECHSLER. Tuzla. 14B3 Motorni čoln »HP 4« se takoj proda, Poizvc se pri oskrbniku spoitnet;a klaba na Ljubljanici. B. R A N G U § zlatar, KHANJ Ure • /aatnma Zahtevajte cenili **************************************** PRODAM 2 stekleni omari in 2 stekleni vis^čj omari. Naslov v upravi. POHIŠTVO, PREPROGE itd. se zaradi selitve takoi po ''eni proda. GradaSka ulica št. 8, I. nad.^tr. 1470 >ZVONČEK« terpenUn milo .^e vedno po 5 Pjn na stojnici na Vod it kov *» m trgu (polep; čevljarskih «^Toi~ nir). 1^87 TRAČNO 2AGO (Kand^ac*1) lp?pno in transmi-siio. dobro ohranjeno, prodam po nizki IU.i*14IHu«4' Naši vozički so na patentiranih krogličnih ležiščih. S. GOSPOSVKTSKA C. 13 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din VLOZNO KN.1I2K O Ljubijan=ke kred Lne banke. -0 ali 100.000 Din kupim. Ponudbe na podružnico >Jntra< v Celju pod : Banka«. 1477 ZA VODNO NAPELJAVO ter klosetf* jn kopalnico kupim reči skupno ali posamič. Ponudbe pod >S'aro al. novoc na upravo >8.1. Naroda«. 1485 ŽEnjTEV Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din ŽEN I TE V Gospod .-rednjih let. samoto jen, v dobri poziciji želi poročit; temu primerno jzospo-diono ali vdovo. nopi?;e poslat; na upravo >Slov. Naroda.; v Ljubljani pod >Lepa bodočnost €. 1404 DOBROSRČNO DAMO 'udi starejšo, ki bi mu omocro čjla dovrSitev stud ja, želi spo znati skuomeii akadasuk. Za* nitev ni izključena. Dopisi na upravo >Slov. Naroda^ po«i: ••Povračilo«. 1478 STAnOVAnJA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din OPREMLJENO SOBO odda!m naira'ršj starejšemu zo-spodn brano ah tudi brez. Naslov v uprav; j>S1ov. Naro da« 1488 POSEST Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din PRIIiOŽNOSTNI NAKTP Hjša ob državni cesti z vrtom. 2 sobama, kuhinjo, kletjo, prostorno mizarsko delavnico s kombinirano srtružnico, tračno žaso jn elektromotorjem naprodaj Vprašajte: Pavel Pivetz, 7.f*jrni tečaji od 6 do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbanee. Tp čaj j vrše t do 9 meseee. Na razpolago m> stroii raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od & do pol 8. uro zvpčer. Pri-četek pouka 4. ninija. Najnižja šolnina: uena ura 2 Din. — Chris&ofov ufim ravod. Domobranska rp*ita 15. 1488 Novo urejena gostilna, Jegliceva 5 toči prvovrstna štajerska in znana dalmatinska — bisevai*ka vina: Crno in belo čez ulico Din 8- Vugava, stara trta « 10.- Plavae (opolo) « 10.- Ding-aČ « 10.- Za postrežbo jamči Rizlirujr f>1n 9,- Sipon c 10.- Troprnovee pristen 45% 24.-Slivovka stara 4£% « 28.- KRAKFR. Svinjsko mast CISTO, SPECIJALNO RAFINIRA N O, soljeno planino, krušno slanino kakor tudi vse ostale mesne izdelke najboljfte kakovosti d^havlja po najnižjih dnevnih eenab ^ PREDOVlČad ▼ rw a irpftr a ni' D. BE04.RAD, Bra^e .Tugro\nča l ZA.HTFV A-TTF! PONUDBE CIVILNO'IN2ENJERSKA PISARNA ING. ANT. ŠTEBI LJUBLJANA — Aleksandrova c. 4 izvršuje projekte in proračune za strojne in električne naprave in električne centrale, ocene za obstoječe naprave, predloge za racionalizacijo obratov, nadzorstva pri novih napravah in preureditvah, ekspertize itd. I ČATEŠKE I TOPLICE pošta Brežice, železniška postaja Brežice in Dobova, najbolj vroCi 55° C radioaktivni vrelec v dravski hanovini. Sezona od 1. maja do pred in posezoni znatni popusti. M 30. septembra — v I Zahtevajte prospekte! Z nepr. kosljlvim uspehom se zdravijo bolezni: g Visoki krvni pritisk, revmatizem, vnetje, protin, isias, I nevralgično trganje, kronični katarji, ženske bolezni itd. Čevlji otroški vseh vrst po z<=»lo ugodnih cenah. M o* k J boxlak. športni, štrapacni v vseh cenah od 115 naprej. Ženski elegantni od 100 Din naprej. San d »i« ti in sandali v vseh najnovejših raznoterostih Vse blago je samo iz prvovrstnega usnja (brez psptrja). TRGOVINA ČEVLJEV preje Dnnajska c, »Pri Pollaku«. sedaj TRIUMP. Kolodvorska ulica U. _ ŠPEDICIJA TURK Ljubljana prevzema OCARINJEN JE vseft uvoznih in izvoznin pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga hi vse informacije brezplačno Telefon tnterurban 24-5». Vilharjeva cesta 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v LJubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego, kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon tnterurban 21-67. Maaarv-kova c 9 (nasproti tov. kolodvora) Urajoje Joatp jBupaoeie —- Za »Narodno tiskarno* Pran Jeran — Za upravo in tnaeraun del Usta Oton Chrtstof. — Val v f dnMjani.