Leto štev. 292
Ljubljana, četrtek T7. decembra 1825
Poštnina paviallrana.
Cena 2 01i|
c=» l«h»j« ob 4. ijirtra). =»
Stane mesečno Din <5 —; sa inozemstvo Din 40"— neobvezno.
Oglasi po tarlfu.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Mikiojičev« cesta
štev. (6/1. — Teleion Stev. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knatlovi ul, it 5/L — Telefon it. 34.


Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravniitvo: Ljubljana, Prejemava ulica it. 54. — Telefon it. 36.
Inseratni oddelek« Ljubljana, Preter* nova ulica it. 4. — Teleton it 498
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it t. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavoda t Liub-Uana St. 11.84« . Praha tislo 78.180. Wicn,Nr. 105.141.
Ljubljana. 16. decembra.
francoski finančni minister Loucheur je moral odstopiti. Za naslednika mo je ministrski predsednik Briand določil senatorja Doumeria. Panlu Doumerju le bila po Painlevefevem padcu izroče ia sestava vlade. Niegova misiia se ni posrečila. Levičarskemu kartelu se je zdel. čeprav ie njegov član. kot preveč desni, desnici pa je bil sumljiv kot prelevičarskj.
Doumer je sicer že parkrat bil financ ni minister, torei se spoana na svoVt novo nalogo. Toda tudi Cailla«x ni bil novinec, neveden ni bil znameniti ma-iematik Painlevč m njegov pomagač Bonnet. neuk ni bil Loucheur. eden največjih praktičnih finančnikov in 'mdu striicev Francije, francoski Stinnes. In vendar so vsi fi Po vrsti padli. kot ie padel prvi Herriotov finančni minister Doumerievo ime ie maij bleščeče kot "mena niezovih prednikov. In kjer ie zdrsnilo njim. nai zdai jadra stari se •'.ator in tinokoieni ministrski predsed nik Paul Doumer. Ne vemo. zakaj nai bi bila ravno njemu na stara leta sreča ix>!i mila. kiot ie trla mlaišim, energič leišim. oogumneišim Hudem. Zdi se iam. da Briand še ni izbral z Doumetem tistega človeka, k; za danes z vso silo zahtevajo temeljito zavožene francoske finance. Malo je uoania. da bi mogel Doumer ustvarjati čudeže.
Francoska republika preživlja mno-30 resnejše in usodepolne'še časa. kot oa se to zdi površnemu onazovalcu in :e!o dobremu delu francoskih .državljanov. Franciia ima par sto milijard notranjega dolga. nien zunanji dole oa dosega. kot je dejal Cail1aux. astronomske števjfte. Hudo je za zmagovalko v svetovni vojni, da živi navzlic neno-bitni gospodarski konjunkturi v večjih finančnih zagatah kot poražena Nemčija. Neznosno je. da se vede Amerika lenše naoram svoii bivši sovražnici kot napram sobojevnici iz nedavnih dni. Toda delstva so tu. čeprav so žalostna m četndi žalijo razum in srce. Zedinie-ne države vračaio zaplenjeno nemško imovino, daieio ItallH za nlene dolgove sladke plačilne pogoje. Francijo pa proglašajo za na (bogatejšo in obenem ".aibolj militaristično deželo na svetu rer neusmilieno teriaio plačilo vsotice 150 milijard posojenih frankov.
Francozom ta gorostasnost ne gre s posebno hitrostjo v glavo. Leta in leta so rabili, nredno so se zavedli bridke realnosti. Danes se je v glavnem zavedalo.
Franciii je jasno, da ne bo stabilizacije franka brez sporazuma in brez ureditve dolgovnega vprašania z današnjimi finančniki sveta, ki uradujejo v New Yorku in imajo svojo izvršno oblast v beli hiši v Washlngtonu. Mani iasno pa »e. kot mora človek dobiti vtis. francoskim parlamentarcem, da se more Franciia rešiti notraniih skrbi le z ogromnim naporom vseh sil, samo s tisto požrtvovalnostjo, kot so io pokazali Francozje od 1. 1914. do 1918.
Preživliamo nerazvesellive prizore. Kadarkoli Pride trenutni finančni minister s svojim načrtom na dan. zahrumi vihar v deželi. Če sega davčna sesal-ka v žep kapitalu. se uore desnica in gnoz* z državnim udarom. Kadar pa hoče finančni minister priieti tudi delavce. kmete in srednij slol. vstane levičarski kartel kot en mož v obrambo svoie volilske kl?jente1-"> in vrže ministra financ čez krov. Taka igra se 00-:;avlia že dve leti. Medtem pa deluje tiskarna bankovcev z mladostno energijo. Franciia ie samo letos Izdala okoli 18 milijard novih novčanic Državna blagaina mora seveda biti plačila zmožna in država ne sme snesti besede, ki lo ie slovesno dala. ko re najemala no-trania posoiila. Tako vodi Francija v deianiu izrazito inflaeiisko finančno politiko. čenrav ce! parlament označuje inflacijo kot smrtno nevarnost.
Če v parlamentu še vedno prevladuje nerazumevanje smrtne nevarnosti £3 francoske finance m tudi za vladajoči republikanski režim, je faktorjem izven parlamenta priznati vedno resnejši zaponadek resničnega položaja. Časopisie je merilo iavnega mnen;a.
Ne samo organi zmerne onoziciie zahtevajo vlado «svete edrno«ti». kakršno ;e imela Franciia po nemškem naoadn i. 1914. *Matin» kliče že po "odboru državljanske obrambe», po primeru onih let. ko ie vel:ka francoska revolucija bila boj na življenje In smrt proti celemu svetu. Celo glavno in nallzrazi-toiše g'asil-0 umrlega levičarskega kartela «Ouotidien» navaja zdai že kot edino rešitev Francije, povrnitev k ^sveti edinosti« voinih let. h kabinetu, ki naj bi segal od Poincarčia do vodic mednarodnih sociialistov Lčona Bluma.
Uvidevnost ravnosti bo morala prodreti tudi v parlament ali oa je francoski parlamentarizem doigral svoio nlo-go. Socijalisti se moraio otresti boiazni Pred demaenSko konkurenco komunistov. .Socijalističn; radikalci se morajo odločiti k neušečnemu koraku, da se obdavčijo tudi niihovi kmečki volilci. Zastopnik! industrije in ostalih gospo- ,
Dr. Lukinič rešen obtožbe
Narodna skuoščina je z veliko večino in brez motivacije sklenila, da se dr. Lukinič ne izroči sodišču. — Značilno priznanje prometnega ministra Radojeviča.
Beograd, 16. decembra, r. Današnja seia Narodne skupščine se je pričela ob pol 11. Vlada ie predložila zakonski predlog o ureditvi brodarskega prometa, s katerim se obenem likvidira vprašanje brodarskega sin dikata. Ker prometni minister ni bil navzoč, se je razprava odgodila na konec seje. Nato je predsednik Marko Trifkovič odgovarja! na vprašanje posl. Smodeia. ki je protesti ral proti izjavam predsednika naše delegacije na interpariamemarni konferenci v VVa-shingtonu v katerih se Slovenci označujejo kot narodna manjšina. Predsednik Triikovič ie odgovarjal, da so Slovenci enakopravni z ostalimi deli našega naroda in da so pridobili z osvobojen jem več kakor pa Srbi. Naša delegacija za interparlamentarno konferenco v Washingtonu je bila izvoljena v parlamentu: če ni bi! izvoljen noben Slovenec, je bii to samo slučaj. Posl. Smodej je v svojem govoru napadal radikale in iz-va! velik hrup, da je predsednik le s težavo napravil zopet red
Nato je prešla skupščina na dnevni red, v razpravo o obtožbi bivšega ministra Ede Lukiniča.
Prvi je govoril radičevec dr. Ivan Pernar, ki ie očital Lukiniču. da se le s svojo odločitvijo glede desekvestracije Thurn-Taxiso-vega imetja prenaglil in da ni upošteva! dejstva, da je Thurn-Tasis tudi nemški državljan, ne !e avstrijski. Zato predlaga, da se Lukinič postavi pred sodišče.
Za njim sta govorila še davidovičevee Pe-čič in zerrljoradntk Moskovljevič, nakar je bila dopoldanska seja zaključena.
Na popoldanski seji se je prvi oglasil k besed! prometni minister Ante R a d o j e-v i d, da razloži nujnost svojega predloga o ureditvi svobodne rečne plovitbe. Ko je država dobila plovbeni park od neprijateljev, se ni moglo misliti takoj na njegovo ureditev ker je bilo treba v prvi vrsti urediti železniški promet Sedanji brodarski sindikat je bi! ustanovljen z državnimi objekti, s Srbskim parobrodarskim društvom in z 22 bankami. Najprej so izstopile banke, nakar je Srbsko parobrodars-co društvo zahtevalo, da se sindikat razide. To je treba sedaj Izvesti In zakon je nujen, ker mora stopiti I. januarja 1926. v veljavo. Zato, zahteva, da se izvrši podržavl.ienje plovbenega parka, vendar se za novo podjetje ne sme uporabljati zakon o prometnih uradnikih in državnem računovodstvu, ker bi to oviralo poslovanje plovbe in bi radi premajhne plače na-stavljenci zapustili sltržbo. Minister ie nagla šal, da ima Srbsko parobrodno društvo 8 parnikov in 30 vlačilcev, država pa 87 parnik ov in 600 vlačilcev.
Skupščina je sprejela nujnost, nakar je bil med kratkim odmorom izvoljen 21 članski odbor za proučitev tega zakonskega načrta. V odboru je 9 radikalov, 4 radičevči, 2 da-vidovidevca, 1 musliman, 2 samostojna demokrata, 1 zajedničar, 1 klerikalec in 1 zastopnik malih skupin.
Sledilo je nadaljevanje razprave o zadevi dr. Lukiniča. Poslanec dr. Svetislav Popovič je v obširnem govoru zagovarjal postopanje dr. Lukiniča naglašajoč, da ne obstoja kršitev nobenega zakona ali predpisa. Mi ulster je le tedaj odgovoren, ako je kršil zakon ali ustavno odredbo. Ker pa že poročilo anketnega odbora samo priznava, da kršitev zakona ali ustavne odredbe ne obstoja. zato dr. Lpkiniča ni mogoče izročiti sodišču. Dr. Popovič jc poudarjal, da bivši iustični minister tudi za oškodovanje države ne more biti odgovoren. Citiral je pri tem naziranie bivšega ministra za konstituanto Marka Trifkoviča. ki je reke! da je sploh iako težko določi!;, kaj je oškodovanje drživ-nih interesov. Radikalni poslanec Aleksa Zujevič je zahteva! dr. Lnkiničevo izročitev sodišču.
Predsednik je nato odredil o predlogu, da se dr. Lukinič postavi pred sodišče talno glasovanje, ki se je izvršilo med veliko napetostjo zbornice in galerije. Skupno je glasovalo 233 poslancev od teh 128 za predlog in 105 proti. Ker je za obtožbo ministra potrebna dvetretiinska večina, je bi! torej dr. Lukinič z veliko večino rešen obtožbe. Za obtožbo so kompaktno glasovali le klerikalci. davidovičevci in zaiedničarji. Radikali so glasovali deloma za, deloma proti, deloma so se vzdržali glasovanja: ravnotako tudi muslimani in zemljoradniki Veliko pozornost ie vzbudilo, da ni glasovala tudi cela vrsta radičevcev. o kartnih je bilo zna no, da so v skupščinskih prostorih, in so ne kateri radičevci glasovali celo proti obtožbi.
darskh krogov se ne smeio več umikati spoznaniu. da mora predvojna davčna idila zginiti če se hoče Francija rešiti.
V prvi vrsti se moraio vsi skupaj dogovoriti za neusmiljeno pregamanie davčne utajitve. Ce bi vsi francoski davkoplačevalci res plačali vse predpisane davke, ne bi bilo finančne krize. Velik narod, kot so Francozi, se pri nas malih ne moreto mnogo učiti. Toda našega finančnega delegata za Sloveniio bi iim mi s pridom in z veseljem za ne-<aj časa Posodili. F ran od ski eksekutor-ji nai samo tef»eljito izterjajo obstoje-
Ker je bilo že naprej iasno. da ne bo mogoče dobiti dvotretjinske večine za obtožbo dr Lukiniča in se ie velik del radikalov od ločno upiral obtožbi, so se vršila med vladnimi strankami pogajanja, d3 bi se oprostitev motivirala s posebnim dodatkom, ki bi podčrtal krivdo dr. Lukiniča in povdaril. da se dr. Lukinič samo zato ne izroči sodišču, ker nI formalne podlage za obiožbo. Stranke pa se niso mogle zediniti in tako ie dal tredsednik na glasovanje samo predbz o izročitvi in je bil ta predlog odklonjen breg motivacije.
Seja ministrskega sveta
Beograd 16. decembra, n. Danes prcpoU dne je bila v času, ko se ie vršila seja Narodne skupščine, v ministrski sobi Narodne skupščine seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o zakijučenju razprave v zadevi dr. Lukiniča ter o zakonskem načrtu za izenačenje neposrednih davkov. Zvečer je bila zopet seja ministrskega sveta, na kateri se le poleg drugih vprašanj razpravljalo tudi o prejemu naših reparacij i« Nemčije na podlagi berlinskega sporazuma. Seji je prisostvoval tudi šef ©d-delerja za izvršitev mednarodnih pogodb dr. Otokar Rybar. Razen onih 33 milijonov zlatih mark, ki so določene po tkzv. berlinskem načrtu za to leto, bo naša država dobila povrh še 10 milijonov zlatih mark. Skle nilo se je, da se od te vsote porabi 6 milijonov aa državna naročja. 4 milijoni pa za privatne osebe po pravilniku, ki ga bo izdelal minister pravde. Po predlogu prometnega ministra je ministrski svet sklenil, da se 2 milijona zlatih mark porabita za plačilo popravil ladij, ki se popravljajo v Rc-zensburgu, Obenemi se bo poskušalo, da se s to vsoto plača tudi popravilo hi povratek salonskega vlaka pokojnega kralja Petra, ki so ga Nemci zaplenili v vojni.
Avdijence na dvoru
Beograd, 16. decembra, n. Kralj je spre« jel nocoj v avdijenco ministra za šume in rude dr. Nikič«. pol jedel; ?:cga ministra Mi« letiča in vojnega ministra Trifunoviča. Pr« ve dve avdijenci sta bili čisto resortnega značaja, dočim je kralj ob priliki avdijence vojnega ministra z ozirom na svoj jutrišnji rojstni dan podpisal večje število ukazov o napredovanju oficirjev.
Sprememba režima na Bolgarskem?
Sofija, 16. decembra, p. Včerajšnja «Zo« ra» prinaša pod naslovom «tPred novim ka« binetom« vest. da se je v poslanskem kluhu vladne stranke razpravljalo o izpremembi vlade, vendar pa listi nočejo mnogo o tem pisati. Isti list trdi, da je dosežen sporazum o sestavi vlade Ljapčev.BurovaFadenheht Od sedanjih ministrov bi ostali v novi vla« di samo Vlkov. Madjarov, Boboševski in Hristov. Kot novi ministri se omenjajo Sla« vejko Vasiljev, Kimon Georgijev in profe« sor Danailov.
Nameravan atentat na Stresemanna
Berlin, 16. decembra, k. »Vnssische ZeJ-tung. piše: Te dni je bil razkrit načrt za atentat na dr. Stresemanna. Dva moža, ki po lastni izjavi pripadata desničarskim strankam, sta bila aretirana. Pni, po imenu Kaltdorff, sin nekega višjega uradnika je s sodelovanjem pisarniškega pomočnika Lorenza detajlno izdela! načrt za atentat na zunanjesra ministra. Po neprevidnost! ie Kaltdorff pisal nekemu dozdevnemu tovarišu, kar je prišlo na dan In sta bila oba aretirana. Danes so Kaltdorffa in njegovega tovariša izročili berlinski policiji.
Obtožbe credvojnih nemških diolomatov
Berlin. 16. decembra, s. «Ber1Iner Tage-blatt» objavlja že nekaj časa listine iz pred vojne d~-be s katerimi skuša dokazati, da so razni takratni diplomati s svojo nespret-nostjo in mahimicijami mnogo zakrivili na sedanjem položaju Nemčije. Danes objavlja Ust pismo barona Hollsteina, ki je takrat vodil zunanjo politiko. Ta politika je bila popolnoma zgrešena, ker Je na prizadevanje HoHstei-na rrpetovano odklonila zve zo z Anglijo. Iz teh pisem je jasno razvidno, da je bil Hollstefci borzni špekulant
če davke, oa bo Franciia na najravnej-ši noti k finančni ozdravitvi.
Drugi korak pa morejo biti edino enakomerne rn pravične denarne žrtve vseh državljanov. Oziri na volilce ne smejo orl vodilnih francoskih politikih prihajati več v poštev. Kot moraio v voini vsi zdravi državljani cod orožje, tako moraio tudi zdai poseči vsi Francozi brez razlike temeliito in globoko v svoi gen. če nai se Franciia reši in ne zapade krvavi socijalni revoluciji po vzgledu Rusije. fsš'stovski diktaturi po laškem receptu, ali pa biliionski inflaciji kot pred nar leti Nemčija.
Narodna skupščina odgodena do konca januarja
Nepričakovana odgoditev parlamenta — znak kritičnega polo-
žaja.
Beograd. 16. decembra, p. Na koncu današnje seje Narodne skupščine, ko je bil odklonjen predlog o obtožbi dr. Lukiniča, je izjavil skupščinski predsednik Marko Trifkovič:
•Ker se približujejo katoliški In pravoslavni božični prazniki in ker se moralo v finančnem odboru proučiti gotovi zakonski načrti, se seie Narodne skupščine odgode do 29. januarja 1926. Za ta dan se določa seja ob 10. dopoldne z dnevnim redom: Poročilo adbora za zakonski predlog za osnovanje državne obrtne banke.»
Ta izjava je i2zvala silno senzacijo, ker se je splošno pričakovalo, da bo skupščina še pred božičem rešila zakonski načrt o brodarskem sindikatu, ker nastopi sicer s 1. januarjem brezza-konito stanje. Na dopoldanski seji je predsednik Trifkovič na vprašanje zemljoradnika Vujiča res izjavil, da se seje Narodne skupščine ne bodo zaklju-
čile z glasovanjem o slučaju dr. Lukiniča, temveč da se bo vršila še razprava o zakonskem predlogu glede državne eksploatacije plovnega parka.
Po zaključku dopoldanske seje pa je bil g. Trifkovič celo uro pri ministrskem predsedniku Pašiču. Rezultat tega razgovora ie bil očividno, da je g. Trifkovič ob zaključku popoldanske seje naznanil takojšnjo odgoditev skupščine do 29. januarja.
Splošno se smatra, da ie takojšnjo.od. goditev zahteval g. Pašič. ki je na* eni strani hotel preprečiti sprejem zakona o brodarskem sindikatu, na druzl pa dobiti dovolj časa, da omili diference v radikalskem klubu in poskusi sanirati danes za vlado naravnost nevzdržno politično situacijo. Tudi radikali sami priznavajo, da je odgoditev skupščine znamenje nesigurnosti današnjega režima.
Približuje se kriza režima
Ostri spori v radikalnem klubu in poslabšanje odnošajev v vladni koaliciji zahtevajo razčiščenje« — Vznemirjenje radi Stjepana Radiča. — Poizkus z rekonstrukcijo kabineta.
Beograd, 16. decembra. Dogodki današnjega dne so potrdili v polnem obsegu. da Je politična situacija vedno ne-sigurnejša in da se polagoma, a z vidnimi koraki približujemo zelo resni politični krizi. V vodilnih radikalnih krogih ne tajijo bojazni, da se današnje stanje ne bo dalo dolgo vzdržati. Na eni s,tram so prepiri v radikalnem klubu silno otežkočili pozicijo nekaterih radikalnih ministrov, na drugi strani pa postajajo odnošaji med obema strankama koalicije od dne do dne bolj napeti.
Radikali obtožujejo Stj. Radiča, da je kriv nastalih nesoglasij, da daje izjave, ki ustvarjajo vedno nove zadrege m težkoče, da se meša v posle vseh ministrov. a glavno je, da mu očitajo neiskrenost. Radičev nedavni sestanek s Nastasom Petrovičem se smatra kot kr šenje lojalnosti napram zaveznikom v vladi: sedaj pa mu je Radič v «Dcmu» dal še posebno obeležje z izjavo, da je s Petrovičem razgovarjal o zadevah »narodnega sporazuma«, in s posebnim komplimentom na naslov Ljube Davi-doviča. Radikalni krogi so prepričani, da je g. Radič s tem nehote razkril politično intrigo, ki jo plete za hrbtom svo jih zaveznikov. Poudarja se zato, da je trajno sodelovanje z njim nemogoče.
Kako težavne razmere so nastale v vladni koaliciji, je razvidno tudi iz dejstva, da se radičevci tn radikali niso mogli sporazumeti za skupno motivacijo predloga glede na zadevo dr. Lukiniča in so radičevci po poslancu dr. Per-narju vložili lastni predlog.
Kot seazacijonalno potrdilo vesti o
kritičnem razvoju situacije pa je smatrati povsem nepričakovano odgoditev Narodne skupščine do konca januarja. Koalicija je postala za delo nezmožna in zato gre parlament domov. Pašič ho če to dobo porabiti, da temeljito razčisti razmere v radikalnem klubu in da obenem razjasni odnošaje z radičevci.
Iz povsem avtentičnega vira se tudi doznava, da je kralj radi nejasnega položaja sistiral že fiksirani program za svoje bivanje v Zagrebu ter se bo o tej stvari odločevalo šele po razčiščenju situacije.
Rekonstrukcija kabineta je postala neizbežna. Splošno se smatra, da je že za prihodnje dni pričakovati ostavko prometnega ministra Radojeviča. Gosp. Radojevič je sicer zmagal s svojim projektom glede na Brodarski sindikat, a medtem so ga njegovi nasprotniki v radikalnem klubu zlomili politično z razkritjem, da se je lani pogajal za pre vzet je portfelja v Davidovičevi vladi. Tako je doživel g. Radojevič danes občuten udarec. Pustili so ga, da je izdelal projekt o, prevzetju dosedanjega Bro darskega sindikata, ki ga je danes kot nujen zakon, ki naj stopi najkasneje s 1. januarjem v veljavo, predložil skupščini. nato pa so odgodili parlament do 29. januarja..
Ali bo mogoče rešiti situacijo z izmenjavanjem posameznih ministrov, je veliko vprašanje. Kot značilno v tej zadevi je treba zabeležiti verzijo, da naj bi pri rekonstrukciji odpadel g. Radič, ki ga danes vse beograjske novme pošiljajo — v Ameriko.
Doumer novi finančni minister
Zadovoljnost iuancoske javnosti nad Loucheurjevo demisijo. —
Socijalisti zahtevajo pojasnilo o Doumerjevem imenovanju.
Pariz, 16. decembra, s. Ministrski predsednik Briand je sprejel sinoči še predsednika finančne komisije v sena-
tu Paula Doumerja.
Časopisje skoraj soglasno pozdravlja odstop Loucheurja. med njim levičarsko časopisje z motivacijo, ker je Loucheur izzval preveliko opozicijo, da bi mogel še nadalje ostati finančni minister.
Pariz, 16. decembra, s. Paul Doumer je bil imenovan za finančnega ministra. Doumer je imel že dvakrat ta portielj, in sicer L 1895. pod Bourgeoisom in v
letih 1921.-22. pod Briandom.
Socijalistična zbornična skupina je imela danes dopoldne posvetovanja o političnem položaju. Sklenjeno je bilo povzročiti v zbornici interpelacijo o splošni politiki ter dati vladi priliko, da pouči deželo o svoji organizaciji. V tej interpelaciji bodo socijalisti zahtevali tudi pojasnila o imenovanju Doumerja za finančnega ministra. Zvečer so se sestali voditelji levičarskih strankinih skupin na skupno sejo, na kater! so socijalisti predlagali skupno postopanic.
Dolarsko posojilo beograjske občine
Beograd, 15. decembra, n. Občinski svet je sklenil na svoji današnji seji glede inozem skega posojila, ki ga ponuja Beogradu tme-riška finančna skupina Mzx Daniel v znesku 10 do 12 milijonov dolarjev, naj to vprašanje najprej prouče strokovnjaki Narodne Državne hipotekarne banke, ki naj potem par dneh predlože občinskemu svetu svo-poročilo v nadaljnje proučevanje.
-3SS-
in
U VI 1622/25*1. V imenu Njega Veličan. stva Kralja! Okrajno sodišče v Ljubljani je razpravljalo danes v navzočnosti zasebne« ga obtožitelja Ivana Magdalcnca, njegove* ga zastopnika dr. Malneriča, odvetniKa v Ljubljani, dr. Hacina, odvetnika v Ljublja* ni kot zastopnika zasebnega obtožitelja Ignacija Žoharja, v odsotnosti obtoženca Franceta Brozoviča radi prestopka po čle« nu III. tisk. novele z dne 15. X. 1S68, d. z. št. 142. in je po predlogu zasebnih obtoži« teljev r.a kaznovanje in objavo sodbe po § 20. tiskovnega zakona, razsodilo tako: Btozovič Franc, roj. 22. X. 1888. v Ljublja* m, pristojen v Vinico pri Černomlju, r. k., oženjen, novinar, Ljubljana, Pred škofijo 15, že kaznovan jo kriv, da kot odgovorni
urednik v Ljubljani izhajajočega periodič« nega lista <rJutro» pred objavo ni čital člans kov in sicer izišlih v št. 105.. dnevnika «Ju» tro» z dne 6. maja 1925. pod naslovom La= ško in v št. 21. dnevnika «Jutro» z dne 25.
I. 1925. pod naslovom Prometne razmere ob meji ter s tem zanemaril ono pažnjo, ki bi pri nje dolžni uporabi izostala uvrstitev kaznjive vsebine teh člankov in sicer: ad 1.) «...v zadevi odstavitve cestnega nad* zornika Magdalenca po gerentu dr. Rošu. Pozabil je omeniti v dopisu, kolikokrat ga je spremljal v Hrastnik na postajo v ta« kem stanju, da se je vsa javnost zgražala.» ad 2.) aKončno svetujemo merodajnim čini' teljem, naj odstavijo od revizije g. 2. po> iskusnega policijskega agenta ali pa ga za* dostno pouče, kako se je treba obnaSati nas pram ženskemu spolu — kateri odstavki v objektivnem smislu tvorijo pregrešek zoper varnost časti Ivana Magdalenca, oziroma Ignacija Žoharja. Zakrivil je s tem presto* pek po čl. III. tisk. novele z dne 15. X. 1868 d z. št. 142 in se obsodi po istem členu na 400 Din globe, v slučaju neizterljivosti na S dni zapora in po § 389 k. pr. r. na povra« čilo stroškov kazenskega postopanja. Ob« toženec kljub izkazanemu vabilu k razpra« vi ni prišel, zato se je na predlog zasebnih obtožiteljev razpravljalo po § 359 k. pr. r." v njegovi odsotnosti. V Ljubljani, dne 17. novombra 1925. Dr. Petelin L r
Zs očuronje Monsfie univerze
Resolucija političnih strank kulturnih, gospodarskih in stanovskih organizacij.
V	zadnjem času so prihajal) glasovi, ki so vzbujali sum, da namerava prosvetna uprava ljubljansko univerzo ali popolnoma ukiniti ali pa jo vsaj okrniti. Govor g. ministra prosvete v Mariboru je na žalost potrdil, da obstojajo v tem oziru namere, katerih obsega sicer še ni mogoče dognati, ki pa sigurno stremijo za delno demontacijo ljubljanskega vseučilišča.
Podpisane politične stranke, kulturne in gospodarske organizacije smatrajo zato za svojo patrijctično dolžnost opczariti kraljevsko vlado, Narodno skupščino ter celokupno jugosloven-sko javnost, da smatrajo vsako okraitev ljubljanske univerze kot atentat na živijenske, kulturne in nacijonalne interese celokupne države, zlasti pa njene napram zapadu in severu najbolj eksponirane slovenske pokrajine.
Slovensko vseučilišče v Ljubljani je bilo že našim dedom ideal, kojega uresničenje so onemogočali avstrijski tlačitelji, da bi Slovence vzdrževali pod neposrednim vplivom germanske ekspanzije, in za katero so se Slovenci ob vneti dejanski in mo-ralični podpori Srbov in Hrvatov z vso vztrajnostjo in požrtvovalnostjo nad pol stoletja borili. Po prevratu je postala ustanovitev ljubljanske univerze najpopolnejši izraz naše duhovne in politične osvoboditve izpod tujega jarma. Ona je pred vsem svetom dokaz popolne kulturne enakopravnosti Slovencev v Jugoslaviji, a istočasno je ustanovljena kot žarišče notranjega edin-stva Slovencev, Hrvatov in Srbov na prehodu naše države iz vzhoda na zapad.
V	globokem spoznanju tega eminentnega državnega in nacionalnega pomena sta prva jngoslovenska vlada in orvi jugoslovenski parlamert soglasno skl?nila ustanovitev ljubljanske univerze, kar je bilo takrat ocer»i°no kot eden najvažnejših konstitutivnih aktov kraljevine SHS.
Ljubljanska univerza, na kateri vzajemno delujejo znanstveniki iz vseh delov našega naroda, in na kateri slovenščina in srbohrvaščina enakoveljavno služita najvišjim orosvetnim ciljem kakor se tudi zbira na njej mladina iz vseh delov države ter se utrjuje v duhu bratskega razumevanja, medsebojnega spoštovanja in medsebojne ljubezni, je znanstveni institut, kojega ogrom ni politični in nacijonalni pomen ni v nobenem razmerju z žrtvami. ki jih država zanj doprina?a.
Rotimo vse merodaHe činitelje, da opuste vse kar bi motilo mirni razvoj tega najvišjega kulturnega zavoda in pr-simo, da mu nasorotno naklonih vso svojo dobrohotnost in podnoro, da bo mogel v najpopolnejši meri izpolnjevati svcio vzvišeno nalogo, za katero tako smotreno in tako resno stremi.
V	Ljubljani, dne 16. decembra 1915.
,Mestni odbor Nar. radikalne stranke — Nfčelstvo Slov. ljudje stranke — Oblastna organizacija Samostojne demokratske stranke. — Načelstvo Nar soc. stranke. — Zbornica za trgovko, obrt In Industrijo. — CMvetn^k* zbornica. — Zdravniška zbornica. — Notarska zbornica. — Društvo »Pravnik*.
—	Inženierska zbornica. — Delavska zbom'ca za Slnvervjo. — Jugoslovanski Sokolski Savez. — Orlovska Zveza. — Zveza kulturnih društev. — Glasbena Matica. — Prosvetna zveza. — Slovenska Matica. — F cnova dn-žba.
—	Jugoslovenska Matica. — Krščansko socilHna zveza. — Udr?ižen?e iu poslov. učitelistva. — Profesorsko društvo. — Svet sluša*°!iev linbli-ns^e uni. verze. — Narodna Galerl'a. — Slomškova zveza — Jugoslov. novinarsko udruženje. — Kolo Jugoslov. sester. — Dramatično društvo. — Znanstveno
društvo za humanistične vede. — Muzejsko drnštvo.
Finančni odbor zahteva vsestransko štedenje
Finančni odbor hoče prevzeti nalogo komisije za štedenje. — Važna poslanica vsem ministrom. — Zahteva po redukciji oseb nih in materijelmh kreditov.
Beograd, 16. decembra, r. Predsednik finančnega odbora Narodne skupščine g. Ivan Radovič je danes poslal vsem ministrom nastopno pismo:
G. minister! Proračunski predlog za leto 1926.-27. je bil v ustavnem roku predložen Narodni skupščini na vpogled in odobrenje ter se sedaj nahaja pred finančnim odborom. Finančni odbor smatra, da ie z ozirom na maksimalno obremenitev prišel čas. da se vsem stro kam državne administracije ter vsem ministrstvom na'aga naistrožje štedenje kot er.a prvih nalog finančne in državne politike, da bi se državni izdatki zmanjšali na najnujnejše potrebe. Zato je finančni odbor sklenil, da smatra za svojo dolžnost, da v tesnem sodelovanju s kraljevo vlado izvrši posle onih komisij in komisarjev, ki so v tu;»h zapadnih državah po vojni imeli dolžnost, da izvedejo štednjo v državnem gospodarstvu.
V namenu, da v interesu našega finančnega in državno-gospodarskeea napredka to svojo dolžnost brzo in vestno izvrši, je finančni odbor na svoji seji dne 9. decembra razen ostalih stvari sprejel tudi nastopni dve načelni odločbi:
1.)	da se izavede čim večja redukcija kreditov v osebnih Izdatkih In
2.)	da se enako zmanjšajo Izredni materialni izdatki, posebno oni, ki se nanašajo na investicijska dela, na najnujnejše potrebe.
Obveščaioč vas o predniem odloku finančnega odbora in v želji, da bi odbo-rovo delo bilo za bodočnost naših državnih financ občutno, mi ie čast najvljudneje prositi vas. z. minister, da Izvolite ob priliki razprave posameznih delov državnega proračuna za 1. 1926.-27. v finančnem odboru aktivno sodelovati s pomočjo svoiih strokovnih referentov. podkrepljenih z vsemi potrebnimi podatki, t. j. s poimenskimi seznami .vseh državnih uradnikov v direkcijah, "oddelkih in odsekih vašega resorta, z označho položajne ln osnovne plače s številčnim stanjem ekshihitnlh protokolov vseh direkcij in oddelkov vašega resorta, z ekspozejem in pismenim pojasnilom vseh partij ln pozicij Vaših po.
, posebno kredita xa nagrade pod raznimi imeni kot dopolnitve plač. ho-
norarje, čezurna dela itd. in splošnih kreditov za dnevničarje in kontraktual-no osoble.
V nadi. da boste g. minister soglašali s tem odlokom finančnega odbora in s svojim aktivnim sodelovanjem omogočili delo, beležim:
i	Jovan Radonlč.
RAZPRAVA V RADIKALNEM KLUBU.
Beograd, 16. decembra, r. Za danes popoldne je biia sklicana seia radikalnega kluba, na kateri se je razpravljalo o vprašanju štedenja v državni upravi, ki naj bi se rešilo s predložitvijo zakona o centralni upravi, po katerem se ima reducirati število mln!strov in državnih podtajnikov, zmanišati število avtomobilov za osebno porabo ter izvesti redukciia uradn;štva za 20 odst.. 56 radikalnih poslancev, je pismeno zahtevalo od predsedstva kluba, naj se tozadevni predlog nujno razpravlja.
Nova nevarnost za lesno obrt v Sloveniji
Kakor smo že svoi čas soglasno s "Slovencem* pomčali. ie poslanec dr. Ku lovec imenom SLS v tarifni sek-eiil finančnega odbora Narodne skupščine zahteval, naj se ukine Izvozna zarina 7a okroiro' les, Niegnv premog bi imel za Dosled:co. da bi nror>ad'e vse raš» žage. zlasti ra rrale žage. ker bi Italijani izvozili okrogel les čpz me'o. onkrai nie na Dostavili žage. Samo izvozna carina na okrogel les nas ščiti pred to revr>mostio. Kakšni n-»g:bi so vodili gosp. Kulovca in celo SLS pri tem načrtu, ni iasno. Poroča se nam. da so predlog zagovariali s tem. da so žage večinoma v rokah »liberalcev* in takih liudi. ki iim ie glava boli odnrta. Bodi kakorkoli, čuiečnost poslancev SDS ie gosn. Kuiovcu zaenkrat preprečila »uspeh*.
Kakor oa čuiemo. stvar nI osta'a brez posledic. Zanjo so se začeli zanimati Italiianl in ker bi oni nairaie postali kar gospodarji naših gozdov, so pričeli dlolomatsloo akcijo proti naši izvozni carini za okrogel les m zahtevajo od naše države, da io odpravi. Pri
tem se sklicuiejo. da ie * največja* slovenska stranka SLS tudi za to„ in da treba želji Slovencev, ki ie obenem želja Italiianov. ustreči.
Odločitev pade v januarju, ko bo zo pet zboroval finančni odbor. Vsekako mora vsa naša javnost paziti, da nam klerikalna politika ne ubije 2000 žag.
Superdemanti
r. Beograd. 16 decembra
Mariborski govor prosvetnega ministra gosn. Padiča iznočelka ni izzval nikake politične mrzlice, zato na ie pa-sus o ukinitvi nekaterih fakultet in o eventualnem demontirani onsamezn-h univerz vzbudil v vseuč'1'ških krogih si'no razburienie in ogorčenie.
K-^or ie znano in neirta'1vo. ie gosp Pad'6 faVo-le karakteriz'ral univerze Naiboliša ie medicinska fakulteta v Zagrebu. zato nai tu tndi ostane. Tehniška fakulteta na' ostane tam. kier ie n3?fWiša (?). Oocnn<lar«k3 faknHe*a 'e v Zagrebu na'hol'ša. V L'vbl!anl ho osfa'a montan'c*:xna ?Ha. ki sp mora razviti v na<bo':šn v Evnonl. V Pen. gradu uso«»va'a fW.nf.sks fa^uiMa ;n še katera: tn bnmo še videli V Su bnt'ci imamo fakulMn sramote: več je nrofesnr'Pv kakor d;iakov. a t? <jo sami 5t!nendisf'. Profesorii n® d-lain nič. d!-*aki n-, niielo. Iumoa'0 hi !«*n"hTl'o. V SkopHit ie malo bnl;e. toda tn bomo nanravili velik mrzel, ker Južna Srbija ima velike umetnine
Posebno vel;Vo ogorčenie ie ta 'zla va 'zzvala v SttboHci. k'°r so slušatelji famošnie oravne fakultete včerai dopoldne orired'H velik nnotesfnl zhnr ki so se ga udeležili vsi brez raz,:Vr rtt-i^adn^^H Zahtevalo, da m!nMer Pa d'd n-ekPfe svoie Izlave. sicer da bndn stopili v ?tr*lk in aoeliraH na solidarnost vceh akademikov v državi.
V	Zagrebu pa so s'"5ate!ii visoke Minične šnle včerai skVcali Izrednm g'avno skunšx;no svoipga 1'drnženia in ie soglasno bila snre;eta orotesfna resolucija ornfj nakano, da se fehn'ka Premesti lz Zagreba Obenem olvavltain ugledncši dnevnici man'fest ljubljanskega nniverz!tetnega sveta.
Oijnj-čenip vseuč:liških krngnv ie ministra "adlča spravilo v zagaho. Zato le danes or>o'dne podal novinarjem na-slednio kuriinzno iz'avo:
«Mn? mar'hnrskl envor ie bil napačno rs>7"m|*en. Jaz n,cem dejal, da hom tiif*n'1 unive-zo v S^hotlc«. nego da le •»'ede na	fln?>«?no st?n'e netwosro.
če. v državi vzdrževati pet popolnih un'"erz.
Ono. Var seda: obstoja, bo obstotalo ?e	— to<Ja nemoeoče ho 'mo •
nnl-;t< Jn dovr^tl vcp univerze v d-ži-
v'. Tak« nH hI v I i«hlianl ostala med'-cfnska fsknl^ta. kakršna obit^Ja zdai. namre^ z v=eml instituti, potrebnimi za prvi r'sroroz.
V	SVoolIn h? se namesto fi'ozofskc fa'"',f'!*e »«s*"novlla Prnfpsorck« ?ola. a v Snhofcl šola za sod«'ke. V Zagrebu b' ostala	v I.«tihl'anl monta-n?c^ka. a v Beograda tehnika.«
S tem demantitem ie gosn Padič prekosil samega sebe. Kaiti: V Stiboti. cl ni univerze, marveč samo pravna fakulteta, 'n zato go<m. Padič zares ne more ukiniti subnfiške univerze. Tud; ni potrebno vzdrževati pet popolnih univerz, ker fih n'hče ne zahteva: na miru r>a nai os*an»'o one tri. k< jih imamo ln gnsn. Padič sicer obeta, da bo vse. kar obstoia. obstalo še nadilie med drugim tudi medicinska fakulteta v T inhliarH In vendar istočasno naoo-veduje iznremembe m demontira nit tako za Litibliano. kakor za Zagreb. Beograd Subotico in Skoplje!
Angleška sodba o Češkoslovaški
V času. ko naš prosvetni minister jav-no nanada bratsko češkoslovaško rpoub liko ii ko v isti sani hvali cseliaško* Ang!i'o. ne bo od^eč. ako o^natlsnemo članek naivnlivre:š"ga angleškega dnev nika v svetovni iavnosti o razmerah v Češkoslovaški. Londonske «Times» pri-"hčtiieio nb pr;l;ki impnnvania nove češkoslovaške vlade dolg članek, v katerem pišejo:
ČeškosVrvaška republika s! jc iz la-stie niočf in s takim usp"h»om urcd;la svoi dom, da z-ivz^ma danes položaj naiboli ureiene države vzhodno Rena. Doseženi nanredek presega celo optimistična pričakovanja. Sicer le boljševizem vrgel na republiko tako senco, da so se praški zastopniki tui'h držav svo;ečasno bali. da bo zavladal v državi boliševizem. trda vse te bojazni so izg:niie. Komunistično gibanje v č°ško-slovaški republ;ki i; močno in ne dosega pokreta v Angliii Bilo bi absurdno smatrati rezultate zadniih volitev kot zmagoslavje komunističnega g:banja.
Dasiravno bo ostalo vprašanje narodnih tnanišin v Češkoslovaški tudi nadalie velik pnobiem. vendar zaznamuje Češkoslovaška na vseh drugh poii-h nenavadie uspehe Kar ie dosegla dr. Beneševa politika za Češkoslovaško, je preveč važno, da bi potrebovalo ome-nitve. Dr. Beneš ie eden naiboliših zu-naniih nvnistrov v vsei Evropi. Trgovina v Češkoslovaški cvete, izvoz narašča Poleg industriialnega bogastva
Božič je že
pred durmi, a z božičem tudi veliko ugodno iznenadenje, ki Vam ga za božične praznike pripravlja
Elitni Kino Matica.
ooseduie država izvrstno poljedelstvo. Zlasti Češka in Moravska sta čudovito obdelani. Naivečje uspehe pa je dosegla Češkoslovaška s fiiančno politiko dr Rašina, ki je morda najmarkantnejša osebnost v novoini Srodnji Evropi. Dr, Rašin je odločno ustavil inflacijo in je stabiliziral valuto. V irotranjosti ni imela Češkoslovaška nobeiih pretresliajev in zmed aH resnejših težav v delovnih odnošaiih
Ob koncu ugotavlja člankar nacijonal ni značai Češkoslovaške, kateremu sc ima država poleg odločnih stremljenj t*o nacijonalni neodvisnosti v veliki meri zahvaliti za svoj srečen položaj.
Odločitev v mosulskem vprašanja
Ženeva. 14. decembra.
Po dolgoirainlh razpravah, komisi 'ah in r*ogaianiih ie naposled padla odločitev v mosulskem vprašaniu pred Svetom Zveze narodov. Padla ie odločitev tako. Vakor ie bilo pričakovati v ooslednii dob?, osobito. odkar ie izrekla svoio stvarno sodbo nalašč v ta namen sestavljena sneciialna komisita ki si ie bila ogledala položaj na licu mesta.
Ko se ie v Lausannei revidira'a mirovna rogndba med Turčiio in an-tantnimi državami, se nfkakor ni mogel doseči snoraz"m glede Mosula. ki ga ie angorska delegaciia trdovratno zahtevala zase. Da se ne iz^odnese celokupni uspeh lausanneske konference, sta naposled Ang"»a in Tnrčlia nristali na to da se mnstileki problem izloči iz kompleksa direktnih pngaiaH ter pre pusti v razsodbo Zvezi narodov.
S tem je vprnšanie Mosula Prišlo ored Zvezo narodov, ki ie kmalu po-slala speciialno komislio. da ugotovi deiansko stanie ln da bl Svet Zveze na temeliu tega poročila mogel izreči objektivno razsodbo. Sr>ecna'na komisija ie res preštudirala poln?ai v Mezopotamiji in sestavila poročilo, v katerem ie močno nagiasila d^^anie tesne vez' med sporn'm mostd«k'm oz^mlipm in Turčijo vendar Pa izrekla nanosled mnenie. da le Mosul prisoditi Iraku, ako se Angliia obveže, da je priprav-Hena privoliti v podaljšanje mandata nad Irakom.
S tem se ie začeto kazati, da se bo mosulsko vorašanie rešilo v škodo Tur čili. ki ie zares nostamla nestrpna, na-glašala svoio absolutno nepopustljivo*! in hkrati pričela zbirati svoje vojaške sile ob severni meji Mmsula. Situacija ie postaiala opasna, pričeli so konflikti ob meiah snornega terltorlia in Svet Zveze narodov je moral poslati še eno komiisiio. da se ugiotovl kdo ie rušilec miru. S težavo se je preprečil izbruh sovražnosti.
V septembru 1925 se fe Svet Zveze narodov znova pečal z mosulsklm problemom. Angliia ie slelkoprej zahtevala ves Mosul za Irak. Turčija je zahtevala ali ves Mosul zase aii oa plebiscit. Ko na je r*ostalalo vedno očIvMneje. da se Svet nagiblie k angleškemu stališču, ie Turčiia istemu Svetu Zveze narodov odrekla nravico. odločati definitivno o usodi Mosula. Turška delegacija se je ori tem sklicevala na to. da le lord Curzon v Lausannei obljubil, da bo Zveza narodov le posredovala med ohpma strankama, ne pa odločila proti volji ene gli druge stranke, to je. da ho izrekla le tako odločitev, ki bi iu sprpiela tud; tnrška delegacija. Toda to ie bila le Curzonova ustna obliuba. ki se ni vpisala v sejni protokol lausanneske konference Na to obljubo se je sedai sklicevala Turčiia ter nikakor ni hotela odnehati: odrekala ie dosledno Svetu odWilno kompetenco. S tem pa bi mosulski problem prišel na mrtvo točko: bilo ie treba nekai ukreniti. Svet le tedai Predložil mednarodnemu razsodišču v Haagu, nai se izjavi o n»egovi komnetenci v reševanju mosul-skega vnrašania. torei ali gre za nie-grm> od!oč'tev (arivtrage). ali le za posredovanie (mčdifatlon) m ali se mora odločitveni sklep Izreči soglasno aH ne.
Dne 24. oktobra je mednarodno raz-<od;š*e v Haagu razpravljalo o tem vprašanlu ln razsodilo prvič, da odloča Svet Zveze narodov defin'fivno kot razsoievaiec ne kot posredovalec ter da ima potemtakem defnitivt»o določiti meio med Irakom in Turčijo, ter drugič. naj se odločitveni sklep izreče soglasno. prizadeti stranki pa nai tudi glasuieta. le da njiju glas ne šteje glede soglasnosti
S tem ie bila cdstraniena zadnia ovira. ki ie še nasprotovala odločitvi. Turčiia ie pričela ponuiatl koncesiie v gospodarskem in prometnem pogledu in hi h'Ia nazadnie prinravliena tudi na de Utev snomega mosulskega teritoriia. Ang'i'a ni odnehavala. marveč je le podala obvezno iziavo. da je priprav-Hena podal'šati svoj mandat nad Irakom. s čimer ie izootn;1a glavni predpogoj. ki ga ie hfli stavila specijalna orp;skova!na komisila.
Vse nadal;no ie umHvo Svet Zveze narodov se ie na svoii zadnli seji neča! znova z mosulsko afero in je odločil, da se snomn mosulsko ozemlje v celoti orisodi Iraku.
S tem ie od^tavlien z dnevnega reda r.adnii večii razmeiitveni nr^blem. ki je še ostal kot d;rektna posl°dica svetovne voine. Turčija bo morda protestirala. ropotala z opožiem in delala bojevite geste. Toda sedai ima proti sebi ne le VeMko Britaniio. marveč tudi avtoriteto celokupne Zveze narodov, zato ni misliti, da bi mogla še kaj spremeniti na usodi Mosula.
Mi
Mamica tn otročjček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje sc smeje z lestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s »Kalodonfom« je najsigurnejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob.
^teatJtzoSha/^r
&uia'c
K
tih všaJzggar
Politične beležke
-f Dalmatinski radikal? proti Pavlu Radiču. Dalmatinski radikalni poslanci zahtevajo od vlade, naj se odpravi či. 55. zadnjih dvanajstin. ki se nanaša na ustavitev agrarnih pravd v Dalmaciji. V radikalnem klubu je Lj. Jovanovič izjavil, da nikakor ne gre. da bi radičevci v koaliciji postavljali take predloge in zahtevali njihovo sprejetje, predno je radikalni klub izjavil svoje mnenje. Dr. Niko Subotič je izjavil, da je omenjena določba tako nepravniško stiiizi-rana, da je sodišča ne morejo uporabljati. Dr. Nikola Novakovič je istotako obsodil to določbo ter zahteval, naj se objavi celotno besedilo sporazuma RR. da bi poslanci vedeli, kaj imajo pričakovati od nadaljnega deia. in da se izognejo stičnim iznenadenjem. Ako ne bo došlo med dalmatinskimi radikalnimi po slanci in ministrom agrarne reforme Pavlom Radičem do sporazuma, se bo o zadevi ponovno razpravljalo v radikalnem klubu. Dalmatinski pos!r;ici vztrajajo na tem, da se naj omenjeni člen v dvanajstinah ukine s posebnim zakonom, ki se ima takoj preuiožiti skupščini. Iz navedenega je dovolj jasno razvidno, s kakšno vestnostjo ie sedanja vladna večina pripravila in sprejela obstoječe proračunske dvanajstine
iz Primoria
•	Smrtna kosa V Trstu je umrl trgovce Ivan Sklemba. Pogreb pokojnika je bil v torek, dae 14. decembra. N. v m. p.
•	Posvetitev vrtojbenske cerkve. V nedo Ijo so v Vrtojbi blagoslovili novo cerkev. Opravilo je izvršil goriški nadškof dr. Fran« dišek Sedej ob asistenci domače duhovščine v navzočnosti številnega ljud.-tva.
•	Poroka v Ajdovščini. Prošlo soboto se je poročil v Ajdovščini g. Ignac Kovač, in« dustrijalec in župan ajdovski, z gdčno Pijo Scplovo iz družine Saplove v šturijah. Pev« ska zbora v Ajdovščini sta priredila na prcc večer poroke ženinu in nevesti podoknico. Bilo srečno!
Iz Trbovelj
t— Nesreča. Pri Dukičcvem podjetju jc vozi! dclavec Franc Stertak s kamenjem na polnjene vozičke k vzpenjači št. 1. V enem teb vozičkov je bil naloien okoli 300 kg te> žalc kamen. Ko so pripeljali vozičke v vzpe« njačo, je zadel ta kamen v steber, pri čemci je Stertak prišel z glavo med k3tnen ir. *fc» ber. Stertak je dobil iržkj poškodbe na glavi in so ga takoj odpeljali v bolnico.
t— Kolavdacija remize. Včeraj popoldni: sc je vršila kolavdacija novozgrajene rud» niške remize za lokomotive v Retju.
t— Izredna podpora. Občinski ubožci. 40 po številu, bodo prejeli za Novo leto izred« no podporo v iznosu rednih mesečnih pod» por.
t— Odborova seja krajevne organizacije SDS. se bo vršila jutri ob 19. pri Tcrno» vicu.
t— Hladilnica za meso. Na poziv gerente g. Voduška se je vršil včeraj sestanek mc« sarjev, ki so se načeloma izrekli za splošno hladilnico za meso na občirrekcm zemljišču. Podrobnosti se bodo šc ugotovile.
t— *Slovenčeve.■> race Volilni manever zs občinske volitve naj bi bilo poročilo v «Ju= tru» o postavk: 100.000 D n za zidanje ma« lih hišic, eventualno za oddajo co zem Ijišč delavcem za zidanje, vse to p-' včeraj« šnjem »Slovenčeveirn. poročilu. K temu ugotavljamo, da se teh 100.000 Din r.ikakor nc da utajiti, ker se je o tem razpravljalo na seji gerentskega sosveta in sklenilo, da se da omeriena vsota v postavko, kar je ugotovljeno tudi v zapisniku aSIovenec* je torej po svoji stari l.avadi žc zopet servi« raj raco svoiim somišlieciko«r>
Konferenca Saveza dobro-voljcev v Slav Brodu
Dne 13. decembra se ie vršila v Slav. ^rodu ob Savi konferenca delegatov Saveza dobrovolicev iz vseh pokrajin naše države. Navzoči so bili delegati iz Velikega Bečkereka. Novega Sada. Zagreba. Ljubljane. Splita in Ceiinja. Konferenca fe podrobno razpravljala o sedanjem stanju dobrovoliskega vprašanja. kateremu posvečajo merodaim 2inftel.ii le malo pozornosti in ie z raznimi začasnimi zakoni in naredbami zelo slabo rešeno. Da se to ne bi nadaljevalo v brezkončnost. je konferenca sklenila, da se novo izdelani zakonski osnutek brez odlašania izroči že začetkom januarja Narodni skupščini, t. j. vsem poslanskim klubom in ostalim či-trteljem Narodne skupščine in da se izvrši enotna energična akciia za čim prejšnjo predložitev novega zakona, da se že enkrat Iikvidira dobrovolisko •prašanie. V svrho okrepitve akcije ~rične Savez dobrovolicev izdajati do-brovoljski list in bodo vrh tega dobro-ol.ici potom strank, katerim pripadalo. :^vrš;li energičen pritisk, da se niihovo prašanie ugodno reši. V negativnem slučaju bo vsak dobrovoliec kot član kake stranke izvajal konsekvence.
Delegati Saveza dobrovolicev so bili v Brodu zelo simpatično sprejeti in 90 oo zborovaniu sodelovali zvečer tudi na akademiji iamošniega Jugoslovenske era Sokola, kjer so se spoznal; z vsemi nacijonalnimi prvaki v Slav. Brodu. Delegati dobrovotjcev so se starešini Sokola dr. Kovačiču kot zastopniku nacionalnega Broda naiprisrčneie zahvalili za iskreni sprejem in poaornost.
Pokret rudarskih in plav-žarskih inženjer jev
Iz rudarskih krogov nam poročajo. Ja se je začelo med i.ižemerji te stroke gibanie za čim tesnejše medseboino združenie. Rudarski stan je zvezan z dolžnostmi in pravicami, nevarnostmi ;n napori, ki iih noben drugi stan ne lozna. Nič čudnega ni torej, da imaio novsod po svetu rudarski in plavžarski 'nženjerii svoje organizacije in da so :e ene najstarejših.
Tudi v Jugoslaviji je število rudarskih in Dlavžarskih inženierjev. posebno po vojni močno narastlo in povsem iarav.no je. da se hoče provesti niih rganizac:ia. Pripravljalni odbor na-nerava sklicati v kratkem sestanek.
katerem naj se določi oblika orga-zacije. Možno ie predvsem samostoj-.0 društvo, no vzgledu mnogih enakih ■ vseh drugih državah, lahko je na tuji. da se ustanove klubi rudarskih in "Iavžarskih inženieriev pod okriljem Saveza jugoslovenskih i.Tženjerjev m arhitektov. Oblika ie postranskega po-mena. glavno je. da se koncentrirajo sile da se provede organizacija in začne z delom, ki ga bo najbrže mnogo. Žele-
ti bi bilo. da dobi gibanje širok razmah, ker so nam take močne organizacije zelo potrebne.
Vprašanje obmejnega kolodvora v Mariboru
Maribor, 16. decembra. Z mednarodno pogodbo je bilo določeno. da se otvori v Mariboru skupen obmejni kolodvor.
Maribor je po svoji legi in po svo<em razvoju edini kraj. ki bi mogel priti v Jugoslaviji res v poštev. Kljub temu pa to vprašanje ne pride preko mrtve točke, ker se ministrstvo za notranje sf^ari boji, da bi prišlo preveč tujih uradnikov na naše ozemlje.
Tako naziranje mora imeti svoj izvor edino-le na popolnem nepoznanju lokalnih razmer v Jugoslaviji. Osobito v Sloveniji živi na stotine in stotine delavcev Iz Avstrije in vendar se zato ne kali mir in red. Ti delavci tudi izpodjeda;o kruh našim lastnim državljanom in vendar žive nemoteno pri nas.
Na obmejnem kolodvoru bi pa bili za. posleni tudi uradniki, katerih ne bi plačevala naša država in ne naši državljani, ampak tuja država, in bi pri nas pustili tuji denar. Tudi imamo vzorno politično upravo in vzorno policijo, tako, da bi bila kontrola popolnoma lahka. Zato bi bilo pač tem boljše za nas. čim več takih tujih uradnikov bi prišlo k nam; nikakor in pod nobenim pogoiem bi se zato ne smelo delati ovir za otvoritev obmejnega kolodvora v Mariboru. Obmejni kolodvor v Mariboru je pre-važnega pomena ne samo za mesto Maribor. ampak tudi za okolico in za celo državo.
V najnovejšem času so začele obmejne občine akcijo, da nai bi bil obmejni kolodvor v Št. Ilju. S to akcijo se stvari samo škoduje, nikakor pa koristi. To. liko uvidevnosti pričakujemo tudi od naših obmejnih občin, da sorevidijo. da obmejni kolodvor vendar ne more biti v kaki vasi. ampak samo v večjem kraju. Najboljši dokaz nam nudi Avstriia. katera se od svoje strani poteguje, da bi bil obmejni kolodvor na avstriiskem ozemlju. Ne predlaga morda Špilja ali Ernoža. če sta ravno oba kraja večja nego Št. llj. amnak Lipnico. dohro ve-doč, da more obmejni kolodvor biti samo v kakem večiem kraru.
Ako se to vprašanie hitro ne reši hi ako bodo lastne občine vprašanje z nova načeniale. se nam bo zgodilo, da obmejnega kolodvora ne bo dobil ne Maribor, ne Št. Ilj, ampak Lipnica.
Samo še
nekaj dni in Ljubljana bo imela eno senzacijo več! Ta senzacija je momimentalno filmsko delo «U?etnik. od Zende».
Elitni Kino Matica
Popolnoma novo! Elegantno I
Prvič v Ljubljani! Napefo-zanimivo I
Sedem velikih dejanj, ki jih igra predrznosmeli ljubljenec vse kino publike, elegantni
HARRY PIEL
v svojem na;nove;šem pustolovnem filmu
Hitrejši kot smrt
Film je posnet v glavni seziji na prekrasni francoski Riv eri — Ko: partnerica slavnega Harry Piela nastopa idealno lepa DARY HOIM — Senzacije, ki j'h vidimo v tem seniacijonalnem tilmu daleč prekašajo vse do sedaj predvajano. Predstave se vrše točno ob: 4. >/s6. '/28. 9. Cene vkljub ogromnim nabavnim stroškom nezvii.ine.
Elitni Kino Matica
vodilni kino v Ljubljani (TeUfon 124.)
Iz Društva slovenskih književnikov
Ljubljana, 16. decembra.
Sinoči sc je vršila v prostorih Slov. Ma« tiče seja starega odbora Društva slovenskih književnikov, katero je otvoril podpredsed« nik g. Franc Finžgar. Takoj nato so je i u vršila v smislu društvenih pravil kooptaci« ja novih članov in obenem konstituiranje novega odbora, katerega člani so: ^redsed« nik Oton Župančič, podpredsednik Franc Finžgar, tajnik Anton Podbevšek, blagajnik Fran Albreht, odborniki: Vida Jerajeva. dr. Franc Kidrič, Vladimir Levstik in Josip Vidmar.
Zatem je poroča] Oton Zupančič o pri« pravah društva za dostojno proslavo Pre«
šernove I25«letnice. ki se bo vršila januar« ja meseca in to v gledališču. Odbor je sk!e» nil, da bodo osebno sodelovali pri tej pro« slavi gg. Županč.ič, Finžgar. Albreht in Pod hevšek. Poleg pevskih in glasbenih točk. ki se bodo določile v sporazumu z gledališko upravo, prihaia v kombinacijo tudi enode« janka o Prešernu, za katero se bo priznal poseben honorar. Na to opozarja DSK. vse književnike, ki se naj obrnejo nanj za po« jasnila.
Zasilno poročilo o društvenem deJovanru v preteklosti ie podal g. Podbevšek. Med drug:m je bilo sklenieno obrniti se na na« še poslaništvo v V/ashingtonu zaradi si« stematičnih tatvin, ki iih prakticira naše slovensko časopisje v Ameriki. Blagajniško poročilo je nodal g. Albreht. Pri slučajno« stih se jc sklenilo pristopiti k mednarodne« mu društvu «Association Litteraire et Arti« stique Internacionale« in v to svrho poobla« stiti g. Antona Lajovica, da bo prisostvoval v imenu društva konferenci delegatov, ki sc bo vršila 21. t. m. ob 6. zvefer v pro> štorih Društva hrvatskih književnikov v Za grehu.
Precej hrupa je vzbudila ugotovitev, da je določena v proračunu zelo majhna po« stavka :<a umetnost kakor tudi to, da so M« Ic vnesene v dvanajstine nove stotisoč di« rarske postavke, predvsem za Hrvate, za Slovence pa da so se znižale od letnih 300 tisoč Din na 11 250 Din in to za 4 mesece za ljubljansko oblast! Sklenjeno je bilo, obrtniti se na vse poslanske klube, da pri« deio v proračun za I. 1926. prim<"Tie po« stavke. Glede liubljanskega vseučilišča se je sklenilo počakati, da se položaj raaSisti.
Akademski klub za Društvo narodov
Neprestana opasnost novih vojn sili člo« veka k razmišljanju, k iskanju garancije za svetovni mir. Mnogi skeptično zmajejo z glavo in ne najdejo rešitve za ta problem. Posebno pri nas je zavladal v tem oziru prevelik pesimizem, ki je deloma uteme« Ijen radi naše žalostne dosedanje prakse. Potemtakem naj bi bilo človeštvo zapisano bližnji propasti, kajti grozote bodoče ke« mične vojne spremene lahko vso Evropo, kakor tudi druge kontinente, v veliko grob« Ije.
Tak pesimizem je nezdrav, v njem je kal smrti. In mi, ki smo se komaj pojavili na svetovni pozornici, naj se vdajamo tem bolnim mislim, naj verujemo Spcnglerju (Das Untergang des Abendlandes) in gle« damo, kako beži življenje mimo nas. Ne tega nočemo, v nas je vera v progres člo« veštva, mi verujemo v rast in zdravje in pravico. Pojdite v narod, raziskujte njego« vo duševno zdravje in spoznali boste, da je misel pacifizma ukoreninjena slehernemu našemu človeku in da tvori vera v zmago pravice temelj našega življenja.
Liga narodov je prvi korak fc uresniče« nju vsesplošnega človeškega ideala o ve£» nem miru. Kakor je moderna zakonodaja, ki je produkt evolucije človeštva, odpravila krvava razračunavanja med posamezniki, tako naj bo Društvo narodov ona avtorite« ta, ki naj mirno rešuie mednarodne spore. Jasno je. da dobi Društvo narodov šele ta« krat popolno avtoriteto, kadar bo dobila ta velika ideja jasne forme in opore v ma« si, v širokih plasteh naroda.
Širiti ideje Društva narodov je poklica« na v prvi vrsti naša akademska omladina.
Na ljubljanski univerzi se je nekako pred letom dni pojavil tosmeren pokret. čigar rezultat ie ustanovitev »Akademskega klu« ba za Društvo narodov«. Največ zaslug za to imaio gg.: Schauer Dolfe. abs. iur., Ma«
rrm-f 'Tr--v tTTFFi»T"!~TW f B—BMHM
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Liublianska drama
četrtek, 17.: »Veronik? Deseniška«. B.
Petek. 18.: Zaprto.
Sobota, 19.: »Profesor Storicin«. F.
Liublianska opera
Četrtek, 17.: Zaprto. (Skušnje aa slavnostni koncert.)
18.: V unionski dvorani: Koncert t proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. V. Novak« simfonična pe* nitev »Vihar« za solo, iber in veliki or» kesier. Izvajajo: gg.: Lovšetova. Bano. vec. Betetto, sto Stanov zbora Glasbene Matice, operni orkester pomnožen s ila« ii - ' rstralnega društva Glasbene Mati« ce in muzika dravske divizijske oblasti. Dirigent N. Stritof.
5cbota, 19.: »Orfej v podrem!itr». A.
Mariborsko gledališče.
Četrtek, 17.: »Sumljiva oseba*. CL
Petek, 18.: Zaprta
Sobota, 19.: oZakleti grad«. D. Kuponi.
Nedelja, 20.: »Vesela vdova«. Kuponi. (Na» stop g. Urvaleka).
Scheinpflug: «Druga mladost*
Izvrstna ideja! Steinachovi in Voronovi medicinski eksperimenti v obliki komedije. Kaj bi Iz nie napravili kak francoski kome-dioeraf ali kak Shaw, kak VVedekind! Scheinpflug pa orje po tleh, namesto da bi letal v sija<u solnca. FHister v fraku, siijn kot šampanjec. A ljudje so se Drav hvaležno srr«ja!i nekaterim dovtipom in komičnim situacijami. Veseloigra je vendarle zabavna, dasi je tehnično slaba, dialog mestoma prisiljen, raztegnjen, situacija često nenožna, razni burkasti triki že strašr.o obrabljeni. Niti omara ne manjka! Značaji so šablon^kl tipi. ki n« ponujajo Igralcem skoraj nobenih nalog. Edino g. Rogoz ki imenitno Ig^a Meliharja očeta in sina. in ga. M t d v e d o-v a. ki igra trgovčevo ženo. sta se vsaj mestoma lahko razigrala. Plitka, žurnalistlčno na papir vržena stvar, ki si sproti pokv*r-ia že itak medli efekt z okornim pridiganlem
Uprizoritev po g. Rogozu je bila prav dobra In tudi Igralo se ie zadovoljivo. Hitrejši tempo pa bi igri še koristil. Sodelujoče lahko kar po vrsti pohvalim. Poleg že omenjenih pa naj izrečno imenujem 'e še go. Nabiocko. ki ie iz ničesar ustvarila Pi-
kantno graciozno porednico (ali uprava res nc uvideva, kako zapravlja za ničnost ta veliki talent? Ali ni nikogar, ki bi ji našel primernih ulog?!), dalje g. Gregorina. go R o g o z o v o, g. P e č k a, ki Je za take uloge iako dober ln epizodista g. K o s 1 č a.
Repertoar ni s to igrico, primerno kveč-jom za male odre, pridobil v nobenem p >-gledu prav ničesar. Da pa bo koristila Ma-gtjnl, je mogoče.	Fr. G.
V« Novak: «Vihar»
Za to delo. ki se Izvaja na slavnostnem koncertu v petek, 18. t m. ob 20. zvečer v Unionski dvorani v LJubl ani. vlada izredno zar.imanle. Delo samo pa to tndi v resnici zasluži. Pisano je naravnost grandijozno ter zahteva od vsakega posameznega sodelo-valca največjo pažnjo la pa polno moč. ki k» mera v tom delu posvetiti umetnosti. Tudi aparat, ki se ga skladatelj za izvedbo dela poslužuje, je velik. Skladatelj zahteva popolni moderni orkester s klavirjem, več solistov ter izdaten moški in mešani zb.ir. Deio re naštudiia' z resnim u.netniškim poj movanjem in veliko ljubeznijo eden najboli-ših naših dirigentov, gospod Niko Stritof. Za izvaianb mu pa služi najboljši aparat kar ga imamo Slovenci in to so priznani solisti naše opere, operni orkester, pomnožen s člani orkestralnega društva in vojne mu-
niHNnnmuniiinmHiii
Včeraj je odšlo razočaranih najmanj 4000 ljudi, ki niso imeli prilike
videti naš velefilm
Bela sestra
ker so bile vse vstopnice že ob 11. dopoldne razprodane. V Vašo lastno korist Vas prosimo, da si nabavile vstopnice v piedprodaji od 10. do */»!. in od 2. dalje.
Bela sestra
je prvi film s petjem in pomnoženo godbo in prekaša vsak drug film.
Predstave danes na drž. praznik ob '/ili- 3. in 5. pri navadnih cenah; ob 7. in 9. uri so cene zvi» šane samo za 2*— Din.
Mladini vstop dovoljen ob 3. In 5. aH.
Kino »Ljubljanski dvor"
Telefon 730.
■ ■
■ ■
■
jaron Nande, abs. iur., Gabrija Miloš iur. tn Zvitter Franc, fil., ki so tvorili nekak pripravljalni odbor. Ta pripravljalni odbor je našel pri g. rektorju dr. Leonidu Pitami« cu in univ. prof. dr. Djordiu Tasiču blago« hotno naklonjenost in podporo, za kar smo jima iskreno hvaležni.
Ustanovni občni zbor Akademskega klu« ba za Društvo narodov se je vršil 14. t. m. in odbor društva je konstituiran takosle: predsednik Mencinger Stanko, iur.; podpred sednik Zwitter Franc, fil.; tajnik Vaida Branko tehn.; blagajnik Grossman Vlado, iur.; knjižničar Zajec Marijan, iur.; gospo« dar Kante Danilo, iur.; namestnika Pfeifer Janko. iur. in SenkoviS Milan iur.; revizor« ia: Schauer Dnlfe, abs. iur. in Maiaron Nan« de, abs. iur. Društveno razsodišče: Jelene Gojmir. iur.; Berlitz Leon, abs. iur.: Koče« var Ciril, fil.; Tomšič Ivan, fil. in Florjan« di Luce iur.
Zanimiva literarna obravnava
* Včerai smo med brzojavnimi vestmi kratko poročali o izidu procesa Luna-ček-Kujtmdžič v Zagrebu. Gosp. Luna-ček ie kulturni poročevalec in kritik »Obzora«. gosp. Kulundžič pa dramatik in oesn'k. Lunaček ie toži! Kulun-džiča radi žaliivega članka, ki je izšel v »Hrvatski Pozornici* ter ie vseboval na naslov kritika Lunačka izraze: pa-ralitik histerik. budalo itd. Ker je »Hrv. Pozornicas služben organ zagrebškega Narodnega g1edal;šča. ni mogel Luia-ček na tako netaktno pisanie molčati in ie citira' nisca nred sodišče. Kulundžič je skušal zavleči razpravo z izgovorom. da le bolan, toda končno ga ie sodišče privleklo «iz postelje» in obravnava se je vršila.
Predno so začeli z raznravo. je vpraša! sodnik dr. Korber obtoženca, če je nripravlien dati zadovoliivo iziavo. da bi se na ta način incident poravnal. Zastopnik gosp. Lunačka pa .ie segel vmes z besedo, da je to nemogoče ln ie zahteval, da se razprava vrši kot ie nrednisano. Obtoženi pisatelj Kuiun-džič je nato poiasnjeval. kako je mislil, ko je Pisal: rekel ie. da ie rabil omenjene izraze v gledališkem žargonu in da ni hotel kritika žaliti. Skušal je to dokazati potom tega. da ie prosil za zaslišanje gledališkega upravitelja dria Renešiča in igralca ter režiserja Tita Strozziia. Sodišče pa i1 dovolilo zaslišanja teh prič in ie izreklo razsodbo. Ta je bila bridka. Glasila se je na tri tedne za nora. na tisoč Din globe ter na poravnavo sodnih stroškov, ki niso
baš skromni. To je tako delovalo na obsojenca, da je preko časnikarjev sporočil svoiim tovarišem, naj pišejo hladno in trezno, kadar odgovarjajo svojim kritikom.
Bonačev beležni
KOLEDAR 1926
je letos Izvanredno elegantno opremljen in ima poleg r. katoliških in pravoslavnih praznikov tudi eeloletni pregled. Prodaja se v vseh trgovinah s papirjem v Sloveniji po Din 18-—. K!er ni na prodaj, raj se direktno naroči pri
I. BONAČ SIN v LJUBLJANI.
Trgoveem primeren rabat
Ze 50 let
uziuo
$vč\ sueteuni g!a$ I^ct rtejbeljla	za
čculje. 7161 •
Ona da Čevljem globok in tra« jen sijai ter hkrati ohrani in vzdrži usnje mehko.
Dobi se v vseh barvah.
Znižane cene
Jos. Rojtna - Ljubljana
Veliki senzacijski dnevi za L »biiano se pričnejo z današnjim dnem, saj predvaja kino { ,,Ideal" velikansko pusto'ovščino	|
!Z Železa	k' ^oce,a sP0P0'nI s svojimi vratolomnimi izvajanii.
,,Ideal" velikansko pusto'ovščino Človek	" tako na kopnem, morju, kakor tudi v zraku naš oboževani
Luciano Albertini
Čudili se bodete njegovim spretnim, vratolomnim, drznim igranjem, tako da bodete z na i več jo napetostjo in težko p ičakovali 11. dela in konca te pustolovščine.
L del se vrši v četrtek, petek, soboto, nedeljo. — — II. del v ponedeljek, torek, sredo. Predstave vsak dan popoldne ob: 3. i/sS 6. it&. 9. url, v nedeljo tudi ob '/ali. uri dop.
zlke, operni zbor ter celokupni pevski zbor Glasbene Matice, ki ga ie naštudiral gospod Srečko Kumar. Vse obiskovalce koncerta opozarjamo, da si že v predprodaji kupijo besedilo balad« In posebno pazno prečit tjo kratko glasbeno razlago, k! nh vpelje v lažje razHtnevasie dela samega. Tiskani program stane v predprodaji 4 Din. na večer koncerta pri koncertni blagajni pa bode stal 5 Din. Brez tiskanega besedila v roki skoro ne bo popolnega užitka. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
•
Posetnlke slavnostnega koncerta v proslavo rojstnega dne Nj Vel. kraila Aleksandra L. ki se vrSi v petek, dne 18. t m. epozaria.ii«, da si kupijo vstopnice že v predprodail. ki se vrši danes, v četrtek, in jrtri v petek v Matični knilgami ter na večer koncerta od 7. dalie pred koncertno dvo rano. Prav posebno opozarjamo še na besedilo ln rematlčno razlago dela. k! se dobiva v predprodaji po 4 Din. Koncerta priredi Uprava Narodnega gledališča s sodelovanjem Glasbene Matice ljubljanske.
Komorni večer, ki so ga priredili Rilrard Zika (violina), Ladoslav Zika (vilolončelo) in Janko Ravnik (klavir) snoči v filharmo-nični dvorani v Ljubljani, je v vsakem oziru Izredno lepo nspel. Pestremu sporedu, ki ie obsezal dela skladateljev Novaka, Straos
« sa in Smetane, so umetniki na splošno zalite vo trmogoštevilne publike dodali še odlomke iz Sukovega in Dvofakcvega tria. Podrobno poročilo o konertu sledi.
Naš paviljon v Filadelfiji. Iz Beograda poročaio: Komisija za presojo dospelih načrtov za iugoslovenski paviljon v Filadelfiii Je prisodila prvo nagrado v znesk i 6090 Din beograjskemu arhitektu Petru Kos rču in nje govemu bratu Branku, druga in tretja nagrada pa se strneta ter razdelita na tri dele, ki so bili prisojeni bratoma Kostičema asistentu tehnične fakultete Zlotoviču in beo grajskemu arhitektu tliču.
Smrt francoskega kritika. V Pariza je nedavno umrl pisatelj Andre Beaunier, k l-ttk' revije »Revne des deux Mondes« ln lista »Fcho de Pariš«.
Nastop članov dramske iole v Zagrebu.
V	petek, dne 18. t m. bodo ijrraii gojenci dramske šole v Zagreba pisateljice Oabrije-le Zapolske dramo »Njih četvero«. Stvar pri de na oder v režiji prof. Jože Ivaklča.
Premllera poljskega baleta v Zagrebu.
V	Zagrebu bodo imeli v torek dne 22. dec. premijero baleta poljskega sktadafilja Ro-žyckega »Pan Twaradowski«. Balet Je na-študirala znana plesalka Margareta Proma-nova, glavno,vlogo pa je zasedel baritmlsi Marko Vuškovič. Krstni predstavi b«j prisostvoval tudi avtoT, k! se pripelje v ta namen v Zagreb ia Prage.
Domače vesti
Jager pa jaga...
S snegom in hladom je prišel tisti čas okroe Božiča ko iaiter ere na iago. Posebno ob nedeljah puške bridko pokajo. kc Dohitijo vsi ljubljanski lovci na ladanie. Namreč, ladanie ni nikak nemč:zem. marveč lena hrvatska beseda in Domeni: podeželje Na nodeželiu vzdolž fioreniske in Dolenjske tore; ljublianski lovd ob nedeliah s svincem žegnujeio zaice. srnice in lisice, in baji kolosalno nanreduieio nri praktičnem vežbaniu v lovski latinščini.
Zgodilo se ie že letos, da je plašen zaiček na beru nred svi.ičenim žfgnom obvlsel z glavico v plotu med dvema plankama. Jager ga ni hotel kar tako sneti izmed plank kakor domačna kunca, nego ie na pravično razda'jo pomeril »n ustrelil v pk>t. A ie namesto zajčka odstrelil nlan''o. nesrečni zaiček pa ie srečno pobegnil.
Boli tragikomično je o.io nedeljo bilo z lisico, ki }i ie drre iasrer z dvema ši-brama fako obstrelil oči da ie sirota oslepela in io le lager s šibo gnal domov kakor cucka, otrokom za igračo.
Naravnost neverietno srečo pa ie Imel neki planinski župnik. Je šel na nedelio nonoldne na lov in z nabasano puško plezal po rebri navkreber. Pa mu ie na lenem iznodrsnilo in se ie dvocevka iznrožila. Toda on izrednem naključiu sta zadela oba strela: levi lisico. desni srnico Pa to še ni vse! Pri padcu na zadnio nlat ie gosnod župnik romandral tudi zaica in ko se ie z rokama zakrilil nad glavo, je v jel še jerebico.
Veseli liudie so naši iagri. So nač še iz stare humanistične, odnosno humo-ristične šole in ker se v šolah zano stavlia latinščina, jo oni z dvojno vnemo gojiio na iagi. Začetek ie dober. Bog jim daj srečo še nadaHe!
_ M. A. C.
*	Izpremembe v državni službi. Dosedanji referent pri direkciji za agrarno reformo v L;ubljani Albin R a d I k o n je imenovan za inšpektorja pri agrarni direkciji v Ljubljani. Nadalje so imenovani: Ivan Osojnik za pisarja pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru, Anton Pečnik in M. Feriančič pa za pisarja pri ministrstvu poŠte in brzojava.
*	Načr« novega odvetniškega zakona. Pra vosodno ministrstvo ie dovršiio načit novega odvetniškega zakona, o katerem ie razpravljala posebna komisija. Načrt se v kratkem predloži Narodni skupščini.
*	Božične počitnice na našib šolah. Kakor se iz Beograda poroča, se začno božične počitnice na naših šolah dne 24. decembra ln traiajo do 4. ianuarja 1926.
*	Na Italijanskih železnicah nnmerlranl sedeži Po odredbi prometnega ministrstva se na italijanskih železnicah z novim letom upeljeJo numerirani sedeži na vseh osebnih ta brzfh vlakih.
*	Smrtna kosa. V Češnjici pri Železnikih je umrla včeraj po dallšl In težki bolezni gdč. Zofka Demšarjev a, iz ugledne rodbine v Cešnlicl. Pogreb pokojnlce se bo vršil jutri ob 15. na pokopališče v Železnikih. — V Ljubljani je prem'nul včera' gosp Karel Turk. bivši črkostavec. star 62 let. Pogreb pokojnika se bo vršil lutrl ob 14. iz Vrhovčeve ulice št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Blag jima spomin, preostalim naše Iskreno sožalje1
*	Manilestačna zborovanja državnih nameščencev in upokojencev se bodo vršila v nedeljo, 20. t m. ob 10. uri dopoldne po vseh večjih krajih naše države. Na teh zborovanjih bodo javni nameščenci ponovno opozorili vlado na njene dolžnosti ter dvignili glas proti vednemu odlaganju rešitve njihovih vitalnih vprašanj. V Sloveniji se bo zborovalo v Mariboru. Ptu:u, Celju, Krškem Novem mestu. Kranju in v Ljubljani. V Ljubliani je »Osrednja Zveza lavnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo« sklicala takšno zborovanje v »Ljudski dom« za nedeljo. ob 10. dopoldne.
*	Kakšne vlnjete se smejo nalepljatl na poštne pošiljke. Ministrstvo pošte in brzojava razglaša pojasnilo, da so prepovedane samo vin ete, ki so nemoralne aH ki bi bile nevarne za javni red, in pa vlnjete ki bi za radi svojega političnega značaia mogle škodovati koristim države. Vinjete so dovoljene tud! v taozemskem prometu, samo poštnim znamkam ne smejo biti podobne.
*	Jugoslovensko učiteljsko udrnženje. V Beogradu se bo vršila dne 28. decembra izredna skupščina Jugoslovenskega učiteljske ga udruženia, ki !e sklicana na zahtevo ljubljanskega. zagrebškega In splitskega pover-Jeništva. Razpravlialo se bo o spremembi pravil ter o prosvetnem staniu v državi. Kakor javljajo, bo skupščina protestirala proti preganjanju nčiteljstva pod sedanio ero.
*	Vsem članom UJNŽ v vednost! Brzoiav ka. ki smo jo prejeli od Centralnega odbora iz Beograda sporoča, da se seia CO. v Mariboru v dneh 17, 18. 19 ln 20. t m. ne vrši radi prlsostvovania Centralnih odbornikov pri kon-lsip Ministrstva saobrača'a. kl Izdelava končno redakcijo pravilnika o postranskih prtaadležnosfih. — Pokrajinski odbor UJNŽ.
*	Mesto pisarniškega uradnika tretje kategorije se odda pri okrajnem sodišču v Koz jem in vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, kl bi se Izpraznilo tekom razpisa. S^ojeročnj pisane prošnje nai se vlože najkasneje do t5. ianuaria 1926. Prosilci, ki še Mso v d'žavni službi, moralo Izkazati znanje s'nvensVe«ra tezika v »ovorn In pisavi.
* BIvS 7. lovski bataVo« » Brucka ob M«ri. Preiell smo: Da vidimo, koliko nas le še med živim) ob 30 letnici komlsa, le nas aesetorica sklenila, da m sestane-no februarja 1926 in napravimo družabni Jubilejni dan. Vabim vse lovce bivšega 7. lovskega bataljona, ki so služili v letih 1895. 1896 ali 1897, da se gotovo oglasijo In pošljejo svoi
naslov z dopisnico na Frana Lotriča, St. Vid nad Ljubljano, kl poda nato posameznim natančne iša poročila. — Bivši »Jager«.
*	Razpisano zdravniško mesto. Okrajni zastop v Ormožu razpisuje mesto diplomiranega živinozdravnlka za ormoški sodni okraj s sedežem v Ormožu z mesečno subvencijo 1000 Din. Prošnje }e vložiti do 1. februara 1926.
*	»Rdeči križ« pa poplavljence. Društvo »Rdečega križa« ie oblastnemu odboru v' Ljubljani nakazalo 10.000 Din v svrho. da iih razdeli oškodovancem vsled povodnji v n.ariborski oblasti.
*	Društvo slušateljev Jnridlčne laknltete v Ljubljani si je za zimski semester 1925-26 Izvolilo sledeči odbor: predsednik Cvetko Branko, odborniki: Zajec Marijan. Koser Al bfirt, Siianec Milan, Puceli Ivan, Kante Vlado. B!eiwe!s Miron.	2365
*	Obrtniški koledar za I. 1926. ie izšel in se že razpošilia. Vsebuje važne informativne članke ter druge zanimive podatke, ki 'Ih naš obrtmk vedno potrebuje. Koristen ie pa koledarček tudi drugim krogom, kl se zanimajo za davčna, carinska In druga voraša-nia. Koledarček je tudi prav primerno božično in novoletno darilo mojstra sv > emu vaiencu. Stane le 10 Din in se naroča pri izdajateljstvu v Ljubliani. Dunaiska cesta 20. Obrtna društva in obrtne zveze ter vodstva tvbrtno-nadalievalnih šol. ki še niso vposlala naročilnlh listov, se s tem opozarja, da to čimprej store.	2372
*	Norveško ribje ol'e (Dorsch) in errul-ziio, garantirano pristno, medicinalno. priporoča lekarna Bahovec, Ljubljana (pri Čevljarskem mostu).	538
*	Redka ugodna prilika se nudi vsakoTur pri nakupu čevljev, ker tovarna Peter Kozina Ko. Tižič. razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno. dokler tra'a zaloga. Blago le garantirano naiboliše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici v Ljubljani, na Bregu štev 20.
*	Potresi v Bosni In Liki. Seismograiični aparati v vsej državi so v zadniem času zabeležili celo vrstn lahkih potresov, ki ima K> svoj epicenter med Travnikom in BiiJoj nom v smeri proti Otočcu ln Senju Potresi doslej niso napravili škode.
*	Ribe po I Din kilogram — seveda nt v Ljubljani, marveč v Splitu, kjer le bil lov na ribe v zadnjih dnen izredno uspešen. Nalovili so toliko sardel, kakor že več let ne. Mraz je prignal ribe v manjše zalive. V Splitu so proda.iaH ribe po ! Din za kg.
*	Pes našel listnico s 4000 Din. Preko nasadov Zrinjskega trga v Zagrebu ie predvče rajšnjim teke! pes, ki jc nosil v gobcu listnico. Nekaterim pasantom se je zdelo to prav čudno, a stvar se je kmalu poj-isnila. Na Zrinjskl trg je prihitela neka gospodična ter izpraševala pasante. če ni morebiti kdo našel listnico s 4000 Din. Opozorili so io na psa z listnico v gobcu. Gospodična 'e sledila psu. ki je končno v neki veži spustil listnico na tla. Tako je prišla zopet d« svojega denaria.
*	Nepoznana utopljenka. V bližini kolodvora v Kresnicah so potegnili liudje v pondeljek iz Save žensko truplo. Utopljenka Je bila okrog 35 let stara, šibke postave, kostanjevih las ter okroglega obraza. Oblečena je bila v zakrpane čevlje moJrikasto letno krilo z belimi obročki in zakrpano črtano bluzo. Na glavi je imela temno ruto. Na truplu ni bilo nikakih znakov nasllstva. in Je po slabi obleki sodeč, pognala neznane žensko v obup beda.
*	VePka tatvina priporočilnih pisem za Ljubljano. V Milanu so te dni ugotovili, da ie bilo iz brzovlaka Pariz-Trst ukradenih 780 priporočenih pisem, od teh približno 600 namenjenih za Ljubljano, kier bi morala dalje kartirati. Kakor se domneva ie bila tatvina Izvršena v Parizu.
*	Lepa Vida... Pred užiškim sodiščem se je vršila te dni zanimiva obravnava. Vi-dosava Milinkovič, najlepša žena v celi oko lici je bila strastna ženska ter je ljubimkala s celim selom. Končno se je silno zaljubila v sorodnika svojega moža. mladega Vučka Obradovlča Dogovorila sta se, da spravita s pota oviro svoie ljubezni: v spirazumu z njeno materjo Mileno sta npjela sel aka Ne-dcljka Gavrilovlča, ki je za lepo nagrado ustrelil moža lepe Vide. Žandarmerija )e pri šla storilcem na sled in prošlo soboto se je v zadevi vršila sodna obravnava. Zaslišanih je bilo mnogo prič. Nedeliko Gavrilovič in Vučko Obradovlč sta bila obsojena na smrt, Vidosava in niena mati pa vsaka na 30 let težke Ječe. Občinstvo je razsodbo pozdravilo s klici: »Živela pravica!«
Za nakup
božičnih daril
posebno oblačilnih predmetov, sukrni, ženskih modernih plaščev, volnenih telovnikov je najbolj priporočljiva tvrdka
Fran Lnblč, Pred šfeofl o 19.
Za Božič:
Šivalni stroji
Eicella Kolesa
Radio - aparati
Najlepša darila!
i. Goreč, Mata Lia
Smejali se boste
kakor še nikoli, ker tako dobre burke, kakršno Vam v kratkem prinese Elitni Kino niste še nikoli videl?! Pazite na prihodnje naše oglase!
Iz Ljubljane
u— Za kraljev rojstni dan vabi «Atena» mladino ta prijatelje mladine k »Pravljicam za deco», katere bo umetniško prednnšala gdč. Sturmova v mali dvorani Narodnega doma od 5. do fi. are pop Pričakujemo, da pozdravijo starši in naši vzgojitelji nove prireditve s pravim razrnnevanlem.
u— Znižanje občinskih prlstojbta. Prejšnji občinski svet liii>'janski s klerikalno večino Je uvajal nove občinske davščine kar na debelo, nikjer se pa ni poznalo, kaj ie s povečanimi dnhodki ukrenil. Javnosti je bilo samo znano, da vlada v mestni občinski blagajni poleti in pozimi velika suša. To Je bilo v času. ko denarna !n gospodarska kriza še ni bila tsko občutna kakoT danes! Te dni pa se !e «Slovenec» naenkrat spomni!, da bi bilo dobro, ako b; se občinske davščine znižale ta je začel zahtevat! od gerentskega sveta, naj lih uhlaii. Gospodje v klerikalni stranki so prišli s svojo zahtevo nekoliko prepozno, zakaj gerentski svet Je že pred tem sklenil, da se vodarina ta trošarina zniižata za 2 odst. Rržkone so sliiatl nekaj zvoniti o tem sklepu gerentskega sveta, pa so hitro pričeli zahtevati v »Slovencu« znižanje občinskih davščin, da bi še ob pravem času pokazali svoio «skrb» za IJrhllanske davkoplačevalce. To skrb bi seveda najlažie r>okazali svoječas-no v občinskem svetu, ko so nakladali ljubljanskim davkoplačevalcem samo nova bremena.
u— Vlsokošolcl! Znani naš rojak, svetovni potnik g. Ralčevič ki se mudi te dni v l.lrbtiani. bi predaval nocoj cb 20. ari v Akademskem kolegiju o svojih vtisih z vseh delov sveta. Predavanle ie namenjeno samo za vi»oko<oice. ki bodo gotovo radi po-setlli ta zanimiv večer.
u— Važno za rezervne oficirje. Vsi rezervni oficir]! nai se udeleže današnje slovesne službe božie v stolni cerkvi sv. Nikolaja ob 10. dopoldne. Pravoslavna slovesna služba božja bo ob 9. url <topo'dne v kapeli vojašnice vojvode Mišlča. kateri naj prisostvujejo vsi rezer/oi of!cirji pravoslav ne vere. službi božii ob 10. (Jop. v evangelj-ski cerkvi pa rezervni oftetrii evangelijske vere. Ob 11.30 sprejema komandant divizije voščila v oficirskem domu (vojašnica vojvode Mišlča.)
u— Sprememba posesti. Zeschkovo vilo na Erjavčevi cest? v Ljubljani je kupi! te dni g. 1. Horvat, notar v Kamniku, za 700 Cfsoč dinarjev.
u— Mestna Orjuna Ljtibliana priredi ob priliki 10-letnice umika hrabre srhske vojske čez A'baniJo, v soboto dne 19. decembra ob 20. uri predavanje v salonu gostilne Mrak na Rimski cesti O junaštvu kralja OsvoboditeMa in njegove vojske bo te prijaznosti predava! znan! jugosl. dobrnvoijec g. proi Jera«. Vabimo članstvo vseh mestnih organizacij ta p n. narodno zavedno občinstvo, da se te prireditve čim številnejše udeleži. — Vstop prost. — Mestni odbor.
u— Odbor UdrtiženJa vojnih Invalidov, vdov in sirot, podružnica v Ljubljani, javlja vsem svoj »m članom ta članicam, da se vrš! bolnica v nedeljo dne 20. decembra ob 9. uri dopoldne v veliki dvora«; Mestnega doma. Uljudno vabimo, da se ud?!eže invalidske bo-žičnice vsi, ki so nam s svojimi prispevki pripomogli k temu slavju t»r vsi prijatelji vojnih žrtev.	2374
Vse izpuščaje na licu,
Hšeje. tnoz-Me, zaiedsvce. krvave podplutbe
solnfne In rudeče r>ege itd zalamčeno odstranluje natiška emti'zlia V'sg. g ne AdePna PatU«. edino perfe-.tno In ne-!k»dlllvo, od mnojh zdravnikov priporočeno sredstvo za umivanie polti, Iti on^meočujt guban ie kože ter daje obrazu mladeniči Izraz In svežost Vsak dan prihajalo številna rri-znatna pisma. Dnb va se v vsrh Irkarnth, dro-perilah In paifumeriiah za ceno Din 30-- za stckien^i-o. G'avno sHadišč« za Jugosl-iviio Zagreb, Gajeva ulica 8.
u— Drl. borza dela v Ljubljani. Od 29.
novembra da 5. decembra je btlo v Državni borzi dela razpisal 180 službenih mest. 408 oseb je Iskalo dela, v 166 slučajih Je borza posredovala z uspehom in 2! oseb je odpotovalo. Od 1. Januarja do 5. decembra Je bilo skupaj razpisanih 5417 prostih mest. 7889 oseb je tekalo dela, v 3304 slučajih Je borza posredovala z uspehom ta 2066 oseb Je odpotovalo, u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Od
7. do 14. decembra se Je rodilo v J.juhljani 26 otrok (15 moškega m 11 ženskega spola), umrlo pa ie 6 moških m 5 žensk skupaj torej 11 oseb in sicer: 4 o<sebe za b^lez-n-fjo na srcu. 2 za jetlko 2 za ostarelostjo, 3 osebe pa vs!ed drttgih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed umrlih so 3 osebe dosegle starost nad 70 let Na nalezljivih boleznih Je obolelo 7 oseb: 4 na dušHIvem kašlju, 1 aa legarju, I na škrlartnki in 1 na davleL
u— Umrli v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljenj sledeči smrtni slučaji: _ Ana Zupet, kočarlca, 75 let — Anton Vklic,
i vojni invalid, 26 let - Fran Polše, delavčev sta. 3 leta. — Vladimir BricelJ, sin že-leonaškega uslužbenca. 12 dni.
u— Jerebica sredi LJubljane. Včeraj opoldne je glad prignal neko Jerefcloo pod kap male hKfce med Narodnim dimom, palačo j Trboveljske premogokopne družbe ta prvo državno gimnazijo. Najbrže je zvedela, <te se ondi redno vsak dan krmijo kosi. ščlti-fcovd, škrjanci. vrabci ta druge ptičke. Ubo ge živaflce ni prav nič motilo veselo vrve-I nje dljašrva, k! je vrelo iz bližnje šole. —
Novost!	Ali ste ie poizkusili?	K^vostS
Ka| Je Marušm?
Marušin ie naravno izdeiana tekočina, ki ods rani vsakovrstne madeže in naj si bo svila, volna, klobučevina, preproge itd Z Marušinom snaženo biago izgleda kot novo in ne kaže nikakih madežev Dobiva se v vseh trgov nah.
Pazite oa zaaaibo „R3araš n"	12520-a
BEGBSSS<3BaBBfimB«'EmSS&m.ia
R
S
■ ■ ■
C
Danes velika pustolovščina
,Č!ove& iz železa' g
g
Kino Sdeal. 3
a
Občinstvu nujno priporočamo, da pridno krmi sestradane ptice ter jih tako reši gotovega pogina.
u— Vlom v delavnico V delavnico ključavničarskega mojstra Josipa Rebeka na Cankarjevem nabrežju je v noči na torek vlomil zlikovec. Vlom se pa svedrovcu nI izplačal. Našel Je namreč le 25 Dta, zato pa si Je nabral okoli 40 specilatalh vitrihov. Storilec se bo s tem orodjem poskušal od-škodovati drugod
u— policijske prijave. Od torka na sredo so biti prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tafvm-i, 1 sum vloma, 1 prestopek ka-ijemja nočnega miru. 1 prestopek nedostojnega vedenja, 10 prestopkov cestnega policijskega reda In 2 prestopka kaljenla nočnega miru. Aretacij- sta bHi izvršeni 2 ta sicer: 1 radi pijanosti ta 1 radi nedostojnega vedenja.
„Bela sestra"
Radi drž. praznika se vrši predstava danes tudi ob pol II. url dopoldne. Da se omogoči hidi revne'šlm slolem videti ta naHepšI Plm. je vstopnina k predstavam ob pot IU 3 In 5. ori »hlčalna ob 7. in 9. uri pa za 2 Dta višla. Prcskrblte si pra. voča«"» vstoon'ce.
KINO .LJUBLJANSKI DVOR*
Tc'pfnn 730
!z Maribora
a— Vojaška parada povodom rojstnega d>ne Nj. Vel. kralja se bo vršila danes po svečam maši na Glavnem In Rotovškem tr-uu. Maša ie napovedana ob 11. v stolni cerkvi. Pri paradi bo sodelovala tudi vojaška godba. Trgovine bodo zaprte le od 11. do 12. ure.
a— V tajni seji obč. sveta so razpravljali predvsem o raznih prošnlah za sprejem v občinsko zvezo. Nastavllenci mestnega električnega podjetja d<be kot po ostalih zasebmh podjetjih 13. plačo, pragmattzira-ni mestni nastavljeno polovico mesečne plače, tudi oni, ki so bi U šele tekom leta sprejeti ia ostati mestni delavci. Za napravo načrtov mestnih poslopij sa priznali prizadetim v stavbenem nradu honorar 15.000 Din. Obenem je občinski svet razpravljal o potrebi tujega nadzorstva pri zidavi mestnih poslopij, da ne bo stavbeni urad ob .nem sodnik v lastni zadevi. Baje je Imela občina v tem ozrru že škodo, ker so vzidava!! mokro opoko ta podobno. Rešenih je bilo tudi več personalnih zadev mestnih uradnikov. Prošnja Študijske knjižnico za tretjega uradnika Je bila odklonjena.
a— Zima v šolah. Prejeli smo: Nedeljsko «Jutro> je prineslo pritožbo staršev, češ da so nekatere mariborske šole, predvsem šola v Cankarjevi ulici, nezadostno kurjene.
V	kolikor so te vesti točne, bi bila morala ugotovrti šolska uprava fa v slučaju potrebe prekiniti s poukom, kajti pri nenavadno hudem mrazu zadnjih dni so se izkazale centralne peči za nezadostne, tako v šoiah v Cankarjevi in Miklošičevi ulici, kakoT v veiikožupanijski in sodniiski palači. Ker ni mogoče več storiti kakor da se prične kuriti za prihodnji dan že o polnoči, pač ne zadene nikogar, ne Mastnega šolskega sveta in ne Mestnega gradbenega urada krivda za to nepriliko. Specijalno za kurjavo v Cankarjevi šo!i žrtvuje mestna občina letno 114.000 Din In je le obžalovati, da tako draga kurjava nI v stanu ugodid potrebam. — Za Mestni šolski svet v Marfooru: Dr. P. StrmSek.
a— Nadaljni program Ljudske univerze v Maribora. Po prav dobro uspelih predavanjih o rtiski arhitekturi (dr. Štele) ta ruski duši (B. Borko) bo nudila Ljudska univerza svojemu občinstvu, zlasti še prijate-liem ruske kulture, več nadaljrtih predavanj
V	petek dne 18. decembra bo predaval g. prof. Gruntar o ruski pokrajini. Ob lepih skeptičnih slikah bo popeljal slušatrite v s ta ros lavno Moskvo z njenim di vitim Krem-lom, v monastlrski Kijev, v slavni Nižnij Novgorod. zibelko ruske državnosti, v ponosni Petro grad. na matuško Volgo ta v mnoge druge tipično ruske pokrajine, opisujoč hkrati njih kulturni pomen za ruski narod. — V pondeljek dne 21. decembra 60 predaval predsednik Ljudske univerze g. inž. Janko Kukovec c Tolstem. To predavanje bo obsegalo mlada leta velikega ruskega pisatelja ta verskega misleca. Predavatelj bo načrta! v širokih potezah njegove prve divne umotvore in citiral Iz njih najbolj markantna mesta. V središču pa bo sta lo čudovito življenje Tolstega samega. Predavanje se bo nadaHevalo po novem letu Predavatelj bo načrta! v širokih potezah njegove prve divne umotvore !n citiral iz njih najbolj markantna mosta. V središču pa bo stalo čudovito življenje Tolstega samega. Predavanje se bo nadaljevalo po novem letu. Predavatelj bi poskušal podati enotno ta zaokroženo slfko o življenju ta de^ lovanju Leva Tolstega ter zajeti njegove ideje In nazore o temeljnih problemih sveta in človeka.
a— Olajšave za prireditev dobrodelnih ln humanih društev. Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru je prejelo od ministrstva ftaanc, generalne direkcije posrednih poreza v Beogradu, pod br. 81.563 dopis od 24. nov. 1925., ki olajšuje raznim dobrotvor-n!m humanim društvom prirejanje raznih
Na,bolj hv.lr-m ln ča^u nrlmenia boz.čnr tn navo etna darila to 12o02 a
trnežna iirta olnm io M\\i
Zm mal denar nabavite vas vrste istih edi"Ole v deta Ir. trgovini konfekcijske tovarne FRAN OEitEiiOA & OJE., LJU3L.-AI8A,
Gradišče 4. Tel (nt ?4J Eriavčeva cesta 2.
zabav ta drugih prireditev v splošno koristne svrhe. Dosedaj se je za točenje pijače na takih prireditvah zahtevala taksa iz tar. br. 62 taksne tarife. Dopis pravi, da se točenje pijač na prireditvah humanih društev, katerih dobiček je namenjen izključno v humane svrhe, mo-a smatrati kot sestavni del dohodkov od zabave, kakor na pr. tudi od prodaje cigaret kruha itd., in sicer v slučaju, ako drušn-3 izvršujejo točenje pijač v svoji režiji.
a— Planinski Silvestrov večer pri Ruški koči na Pohorju bo zopet zbral vse planince in ljubitelje narave pri Sv. Arehu. Pri koč! so na razpolago sanke ter se lahko sanka do Ruš. [zboren sneg, dobra smuka.
a— Udruženje mariborskega uč:teljskega naraščaja priredi v soboto dne 19. decembra ob 20. uri v slavnostni dvorani državnega moškega učiteljišča akademijo.
a— Kolodvor na Teznn se bo polagoma vendar !e uresničil. Ker je občina prispevala 100.000 Din, je železnica pričela včeraj z naslpanjem za pripravo prostora ob tovarni Stavbene družbe, kjer bo postavila osebni kolodvor.
Iz Celja
e— Gremij trgovcev v Celju naznanja,
da ostanejo glede na bližajoče se božične praanike vse trgovine v Celju, rzvzemši nekaterih iz špecerllske stroke, v nedeljo dne 20. decembra odprte. — Načelstvo.
e— Planinski sejem. Savinjska podružnica SPD naznanja, da priredi dne 6. marca prihodnjega leta v Celjskem domu drugi planinski sejem.
e— Umrli meseca novembra. Meseca novembra je umrlo v Celju 18 oseb. Od teh dve v mestu, petnajst v javni bolnici ta ena v invalidskem domu.
e— Javna seja občinskega svc-ta se b ■ vršila v petek, dne 18. decembra ob pol 7. uri zvečer. Na dnevnem redu so poročila iz raznih odsekov.
e— Nove ravnalne cene za meso. Mestni magistrat celjski Je po zaslišanju izvedenca pristal na sledeče od zadruge mesarjev ir prekajevalcev v Celju sporočene cene Z3 meso: 1.) za 1 kg mesa volov in telic: za sprednje dele do 16 Din, za zadnje do 18 Din. 2.) za 1 kg kravjega mesa in mesa bikov: za sprednje dele do 12 Din, z& zadnje do 14 Din. Obenem objavlja mestni magistrat po zaslišanju izvedenca, da je smatra ti za telečje meso dosedanje cene za primerne, to je: za sprednje dele do 17 Din: za zadnje do 19 Din. Te cene je smatrati za ravnalne cene od 14 t m. naprej.
o— Iz obrtnega sveta. Na sestanku članov občeslovetrskega obrtnega društva v Celju je bilo dne 15. decembra sklenjeno, da naj ostaneta zvezi obrtnih zadrug tudi za naprej ločeni za obe oblasti G'ede glasila »Obrtnega vestnika» pa je bilo sklenjeno, da naj Zveza stori vse, da se glasilo vzdrži ter Še spopolni in utrdi.
e— Rezervni ollcirjl! V soboto dne 19. decembra cb 20. uri se bo vršila v rdeči sobi restavracije Narodnega doma v Celju važna konferenca »Udruženja rezervnih ofi-cira i ratoikai. Poroča predsednik ljubljanskega pododbora, g. inž. Ladislav Bev«-'. Vabljeni so vsi rezervni oficirji! Kdor pomotoma ni debi! pismenega vabila, nai sm: tra to notico kot vabKo. — Sekcija Celje.
e— Poučn! tečaj esperanta. Klub esperL tistov v Celju opozaria interesente, da se vršijo tečaji vsak čerrtek in soboto In sicer za enkrat v ravna te'J ski sobi Prevozne dru? be (poslopje carinarnice) ob S. uri zvečer. Vsi, ki sc želijo posvetit! pouku tega jezika, naj se ob navedenih dneh pred poukim prijavijo pri predsedniku kluba. Učnfca mesečno 20 Din, pristopnina 5 Din, članarin;; 24 Dta letno. Slovnice se dobijo ori klubi Načelstvo.
Zahvala
Podpisan: se zahvaljuje Vzajemni zava> rovalnici v Ljubljani, ki mu je odškodnine za požar 14. X. t. 1. vzlic temu. da bi mu isto lahko odrekla, v polnem znesku izplas čala.
Poljsiča, 16. dcccmbra 1925.
Simon Kudovermk
Gostili pr! P??!ezu
(pri ,sJeric5"*
PreSernova ulica šie»i!ka S.
Naznanja se Vam, ki ste ljubitelji dobrega vnea in dobre hrane, da so se lokali v gostilni preuredili. S 15. dec se je zopet otvorila prvovrstna kuhinja in so vsak čas mr>aia in g op k a jed la «3 razpaJaitio. Sprejemajo
se abenenti. V no prvovrstno. — Postrežba so.idrea in točna. -Za obiien ob!sk se pripor, čata
Tonce in Jerica Žičkar
Vzroki nazadovanja v pridelovanju detelje in detelj-nega semena
I* prizadetih trgovskih krogov smo pre« jeli naslednji članek:
Detel ino seme je za nas jako važen pred« met. Detelja ni samo kot krma izredne važ« nosti, nego ona dovaja tlom tudi dušik in s tem popravlja zemljo. Vsak dober gospo« dar gleda na to. d« zasej« v gotovem vrst« nem redu vsako parcelo z deteljo, da ji v gotovih presledkih vrne to, kar ji odvzema« jo druge bilike. Razume se pa. da zavzema detelja v krajih, ki ne razpolagajo s trav« niki in so siromašni na senu, najvažnejše mesto kot krma živini.
Pravilno je torej stališče, da se pazi s po« klicane strani, da pride seme te tako važne rastline čim manj pomešano z raznim dru. gim semenjem na trg. Posebno pažnjo je treba obračati na to, da ni pomešano s škodljivim semenjem, od katerih je najbolj škodljivo seme predenice. Je to parazit, ki se ovija okoli stebla detelje in jo s tem zadržuje v rasti ter uničuje. V vseh drža« vah sveta obstoje naredhe glede na uniče. vanje predenice: torej je tudi pri nss umest no. da se za to pobriga državno oblastvo. Treba pa se je ozirati na to. da ie popol« no očiščenje detelinega semena od prede« niče naenkrat nemogoča stvar, ker je veli. kost, obseg in oblika enega kakor drugega semena popolnoma ista in ker še nikdo ni moge! iznajti naprave s siti in trijeri. s ka« tero bi se moglo odbrati baš seme prede« niče, ne da bi odpadlo poleg te ga tudi tiso. če in tisoče zrn detelje.
Iz navedenih razlogov je torej naredba ministrstva, s katero se zabraniuje trgov« cem spravljati v promet detel ino seme, pri katerem ni konstatiralo državno preizku. šcvališče semen, da se ne nahaja v njem niti eno zrno predenice. jako nepraktično. Franciia in Italija sta rabili 30 let inten« zivnega dela. da sta prišli do tega, da pro. izvajata čisto di-telino seme brez prede« niče. To pa seveda nista mogli doseči s tem. da bi ovirali legitimno trgovino v delu, nego na ta način, da sta prosto dovoljevali v pr. vih letih 30 zrn predenice na en kilogram detelinega semena in da sta šele vsako tret« je. četrto leto postopno manjšali število zrn dokler niso po 30 letih prišli do mož« nosti, da spravi jaio v promet «amo Cisto se. me. opremiieno * državno plombo in potr« di!om čistoče. Med tem časom, ko so s tr« govino postopali na ta način, so pošiljali v vsa produktivna mesta detelinega semena svoie učitelie. ki so imeli dolžnost, da pre« gledaio vsako parcelo, posejano z deteljo. Kjerkoli so naleteli na predenico, so pouče« vali ekonome in kmetovalce, kako se uniču« je na polju še ne dozorela predenica. Dr« žavna obtastva, občine, poljedelske zadru« gg in tudi sami trgovci so razpisali nagrade na one producente, ki so imeli najčistejša deteliišča in k! so torei producirali trdi najčistejše seme. Na ta način sta ti dve dr. žav) dospeli postopno do take veljave v produkciji detelinega semena, da izvažajo danes za sto in sto milijonov frankov in lir prvovrstnega detelinega semena v svet.
To pot in ta način si je Izbrala tudi na. rredna Češkoslovaška. Ta zavzema danes v trgovini z deteljnim semenom že jako važ no mesto.
Kako pa je pri nas? Postavljena so v vsem tri državna preizkuševališča. od kate« rih ima n. pr. zagrebško v svojem delokrogu celo Hrvatsko, Slavonijo, Bosno in Herce. govino. Pri tem preizkuševališču sta zapo. slcna dva uradnika, ki seveda ne moreta iz. vršiti niti najminimelnejši del svojega po. sla, ker se od njih zahteva delo, ki bi ga moglo težko izvršiti mnogo večje število uradnikov. Nič boljše, ako ne cclo slabše, je v tem oziru v Ljubljani in Beogradu. Ra. di tega izvršujejo maloštevilni uradniki sa. mo ono, kar jim je najlažje, in to je kon. trola trgovcev v centrih samih. Ni potreb« no, da posebej poudarjamo, da s tem ni do« seženo nič, kar bi popravilo in dvignilo na« šo produkcijo, to pa zato. ker trgovci, od kar ie agrarna reforma razdelila večja po« sestva, ki so edina producirala čistejše se« me, ne morejo nakupiti v državi sami se« mena, ki bi se dalo očistiti, in uvažajo že očiščeno seme iz Francije in Italije ter s tem zadoste zahtevam, ki jih stavi nanje naredba ministrstva. Uspeh tega je nas! cd. nji:
1.)	Trgovec se je za blago, ki ga pridelu« je naš kmet v najslabši kakovosti, popolno, ma preneha! zanimati, ker ga pač ne more očititi. Blago je tako slabo, da se v po« edinih primerih ne more več govoriti o šte« vilu zrn predenice nego o odstotku v ki. "ogramih. Trgovec zato uvaža francosko in italijansko blago, ki se mu plombira goto. vo v vseh primerih in ima vsaj s te strani miren posel.
2.)	Francosko in italijansko blago odgo. varja zahtevam ministrstva, ne odgovarja pa našim prilikam. Izkušnia nas je namreč izučila, da se uporablja blago tega izvora z uspehom samo v krajih z zelo blagim pod« neb jem, medtem ko t ostri zimi pomrzne. Trgovec ie torej napravil svojo dolžnost ter spravil v promet blago, kakršno mu je predpisano in dovoljeno, vendar je to bla« go. ki je za naše kraje neprikladno in pri katerem nima kmetovalec nikake garancije, da bo mogel tudi kositi produkt posejane, ga semena.
3 ) Za blago, katerega se uvaža okoli 150 vagonov letno, izvažamo okoli 30 — 40 mili« jonov dinarjev in slabimo s tem našo trgo« vinsko bilanco. Pod srečnejšimi »kolišči, nami bi mogli vsaj za toliko vrednost sa« mi izvažati deteljnega semena.
4.1 Kmetovalec, ki svojega pridelka ne more prodati legitimnemu trgovcu, ga proda hiez vsak kontrole pod roko drugemu kme« tovalcu. S tem pa je doseženo le to. da se predenica, ki se razmeroma močnejše in hitrejše razvija kakor detelja, vedno bolj
množi in se končno tako razmnoži, da pri« demo pri pogledu takih detel iišč nehote do prepričanja, da so to naravnost kulture za zbiranje predenice. Polagoma se okužujejo s predenico. katere seme se prenaša z ve« tram, po pticah in celo z gnojem, v kate« rem se to seme ne razkroji, tudi sosednja in celo oddaljenejša deteljišča.
5.) Ako se temu zlu ne postavimo v bran. bo kmetovalec prenehal gojiti deteljo in ta« ko seveda tudi seme. ker mu postaja kako« vost tega semena vedno slabša in se mu ne izplača gojenje. Tako bomo končno p rim o« ranf. da uvažamo vedno večie množine de« telinega semena, in to kot agrarna država, ki bi morala sama letno izvoziti nekaj sto. tin vagonov tega semena in bi s tem seve« da le ugodno uplivala na našo trgovinsko bilanco. Tako pa jo od leta do leta le sla« bimo. Samo, da se zadovolji naredbi mini« strstva, se izvažajo milijoni dinarjev, uva« ia pa se zato inozemsko, našim podnebnim razmeram neodgovariaioče blago. Na dri-gi strani pa prodaja kmetovalec brez vsake zapreke in kontrole popolnoma svobodno svoie popolnoma okuženo blago ne le so« sedom. ampak tudi iavno na sejmih in tr« gih. Kontrola se vrši popolnoma enostran« sko samo v glavnih centrih, medtem ko se na deželi prodi ia kar se hoče.
Trgovina z deteljnim semenom je cvete« la pri nas že pred voino. Bili so predpisi, strogi predpisi, toda gledalo se je tudi na to. da se z eno samo naredbo ne da urediti pridelovanja tega predmeta, nego le s pod« piraniem in poučevanjem pridelovalca. Uči« li so ga. kako se to zlo zatira na licu mesta; grad 1 so torei s temelja, a ne s strehe Le če bomo sledili temu primeru, bomo mogli govoriti o trgovini in izvozu detelinega se» mena. a do tedaj o vsem tem ne moremo govoriti. Umestno bi torej bilo, da mini« strstvo za kmetijstvo in vode stavi vsem županiiskim, sreskim in občinskim polie« delskim inšpektorjem v dolžnost, da obho. diio vsa deteljišča in da poučujejo produ, centa, kako se zatira in uničuje predenica. Dalje bi bilo treba pisati o tem v vseh stro« kovnih listih, opozoriti poliedelske zadru« ge. da prirejajo predavairia in pouče »-voje zadrugarje itd. V tei sn-eri ie Silo pri nas storjeno mnogo že pred vojno, o tem obsto. ji cela literatura: potrebno bi bilo izbrati samo koristen sistem in delo nadaljevati. Vsporedno s tem naj bi se dovolila za prva tri ali štiri leta gori opisana prostost po francoskem načinu, da si vsaj nekoliko op o. more produktivnost tega semena. S poprav« ljaniem kakovosti bt se postopno manjšala ta prostost. Prodaja ca sejmih in trgih pa bi se naj podvrgla strogi kontroli. Skušnja nas uči, da je navedeni način postopanja pri gojitvi detelje in njenega sunena ed:no mogoč ter pripraven: to bi bilo le v našem interesu, da se ta stroka dvigne na ono mesto, da nam more koristiti pri poliede!« stvu. živinoreji kakor tudi pri naši izvozni trgovini.
Narodna banka S^S
Stanje 8. decembra 1925.
(V milijonih Din: v oklepajih spremembe napram 30. novembru t. 1.)
Aktiva: kovinska podloga 464.6 (— 22.3); posojila 1287.9 (+ 30.1): račun za odkup kronskih novčanic 11S6.3; račun začasne zamene 346.7: državni dolg 2966.3: vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic 2138.3: saldo raznih računov 9082 (— 14.5). Skupaj 9298.6.
Pasiva: vplačani del Klavnice 28 0; rezervni fond 6.4; novčanlce v obtoku 60822 (+ 65.0); državni račun začasne zamene 346.7: državne terjatve po raz. nih računih 80.3: razne obveznosti 541.6 (_ 71.9); državne terjatve za založene domene 2138.3: nadavek za nakupovanje zlata za glavnico in fonde 74.7. Sku paj 9298.6. _
Tržna ooročUa
Novosactska blagovna borza (16. t m.) Turščica: baška. nova, 1 vagon 125; sremska, nova. 5 vagonov 132.50; sremska. pariteta Indjlia, za feibruar-marc-april, 30 vagonov 140. Moka: baška, «5», 1 vagon 360. Tendenca mirna.
Zagrebški tedenski sejem (16. decembra.) Obilen dogon. Tudi svinj je bilo mnoga Poset je bil spričo božanja božičnih praznikov zelo velik, vendar je biio trgovanje precej slabo. Nakupilo se je nekaj prvovrstne živtne za Dunaj iti nekai slabše vrste za Italijo. Italijani so nakupili tudi nekaj konj za Trst. Cene siemskim živim svinjam so padle za 1 — 1.50 Din, a domačim pitanim za 50 par, tkičim so cene drugim vrstam svhij ostale nespremenjene; drobnejšemu blagu so celo porasle za 50 par pri kg. Nadalje so spričo obilnega docona padle cene teletom za 1 Din pri kg. Cene krmi čvrste. Notirajo za kg five teže: voli I. 10 — 11, II. S — 9, HI. 7 - 7.50, bosanski I. 8.50 do 9. H. 7.50 — 8, III. 6 - 6.50. krave I. 8 do 9, II. 6 — 7, III. 4—5, bosanske krave II. 5.50 — 6. III. 2.75 — 5, mlada živina 10 do 11.50, teleta 7 — 10 (zaklana 11 — 13>. svinje domače mesne 11 — 13. debele 11.50 do 15, sremske 14 — 15 (domače zaklafle 15 do 16, sremske aaldane 16 — 17.50), prasci do 1 leta 10 — 11-50. preko 1 leta 11 do 12.50 Dm. Krma: seno I. 90 — 100, H. 75 do 100. detelja ta lucerna 125 — 150, otava 120 — 125, slama 75 — 100 Din za 100 kg.
Dunajski svinjski sejem (15. decembra.) Dogon 14.468 komadov. Mesne svinje so se podražile ob živahnem povpraševanju za 15 grošev, dočim so se debele svinje zaradi večjega dogona pocenile do 30 grošev pri kg. Notirale so za kg žive teže: mesne svinje 1.70 — 2.25. debele 1.70 — 2.15 šilinga.
Dunajska borza za kmetijske produkte (15. decembra.) Na ameriških borzah so tečaji včeraj sopet nazadovali. Ta mlačna po ročila so znatno upHvala na današnje dunajsko tržišče ia so interesenti pokrivali samo najnujnejšo potrebo. Cene nespremenjene
samo rž se je pocenita za četrt šilinga. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno blagov-nopTometn.! davek brez carine na debelo: pšenica: domača 40 — 41, marchfeldska 38.75 — 39.25, madžarska potiska 42.50 do 44.50; rž: domaČa marchfeldska 30—30.50; ječmen: domači 35 — 42. slovaški 41 do 44; turščica: 23 — 24: oves: domači 28.50 — 30.50. madžarski 27.50 — 29.50.
= »La Slovenle« ie napis daljšemu članku. ki ga ie priobčila v svoji zadnji števiiki »Revue čconomique et financlčre de Bel-grade« izpod peresa znanega gospodirsk> ga publicista g. Jaše Grgaševiča. V članku, ki bo nudil Inozemcem. kajti reviia ie namenjena naši gospodarski propagandi v inozemstvu. prav lepo in pregledno sliko o raz voiu In položa u obrtne tn Industrijske delav nosti v Sloveniji, opisuje g. Grgaševič udi utise, ki rih je dobil o naših pokTaiin-vkih le-rrtah in o gostoljubrosti prebivalstva. G. Grgaševič je sedai eden izmed redkln <d-rosno. celo edini v Beogradu, ki se v sistematični gonji napram naši podij^n isti trudi, da piše in razpravlja tudi v domačih izvenslovenskih listih strogo objektivno o Sloveniii, za kar mu gie danes vsekakor veliko priznanje.
= Ste'iibessova podjetja v privatnih rokah. Iz Beograda poročaio: Ministrski svet je sprejel predlog ministra za šume in rudnike. nai se gozdno podjetje Dobrljin — Drvar, takozvano S>teinheissovo podletie. katerega lastnica je država, izroči potom <"avne licitacije v zakup z vsemi pravicami izkoriščanja vsega gozdnega kompleksa tega pod retja. Le še progi Prijedor-Knin in Srebrnica Jajce se izločita iz podjetia in izročita v upravo železniškemu ravnateljstvu v Sa-a-jtvn.
— Nova družba za vskladiščanje in špedicijo blaga. Pod vodstvom Jadransko podu-navske banke v Beogradu se ie ustanovilo v Ljubljani podjetje Javna skladišča, družba z o. z., pri kateri so poleg benke udeležene 3 ugledne ljubljanske tvrdke. Nova dntž'»a ie kupila cel kompleks zgradb I. ljubljanskega javnega skladišča Krisper & Tomažič na Dj rajski cesti 33. kier je sedaj poslovala Balkan. d. d. ki radi likvldaci'e preneha s poslovanjem. Družba se bo bavlla z vskladi-ščaniem ln spediciio blaga ter začne poslovati z novim letom.	2370
= Izenačenje trošarine na pivo. Finančni minister je glasom tarife k zakoru o troša-rini z odlokom 5. t m. odredil, da se od 1. januarja 1926. dalie mora trošarina na pivo v celi kraljevini pobirati po hektoliterski stopnii ekstrakta.
= Dopolnilna prenosna taksa za dobo 1926./30. Finančni minister 'e z odloko.n 1. t. m. odredil, da se dopolnilna prenosna tak sa v dobi od 1. januarja 1926. do 31. decembra 1930. pobira v dosedanji višini, to ie v isti razmeri kakor za dobo I924./25.
16. decembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanj. druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 78.5 —80. Vojna škoda 320—0, zastavni listi Kranjske 20—22. komunalne Kranjske 20— 22. Celjska posojilnica 200—202 (202), Ljubljanska kreditna 210—0, Merkantilna 100— 104, Praštediona 0—950, Slavenska 50—0, Kreditni zavod 175—185, Strojne 125—0, Vevče 120—125, Nihag 0—35, Stavbna družba 100-110. Sešir 115—120. — Blago:
1	e s: bukovi plohi, 120, 140, 160 mm. od 2 do 2.50. 3—3.50. 4—4.50 m, I., II., III., monte. s prerezanim srcem, ostrorobi, fco vag. Postojna tranz... 3 vagoni 675—680. (675); tra-mi monte. po noti. fco vag. nakladalna postaja 0—250; škorete, jelka, 13 ura, 4 m, monte. fco vag. Postojna tranz. 0—600; deske, jelka, 25 mm, 4 m, monte, fco vag. Postojna tranz. 0—520; hrastovi plohi, rceob-robljeni, 70. 80, 90, 100, 110 rrnn, fco meja,
2	vagona 900—930 (900); hrastovi hlodi od
3	m napr., od 30 cm napr.. I., IL. fco naklad, postaja 420—0, borovi hlodi od 25 cm napr. media 32. od 3—7 m, ico naklad, postaja 0—220; bukovi količki, sveži, 0.95 m dolžine Ia. od 25 c.n napre1, črez sredo preklani, fco nakladalna postaja 0—20; poljski pridelki: pšenica baška, fco naklad, postaja 0—285; turščica: umetno sušena, fco s!av. post. 0—165. umetno sušena, fco ban post. 0—167, drobna v peči sušena, fco slov. post. 0—180, času primerno suha, fco vag. slav. postaja 0—135, času primemo suha. fco vag. banat. postaia 0—130; aida, domača, fco vag. slov. posiaia 0—255; proso domače, fco vag. slov. postaja 0— 205: otrobi: ne-zmleti, v vrečah, fco vag. mediimurska postaja 0—85, znrieti. drobni, fco vag. medji-murska postaja 0—125. ovs.ni. fco vag. Ljub Ijana 0—125; krompir: beli, fco vag. štaier-ska postaja 0—SO, rožnati, fco vag. štajer. postaja 0—75; brinje italijansko, fco vag. L;ub!jana 0—375; laneno seme. fco vag. Ljubljana 0—550; konopno seme, fco vag. b3ška post. 0—400; piiače: slivovka 50% fco vag. sremska post., neotiošarinjena 0— 2000; mast in slanina: mast. gar. čista, svinjska, netto. fco sod., fco vag. banat postaja 6—2100. — Danes 17. t. m. na kraljevi roistni dan borza ne posluje.
ZAGREB. Na efektnem tržišču prilike nespremenicne. Teča ! bančnih papirjev nespremenjeni. Od industrijskih papirjev se je Šečerana začela trgovati po 445. sredi ss-stanka je padla na 425, a proti koncu se ie zopet popravila na 440. Tendenca za Vojno škodo je bila čvrstejša Večje zanimanje je nastopilo za ta papir zaradi tega. ker ie v Beogradu začela nastopati Narodna banka kot nakirpovalka. V Zagrebu se je promptno blago trgovalo po 325.5. a za uHimo t m. se ie zaključila Volna škoda po 327. — Na deviznem tržišču 'e bila tendenca nespre menična. Tečaji r,e pokazujejo nikakih večjih sprememb. Skupni prcinet v devizah je zraša! ?.4 milijona Din. Notirale so devize: Amsterdam 22^-22^. Dunai 791.4—
801.4, Berlin 1338.1—1348.1, Budimpešta' 0.076—0.08, Italija izplačilo 226.79- 229.19, ček 226.1—229.2, London Izplačilo 272 86-274.86, Newyork ček 56.1—56.7, Pariz 202.67 —206.67, Praga 166.4—168.4 Švica 1080.5— 1093.5. ček 0—1089; efekti: bančni Es-komptna 118— 120. Poljo 16—19, Kreditna Zagreb 133—135, Hrpo 64—64.5, Jugo 108— 109, Ljubljanska banka 210—0, Obrtna 76— SO, Praštediona 945—950, Slavenska 50—0; industrijski. Dubrovačka 410—430, Šečerana 430—440, Isis 62—64, Nihag 0—38, Sla-veks 140—155. Slavonija 44.5—45. Trbovlje 320—330, Vevče zaključek 120; drža,-ni: investicijsko 78—78.75. agrarne 45—47.5, Voina škoda, promptna 324—325, za december 325—?27. za januar 0—327.
BEOGRAD. Devize: Dunai 795—796.5. Bruselj 255.75—256. Budimpešta 0.07915— 0.0792, Bukarešta 25.75—2fi.5. Itallia 22S— 228.25, London 273.8—273.875 Newyork 56.4 —56.42. Pariz 205-204.5, Praga 167.35— 167.4 švca 1*89-1^*9 25.
CURIH. Beograd 9.185. Berlin 123.325. Newyork 517.875, London 25.125, Pariz 18.925 MHan 20.8S Praga 15.35, Budmtpe-št 0.007270. Bukarešta 2.40, Sofija 3.775, Dunaj 73.075.
Trst Efekti. Obligacije Julijske Krasne 68.20, Živnostenska 278; Assicjrarioni Generali 7530; L!oyd 1005, Dalmazia Cement 659: Split Cement 4S1; Krka 383: d e-vize: Beograd 43.90—44.20; Dunaj 346— 356; Praga 73.25—73.75; Pariz 90.50—91;
London 120.20—120.30; Newyork 24.70— 24.80; Curih 477—480; valute: dinarji 43.25—44. dolar i 24.60— 24.80 ; 20 zlatih fran kov 94—97: zlata lira <78.70.
DUNAJ. Beograd 12.5675 — 12.6075, Berlin 168.69 - 169.19. Budimpešta 99.22 do 99.52 Bukarešta 3.29 — 131. London 34.3475 — 34.4475, Milan 28.58 — 28.70, Newyork 708.15 — 710.75, Pariz 26.03 do 26.19. Praga 20.97 — 21.05, Varšava 69.75 do 70.25, Curih 136.80 — 137.30, Sofija 5.1150 - 5.1550; dinarji 12.49 — 12.55.
PRAGA. Beograd 59.85, Curih 651.625, Milan 135.925, Newyork 33.70, Dunaj 476.
BERLIN. Beograd 7.435, Newyork 4.195, Praga 12.415, Curih 80.94 Mila« 16.91.
LONDON (Opoldne) Ueograd 2^4. New-york 484.93, Dunai 34.41, Švica 25.12.
Sokol
Visoko sokolsko odlikovanje
Odborova seja COS., ki se je vršila, ka. kor smo že poročali, preteklo soboto in ne« deljo v Pragi, je podelila JSS kot zastopni« ku jugoslovenskega Sokolstva najvišje so. kolsko odlikovanje, to jc medaljo COS. O tera je bil JSS obveščen z nastopno brzojav ko: Odbor Češkoslovaške Obce sokolske, zbran na današnji seji pošilja bratskemu Jugoslovenskemu Savezu srčne pozdrave za gotavljajoč ga neomajne in bratske zvesto, be. V dokaz temu je soglasno sklenil pode« liti Savezu medaljo ČOS za zasluge za gojitev idealov Tyrša in Fugnerja. Scheiner, starosta.
Starešinstvo JSS je v svoji seji z vese« Ijem vzelo to poročilo na znanje in skle« nilo odposlati ČOS sledečo zahvale: Bratje! Z veliko radostjo smo sprejeli Vaše pozdra« ve, ki ste nam jih poslali z odborove seje. Še bolj pa nas je razveselila vest, da ste našemu savezu, v dokaz neomajne bratske zvestobe poklonili medaljo ČOS. To odlič« je nas bo vedno opominjalo na dolžnosti, ki nam jih nalagajo naše naloge v izvrševa. nju velike dedščine Tyrša in Fiignerja. Osta lo pa bo nam in zanamcem videti dokaz bratstva in ljubezni, ki spaja Vaše in na« še Sokolstvo v mogočno silo slovanske tvor« nosti in vzaiemnosti. Hvala Vam za Vašo pozornost! Sprejmite naše iskrene bratske pozdrave! Zdravo!
Odborova seja JSS.
Starešinstvo JSS sklicuje za nedeljo, dne 27. decembra t 1. odborovo sejo JSS, ki bo v prostorih Jugoslovenskega Sokolskega Sa« veza v Ljubljani, Narodni dom. Dnevni red je nastopni: Poročila starešinstva, T. O. in odsekov. Poročilo o finančnem stanju JSS. Razprava o proračunu JSS za leto 1936. Po« ročilo o VIII. vsesokolskem zletu v Pragi I. 1926. a) udeležba naraščaja, 6) udeležba članstva. Razgovor o glavni skupščini JSS. Poročilo glede udeležbe JSS na mednarodni telovadni tekmi v Lyonu. Predlogi žup. Slu« čajnosti.
Vsaka župa pošlje k odborovi seji po ene ga zastopnika. Predlogi žup morajo dospeti k starešinstvu najmani teden prej, sicer iih sme stnreš:nstvo odkloniti in ne pridejo pred odborovo sejo.
Zope naj pravočasno javijo svoje delega. te, da jim starešinstvo preskrbi stanovanje.
Zletišče za VTIT. vsesokolski zlet
Po načrtih, ki jih je izdelal inž. br. Či« žek, znani projektant vseh dosedanjih zle« tišč v Pragi, bodo na zletišču štiri tribune, garderobe, zbirališča, zdravniške postaje, umivališča in stranišča ter ogromni gosti!« niški prostori. Za gledalce bodo določeni sledeči prostori: 355 lož, v katerih bo pro« štora za 2237 ljudi, dalje 11.556 sedežev na
tribunah, 42.200 stojišč na tribunah in 73.550 stojišč pred tribunami, skupaj bo torej pro« štora za 129.543 gledalccv Telovadišče bo obsegalo prostora za 14.000 telovadcev pro* stih vaj. Ko bodo vsi ptostori jrasedeni in ko bodo nastopili člani k prostim »ujam, bo v tem trenotku zbranih na zletišču 144 tisoč 463 oseb, med temi bo 120 godbenikov ic 400 rediteljev. To bo veličasten pogled na to množico ljudstva. Da bo ta masa Iju« di prišla v stadion in kar je glavno, hitro ia brez nevarnosti odšla iz stadiona, zato bo treba 184 vhodov.
V oblačilnicah bo prostora za 31.000 te« lovadcev in telovadk. Iz teh bosta dva vho« da na telovadišče, in sicer eden za člane in drugi za članice, ki bodo nastopili v SOtcro« stopu. Za vse te telovadeče bo postavljenih 62 garderob, v vsaki ho prostora za 500 oseb Tu bo 96 zdravniških postaj za prvo pomoč, 2046 m lesenih žlebov za umivanje in 620 stranišč.
Ker je zletišče iz sredine mesta preccj oddaljeno, tako da bo poset za mnoge po> menil poldnevni ali celodnevni izlet, bo n« zletišču postavljenih 11 velikih harak. — vsak baraka bo dolga kakor češki muzej na Vaclavskem namesti — v katerih boco gostilne, tako da bo v njih prostora za IS tisoč oseb. S tem bodo gledalci in telovadci preskrbljeni s potrebno prehrano, ki bo — kakor pričakujejo — po nizki ceni.
Iz gorenjih podatkov in številk si je moža no ustvariti približno pregled, kakšno bo to zletišče in koliko ljudi bo sodelovalo na zletu. Vzlic ogromni razsežnosti stadiona pa računa io na to, da bo prostor za gledal« ce premajhen ln zato se bodo vršili nastopi prostih vaj dvakrat, da bodo prišli vsi, ki si hočejo ogledati češko Sokolstvo, na vrsto.
Drsalni šport na drsališču "linije*. Da vzpodbudimo in omogočimo interes do dr. salnega športa, smo se odločili znižati vstop nino na Ilirskem drsališču na 4 Din za navadne vstopnice in 2 Din za članske in dijaške vstopnice. Sklenilo se je prirediti drsalne tečaje za umetno in začetno drsaaje pod vodstvom svetovnega prvaka dr. Fuch sa s sodelovanjem naših znanih najboljših umetnih drsalcev, kakor na pr. inž. Bloudk;: Vodištka. Kavška itd. Ta Imena Jamčijo, da bodo ti tečaji res prvovrstni. Za to je od-reijen na športnem drsališču posedeti prostor, popolnoma ločen od prostora za spioš no drsanje. S. K. Ilirija pripravlja posebno atrakcijo za večerne drsalne ure. ki bo prišla v poštev zlasti plesalccm in v zabavo občinstvu. Priglasi za tečajnike se sprejemajo pri blagajni.
Pokalne tekme ZNP. Zagrebški nogo* metni podsavez priredi v zimskih mesccih pokalne tekme, katerih se mora.,0 udeležiti vsi zagrebški klubi. Pokalne tekme še bo do pričele takoj po od:g,'tii:.o prvenstveu.h tekmah jesenske sezije, torej vsekakor ja« nuarja meseca. V prvem kolu bodo nastopih Ii: Zmaj : Zeljezničar, Croatia : Sava. Der. by : Croatia, Pekarski : Južne železnice, Hašk : Poštarski, Grafika : Borongaj. bpaiv ta : Sloga, Uskok : Ferraria, Grič : Olim« pia, Slavija : Ilirija, Concord:a : Gradjan« ski. Sokol : Amateur, Tioografija : Maka-bi, Viktorija : Atena, Slaven : Unitas. S. K. Zagreb je v prvem kolu prost.
Državna podpora ze beograjsko Jugo* slavijo. V zadnjih proračunskih dvanajsti« nah je določenih 70.000 Din držav, podpore za beograjsko Jugoslavijo. Naš državni pr. vak v nogometu podporo tudi res nujno potrebuje, ker je, kakor znano, sedaj brez lastnega igrišča.
Subotiška Baika slavi prihodnje leto 251etnico svojega obstoja. Ob tej priliki sc bo vršil velik nogometni turnir, katerega sc bodo udeležili Slavija (Praga), FTC. (Bu« dimpešta), Kiniszi (Temešvar), Jugoslavija (Beograd) fn Bačka sama.
Medržavne tekme madžarska repreivn> ter.ee. Madžarska nogometna reprezentar,. ca jc v letu 1925. odigrala deset meddržavnih tekem. Izgubila je pet teke-n. dve tta bili neodločeni. Madžari so -zinageii p-oti Italiji z 2 : 1, proti Švici s 5 : 0 in ptoii Poljski z 2 : 0. Ena tekma proti Italiji in ena tekma proti Avstriji sta ostali z 1 : 1 neodločeni. Premagani so bili Madžari od Avstrije t 1 : 3. od Belgije z I : 3, od 'vedske z 2 : 6. od Španije z 0 : 1 in od Češko* slovaške z 0 : 2.
Nov svetovni rekord v plavanju na 150 yardov je postavil z 1:43 6 Amerikanec VVal ter Lacifer iz Cincinnatiia. Dosedanji re^ kord NVeissmiillerja je znašal 1:45.4.
da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro alf zlato) m-, vid
»ključ«
traja kakor štirje pari drugih^ Kupite eden r«. pa boste verovali. Nogavice brez žiga »ključ* so ponarejene.
Vremensko poročilo
L;uhliana, 16 decembra 1925.	Liubliana 305 m nad morjen.
Krai 1 opazovanja		ob	Zračm tisk	Zračna temperatur«	Veter	Oblačno 0—10	Hadav ne j mm
Uubrana . .		7.	765-8	- 73	brezv.	jas.	
LiuMfana . .	•	14	762-7	— 22			i
Liubljsna . ,	•	21.	7668	- 60			
Zagieb ...	i	7.	765-4	— 70	zap	m	I
Beograd . .	•	7.					
Dunaj . . .	•	7.					
Praga . . .		7.	767-7	— 90	sev. zap.	jas.	0-1
tnomost . .	•	7.					
Solnce vzhaja ob 7 32 zahaja ob 16" 19, luna vzhaia ob 93 zshsja ob 18*17
Barometer viSji. temperatura nizka
Dunajska vremenska napoved za Četrtek: Pretežno iasno. V dolinah mesto.
ma megleno in mrzlo.
Presenečam diplomat
V Atenah uspevajo veliki koncerti kak<or v vsak&ni evropskem mestu. Nedavno ie Godovski sijaino odsviral Beethov.iov četrti klavirski koncert. Publika ie bila vzhičena. Obmetavala ie umetnika s cvetiem in ga obkladala z ogromnimi košarami rož kakor kakšno primacJono.
Koncertu ie prisostvoval tudi poljski poslanik. Navdušilo ga ie poveličevanje roiaka - umetnika in želel mu te čestitati takorekoč v imenu hvaležne domovine. Toda koncertni sluga ie poslaniku zabrani! vstop v umetniško sobo
A dovolite, jaz sem diplomatski za-stonni poliske republike!®
«Mi ie prav žal. toda vstop je prepovedan !»
•»Nezaslišano!«
Tak-le konflikt, kai pa mislite, bi lahko povzroči! vojno med Grčijo in Poljsko. Da Pa se vojna vseeno prepreči, ie poslanik hitel k telefonu in prosil predsednika atenske koncertne družbe za intervencijo. Sledil ie odgovor: poljski poslanik sme vstopiti v umetniško sobo.
Poslanik zdaj nohiti k Godovskemu. mu prisrčno čestita in obsuie s hvalospevi Godovski pa ie ves presenečen in končno odvrne angleški: Oprostite, jaz ne znatn poliski. Poien sem bil v Vilni. ko je mesto bilo še nod rusko oblastjo, zdai na sem že deset let ameriški državlian . . .»
O — poslaništva koncem koncev res ne morejo Poznati pripadnosti vsakega posameznika. Vseeno pa zdai lahko oride do voine med Poljsko in Ameriko. ki ie že pred 10 leti anektirala velikega umetnika Godovskega . . .
WashiRgtonovd med seboj
V Ameriki je z imenom Washington Krščenih 26 mest in ena država Wa-shington v Kentucky?n. Washington v Missouriju. Washingtnn v Teksasu. Wa shington v Phode - Islandti itd. — kako nai se človek iztsozna v teh wa-shingtonskih Ittaniiah! In končno, saj ic za nas dovoli, da poznamo glavno mesto VVashington.
Toda presneto hude težave in zmede Ima z Washingtoni ameriško poštno osobje. Kolikokrat se zameniaio pisma in pošMike. posebno one iz inozemstva. Glavno mesto Washington je zdai e posebei označeno z dostavkom črk D. C.s. kar znači District of Colum-bia. A četudi manika tu značka, odprav Tja ameriška pošta vsa ona pisma, na katerih ni Dosebei označena država, kar v Washingtori D. C.
Takšno romanje oa je že parkrat rodilo nesnorazumnosti med glavnim mestom Washingtonom in med Wa-shingtonom v North Carolini. kjer so
meščani naibolj samozavestni in najbolj ljubosumni med vsemi ameriškim? Washingronci. Povodom nedavne zo-petne zameniave pisem so raorthcaro-Imski Washingtonci poslali temperamenten protest trla vnem u mestu Wa-shmgtonu. V pismu navajajo, da so oni prvi krstili svoie mesto z imenom slavnega Washingtona. in sicer že tistih dob. ko o kakem glavnem mestu z enakim imenom še ni bilo duha ne sluha. Nai bi torei glavno mesto blagovolilo to upoštevati in preprečiti na-dalino imensko zameniavanie.
Ko bi northcarolinski Wash:ngto.ici ne bili tako samozavestni, bi lahko sami prekrstili svoje mesto: morda v «Linco!n». katerih je v Ameriki zaenkrat šele 16 Toda — niti govora! Pre-stolniški Washingtonci nai popustijo, oni nai prekrstilo mesto iti sebe. tako se glasi znkliuček protesta; kaiti ; northcarolinski Wash!ngtonci vztraia-io in bodo vztrajali na svojem privatnem pravu
Amerika ima že zdai svoio zabavo s prepiri med Washmo:fonci. Pravcata vesela rabuka pa se šele obeta, ko sa noz;mi sestane kongres in ko se spogledalo noslancl iz vseh 26 mest z ime- j norn VVashington N'hče izmed niih ne j ho zlepa nomtstil rn tako se utegne j zgoditi, da bodo Washirtgfonci zapored numerirani kakor policaji.
Zrakoplov nove
icije
Polkovnik Nobile. ki bo vodil letalo ponovne Amnndsenove ekspediciie na severni tečaj, je podal novinarjem nekatere tehnično vrlo zanimive podatke o konstrukciji polarnega zrakoplova.
Izprva je polkovnik Nobile nameraval za ekspedicijo zgraditi povsem nov zrakoplov. Ker pa po Amundsenovih projektih ni dovolj časa za to, sta se z Amundsenom dogovorila, da nreuredita italiianskl zrakoplov »N. I.» tako. da bo v celotni konstrukciji kakor tudi v podrobnostih odgovarjal arktičnim razmeram.
Predvsem bo obremenitev zrakoplova morala biti čim manjša, izvzemši potrebne zaloge bencina. Kljun zrakoplova dobi novo strukturo, da se bo ob pristanku v Angini. Norveški in na Spicbergih lahko prilagodil jadrilu. Doslej je zrakoplov «N. I.» ime! luksuzno kabino z odvlšno opremo: zdaj se ta kabina zmanjša in razdeli v tri ločene predele: prvi je namenjen krmarju in opazovalcu, drusri radio-telegrafiji. zadnji prede! pa bo služi! za merjenje in shrambo. Vsi oni deli kabine in ogrodja, ki bodo najbolj izpostavljeni vetru in vremenskim neprftikam. se konstruiralo iz jekla, dočim bo konstrukcija vseh ostalih delov zrakoplova izgotov-Ijena iz aluminija.
Posebna pažnia je posvečena zalogam bencina. Zrakoplov se opremi s 26 posodami, katerih vsaka bo vsebovala po 300 litrov bencina. Skupno bo torej zaloga bencina iznašala 7800 litrov, kar bo vsekakor zadostovalo. Ostale zaloge (živil, notranje opreme in potrebnih pripomočkov) pa bo ekspe-dicija oskrbela in vzela seboj po izkustvu Amundsena in njegovih tovarišev. ki so ga spremljali že na prvem poletu.
Usodna lovska puška
V Badnu pri Dunaju se je odigrala te dni pretresljiva tragedija. Zakonski par Jožet in Roza Steiner je ime! dva sinova, 16 letnega Jožefa in 51etnesra Roberta. Dečka sta bila precei živahna, posebno mlaiši Robert ie počenial vsa-kojake neumnosti, kakor si iih pač vedno izmišljaio otroci. V nedelio popoldne sta se roditelia oddaliila iz hiše. Brata sta ostala sama doma in kmaln ie nrišel k niima na obisk sosedov sin Fitler.
Peč v sobi ie ueasnila in otroke ie začelo zebsti. Starejši brat Jožef ie še! po drva in hotel naložiti peč. Ko pa ie nakladal gorivo, je snel petletni Poberi z zida očetovo lovsko puško s šibrastimi naboji in pomeril v brata. Jožef, ki ie vedel, da strelja oče s puško večkrat vrane, je posvaril brata, nai odloži orožje, da ne bo nesreče. Toda Robert ni poslušal. Z besedami: «Saj znam streljati!® je napel petelina in sprožil. Učinek strela ie bil grozen. Šibre so prevrtale 16 letnemu Jožefu čelo in možganska masa ie izstopila na vpč mestih. Jožef je bi na mestu mrtev. Zdrav nik. ki so ga poklicali, da bi nesrečniku pomagal, ni mogel ugotoviti nič drugega. kakor da ie v tem slučain človeška pomoč izključena, ker je morilno orožje že izvršilo svoje delo.
Tragedija bede v Budimpešti
V soboto zvečer se je odigrala v Budimpešti krvava rodbinska tragedia. 45 letni upokojeni orožniški stotnik Julij Haidu je s svojo ženo sklenil, da vzame življenje sebi. njej in trem otrokom. Žena je bila prva, ki je izvršila samomor po dogovoru. Vrgla se je s četrtega nadstropja na dvorišče, kier je obležala mrtva. Ko je policija vdrla v stot-nikovo stanovanje, je našla Haiduja s prestreljenimi senci. Mož je bil v zadnjih izdihljajih. V sosedni sobi pa so ležali smrtno ranjeni trije otroci upoko;e-nega stotnika; 15letna in 8letna deklica ter 5 letni deček.
Haidu in žena sta zapustila pismo, v katerem sta pojasnila vzroke tragičnega konca petorice. Do obupnega deia-nja ju je pripravila beda. Haidu je ime! tako skromne dohodke, da se z r>'mi nikakor ni dalo izhajati. Lotil se je gostilniškega podjetja, a ker je bil neizkušen, je kmalu nropadel in se vrhu tega še zadolžil. Obup nad eksistenčnim bojem je bil tako velik, da mu je potisnil v roke revolver, s katerim je usmrtil sebe in svojo deco. dočim si je žsna izbrala smrt s skokom v globino.
X Stavka voznikov v Budimpešti. V Bu« dimpešti je začelo stavkati okoli 3 tisoč voznikov, ki zahtevajo od svojih gospodar* iev zvišanie mezde. Radi te stavke so po» sebno ogrožena podjetja, ki dostavljajo Ijua dem na dom drva in premeg.
X Zborovanje nezakonskih cčefcn' na Dunaju. Originalno zborovanje se je te dni vršilo na Dunaju. Sklicali so ga nezakonski očetje, ki so zahtevali reformo zakona o očetovstvu, Zborovanie je bilo zelo burno. Obratovala se je med drugim tudi zsd^va nekega miadega fanta, katerega je sodišče
>zic. in zsio zanimiva scena iz pustolovnega filma «Mitrejši kot smrt», ki ga danes predvaja Elitni Kino Matica.
kakor modne potrebščine, fino perilo, nogavice, samoveznice, rokavice itd. kar najceneje pri
Drago Schwab Ljubljana
proglasilo za očeta, ne da bi ga prej zaslis šalo. Končno so očetje nezakonskih otrok sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo od dunajske vlade, da ss v prihodnje milejše postopa z njimi in da se jim ne nalagajo pretežke denarne obveznosti.
X šOletnica predsednika berlinske zbo: niče. Te dni je obhaja! predsednik berliii. ske zbornice poslanec Loebe svoj 50. rojst. ni dan. Prezident Hindenburg in državni kancelar dr. Luther sta mu pri tej prilož« nosti osebno čestitala.
svetu
Jubilej „SWanskega društva" v Sofiji
Bolgarsko »Slovansko društvo® je praznovalo v petek 6. t. m. svojo 25-letnico. Proslava se je priče'a s slavnostnim koncertom v dvorani »Slovanske besedo. Sodeiovali so najbo'>ši bolgarski umetniki, med niimi ga. Mil-kova-Zo'otovič. g. Zolotovič in Konstan tinov. Koncerta so se udeležili vsi v Sofiji bivajoči člani društva in mnogo uglednih predstavnikov bo'<rarske kulturne iavnosti. Navzoč ie bi! tudi po,;s';i pos!anik v Sofiji BaranovsH V nede!;o dopoldne se ie vršilo v «S!ovanski besedic svečano zborovanie. katerem so se udeležili vsi državni fv"kci;onarii na čelu z zastopnikom csria Borisa dvor-n:m maršalom Knrtulijevim. Zborovanje je bi'o otvorieno. z narodno in slovansko himno. Nato ie poroča! predsednik nrof. S. Bobčev o delovanju »Slovanskega društva^ tekom 25 let.
Predsedstvo je preielo več brzojavnih čestitk, med drugimi tudi od vseslo-vanskega odbora v Parizu. V petek so prispeli tudi odposlanci iz Prage, ki so prinesli nlsmene in ustmene čestitke. Nemirovič-Dančenko ie čestital jubilantu v imenu ruske emigraciie in ruskih akademikov v Prntri. Jan Hnisret v ime. nu nrezidenfa Mnsarvka in češkoslovaškega naroda. V nedelio zvečer je priredila sofiiska občina društvu in gostom na čast svečan banket.
vam. Zato se mora zakon o omejitvi uradništva uporabiti predvsem za ženske.
Osrednja zveza poliskih pisateljev je izročila nedavno varšavskemu magistratu prošnjo, naj bi poljska prestolica odobrila vdovam po literarnih delavcih enkratno subvencijo v znesku 20.000 zlatnikov. Magistrat je po dolgi anketi odobril enkratno podporo v znesku 5000 zlatnikov. Ostale predloge glede naerad posameznim pisateljem pa je magistrat odbil. Zveza pisateljev je nato opozorila javnost, da doplačuje magistrat za štiri mestna gledališča letno nad 5 milijonov zlatnikov, dočim nima za pisatelje pravega očetovskega srca.
Po! f sko pismo
Državni krediti zasebnim bančnim zavodom. — Omeiitev stavila državnega uradništva. — Varšavska občina in pisatelji.
Varšava, 13. decembra.
V ozadju poljskega političnega življenja se je vodila v zadnjem, času precej ostra borba glede vprašanja, ako je finančno ministrstvo dolžno nuditi denarno pomoč zasebnim, bančnim zavodom. Pri rešitvi teca vprašanja ni šlo samo za načelo, temveč tudi za višino eventualnih podpor. Proti podporam je bila v prvi vrsti sociialnodemokratska stranka, kateri se je pridružilo radikalno krilo agrarcev. Ti dve skupini sta opravičevali svoje stališče z bojaznijo, da bo večina bank ob prvi priložnosti uporabila čisto stanovsko taktiko brez ozira na interese države in domače valute. Po dolgih posvetovanjih je prišlo vendarle do koalicijskega sklepa, da more viada nuditi bankam oo potrebi kredite v višini do 60 miliionov zlatnikov. Ob priliki debate o finančnem načrtu ministra Zdiechovvskega so sociial nodemokratski poslanci izjavili v sejmu ia v senatu, da ie več bančnih zavodov izrabilo državne kredite za borzne špekulacije. Zato zahtevajo parlamentarni klubi, da mora vlada ali ustaviti na-daljne kredite ali pa jih mora strogo kontrolirati. Vlada mo/a natančno vedeti, v kakšne svrhe uporabljajo denarni zavodi podeljene iim državne kredite.
Senat se je ob priliki debate o gospodarskem programu vlade bavi! predvsem z vprašanjem omejitve ženskega osobja v državni službi. Več govornikov je opozarjalo, da se predvidena omejitev tiče skoraj izključno le moške, ga osobia. Zastopnik narodne delovne stranke je ugotovi! v varšavskih državnih uradih kar 60 odst. ženskega osobja. Govornik je izjavil, da zahteva enakopravnost ženske z moškim, tudi zaposlovanje žensk v državnih uradih, toda v omenjenem slučaju gre za to. kdo ima večje dolžnosti do družine. Ako ie ženska primorana skrbeti za starše, otroke ali sorodnike, zasluži isto pozornost delodajalca. kakor tnoški. Danes pa so v službi poročene žene. ki imajo dovolj dohodkov že z druge strani, vendar pa hočejo obdržati službo zato. da morejo uzadovoljiti svojim pretiranim zahte.
Predavanje o češkoslovaških kopališčih
Z ozirom na vsesokolski zlet, ki se bo vršil prihodnje leto v zlati Pragi, kamor bo pohitelo tudi na tisoče naših rojakov, je priredila Ceškoslovaško-ju-goslovenska liga v Ljubljani včeraj ob 20. uri v balkonski dvorani Kazine ve-lezanimivo predavanje o čeških kopališčih, združeno s skioptičnimi slik:.mi.
Po kratkem uvodu in temeljitem raz-tolmačen.iu pomena in važnosti zdravljenja v termalnih ter klimatičnih zdraviliščih je prešel predavatelj dr. A .a-movič k opisu posameznih kopališč in zdravilišč v češkoslovaški državi, pri čemer so mu številni poslušalci pazljivo sledili.
Svetovno znane so toplice Karlove vary, v katerih je našlo že toliko in toliko ljudi izgubljeno in dolgo iskano zdravje. Sezona traja tamkaj od aprila do novembra meseca. Stalnih gostov štejejo toplice letno 65.000 in več deset tisoč pasantov. to je gostov, ki se ustavijo tam le mimogrede. Dalje so znane po širnem svetu Františkove toplice. ležeče 450 m nad morjem. To; '.ice imajo 17 glavnih mineralnih vrelcev, ki so bili odkriti in navrtani v letih 1918. ter 1919. Toplice pridejo v prvi vrsti v poštev za razne ženske bolezni. Letno obišče kopališče 15.000 gostov in nad 50000 pasantov. Slove tudi Marijanske toplice, ki so bile odkrite 1. 1S03. Toplice !eže med širnimi jelovimi gozdovi in imajo 33 mineralnih vrelcev. Tu prihaja v poštev tako zvano terensko zdravljenje proti odebelosti s hojo po potih v gozdovih, ki se le lahno vzpenjajo. Vrlo znan je urologični zavod v teh toplicah proti želodčnim kamnom, ledvičnim boleznim itd. Toplice imaio letno 33.000 stalnih gostov in nad IOO.OHO pasantov. Četrto glavno kopališče ie Podčbrady, ki leži direktno na Labi. ki je že sama na sebi zdravilna reka, / 11 alkaličnimi vrelci. Voda se razpošilja tudi v steklenicah. V kopališču se zdravijo v prvi vrsti razne srčne bolezni in kožne bolezni. Gostov ima kopališče stalnih 7000 na leto poleg več tisoč pasantov. Kot kopališče pridejo v poštev še Lukačevice na Moravi blizu Uhcr-skega broda, ki iinaio 5 alkalično-moria-tičnih vrelcev. Kopanje v njih podpira posebno prebavo, okrepi ledvice, izvaja dober učinek proti skrofulozi in kostni tuberkulozi. Luksuzno urejene top'ice so dalje še Pistianv na Slovaškem. Zdravi se tamkaj v prvi vrsti revmatizem. ne-vralgija in vnetje mišičevja. Kopališče ima poleg zabav, ki jih nudi, še ogromen krasno ureien park. Dokaj obiskane so tudi Trenčinske toplice na Slovaškem, dalje klimatično zdravilišče Sliač s svojo subalpsko klimo ter Šmokovec, mesto z zdravim zrakom in krasno okolico istotako v Slovaški.
Poslušalci so bili gospodu predavatelju. ki je konča! svoje predavanje z vzklikom na bratski češkoslovaški narod in na njegovega državnega prezi-denta Masaryka vrlo hvaležni za njegova izvaianja. kar so izkazali z eno-dušnim aplavzom.
Ivan Albreht:
Gospa Farna
Mimica ie strojepiska in ima prijateljico Tinieo, ki ie tudi strojepiska. Obe sta nameščeni v banki, ena v eni. druga v drugi. Včasih sta se srečali, se brž pomenili to in ono in se poslovili. No, slovo je bilo vselej dolgo in glnljivo. Mimica. srčka na kakor igračka, ie imela vedno toliko novic.
»Danes je bil pri meni ravnatelj Štern. Pomisli, kai ie dejal! Tako me je pohvalil, da me vse zavida. Dejal je. da sem najzanesljivejša v banki . . .»
Tinica. ki ni bila tako obdarjena z lepoto kakor njena prijateljica, je zavila oči:
»Ti imaš pa res srečo!®
»Kako to misliš?® je naivno vprašala Mimica.
^Hm,» se je namrdnila Tinica in povedala. da se ji mudi. Slovo je bilo ta dan kratko in brez ginljivosti.
»Kai ii je neki danes?« je premišljevala Mimica. ko ie š!a proti domu.
»Uboga Tinica.« je vzdihovala v mis lih. »morda se ji ie pripetilo celo kai hudega. Jaz pa niti ne da bi jo povprašala in potolažila.®
Bilo ii ie resnično žal in trdno je sklenila. da io v prihodnje potolaži.
Ko ie prišla domov, ni mogla drugače. >3 je potožil ma^i:
»Bogve, kaj je s Tinico? Tako je bila danes nekam žalostna. Menda se ji vendar ni v službi kai zgodilo?®
Gospei mami je bilo takoi vse iasno. Po kosilu je obiskala svojo prijateljico, ki ima izmed vseh najslajše dateljne na prodaj.
»Johana, ali veš novico? Tinica, tista suha. no, saj veš. Jerinova . .
Johana je vedela. Kako ne bi? Saj Jerinka vedno kupuje pri njej.
»Kaj pa je ž n?o?»
«Kaj, reducirana bo.»
»Reducirana?® se zavzame Johana.
»Je že sklenjeno. Naša Mimica ie povedala. Danes sta govorili. Pravi, da je bila tako žalostna . . .»
»Žalostna, revica. kaj ne?» pomiluje Johana. gospa pa Je drugih misli.
»Meni bi se smilila, če bi ne bila taka. tako se mi oa ne skoro Drav nič.»
»Kako to?» poizveduje Johana. . «Eh, saj veš. Jerinka. pa njen jezik. Ce je naša pogledala na levo, ni bilo prav, če se je ozrla na elesno. je bilo narobe. Zmeraj jih kuha, tista Jerinka. Kako bi iih mogla, če ji hči ne bi dajala potuhe.®
Johana ie bila takoj istih misli. Ponudila je dateljčkov. dobrih jabolčk. malo lepih hruškic. kakšno limonico. zdaj. ko je človek venomer prehlaien, govorila vmes o slabih časih, ostrem mrazu in strupenih jezikih. Malo sta pobarantali.
malo še pokramljali. pa sta se ločili.
Komaj je prva odšla, je opaziia Johana prihajati Jerinko. Ko .ie bila namreč prišla Tinica domov, je rekla materi:
»Veš kaj mama. kaj mi je danes povedala Svetlinova Mimica?® »Kaj?®
»Pravi, da jo je ravnatelj Štern neki silno pohvalil. Meni se pa zdi, da se Mi mica baha.»
»Svetlinovo,® se ie zavzela mati, «da bi kdo pohvalil? B:ži, beži, pa ne veruj takih šemastih čenč!®
«Hm.» odvrne Tinica. »saj je nisem vprašala. Sama je .iela praviti!®
»Pa če jo je.® vztraja mati, »zavoljo dela je gotovo ni. Kako pa ii ie šlo v šo 11. Vedno si ji morala pomagati ti.»
Tinica je molčala, medtem ko je mati predla dalje:
»Tisto .ie pa res: čedna pa je. ko ji stara znese skupaj vse vode in maže in pudre. No, tako io ie potem tisti Štern lahko pohvalil. Ali za tako ceno pa ne bi hotela hvale in je tudi tebi n2 želim.«
Tinica ni hotela ugovarjati. Kai se pa baha Mimica? Tiho nai bo in zadovoljna naj bo. če ji gre dobro. Ker je 1'ubila romane, je po končanem razsrovoru vze la v roke svojo nailjubšo knjigo »Križano devištvo® in se zaglobila vanjo."
Mati je medtem odšla na trg. da bi poiskala Johano. Bili sta znani že mnogo let in ie vedno kupovala pri niej.
»Kaj bo dobrega gospa?® jo je uslužno pozdravila bran;evka.
Jerinka se je razgledavala po stojnici. naročila nekaj tnalesa in potem brskala po torbici za drobižem, Johana pa je poizvedovala: »Kako je pa kai pri vas. gosna?® »Oh, no! Tako, tako, da še nekam gre.® »Kaj pa Tinica?®
»Tinica? Hvala! Prav vesela sem je, samo bojim se vedno, da ne bi zašla v slabo druščino.
»Kam pa mislite, gospa, saj vendar nikamor ne gre!®
»Seve. to je res! A prijateljice ima. prijateljice. Pomislite, tista Svetlinova Mimica! Pravijo, da je ljubica nekega ravnatelja v banki . . .» »Bežite no, gospa, ali res?® »Slišala sem.® potrdi Jerinka in važno pokima. »Zato se pa tako bojim za Tinico: saj veste, dekle je še mlado in neumno.®
»I. seve. mladost je norost! Ampak kaj takega!® se čudi Johana in se komaj premaguje, da ne začne o redukciji.
Ko je Jerinka odšla, ie stopila Johana k sosedi in ji povcda'a novice. Jerinova Tinica je na cesti. Svetlinova Mimica bo oa zibala. Nafo je šlo od ust do ust. dokler ni vedel tega ves krog znancev. In ko ie Briš'a nekeea rutra Ti-
nica v pisarno, se ji je pomilovalno nasmehnila koleginja:
»Gospodična, kaj boste res reducirani?«
Tinica je odprla usta:
»Jaz?®
«No, meni se tudi zdi čudno, ampak tako pač govore . . .»
»Kdo?®
»Neka vaša prijateljica je menda povedala . . .»
«Aha,» si misli Tinica. «to je Svetlinova! Le čakaj, klepetulja lažniva!«
Ob običajnem času jo počaka, toda Mimica gre mimo in je niti ne pogleda. To Tinico še bolj razkači:
»Sram te bodi!« stopi za njo in ji sika: «Sram te bodi! Kako moreš govoriti, da sem reducirana?«
Mimica se napol okrena in reče sr-dito:
»Tega jaz nisem nikoli rekla! Ali ti. ti. sebe poslušaj, kai govoriš! Kako moreš trditi, da sem jaz Šternova . . .?*
Tinici se zlobno zabliska v očeh:
«Jaz?»
»Da, ti si trobezljala okrogl Jaz te ne poznam več!«
In gre Jezna je tn glavo poveša k tlom. da bi skrila solze.
Tinica strmi za nio. Kdo ie to iznesel, kdo? Kakor premišliuie, ne more uganiti. ker je še premlada, či bi vedela kako močna ie — eosDa Farna!
Porote
Ljubljane, 16. decembra.
Današnja porota nam je predstavila dva ljubljanska sleparja in tatova, ki sta na raz lične zvijačne načine izvršila celo vrsto tat« vin, poneverb in sleparij.
Sleparski trgovec z žitom
Kot prvi se je zagovarjal Anton Babnik, uslužbenec pri »Žitnem zavodu« v Ljublja« ni, ki ]e obtožen, da je kradel svojemu za« vodu razno žito in moko in razpečaval na ljubljanskem kolodvoru premog, katerega je nekaj pokradel sam, nekaj pa njegovi to« variši. Oškodoval te na ta način »Žitni za« vod. in pa Reichovo tovarno v Ljubljani za skupni znesek 13.521 Din, sodeloval pa je skupno s svojimi tovariši, ki sede v pre« iskovalnem zaporu in bodo kaznovani pred senatom deželnega sodišča, še pri tatvinah, ki znašajo 14.750 Din. Prvi znesek je bil njegov čisti dobiček, od druzegs pa je tudi dobil svoj levji delež.
Obtožnica dolži Babnika. delavca iz Ze« lene jame, da je ukradel »Žitnemu zavo« du» v Ljubljani v kratkem času 1836 kg ov« sa, 370 kg koruze, 197 kg ječmena in pa 3020 kg moke. To žito je bilo vredno po takratnih dnevnih cenah 13.209 Din 45 p. Polvg tega pa je ukradel še z gori imeno« vano tovarišijo 860 kg premoga v vredno« sii 312 Din. V služH pri »Žitnem zavodu* kot voznik se je seznanil na kolodvoru s hlapcema Marenčetom in Gorenjcem, ki sta nakladala stalno premog za Reichovo tovar« no. Marenče in Gorenje sta mu dala nai« prej nekoliko premoga, ki pa ga je prodal. Ko so prvič pili likof in so zapili bržkot« ne skoro ves skupiček. so začeli potem kra« »ti redno in vedno več. Babnik je pridno vozi! premog, ga prodajal in delal vedno boljše kupčije. Končno se je predstavlja! za trgovca in je res proda) kar dva cela va« gona Ko pa je uvide), da to dobro nese. si je mislil, zakaj bi se trudil zs druge in do« biček delil. Začel je nato krasti v skladi« šču svoje tvrdke žito in moko. katero je lepo vozil s tujo vp.-ego in prodajal, sku« piček pa je ohdrža! za se. Koliko je po« krade! tn koliko stržil, tega morda niti sam ne v c.
Na vprašanje, ali prizna krivdo, je Bab« nik odgovoril: »Da, toda r.s v vseh slu« čajih, ki mi jih očita obtožnica. Pokradrl nisem toliko, ker niso bile vreče vedno pol« ne in so tudi nekatere večie. druge maaiše. Tu pa merite vse po eni meri in to je me« ni v škodo.»
Prvi ie bil zaslišan kot priča g. Kunstelj, knl'govodja »Žitnega zavoda®. Povedal je,
da je ugotovil pri zavodu velik primanj« kljaj, med tem enkrat kar dva vagona ko« ruze. Kdo je kradel, ni mogel ugotoviti, su» mil pa je takoj, da ima tu opraviti z dobro dogovorjeno družbo. Ker je obtoženec začel tudi na enkrat potratno živeti in bil kot voznik znan z izvoščki, se je rad vozil na krajše izlete. Včasih jc vzel s seboj tudi vesele lahkožive družice, 6 katerimi se je prav dobro zabava! pozno v noč. Nekaterim je Babnik tudi lagal, da dobi žito veliko ceneje pri železnici in je zato tud' lahko ceneje prodaja. Tako je precej časa prav izborno živel in se zabavah Vozil se je tu« di z avtom, katerega je vporabil včasih tu« di za kratke proge, kakor na primer z Du« najske ceste na velesejem. In šaljivi ljub« Ijanski izvoščki, ki imajo radi vesele in šaljive goste, so vse to tndi iako šaljivo opisovali, tako, da je bil ta del obravna« ve naravnost kratkočasen.
Senat je stavil porotnikom vprašan ie gle« de raznih tatvin, katere je izvršil Babnik pri »Žitnem zavodu* in drugo glede razpe« čevanja ukradenega premoga. Porotniki so obe vprašanii soglasno potrdii. nakar je bil obsojen Babnik radi hudodelstva tatvi., ne in hudodelstva deležnosti tatvine na 18 mesecev težke ječe. V kazen so mu všteii preiskovalni zapor.
V desetih dneh — devet tatvin!
Tako je otvoril predsednik drugo razpra« vo, ki se je vršila proti Štefanu Bašlju, do« m« iz Črnuč, delavcu v Zeleni jami. kate« rega so pripeljali vklenjenega v porotno dvorano. Mož sicer ni tako nevaren, da bi koga ubiL toda znano je, da rad pobegne in je iako zvit in spreten v tej stroki. Bas še! j. ki je že star grešnik in je bil že pet« krat občutno kaznovan radi tatvine je imel nn vesti sledeče grehe:
V Nadgoricab pri Črnučah je vlomil pri posestniku Janezu Mediču pri belem dnevu, ko so ' I domači na polju in pokradel več obleke in perila, 6 zlatih prstanov, z!«te uhane in 50 srebrnih kron. Od tam je šel š< t!sti drn v Ljubljano, kier je nameraval razpečati in vnovčiti svoj plen. Ker pa je blago poceni prodaja! in dosti trosil, je bil vedno brez denarja. Zato je začel krasti in je izvršil v Ljubljani kar 8 tatvin zapore« doma. Kradel je vse, kar mu je prišlo pod roke. Nekoč se je splazil trdi v pisarno od« vetnika dr. Jos Jeriča v Frančiškanski uli« ci, kjer je ukradel pisalni stroj, ki ga je skril pod nekim kozolcem v Zeleni jamu Na vprašanje, ali je kriv, je odgovoril: «Se« veda sem. samo to Vam povem, dezerter pa nisem, ker sem prišel na dopust.« Obto« { žen je bil namreč prvotno tudi radi dezer« tacije. »Tudi potepuh nisem, ker sem pri sc« |
strah, ki sta omoženi, pomagal na polju, do« kier nisem prišel v Ljubljano po drugem poslu.« Predsednik: »Ja, pa slab posel ste si tu zbrali!« — »Ne morem zato gospod, laž« jega nisem dobil!« Senat je stavil nato po« rotnikom dve vprašanji in sicer glede vlo« mov in tatvin in pa glede potepanja. Ker so porotniki obe vprašanji soglasno potrdili, Je bil obsojen Bašelj na pel let težke ječe.
Porotnemu senatu je predsedoval dež. sod. svet. Janša, votanta sta bila viš. dež. sod. svet. Vidic in Keršič, državni pravd« nik dr. Mastnak, zagovornika pa bivši pred« sednik dež. sod. dr. Papež in pa odvetnik dr. Stare.
Šah
Proslava 401etnice rojstva dr. Milana Vidmarja kot šahista. V soboto, dne 19. t.
m. proslavi ljubljanski šahovski klub 401et» nico rojstva našega prvaka dr. Milana Vid« marja. Proslava se bo vršila v separiranem oddelku restavracije »Slon« in sicer ob 5. popoldne. Vabimo vse prijatelje šaha. da s svojo udeležbo počaste našega največjega šahista, ki je na številn h mednarodnih tur« nirjih častno zastopal naš narod.
I. damski šaho\'ski turnir v Ljubljani. Ljubljanski šahovski klub priredi začetkom januarja 1926. I. damski šahovski turnir, ki se ga udeleže članice kluba. Vabimo tu« di druge dame, ki se zanimajo za to prire« ditev, da vstopijo v ljubljanski šahovski klub, s čimer si pridobe pravico ud-ležbe na tem turnirju. Začetek turnirja se nazna« ni pravočasno v šahovski rubriki dnevnika »Jutro«.
Mednarodni turnir na Semmeringu. Upra« va hotela »Panhaus« priredi marca meseca 1926. velik mednarodni šahovski turnir. Do sedaj so sep rijavil sledeči mednarod. moj« stri: Aliehin, Nicmcovič, dr. Tartakover, Rubinstein. Griinfeld, Janqvski, dr. Tar« raseh in naš jugoslovenski prvak, univ. pro« fesor dr. Milan Vidmar, t'prava pa se še pogaja s OapaManco, Bogoljubovom. .Mar« shallom in Torreiem. če se turnirja udeleže tudi zadnii štirje, bo ta turnir šc močnejši kot je bil rsvno končani moskovski, kajti igrali bi Alieh!n. Vidmar in Nemcovič, ki se moskovskega turnirja niso udeležili. Pr« va nagrada znaša 3500 šilingov.
Capablanca v Berlinu. Na povratku iz Moskve se je Capablanca ustavi! v Berli« nu, kjer je od gral veliko simultanko proti 30 igralcem, večinoma visoke kvalitete. Do« segel je krasen uspeh. Dobil ie 27 partij, 2 je remizira! in samo eno izgubi!. Berlin je sploh postal važno šahovsko središče. Za
par dni se ustavita tam še MarshaD in Tor« re, ki se vračata iz Moskve.
Mateh za svetovno prvenstvo. Sovjetska vlada je oficijelno stavila Capablanci po« nudbo, da odigra z zmagovalcem moskov« skega turnirja Bogoljubovom mateh za sve« tovno prvenstvo. V ta namen bi dala na razpolago vsoto 10.000 dolarjev. Capablan« ca je ponudbo odklonil in izjavil, da pred letom 1927.(!) ne namerava igrati nobenega mateha.
Ljubljanski šahisti v Trstu. V nedeljo se bo vršila v Trstu šahovska tekma med ljub« Ijarcskimi in tržaškimi šahisti, ki je bila pre« teklo nedeljo odpovedana. Ljubljanski ša« hovski klub, ki je inicijator prireditve, bo postavil po možnosti svoje najboljše igra!« ce v boj. Do sedaj so se prijavili sledeči ig-alci: Jerošov. Stupan, Pire, Drnovšek, Ciril Vidmar, Josip Vidmar, Valentinčič, Mrzlikar in Kozina.
Dooisi
šft
SV. JAKOB OB SAVI. Dne 10. t m. so
se vršile v občini Pcdgorica občinske volitve, pri katerih je zmagala SKS, ki je dobila pet mandatov, dočim si }e izvoievala DKS !e štiri mandate. Pravih pristašev SLS v naši občini sploh rrimamo več. Naš bivši župan je sicer d ber človek, ni pa bil kos abči>nskemu gospodarstvu, ki je zašlo radi tega v tak nered, cfa je morala poseS vmes oblast in imenovati gerenta.. Sedanje volitve so končale z navedenim izidom kljub temu. da se je naš g. župnik trudil na vse načine da bi spravil SLS na površje.
SEMIČ. Na praznik narodnega ujedinjenja se je kljub hudemu mrazu udeležilo preko 300 šolskih otrok slovesne maše, po kateri se je vršilo predavanje v šoli. Predavanja so se udeležili tudi Sokoli gasilci, železniški. finančni in občinski uradniki itd., dočim od Orlov nismo opazil! niti enega zastopnika. Predava! je šolski voditelj g. Iva« Riglar. Po predavanju je godba gasilnega društva pod vodstvom g. Razpotnika zaigrala »Lepo našo dontovinos. p.akar se je razvila povorka po trgu do Bukovca. — Kakor vsako leto je priredil rudi letos Soko! Miklavžev večer v korist šoiskfm otrokom. Obdarovanih je bilo 90 otrok, ki so jim lica žarela veselja. Priredila se je tudi krasna otroška Igra pod vodstvom go-podi-čen Ltpovškovih. Udeležba je bila kljub pro tragitaciji zolo velika. —. Dne 6. decembra je grmelo s prlžntce, predvsem pr! jutranji maši, proti naprednim časopisom, zlasti proti »Jutru«, aSlovestskomu Narodu* ta «Do-movinb. Čudno pa se nam zdi, da se je za
^Kmetijski lista celo agitiralo. Gotovo so prejeli župni uradi od g. Puclja kako nagrado, da se sedaj potegujejo za njegov iist. Priporočamo gospodom duševnim pastirjem, naj se v bodoče ne smešijo s takimi agitacijami.
ŠOŠTANJ. V Italiji in na Koroškem se našim bratom prepoveduje celo slovenska govorica in vsako kulturno delo. Pri nas pu namerava par tujih državljanov, ki so za« posleni v tovarni usnja, prirediti na Sil« vestrovo izzivajočo popolnoma nemško ve« selico, na katero pridejo tudi njih bratci iz nekdanjih nemških postojank. Ni se čuditi, če pride do kakega spopada z nacijonalisti. Našim bratom na Koroškem so zabranjenc celo naibolj nedolžne prireditve, mi pa naj bi ponižno gledali izzivanje netnčurjev v naši narodni državi! Tega jim nc moremo dovoliti! Opozarjamo naše županstvo in g. srezkega poglavarja, da jim že v naprej pre preči vsako tako prireditev.
LJUTOMER. Tukajšnja meščanska šola je priredila v zvezi z deško in dekliško šolo prav lepo proslavo 1. decembra. Po nago--voru ravnatelja Bankarta, ki je razloži! zbra ni mlad'ni pomen praznika našega narodne« ga ujedinjenja, so se proizvajale pevske točke in predavanja. Vse točke sporeda so bile precizno izvajane in delajo vso čast našemu učiteljstvu. Proslave so se udelc« žili predstavniki vseh tukajšnjih uradov, mnogo staršev in prijateljev šolske mladine.
SINJI VRH OB KOLPI. Podpisano dru« štvo izreka učitelju g. Albinu Smoletu, ki je brezplačno izdelal kulise za Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«, najtoplejšo zahvalo. Društvo je ponosno na lepo umetniško delo, ki bo šc marsikdaj razveselje« valo gledalčevo oko, igralce pa vzpodbuja, lo k vztrajnemu in uspešnemu delu. — O d; bor »Prosvetnega društva Sinji vrh«.
JEZERO PRI PRESER.1IH. Izredno lovsko srečo ima letos g. Jožef Svete, de'o-vodia v tukajšnjem kamnolomu, ki je obenem strasten lovec. Nič manj kot sedem kraguljev je spravil na drugi svet tn zad nie čase čeki dva divja mačka, od katerih je bi! eden 7 kg težak Pa tudi z lisicami so obračuni temelj ki. Korist cd tega ima vsa tukajšnja okolica, kajti marsikateri piščanec bo zdaj romal v Lji-bliatio na trg, namesto v kraguljev ali lisičji žetodec. Upravlteljstvo šole na Jezeru se pri tej priliki iskreno zahvaljuje g. Svetetu za darovane ptice v korist šole. — Kakor običajno, tako je tud; letos Miklavž delil darove šolski mladin: in odrasHm. Po njegovem odhodu se je razvila prijetna domača zabava, ki Je prinesla nad 300 Din dobička. Znesek porabimo za nabavo kulis.
Mali oglasi, k) služijo v posredovalne (n socialne namen« občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši i nese h Din 5-—«,
2enUve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega enačaja, vsaka beseda Din I • —. Najmanjši snetek Din 10 -s
Vulkanizira
tu vrst. f o m i J a parni vulhaniz»cija P Skafat v LJubljani. Rimska cest* 11 I7P
Dvoko!esa
•troSki vorifki In ifivalni itrojl se »prejemajo v popolno popravo ia prenovo sa poniklnvanje in emajli-ranje 2 ognjem ter shranijo iez iinio najceneje (posek ni oddelekl .Tribun«. F. B L., togima dvokoles in otroških vozičkov. Ljublja bs, Karlovska cesta tt 4 31217
i&GOBj Žagarja
Bi vanacijanko. ki je zrno-Jen popravila, is«*em za ta-koj?nji nastop. Naalov pove sprava .Jutra,, £2421
Šteparico
fr. o vrti no sprejme takoj
PavSič, Florijanska oiica 24 32378
Agflnega potnika
pri sjiecerij trgovcih debro vpeljanega tf?em ta takoj. Dopise na nprsvo .Jutra, pod .Kemični iz<lelkl>.
32299
Potnik
M b! obiskoval trgovca w mestih ir v«.*eh s • 18 8« proti proviziji. Ponorih* na poetci predal 44 v Zairrrhu 32252
Prikroievalce
dobro izvpibnr.e v krošnjo konfrkrije s p e j m e Jo-ip IvarftiJ. Ljnhljan*, Mik jo-šič«va c-*ta 4t. i.
Vrtnarja
prvovrstnega, is nastopom t jan. 1028 nprava mfSine Novo Olje, ;>o*ta talec, Sav. dolina. 82218
Služkinja
»Batna, pridna »n poltena, sta rs od tft—J**	«t»r«|-
me k 8 o»«»ham Predrta viti se je pr* E Oun^ar. kolodvor. Bled 1 Plafa po dogovoru.	22506
Hlapca
tanenlJfvA*«. ki Je spravljanja t»»#». sprejmem plafta sno—sno f>in no. Nastop »a koj. Naslov pove opr «Jutra». 82460
Akvlzlterja
U pr«d*}o breskonknrenfc-predmeta apreiim»mo. Starejši in reprex*r»ta'!vnl imajo prednost. Agilnoet pojroj. ras!o*ek dober. — Naalov po?« eprava «Jutra* 82480
Za Italijansko
korespondenco
dnevno po potrehl. ae »prej-aie (fepod aH jrospodtfna. Pisalni stroj mora biti na 'atpnlairo — Ponndbe na upravo e Jutra* pod značko <&ore*pondenca». 32490
2 trs. sotrudn?ka
resnega enačaja in agilna, strokovno liobrafena v *e-(etninl, vojaMine prosta, sprejme tvrdka Fr. Stm»l-ca tr Ljubljani. 82489
Trgovski pomočnik
dober ipeoerist ter telenl-nar. vojaS^ine prost, »e sprejme takoj ali najkasneje do 2. jan. 1920 pri tvrdki Alojz Peče, Crr.s pri Prevaljah. Ponadbe je poslati oa naslov tvrdke.
82458
Postrežn?co
Sidro in poftteno. k! b! od 7 tint raj do 4 p«|»oMn*. eprejme takoj ali e Sovin letom rodbin* • 2 otroki. Naalov v apr. cJntra*.	82480
Stare'šo kuharico
prvovrstno ln iposobno aa vodstvo gospodinjstva oradniakejni kluba aa vetjem rudnika iMemo ca nastop t 10. januarjem 1926. Stanovanje tn hrana v hiSi Ponudbe i navedbo dosedanjega alufbovanja ic S taht«»vki pla^e poslali na opravo *.Tntra» pod wa?Vo <Go«podinja».	S2444
Gospa
aH ftarej&a vdova • pokoj, nlno. dobro*r«*na. samoto IjubeAa. ki M ta hrano In
stanovanje gospodinjila In opravljala r*a dela a dve osebi se IMe na deleli. — Ponudbe na npravo «Ju»ra» ped «Zavetje*.	82463
Gospodinja
■atnostojna. nilajia. oz!ro» ma knbarlra se sprejme takoj ali najkasneje s t. Ja-naarjpm I&26 k »amen it-ven Slovenije Plamene aH •stmenr ponudbe aa hofel Takin It 7K do 24. d«»e t. I. Informaefje daje vratar hotela Union. 82475
(liCe'o)
Gospodinja
poltena ih saneetjlva. ■ voft-letno pra k.o teli .lalbe pri »amn«ti>jftetn ao.pndn — Pon«,'»»e na nprmro ijitrtt » U.rlSom poj ogla-no It. 32603.	--
Gospodična
cmolna rsmoetojno voditi fc»Jieov«<t«»ro — perfektna kor»pon4ei>t!nBa tn itobra «troJej>i«ka l«8« primarna ■loSKe. Cenjen« ponndK« na npr*To .Jntrm« pod xsa*ko cZtttaljiTS 6000», SSU
Prodajalka
si&rejl* moft, IzveSbana v Tieh atrokah. pridna In poltena. ts?e sltižbc za takoj. Ponndbo nn upravo •Jutra« pod značko »Zanesljiva 16038».	£2509
Gospodična
vajena otrok, iSče mesta pri hotJSi dniSini. Sposobna tudi ponCevati, — Gr» najraje na Onrenjsko, Ho-ptue na upravo .Jntra« pod «1928..	32507
Služba — kavcija
Perlekteo hanfnl uradnik »eli kjerkoli »Iniho. — Ponudbe pod .Kavcija nli po-»ojilo, oa upravo «Jutr*».
32496
V razprodajo
Iftad, trirovako izobražen (fo«pod »prejme	pred-
metov v razprodalo za ho-tiJne praznka. Poizve »p v upravi .Jutra* pod značko »Takoj 15917,.	S2331
Strojnik
l veCletnlmi »pričevali — veflč montaS« in popravila vaakovretnih »trojev, obenem elefctromonter. išče ■talne »Infbe Ponudbe poslati pod znnlVo «Ptro'nlk 16010» na soravo «Jutra».
32-180
Italijanske ure
daje diplomirana ufiteljiea Dopise na ttpv»vo »Jntra, pod »ItalijaiiMisa 1602",.
32183
Italijanske are
v zameno za anirle*ko kon-verrjicljo dale diplomirana ufiiteljiea. Ponudbe na npr. .Jntra, pod 8ifro «Kon-verx*cija».	S248S
Čajno maslo »Jagoda«, kuhano maslo, dom. ementalskl sfr
dohite na|eeneje pri Zdro-Unlh mlekarnah, d. d. » Ljubljani, Maistrova ul. 10 32411
l epih voHčenk
t vaffon aH t«dl manjto mnotino proda Aston Str. nad, po»estnlk v SevrIH oh Savi
la božična Jabolka
k« po 4 tHa Hi po 8'Bft D(* pre>iaja Lattnpelch v Rltn-■klh Toplicah.
Jabolka
prvovretna, aanlzna po B
do 7 Din tir te dobiio pri so«p« Jeri Kokalj v Sraar-J«tl pri Bimekih topli'«h.
SS4S2


Kaj je «Gorkodar»?
Gorkodar je nastavek na lončeni p^či ali štedilniku, ki prihrani BO % na kurjavi iu da v 20 minutah toplo nobo. — Naročite in oglejte Gorkodar pri tvrdki Joia HiheliS In drn;, Ljubljana, Dunajska eesta št. 41. Teleion St. 777. — JoSko Rataje, Muribor, Po-breika cesta 8.	321S1
KOKS — CEBIN
Wolfova t/11. Teleion S6 481(IU
Pohištvo
ohstojcSe iz spalnice, jedil-nlre, kredence, vse iz hra-«tovine po ameriškem sistemu ter kuhinjsko opravo. sknnno ali posamezno proda Wayer, Wolfova ul. H S. Oirleda se od 14 do 18. popoldne.	32501
G. Čadež, Ljubljana
(frodaja klobuke najholjftih znamk: Borsalino, Ita, Plese, Seiir itd.	32148
Plinova peč
kompletna, emajlirana za 350 Din in peč za tajanje za 200 Din se radi selitv« proda. Kos. Maribor, Klav. aiika ulica 12.	3243«
Moške drsalke
jeklene. Je malo rabljene prodam. Naslov pova upr. <J«to».	82477
Posteljna garnitura
nova, zaetori in prt. novo. r o č a o delo. delano na platno, pripravno ta botiS-no d a r I i o naprodaj. — Naalov pove oprava <Jnlra» 82496
Zaradi pozne sezije
pri vsakem klobnks I* <* papw«ta v modnem salonu Stiehlj-MaSkc, Židovska al It. 8.	82499
Primerna božična darila:
80eiD dolin postelja. 80 em visoka omara, 1 umivalnik z ogledalom ca lutka (belo) naprodaj. Poizve se v pe kari ji aa Sv. Petra o. 0.
83450
Zlat medaillon
okrašen z	velikim briljns-tom, rnski izdelek, ee po
zelo nizki	ceni pro-la. —
Ogleda ee	pri Fr. Čuden.
Prešernova	1. £2451
Auto «Fiat» 501
v Izbornem stanju se radi nakupa večjega prcia za 48.0(10 Din. Ponndbe pod «Fiat 501» ca upr. «Jutra» 32405
Meyerjev Konvers.
Lexikon
ve5 novih izvodov se po zelo ujodni eenl proda. — Naslov povo uprava .Jutra*
32280
Pisalni stroj
skoro nov se a^o lno p^o-da. Pismena vprašanja na upravo cJutra* pod znamko «Stroj 5000».	32454
Kupujem kože
od divjsfiine po najvišjih oenah. Peter Semko. 1. jugoslovenska barvariia, krr-narstvo in strojarnira v Ljubljani, Turjaški ^^^^
Za parno žaso
ne i»če kom|»lrtno iokomo-bilo, malo rabljeno ter v breahibnnm stanju, ne pod 24 R P (kurjava iajranje) t VKf»mi pr?padau>5imi deli — kakor vot. rirkulari. jermeni Itd. To^ne ponudba s certifikati in natančnimi podatki z navpdbo nainlJje <*i»ne jp po«lati na naslov: Mi'an Modi«, Nova vas pn Rakeku.	33304
Kluh-garnituro
ca pisarno, orir. sam«ko ao^o kupim. Naslov v unr. tJutra*.	32485
železen šted^n^V
doHro ohranjen kuni Kne*. Dunajska cesta 6tev. 47 82476
Mo^-o kolo
dobro ohranjeno Vunlm. — Ponudb* a naslovom na upravo <Jetra* pod «Koto» S2481
Kdor Ima rabHea, dobro ohranjen
plsa'n1 stroj
naprodaj, naj e« ponndl na Poljanski cesti 27. 32467

Nova hiša
v Ljubljani 1 lepim vrtom se neodno proda. Naslov v upravi «Jutra».	604
Posestvo
ielta kopiti. Naslov pove uprava <Jntra>. 32506
Za božično m novoletoa darilc
ssatiso sn izms ca ae v modni trgovini Peler Sterk, Ljubljana, Stari trg 18.
PuiE-overs, gsrcan-^louse, (aub>) Tunika, sveateri, telovniki, volne e in sv.lene jope, nogavice doko emce, rokavfce, športne čep;cet mo: ki klobuki, moško in dainsko perilo, damske torbice, listnic.-, nanumf t no milo, itd.	Velika Szbira kožuhovine,'
DSOBOiOlOlOBOBOBOBOBOBOlOaOBO
Trgovski Jokal
obetoječ lz večje dvorane
ia dveh :aanjSih sob, pripraven tudi za kako obrtno podjetje fe odda v najem v večjem tr^u ob jui-ni železnici blizu Ljubljane na najlepšem prostoru sredi trga. Ponudbe pod značko «Lokal 5* na upr. €jutra».
82410
Gostilna in trgovina
k mešanim blagom na prometnem kraju na deželi 8 stanovanjem i>e takoj odda samski ženski. Ponudbe pod «Sama ženska* na upravo cJutra*.	32315
Opremljeno sobo
iščeta 2 gospoda s 1 jan. 1920. Ponudbe na upravo «Jutra* rod šifro «A. B.»
32430
Stanovanje
t sobe in kuhinje z uporabo kopalnioe. po možnosti prostrano, prazno raje i»e-opremljeno, x električno razsvetljavo, išče c 1. jan. 1926 mlad sakonoki par brez otrok. Ponudbe na unravo cJutra* pod značko slnženjer*.	32427
Opremljeno sobo
iSče mlad uradnik	v sredini mesta. Poudhe	poslati pod d. januar* ca	upravo c Jutra*.	32512
Gospodična
UR« pri boljSI družini sobico, event. • hrano za takoi. Ponudbe na upravo cJutra* pod »Mirna 10029*.
82494
Opremljena soba
s po«»»bnlm vhodom »e odda polp^ elavnp polt« s 1. Janiiarfotn. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Soba*
Velika prazna soba
9 posebnim vhodom ae takoj odda. — Naslov pove uprava cJutra*. 82481
Več stanovanj
odda cPosredovalee* n« Sv. Petra cesti Itev. 231 82487
Stanovanje
oh*toJeJ«e it 8—4 sob S prf-tiklinami s* ilče ca takoj. Ponndbe na npravo cJntra* pod «A. H.*	32490
Ooremfieno sobo
podstrešno v vili, ▼ Milini VoJ. MiMča vojaRnlo« oddam akademiku ali solidnemu cospo^u po nitki ceni. Naslov pove oprava «Jutra*.	82462
Gospodična
išče pri boljši, prijazni rodbini mirno i- snažno sobico Dopise na upravo «Jutr&» pod «15. jan.*.	32345
IL&lLL
Črn maček ]e izgini!
Kdor ga prinese na Ambrožev trg 9 dobi nagrado 32491
Pianino
dobro ohranjen in izredno močan glas ne ceno proda. Naslov pove oprava cJutra*
32484
Koncertne citre
rabljene, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Ivan Lo-trič, Brežice.	32478
Vdova
<rednje staro«tl. inteligentna, lepe zunanjosti, veselega temperamenta feli znanja s fstotakm boljšim ro--fw>dnm v staro«ti od 43 do !W> let v svrho pnzn*j*e |e-nitve. Pro*i se polni na°lov j sliko. Tajnost dnnmčna Dopise nod Iifro »Ruža* ns oodm^nico cJutra* v Maribora.	32502

Črna jedilnica 32070
Dvienite p i • m o v upravi cJutra*.	32510
Kčem družico
Uctnjatn zimski Iport. najraje na gorkem. Oko'i Božiča ao slovesno otverim. Resnim ponndbam tajnost *tro*o zajamčena. Dopise na npr. »Jutra* pod fiifro cPepe Dilca*.	32196
Mladenk
• prekrasnim premoženjem leti cnanja c naobraženo Cospo<H6no do 80 let Dopise s sliko, katera se vrne pod častno besedo, ca upravo »Jutra* pod Pifro c Vesolje do doma*. 82492
Orehi
U Bajke Čakajo odgovora
32448
•Akceptiram«
Dviguj dopis.	72468
Oosnod?čna
* drl. slnibl. Intellcenina, idealna, t nekaj jrotovise, samostolna, iell znanja 3 istotskim gospodom — ne premladim. — Neanonlmna pisma pod .Inteligentna, na upravo cJutra.. 22470
Miran 9
Kot dogovorjeno 20. t. n. Poljube.	S2448
V npr. cjutra» naj se dvignejo pisma
pod nastopnimi šiframi: Duševna harmonija. Dobro plačilo 15432, Franc SI, Hipoteka, igla. Kapital 147S9, kuharica s posestvom, Lju-hav in zvestoba. Novost, Mirna 1550S, Pariumerie, Osamljen 15722. Prvi od-govor, Radiča Sabina ilan-da. Svetlo 15549. Strto srce, Simpatija 14769. Veletovar-na, Vrtnica, £&5etnica. Za-vrinik, 1889.
Mest. zastavljalnica
je na zadnji dralbi prodala
staro dozo
z graviranjm imenom. — Kupec se vljudno prosi, da pošlje svoj naslov na unravo .Jntra. pod oglasno štev. 32508. 323C8
Pozor!
Radi bolezni se proda
koncesijonirana starinarna : mnogovrstnim blagom. — Gall, Maribor, Korolka e. št. l$a.	32473
1 aH 2 gospoda
holjSa se sprejmeta takoj ali pozneje na hrano po želji. Naslov pove uprava •Jutra*.	82497
Manjša trgovina
v mestu se odda za 5 let proti odstopnini. Najemnina prosta. Istotam se proda gostilni«! štedilnik in šest novih velikih dvojnih oken Ponudbe na opravo cJutra* pod mačko «5 let». S221S
Dečka
10 mesecev Etarega oddam za svojega. — Naslov pove uprava «Jutrr». 8J479
Moderne naslanjače, garniture, (Mvane, otemane, iimniee In tapetniške 'sdelke nudi najceneje
Rudo!! Radovan,
tapeto i k, Uobijana, Krekov trg 7.
nedosegljiva glede trajnosti in j ako sli žar en j a!
Primerna darila za
Božič In Novo leto
Ignac Žargi
MPri nizki ceni"
LjufaSjana, Sv. Petra c. št. 3
se priporoča cenienim odjemalcem raznega perila, rokavic, nogavic, da je velika izbira damski h, moških in otroških zimskih potrebščin ter raznih površnih jopic, jum-perjev i. d.
Zmiane oeae.
n«Q»o»o«ri»niOlO»OllO
(Zvestoba do groba)
ki so ga .Jutrovi* čltate'ji Citali z izredno napetim zanimanjem
je izšel
Naroča se ga w upravi .,Jutra1' v Ljubi ani, Prešernova ui. 4
Broš rar. stane Vezan v po!p'atno Vezan v platno ..,
Din 45,-Dln 55--Din 6-5"-
Kaj piSe kritik o knjigi:
Roman je poln divne stare romantike, ki \e ni več v moderni literaturi Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, in tudi debelokožne ži hralec ne more kmige edož'ti neprebrane. Slovenski prevod bos v Idanašnn dobi, ko ie taka malo zarc dobrega čtiva. trikrat dobrodošel, tembolj, ker je" za ohširno, pa zelo okusno iza delano ia bogato ilustrirano knjigo cen-prav nizka.
Prijatelji dobre knjige, naročite si jo in ispopoinite svoje domačo knjižnice!

Počivajte
in gfelfe, katco dela
Zadosfufe, ako nsmočlče umazano perilo v TRI- raztopini in eez nekaj lasa se vsa nesnaga sama od sebe razkroji.
Brez deia brez truda brez težko!!
učinkuje res čudovito
Zanimive
Zahtevajte Agfa-sroučno knjigo
A 6 v hrvatskem ali nemškem jeziku z mnogimi dobrimi navodili. Dobiti jo je v vsaki loto-trgovir.i ali proti vpošiljatvi znamk pri generalnem za-
Samo Gin 6 —
stopstvu VILJEM BRAUNS v CEUU. Katalog in prospekt brezplačen. —
Actien Gesellschaft
Foto-od.delek
spodite momente
morete pridržati na sliki. S tem ne povečate same veselja do Vaspga športa in stvorite krasne spomine, temveč prožite stvarni materijal vsakemu ljubitelju športa. Uporabljajte pa za slikanje prvovrstni materijal.
Agfa Rollfilm-i in Filmpack-i
so zelo občutljivi za svetlobo, enostavni za razvijanje, vložljivl pri dnevni svetlobi in vedno brzo pripravljeni za slikanje.
fiir Anilin-Fabrikation
Berlin SO 36
csssaanesavKiiacaaessaaBaBUEBaaaaaasBSMamaa
Radi isi pilieia iga
cene vsemu blagu dokler traja za'oga znatno znižane. — Lena izbira klobukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, dr. Jaeeria perila, dam-skih reformnih hlač, ovratnikov, kravat, nogavic, svilenih bluz in šalov, trikotaže,' tine pariumeriie in drugega blaga.
Stranka, ki kuni za preko 50 Din blaga, dot? poleg ZRiiane cene Se v biagu 16°'o rcbzia.
S, Vesei?no?jš S Hosip., Maribor, Gosposka ulica 2S. 469a
«3xs3BMiasz2?a«c<iaasEaccsiaaaaaeBaa;iaBasacBa>
vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku D!n 2'—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
poš je naslove od malih oglasov. Vsa vpra?an;a in prošnje glede našlo vov od „ma!ih oglasov" bodo romale v koš, ako ns bo priloženih Din 2'—
modna trgovina:
Maribor, Gosposka ui. 14
7a Ra71P nudim veliko ter skrbno sorti-L.ti. Buiit iano zalogo. Blago za obleke, flanele za bluze, sukno za plašče Crep de chin in taft za ple ne obleke. Čipke, zlate in srebrne volants. Žepni robci, platneni, polp^tneni in batist. Nogavice, volnene, modne v vseh modnih oarvah. Rokavice, pletene in triko. Telovnike za dame in
gospode. Lovske nogavice, dokolenice in inodne kiatke nogavice. Pu"lovet-a 33 gosoode in dame. Spodnje perilo la zn:.n-.k, Ottoi c špo tne obleke. Moderne cep ce. Srajce, hele z* ">-<pcds ia za smoking. Spodnje hlače, spalne srajce in naramnice
Bogata zaloga kravat. Ostanki izvanredne nizke cene Solidne cene. Točna postrežba.
Tel. 126.	a
Najlepše božično darilo je brezdimno preizkušena lovska pašna,
katero dobite že od 1090 Din naprej samo pri tvrdki H>. Hafeiasc^s Selfe.
OIOlOlOlOlOlOROBOlOlOlOtOlOlO
»8
galanterija, paziumerija, £rebrsinas usoiati izdelki, perilo, trikotaža, itd.
Gaspari & Faninges*
oddeSek e Detail
Maribor Aleksandrova cesta 23
o|o«o B osa "'
iie, aRo ne e!i
Din 2U.C00 Din 20.000 Din 4.000 Din 20.GOD Din 20.300
V svrho upeMave naših specialnih PARFUMOV smo se odločili za posebno božično reklamno prodajo, ki bo trajala do
27. decembra t. 1.
Onim, ki se bodo poslužili te reklamne prodaje, poklanjamo sledeče velike nagrade, ki se na željo dobitnika izplačajo tudi v gotovini:
1	nagrada v skupni vrednosti Din 53 000
2	nagradi po Din 10.000 4 nagrade po Din 5 CGO 2 nagradi po Din 2.000
tO nagrad po Din 1 000 41 nagrad po Din 500 Tekmovanja za navedene nagrade se lahko udeleži vsak> kdor nam po poštni nakaznici ali denarnem pismu
poSlfe Din 65*—
nakar dobi poštnine prosto
2 karton <3 sssdialnšh flalisnco različnega §!neoa „Qdeon" parSsjssa
(v običajni vrednosti 90 Din)
V svrho tekmovanja za razpisane nagrade je vsaki pošiljki priložena zaprta kuverta s kuponom, opremljenim s tekočo številko, kakor tudi načrt o razdelitvi nagrad, s katerim sogaša vsak naročnik. Vlaganje kuponov se vrši pod nadzorstvom kr. notarja.
Da pa naše odjemalce v vsakem oziru zadovoljimo razven omenjenih 60 velikih nagrad poklanjamo prvim 15.000 naročnikom še nadaljnjih
5003 polnili Ml naorad v sHnpnl mM. 1450.000.
Z ozirom na veliko število teh posebnih nagrad odpade povprečno na vsakega tretjega naročnika po 1 po-ebna nagrada. Vrhutega je pa dana seveda tudi možnost, da razven te pripade nanj še ena izmed gorenjih velikih nagrad.
Ker je število navedenih posebnih nagrad omejeno na 5000 dobitnikov ter je pričakovati zeio velike udeležbe, Vam priporočamo, da se za udeležbo božične reklamne prodaje
takoj odločite!
Naročila je točno nas oviti na:
„0DE0H'\ tovarva koieiHl \iMm ia narfamov
Ljubljana, Vegova aSiss itev. S/a.
Zahvaia.
Vsem sorodnikom, znancem in pr jafeljem, ki
FR.
namočena
8S3.
nasproti hotela .Union* Vsak dan namočena
!
se dob v spsaij»3;:8
rpini
i
Ljubljana 12179-a Središče št. 7.
Svetovna mmm
maribsb
Gd 15. t. m. dalje
Triglavsko pogorje. Bohinjsko in Blejsko jezero Krasne leoe pokrajine.
Is Koroiansse zgodovine ie zajet roman
a-mmsmamm isaatamBaasaaBasmHcsH Krasna in praktična
božična darila
že od Din 360 — $ 12) naprej Oglejte si bogato zalogo drogerije Js A. Kane sinova
Ljubljana, Židovska ulica 1. a«E*ht*s*>»«>a m a ho a"« kks« s »s«?!*«««
ic»iiiBax3aDS»e»aiiGBitaaB«Kie£&erT^Mffl.
Pozor! NAJCENEJE! Pozorl OComane v blagu ž Din 853'— Oiotnane v eradlu u , 720-— (kfrik snsdi*ac i . 253'—
-takor tudi vsi drugi tapetniški izdeiki po znatno zn'žanih cenah. Vse vrste žima vedno v zalogi. Vsa popravila se solidno in najceneje izvršujejo. Se priporoča
FRftH JAGER, tapetnik 6844-a	Ljubljana, Kolodvorska ul. 2/
i ;..9ra«a95a.^faa«H«aisBatss'jaaBKZ3S9aaotg>
Potrta od žalosti naznanjava vsem sorodnikom, priiateliem in znancem žalostno vest da je najin ljubljeni soprog, I odnosno brat, gospod
Spisal Ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 32, po pošti Din 1-50 več.
Izdala: Tiskovna zadruga v Ljualjani.
<«jocaxxnoxxoxaxnmo[mjtm®qakjajoo«fc
bivši črkostavec
danes ob 8. zjutraj po dolgoletni mučni ooiezni v 62. letu starosti nenadoma preminul.
Pokojnikov pogreb bo v petek, dne J 18. t tn. ob 2. pop. iz h še žalosti v Vr-hovčevi ulici Stev. 9 na pokopališče k j Sv. Križu.
Dragega rajnika priporočava v mo- ] | litev in blag spomin.
Ljubljana, 16. decembra 1925.
Magdalena Turfc, soproga, Anton Turk, brat.
si boste oskrbeli različno božično blago v delikatesni in špecerijski trgovini -
FE. EH.ftSI« Ei|nbl]asa, Miklošičeva eesta.
fW Na sveti večer in dan preje sveže ribe
priporoča dobro kuhinjo, priznano najboljša vina iz lastnih geris in na nova opremljene soba po
ziTiernih cenah	Se priporoča 21SM55?.
dobite v parni pekarni
VILJEM BIZJAK,
Gospsssveisks cesta 7. Podrisžnica: Klari j tn trg štev. 3,
POZOR! Direktna prodaja iz tvornice v Rogaški Slatini.
aaMaBBBgsaaa—a—
BA1 JBB5S
m § '
so nam ob priliki prenagle, tragirne smrti našega |||| j ^^ nepozabnega in predobrega soproga in očeta, fgjp I sSSl gospoda
Zahvala.
Z globoko žalostjo javljamo, da se je naša nadvse ljubljena
ZOFKA
danes zjutraj ob 3. po dolgi in težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v starosti 28 let preselila v boljše življenje.
Pogreb pokoj"nice se vrši v petek, 18. decembra 1.1. ob 15. pop. iz hiše žalosti na pokopališče v Železnikih.
Češnjica št. 35 pri Železnikih, 16. decembra 1925.
Žalujoči ostali:
Josip in Ivana Demšar, starši — Tone in Joiko, brata — Ivica, sestra — Zlatka Demšar, svakinja.

ia
ravnatelja Slovenske banke
stali tolažilno ob strani in skušali olajšati našo neizmerno bol, izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo upravi, ravna-teljs'vu in uradništvu Slovenske in Slavenske banke, g. primariju dr. Stoicu za požrtvovalno pomoč, in vsem, ki so v tako mnogob.oinem številu spremili našega nepozabnega pokojnika k večnemu počitku. Končno še najiskrenejša hvala vsem darovateljem krasnih vencev in cvetja.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi oo. frančiškanov, dne 18. t. m ob 9. uri dop.
Ljubljana, 16. decembra 1925.
Žalujoča rodbl&a.
Ob težki izgubi našega nepozabnega soproga, sina, brata, svaka, nečaka, strica, gospoda
fslaua Kos£
nam je došlo mnogo odkritih izrazov sočutja in tolažbe. Dovoljujemo si tem potom izreči najtoplejšo zahvalo vsem, ki so blngega pokojnika tolažili v njegovi bolezni ?n vsem, ki so ga tako častno in velikem številu spremili k večnemu počitku, in mu poklonili številne vence. Posebno hvalo izrekamo čč. duhovščini, gasiinemu društvu, železničarski godbi in tistim, ki so nam ob težki uri stali na strani.
V Zidanem mostu, 16. decembra 1925.
Žalujoča soproga in ostali sorodniki.
m i