Ljubljana, četrtek 1. decembra 1932 Cena f Tlln U prčivLuStvo; ujunijana. Knafljeva ulica 4. — re.eton St. 3122, 3123, »124 i 125. 312t> Inseratn? odaeieit: Ljubljana. Selen-oureova uL 8 — Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica itev 11 — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Teiefon St. 190 Račiutf pri p^St teto. zavodih: Ljubljana St 11 842 Praga čislo 78.180. W'i»r\ « 105 241 Naročnina znaša mesečne Um 4&.—. Za tnozemstve Lhr 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Tele-foo St 3122. 3123 3124 3125. 3126. Maribor, viospoaka ulica 11. Telefon St 2440 Celje. Kocenova ul. 8 Tel. St 190. Rokopisi se nt vračajo — Oglasi Dc 'artfu Angleško zlato roma v Ameriko če Amerika ne bo popustila tudi na ponovni apel, N> Anglija plačala svoj dolg v zlatu London, 30. nov. AA. Snočno posvetovanje angleške vlade o novi noti Ameriki ie trajalo do 23. ure in se je danes nadaljevalo. Davi je odr>otoval iz Londona podpredsednik vlade Baldvvin. Njegov odhod tolmačijo tako, da si je ves angleški kabinet popolnoma na jasnem, kaj mu ie "oriti in da vlada v angleški vladi popolno soglasje Po mnenju poučenih krogov je angleška nota še nocoj odposlana v Ameriko. Splošno priznavajo, da je treba to storiti tudi zaradi gospodarske in finančne nesigunno-sti. ki je zavladala zaradi dolgovnega vprašanja tako na borzah, kakor v vsem gospodarskem in tudi mednarodnem poslovnem življenju. »Times« poročajo, da bo nova angleška nota predstavljala apel ne samo na ameriški parlament in na ves ameriški narod, temveč na ves svet V tem apelu bo angleška vlada vnovič zagovarjala nujno zahtevo. da se decembrska plačila odgode do ponovne ureditve vseh meddržavnih dolgov. To zahtevo utemeljuje angleška vlada zlasti z gospodarskim položajem v Angliji in po svetu. London, 30. nov. AA. »Times« poročajo iz \Vashingtona, da čaka predsednik Hoover angleškega odgovora na svojo noto. da bo potem odkritejše kakor do zdaj izpregovoril o dol oo vnem problemu London, 30. nov. AA. Listi poročajo, da je vlada pristala na Baldvvinovo stališče in da bo plačala 15. decembra t. 1. zapadli obrok Ameriki na ta način, da bo izvozila zlato. Vlada pa se seveda zaveda posledic, ki bi jih imelo tako veliko znižanje zlate podloge na angleško valuto. Govori se, da bi vlada v tem primeru zvišala ohtok bankovcev. po drugi strani pa omejila uvoz iz Amerike, da zboljša trgovinsko bilanco. Po informacijah »Dailv Heralda« je vlada sikle-nila izvoziti v Zedinjene države zlata v palicah v vrednosti 30 milijonov funtov, če bo Washington zahteval, da se mora decembrski obrok brezpogojno plačati. To>-likšen prenos zlata pa bi imel nujno posledico, da bi se obtok bankovcev zvišal na 275 do 290 milijonov funtov. — »Dailv Mail« pa meni, da je kovinska podlaga angleške Narodne banke tolikšna, da bi An- glija Lahko štirikrat na leto plačala obrok Ameriki; toda če bi se to zlato izvozilo v Ameriko, bi utegnilo priti do katastrofalnega padca funta. London, 30. nov. AA. »Financial Times« so napovedale, da odpremijo danes 3 milijone zlatih funtov v Ameriko. List razmo-triva vse možne hipoteze glede te pošiljke in prihaja do sklepa, da bo to zlato mogla poslati samo britanska zakladnica. Širijo se glasovi, da bo celotna vsota zlata, ki se pošlje o Ameriko, dosegla vsoto 20 milijonov funtov. Posvetovanja v Parizu Pariz, 30, novembra, s. Problem vojnih doligov je potisnil v ozadje vsa ostala vpra-šamia zunanje ali notranje političnega značaja. Oib 15. je Herriot odšel na sejo finančne komisije zbornice, kjer so razpravljali o resoluciji Marina glede takojšnje debate o plačilu vojnih dolgov Ameriki. Herriot je izjavil, da debata o tem problemu v sedanjem trenutku ne bi bila na mestu, ker bi se s tem motila dipl »matična pogajanja, ki so v teku. Zagotovil je, da bo zbornica v tej zadevi imela zadnjo besedo. Nato je odšel v zunanjepolitično komisijo zbornice, kjer je podal isto izjavo. Ob 16. se ie vršila seja ministrskega sveta, kjer je Herriot obrazložil uspeh raznih proučitev in preiskav tega vprašanja in predložil načrt note. ki bo joitri dopoldne izdelana v ministrskem svetu. Po tem bi se moglo sklepati, da bo irancoska nota Ameriki odposlana jutri. Pariz, 30. novembra. AA. Jutri dopoM-ie ss bo vršila v Elizejskj palači seja francoske vlade pod predsedmištvom predsedn ka republike Lebruna. Na seji je bila odobrena nota Ameriki. Pariz, 30. novembra, s. Angleški poslanik lord Tyre!il se je vrnil iz Londona v Pariz, kjer je imel s Herriotom razgovor. Menijo, da je lord Trell obvesti! ministrskega predsednika Herriota o vsebini angleške note Ameriki. Pred novo konferenco veiesii Zaradi zadržka Herriota se konferenca najbrž ne bo mogla sestati pred petkom London, 30. novembra. AA. V lordski Zbornici je bila vložena interpelacija na vlado, ali je upati na povratek Nemčije na razorožitveno konferenco. V imenu vlade je odgovoril lord Hadsham, da se je v tem smislu zunanji minister Simon pogajal v Ženevi že prejšnji teden in se bo po vsej priliki še ta teden vršila v Ž>ncvi konferenca zastopnikov Nemčije, Italije, Francije, Anglija in Zedinjenih držav, na katen se bo skušal doseči sporazum vsaj v načelu. Angleški zunanji minister odpotuje iz Londona v Ženevo jutri popoldne. Ni izključeno. da ga bo spremljal v Ženevo tu* di predsednik angleške vlade Macdonald, da se osebno udeleži konference petih držav. Lord Hailsham je končno izrazil prepričanje, da se bo te ženevtfce konference udeležil tudi predsednik francoske vlade Herriot. Nemčijo pa bo zastopal njen zunanji minister von Neurath. Pariz, 30. novembra AA. Zaradi pogreba tete predsednika francoske vlade, ki bo v petek zjutraj, Herriot po vsej verjetnosti ne bo mogel jutri zvečer odpotovati v Ženevo, kakor je prvotno nameraval. London, 30. novembra č. Po informacijah agencije Reuter so se vlade petih velesil sporazumele, da se njihove delegacije sestane jo v petek v ženevi. Macdonald namerava v četrtek odpotovati iz Londona v Švico. Agencija Havas potrjuje to vest in dodaja, da bo v četrtek ali v petek odpotoval v Ženevo tudi francoski ministrski predsednik Herriot. Pariz, 30. novembra č. Ameriški delegat na razorožitveni konferenci Norman Daviš le imei snoči ponovno razgovor s franco- skim ministrskim predsednikom Herriotom in vojnim ministrom Paulois Boncourjem. Po konferenci se je sestanek med Herriotom in Paulom Boncourjem nadaljeval. Kakor poročajo poučeni politični krogi, je Norman Daviš, ki se je izkazal za zelo spretnega posrednika med posameznimi razoroži t venimi tezami in njihovimi zagovorniki, pri čemer pa je trdovratno zasledoval svoj cilj, dosegel na včerajšnji konferenci zopet nov uspeh. Kakor poro. čajo, bo po sklepu včerajšnjega sestanka Herrtot ob koncu tedna bržkone potoval v ženevo na sestanek delegatov petih vele-s 1. Le, če se v francoski poslanski zbornici do konca tedna ne bo zaključila debata o dolgovih in če nemška politična kriza ne bo rešena, bo Herriot odgodil potovanje v Švico. Nov nemški načrt? Pariz, 30. novembra s. Baron Gleichen, član predsedništva pruskega Herrenkluba, je objavil v »Excelsiorju«, da je nedavno potoval v Pariz in da je imel razgovor s profesorjem Cassinom, sodelavcem vojnega ministra Paula Boncourja. Pri tem je ugotovil, da rase v Franciji razumevanje za nemške zahteve. Psihološki trenutek za sklenitev nemško-francoske vojaške alijan-se 3e ie žalibog zamudil. Sedaj pa je govor o novi konvenciji, in sicer na podlagi pakta o nenapadanju in pakta o medsebojni pomoči ob predhodnem sporazumu. Prvotno se je nameravala skleniti zveza sodelovanja obeh generalnih Štabov. Sedaj pa mislijo na alr; janso z izmenjavo inštruktorjev. Podrobnosti o tem načrtu je baron Gleichen odklonil. Madžarske revizijonistične težnje Budimpešta. 30. nov. č. Poslanec grof Palavicini je imel govor, v katerem je izreke! zahvalo madžarskega naroda bivšemu angleškemu ministru Churchillu, ki se je v angleški spodnji zbornici zavzel za revizijo mirovnih pogodb in za novo politično ureditev v Erdelju. Palavicini je dodal, da je vprašanje miru in varnosti na evropskem kontinentu odvisno predvsem od Francije. Madžarska vlada se zaveda resnosti sedanjega položaja in bo usmerila vso svojo zu-aanjo politiko na to, da se rešijo že desetletje pereča vprašanja. Dr. Dollfuss o svojih potovanjih Dunaj, 30. novembra g. Pod predsedstvom predsednika dr. Rennerja se je danes vršila seia glavnega odbora parlamenta. Pred prf^edom na dnevni red je podal zvezni kancelar dr Dollfuss pojasnilo o svojih potovanj h v inozemstvo, o katerih se je v javnosti toliko razpravljalo. Ko sta o tem predmetu govorila še poslan* ca Bauer in Straffner, je glavni odbor z večino vzel na znanje, da vse na ta potovanja navezane kombinacije, zlasti načrti o carinski uniji, med Avstrijo, Madžarsko, Italijo in Nemčijo, ne odgovarjajo dejanskemu položaju. Kakor doznava vaS poročevalec, je zvezni kancelar Dollfuss tudi izjavil, da so vse iz Budimpešte prihajajoče vesti, po katerih je ministrski predsednik Gombog po nalogu Mussolinija z njim razpravljal © možnostih carinske unije, popolnoma izmišljene. Kar se tiče njegovega potovanja v Meran, je bilo to le privatnega značaja. Litvinov o pogodbi z Rusijo Moskva, 30. novembra, s. V razgovoru z moskovskim zastopnikom lista »Petlit Parieien« je govoril ljudski komisar Litvinov tudi o paktu nenapadanja med Rusijo in Francijo in izjavil: V zafcljučitvi pogodbe e Francijo vidimo važen korak naprej na potu. da se ojači medsebojno zaupanje in da se razpršijo nesoglasja in predsodki. Ta pogodba mora odpreti pot za rešitev nujno potrebnih gospodarskih odnošaqev med obema državama. Sovjetska unija bo, čeprav ni članica Društva narodov, podpirala vsak ukrep, ki bi bil naperjen proti kateremukoli kršitelju miru. SCHLEICHER ČAKA NA HITLERJA Hitler še ni prispel v Berlin - Njegova konferenca v Weimarfa z voditelji stranke — Schleicherjev predlog predsedniku Hindenbisrgu Neurath proti Schleicherju Berlin, 30. novembra. AA. V razvoju vladne krize ,ki je že tako dovolj bogata, je da v: prišlo do nove senzacije: Hitler ni prišel v Berlin, kakor je bilo doiočeno. da bi se sestal s Schleicherjem. V tem vidčio tehtno potroiJo domneve, da odklanja sode-lovsnje v vsaki vladi, ki bi je ne sestavil sam. Doznava se, da namerava Schleicher predlagati sedaj predsedniku republike sestavo kabineta pod svojim vodstvom, ki bi ga v parlamentu podpirale strokovne organizacije in tolerirali centrum, bavarska ljudska stranka in nemška ljudska stranka ter morda še nekatere manjše stranke in eventualno socialisti. Vlada bi se predstavila državnemu zboru in bi ga razpustila, če bi zahteval ukinitev zasilnih uredb. Pripomniti pa je treba, da bi takšna vlada morala izpremeniti Papenove zasilne odredbe, če bi si hotela zagotoviti podporo sindi« kakih organizacij. Končna odločitev je seveda v rokah predsednika republike. Sprejetje Schleicher.ievega predloga bi pomenilo jasno in nedvomno prekinitev politike, uvedene 1. junija, po poglavarju države. Berlin, 30, novembra. AA. Za davi napovedano konferenco Hitlerja in Selileicheria je ves Berlin napeto pričakoval. Hitler je res snoči odpotoval iz Monakovega. toda v Jeni je izstopil in se z avtomobilom odpeljal v VVeimar, kjer se je davi sestal s svojimi slavnimi sotrudniki Frickom, Gob-belsom, Goringom in Strasserjem. Papenova poslevodeča vlada v demisiji Berlin, 30. novembra, g. Notranje politični položaj še vedno ni razjasnjen. Rezultat narodno-socialističnih posvetovanj v Wei-mariu še ni znan. Izgledi obrambnega ministra Schleicherja na usjpeh svoji misije so s tem še bolj padli. Razširjene so govorice, da se bo kriza rešila tako. da bo Papenova vlada ostala naprej kot poslevodeča vlada. S tem bi bilo rešeno tudi vprašanje državnega zbora, ker se poslevodeči vladi v demisiji ne more še enkrat izreči nezaupnica. Pač pa v tem primeru ostane še nevarnost ukinitve zasilnh uredb po državnem zboru. Menijo pa. da bodo s^ranike spravili vsai tako da1eč, da bodo opustile tako namero. Trenutno ie absolutno nejasno, aH se bo kriza rešila na ta ali na drug način. Za kulisami se pleteio polit-čne intrige raznih skupin, kakršnih še ni bilo v nemški politični zgo^o-vini. Berlin, 30. novembra č. Izmed mnogih komentarjev, kombinacij in glasov v nemškem tisku in politični javnosti glede rešitve vladne krize vzbuja zlasti pozornost poročilo »Deutsche Aligemeine Zeitung«, da je nemški zunanji minister Neurath po-setil državnega predsednika in mu izr . .il mnenje, da bi ne bilo v interesu nemške zunanje politike, če bi general Schleicher prevzel vodstvo nove nemške vlade. Berlin. 30. novembra s. V okolici generala Schleicherja računajo, da se bo razgovor s Hitlerjem vendarle še vršil, ker more Hitler vsak čas iz Weimarja z letalom odpotovati v Berlin, kamor lahko prispe v dveh urah. Nemške finance po črtanfu reparacij BerHn, 30. novembra AA. Grof Schwe-rin, bivši finančni minister, je imel govor v berlinski visoki šoli za politiko. Kakor znano, se je grof Schwerin silno zavzemal za načrt kancelarja P apen a za gospodarsko obnovo države. Govornik je izjavil, da so nemški fiskalni prejemki padli v tekočem letu za 6 milijard, a drugi državni dohodki za 2 milijardi in 200 milijonov. Ker so se medtem črtale reparacije, je padec fiskalnih dohodkov pribFžno izravnan. Važne izprememhe v zakonu o zaščiti kmetov Obrestna mera za stare dol kov, zakon pa ne bo Beograd, 30. novembra, p. V pred-sednišivu vlade se je danes nadaljevala in zaključila konierenca članov vlade in vladne večine v skupščinskem odboru, ki prouču.e načrt zakona o zaščiti kmetov in ureditvi kreditnih odnošajev. Po dvodnevni podrobni razpravi je bilo doseženo soglasj-e glede vseh izpremimjevalnih in dopolnilnih predlogov, ki so bili iznešeni v teku podrobne razprave v odboru in gled« katerih so se pojavila različna mae-nja. Na podlagi doseženega sporazuma v vrstah vladne večine je odbor danes v prostorih finančnega odbora nadaljeval svoje delo. Sp&iaLna debata, ki se je pričela že pred trem. dnevi, bo po vsej priliki trajala še več dni, ker gre za tako važen zakonski načrt, da je treba z ozirom na dosedanje izkušnje natančno proučiti posamezne določbe, da se ne bi pozneje v praksi pokazale baš nasprotne posledice, kakor pa jih želi zakonodajalec. Glavne izpremembe, ki so bile odobrene na konferenci vlade in članov vladne večine v odboru, se nanašajo na naslednje zakonske določbe: Obrestna mera. ki ie bila v zakon- *ove se zniža na 7 odstot-časovno omejen skem načrtu predvidena za kmečke dolgove z S odstotki plus 2 odstotka za amortizacijo, sa zniža za 1 odstotek, tako da bodo morali kmetje plačati 7 a stare dolgove 7 odstotkov obresti in dva odstotka amortizacije, torej skupno 9 odstotkov. Ce je upnik zasebnik, ki nima nikakih režijskih stroškov, se določi obrestna mera na 4 odstotke. Prvotno ie načrt predvideval veljavnost tega zakona za dobo enega leta, računajoč od dneva objave v »Službenih novinah«. Ta določba je bila sedaj črtana, tako da bo imel zakon, ako bosta Narodna skupščina in senat to odobrila, trajno veljavo in ne bo časovno omejen, kakor je bilo prvotno mišljeno. Na drugi strani je razširjena veljavnost zakona tudi v pogledu velikosti ix>sestev, ki naj se zaščitijo. Prvotno ie zakon dc-Veal. da se nanaša samo na posestva do 50 ha za posameznike in 100 ha za zadruge. Sedal pa je sporazumno sklenjeno, da se poveča obseg porestev za posameznike na 75, a za zadruge na 200 ha obdelane zemlje, s čimer bo krog z?sčitero*?v raz- širjen. Predlogi za izpremembo občinskega zakona Tehtni predlogi narodnega poslanca dr. Rapeta — Pred občinskim zakonom se mora izdati zakon o banovinski samoupravi Beograd, 30. novembra, p. Že dva dni traja v skupščinskem odboru, ki proučuje načrt zakona o občinah, načelna razprava. Člani odbora, v katerem so zastopane vse banovine, so imeli priliko, podrobno proučiti načrt zakona, ki ga je v obširnih izvajamjdh na prvi seji odbora pojasnil notranja minister g. Živojin Lazič. V teku debate se ie izkazalo, da prevladuje v odboru mnenje, da bi bilo treba načrt zakona še temeljito spremeniti. Zlasti narodni poslanec iz dravske banovine g. dr. Stane Rape je zastopal mnenje, ki so se mu pridružili tudi številni ostali govorniki, da bi bik) treba iz zakona izločiti določbe o volitvah, ker spada to v poseben volilni zakon za občine; pred tem zakonom pa bi se moral sprejeti zakon o banovinskih samoupravah, da bi se mogel preciznejše določiti delokrog samih občin. Prav tako je dr. Rape predlagal, naj se iz občinskega zakona izločijo določbe glede pridobivanja domovinske pravice, ker spada to v državljanski zakon. Debata v odboru je zelo živahna. Izvajanja dr. Rapeta, ki je svoje predloge podrobno utemeljil in obširno raztol-mačil ter podprl tudi s pravnega stališča, so izzvala v vseh političnih krogih veliko pozornost. Petrolejska vojna v Perziji London, 30. nov. č. Ker je perzijska vlada odpovedaJa koncesijo anglešiko-perzijski družbi wOil Com/pany«, je prišlo do močnega padca tečajev te družbe. Angleška vlada v tej zadevi ne namerava intervenirati, napovedujejo pa, da se bo v kratkem pričela pogajanja med zastopniki podjetja in perzijske vlade. Menijo celo. da se bodo pogajanja povevljno zaključila. Ko se je po Teheranu razširila vest o odpovedi koncesije, je prišlo med ljudstvom do viharnih manifestacij. Zvečer je bilo vse mesto svečano razsvetljeno. Obsodba madžarskih komunistov Budimpešta, 30. novemJbra č. Pred kazenskim sodiSčem se je dopoldne končal proces proti vseučiliškemu profesorju Mad-zsaru in devetim tovarišem, ki so bali obtoženi, da so prevzeli po justifikaciji Sal-laya in Filrstha vodstvo tajne komunistične organizacije na Madžarskem. Kqt glavni krivec je bil obsojen knjigarnar Aleksander Pobi na 4 leta in 2 meseca ječe. njegov intimni prijatelj in s'n nekega bogatega knjigarnarja dr. Ladislav Tisak pa na 14 mesecev, prof. Madzsar na 6 mesecev, ostali na 3 do 12 mesecev ječe. Ameriški delavci za skrajšanje delovnega časa New Yorkt 30. novembra g. Na kongresu delavskih organizacij, ki se vrši v Cin-cinat ju, je bila sprejeta solucija za uvedbo petdnevnega tedna in šesturnega delavnika. Predsednik delavske zveze Williams Green je izjavil, da se delavstvo za dosego tega cilja ne bo strašilo niti nasilnih sredstev. Obsodba ukrajinskega poslanca Varšava, 30. novembra • s. Sodišče v Vil-ni je obsodilo bivšega ukrajinskega po. slanca Tarasakiewicza na 8 let ječe. Ta-raszkiewicz je bil svoj čas zaradi veleiz-daje obsojen na 12 let ječe, vendar pa je bil po šestih letrh zopet izpuščen na svobodo. Leta 1931. je bil zopet aretiran. Pri njem so našli več kompromitirajočih spisov in veliko vsoto denarja. Redka sreča Wellington, 30. novembra AA. Neki rudar je pri kopanju zlata našel vel ko kepo dragocene kovine, težko 417 unč in vredno 2600 funtov šterlingov <650.000 Din). Srečni najditelj je kopal na bregu reke Shoto-ver. Delovanje nove »Vzajemne pomoči« ustavljeno Ljubljana, 30. novembra. AA. Kr. banska uprava dravske banovine objavlja: S pooblastilom ministra za trgovino in industrijo z dne 24. novembra t U št 39429-K ustavljam delovanje in poslovanje »Pripravljalnega odbora« za osnovanje »Vzajemne pomoči«, reg. pomožne blagajne v Ljubljani, ki ima svoje poslovne prostore v Ljubljani, Mencingerjeva ulica 4 (Koiezija). — Ban dr. Marušič, i. r. Odlikovanje Bojana Pečka Beograd, 30. nov. p. Nj. Vel. kralj je na predlog prosvetnega ministra odlikoval člana Narodnega gledališča v Ljubljani g. Bojana Pečka povodom 251etnice njegovega umetniškega delovanja z redom sv. Save IV. stopnje Upokojitve pri železnici BeogTad, 30. novembra p. Z odlokom prometnega ministra so upokojeni v okrilju dravske železniške direkcije strojevodja Josip Senekovič, Josnp Trdina in Fran Gro-belnik ter vlakovodji Peter Osterc in Ivan Samut. Napredovanja učiteljstva Beograd. novembra p. Z odlokom ministrstva prosvete so napredovali v VTIL položajno skupino naslednji učitelji, odnosno učiteljice: Adolf Klavora v Kranju, Ev-lalija Jurše pri Sv. Miklavžu pri Ptuju, Rudolf Vrabič v Verdrengu, Ljudmila Dolenc v Mežici, Slava Lipovžek v Semiču, Emilija Lazarini v št. Janini na Dolenjskem, Stanko župevc v Sromljah, Ema Scheihauer v Ljutomeru, Josip Jerala v Igavasi, Jagoda Kokalj v Šmarju pri Jelšah, Josipina Karničnik pri Sv. Kr žu pri Rogaški Slatini, Marija Repič v Podsredi, Danica Habjan v Litiji, Roza Bolha v Pre-loki, Ljudm la Mory v Mariboru, Vera Premrov v Kranjski gori, Vida Fajdiga v Selah. Antonija Lenarčič v Zgornji šiški, Stanislava Poljanec v Mariboru, Marija Fister pri Sv. Križu nad Jesenicami, Vida štrukelj v Polhovem gradcu, Maks Vilfan v Metliki. V VIL položajno skupino so napredovali: Lavrencija Kokalj—Perko v Poljanah, Pavla Kotnik v Lehnu na Pohorju in Jelisava Kokol v Mariboru. Nov Ust v Beogradu Beograd, 30. novembra p. Jutri izide prva številka novega lista; ki bo izhajal pod imenom »Echo de Belgrade« v francoskem jeziku. Bavil se bo s političnimi, gospodarskimi in literarnimi vprašanji, zastopajoč pri tem nacionalne interese, v zunanji politiki pa bo zastopal stališče spoštovanja mirovnih pogodb in mednarodnih dogovorov. Turati izključen iz fašistične stranke Rim, 30. nov. č. Kakor sporoča generalno tajništvo fašistične stranke, je bil Turati, eden bivših najožjih sodelavcev Mussolinija in bivši generalni tajnik stranke, črtam iz lisite članov stranke, ker je dal v zasebnih pismih izjave, ki se ne strinjajo z dostojanstvom moža, ki je imel tako važno in visoko mesto v fašistični stranki. Izid volitev v belgijski senat Bruselj, 30. nov. č. Danes je bil objavljen izid dopolnilnih volitev v belgijski senat Izvoljenih je bilo 35 katolikov (2 več nego zadnjii5), 32 socialistov (prej 30). 7 liberalcev (prej 9), 1 flamski nacionalist (prej 3). A vstrihko-poljska trgovinska pogajanja Varšava, 30. novembra č. Avstrijsko -poljska trgovinska pogajanja, ki so se pričela pred dnevi v Varšavi, so se začasno prekinila in se bodo v najkrajšem času nadaljevala na Dunaju. Listi napovedujejo, da se bodo nadaljevala 12. decembra. Prvi december Jugoslovenski narod praznuje danes Štirinajsto obletnico združitve Srbov. Hrvatov in Slovencev v skupno državo, ki je po formalnem imenu sicer šele tri leta. v resnici pa že od svojega početka naša Jugoslavija, ideal naših najboljših mož vseh dob m pokolenj. Mnogo nasprotnikov je imela naša 'epa domovina v tujini, precejšnje število tudi doma. Hude so bile najrazličnejše ovire, ki smo jih morali in jih še moramo odstranjevati. Vendar pa je Jugoslavija od leta do leta jačja na zunaj in znotraj Njena konsolidacija vidno in razveseljivo napreduje v vseh smereh. Vedno večje ie razočaranje onih. ki so v svojem zaslepljenem sovraštvu računali, da bodo z ruševinami onemogle države lahko nasitili svoj giad po tu.ii zemlji in po poslušnih brezpravnih sužniih. Državljanska zavest je že prav globoko zasidrana v srcu in duši jugoslovenskih državljanov in z njo tudi zavest varnosti in moči. Kakor norost se zato sliši, da so se zbrali v Zagrebu neki gospodje, ki bi hoteli začeti na novo debatirati o prvem decembru, torej o aktu zedinjenja. Kjer niso s to svojo blaznostjo vzbudili ogorčenja, so vzbudili le začudenje in pomilovalen nasmeh. Vsi deli jugoslovenskega naroda so že davno preko tega in jim gre le še za to, kako bomo svoi skupni dom čim lepše in čim bolje uredili in izgradili. Sicer pa lahko mirno ugotovimo, da ie že sam akt zedinjenja. izvršen dne L decembra 1918, le v formalnem, dr-žamopravnem oziru konstitutiven akt naše države, v stvari pa ie bil že tudi on predvsem deklarativnega značaja. V mali dvorani takratnega skromnega dvorca regenta Aleksandra so bili odposlanci Narodnega Viježa v prvi vrsti tolmači neomajne volje našega naroda, ki je z vsem srcem in z vso dušo že izvedel spojitev vseh svojih delov v novo zgodovinsko celoto in s tem kot nacionalno enoten faktor stopil v družbo ostalih s^VH"^ Evrooe. Bilo bi pogrešno, ako ne bi priznali, da so se resni in trezni možje že takrat, pred štirinajstimi leti. dobro zavedali. da izgraditve naše nacionalne države ta formiranja naroda v močno politično, socialno in gospodarsko enoto ne bo mogoče dovršiti brez velikih težkoč. Pri vseh narodih je bilo tako in Jugosloveni v zgodovini ne moremo biti v tem oziru edina izjema. Zaradi tega tudi vse notranje borbe in vse ovire, ki so se postavljale in se še postavljajo na pot konsolidaciji, niso mogle omajati našega optimizma, kakor ga niso mogle zbegati diference, ki so se pojavljale v pogledu naše notranje ureditve. Saj izvira naš optimizem iz globoke in neomajne vere v življenjsko sposobnost našega naroda. Umstveni preudarki, ki nam kažejo, da je lepa in srečna bodočnost Srbov, Hrvatov in zlasti nas Slovencev zagotovljena le v jugoslovenski skupnosti in da bi izven Jugoslavije ne bilo za nas narodnega življenja, pa jačajo našo voljo in našo vztrajnost v delu za vsestransko okrepitev državne in narodne celote. V optimizmu in volji nas vedno na novo potrjuje vidno napredek, ki ga kljub vsem težkočam in oviram beležita naša notranja konsolidacija in naša mednarodna pozicija. V najodločilnejših trenutkih naoional-ne zgodovine je usoda postavila na čelo našemu narodu voditelja, ki je v globokem razumevanju svoje zgodovinske naloge, prežet z iskrenim jugo-slovenskim duhom, od vsega začetka in v vseh peripetijah našega razvoja pokazal toliko državniške modrosti in nacionalne odločnosti, da vidi ves jugoslovenski narod v njem polno garancijo, da bo delo za dokončno konsolidacijo narodne države brzo kronano s tako zaželjenimi uspehi. Spomin na 1. december 1918 proslavljamo v globoki veri v bodočnost in veličino našega naroda, ki je z aktom tega zgodovinskega dne definitivno in nepreklicano odločil o svoji zgodovini. V promet z našim srebrnim denarjem Promet, kupčijski in zasebni,. je z zadovoljstvom sprejel naš srebrni denar. Papirnati desetaki. po domače »kovači«, so po naših velikih središčih kar v kot potisnjeni. V teku let so ti mali bankovci mnogo trpeli- V živem prometu ne ravnaio z njimi najlepše. Povečini jih mečkajo robato in brez srca. Srebrni drobiž je prišel med naše prebivalstvo dokaj pozno. Dobri poznavalci razmer so mnenja, da prekasno, pa naj se potem človeku že smili promet, ki se je vršil dolga leta od prevrata z malo čednim papirjem, kajti 6rebrne krone so izginile naglo, in z njimi se je kmalu potuhnil tudi star nikljasl.i drobiž. Ali pa če kdo, ki misli na občestvo tudi v današnjih sebičnih časih, preudarja, da bi bilo za državne finance in za naše celo denarno in finančno gospodarstvo dokaj ugodneje, da smo poživili denarni promet s cvenkom takoj po stabilizaciji dinarja preteki«! spomlad Srebrne desetice in dvajsetice so končno uredi med nami in živ promet ima svoje veselje z njimi. Po velikih središčih je v drobnem prometu kovač že precej izrinjen, dočim manjših mest in trgov, vasi in sel kovinske desetice in dvajsetice še niso dosegle v toliki množini, da bi smeli govoriti o njih tako, kakor da v ret in redko posebnost. Ker je nov cvenkavi denar redkost na kmetih, ni težko razumeti, zakaj sega ljudstvo hlastno po njem kot po novosti in plačilnem sredstvu, ki je po tolikem času izključne papirne vladavine trda gmota in dražilo, ki ga je vredno iskati, držati in spravljati. Korist splošnostj pa govori za to. da pride srebrni denar med ljudi in da kroži med njimi kot plačilno sredstvo. slehernemu lahko dosegljivo. Celo zdravstveni razlogi dajejo kovanemu denarju prednost pred drobnimi bankovci, ki so re« dobri prenosniki bacilov Po naših zakonih bi mogli dobiti dovoljne množine srebrnega drobiža v promet. Došle so že pred meseci kovane desetice, sledile so jim dvajsetice in so napovedane petdesetice. Kovan srebrni denar kuje država; nelahka naloga spravljati v promet to državno plačilno sredstvo pripada Narodni banki. Priznati se mora. da se je Narodna banka s svojimi podružnicami pridno oprijela tega opravila v prenesenem delokrogu Dotom svojih podružnic. Navzlic temu pa ostaja nag »rebrni denar le nekako na površju v zgornjih plasteh prometa, pa nikakor ne more prav v najširše kroge prebivalstva na deželi. kakor je potrebno in zaželjeno. Promet v velikih množinah s kovanim denarjem seveda ni tako lahek, prožen in gladek kakor z bankovci. Kovani denar je težak. neroden za pošiljanje, okoren za r«">-našanje. za štetje in za hranitev Ako hore-mo. da spravimo in poženemo nov državni denar izven mest med najširše kroge prebivalstva. je potrebno, da se država po svojih napravah za denarni in blagajniški promet vse drugače loti tega posla, kakor se ie godilo do sedaj. Davčni uradi in poštni uradi «0 tiste sesalke in tiste pevi. katerim pripada naloga, da razširijo kovanj srebrni denar, desetire. dvajsetire in petdesetice med naše ljudstvo tja do suhega rebra. V tem pogledu obstoji neka okorelost, več prožnosti in več gibčnosti in dobre volje bo treba Prid in korist občestva, interes naše gospodarske in finančne politike nujno zahteva, da pridemo do večje živahnosti, pa da hitreje spravimo srebrne desetice in dvajsetice med ljudstvo Tz dejstva da ie naš srebrni denar izven večjih kuočiiskih središč še prav redka ptica, nastajajo različni nedostatki Obžalov* nja so vredn' in gredo naravnost na škodo gospodarsko najšibkejših slojev zategadelj ker v današnji solašenosti nepoučeno prebivalstvo na kmetih hlastno išče nov denar, pa mu na svojo nepopravljivo škodo daje veliko prednost pred papirnatim novcem na ta način da prodaja svoje pridelke in izdelke, ki so itak brez prave cene. za kovani denar še dosti ceneje kakor za bankovce. Za zaupanje gre, ki je omajano. V igri so najobčutljivejši interesi države in našega denarstva. Spoštovanje in zaupanje do bankovcev brez vsake potrebe trpi hudo škodo, ako nepoučeno ljudstvo koprneče s li za kovanim novim denarjem za ceno in za žrtve, ki nikakor niso v skladu s pravo vrednostjo, tem manj, ker Narodna banka takorekoč plava v srebrnem denarju. Doslej ni bilo mogoče spraviti v promet navzlic veliki prizadevnosti Narodne banke in njenih podružnic novih srebrnih desetič in dvajsetic v dovolj obilnem številu med prebivalstvo izven kupčijskih središč. Pri nas podružnici v Ljubljani in Mariboru ne zmoreta te naloge. Finančna in poštna uprava se mora odslej oprijeti te naloge pri'nas in drugod z vso vnemo, zakaj sedanji n«> všefni nedostatki so posebno v škodo našega pridnega kemtskega prebivalstva in morajo nehati. Gre tu za denar, ki ga je izko-vala država in za denar, ki si ga narod želi. Da ne bomo pristranski, priznamo, da se promet s kovanim denarjem vrši z večjimi zaprekami in z večjim trenjem, ali to ni vzrok tolike jakosti, da ne bi bilo mogoče odstraniti obstoječih nedostatkov. Pričakujemo že kovani državni srebrni denar v komadih oo 50 Din. pa je skrajni čas. da se poklicana mesta malo podvizajo v splošno korist. Pri tem ne bo škodilo, ako spremenimo čim prej okorne poštne pred-p;se. ki dovoljujejo samo pošiljke do 20 kg, dočim je bilo včasih mogoče pošiljati do 50 kg. pa je stara uredba v obilni meri olajševala razpošiljanje kovanega denarja. Vreča z 20.000 dinarji tehta nekako 14.1 kg. pa_ je jasno, da ob maksimalno dopustni poštni teži 20 kg drži pošta financo za roko. ko treba razpošiljati srebrni denar pn drža .'i in banovinah. Dr. Fran Windischer. Boj z diviimi Maribor, 30. novembra. Nedavno smo poročali o hudi bitki med lovskimi pazniki in divjimi lovci pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, kier sta bila nevarno ranjena dva lovska paznika, ki še vedno ležita v mariborski bolnišnici, aretiranih pa je bilo 6 kmečkih sinov, ki premišljujejo sedaj svojo usodo in nepremišljenost v zaporih okrožnega sodišča. Razprave v tej zadevi še ni bilo. V torek okrog 18. pa je prišlo do novega sličnega boja. V omenjenem ča.su je p režal, skrit za drevjem na robu gozda ob meji občin Dogoše ln Sv. Miklavž lovski paznik Ivan Požar, ki je v službi lastnika tamkaj^-njega lova dr Kupnika, na divje lovce, katerih streljanje je slišal malo prej iz globine gozda. In res so se kmalu prikazale iz gozda tri moške Eostave, o katerih ie Požar kljub temi ta-aj dognal, da so oborožene. Pozval jih je, naj obstanejo. Divji lovci pa so se naglo vrgli na cla in si poiskali kritje, istočasno pa so še tudi otvorili hud ogenj iz svojih pušk na lovskega paznika Požarja, ki jim je v silobranu odgovoril in zadel divjega lovca 26-letnega delavca Feliksa Vidoviča od Sv. Miklavža. Vidovič se je z glasnim krikom prevrgel in stokajoč obležal. Požar se mu je približal, hoteč mu pomagati. Tega pa ni mogel storiti, ker sta Vidovičeva tovariša nadaljevala z divjim streljanjem proti njemu. Požar je v diru zapustil bojišče in odhitel ru tezenske oro-žniško postajo, kjer je ves dogodek opisal Orožniška patrulja se je podala z njim na lice mesta, a ni nikogar več našla. Podala se je k Sv. Miklavžu, kjer je našla doma težko ranjenega Vidoviča in ga takoj za-zaslišala. Vidovič, ki ga je zadel naboj svinčenih zrn v hrbet in desno roko, se je izgovarjal, češ da je bil sam in neoborožen ter da se je vračal iz obiska pri bratu v sosednji vasi. Njegov zagovor pa seveda ne drži. Ranjenca so prepeljali z večernim ptujskim avtobusom v mariborsko bolnišnico, dočim išče Vidovičeva sokrivca orož-nrštvoi -— Zagoneten zločin Wlnnipeg, 30 novembra AA. Na neki kmetiji v okolici Winnipega je policija odkrila trupla petih zadavljenih otrok, zakopana pod zemljo. Dve osebi sta bili aretirani, ----------—- Kako se obdrži ondttlacija! Gotovo ste bili že večkrat razočaram, ker vaša frizura m dolgo držala- To Je posledica učinkov alkalij. ki z vsakim sredstvom za umivanje glave ta las pridejo v lase, da jih očistijc masti m nesnage Ce pa nevtralizirate po pranju lase z izpiranjem s sredstvom »Haarglanz«, bodo lasje zaradi krepilne učinkovitosti tega sredstva dalje časa obdržali svojo obliko in postali bodo odporni. zdravi in lepi. »Haarglanz« je priložen vsakemu zavojčku »črne glave«. 3 »Slovenec« in škofovska konferenca v Zagrebu Po svoji novinarski dolžnosti smo zabeležili v nedeljo senzacionalne vesti inozemskih listov o konferenci jugoslovenskih škofov, ki se je vršila pretekli teden v Zagrebu. Teh vesti nismo vzeli in nika-kega obskurnega vira, temveč smo jih citirali šele, ko smo videli, da jim poklanja poLno pažnjo skoro vse evropsko časopisje. Ne le dunajski in praški, temveč -tudi nemški in francoski listi so poročali o tej koroferenci; s posebno naslado pa je italijansko časopisje opozarjalo na resnične ali dozdevne sklepe naših škofov. Naravno je, da je težko preveriti do kraja avtentičnost vsake podrobnosti pri podobnih tajnih konferencah. Zaradi tega smo poročilo zabeležili tudi z vso rezervo. Znano nam je sicer, da so nekatere stvari, ki se nahajajo v poročilu, povsem točne, a težko smo verjeli, da bi odgovarjale resnici one informacije, katerih točnost bi v čudno luč postavljala državljansko korektnost katoliškega episkopata v Jugoslaviji. Zato smo napisali, da se nam zdi ta vest naravnost gorostasna in da je ne moremo verjeti, ker se nam zdi nemogoče, da bi naši škofje nameravali omenjeni apel na Vat-lkan. Menimo, da se korektne;e obnašati nismo mogli in da je razumljivo, da informacije povsem pozitivno demantirati nismo mogli, ker naše zveze z episkopatom na žalost niso tako intimne, da bi iz njihovih vrst mogli dobiti avtentična obvestila. Nekaj drugega pa je s »Slovencem«, ki izhaja tako rekoč pod streho in z blagoslovom naših škofov. Treba mu je le potrkati na vrata, če želi avtentičnih podatkov. Smatramo, da je bila njegova dolžnost resno odgovoriti na poročilo. Ne zaradi »Jutra«, kj je te informacije reproduciralo, temveč zaradi svetovnega časopisja, katerega najresneiši reprezentanti so poročali o zagrebških dogodkih. Namesto tega se ie »Slovenec« zatekel k raznim zafrkacijam in poskušal napraviti komedijo na račun našega lista s prav ponesrečenim umikom in neresnim zavijanjem, nazivajoč poročilo o škofovski konferenci »luštno historijo za smeh in kratek čas«, češ, da je bilo »Jutro« od »Narodnih Listov«, Wiener Tag-blatta«, »Frankfurter Zeitung«, »Corriere d?lla Sera«. »Kolniscbe Zeitung«, »Prager Presse« itd. potegnjeno s krvavo histerijo, ki je od konca do kraja izmišljena. Seveda to ni res in podčrtali smo že, da smo mogli nekatere informacije iz tega poročila ugotoviti kot avtentične. »Slovenec« bi bil stvari mnogo bolj ko-risAil, axo bi jo bil tretiral z isto resnostjo, kakor jo ie tre-tiralo svetovno evropsko časopisje. S takimi zafrkaciiami, kakor jih je napisal »Slovenec«, se pa na žalost pri treznih ljudeh vzbuja samo vtis, da nekaj ni v redu. Seveda b. »Slovenec« ne bil »Slovenec«, če ne bi na kraju falsificiral našega komentarja in iz njega napravil napad na jugoslovenske škofe, češ da jih izprašuje-mo po njihovi zvestobi do države in sumničimo protidržavnosti. Kdor je čital naš komentar, ve, da je ravno nasprotno res in da smo baš. verujoč v državljansko korektnost naših škofov, izjavili svoj utemeljeni dvom. da bi se o-ni mogli obrniti na Vatikan za diplomatsko posredovanje v zadevi, ki se ne tiče nikogar nego naše države. Ko bi bil »Slovenčev« odgovor na poročilo zunanjih listov o škofovski konferenci v Zagrebu preciznejši, bi bil mogel biti tudi krajši in ostalo mu bi bilo prostora za odgovor na viprašanje, ki smo ga postavili g. dr. Korošcu' po-vodoir. žalostne zagrebške »punktacije«... Redukcija v Hudi jami Laško, 30. novemJbra. Kakor smo že poročali, je sklenilo ravnateljstvo TPD v Laškem odpustiti okrog 120 radarjev Glede na to so 6e ostali rudarji odločili, da žrtvujejo tedensko po en šiht v prid reduciranim tovarišem JČer pa ravnateljstvo na ta predlog iz obratnih razlogov ni pristalo, so zaprosili zastopniki delavcev pri rudarskem glavarstvu za intervencijo. Predmetna konferenca pod vodstvom za* stopnika rudarskega glavarstva g. inž. Zupančiča se je vršila 27. novembra v ravnate! jskih prostorih. Tudi na tej konferenci so zastopniki rudarjev ponovili svoj sklep, da odstopijo po en tedenski^ šiht v prid reducirancem. Ravnatelj g. inž. Kloc in obratovodja g. inž Homan sta pojasnjevala. zakaj tega predloga ravnateljstvo ne more sprejeti.'Ker na tej bazi ni prišlo do sporazuma, se je naposled osvojilo načelo, da se lista reduciranih revidira ter da se upošteva pri redukciji v prvi vre-ti socialni položaj. Ker bo nekako 17 v po-štev prihajajočih, ki irnaio že zadostno število let, upokojenih, dalje jih je nekaj med tem že izstopilo iz dela, bo namesto prvotno določenih 120 samo 72 reduciranih, ki so v pretežni večini maji posestniki. Konferenci so prisostvovali poleg že omenjenih še zastopnik TPD g. dr. Š-pom dalje sresk' podnačehiik g. Svetina, župana občin Sv. Krštofa in Mariijagradca. za« stopniki II. rudarske skupine in tajn;k sresk e organizacije JRKD. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, zmerno hladno. Možno je, da se bo nebo ponekod razvedrilo. — Dunajska vremenska napoved za četrtek: Nobene bistvene izpreanembe. Ljubljanski občinski svet Občin?":! svet je votlral snoči po 200.000 Din za pomožno akcijo in Narodno gledališče, 6.000 Din za žrtve v Hrastnikn — Jubilej vzajemnega dela sedanje občinske uprave Ljubljana, 30. novembra. Današnjo občinsko sejo je otvoril župan dr. Dinko P u c /b 5. popoldne in ugotovil sklepčnost. Deloma zaradj bolezni, deloma zaradi zadržanosti so opravičili svojo odsotnost obč. svetniki Sušnik, Turk in De-bevec. V svojem ipredsedstvesnem poročilu ee Je g. župan najprej spomnil pokojnih slovenskih pesnikov in pisateljev Antona F u n t k a Frana Milčinekega ta Rada Murnika ter ani-v. prof. dr. H i n-terlechnerja .in poudarjal njihove zasluge za slovensko kulturo. Občinski svetniki so počastili njih spomin stoje s kli-iem: Slava j,m! Meseca oktobra je bila Izvršena zamenjava mestnih vojaških objektov za šent-peter&ko vojašnico in za zgradbo konjušnice v trnovskem predmestju. Ker je zem-ljeknjižni prepis tudi že izvršen, je seilaj ta stvar definitivno rešena. Končno je župan sporočil, da mu Je bivši občinski svetnik g. Fran Orehak poslal naslednjo izjavo: ^Izjavljam, da sem res. dne 13. 6. 1930. na javni seji ljubljanske občinske uiprave izrekel sledeče besede, ki s nanašajo na takratnega bana če stoji človek na visokem mestu, ne sme izkoriščati svojega pobožala in izvajati PTtalska.« Ker sem se že v začetku protj meni naperjenega kazenskega postopanja prepričal, da ta očitek ne odgovarja resnici, ga preklicujem in obžalujem ter dajem s tem g. ministru n. r. Inž. Serneeu lojalno zadoščenje.« Podžupan prof. Jarc je odložil mesto načelnika gradbenega odseka Ln svoje mesto v grumifl-u. Pomožna akcija za brezposelne Z«, finančni odsek Je poročal cifcč. svet. Ivan Tavčar, da je mestna občina že Janj izvršila pomožno akcijo za brezposelne občane in je bil uspeh dokaj velik. Prvi so se odizvali pozivu mest/ni usluž-benci, ki so žrtvovali zanio 1 do 2 odst. svoje enkratna mesečne plače in njim so se pridružili šn ostali državni in privatni nameščenci. Zlasti se je odlikovalo uradništvo OUZD ter železniški! nastavljenci. V denarju so darovali za pomožno akcijo tudi razni obrtniki, trgovci ta zasebniku, dobrodelna akademija v Unionu pa je prinesla 50.000 Din čistega dobička. Prispevki raznih denarnih zavodov so znašali 150.000 Din, mestna občinska uprava je votirala 200.000 Din, daril v živilih i.n drugih potrebščinah pa je bilo v vrednosti 100.000 Din. Trgovci so pakrenill lani, .posebno pomožno akcijo in obdarovali nešteto potrebnih rodbin z manufakturo, čevlji in živiLl v vrednosti 150 000 do 200.000 Din. Brezipcsetai so dobivali podporo predvsem z nakazovan jem živiLl in obleke ter šele v drugi vrsti z denarjem. To načelo 6e bo izvajalo tudi v bodoče, ker je na ta. način znatno manjša možnost izrabljanja podpor. Gospodarska kriza je letos še enatno huiša, kakor lani Jn zate je naravno, da se bo podobna pomožna akcija nadaljevala tudi letos. Socialno politični urad je že dal pozive na razne tvrdke, zlasti na trgovce s kurivom iSlov. Narod«, je bil odobren. Izdelava projekta se začne, kadar bodo finančna sredstva na razpolago in bo določilo tudi vojaštvo vprego in pomožne delavce, banovina pa podporo. V principu je bil sprejet tudi projekt arh. Plečnika glede zgradnje Linhartove ulice, in sicer se je sprejela trasa o varijanti B za osnovo. Odobreni so bili tudi načrti glede odkupa zemljišč in poslopij, ki &o na trasi te nove ceste, odnosno zamenjava za mestna zemljišča. V to svrho so še potrebna nadaljnja pogajanja. Nadalje je občinski svet razpravljal o predlogu obč. svet- Turka glede tlakovanja Vidovdanske ceste vštevši Vrhovčevo, Poljansko cesto, Streliško ulico, Gosposko ulico itd- Vidovdannska cesta se že tlakuje. Tlakovanje nekaterih cest, po katerih teče stara tramvajska proga, pa se bo pričelo šele tedaj, ko se bodo zamenjale tračnice. Za tlakovanje banovinskih cest pričakuje mesto še banovinskega prispevka. V splošnem se bodo vse projektirane ceste postopoma tlakovale in izdatki za to delo razdelili na več proračunskih let — Na predlog obč. svet Likozarja glede položitve robnikov ob Dolenjski cesti, je izjavil načelnik gradbenega oilseka, da je potreben še sporazum državnega erarja. Robniki bodo stali okroglo 90 tisoč Din. Ureditev hodnikov na Karlovski cesti se bo izvedla istočasno z deli preureditve tramvajske proge Petletni jubilej sedanjega občinskega sveta Slednjič je načelnik gradbenega odseka, podžupan Jarc opozoril, da je minulo pravkar 5 let odkar mestni svet deluje vzajemno. V teh petih letih se je mnogo izvršilo, mnogo več. nego prej v desetih letih. Posebno, kar se tiče tlakovanja ulic, kanalizacije, zgradbe mostov in regulacije Ljubljanice. Obstoji nevarnost, da bi se vse to pozabilo. Zato apelira na župana, naj se izda o tem posebno spominsko delo. Župan je obljubil, da se bo ta ideja izvedla v primerni obliki. Volitve v odseke Kot nadaljnjo točko dnevnega reda je župan odredil volitve v odseke občinske uprave. Razni občinski svetniki so vložili namreč predlog, naj se z ozrom na to, da je mnogo odsekov že nepopolnih, bodisi vsled odstopa ali smrti dotičnih članov, ia ker se je tekom časa tudi spremenila politična grupaolja v otbčinkean svetu, Lzto-lijo vsi občinski odseki na novo. Ker je bil ta predlog soglasno sprejet, je župan takoj odredil volitve, ki so se vršile sporazumno po enotno predloženi listL Novo izvoljeni odsekj so se budi takoj konstituirali. Več ali manj so ostali načelnika in pod/načelniki odsekov isti kakor so bili prej. Tako je načelnik finančnega odseka zopet obč. svetnik Tavčar, načelnik personalno-pravnega odseka <-v č. svetnik dr Bohinjec, gradbenemu odseku pa bo po odstopu dosedanjega načelnika podžupana Jarca načeloval inž. B e v c Dado, podnačetoik pa bo inž. Pavlin Josip. žu/pan je nato odgovorili na nekatere interpelacije, nakar je občinski svet na predlog župana votiral znesek 6000 Din ra žrtve rudniške nesreče v Hrastniku. V imenu personalno-pravnega odseka je poročal obč. svetnik dr. Ravni h ar. Na njegov predlog je obč. svet rešil številne prošnje za sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo in zagotovilo domovinstva v ljubljansko domovinsko zvezo. Brez debate je sprejel tudi pravilnik o 'izvrševanju do-hodarstvene službe, kakor ga je predložil odsek z naknadnim dodatkom obč svetnika Ivana Tavčarja glede nedeljskega počitka dahodarstvenih uslužbencev in glede določila, da se vrši staJno nadzorstvo nad polovanjem dohodarstvene službe šef mestnega knjigovodstva. Pred koncem seje Je obč. svet Rado Hribar vloži; nujen predlog glede erad-nde letalskega pristanišča na sedanjem vo-Jaškem vežbališču v Dev. Mar t Polon Občinski svet je soglasno sprejel nujnost ln predlog sam Jn imenoval kot zastopnike v predlagani odbor obč. svetnike podžupana Jarca načemika fin. odseka Tavčarja in načelnika gradbenega odseka inž Bevca. Ob 20. uri je bila javna seja zaključena, nakar je sledila tajna, ki je rešila razne personalne zadeve. t Kako je žela smrt med hrastniškimi rudarji Rudarska kolonija v globoki togi — Kaj pripovedujejo smrti ofete žrtve — Spomin na nekaj drugih rudniških katastrof Ljubljana, 30. novembra. Sirom domovine so že znani trboveljski 6lavčki — otroci naših rudarjev, zelo nadarjeni in od požrtvovalnega učitelja združeni in izvežbani v odlični pevski družini. Kjerkoli so nastopali rudarski otroci — nastopali so tudi v največjih in najilepših dvoranah naših glavnih mest, povsod je njih pesem opominjala poslušalce, naj se spomnijo tudi na domove mladih pevcev, na nje v gotovi razdalji. Po današnjih razmerah v rudniških revirjih so vsi rudarji zaposleni, začasno in trajno reducirani, stari in najnovejši upokojenci mnogobrojna mrtva četa — mrtva četa na najtežji točki neizprosnega živlenjskega boja. šestorica od te čete je končala v rovu, končala je svoje življenje v nekakšnem skladu z rudarsko usodo in zato je baš danes najmočnejši od vseh klicev te strašne nesreče klic Martin Drnozg Ignacij Jazbinšek Blaž Arhac Levo: Janko Babič Desno: Franc Skornšek bedne kolonije trboveljskih rudarjev. Trboveljski slavčki so povsod zapeli tudi svolo pesem: Mi smo pa tam doma, kjer se sonce ne smehlja, ker ni tratice nobene, kjer ni šumice zelene-- Pretresljiva je ta pesem. Deca najbednej-ših delavcev je odposlanstvo iz onega sveta. ki je mnogim, ki so v težki življenjski borbi postali deležni, če že ne velikih dobrin pa vsaj popolne varnosti svoje eksistence, tako malo znan, tako daleč. Vsi so »trepetali, ko je pesem rudarskih otrok izzvenela: Oče naš je pod zemljo, tam mu duša in telo v bridkih kapljah krvavita, dar. na dan za nas trpita. Tako so povsod lepe pesmi rudarskih otrok spremljale najtemnejše slike iz rudarskega življenja, o katerem se dan za dnem vrstijo poročila o največji nevarnosti za golo življenje. Najnevarnejše delo je že od nekdaj slabo plačano, dolgo pa je že od tega, ko ga je tudi vedno manj. K delu pod zemljo so se nekdaj g težkim srcem zatekali samo deseti bratje kmečkih domačij, za njimi so prišli na vrsto drugi in kakor so se iz enega rova razpredli drugi, tako so se ustanovile tudi rudarske družine in rudarske generacije. To delavstvo pa ni samo pred solnčnimi vasmi in njivami, temveč tudi pred drugimi delavskimi vrstami ves čas stalo kot nekaj posebnega s svojim posebnim življenjem in posebnim čuvstvovanjem zaradi svojega nevarnega dela pod zemljo. Vsepovsod je postalo pri-slovično, da nosi rudar vedno mrtvaško srajco. Svojih stanovskih teženj in tudi svojih čuvstev rudar nikdar ne more s pravim poudarkom in s pravim uspehom iznašati izven jame in izven svojih kolonij. Ves svet mu je v tem pogledu zaprt in vs: drugi, ki se na soncu borijo za svoj obstanek, nimajo pravega pojma o bistvu njegovega življenja V življenjskem boju so radarji kakor vojaški oddelki na najbolj vročem in hudem oddelku fronte. Tam so prepuščeni svoji usodi živijo po svoje in sami tudi umirajo. Rudar dela v temnem rovu, da si z najnevarnejšim delom prisluži kruh za življenje, ki pa se spet izživlja na razpokani in izsušeni zemlji, ki se je sesedla nad rovi in naposled, če ne umre pri delu pod zemljo, pa umre v svojem bornem stanovanju v rudarski koloniji med rovi in je tako od rojstva do smrti podoben krtu, ki ima od svojega življenja samo rov in krtino. Deca rudarjev hodi na sonce in med zelenje za kratek čas samo v vas. In ko poje o očetu pod zemljo, se lahko vsak čas zgodi. da ta oče tudi izkrvavi, dogaja pa se v zadnjem času tudi to. da ga iznemoglega odženejo tudi od skromnega zaslužka izpod zemlje. Prej nekdaj tega ni bilo, cd nekdaj pa je že to, da rudarji krvavi lo in m nosi tudi izkrvavi io. Strašna nesreča v hrastniškem rudrrku je kakor krvavo žareča plamenica iz sveta, ki je naši javnosti tako malo znan. Tuj ji je zaradi' tega. ker je rudarsko življenje, kakor že prej rečeno, nekaj svojstvenega, tu pa ji je v škodo in tudi v sramoto skupnosti zaradi teara. ker se sr>lošnost v svoie rn. tranje zadovoljstvo tako rada odmika od vseh stvari, ki so že po svoji naravi r^j in poziv, naj skupnost pri vseh skrbeh ki težavah posveča največjo pozornost rudarjem, kii so vzeli na sebe najtežja dela in ki so zapisani najtežji usodi v borbi za obstanek. Mrtvi kličejo: Poglejte nas, da ne pozabite živih, ki trpijo, krvavijo! Po zadnjem šihtu Hrastnik, 30. novembra Težka rudarska nesreča v Hrastniku je našla svoj odmev daleč od nesrečnega kraja po vsej državi. V teh trdih časih, ko nihče ne izbira v delu, najmanj pa rudar, ki je že vse čase vajen pomanjkanja in trpljenja, je nesmiselno naključje usode poseglo v temne rove in zadušilo utripanje srca trem družinskim očetom in trem mladeničem, ki je bilo še vse življenje pred njimi, šest pridnih, žuljavih parov rok, ki ni vdovi desnico in jo tolažijo. Pa Ji ne morejo posušiti potoka solza, ki ji neprestano lije z obraza. Dve hiši naprej leži na mrtvaškem odru Martin Drnozg, ki ga oplakujejo žena, 21 letna hčerka Zofka m 20 letni Martin. Žalost se je naselila v hišo, obupno plaka nesrečna žen? Cvetje in šopke prinašajo sosedje in znanci zadnji pozdrav. Malo višje ležita v eni hiši dva mrliča: 32 letni France Skornšik in Vinko Speiscr, ki sta si bila svaka. Pretresljivo joka mla* da vdova, saj je poleg ljubljenega moža, ki zapušča tudi 5 letno hčerkico, izgubila dragega ji brata Vinka. V sobi ležita vsak na svoji postelji. Venomer prihajajo znanci in prijatelji, saj sta bila France in Vinko povsod priljubljena in znana kot pridna in skrbna delavca Prvi je bil skrben družinski oče, Vinko je pa že pomagal svojemu očetu. Ironija usode je, da bi moral nesrečni oče baš sina zamenjati na šihtu, ko je zvedel o njegovi tragični smrti. Blaže Arhca so položili na mrtvaški odeT v tako zvani novi kasarni, ki stoji nekoliko osamljena med delav&Ko kolonijo. Sam je bil na svetu, starši so mu že pred leti umrli in osrtavil je edino braita v Ameriki. Zadnji ponesrečenec, 24 letini Ivan Babi? pa leti doma na Ojstrem, visoko na hribu prav nad krajem, kjer se je dogodila nesreča. V rudniški hiši živijo njegovi Btanši, tri sestre in dva brata. Pogreb nesrečnih žrtev se bo vršil jutri na držav« ni praznik na 6trošlke rudniške uprave. Skupni pogreb bo ob pol 16. na pokopal;šče na Dolu, kjer bodo ponesrečene rudarje položila v skupno grobnico. TPD bo nesrečnim žrtvam postavila dostojen spomenik, obljubila pa je tudi, da bo po možnosti skrbela za svojce. Na zadnji poti bodo spremili rudarje njihovi tovariši in sodelavci deloma v krojih, v slovo bo igrala tudi rudarska godba. Prvi podstarosta SKJ br. Engelfcert Gangl je ob priliki grozne nesreče poslal sožaVio brzojavko, s katero izreka 6voje eožalje rodbinam ponesrečenih rudarjev, poslal pa je tudi manjši znesek z? pomoč najbolj prizadetim rodbinam. Pri rešenih žrtvah V bolnici bratovske skladirice leže 37-letni oženjeni rudar France Višner, 30-let-ni Jernej Kramaršek in 20-letni Jože Zaje. V kotu ob steni leži Kramaršek, bled je in upadlega lica. Skupaj z Višnerjem sta bežala pred strupenimi plini, z njim vred je skočil v voziček v jami ter legel k tlom, da bi ušel strupenim plinom, in se onesvestil. Kaj se je z njim potem zgodilo, ne ve. Njegovo stanje se je kmalu izboljšalo in je menda že izven nevarnosti. Pravi, da ga žge v prah in duši v grlu, pa tudi glava ga boli. »Strašno je bilo v rudniku, tega ni mogoče popisati,« Je rekel našemu uredniku. V sredi leži Zaje. Miren Je, skoraj apatičen in dočim je Kramaršek upadlega obraza, je Zaje nekoliko zabuhel, gledati skoraj ne more. Plin mu je udaril v oči, Rudarji Kramaršek, Zaje in Višner, ki so ušli gotovi smrti je dan za dnem nenehoma kopalo za črno rudo, je naenkrat omahnilo, šest obrazov z vročimi potnimi sragami je klonilo v temnem rovu, šest ust je utrpnilo široko odprtih, hlapečih za zrakom. Brez (čitkov je ugašalo šest življenj, ni jim bila težka pot onstran, kdo ve, če jim ni tam bolje. Danes leže vsi na svojih domovih. Gruče tovarišev jih hodijo obiskovat. Popoldne tisti, ki so šli zjutraj na šiht. Toliko sočustvovanja je med njimi, ko bi bili vsi ena sama družina. Z rožami jih zasipliejo, ti- ki ga zelo pečejo, toži pa tudi, da ga žge v pljučih. Malo je govoril iin še to s težavo. Višner se Je rešil skoraj po čudnem naključju. Zadnjega so ga našli, ležal je v globoki nezavesti in zdelo se je, da bodo vsi poskusi oživeti ga, ostali brezuspešni. Pa je vendar dal znake življenja in so ga prepeljali v bolnico, kjer se je šele pozno zvečer zavedel. Kljub temu se izmed vseh treh počuti sorazmerno še najbolje. Sicer pa tudi njega žge in duši v pljučih, bolijo ste, ki so jih za življenja tako redko vi- ga pa tudi rebra na obeh straneh, kjer se Naval krvi, tesnoba srca, zasopljenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, o+ožnost, nespanje. odpravimo kmalu z tmorabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri za-gajenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgo-Tinah. deli. Ob glavah po dve jamski svetilki, motni leščerbi. nj:m včasi tako draga luč, ki jim je svetila pol življenja. Zadnji šiht so v delu dokončali. Nobenega krvavega žulja več, nobene vroče srage, nobenega trpljenja več. Velika žalost pa je v njihovih rodbinah. 2ene objemajo svoje mrtve može, matere jokajo nad svojimi mladi mri sinovi: In tako mlad in tako radi smo se imeli ... Jutri popoldne jih pokopljejo skupaj, kakor so skuipaj odšli na delo, in jih je skupaj objel mir. V nas vseh, ki vemo za to nesrečo, pa je velika žalost. V koloniji poznajo krvne podpludbe; sledovi dolgotrajne in naporne masaže, ki je bila potrebna, da so ga ohranili pri življenju. Našemu uredniku je pripovedoval, kako je bilo, ko se je pripetila nesreča. Zjutraj so odšli na delo v rov, bilo jih je okrog 100, morda tudi nekaj več, pa so se razdelili v skupine in krenili iz glavnega rova v razne odcepe. On je delal s 13 drugimi v takem stranskem odcepu. Okrog pol 9. je nenadoma nekdo zakričal: »Motor se je užgal, bežite, štrekna gori!« Kdo je to zavpil, ne ve točno, zdi se mu, da je bil Kramaršek. Tudi Polt moro biti //moc/erna'7 Sed°/so modem. »«-0,7, barv °b'ek° "olkta Do/, ' ' ' za-*** nPa°'Qko ,ak° na£in > PravZPrepr°s,! o s& II elida creme heure »Podkopni rov«, vhod v rudnik Ojstro, kjer se je zgodila nesreča Vsi so za hip ostrmeli in mislili so, da se šali. Toda že je udaril oster plin po rovu in v naslednjem hipu so začeli bežati goli, kakor so bili, iz stranskega rova ter hiteli po glavnem rovu proti odprtini, da bi prišli do svežega zraka. Drveli pa so naravnost v svojo nesrečo in propast. Na tako zvani izog balnici sredi rova je stala goreča bencinska lokomotiva, nepro-diren gost dim jim je udaril nasproti in jih dušil. Večkrat so poskušali prodreti skozi dim, ki je bil tako gost, da niso videli niti koraka pred seboj, ker so svetilke ugasnile. Pet se jih je pretolklo, drugi so obležali. Guzi, Klanžar, Vidmar, Peterlin in Skobrne so srečno ušli smrti. Drugi so bežali nazaj, toda rov je bil poln plina. Blo je strašno, vedeli so, da morajo umreti. »Smrt je naša!« je nekdo dejal. Z zadnjimi napori so se poskušali rešiti. Tipali so v temi, begali iz uma sem ter tja, se metali na tla, rib z glavo v zemljo, toda strupenemu plinu niso mogli uiti. — »Spominjam se še, da sva s Kramarškom skočila v hunt, kako sem pa prišel iz njega, ne vem. Tema je nastala okrog mene, zavedel se nisem več,« je zaključil Višner. Še nekaj podrobnosti o Eiasreči O nesrečii je prvi izvedel nadpaznik Zupan, ki je obvestil rudniško upravo, ravnatelja inž. Drolca, inž. Burgerja in druge. Rudniška uprava je takoj mobilizirala reševalno moštvo, ki je s plinskimi maskami in oboroženo z Minimax aparati vdrlo v rov ter pričelo gasiti gorečo bencinsko lokomotivo ter podboje, ki so se zaradi silne vročine v rovu vneli. Nato so začeli z reševalno akcijo, ki je seveda trajala več ur. Večino ponesrečencev so kmalu našli ob progi, zadnjega so našli Višnerja. Zdravnik dr. Arnšek je s pomočjo reševalcev takoj na licu mesta začel z reševalno akcijo. Masirali so ponesrečene rudarje in jih skušali z umetnim dihanjem obuditi k življenju. To naporno delo je trajalo več ur in zato so prve mrliče prinesli šele okrog pol 5. iz rova. Vzrok nesreče bo šele ugotovila posebna komisija. Dejstvo je. da je na bencin- ski lokomotivi preskočila Iskra na bencin, ki se je vžgal. V rezervoarju Je bilo 56 litrov bencina, ki je seveda razvijal strupene pline. Smrt rudarjev je povzročil v glavnem monoksid, ki ga je razvijal bencin. Bencinske lokomotive so starejšega tipa in so v obratu že polnih 18 let. Spei-serjeva lokomotiva je bila že večkrat v popravilu in šele v ponedeljek je pričela na novo obratovati. Rudar nosi mrtvaško srajco • • • Na željo domačih so prenesli včeraj ponesrečene rudarje na njihove domove in jih položili ra mrtvaški oder. V delavski koloniji, ki je zgrajena za separacijo, kjer so stisnjene na gričku hiša pri hiši, je za« vladala nepop'sna žalost. V hiši delavske koloni ie 128. leži na mitvaškem odru Ignac Jazbinšek. Ob postelji gorita dve rudarski svetilki, čez obraz je pogrnjen črn pajčolan. Ob vznožju plaka mlada žena Viktorija, v naročju pestu-je 4 letnega plavolasega Srečka, ki se boječe ozira po tujih ljudeh, dočim se 7 letu* Viktor drž: mamice za krilo Siroti niti ne slutita, da sts izgubili očeta za vedno. Sosedje in znanci prihajajo, stekajo nesreč- Bencinska lokomotiva starejše tipe, kakršna je povzročila nesrečo Za zadndih 50 let beležijo akti rudarskega glavarstva v Ljubljani raane rudarske mesreče. Huč«:h rudarskih katastrof ni bilo v večjem številu. Ljudije se še spominjajo velike 'katastrofe v ru-d.niku v Velenju, kii, se je primerila 1. 1S95. Rudnik je bil takrat še privatna last in sicer je bil njega lastnik neki Daniel pl. Laipp. Spisi rudarskega glavarstva, močno zaprašeni!, govore kako so se začetek oktoibra omenjenega leta vneli v rovu na Skaliou plini. Izbruhnil je požar, ki je trajal več tednov. Gašenje j a bilo zelo težavno, kur niso iLmeli še na razpolago modernih naprav za omejitev takega požara. Ponesrečilo se je 19 rudarjev. V rudniku je požar razvijal silno vročino. Komisije so ugotovile gotove dneve, da je temperatura v rudniku znašala nad +40 stop in*j Reamunja. Str ah ovil t požar pa Je 26. januarja 1905 po noči izbruhnil v zapadnem premogovnem revirju TPD v Trbovljah na Vodah. NA PRVEM MESTU STOJI ISVMvN SUPEP33 Standard rodio 6 + 1 cev. — Elektrodina-mični zvočnik. Skala z vpisanimi postajami. m e o— Vžgali so se jamski plini. Katastrofa je takrat zahtevka b uituJi in 11 ponesrečencev. Sprva so listi javljali, da sta bila samo dva mrtva, pozneje pa že 5 mrtvih, naposled pa je utrrl na poškodbah še šesti rudar. Več rudarjev je bilo težje in lažje poškodovanih. Požar je trajal takrat skoro 4 mesece. V rovih se je pojavljala strahovita vročina Zunaj je januarja ob izbruhu požara vladal hud tt.ttjl. Termometer je kazal —18 G, v rovih pa je temperatura dosegla ceLo 50 C nad ničlo žrtve te katastrofe so postali rudarji: Jože žmldaršič z Ojistrega, oženjen, France Bergant, oženjen. Karol Valenčak iz Cerknega in France Hrifcrji i,z Trbovelj. Težko poškodovani France Savšek pa je čez pair dni podlegel poškodbam. Pogreb žrtev 6e je vršil ob veliki udeležbi rudarjev in drugega delavstva. V ž;tlneja sprevodu je korakalo nad 5000 ljudi. žrtve so bile pokopane v skupnem grobu na trboveljskem pokopališču. Prva podpora banovine Ban dravske banovine dr. Drago Ma-rušič je poslal rodbinam ponesrečenih rudarjev v Hrastniku iskreno sožalnico in jim nakazal kot prvo podporo 6000 dinarjev. regfle Spomini J ar c slav a Kvapila Jaroslav Kvapil je' eden izmed »represen- | menito deklaracijo čeških pisateljev, 1. 1913. tative men« češkega gledališkega in literarnega sveta. Njegovo ime se že od 1. 1888. stalno poiavlja v čeških časopisih in njegova delavnost je obsegala čedalje večja in širša področja V poezijo je stopil z zbirko »Pada-jici hvezdy« (1889), ki kaže vpliv velikega Vrchlickega; spoštovanje do tega čez mero plodovitega duha. ki je bil v češki javnosti dostikrat napačno unievan, je ostalo Kvapilu do danes, in ta zvestoba tradiciji Vrchlickega je ena Kvapilovih značilnih potez. Vrh tega so ga vidno inspirirali francoski deka-dentje, k izoblikovanju njegovih literarnih nazorov pa ie pripomogel najfinejši češki kritik in esejist F. X. Salda. učitelj stilistične umetnosti in odkrivatelj novih umetnostnih svetov. Jaroslav Vrchlieki je spisal predgovor Kvapilovi pesniški zbirki »Ružovy ker« (Rožni grm), ki ji je v krajših in daljših presledkih sledilo več kni.g njegove soč- ne, ponekod solnčno žarke poezije, iz katere — prav kakor pri Vrchlickem in Macharju — odseva sen o helemski religiji lepote in sile Izdal je okrog deset pesniških zbirk, najzrelejše plodove pa je izbral in strnil v knjigo sBasne Jaroslava Kvapila« (1886 do 1906). ....... Kvapilova življenjska pot je vodila preko študija na medicinski in filozofski fakulteti v redakcije nekaterih praških listov (^Hlas Naroda«, »Narodni Listy«) in k urejanju češke »Reclamke« — »Svetove knihovnyc, odtod pa na poprišče. kjer je Kvapil odkril -voj pravi svet in kjer se je s svojo mar-kantno osebnostjo najgloblje vtisnil: v gledališče. Srečni zakon, ki ga je sklenil z nepozabno češko igralko Hano Kubesevo (v zgodovino češke gledališke umetnosti trajno vpisano pod imenom Hane Kvapilove\ ga je tesno približal gledališču. Že pred tem je pisal spevoigre in libreta, med drugim za Dvo^a-kovo »Rusalkot, 1. 1896. je vzbudila pozornost njegova drama »Bludička« in kmalu nato popularna, zelo uspešna Kvapilova lirična trilogija »Princezna Patnpeliška«. Leta 1000 so Kvapila imenovali za dramaturga Narod, divadla. nedolgo za tem se je vneto !otil režije in se razvil v največjega režiserja, kar so jih dotlej imeli Cehi. Kvapilove režije so bile v tistih časih tako znamenite, kakor so danes Reinhardtove. samo da je bil Kvapil Ceh. ne Nemec. Na pozornici si je pridobil posebnih zaslug za Shakespearejevo in Ibeenovo dramat-sko delo. T3 dva avtorja sta našla v Kvapilu enega največjih interpretov. Kot človek finega estetskega občutja in posebno razvitega čuta za dekorativnost je pretvarjal oder v poetični svet. dosezajoč s slikarskimi in svetlobnimi pripomočki nepozabne efekte. Pri vsem tem pa je poenostavil oder in izločil s pozornii-e odvisne, gledalca le begajoče rekvizite: prav kakor moderni režiserji, je hotel imeti preprost, toda slikovit oder. Kvapil je zrežiral večino Shakespearejevih in ibsenovih iger. dalje Vrchlickega »Hippo-Hairiijo«. Theerovega »Faetona«, Jiraskove zgodovinske igre in mnoge tuje dramatske mojstrovine.- Kvapilova doba v Narodnem di-vadlu je bi'a ena najsvetlejših v njegovi zgodovini. L 1012. je Kvanil postal ravnatelj drame, L lt/21 je prevzel vodstvo drame v Vinogradskem gledališču. Danes je v upravnem odboru, ki vodi Narodno divadlo. Od »Princezne Pampeliškec je šel njegov dramatski razvoi k lirični drami »Oblaki«, eni najboljših, kar iih oremore češka književnost. To dramo ie spisal za svoio pokojno ženo Hano; igrali so jo že v mnogih tujih gledališčih in tudi ori nas. Jaroslav Kvapil ima velike zasluge v osvobodilnem gibanju. Med vojno je sodeloval v mafiji. 1 1917 ie dal rvnbudo za zna- Zvacni Ideal Danes ob 3., 5., 7. in 9. zvečer jGatrrence eS*hhett in fjrace tHoore najslavnejša Svetovna pevca, člana Metropolitan opere v New Yorku v prekrasnem velefilmu s£fu8e$en ctta MiftajCova Ta film nudi slehernemu posetni-ku nepozaben užitek! Predvajamo na novi zvočni aparaturi! je organiziral jubilejne slavnosti Nar. divadla, ki so široko odmevale tudi na slovanskem jugu. — Pod Kvapilovim vodstvom je Nar. divadlo in gledališče na Kral. Vinogradih znatno upoštevalo tudi jugoslovensko dra-matsko literaturo. Tako je zlasti vpeljal na češko pozornico Iva Vojnoviča. O tem je še lani za božič podal v »Jutru« zanimivo in značilno izjavo. * Z velikim zanimanjem sem segel po novi Kvapilovi knjigi, ki je pravkar izšla v Pragi.* Štiri in šestdesetlelui avtor je spisal svoje spomine, — spomine človeka, ki je po svoje doživljal svet, literata, gledališkega človeka, revolucionarja v mafiji, priče velikih in ganljivih trenutkov v zgodovini svojega naroda. Naj takoj povem, da Kvapilovi spomini niso nikako podrobno naštevanje brezpomembnih dogodkov, izčrpna avtobio-grafija, v kateri je njen pisec vedno središče vseh dogodkov, sodnik svojih nasprotnikov in nekritičen apologet 6amega sebe. Jaroslav Kvapil je v sto poglav;ih, katerih vsako je v sebi zaključeno, obdelal izbrane dogodke, doživljaje, pojave., in osebe iz obilne in pestre kronike svojega življenja. Teh poglavij ne veže v eeloto niti kronološka razvrstitev; v pisanem nizu se prepletajo med seboj in vendar tvorijo lep literarni mozaik. Njegova knjiga po svoji stvarni vsebini in pesniško dovršeni obliki prekaša mnoge druge, morda bolj razkričane knjige; prvi hip niti ne slutimo, koliko zanimivosti in lepote je v nji. Zares ne vem, katera poglavja bi v tej dolgi vrsti posebej označil in jih takorekoč s prstom pokazal: Kvapilov skrbno kultivi-rani slog se kaže povsod, naj gre za tako tipično praško zadevo, kakor je krčma »U Je-fiška« (20. poglavje), ali za spomine na Vrchlickega in Zeyerja, na Jiraska ali Marijo Hubnerjevo, na mafijsko zarotništvo ali na prve prevratne dni. O čemerkoli pripoveduje Kvapil, vse ume povedati okusno in interesantno. Vso njegovo knjigo preveva čar simpatične osebnosti, ki se zrcali v iskrenosti spominov enako kot v jasnem, nrijet-nem slogu posameznih sestavkov. Ta čar ie viden v avtorjevem odnosu nasproti prijateljem in nasprotnikom; lahno ga odraža ves njegov življenjski nazor, ki ga nikjer ne izpoveduje v določeni obliki, ki pa je vendarle razlit nad knjigo kakor mesečina nad pokrajino. Pisec je zanesljiva, a diskretna priča, bister opazovalec razmer in ljudi in tam, kjer treba, blag obtoževalec: V knjigi Kvapilovih spominov ni agresivnosti; če je kaj slabosti, so odpustljiv človeški subjektivizem. Kvapilovi spomini so življenjska izpoved kulturnega češkega meščana, pesnika in režiserja, ki je za češko gledališče nekako Io, kar je za rusko Stanislavski j: neumoren apostol njegove umetniške misije, bolj izpo-polnjevalec in zadnji njegov čarovnik, kakor pa rušiteb in novotar za vsako ceno. Poseben čar imaio vsaj za nas, ki tako-le iz daljave ljubimo Prago in ki poznamo, četudi iz bežnih srečanj njene intimne lepote, duha, njenih skritih ulic, tihe nasade in baročne palače, spomini iz osemdesetih in devetdesetih let. Tu so opisi Kvapilovih sprehodov po Pragi, reminiscence na boheme, evo-kacije življenja, ki se neizprosno umika pred drvečim tempom današnje Prage. Pred nami vstaja Praga starih gostiln, literarnih in gledaliških kavarn. Praga izza dobe, ko je Masaryk izdajal svoje poglavitne spise, ko je Procbazkova »Moderni Revue« pomenila revolucijo v literaturi, Praga, ki je pozorno čakala na Macharjeve epigrame, se razvnemala v političnih borbah, upala, rasla in ljubila svoje češtvo, pa tudi slovanstvo, ljubila s srcem, zanosom, z bolestjo, kakor se ljubi vse, kar ie velikega v življenju. To Prago z njenimi gledališči, literarnimi omizji in mar-kantnimi osebnostmi je Jaroslav Kvapil Dokazal v najtoplejših poglavjih svojih spominov. Jaroslavu Kvapilu smo Jugosloveni hvaležni za simpatične vrste, ki jih je posvetil nam, bodisi mimogrede ali v posebnih poglavjih. Posebej omenjam poglavje »Na Pre-radovičev grob«. »Reška epizoda t in tri in devetdeseto poglavje, ki je posvečeno hrvaškemu igralcu Ivi Raiču. Po svoji vsebinski tehtnosti in prikupni formi, nikjer vsiljivi in vedno mikavni, vzbujajoči simpatije in sočutnost, je Kvapilova knjiga »O čem vim« obilen in dragocen dar letošnje ieseni češki književnosti. Znano založništvo »Orbis« pa je dalo tej prikupni publikaciji vsebine dostoino opremo, ki nas sicer ori izdanjih te založbe niti malo ne preseneča. Slovenski čehofil bo to knjigo z veseljem in s pridom uvrstil med svojo letošnjo lektiro. —o. * Jaroslav Kvapil, O čem vim. Sto kapitol c lidech a dejich z meho života. Praha 1932. Nakladatelstvo »Orbis« (594 str., cena 70 Kč). Iz razgovora s skladateljem Hatze jem Ljubljana. 30. novembra- Semkaj je dopotoval skladatelj g. Josip Hatze iz Splita, da prisostvuje krstni predstavi svoje opere »Adel in Mara«. Maestro Hatze, ki smo ga predstavili »Jutrovim« či-tateljem že v maju (več o njem in sliko glej v »Jutru« z dne 30. t. m.), nam je tudi to pot ljubeznivo povedal nekatere svoje misli o operi »Adel in Mara« ter o glasbi sploh. Govorili smo o vzrokih za čudo dolge (več kot 20 let trajajoče') pavze v njegovem skla-dateljskem delovanju. Pravil je, da je za svoio novo opero že dalje časa iskal libreto. — To je bila huda ovira in težko vprašanje, zakaj ni vsak libreto za vsakogar. Iskal sem besedilo in 9ujet. ki bi ustrezal moji duševnosti in temperamentu. Na srečo mi ie prišel do rok libreto »Adela in Mara«, ki me je tako ogrel, da sem ga skomponiral v enem samem nepretrganem navdušenju, in sicer v relativno kratkem času: v nepolnih dveh letih. V libretu sem predvsem Danes! Danes! premiera pikantne veseloigre iz zakonskega življenja. v Zena brez pižame Zgodba o mladi ženici, ki je izgubila svojo pižamo in o ljubosumnem možu, ki je prejel izgubljeno pižamo iz rok tujega moža! Sijajni dovtipl. Situacijska komilta Renate Mii!!er Georg Aleksander Tudi pri tem programu poje RICHARD TAUBER tri krasne Schubertove pesmi. # Predstave danes na narodni praznik ob 3., 5., V48 in %10 zvečer. Elitni kino Matica Telefon 2124 iskal dejanje, zakaj opera brez dejania sploh ni opera. S te strani mi je libreto »Adela in Mara« močno prijal Posebno mi je ugajalo, da je vsako dejanje odrsko in koreografsko drugačno in da so vse osebe — tudi postranske — srečno karakterizirane. Trenutne težkoče so bilo v tem, da se dejanje odigrava delno ob morju, delno v takratnem turškem Klisu, vendar mislim, da mi je uspelo, združiti karakteristike primorskega melosa z zagorskimi, odnosno da &ein srečno posnel iz ljudskega melosa njegove stare posebnosti in jih skozi spekter svoje duše — dal v novi, osebni formi. _ Vprašujete me o glasbenih znaličnostih moje opere »Adel in Mara«? O tem bi lahko dolgo razpravljali, vendar Vam bom skušal odgovoriti na kratko: Pišem jasno in ar i osno glasbo, tako, kakršno mi narekujeta srce in pamet, odnosno spontana inspiracija. N-5 oziram se na forme te ali one šole; Iščem najkrajšo pot in se trudim, da ne bi poslušalcev dolgočasil; pri tem sem jasen m iskren. Kdor jasno misli, ta tudi jasno piše; zapletenost in zabrisanost je najboljši dokaz slvarjalne nemoči. Želim biti preprost, ker mi je mnogo do tega, da me pravilno razumejo. Narejenost. zavedno pospeševana originalnost in nejastnost niso v mojih očeh vrline. To velja še posebej za nas Slovane, saj je znano, da sta naši poglavitni značilnosti iskrenost in preprostost; morda nas to v zasebnem življenju moti. toda v umetnosti nas dviga vedno višje. Zato je moje geslo: Iz srca k srcu! Kaj mislim o ghvsbi? Dejal sem že. da jaz pišem ariozno. ker je melodija jedro mo;e umetniške narave; smatram celo. da je melodija tudi bistvo glasbe, vse ostalo pa je izključno tehnična zadeva, kajpak, tudi tehnika ima svojo vrednost, vendar je _le-ta drugovrstnega pomena. Ne vem, kdo že je nekoč dejal, toda nepobitna resnica je, da Bog, kadar hoče skladatelja kaznovati, mu vzame naiprej sposobnost melodičnega stvar-janja. — Glede pisanja opere kot gledališkega dela zastopam to-le mišljenje: Teatralnost more biti vedno v akciji drame, medtem ko gre muziki funkcionalna naloga, da dramo potencira ter igro in dogodke še tesneje približa občinstvu. Po mojem skromnem mnenju ne bi smelo gledališče biti mesto za eksperimente, še mani pa za reševanje tehnično - glasbenih problemov. Za takšne poskuse imajo skladatelji dovolj prilike v simfonični in programatski glasbi, namreč v koncertnih dvoranah. Tako je govoril maestro Hatze. ZOBOZDRAVNIK DE» RADO SFILIGOJ sprejema sedaj celodnevno od 8.—11. in od 2.—5. ure v Tavčarjevi ulici 4-1. Državni nastavljene! ln njih člani 30% popusta. 13201 Nižji postni uslužbenci za enotno organizacijo Beograd, 30. nov. p. Te dni so imeli nižji poštni, telefonski in brzojavni uslužbenci v Beogradu zborovanje, na katerem so razpravljali, ali naj osnujejo svojo lastno stanovsko organizacijo, ali naj ostanejo v splošni organizaciji poštno - t&lefonsko-brzo-javnih nameščencev. Po temeljiti razpravi je bila z ogromno večino sprejeta^ resolucija, ki ugotavlja, da so interesi nižjih ptt. uslužbencev dostojno in pravilno zastopani v skuipni organizaciji in da zaradi tega odklanjajo predloge glede ustanovitve posebne organizacije, ker bi to pomenilo le cepljenje moči baš v času, ko je bolj ko kdaj poiprej potrebno sporazumno in složno delo. NOVOST! CITAJTE! DVAKRAT TEDENSKO NOV ZVOČNI TEDNIK UFA ŽURNAL VSELEJ OD SREDE DO PETKA FOX ŽURNAL OD SOBOTE DO TORKA Pri slehelrnem programu nov zvočni tednik v ELITNEM KINU MATICI Bolniško zavarovanje privatnih nameščencev Na nedeljski amketi, ki jo je sklical socialni odsek banovinsitega od>b>ra JRKD, je poročal predsednik »Zveze društev privatnih na-meščencevs g. Jo&ko Z e m 1 j i č o bolezenskem in nezgodnem zavar rovanju privatnih nameščencev. Iz referata, ki je bil tako prepričevalen, da so bile predlagane resolucije sprejete soglasno Ln brez debate, posnemamo: Izkušnje desetih let, odkar se izvaja v naši državi bolniško in nezgodno zavarovanje delavcev ,in nameščencev po enotnem zakonu, so v mnogih ozirih pokarale, da v zakonu niso dovolj vpoštevane specialne potrebo Ln težnje tisoče v zas-eb-n,;h nameščencev. Zakon je zasebne name-ščnee celo v znatni meri prikrojiš al pri bolezenskih dajatvah. ki so jih dotlej uživali pri svojih avtonomnih društvenih blagajnah. Tako so ImeLi n. pr. člani Trgovskega bolniškega društva v Ljubljani v bolezni vso bolniško oskrbo v sanatori-ju ali v II. razredu javnih bolnic, dokaj svobodno izbiro med zdravniki in druge ugodnosti, kar vse pa je odpaddo z dnem, ko je postala Bolniška blagajna le organ SUZOR-ja. Da, bila je celo nevarnost, da se Trgovsko bolniško društvo, ki deluje že 97 let, sploh popolnoma ukiine. To se je posrečilo preprečiti, vendar pa društvo v svojem današnjem položaj ju, ko ima po SUZOR-ju v vsakem pogledu vezane roke, ne more ustrezati vsem nforavičfenlm potrebam svoj"n javarovancev. Iz njihovih vrst se je pričela zato pojavljati zahteva, da jim društvo na podlagi vplačevanja posebnega mesečnega prispevka po možnosti nudi čim več nekdanjih UTdr.osti. Glavno točko te zahteve, zdravljenje v drugem razredu bolnic, je Trgovsko bolniško diruštvo tudi res mogli nuditi s po-čebkom leta 1930., ko je uvedlo takozvamo višje zavarovanje, bi moraijo člani zanj žrtvovati še poseben mesečni prispevek v znesku 20 Din. Ker so naše javne bolnice redno prenapolnjene, je društvo mnoge paciente napotilo tudi r- privatne eanato riije, v katerih je plačevalo vse oskrbne stroške, prispevalo pa je tudi znatne zneske k operacijskim in zdravniškim stroškom. V takih okoliščinah je v društvu vzklila ideja postavitve lastnega sanatorija, ki se je po trudapolnem delu 6 finančno pomočjo Pokojninskega zavoda in ljubljanske mestne občine tudi realizirala. 24. septembra 1932. je društvo otvorilo svoj sanatoriij »Šlajmarjev dom« ter nudi v njem { članom i svojcem brezplačno vsa interna .in operativna zdravljenja. Brezdvomno je društvo mnogo isitorilo za svoje obolele člane, žal pa so njegova nadaljna uspešna prizadevanja ogrožena po mnogih težkočah. Tako bi moralo društvo iz naslova višjega zavarovanja v smislu člena 19 pravilnika Bolniške blagajne prispevati k vsakoletnim upravnim stroškom blagajne eno četrtino. Zato je dolg društva Bolniška blagajni narastel za leti 1930. in 1931. na 224.756 Din. Društvo je bilo po SUZOR-ju že ponovno pozvano, da to svoto .poravna, zavizelo pa je negativno stališče ter je v obširnem dopisu SUZOR-ju pojasnilo, da ne more nuditi nikakega prispevka k upravnim stroškom blagajne, ker izčrpava na eni strani vsa razpoložljiva sredstva za zdravljenje članov in svojcev v sanatoriiju, na drugi strani pa ima itak t višjem zavarovanju svoje lastne, od Bolniške blagajne popolnoma .ločene upravne stroške in v bistvu skupno žnjo le to, da se vrši poslovanje obeh zavarovanj v istih uradnih prostorih. Bolniška blagajna ni torej v pogledu upravnih stroškov ipo društvu niti najmanj obremenjena, im je zato pač upravičena zahteva društva, da se opa-osti od plačila prispevka k letnim upravnim stroškom blagajne ln da se črta tozadevna določba člena 19 pravAimika Bolniške blagajne. Četrtek, 1. decembra. LJUBLJANA 10: Šolska proslava narodnega praznika. — 11: Koncert radio - kvarteta. — 12.15: Plošče. — 12 45: Dnevne ve-sti. — 13: Cae, plošče, borza — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Lužiški Srbi in dr. Arnošt Muka. — 19: Spački, orjaki, palčki- — 19 30: Pogovor s poslušalci. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Cas, poročila. — 22.15: Koncert na citre. BEOGRAD 12.05: Jugoslovenska glasba. — 19: Koncert orkestra. — 2015: Sluhoigra. _ 21: Zborovski koncert jugoslovenske glasbe, — Ciganska godba. — ZAGREB 11.30: Plošče. — 17: Koncert orkestra. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.10: Plošče. — PRAGA: Sa-ksofon. _ 19-50: Godba r_a pihala. — 20.50: Proslava jugosloven&kega narodnega praznika. — 22.15: Koncert orkestra. — BRNO 19.20: Ves program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18: Lahka glasba — 20: Koncert jugoslovenske glasbe. — 21-30: Sluhoigra. — 23: plesna glasba. _ DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15-30: Pesmi. — 19.35: Pevski koncert. — 20.45: Narodna "lasba. — 22.35: Plesna glasba. — BERLIN 21: Mozartov koncert. _ 21.40: Orkestralen koncert. — 24: Nadalievanje koncerta. — K6NIGSRERG 20: Večer operetne glasbe. — MOHLACKER 18: Godba na pihala. — 21: Italijanske pesmi. — 21.30: Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 19: Operetna glasba. — 20-15: Orkestralen koncert. — 21.30: Plošče. — RIM 17-30: Popoldanski koncert. — 20.45: Operetni večer. Petek. 2. decembra. LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Morje, posredovalec sreče in blagostanja. — 12-15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Kmetski upori. — 19: Francoščina _ 19-30: Zdravstvena ura. — 20: Prenos opere >Ples v maskah« z Dunaja. — 22.30: Oa.^ poročila BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Prenos opere z Dunaia. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Lahka glasba. — 20: Prenos opere z Dunaia. — PRAGA 19-30: Tamburaški zbor. — 20.30: Beethovnove violinske sonate. — 21: Orkester. — 22.15: Moderna glasba. — BRNO 19.20: Lahka glasba. — 20: Program iz Prage. — VARŠAVA 17: Zborovski koncert- — 18: Lahka glasba. — 20.15: Simfoničen koncert. _ Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.20: Mendels-sohnove pesmi. — 20: Verdijeva opera »Ples v maskah«. — 22.40: Plesna glafeba, — BER- Sllčnih neprilik, ki ovirajo uspešen razvoj belezenskega zavarovanja zasebnih nameščencev, je še več Zlasti je nemo goče v pogledu ureditve zdravniške službe, sistema zdravljenja in načina izdava-nja bolezenskih podpor uveljaviti iste smernice pri nameščenskem zavarovanju, kakor pri delavskem, ker je pač zadovoljiva rešitev vseh teh važnih vprašanj bolezenskega zavarovanja možna z vsestranskim uvaževanjem posebnih življenjskih potreb im interesov zasebnih nameščencev samih. To uvaževanje pa je nemogoče, dokler je naše bolniško društvo le nekak izvršilni organ SUZOR-ja. Kakor bolezensko, je tudi nezgodno zavarovanje nameščencev nujno potrebno preureditve. Baš to zavarovanje namreč v toliki meri zavisi od raznih poklicnih posebnosti, da se nikakor ne more uspešno urediti brez vpoštevanja poklicnih značilnosti. Kot najboljši argument za to služi tudi dejstvo, da je n. pr. bolniška blagajna Trgovskega bolniškega društva v razdobju 1922. do 1931. pri povprečnem štev-ilu 4480 zavarovancev pobrala na račun zavarovanja za SUZOR 1,600.000 Din, na rentah pa so v istem razdobju dobili člani Bolniške blagajne le 124.718 Din. Kapitalno kritje teh rent nam sicer ni znana, gotovo pa je, da zneska vplačil ne mora doseči. Ob pravilnem premo tri vanju In presoji vseh navedenih momentov moramo priti do sodbe, da danes ni voč mogoče enotno zavarovanje za delavice in nameščence in da bo treba pr,i redakciji novega zakona z vso resnostjo in smotrenost.io misliti tudd na posebne življenjske prilike zasebnih nameščencev. Naše stališče je, da samo nameravana sprememba statuta SUZOR ja, fci tvori le dopolnitev k obstoječemu zakonu o zavarovanju de'avcev, ne more prinesti prepotrebne im pereče zadovoljive reforme našega socialnega zavarovanja temveč se more ta uspešno izvršiti z novim zakonom. Ta za/kom mora v pogledu ureditve bolniško - nezgodnega zavarovanja privatnih nameščencev uveljaviti naslednje term Olj ne zahteve: 1. Bolniško - nezgodno zavarovanje privatnih nameščencev naj se z ozirom na posebne poklicne to življenjske prilike, mentaliteto ter voljo nameščencev, da za svoje boljše zavarovanje doprinašajo >-razmerno večije denarne žrtve, uredi v cbčem socialnem zavarovanju na specialen način. 2. že obstoječe bolniške blagajne Trgovskega bolniškega 4n podpornega društva v Ljubljani, MerikuTja v Zagrebu ter Tr-govačke om.ladine v Beogradu naj postanejo samostojni nosilci bolniško - nezgodnega zavarovanja privatnih nameščencev. Njihov delokrog naj se določi po teritor:-* jalnem načeto, po katerem prinade izvajanje bolniško - nezgodnega zavarovanja za vse privatne nameščence na. področju Dravske banovine izključno bolniški blagajni Trgovskega bolniškega društva v Ljubljani. 3. Samo po sebi umevno se mora dosedanje fakultativno zavarovanje nameščencev pri društvenih blagajnah spremeniti v obligatorno ter obsegati vse trgovske in privatne nameščence brez ozira na to, kje so zaposleni, ako ne vrše pre+€žno liričnih poslov ter so zavezani zavarovanju. 4. Društvene blagajne morajo imeti možnost, da odrejajo višino zavarovalnih prispevkov po stvarni potrebi svojega članstva v maksimalni rakonitl višini V to svrho je nujno potrebna pravilnejša razporeditev dosedanjih mezdnih razredov z ozirom na večje valovanje mesečnih dohodkov privatnih nameščencev, lstotako mora biti blagajni omogočeno regulirati t okvirju zakonitih določb tudi podporo svojemu članstvu tako, da so v skladu t njihovimi življenjskimi prilikami in potrebami. LIN 19-05: Lahka godba. — 21.10: Orkestra!-ne euite. — 22.40: Koncert društva za moderno glasbo. — Zabaven program. — K5-NIGSBERG 20: Večer moderne glasbe. — 21.10: Spevoigra. — MUHLACKER 20.0-">: Simfoničen koncert. — 21-45: Dunajska glasba. — 22.45: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 16: Madžarske pesmi. — 18: Orkester. _ 19.30: Verdijeva opera »Othello«. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 20-45: Lahk;i glasba in igra Sobota, 3. decembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45. Dnevne ve9ti. — 13: Cas, plošče. — 17: balonski kvintet — 18: Angleščina. — 18.30: Gimnastične vaje- — 19: Poglavje iz sociologije. — 19.30: Filozofsko predavanje. — 20: Fantovska ura _ 20.30: Fantje na vaši. — 21: Samospevi gdč. Gnusove. — 21.3i: Samospevi g. Burgerja, — 22: Cas, poročila. — 22.15: Tamburaški sekstet BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 16: Narodna glasba. — 19.55: Godalni kvartet — 20-25: Mešan program. — Lahka glasba- — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Lahkn glasba. _20: Jugosloven6ki večer. — 22.15: Lahka in plesna glasba. — PRAGA 19.20: Koncert iz Brna- — 22.15: Družabni večer. — BRNO 19.20: Godba na pihala. — 20: Operetni večer. — 22: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18.05: Lahka glasba — IS: Orkestralen in pevski koncert. — 22.05: Cho-pinove klavirske skladbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11-30: Koncert orkestra. --15.15: Flavta in klavir. — 16.45: Citre. — 19.25: Večer dunaske glasbe. — 20.15: Veseloigra. — 22.15: Lahka glasba. — BERLIN 20: Božični sejem berlinskih umetnikov. — Mednarodni plesni večer. — KONIGSBERG 20: Program iz Berlina. — MOHLACKER 1930: Klavirski koncert — 20: Prenos iz Berlina — 22.45: Nočni koncert. — Harry Piel v senzacijonalni pustolovščini ČLOVEK PROTI ČLOVEKU Predstave danes na praznik ob 3., 5., 7. in 9.-uri Najnižje cene 2.—, 4.— In 6.— Din Poslanka k sokolskemu prazniku Narodi vašega sveta zidajo hrame svoje slave in moči: temelji so jim v davnini, oboki zgradb se spenjajo nad sedanjostjo, okna in vrata so odprta v bodočnost. Iz davnine v bodočnost drže preko sedanjosti in skozi njene napore, viharje in boje smeli zaleti hrepenenja, organiziranega dela in nezlomljive volje. Samo tam, kjer se zalet hrepenenja prev.rže v organizirano delo, dobi volja svojo odporno nezlomljdvost; samo tam ustvarja ztnačaj, vrlina in krepost plodove samobitnosti in pogoje eksistenčnega prava, samo tam lete pogledi in se prožijo pota in cilji v bodočnost. Kjer tega ni, tam so začarana mesta na dnu morskih valov ali pa vrtovi sanj in blodenj v nedostopnih višinah zlatožamih oblakov: zlomljena, zasanjana moč ne ustvarja resničnega življenja. Vse zapade minljivosti in pozabi, česar ne nosi delo, duh, volja, srce, lepota, navdušenost, pravica in nad vse vzvišena, resnična, v božjem srcu rojena in v človeško srce presajena bratska ljubezen. ji uklanjajo in se rušijo pred njo vse zapreke. Urejeni in zavestni doma moremo šele v široko razmejenost Slovanstva. Doma pa nam je treba najprej in predvsem duhovnega edinstva, dokoder drži samo ena edina pot; integralno Jugoslovenstvo! Brez tega ostanemo razikosani na drobce, kakor smo bili nekoč, brez tega ostane vsakdo skopuh v pridobljenih lastnih dobrinah, ostane .pritlikavec za domačim plotom, ostane ozkovidan za dom a oo pečjo. In še to, kar je dobrega in velikega v tesnem krogu, se tukaj pomanjša, izgubi :n pozabi, ker ni dovolj razprostrtega obzorja, da bi se v njem in od njega povsem svobodno, veličastno in ponosno odražala veličina oblike in vrednosrt vsebine. Kdor se ti loma in hotoma spušča na krtino, ga preraste in zasenči vsak grm. Brez integralnega Jugo-slovenstva — brez duhovnega edinstva v domačo hiši — je v trenutkih največje resnosti in odgovornosti zastrto z velikim vprašanjem edinstvo defenzive :n ofenzive K j. Vis. prestolonaslednik P Nam Sokolom Je nalomS kamenje za »gradbo krama slovansekga sokolskega bratstva dr. Miroslav Tvrš. Nalomll ga je v. žive akale spoznavanja slovanske duše: iz Urala, Karpatov in Krkonošev, h Triglava, Velebita in Lovčena . . . Materiji je dal žive spojne in trajno vezivne moči: iz d'JŠe zajeto besedo učitelja in mojstra! »Nobena, pa niti nagsijajnejša minulost, nego samo zdrava in delovna sedanjost janoči narodom bodočnost. Narodi gredo na raj, ako ne gredo naprej; izumirajo znotraj, rn vseobči tok dogodkov odstranjuje s pota samo ono, kar je že itak izrabljeno, fkar nima v splošnem življenju več vrednosti.« — »V svobodi in disciplini, v tekmovanju moči rn z vzajemno ljubeznijo vseh fcratov moramo skupno odgojiti poko-lenje, »polno življenjske sile in čiiosti, da ne bo Samo močno, ampak bo tudi čvrste volje, fc; »e ne hvali samo s skvo svojih prednikov, nego je usposobljen o hoditi za njihovim zgledom.« Tako se to kamenje, preda hn j eno z du-60 ustvarjalca, pretvarja in kupici v hram (življenja in zdravja — torej v palačo ogromnega bogastva. Učitelj in mojster ne •uči, ne piše, ne govori samo; on obenem, ko uči, piše in govori, tudi dela, dela ob izčrpavanju vseh svojih moči, besedo prenaša in oblikuje v živ, mogočen zgled, dokler se nam vsega ne preda, dokler izmučen ne pade v naročje smrti. Delo je kro-»ia.no in posvečeno s smrtjo, da prejme blagoslov za vse veke, dokler bo živelo Slo-rvanstvo. Edinstven primer v vsej zgodovini slovanskih rodov! In edino prava pot smotre-nega, organiziranega, pozitivno ustvarjajo-čega dela. da moč slovanske zavednosti ogradi vsemu Slovanstvu hram duhovne kulture in fizičnega zdravja v vsej ogromni razsežnosti In edinstvena možnost prehoda od ne-buloznega naglašan ja slovanske vzajemnosti k praktičnemu Ln resničnemu slovanskemu bratstvu, da tudi na tem mestu ponovim premišljene in avtoritativne besede predsednika češkoslovaške republike T. G. Masarvka iz leta 1926 V tem hramu duhovne kulture in fizičnega zdravja vsega Slovanstva hočemo Jugo-sloveni po načelu enakopravnosti in svobode zavzemati svoje mesto, ki nam ga prisodi pravo in resnica po merilu naše du-novne dozorelosti, da prispevamo k skupnosti od dobrega najboljše, in po merilu naše telesne moči, da doprinašamo celoti od jakega najjačje. To hotenje pa ne more priti v nas od zunaj, iz tujine in daljave, Kakor veter od morja, da nam hladi ozno-jeno čelo, nego mora vznikniti iz nas samih, da se krepko in zdravo izraža v naši jniselnosti in v gibih našega telesa in da ima že v naprej zagotovljen učinek na zunaj1: kakor iz skale slap, ki daleč slišno bobni, dokazujoč svojo mogočno silo, ki se t r v kroja kot starešina Sokola fizičnih moči, ki edine morejo in morajo v danem trenutku dati pravi ;*raz vsemu onemu, kar m kakor živi v naat V zgodovini vseh narodov m vekov imamo dovolj dokazov, da odpove človeška moč, kadar odpove morala in zavest — bistvena dela Guševnosti poedkica in naroda. Tudi v tam pogledu posluša j mo Tyrše/o besedo, ki je neizprosno jasna, odkrita tn resnična: »Bratje, najprej izdatno prispevajmo k junaštvu in k življenjski sili vsega naroda, katerega prvi sinovi hočemo biti. Vzvišena in mogočna moč je vznesen cilj, h kateremu je naravnost usmerjena resnična krepitev telesa in volje. Bodi to nova vzpodbuda in najvišja posvetitev vsega našega sokolskega prizadevanja.« Take nove vzpodbude in najvišje posvetitve vsega našega sokolskega prizadevanja potrebujemo vsak dan, kakor je treba vLigč in solnca rastlini, da uspeva in rodi cv^r in sad. Posebno na dan. ki ga je Jugoslovansko Sokolovo določilo za svoj praznik, ko osobito iskreno, živo in pobožno mislimo na svojo domovino in na vse brate in sestre naše krvi in našega jezdka, živeče v bedi in sužnosti, v trpljenju ali (znosnih razmerah blizu nas ali širom vseh predelov sveta, posebno na ta dan se zbuja iv nas vest, predrami j ena z vprašanji, kaj smo storili, kaj smo opustili, kako smo se oddolžili svoji dolžnosti ali s čim smo se pregrešili proti najvišjemu ukazu državne •in nacionalne zavesti: smo li že v duhovnem edinstvu spojili brata z bratom, sestro s sestro in se približali neprijatelju, da končno tudi njega privijemo k sebi z bratsko roko? Ali smo že sebe samega podredili zahtevam. potrebam in koristim skupnosti in ali smo v delu in v naporih, končno usmerjenih k splošni blaginji celote, očistili svoje duše in se pokazali vredne nacionalne Ln državne svobode, da moremo danes in jutri in vedno stopiti pred sodbo javnosti, svobodno zroči ji iz oči v oči: Pošteno glej in pravično sodi! Danes štejemo v 25 župah 1835 edinic: to so našega hrama temelji in stebri — globoko zakopano stoje po ravninah in gOTah naše zemlje, visoko so vzpeti v višave so-kol&kih idealov. Stojte neomajno v globinah rodnih tal, ponosno kipite v »ofečne valove, saj ste sestavni in bistveni deli hrama slovanskega sokolskega bratstva! E. Gangl. Dttt 1C.CCC p/ocattt ako Vam ne odstranim popolnoma, br« bolečin kurjih očes, bradavic in trde kože (Hornhaut). Pridem na dom, c. ponudbe a točnim c. naslovom ln terminom na oglasni oddelek > Jutra« pod značko »Kurje oko«. Sokolski apel naši inteligenci Petnajstič »e vrata zgodovinski dan, ko so se svobodno združila tri jugoslovenska plemena na razvalinah močti stole t nn h tla-čiteljev r skupno državo. S krvjo stotiso-čev, z mukami; in trpljenjem najboljših zavednih sinov, s solzamri im bolestijo ne-preštetega števila naših mater je bila dosežena svoboda, je bila zgrajena naša Jugoslavija. 4n prav zato je naša sveta dolžnost, da to s tolikimi žrtvami izvojevano iin pridobljeno svobodo branimo, jo v narodu raz-vtijamo, dvigajoč ga, in da čuvamo nad eidiinstvom, ki je temelj naše moči Ln svobode, kot nad najveffco dobrino in najbogatejšem zakladom. Dolgoletne nepotrebne, često besne tn ostudne medsebojne borbe, ki jim mnogokrat nI -biLo meja, so nas slabile, so izčrpavale naše šole, ugonabljale moralni in gmotni imetek naroda, tirale so množice v apatajo aLi oelo na opasna pota utopij. V vsej tej vihri strasti, borb in rušenja vsega pozitivnega, v hrezummem iskanju oblike in načinov edinstva, kri je že bilo ustvarjeno pa je baš Sokolstvo stalo ves čas neomajno kot granitna skala na ravnd, povsem premočrtni liniji umtariama in integralnega jugoslovenstva, ono je stremelo mimo ta trezno po začrtani poti k svojim visokim ciljem, pozitivno graideč v zavesti, da služi s tem celoti. Danes zopet preživljamo težko dobo! Težave so res da drugega značaja, a zato ntič manj opafine, ker morejo postati usodepol-ne. ako se složno ne strne v neprodirno falango ves narod in ako se temu ne pridruži s pozitivnim delom vsa naša Inteligenca, če tudi! ona ne doprinese na oltar skupnosti svoje žrtve. In zopet more biti baš Sokolstvo luč vodnr.ca v tej težki dobi na (PreJo mu dveh »vetov v nove ln Lepše čase, zopet more bJtl Sokolstvo steber, okrog katerega 6e »arao zgrne naš namod. Preko ikri® koraka ono svojo Eanagonos-ao pot naiprefj, preraja narod ▼ nov zdrav rod širokih pogledov, po&n pravega bratstva dn enakosti, fcl naj ju potesm Sokolstvo prenese tudi vsi naše javno življenje. Naša društva ln čete naraščajo, narašča števtifo članstva, a iprd. 'tem konstantnem naraščanju ee obenem občuti vedn<> bolj vozel — čuti se pomanjkanje sposobnih delavoljnih, Intelektualno dovolj jadrih delavcev ln vodilj, fcd Ibri mu pomagati v njegovem pcfletu, ki bi njegovo delo pogflo-MH, mm daK j>otrebno višino ter bd mu s Sokolske vesti Prvodecemberska številka Sokolskega Glasnika j« izšla vpričo državnega m 60-kolakega praznika v povečani obliki xa 20 straneh z zelo bogato in pestro vsebino. Ne samo, da so prispevali vanjo vsi vidnejši sokolski pisci iz saveznega vodstva in redakcije, temveč moramo prišteti ic njim ▼se župoe aačelnike in načelnice ter pro-arvetarje, ki eo pripravili s svofiimi spisi, izafletimi iz sokolskega življenja, vsetn fci-tateljem Sokolskega Glasnika prav pestro Številko, zanimivo ne samo po idejnih člankih, pač pa tudi glede stanja in dela našega Sokolstva žirom države. Naslovna atrai lista je okraštna s perorisibo br. Mit« je šviglja, nakar sledi najprej uvodnik br. Gangla »Prvodecemiberske misli« (ki ga pri-občujemo ▼ današnjem »Jutru«), potem prispevek eaveznega prosvetarja dr. Belajči-ča: Prvi december, članek tajnika Saveza Slovanskega Sokolstva br. Štjepaaeka iz Prage: Čehoslovaci i jugoslovenski prvi de« cembar, dalje prispevki bratov Žekule, Brzakoviča, Jakovljeviča: »Sokolstvo i uni-venzitet«, br. Brezovica in drugih, nakar sledi cela anketa: prispevki župnih načelnikov, načelnic in prosvetarjev, ki z zdravo kritiko s svojih stal® in vidikov popisujejo sokolsko delo v njihovih župah. Poleg vseh teh prispevkov pe so tudi redne rdbrike lista polne zanimivega gradiva. Marsikatere ljubljanske, zagrebške in beograjske tvrdke so se poslužile to pot »Glas« nifca« za svoje insercijsko sredstvo, 9aj je <0 list, ki ga razpošilja savez v 1900 svojih edinic v celi državi. Vsa bratstva društva opozarja ln prosi aredništvo, naj pošljejo poročilo o proslavi prvega decemibra pravočasno in v najkrajši obliki. ker nam je pri najboljši volji nemogoče priobčiti o tolikšnem številu proslav daljša poročila iz poedinih krajev. Sokoli! Nabavite si sokol8ki koledar s praktično beležnico za leto 1933. Slovanske sokolske smučarske tekme ▼ Jugoslaviji. Kakor lansko leto, se bodo vršile tudi letos smučarske tekme našega Sokolstva in sicer sredi februarja. Polno pa je izgledov, da bodo ob tej priliki prirejene tudi hkratno tekme za slovansko smučarsko prvenstvo, ako se jih bodo udeležili tudi zastopniki ostalih sokolskih zvez. Kakor javlja zadnje poročilo COS iz Prage, je udeležba češkoslovaških Sokolov že določena, ker je COS baš zaradi predmetnih ♦f-kem prenesla svoji zvezne tekme v prvo polovico februarja, da tako omogoči udeležbo svoflih smučarjev. Vsekakor je priča« kovati zanimivih borb precejšnjega števila bratov in sester. Ruška sokolska družina v Marenberga V nedeljo 27. t. m. je gotovaia v Mar.inibergu igralska družina sokolskega odra iz Ruš s tridejanko »Mladost« Da se Rušani znajo postaviti, smo vedeli, toda da se znajo tako dobro, pa ne. Dasi ima a popolnoma naraven razplet ter je za gos*.o'anje zelo pripravna, je vendar dokaj trd oreh ter stavi igralcem težko nalogo; kajti vsak zastopa svoj svet, v katerem živi, ter ga nasproti drugemu brani z vso silo. »Mladost« se je lepo izražala v nečakinji \nici (gdč. Zdenka Romboldova). ki je bila na višku posebno v drugem in tretjem dejanju ter je dala iz sebe vse ono lepo in dobro, naivno iin nepokvarjeno, kar lahko da človeku le mladost Najmočnejša scena poleg končnega i»rizora je gotovo bil razdor med župnikom Hoppejem (g- Veik Ludvik) in kaplanom Gregorjem (g. Golob Stane), ki sta mojstrsko stopnjevala do končnega učinka. Posebno poglavje pa je bH norček Amandus, g. Sornika. ki je igro tudn režiral. V igri tn maski bi ga lahko postavni na vsak gledaJi- ! ški ode. delal bi ruškemu sokolskemu odru • le čast Tudi nečak Hartnik (g. Venko) nam ie naravno zaigral srečnega nečaka in nesrečnega zaljubljenca. Pred leti so tukaj gostovali tako zvani »Tegernseerji«, ki pa nam niso podali niti sence te umetnosti, kakor «0 to storili Rušani. Skoda, da je bil obisk zaradi premajhne reklame slabši kakor običajno. Vsekakor pa so si Rušani napravili za prihodnjič sami najboljšo reklamo tem pomagali pri njegovi pomembni misiji v Jugosiovenstvu in Slovanstvn. Premalo Je danes intelektualcev-delav-cev v naših vrstah, oni redki, ki so, že itak omagujejo pod pezo težke odgovornosti in obiiiice poslov, oni se dobesedno žrtvujejo Ln izčrpavajo. In kje jim preostaja čas za velikopotezne.'še programe, za predavanja, za študij aktualnih problemov v luči sokolske miselnosti, ki naj prinese narodu jamstvo novega lepšega življenja in njegove ozdravitve? Kje jim preostaja čas, da ilzgrade znanstveno podlago za svoj nadaljnji razvoj in za obrambo svojega dela? Na tisoče Je intelektualcev, ki bi mogld I ipo svojih sposobnostih 1 po svojem znanstvenem slovesu izvršiti ogromno delo. Mar je treba, da žive samo seiM, samo svojemu detoi, ki je namenjeno le ožjemu krogu namesto, da preneso plodove tudi med narod? JeLi treba, da se izvesten del inteligence povsem izdvaja iz naroda, s katerim je izgubil stik? Mar ne vidi velike nevarnosti, ki vstaja iz tega, ne vidi rastočega prepada, kil imore postati propast? In naša akademska omladina, aH ne čuti potrebe, da dela v Sokolstvu, torej v narodu, namesto da se na eni strani deloma vdaja le zabavam, na drugi strani pa se izgublja v meglene predstave utopij? JeLi mar že res mnogih sram nacionalnosti, je mar res večino zajel val materialističnega egoizma, ki vridj le sebe in nič drugega? Sokolstvo klče, vabi morda ob dvanajsti uri. S tem pozivom je storilo svečo dolžnost. In baš da opozore vse one, ki v njih še na ugasnila ljubav do naroda kot socialne celote, so smatrali prosvetarjii petih žup dravske banovine za potrebno, da pozovedo na delo naše intelektualce. Potrebujemo predavateljem za društva, potrebujemo jih za radio, (potrebujemo piscev, znanstvenikov za znanstveno delo, mladih fanatičnih propagatorjev, ki bodo liiki apostola š.li med narod, šireč mu blagovest sokolskega bratstva, ljubezni, enakosti in svobode! Baš prvi december kot dan spominov, teženj fin borb Je primeren, da o tem pozivu razmišljate, zlasti orni, ki so naši, pa se delu odtegujejo in ga celo z nesokolsko kritiko ovirajo. Sokolstvo ne sme poznati penzionistov v njem in njemu mora biti posvečeno delo vsakega poedinca do smrti, pa bilo, da biva na vodečem mestu ali pa med vrstami članstva. Pridite v naš kirog — »topite ▼ službo naroda! Andrej Rape - 601etnik Ljubljana, 30. novembra. V poslopju banske uprave v pisarni _ za vrati z napisom: Šef odseka za osnovnošolski pouk se vrste te dni obiski, ki hodijo izrekat banskemu šolskemu nadzorniku g. Andreju Rapetu iskrene čestitke. 5ef našega osnovnega šolstva danes godu je, pred dvema dnevoma pa je stopil ves mlad in junaški v 60. leto. G. Rape je po rod« gorenjska korenina: iz Rafloč pri Kamniku. V osnovno šolo Je hodil na Brdo, v Ljubljani pa je vstopil v gimnazijo, tu pa je tudi dokončal L 1894. učiteljišče. Prvo službeno mesto je nastopil v Zalem logu v Selški dolini, po odslužen ju vojakov je služboval še v Olševku in v Smledniku, v Ljubljano pa je prišel L 1907. Kot izhornega šolnika so ga postavili 1920. za mestnega nadzornika, lansko leto pa je vsa naša javnost s simpatijami sprejela vest, da je g. Rape postavljen na čelo osnovnošolskega pouka pri banski upravi. Že v mladih letih se je pričel udejstvo-vati v javnem življenju. Kot študent je že prijel literarno pero v roke m je sodeloval pri »Vrtcu«. V družbi takratnih učiteljskih voditeljev Jelenca, Gangla. Ceme-ja, Dimnika i. dr. je stopil na čelo učiteljskega stanovskega in prosvetnega udejstvovanja tudi Rape. Pri »Zvončku« sodeluje nepretrgoma od L 1894, lepe njegove prispevke pa najdemo tudi v »Slovanu«, »Vesni«, »Domačem prijatelju« in drugih Listih in revijah. Njemu gre zasluga, da imamo več izbor- nih šolskih knjig, sam je napisal Šolski list, njegova Četrta čitanka je ljubljenka naših šolarjev, mladinske knjižnice štejejo deset Rapetovih del, vseh knjig pa je napisal — 18. Rape je mož poln skromnosti, nikjer se ni postavljaj v prednje vrste, od vsega poče-tka pa se opaža njegova iniciativnost na vseh stanovskih in prosvetnih področjih. Odlično mesto si je postavil med našimi pevci. Saj je član pevske armade še prav iz miadih dni in prepeva že nad 4 desetletja pri Gtasbeni Matici. Pevskemu zboru ZM je bil predsednik v najhujših letih vso vojno dobo. Za svoje 7-letno delovanje je dobil diplomo častnega članstva; Nj. VeL kralj pa ga je odlikoval z redom sv. Save. Vfeoki položaj banskega šolskega nadzornika ga pa preveč oklepa v pisarno, najbolje se je počutil, ko je prišel v stik z mladino in s pisanim življenjem med šolskimi stenam L Izkušnje, ki jdh je nabral kot pedagog, so obilne. Ko nam bo pričel odkrivati v tisku svoje duhovno bogastvo, bo mnogo, mnogo koristil napredku našega šolstva. Jubilanta, ki je še ves mladosten, poln •upov in zdravega optimizma, iskrene čestitke v želji, da bd še dolgo deloval v prid mladine, katero Liubi z vso svojo dušo. 70-letnica dela podjetja Julio Meinl K vodečim podjetjem naše države prištevamo v prvi vrsti tt. JTTLIO MEINL«, ki se danes — kakor znano — lahko ozira nazaj na sedemdesetletnico svojega delovanja. 70 let že stremi to podjetje po tem, da izdelavo svojih predmetov neprestano izboljšava in pocenjuje, da zamore svojim odjemalcem nuditi najboljše blago, in to z ozirom na kakovost kakor tudi z ozirom na higienski postopek in pako-vanje. Z blagom, ki prihaja iz tovarne v podružnice, se ravna po povsem stalnih predpisih, nastalih iz dolgoletnih izkušenj. Kakor je znano, imajo mnoge vrste blaga lastnost, da se navzamejo tujega duha, a pri drugih zopet trpi kakovost radi vlage in neprimerne temperature. Stroga disciplina v pogledu pr.mernega vskladiščenja in upoštevanja posebnih predpisov glede poslovanja povzroča, da se odjemalci v istini okoriščajo z odlikami prvovrstne kakovosti izdelkov te tvrdke. 70 let poučuje tt. Julio Meinl neumorno svoje osobje, ki ga šola in odgaja po preizkušenem sistemu, ter uvaja svoje nameščence vedno v zadnje pridobitve na polju proizvodnje pa tudi v aktualna izkustva glede načina prodaje. V tem podjetju ni šablonske stopnje za napredovanje posameznika, nasprotno, kdor je sposoben, naglo napreduje, četudi je mlad, in so vsakomur dostopne vse možnosti napredovanja. Ideja, ki prešinja vse nameščence, namreč ozka vez interesov podjetja z onimi poedinca, tako da izgleda kot bi delal vsak za svoj lastni račun, tvori tudi v moralnem pogledu posebno individualno prednost vsakega nameščenca in spaja vse v čvrsto zvezo skupne tendence in enakih življenjskih nazorov. Mi srčno želimo temu vzorno organiziranemu podjetju, — ki je bilo, kot smo čuli, nedavno odlikovano z naslovom dvornega dobavitelja — v svojem imenu, kakor tudi v imenu javnosti, uspešno nadaljnje delovanje za dobrobit domače podjetnosti in gospodarstva. Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. Četrtek. 1. decembra: Zaprto (generalka). Petek, 2.: Carjevič Aleksej. Premiera. C-Sobota, 3. ob 15-: Gospa Inger. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah. Izven. — Ob 20: Kar hočete. Izven. Znižane cene. Kedelja, 4. ob 15.: Srce igračk Izven. Miklavžev nastop. — Ob 20: Carjevič Aleksej. Izven. Ponedeljek, 5.: Zaprta OPERA Četrtek, L decembra: Zaprto-Petek, 2l: Zaprto. Sobota, 3.: Manon- Ob desetletnici francoskega instituta. Izven. Nedelja, 4. ob 15.: Seviljski brivec. Izven. Znižane cene, — Ob 20: Mala FloramJ-*. Gostuje gosp. Kovačič iz Splita. Izven. Znižane cene. ★ h drame. Premiera tragedije »Carjevi? Aleksej« bo 2. t m. Snov je zgodovinsko točna in obravnava spor med carjem Petrom Velikim (Levar) in njegovim sinom Alekse-jem (Jan). Dejanje se vrši deloma v Petro-gradu, deloma v Napoliju. Režira Debevec. — Shakespearejeva komedija »Kar hočete? v režiji dr. Branka Gavelle, se bo ponovila prvič v letos 3. t m. — V nedeljo popoldne bo nastopil Miklavž z vsem svojim spremstvom v Golijevi mladinski igri »Srce igračke Iz oper«. Opera »Manon« se bo pela ponovno 3. t m. Predstavi bo prisostvoval francoski minister, poslanik na našem dvoru v Beogradu gosp. Naggiard, ki se udeleži proslave desetletnice francoskega instituta v Ljubljani. Glavne uloge pojo: ga. Zlata Gjunfrjenac - Gavellova, g. Gostič in g. Be-tetto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Četrtek. 1. decembra ob 15.: Friderika. — Ob 20.: Za narodov blagor. Slavnostna predstava. Znižane cene. Zadnjič. Petek 2.: Plesni večer Katje Delakova Dramske cene. Lepite no pismo znamke protituberhulozne tise! Iskrena beseda na revmatizma bolnim! Da Togal zares pomaga, se ponavlja v sledečem: »Da bi prej vedel za Togal tablete, koliko bolečin bi si bil prihranil pri svojem dolgoletnem revmatizmu in koliko trpljenja bi bil preprečil. Zelo sem srečen, da zamorem iskreno javiti, da so Togal-tablete resno učinkujoče zdravilo brez kakih s porednih pojavov s strani srca ali želodca. Priporočal ga bom rad vsakomur. Se enkrat hvala. S Stojanovie, uslužbenec uprave vodovoda O. G. B. Beograd, Kn. Miha jI ova ul. 3.« Togal-tablete delujejo uspeSno in na^ glo zoper revmatizem. protin, ishias, hii-po. živčne bolečine in bolečine prehlada. Preko 6000 zdravnikov priporoča v uradno overovljenih ocenah uporabo Togala. Dobiva se v vseh lekarnah. 12743 Odobreno od minis. soc. pol. in nar. zdravja S. br. 18415 od 22. oktobra 1932. ašs®f teden — želja dm Tvrdka Lukič ustreza tudi letos damam in otvarja z jutrišnjim dnem teden plaščev. Zaloga od modelov do preprostiii je velika. Kroji, blago in kvaliteta so mnogo nad nizkimi prodajnimi cenami. 391 Prilika za nabavo plaščev je torej edinstvena! * Zaradj državnega praznika »Jutro« v petek zjutraj ne izide. * ZA NAROČNIKE, ki še nimajo do konca leta poravnane naročnine, je uprava lista včeraj zadnjič v tem letu priložila položnice. Zaradi priprav za računski zaključek prosimo vljudno vse zamudnike, da zaostalo naročnino zanesljivo poravnajo že prve dni meseca. * Jugoslovenski dan v Brnu. Češko-jugo-e lo venska liga v Brna je ob sodelovanju raznih organizacij in pod protektoratoim armijskega generala Vojtjehovskega priredila v dvorani Besednega doma akademijo v proslavo jugoslovenskega dneva osvobo-jenja. V nabito polni dvorani je o pomenu uedinjenja govoril mestni župan Tomeš, ki je čestital Jugoslaviji, na'car je godba internirala jugoslovensko himno. Kralju Aleksandru je bila s prireditve poslana pozdravna brzojavka. Prireditev je bila zaključena s pesmijo »Hej Slovani«._ Ali potrebujete čistilno sredstvo ? zjutraj dosežete nor-io lahkotno izčišienje, če vzamete prejšni Ser 2—3 dražeje ARTINA. Dobi-se v vseh lekarnah. -'sebin a | škatlice 30 S JI o 8 — zadostuje ia 4 do 6 krat. Odobreno od Ministar. soe. politike in narodnega zdravja San. oddeL S. Br 12258 od IZ julija 1932. ♦ Prvi december med rojaki v Ameriki. Vsem Jugoslovenom v svobodni Jugoslaviji, pa tudi med rojaki v tujini gori v srcu ljubezen za uedinjeno Jugoslavijo. Rojaki v ameriških naselbinah 60 1- december sprejeli kot svoj narodni praznik in bodo, kakor poročajo ameriški listi, ta dan proslavili kot narodni praznik. Čisti dohodek raznih slavnostnih prireditev se bo po organizacijah razdelil najpotrebnejšim rojakom, ki trpe pod težo krize. ♦ Izpremembe v državni službi. Imenovani so: Jakob Kuhar za arhivskega uradnika 8. poiožajne skupine pri upravi policije v Ljubljani; Janko Lapadne za arhivskega uradnika 8. položaijne skupine pri ba.ris.ki upravi v Ljubljani. Draga Sfiligoj za uradniško pripravnico arhivske stroke pr: splošni državni bolnici v Ljubljani; Jakob Grbac za policijskega stražnica pri predstojmištvu mestne policije v Mariboru; Alojzij Kri ž man za policijskega stražnika pn upravj policije v Ljubljani; Vinko Hrovat za služi teli a 2 skupine pri sre-skem načelstvu v Šmarju pri Jelšah; Anton Vaiant za služiteija 2. skupine pri sreskem načeletvu v Šmarju pri Jelšah. ♦ Spremembe v banovinski službi. Za uradniškega pripravnika v banovinski služb je imenovan Vilko Apih ter prideljen upravi veleposestva v Ponovičaih. Banovinski uradniški priprav.nik-zdravn.ik združene zdravstvene občine Fara pri Koeteta dr Mirko Blum je podal ostavko na služba ♦ Nov zdravnik v Mariboru. Kr. bamska U7«rava v Ljubljani razglaša, da je bil dr. Karel Sabadoš. zasebni zdravnik v Mariboru, dne 21 novembra vpisan v imenik zdravniške zborn.ee za dravsko banovino ♦ Kandidat za vojaškega vikarja. Kakor javljajo iz Beograda, bo v kratkem Ime novan novi vojašk: vikar, katero službeno mesto je ostalo vakantno po upokojitvi dosedanjega višjega vikarja dr Rožiča Najtesnejši kandidat za to mesto je baje beograjski nadškof Rafael Rodič. ♦ Preselitev grško-katoliške škofije. S papeževim dekretom je sedež gršTcokatoli-ške škofije Iz Križevcev premeščen v Zagreb, cerkev sv Cirila in Metoda pa je povišana na stopnjo katedralne cerkve. V S. K. ILIRIJE v soboto dne 3. decembra OB 20. URI v baru grandhotela „Metropol" (Miklič) Sijajen nastop Miklavža ob 21., darila se sprejemajo v soboto od 15. do 19. v prireditvenih prostorih. Člani in prijatelji kluba iskreno vabljeni. 13257 ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 95. številki: Uredbo o opravljanju prisege civilnih uslužbencev v službi pri vojski in mornarici; izpremembe in dopolnitve uredbe o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državninh uslužbencev; uredbo o iz-premembah in dopolnitvah uredb o skupnem davku na poslovni promet; dopolnitev pravilnika o organizaciji, notranjem delu in vzdrževanju siužbe v državnih bolnicah; ukinitev nakazovanja pokojnine privatnim upokojencem v inozemstvu; ustavitev dajanja dovolitev za nakup tujih plačilnih sredstev za vzdrževanje v inozemstvu ter razne objave. ♦ Izlet gostilničarjev in vinskih trgovcev v ormoško-ljutomerske gorice. Glede na obvestilo Zveze gostilničarjih zadrug v Mariboru, da se rz'et gostilničarjev preloži oa poznegši 6aa. je akcijski odbor vinogradnikov iz ormoškosljutomerekih goric, ki se je sestal na dan določenega izleta 29. novembra v Rajhovem hotelu v Ormožu, polnoštevilno sklenil naslednje: Akcijski odbor se strinja s sklepom zveze da se preloži izlet na poznejši čas. Sklenil pa je soglasno, da se naj ta izlet vrši ra dan 12. in 13. decembra v zvezi z vinskim sejmom v Ivajnkovcih. Vzpored: 12. decembra siprejem gostov na kolodvoru v Ormožu, zatem preizkušnja vinskih vzorcev iz ormoško-Ijutomerskih goric v Rajhovem hotelu v Ormožu. Potem izlet gostov v spremstvu vinogradnikov na posamezne vinske griče in feleti. Dne 13. decembra ob-sk vinskega 6ejma v Ivajnkovcih. Za prevoz gostov v vinske griče bo poskrbljeno. Vabimo vse že prijavljene gostilničarje in vinske trgovce, da se za gotovo in polno številno udeležijo tega izleta in preizkušnje vinskih vzorcev v Ormožu in v Ivajnkovcih. GostilniČarska zveza 6e na< praša za blagohotno sodelovanje in obvestilo gostov iz sosedne Avstrije. Pridite v naše gorice, kjer boste našli to, kar potrebujete: pošteno, pridno, žlahtno vinsko kapljico po nepretiranih cenah. ♦ Narodna krjižnica in čitalnica v Zagrebu priredi Miklavžev večer za odrasle v Sokolani na Trgu kralja Aleksandra Obisk bo letos Tekordon, ker vse leto nismo imeli velike (prireditve. Snoired izbran Vstopnice v prodarji v društvu (Gun-diuiličeva 29). Veselični odbor daje pojasnila dnevno od 17. do 20. v društvu ali po telefonu št. 68-65. Darila za obrasle sprejemamo na dan nriredutve od 17. naprej v Sokolani. Miklavž za otroke pride letos v Zasrreb v društvene .prostore (Gunduliče va 29) 5. t. m., ne pa 3 t. m v Sokolamo Darove za otroke bomo swejemaH na dam te prireditve v društvu od 14 nanred. azstava na praznik 1. decembra 1.1, v vseh prostorih. ■v A. Šinkovec nas«. K SOSS 13262 LJUBLJANA, Mestni trg 18 ♦ Nova grobova. V Kožarjih prt »Dolgem mostu« na Tržaški cesti je umrla po daljši bolezni ga. Ivana Kušarjeva. Pokodnica je bila znama daleč naokrog kot dobrosrčna Ln poštena gospodinja. Z vztrajnostjo in varčnostjo je umela razširiti svoj delokrog in organizirati znano Kančevo tovarno kisa s pomočjo ramijkega soproga in svojih živečih hčera in sinov. Kušarjeva mama je imela geslo: »Vsi smo ljudje! Vsi moramo živeti!« Nj skrbela samo za ijubijamske goste, ki so oib nedeljah prihajali v truma/h v njeno gostilno, nego tudi za vse reveže, ki so bili v velikih stiskah V tem pogledu ni poznala razločka med domačinom in tuijcem. Vsakdo je bil deležen njene dobrotijivosti, samo če je videla, da je res potueben hit-re pomoči. Posebno pred vojno so bili popotniki., ki so kot obrtniški pomočniki in delavci romali po širni im dolgi Tržaški cesti proti jugu, vedno deležni ni ene podpore. — V šoštamju je umrl v starost; 50 let g. Anton Rožič, lesni trgovec, hišni posestnik in občinski odbornik. Pokojnika, ki zapušča vdovo .ln pet nedoraslih hčerk, bodo pokopali v petek. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše soža-lje! ♦ Obleke In klobuke kemično (Isti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. ♦ Tujskoprometni interesenti se opozarjajo na razprodajo »Bleda«. M za zimski šport! Smuči domače in norveške, tvornic Norge ski, Johansen & Nielsen, Marius Eriksen, Oslo. — Stremena in maže vseh vrst. — Ogromna izbira palic, volnenega blaga, » samo Iz najboljšega materijala, smuški čevlji obi- čajni in specijalni modeli v licenci za Jugoslavijo: Sigmund Ruud in Hummel. Drsalke — sanke — vsa popravila. d. z d. z., Liulillana ZOBOBOL eLG5 v palači Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska cesta 14, delavnica. Za zimske športe samo najboljše blago! odpravi takoj Stefctente« Din 14___ O^Im reg. pod S. Br. 86.892/8«. ♦ Pri poroki okraden. Nenavaden dogodek se je pripetil v cerkvi Sv. Marka v Beogradu ob priliki poroke elektrotehnika Radoslava Jovamovlča. Pri poroki je bilo navzočih večje število sorodnikov ln prijateljev. Po cerkvenem opravilu je zakonska dvooica sprejemala čestitke navzočih. Ko je mladi zakonski mož pri odhodu iz cerkve slučadno segel v žep je na žalost opazLl-da mu je v gniječi neznan zlikovec ukradel denarnico z večjo vsoto gotovine. P. n. občinstvu, prijateljem in gostom se najiskreneje zahvaljujemo za naklonjenost, ki so jo nam izkazali v prvem letu obstoja našega podjetja. Ob tej obletnici so nam došle mno-gobrojne čestitke in priznanja, izmed katerih priobčujemo tole: »Kam greš pa ti v Ljubljani, ko posli so končani?« — »Jaz v »Daj—Damu« ložiram in avtomat študiram.« — »Povej mi po domače, zakaj tam trgaš hlače?« — »Ti motiš se presneto, — je danes ravno leto, kar »Da j—Dam« mi pomaga, kako se kriza zmaga. Tu hitro, dobro in ceno trenutki lepo poteko — prijatelj, ti mi prav' boš dal ce z mano pot boš v »Daj—Dam« vbral, da danes ob obletnici častitamo uzor — podjetnici!« ——— Da si ohranimo to veliko zaupanje, hočemo v popolno zadovoljnost p. t občinstva voditi i v naprej naše podjetje in beležimo z najodliCnejšim spoštovanjem Avtomatski bufet Daj—Dam" V LJUBLJANI. 13224 ♦ Huda nesreča na železniški progi. Kmet Ignac Horvat iz Lužanov se Je zvečer iz Varaždinsklh toplic z vozom vračal domov v l^užane. Ker je bil nekoliko vinjen, je na vo®u zadremal, konji pa so vlekli voz po cesti naiprej to prišli na žo-leznišiki prehod v trenutku, ko je pridrveli vlak, ki je zdrobil voz in ubil konjje, Horvatiu pa odražaj olbe nogi. Smrtnone-varno poškodovani Horvat je bil v brezumnem stanju prepevam v varaždinsko bolnico. ♦ še o smrtnonosnem strelu z lovsko puško. Poročali smo že, da je v nedeljo ponoči ustrelil kočarjev sta ignac Kam-drič v gručo fantov, ki so razOTajafli pred hišo v Praradu, ter zadel 221etnega hlapca Franca Emeržiča, ki je bil takoj mrtev. Sodna konusa je na licu mesta ugotovila, da je dobil ipokojml strel t hrbet. Poleg tega je imel pokojni na lobanji udarec s duš kini m kopitom, ki je bil smrtnonosen. Kandrič, ki se je sam javili sodišču, je bil nridržan v zaporu. ♦ Kaj je profilaksa? Pod profilakso razume zdravnik praprečenje bolezni. Profilaksa. prehrana >žena brez pižame«. V tem pikantnem ta z očarljivim šarmom izdelanem filmu gre za preced kočljivo družinsko afero. MJada žena se odpelje za časa službene odsotnosti svojega moža brez nijegove vednosti v neko letovišče In Izgu- bi na povratku svojo prtljago, mal kov-če-g, v katerem je med drugimi stvarmi tiuidi njena pižama. Po preteku par dni prejme razburjena ženka svoj kovčeg nazaj, toda joj — pižame ni več v njem. Nesrečna pižama pride čisto slučajno v roke njenemu soprogu, ki je seveda takoij prepričan o ženini nezvestobi. Kako se vsa ta dogodblca konča, pove film, ki se odlikuje po izredno krasni fotografiji, sijajni situacijski komiki, po veselih in duhovitih dovtipih, zapletijajih in po sladki melodijozni mužiki. V glavnih vlogah na-sfopajo Renate Miilier, Georg Alexander in Ida Wiirst. Pri današnjem kakor tudi pri jutrišnjem sporedu bo predvačan najnovejši Ufa zvočni tednik in krasen Tauberjev film, v katerem zapoje sloviti pevec tri znane, popularne Schubertove pesmi. u— FIlm »Kraljevo bivanje na Bledu«. Prekrasni zvočni film, ki nam predočuje letovanje kraljeve družine v dvorcu Su-voboru na Bledu, ki nam reproducira kraljev govor s češkoslovaškim poslanikom dr. Fliederjem, je vzbudil zanimanje vse nacijonalne naše publike. Film je krasno uspel in je občinstvu izredno ugajal. Tudi vsi ostali m anj-ši fitimi, ki so obseženi v tem ZKD programu, taiko film o otoku Rabu, o naši lepi Dalmaciji, o naši ekavt-ski in sokolski mladini, so prav krasni in tudi v fotografskem oziru neoporečen!. Današnja predstava se vrši ob 11. dop. v kinu Matici. Z ozirom na narodni praiznik je dolžnost vse naše nacijonalne javnosti, da si danes ogleda ta krasni film u— Medicinci na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani prirede 7. t. m. pod pokroviteljstvom bana g. dr. Draga Ma-rušiča to častnega damskega komiteja svoj XI. elitni ples v vseh prostorih Uniona. Oficijelni sprejem gostov od pol 21. do 21. Ker je čisti dobiček namenjen za izpopolnitev strokovne knjižnice In za podporo siromašnim tovarišem, da se jim omogoči Studio na medicinski fakulteti, pričakujemo od cenjenega občinstva, da se v velikem številu odzove vabita najmanjše fakultete v '^"uibljani. Vse zadevne informacije daje ln sprejema reklamacije pripravljalni odbor na Sv. Petra cesti 30, I. nadstropje, vsaik dam od U. do 12. ln pri večerni blagajni na dam prireditve. u_ Na Jarčevem-Jakčevem večeru v društvu »Krki« pri Mikliču jutri v peteik ob 20. bo vzbuja;! gotovo največjo pozornost Jakčev film Dolenjske. Zanimiva pa bo tudi! Jarčeva Izpoved o nijegovi generaciji, ki je doraščala med vojno v Novem mestu ta iz katere de izšlo več odličnih davnih delavcev. Prijeten večer bo izpopolnjevala godiba jazza »Odeona«. Vstop vsem prost! Brez vstopmlne! u_ Razstava slovenske pokraj»ne In človeka bo v kratkem v Jakopičevem pavL Ijonu. Razstavo priredi v oikviru tako zva-nih decembrskih umetniških dni društvo »Krka«, ki je poslalo vsem likovnimi umetnikom posebna vabila. Rok za poš;-Ijatev umetnin poteče 3. decembra, ma kar opozarjamo vse prizadete. u— Oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani sklicuje za danes ob 11. dopoldne v predavalnici ZKD, Kongrestni trg l/II., svoj občni zbor. u— Umetniški večer Svobode In Zarje. V ponedeljek zvečer se je v dvorani Delavske zbornice vršili umetniško prosvetni večer, ki je kakor vedno, privabil zadovoljivo število občinstva Po kratkem pozdravnem nagovoru Ivana Vuka je bivši prosvetn; šef dr. Lončar na preprosto na^ zoren način predaval o sodobnem šolstvu in podal razvojno sMko šolske vgoje od antike do današnjih dni. Poudarjal je nujno potrebo, da se v šolo uvede tudi pouk o socialnih vprašanjih življenja, ki je doslej povsem zanemarjen in prezrt. Po predavanju se je vršil glasbeni del večera. Delavska godba »Zarja« je pod vodstvom kapelnika Doli n arja z umetniškim efektom za.gral dva komada, potem je Korošec zaigral solo na pozavno, konservatoristka Rudolfova je zapela dve pesmi in v nagrado prejela šopek rož, Ravbar je zaigral solo na klarinet, konservatorist Žagar pa je zapel 'tri pesmi to je b:i prav tako nagrajen z aplavzom in s cvetjem. Soliste sta pri klavirju spremljala konservatorist Gallatia to Bajdetova. Na koncu je oktet »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom p>e-vovodge Matulja ubrano zapel štiri pesmi. Ves spored je občinstvo sprejelo z iskrenim priznanjem. Ti prosvetni! večeri v Delavski zbornici vršTjo v našem kulturnem življenju resnično hvaležno nalogo to zlasti dajejo dovolj prilike, da se spoznalo med seboj naši mlad; umetniški delavci in pa delavsko občinstvo. Moderne zimske plašče dobite v veliki izberi po najnižjih cenah pri Dsrago Gonsp & Co. damska in moška konfekcija LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 16/L n. u_ Društvo »Soča« bo imelo v soboto 3. L m. ob 21. v salomu pri »Levu« proslavo ueditajenja. Govoril bo predsednik g. dr. Puc. Sodeloval bo oddelek pevskega zbora »Sloge« pod vodstvom g. Pretmelča. Med posameznimi točkami se bodo vršile deklamacie ln recitacije. Dvorana bo za ta večer primerno okrašena Vabljemi vsi članu: to .prijateuji društva! Vstop vsako-ur prost. „_ Organizacija mestnih upokojencev lepo napreduje in se bo imenovala »Drušlvo mestnih upokojencev v Ljubljani«. V teku treh tednov je prijavilo svoj pristop 76 pragmatičnih upokojencev, upokojenk in vdov pragmatičnih uslužbencev in to vseh skupin od višjih uradnikov do nižjih uslužbencev. V osnovni fond s* prispevali nad 600 Din, in sicer v zneskih od 2 do 50 Din. Pripravljalni odbor je že vložil društvena pravila pristojni oblasti v odobritev- Kakor hitro bo vloga rešena, se skliče ustanovni občni ^or. Vsi oni, ki niso še pristopili, se vabijo, da to čim prej store, da bo organizacija s& čvr-stejša. n— Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva priredi jutri 2. t. m. ob 18. v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi drugo strokovno predavanje. Gosp. dr. Oskar ReYa bo govoril o ciklonih in padavinah v Sloveniji. Ob skioptičnih slikah nam bo tolmačil te podnebne pojave v vzhodnih Alpah 9ploh, s posebnim ozirom pa na našo ožjo domovino- Sekcija vabi vse, ki se za stvar zanimajo, na to zanimivo predavanje našega znanega meteorologa. Vstop prost. Jugoslovensko odlikovanje vin ljubljanskega buffeta »Daj-dam« V dneh od 17. septembra do 2. oktobra letos »e de vršila v Brus'du, glavnem mestu Belgije, IX. svetovna razstava pijač im živil. Poleg tovrstnih kapljic naijizbra-nejših vin so Ibile na razstavi vse kulinarične umetnosti. Razstavo je posetllo poleg odiličmega bruseljskega občinstva ogromno število Inozemcev — strokovnjakov kulinaričnih vrednosti. Sestavljena je bila komisija gurmanov, ki de objektivno ta strogo presedala v6e te nešterllne dobrote ter podelila v tej veliki konkurenci le (prvovrstnim svoja priznanja. Skoro vsakdo ve, da so »Daj-damova« vima po okusu in aTomi priznano zelo dobra. Zavedajoč se tega, je razstavil tudi »Daj-dama« vina, ki jih toči v svojem avtomatičnem buffetu ter ee podvrgel strogi prelztoušnji. To, o čemer nismo dvomili, se je tudi priznalo. »Dad-dam« je bil na teij razstavi za vsa vina, ki jih toči v svojem buffetu, odlikovan s častno diplomo in zlato medaljo. čestitamo! Šolski otroci so najbolj izpostavljeni nalezljivim boleznim. Proti vhajanju klic skozi duplini ust grla vam bodo najbolj pomagale priljubljene DOBIVAJO SE V VSEH LEKARNAH CENA ZAVOJČKU DIN 8.— u_ J. S. Bach: Božični oratorij za sodi, zbor ta orfkester. Union, ponedeljek. 12. decembra. u— Nabiralni dan. Dne 3. in 4. t m- bodo mestni delavci nabirali darila v denarju za revne brezposelne družine. Za vsako podarjeno vsoto bodete dobili potrdilo v obliki kupona, na katerem je označen enoten znesek enega dinarja. Odkupiti pa se morete seveda tudi z večjim poljubnim zneskom, najnižja odkupnina pa je kupon za 5 Din. u_ Nevaren požar. V noči ou ponedeljka na torek je v Zgornjih Gameljmah nastal ogenj v mlinu posestnika Janeza Kralja. Kljub ■požrtvovalnemiu delu domar čih gasilcev je zgorel ves mlin to vsa njegova oprema s precejšnijo zalogo žita ln živ;L Vrli gasilci so ogenj še pravočasno uduišili to tako preprečili veliko nevarnost za vso okolico. u_ Jadranašice! V petek popoldmo cb 14. bo debatni sestanek ženske sekcije. Pridite v čim večjem številu! u_ Društvo »Trbor«. Dramski odsek: Vaja za deco danes ob pol 15. v čitalnici Akademskega kolegija (Kolodvorska 22). Pevski zbor: Vaje v torek ne bo. V petek bo skupna vaja ob 20. v navadnih prostorih. Vsi in točno! u_ Društvo »Zora« priredil v petek c& 20. pri »Levu« aktuatoo javno predavanje o zapadni civilizaciji in c nas. u— Miklavžev večer za otroke priredita krajevni organizaciji JRKD šentjakobska in prult=!ka 5. t m. ob 19. v dekliški šoli pri i Sv. Jakobu. Miklavž zbira darila v Jme-i nova-i šoli istega dne v pritličju od 15. do ! 17. ure. u_ Miklavževanje Sokola I. bo tudi le. j tos na Taboru, ta sicer za odrasle s plesom 3. decembra ob 20. Darila se spreje-maijo v soboto od 16. dalje. Za mladine bo miklavževanje v ponedeljek 5. decembra ob 17. Darila se semeni a jo od 13. dalje v suterenu na Taiboru, vhod kopai'sča. Vabljeni vsi pr:-datel(ji sokol st Ta. n— Sokolsko društvo Štepanja vas pro slavi praznik narodnega uedinjenja danes 1. decembra 1932 ob 7. zvečer v društveni telovadnici s svečano sejo, nagovorom o pomenu 1. decembra kot dneva narodnega uedinjenja in z zaobljubo novega članstva. u_ Kaj boš dal za Miklavževo darilo, n| treba skrbeti. Najkoristnejša in najcenejša darila dobiš v kmjlgarni Tiskovne zadruge, Djubljama, šelenburgova ulica S. u_ Oglejte si neobvezno praktična, lepa In primerna darila za Miklavža, kakor pisemski papir zadnje novosti, lepe prsata e garniture in mape, umetniško keramiko ln steklemtao iz Wiemer-Werkstatte pni Ti-čarju v šelenburgovi ulici 1 in na Sv. Petra cesti 36. u_ preporod ima v soboto ob 20. čaijan- ko. Vodi g. Jenko, igra jazz »Romnjr«. Vstop dovoljen proti! dijaški izkaznici. PLIŠASTO PREGRINJALO za otomano Din 640.-. — RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg Z. 13227 Gostilničarji! Prvovrstna vina, stara in nova, samo od priznano dobrih vinogradnikov, bela in črna, portugalko dobite v vsaki količini in po zmernih cenah v kleti »Belokranjska klet" vinarska zadruga, Spod. šiška, Gasilska ulica St. S. Dežniki, nogavice najprimernejša darila za Miklavža Vidmar, Pred škofijo 19 13581 Goste v vsem zadovoljiti Slamiču je skrb velika. Vemo pač kam nam je iti: vsi le k Slamiču in — pikat Heliodont je najpopolnejša pasta za zobe. Napravi zobe snežno bele in osvežuje usta. — Cena Din za tubo. 851 u_ Slaščičarna Pelicon, VVolfova ul. 14, priporoča najlepša in najcenejša Miklavževa darila, kakor bonboniere, različne nastavke živali 5n punčke iz čokolade, najfinejše čajno i>n desertno pecivo. u— Za plesne prireditve, akademije in druge prilike dobavlja krasne šopke, cvetje, vence ter aranžmane najugodneje Cvetličarna »Split«, Frančiškanska ulica 8. Benedik. u— Zimske plašče, obleke, zimsko perilo kupite najceneje pri stari, domači tvrdki IG. ŽARGI, Sv. Petra cesta 11. u— Dentistkg Pavla Marija Kocjančiž zopet redno ordinira. . u— Opozarjamo na razstavo Iv. K. Sossa na Mestnem trgu na praznik 1. decembra u— Začetniški plesni tečaj Jenkove šole v Kazini bo v petek in ponedeljek ob 20. Nove prijave in posebne plesne ure vsakodnevno. Ma diiietavssa Iz Celja PLETENINE ZAOOSPODE«TyRŠfVAC.9 ZA DA M E: TYRŠEVA C.20 ftf dSeste si oglejte bogato zalogo perila, platna, Sifonov, namiznih garnitur, pižam, robcev in trikotaže pri 13245 HED. ŠARC Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. Proslava uedinjenja MLADINSKA AKADEMIJA 3. decembra ob 20. uri na realki MIKLAVŽEV VEČER za mladino ob 16., za odrasle ob 20. tiri 4. DECEMBRA v KAZINI MIKLAVŽEV TEDEN Razno manufakturno blago in ostanke vseh vrst blaga po izredno nizkih cenah nudi trgovina Anton Schuster, Ljubljana, Mestni trg 25. 13623 "liLAVŽEVljT SOKOLA I na TABORU s PLESOM. Za odrasle: v soboto, dne 3. decembra ob 8. uri zvečer, za mladino: v ponedeljek, dne 5. decembra ob 5. uri popoldne. 13202 krasna darila pri LEGAT 13520 LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 28 Miklavžev večer s plesom V KAZIM v soboto od 8. do 3. zjutraj. Darila se sprejemajo istotam v soboto cd 3. ure dalje. S* kranjskim klobasam Kranjske klobase n:so priljubljene in čislane samo v naši ožji domovini, nego slovijo tudi v Zagrebu in Beogradu, v Trstu in Gorici, Gradcu in na Dunaju. Dosegle so pa pred kratkim odlično priznanje celo v daljnem inozemstvu. V »Salonu d' Aii. mentat on« v Bruslju, glavnem mestu belgijskem, se vrše že več let redne mednarodne razstave živil. Na letošnji, ki je bila v mesecih septembru in oktobru, je razstavil tud; ljubljanski izdelovatelj kranj-skih klobas g Rozman Josip, Sv. Petra cesta št. 83 in mu je bil za zborno kvaliteto njegovih kranjskih klobas prisojen >Grand prix«, častna diploma z zlate medaljo. To odlikovanje gotovo dokazuje prvo-vrstnost Rozmanovih kranjskih klobas, o čemer se je tudi prepričalo strogo mednarodno razsodišče in priznalo izmed množice tovrstnih izdelkov, ki so bili predlo-ženi na mednarodni razstavi živil, našemu domačemu izdelku prvovrstnost. Najvišje priznanje inozemstva slovenskemu izdeio-vatelju kranjskih klobas je getovo za našo mesno industrijo vesel pojav in prepričuje vsakogar, da sme s polnim zaupanjem v pr stnest in izvrstno kakovost kupovati ta domači izdelek Odlikovanemu domačemu podjetju moremo na doseženem uspehu le čestitati in mu želimo kar najlepši procvit. Podan nam je zopet nov dokaz, da kvaliteta naših domačih izdelkov ne samo dosega inozemsko. temveč jo celo še presega. Sloven ska mesna industrija še ni prišla do popolnega razmaha, so pa podani vsi predpogoji za to m ima gotovo še lepo bodočnost, v korist posameznikom in vsemu slovenskemu gospodarstvu »EDISON BELL«, od najcenejših do najboljših znani »His Masters Voice« aparati radioaparati smuči v veliki izberi pri »Tehnik" JOSIP BANJAI Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20. Telefon 3419. 13256 Iz Maribora a— Mariborske proslave praznika uedinjenja. Danes bo nacionalni Maribor proslavil veliki državni praznik uedinjenja na najsvečanejši način. Proslave se razvrste v naslednjem redu: Ob 10. služba božs ja v pravoslavni kapeli v meljski vojašnu ci, ob 11. služba božja v stolnici, ob pol 9. svečano obrtniiko zborovanje v dvoraD; Zadružne gospodarske banke, ob 10. velika jubilejna proslava Sokolskega društva Maribor-manca, ki slavi obenem tudi 25-letnico svojega obstoja, ob 15. v telovadnici ženskega učiteljišča proslava Sokolskega društva Maribor III., ob 20.30 pa v veliki unionski dvorani večer Narodne odbrane z naslednjm sporedom: 1 uvodna beseda prof. Kende. 2. petje, pevske družine FS pod vodstvom prof Švajgerja, 3. nastop pevske družine tukajšnje šole za rez. in-ženjerske častnike pod vodstvom ravn. Hladeka, 4. nastop pevskega zbora iz Sv. Marjeti ob Pesnici Dod vodstvom šol. upr Vaude, 5. solonastopi članov Narodnega gledališča Udovičeve in Sancina, 6. recitacija režiserja Skrbinška, recitacija uči* teljišenic Flegove in R&sbergerjeve ter gimnast'čni raja'ni nastop. a— Razobesite zastave! Mariborska mestna občina bo v proslavo praznika uedinjenja danes razobesila na svojih poslopjih državne zastave. Vabim vse občane in hišne posestnike, da tudi svoje hiše okrasijo z zastavam:. Mestni župan doktor Lipold. a— Pobiranje prispevkov za Pomožno akcijo. V prihodnjih dneh bodo organi mariborskega mestnega županstva pobirali po hišah darove, ki so bili nabrani za pomožno akcijo na podlagi nabrialnih pol. ki so bile dostavljene vsem gg. hišnim lastnikom. Nabualci se bodo izkazali e po oblastilom mestnega županstva. Naj ne bo nikogar, ki ne bi bil zabeležen v seznsmu darovalcev za pomožno akcijo! — Mestni župan dr. Lipold. a— Novo zborovanje mariborske mestne hranilnice. V torek zvečer je bila seja upravnega odbora Mestne hranilnice, na kateri je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora g. Vladimir Pušenjak, za podpredisedeika inž. Oskar Bračak, za predsednika ravnateljstva g. Pranjo Ru-raš, za podpredsednika pa g. Viktor Grčar a— Ljudska univerza Jutri 2. t m bo nadalieval in končal g. dr. F. Toplak tz Maribor i začeto zanimivo temo o spolnih zablodah mladine. Petkovo predavanje je določeno za moški spol (fantje nad 14 let), za ženski spol pa bo isto predavanje v ponedeljek 5 t m. zvečer. a— Koroški pevski zbori v Mariboru V Maribor bodo prispeli prihodnje dni pevski zbon iz Brnce Št. Janža v Rožu. Kotmarevasi. Škocjana in Libuš, ki so na pevski turneji v Ljubljani in Ceiflu Nastopili bodo v unionski dvorani v ponedeljek 12 t m. ob 20. skupno in posamezno z izbranim sporedom najlepših koroških pesmi Liubitelii koroške pesmi m Koro šcev bodo posetili koncert naših bratov polnoštevilno! a_ Iz društva stanovanjskih najemnikov. Upravni odbor je imel predsinočujean izredno sejo, na kateri je bilo sklenjeno da pošljejo na kongres najemnikov v nedeljo 4. t. m. v Zagreb dva delegata Tudi." je spremenila uradne uire, ki so v bo doče vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek. petek in soboto od 18 do 19 v društvenih prostorih na Rotovškem trgu Pri slučajnostih je podal predsednik obširno poročilo o najeanniškem vprašanju, o katerem so razpravljali na zadnji anketi socialnega odbora banovinske organizacije JRKD v Ljubljani in vse potrebščine za zimski šport dobite pn 13216 HC5JNIK, & PBINČIČ MARIBOR, Aleksandrova cesta štev. 26 STROKOVNA POSTREŽBA! PREVZEMAJO SE TUDI POPRAVILA! a— Znana plesalka Katja Delakova bo plesala jutri ob 20. v marborskem gledališču po naslednjem sporedu: Beetnovun: »Žalna koračnica«, Bortkiew.cz: »Ogen 19. v spodnijih prostorih Narodnega doma. Proslava bo trajala do 19.45. tako da 6e bodo navzoči lahko udeležili tudi drugih proslav e— Pogreb ge. Ivanke Vognjakove, ki se je vršil včeraj popoldne iz h še žalosti na Kralja Petra cesti na okoliško pokopališče, je pokazal kako zelo priljubljena je bila pokojr;ca med prebivalstvom. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi vseh slojev. Moški zbor Celjskega pevskega društva je zapel pred hišo žalosti in ob grobu žalostinki. e— Proračunska seja okoliškega občinskega sveta bo v petek ob 18. v občinski posvetovalnici na Bregu. e— Planinsko predavanje. V petek ob 20. bo predaval g Vlado Cizelj lz Maribora v risalnici meščr.nske šole o svojih doživetjih kot planinec in smučar na koroških in naših planinah Predvajal bo tudi 160 izbramh gorskih posnetkov e— O smrti in nesmrtnosti 8 stališča biološke vede je predaval v ponedeljek vse-učiliški profesor g. dr. Vale Vouk iz Zagreba v nabito polni risalnici meščanske šole Poslušalci so z napetostjo sledili le« pemu predavanju. e— Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo mesečni sestanek v soboto ob 16. v Nabav!jalni zadrugi v Prešernovi ul. e— Pohitite z obnovitvijo srečk m. razreda razredne loterije, ker bo žrebanje že v nekaj dneh! e— Najlepše darilo za vaše malčke so »Jutrove« mladinske knjižice, ki jih dobite v naši podružnici v Celju, Kocenova ulica 2. Schichtov RADI0N I pere sam: cAtucno- -pitanje jA -p exacv • ž i' r • 'P in nuacentc pevua osla^vdvcc. Iz Trbovelj t— Kmetijska nadaljevalna šola v Trbovljah je otvorila 20. t. m šolsko leto, ki bo trajalo 5 mesecev. Predavanja bodo ob nedeljah od 8. do 11. in ob četrtkih od 14. do 17. Predavalo bo 5 učnih moči 5 predmetov skupaj 110 ufnih ur. Po siklepu se vrši tečaj o precep-ljev^nju sadnih dreves na krajevne sorte izbora, tečaj o kapu* njenju petelinikov, poučne ekskurzije in dri»2a aktualna predavanja. Šola ;ma drevesnico, iz katere dobi veek absolvent šole brezplačno 16 drevesc Šolo obiskuje 21 mladeničev. Sprejmejo se še 4 mladeniči. t— Sokolska akademija Drevi ob 20. priredi Sokol svečano akademijo. Po vzp> redu in izvaianiib bo ta akademija presegala vse dosedanje Občiistvo se poziva, da se udeleži polnošrtevilno, za članstvo pa je obisk obvezen t— Sokolsko gledališče. Narodna igra »Deseti brat« je tudi pri reprizi napolnila gledališče do zadnjega kotička. Veliko občinstva je moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Tudi rapriza je uspela izborno im so se odlikovali prav vsi igralci. Zaradi nepričakovanih zaprek, se bo igra ponovila še le v januarju. Iz Hrastnika h— Odložene proslave. Ker živi vsa dolina pod dojmom strašne katastrofe, ki je zahtevala 6 življenj, prelaga Sokol svojo akademijo v proslavo uedinjenja od 4. na 18. t. m. in bo tedaj proslavljen tudi rojstni dan Nj. VeL kralja. Odpadla je tudi šolska proslava. Iz življenja na deželi VODICE. V nedeljo 4. decembra ob 15. priredi sokolska četa v proslavo uedinjenja akademijo v šolski dvorani v šenko-vem turnu. — Društvo kmečkih fantov in deklet se je osnovalo v šenkovem turnu pod vodstvom šolskega upravitelja Inkreta. BLED. Pustolovmi nemški fifcn »Sence podzemlja« z Harrvjem Pielom bo predvajal kino »BIed« v soboto in nedeljo ob običajnih urah. S P O Lahkoatleti manifestirajo na Tek uedinjenja Start ob 11. pred Kreditno banko, cilj pred Narodnim domom Danes s^vi ASK Primorje s to priredit-v'jo mai jubilej — petletnico. Ta pomembna športno nacionalna manifestacija, ki se tudi letos vrši pod pokroviteljstvom najvišjih funkcionarjev našega javnega življenja, bana g. dr Draga Marušiča ter častnim predsedstvom župana g. dr. D. Pu-ca in komandanta dravske divizijske oblasti generala g. Hiča, je postala tradici- '/ /flii neugodnem vremenu, // sploh vedno v mrzlejšl letni dobi vdrgavajte obraz ' in roke vsak dan z Nivea-kremo, ne samo na večer, ^■temveč tudi čez dan. predno se greste sprehajat NIVEA-CREME [Ijjl; varuje vaSo kožo preo siaoim vremenom m jo utiram jjj' ' mehko ln gibko. Nivea-kreme ni možno nadomestiti, I kajti njena posebna učinkovitost temelji na kožo i,« / negujočem Euceritu, ki ga samo ona vsebuje. Ne l'f/ da bi zapuščala za seboj kak blesk, pronikne naglo < ti ^ ^ docela v kožo, m samo krema, ki se popolnoma I' 'lil'. vpije v kožo, zamore tako dobrodejno učinkovati. Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. i. Maribor. Kupujte kolke protituberkulozne lige! e— Mestni kir,o. Danes ob pol 17., pol 19. in pol 21. veličastna zvočna drama »Tam na Volgi..po slovitem romanu Leva Tolstega »Vstajenju«. V petek 2. t. m. bo kino zaprt. e— Damski plašč, vzorčaM lz Sevtjota 190 Din, enobarvni Meltan 260 Din. Tovarna Oblek Stermeoki. Iz Kranja r— Lepo zborovanje narodnega delavstva v Stražišču. Podružnica Narodno strokovne zveze v Stražišču je priredila v nedeljo 27. novembra zborovanje v prostorih župana g. Križnarja. Na zborovanju, katerega se je udeležilo nad 80 delavcev, je govoril zastopnik centrale iz Ljubljane o aktualnih delavskih vprašanj h in je imel tudi poseben govor o izseljenstvu. Govorili so potem še predsednik podružnice Kavčič, Kodrič. župan g. Križnar, Kovačič In Gregor Bajželj. Vsi govorniki so podčrtali veliko važnost delavske solidarnosti in enotne fronte narodnega delavstva. Zborovanja so se udeležili tudi nekateri pristaši nasprotnih organizacij, ki so morali priznati le napredek Narodne strokovne zveze v teh krajih. Zborovanje je poteklo mirno in so se zborovalci z zadovoljstvom razšli. Tukajšnje delavstvo si želi več takih zborovanj. Iz Kamnika ka— Avtobusni promet. Govorilo se je, da bo s 1. decembrom izvršila na progi Motnik » Kamnik - Domžale - Ljubljana sprememba v avtobusnem voznem redu s tem, da se bo podjetje »Bistra« odpovedalo koncesiji na tej progi v korist 'vonku-renčnemu podjetju »Bratje Rode«, k: b) odslej samo vzdrževalo avtobusni promet skozi Tuhinjsko dolino in ia Drog. Kamnik - Domžale - Ljubljana, dočim bo »Bistra« obratovala še na Dr>g- skozi Mengeš in po Moravski dolini. Kakor doznavamo, vesiti odgovarjajo resnici in je med obema konkurenčnima družbama že prišlo do sporazuma, zaradi nekaterih formalnosti in nepredvidenih zapiek pa bo pogodba »topilu v veljavo šele okrog 10 t. m Z današnjim dnem torej še ne bo nobene spremembe. Iz Litije 1— Odpovedana mladinska Igra. Sokolski mlad nski oder je pripravil za nedeljo Fr. LoVSlna trodejanko »Desetnik ln siro-tica«. Sobotna predstava, ki je bila namenjena litijski im gmarski Šolski deci, je napolnila do zadnjega kot!čka naS Sokolski dom. Igra, ld sta jo vestno zrežirali »s. učiteljici Kodermanova in Habjanova, je žela popoln uspeh. Nedeljska predstava je bila domala že razprodana, pa so jo morali zaradi nenadnega obolenja male Ljubice Cerarjeve. ki je igrala glavno vlogo sirotice, odpovedati. onalna in v športni borbi sestajališče naših najboljših dolgoprogašev. Prvoletnemu zmagovalcu na dolgi progi, Perku (ASK Prinsorje) je sledil dvakrat zaporedoma Celovčan Sussitti, lani pa je v rekordnem času zmagal Priimorjaš Krevs. Na kratki progi se je prvo leto afirmiral Majhenič, ki je tedaj nastopil za SK Domžale, drugo leto si je priboril zmago Celovčan Sussitti mlajši, toda že v tretjem letu je slednji moral prepustiti zmago talentiranemu jumiorju Primorja Ogrinu. Ogrin je tukaj beležil tudi drugo zmago minulega leta, letos pa akoravno favorit, naleti v soklubaših Srakarju in Gaberšku ter Hirijanu Glavniku na enakovredne nasprotnike. Favorit na dolgi progi je vsekakor PrtmorjaS Krevs, danes najboljši jugoslovenski dolgoprogaš, imel pa bo v so-klubašu Kovačiču ter Ilirijanih Lejki, Oster-manu itd. konkurenco, ki ga bo prisilila na maksimum, ako hoče zmagati. Poleg kompletnih ekip prireditelja in SK Ilirije, ki imata najboljše dolgoprogaše v državi in sta to dokazala s krasnimi uspehi na letošnjem državnem cross-country prvenstvi, kjer sta zasedla prvo in drugo mesto, nastopi prvič tudi odlična atletska ekipa Jeseničanov, članov Bratstva in Borca. Nedavno so na domačem tekmovanju dosegli lepe uspehe, zaradi česar bodo trd oreh našim domačih atletom. Prireditelji • so vložili vse sile, da tekmovanje v športnem in propagandnem oziru uspe čim lepše. Gledalci pa se naprošajo, da ne ovirajo tekmovanja, temveč se začasno zadržijo na hodnikih in se podredijo navod lom rediteljev. Odpovedana h antenska tekma v Celju. Za danes popoldne napovedana hazenska tekma med družina SK Gradjanskega iz Z*> greba in SSK Celja, ki bi se morala vršiti na celjski Glaziji, je odpovedana, ker se družina SK Gradjanskega ni mogla odzvati vab lu. ASK Primorje (kolesarska sekcija). Zaradi »Teka uedinjenja« danes ob 11. pred Emono pozivamo vse kolesarje, da bodo na startu s kolesi najpozneje ob 10.30 zaradi izvrševanja rediteljske službe. — La. hkoatletska sekcija. Dolžnost je vseh atletov, da sodelujejo na naši športno nacionalni manifestaciji — Teku uedinjenja. Ne-tekmovalci morajo sodelovati kot reditelji, zbirališče ob 10. pred kavarno Emono; tekmovalei, ki naj prinesejo s seboj opremo in tekmovalne šlape, pa naj bodo v sla-čilmici, posebna soba restavracije Emone, ob 10. Predsedstvo. ASK Primorje (koiesar«ka sekcija). Vsi verificirani kolesarji so naprošeni na sestanek v četrtek ob 15. v restavraciji »Ka-čič« na Dunajski cesti. Vsi im točno. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej strogo obvezen trening za prvo skupino v telovadnici na učitelj Sču. SK nirija (nogometna Sekcija). Danes ob 14. ob vsakem vremenu strogo obvezen trening I moštva in rezerve. Točno ln vsi! SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Vsi, ki želijo tekmovati pri teku uedinjenja, morajo biti ob 9. v kavarni Emoni, kjer je slačilmica. Posebej se pozivajo, da se teka udeležijo Glavnik I. in IL, Senčar L., Majhenič, Lejka in Ostennan. Ostali naj se javijo ob 8.45 načelniku istotam. SK Ilirija (»mučarska sekcija). Glmna-Rtične vaje bodo odslej vsak torek in pe- tek ob 19.30 v garderobi na drsališču. Vaj se lahko udelež.jo tudi nečlani proti enkratni prijavnim 10 Nin, dijaki so prijav-nine prosti. S seboj prinesite telovadne čevlje. Miklavžev večer SK Ilirije bo v soboto 3. t. m. v barskih prostorih velehotela »Metropola« (M klič). Pričetek ob 20. Sijajen nastop Miklavža ob 21. Po obdarovanju prosta zabava. Darila se sprejemajo v soboto od 15 do 19. v »Metropolu«. Člani in prijatelji SK Ilirije iskreno vabljeni! SK Svoboda, Ljubljana. Danes ob 14. bo na igrišču Primorja obvezna trening tekma prvega moštva z rezervo. I. moštvo: Krivačič, Marjetič, Jeršek, Habicht I., Bogme, Boncelj, Vili, Jože, Julka, Bervar, Lave, Feliks; rezerva: Gorenc, Spreitzer, Muzi ovič, Habicht n., Serše. Janežič IL, Smre-kar, Podrekar, Dernovšek, šušteršič, Velj-kovič, Boncelj IL. Jakše. Vsi morajo biti točno ob en četrt na 14. v klubski garderobi. — Danes ob 10. dopoldne pa bo v klubovih prostorih v Delavski zbornici važna odborova seja. Vsi in točno! Predsednik. SK Grafika. Trpin, Pipan, Mekina, Ploh, Mihelič, Blokar, šorn, Stupica, Fister, Bu-rič, Verčnik, Verbek. Strohmajer, Kobal H., Gantar naj bodo dames Ob 13. na igrišču Primorja, da dvignejo opremo. SK Svoboda, Zalog. Danes točno ob 14. naj bodo na našem igrišču Butara, Ven-del, Ambrož, Taurer n.. šabec, Kocjančič, Boben I., Edi, Jaka, Fatur, Hans; rez. Jože, Taurer L, Likovič. TKD Atena (hazenska sekcija). Jutri ob 18.15 obvezen sestanek vseh hazenašic na Igrišču. Važno zaradi prvenstva. Smučarji! Opreznost in nepristransko posvetovanje pri NAKUPU SMUČI Vam prištedita mnogotera razočaranja. Letos Vam Miklavž prinaša popolnoma zastonj „VSE ZA ZIMO", katalog-revijo s 60 stranmi in preko 100 ilustracijami, ki Vam pove, da vsaka smučka ne odgovarja svojemu namenu. Izdelki tvornice B. KOLB, Vižmarje-št. Vid n. Lj, slove kot najpopolnejši in najboljši v državi. Posetite detajlno trgovino v Ljubljani, šelenburgova ulica 6, da se prepričate o popolnosti in ličnosti izdelkov. Pridite in zahtevajte: »VSE ZA ZIMO!« Sortirano kvalitetno blago ie najceneje v Ljubljani pri B. KOLB In PREDALIC, šelenburgova 6. 13508 Miefcel Zevaco: 208 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. To je bilo zelo značilno, in Leonora bi si bila marsikaj mislila, če bi bila kaj vedela o tem. Ker pa ni ničesar vedela, se je baš zdaj pripravljala, da bi iznova posegla zakrknjencu v načrte, ki so mu bili dražji od življenja. To je bilo strašno nevarno; ena sama nepremišljena beseda je utegnila porušiti vse njene, s tolikšnim trudom zgrajene zasnutke. Ka jo je poslušal, je Saetta nekam čudno trenil z očmi. Malo je manjkalo, pa bi bi! vzrojil. A tedajci ga je prešinila nova misel, in namestu da bi bil za rohnel, je le nekaj zagodrnjal; lahko si ga razumel, kakor si hotel. Leonora ga je razumela seveda tako, da ji pritrjuje. Zamišljeno je pomolčala. nato pa nadaljevala, kakor da bi bila pozabila Saettovo navzočnost: »Kdo bi si bil mislil, da je to dekle, ki Concini tolikanj hlepi po njej, in ki jo ta razbojnik tako srdito brani, kraljeva hči? Kdo ve, ali Jehan pozna resnico ali ne? Ali se ne skrivajo za njegovo ljubeznijo samo častihlepni računi? ... Nemara da ima vsa skrivnost posebno, pomembno in dragoceno ozadje?« Spet se je pogrezmila v zlovešče premišljevanje. Saetta je bil slišai njen samogovor. Tudi on je premišljeval. »Signora.« je rekel čez nekaj trenutkov, »zdi se mi, da bi baš s pomočjo tega dekleta, ki pravite, da je kraljeva hči, lahko ubili dve muhi na en mah.« • ■ * »Kako misliš?« je pazljivo vprašala Leonora. »Prav za prav še ne vem... Iščem... Rekli ste, da bo dekle ffutri v vaših rokah, ako Saint-Julien dobro opravi svojo nalogo?« Leonora je p oki mala. »Nu,« je nadaljeval Saetta, »lahko bi jo na primer spravili na kak samoten kraj v pariški okolici. Da — že vem! Poslušajte: kralj se zanima zanio. Z druge strani pa ne mara, da bi ljudje zvedeli resnico — sodeč po tem, da jo je šel skrivaj obiskat.« »Kralj noče, da bi se zvedelo, da je nien oče,« mu je segla Leonora v besedo. »To je gotovo. Kar se pa tiče zanimanja — izkazuje ji ga ne. Prav nič se ni vznemiril zaradi nje, ko je izginila za mesec dni.« »Zato, ker ga dekle ni poklicalo na pomoč. Ce bi se bila pa obrnila do njega in mu sporočila, da jo imajo po sili«zaprto, ali menite, da ji kralj ne bi hotel pomagati?« »Morda!« je zamišljeno rekla Leonora. »Kaj ti je na misli?« »Tole: recimo, da je dekle zaprto v kaki hiši blizu Pariza. Odtod obvesti kralja, svojega očeta. Pokliče ga na pomoč.« »Kdo pravi, da bi to storila?« »Bi, signora,« je hladno odvrnil Saetta. »Ali, če vam je ljubše: mi to storili namestu nje.« »Zdaj se mi svita.« »Dekle torej pokliče svojega očeta na pomoč. Ne bo se upa' odtegniti dolžnosti. Ker pa noče, da bi se njegovo očetovstvo razve-deio, bo hotel biti oprezen. Hčerinemu klicu se bo odzval, a skrivaj. Prišel bo brez spremstva — kvečjemu z enim ali dvema svojih najbližjih zaupnikov. Ali se vam ne zdi, da bo tako?« »Verjetno je.« »Vidite, signora!« je zmagoslavno vzkliknil Saetta. »Mislite si zdaj, da se v istem trenutku kakor kralj pokaže tudi Jehan Hrabri na pozorišču. Mislite si, da se zgodi kralju nesreča .. Take reči so mogoče, posebno če znajo ljudje pomagati naključju. In mi se pojavimo baš za časa, da zgrabimo Jehana in ga obtožimo da je umoril kralja. Njegova usoda je zapečatena! Vaš cilj je dosežen — moj pa tudi! Kaj menite, signora?« »Ne vem,« je hladno odgovorila Leonora. »Počakajva do jutri. Idi zdaj Saetta. In pomni: važno je, da ne zve Concini o mojih na- črtih niti besedice. Saj veš, da nisva popolnoma enakih nazorov o tej stvari.« Saetta se je molče priklonil in odšel. Mračen je bil in nezadovoljen. Zdelo se mu je, da ima Leonora že dobro izdelan načrt, ki ga noče opustiti In s tem načrtom se najbrže ni ujemalo, da bi Jehan poginil na morišču ... Vso noč je tuhtal v svojem brlogu in se boril sam s seboj Edini izhod, ki ga je še videl, se mu je upiral. A videl je, da m druge poti, ako hoče doseči svoj namen. Zdanilo se je. Ko se je odločil ter potolažil svoje dvome in pomisleke, si opasal rapir in odšel. Krenil je naravnost v ulico Sv Honorija. kjer je stal Concinijev dvorec. A to pot Saetta ni bil namenjen k Leonori, ampak k samemu Conciniju. Kake četrt ure je ostal pri njem. Ko je odšel, je bil videti zelo zadovoljen. 29. Prizori, ki jih opisujemo, se vršijo malone ob istem času. Zato moramo preskakovati zdaj k eni, zdaj k drugi svojih oseb. Ko je Acquavica izginil, je Jehan hrabri z dolgimi koraki odšel. Dasi ga ni bilo lahko pretresti, ga je vendar oblival h.Taz, ko je mislil na menihove besede. »Vraga!« je mrmral sam pri sebi, »zdi se mi, da .ie škoda, ker nisem dal rokovnjačem, da bi bili poslali tega sladkoustega meniha v nebeški raj! Da, a v takem primeru bi bil sokriv umora. Fej! Res je pa vendarle, da še davno nisem opravil z njim. In morda mi ne bo vsakikrat sreča tako mila, kakor mi je bila nocoj. Nu. naj se zgodi kar se hoče, saj bomo videli. A zakaj, vraga, mi želi smrti? Ko vendar ve, da se ne bom tako ponižal, da bi ga ovadil. Tako dobro ve. da mi je celo pokazal, kje stanuje! Hm, če je Ie res, da stanuje v tisti hiši? Kdo mi je porok, da ne bo že jutri na vse zgodaj pospravil šil in kopit? Naj bo kakor hoče: ne poznam ga, ničesar mu nisem storil, in vendar mi streže po življenju. Zakaj? Tu se nekaj skriva... A kaj bi utegnilo biti?« PRIGODE f; POREDNEGA j| BOBI.1A |i vJA^KO IN STANKO PRIGODE GOSPODA KOŽAMIRNIKA SKOK, CMOK IN JOKICA KRALJ DEBELIH k SINKO DF.BBLINKO % PODRUŽNICE: Ljubljana: Aleksandrova cesta 1 Miklošičeva cesta 14 Kranj: Ivan Savnik PODRUŽNICE: vogal Gosposke in Slovenske ulice Kceesseva ulica z raktična dari prvovrstnega (kinaeega izdelka Za dom: 38 damske copate (poljubnih barv) . . a Din damski čevlji za dom ...... a Din 38 otroške copate ........ dalje. od Din 25 Obutev za mraz: 85 otroški visoki čevlji št. 26—30 . . . a Din otroški visoki čevlji št. 31—35 . . . a Din 105 Damski elegantni in udobni: 145 vseh barv in kombinacij..... dalje. od Din Odlična kvaliteta in nizka cena Za deževno vreme ln sneg: snežke............š. Din galoše.................k Din otroški gumijasti škornji ..... a Din Za štrap&c: trpežni in udobni: deški visoki in nizki. lalje. lekliški visoki in nizki dalje. od Din od Din Moški, elegantni In trpežni: ......od Din Eleganca in zdrava noga zahtevata PEKO — čevelj 13196 odločujeta! Kupujte prvovrstno domače Mag©! Smučarski dom S« K Ilirije v Planici p. Rateče, Gor. Z vsem komfortom opremljen alpski hotel, 1000 m nad morjem. Krasna lega. Lastno kopališče tik doma. Samo 10 minut oddaljen od železniške postaje Rateče—Planica. Krasni izleti v okolico in Triglavsko pogorje. Prvovrstna oskrba. Nizke cene. — Skupni planinski izleti. Od 15. septembra naprej znižana penzija. — Pojasnila daje Janez Bitene, Smučarski dom SK Ilirije^ Rateče-Planica. kokošje, purje. gosje in račje, naravno, s strojem čiščeno in čehano. dobavlja v vsaki množini in I»o najnižgili cenah v Cakouec Telefon 59, 60, 3, 4. „Juf rovih" mladinskih knjig! Tako so nam pisali srečni otroci, ki so prejeli knpge kot darila za pravilno rešene uganke. 1. Prigode porednega Bobiia 2. Sinko Bebelinko 3. Prigode gospoda Kozamur-nika 4. Janko in Stanko 5. Skok, Cmok in Jokica 6. Bratec Branko in sestrica Mica 7. Samo in Joko 8. Osel gospoda Kozam n mika 9. Vrtismrček in šilonoska 10. Popkins Vsaka knjiga stane Din 12.—, poštnina Din 2.—. Pri odjemu vseh 10 knjig . Pri odjemu 6 knjig . I . Pri odjemu 4 knjig . . . . Din 90.— poštnina Din 7.— . Din "0.— poštnina Din 5.— . Din 44.— poštnina Din 3.— Dobi se jih v vseh podružnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ulica. spodnje perilo je vsled dvojnega vezenja višek modernega pletenja. — Finejše tn trpež-nejše kot navaden trikot. Dobi se ga v vseh boljših modnih trgovinah. 38b Izdeluje: LANA, LJUBLJANA Ha Bledu se prodaja iz proste roke: blejski grad, blejsko jezero, grajska kopel j, RilsE, Park-Hotel, Hotel Evropa, kavarna iKasino«, poštno poslopje, vila Zlatorog, Pristava, Simon, Ribič, gospodarska poslopja blejske io savske pristave ter pri Ribiču, obrežne, stavbne, gozdne in druge parcele, čolnarske, kopališke in ribiške pravice. Pojasnila daje Ivan Kenda ter podružnica Zadružne gospodar' ske banke na Bledu. 13461 Gojzerp, ssiauearp, štrsjpas - čevlji, škomp i. t. d. iz garantirano nepremočljivega krom-usnja — ročni izdelek čevliarne IVAN ZAJC, žiri. Samoprodaja pri tvrdki ČADEŽ & KOMPc v Ljubljani, Miklošičeva cesta f palača »GRAFIKA«) 13308 Zajčevi čevlji so glede prvovrstne kvali- 1 tete in nizkih cen brez konkurence! i dokazano v milij&nih po vsem svetu razširjen •v Cisto polt Izdelujejo se na} novejši modeli otroških ji 'grat-nih vozičkov, tri-nklji, razna najnovejša ' dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene Ceniki f ran ko. v 10—14 dneb do-seZete s pomoejtt kure luščenja. Ze po prvem dnevu se polt o-čividno polepša. S trajnim, a neopaznim obnavljanjem kože odpravlja to sredstvo temeljito in za vedno prističe, sojedce. lise, zgubančeno, raskavo, ma ičobno svetlečo se in ovenelo kožo in znake sta ranja. Polt postane bleščeče čista in mladeniško sveža. Uspeh in neškodljivost zajamčena. Garnitura 120 Din. Milo škoduje koži. Vzemite za umivanje obraza milo limonino emulzijo: velika steklenica Din 50.—. Preparate SCHRODER-SCKENKE razpošilja proti plačilu v naprej (poštnina 6 Din) ili po povzet,jn (poštnina 12 Din) »Omnia« oild. 1/2, Zagreb, Draškovičeva 27 Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik »TRIBUNA« F. B. I*, tovarna dvokolee In ; otroških vozičkov. Ljubljana, KartovSka c. 4. Gospodarstvo Nujna potreba ureditve plačilnega prometa s Španijo Navzlic vestem o doseženem sporazumu ele le recipročne ureditve medsebojnih bla-EtK>vriih teriatPv med našo državo in Španijo. d>sPdaj to vprašanje še ni urejeno. Zato je B ^aški Savez lesnih vel:trgovcev in indu-strijcev te dni r>osIal ponovno nujno pred-stavko Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. v kateri opozarja na veliko škodo, ki jo trpijo naši izvozniki zaradi blokiranja (zapore) njihovih terjatev v Špa-niii. ki je bila nred skoro dvema mesecema izdana, ker španski izvozniki ne dobijo izplačanih svoiih blagovnih terjatev v naši državi. V snomeniri se ponovno zahteva, da to vprašanje nujno ur^i, zlasti, ker so I inske terjatve v naši državi minimalne in znašajo komaj eno dvajsetino zneska, ki cra imajo naši izvozniki dobiti iz Španije. Če mši izvozniki ne bodo prišli do svojega denarja. sami ne bodo ve* v stanu zadostiti svojim obveznostim. Terjatve naših izvoznikov so se medtem še znatno povečale (menda potrojile\ ker so bili na podlagi vesti o ureditvi tega vnrašanja odposlani v Šprnijo novi veliki ladiiski tovori lesa. Zaradi zapore. ki bi se dala takoj odpraviti, če se dodelijo potrebne devize za obvezi osti nasproti daiajo na leto v inozemstvo okrog 40.000 vagonov lesa. bodo morali svoie poslovanje ustaviti, če ne pridejo do plačila svojih terjatev Končno opozarjajo sušnški izvozniki v svoji 9pomenici. da je Španija iz sličnih razlogov, kakor pr? nas. blokirala tudi če-ii1 ^slovaške terjatve. Češkoslovaška pa ie v dobrem tednu to vprašanje povoljno uredila. samo da njeni izvozniki pridejo čim prej do denarja in ker ie vsak izgubljeni dan v trgovini nenadomestljiv. Gosnodar^e vesti = tfov ?p de vi za padec angleškega funta. Včeraj London na mednarodnih deviznih tržiščih ponovno padla. V Curihu jc bil zabeležen tečai 16.40 nasproti 16.85 v soboto in 17.30 sredi novembra. — Likvidacija. V likvidacijo le stopila (tvrdka I. ljubljansko skladišče Krisper & Tomažič, družba z o. 7. v Ljubljani. Borze BO. novembra. N*a ljubljanski borzi je danes deviza Lon- 171.53. Trst 291.90 — 294.30. Zasrreb. Amsterdam 2317.07 — 2328-43, Berlin 1336708 - 1377.88. Bruselj 798.02 do 891.96. Lo>idon 181.42 _ 18302, Milan 291.9(1 do 294-30. NewJ'ork kabel 5763.59 — 5791.85, Kewvork ček 57414.59 - 5769-85, Pariz 225.27 - 226.39. Praga 170.67 — 17154, Curih 1108.35 - 1113.85. Curih. Pariz 20-32625. London 16-42, New-TvrU 520. Bruselj 72. Milan 26.38, Madrid 42.475. Amsterdam 209.0375 Berlin 123.5375. Sloekholm 00.10. Oslo 84.90. Kobenhavn 65 70. Sofija 3-76. Praga 15.40, Varšava 58.30. Bukarešta S.085. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 206 _ 209. 1% investicijsko 47 _ 48, 7u'c Blair 35 — 88, 8°/o Blair 442 — 45 Rui« 125 den. Zagreb. Državne vrednote; Vojna Skoda 208 _ 208.50. za december 208 — 212, 7°A» investicijsko 46.50 - 48, 6°/n begluške 33.25 rte 33.50. 7°/o Blair 36.50 - 37-50. 8% Blair 42 — 45: bančne vrednote: Narodna banka 4100 den.. Priv. agrarna banka 222 — 228; industrijske vrednote: Trboveljska 147 50 do 160, Sečerana Osijek 180 - 185. Sečerana Vel. Bečkerek 600 bi-. Gutmann 95 bl„ Isis 25 - 40. Beograd. Vojna škoda 210, 207 zaklj. ta december 208.50, 208 zaklj., 7°/o Blair 47 zaklj., 4°/o agrarne 26 bi.. 6% begluške 33-25, 33 zaklj., R%> Blair 43 bl„ 7 _ 54> za marc maj 68 — 70: banatsica 48 — 50: sremska 52 — 54: baška sušena G0 — P2; ban. sušena 58 — 60; sremska sršena 62 _ 61 "loka: baška in banatska M).r" in »(Vg« 247.50 _ 262.50; »2« 227.50 >5" 210—220; J>6« 170—180;>7« 125—135; »8t Si — 90. Otrobi: baški in sremski 61 — 63; OROŽARNA J. PASTVOVlč Zagreb, Zrinjevac 15 Telefon 8849 Preko 200 vrst orožja in municije, 80 vrst pušk, kvalitetne Jelen- in Triglav-patro-ne. — Zahtevajte novi brezplačni cenil: od novembra 1932. 13230 Otvoritev „Grajske kleti" V Mariboru bo 1. decembra otvorjena »GRAJSKA KLET« pod no\im vodstvom. Točil bom samo pristna domača in dalmatinska vina. Mesečni abonma po karti Din 600.—, kosilo (menu) po karti Din 12.—. — Sveže morske ribe, polenovka in druge primorske specijalitete! — Za obilen obisk prosi 13260 Grga Basletrlg, restavrater Star 1 livarski »rose vino za praznike (okrepilo za rekonvale-scente), izbrano, več let staro vino, priporočamo vsaki hiši. Zaradi krize znižane cene: Din 16.— liter franko, pošta Grab-lje ali železniška postaja Split-Metkovič. Po pošti pošljemo sodček od 15 litrov. Z železnico 50 litrov in več. Vse po povzetju. Sodček vzamemo nazaj. Poskusite ta iz-borni prošek, pa sc toste prepričali! LOVRC TUDOH vzorni vinogradnik Malo Grablje, Hvar, Dalmacija g,MIKaaC U0BL3AN Na novo urejena Vidovdanska cestni 1 Točijo se pristna dalmatinska in štajerska vina. Mrzla in gorka jedila. Za obilen obisk se priporoča 13255 GALOŠE, SNEŽKE najboljih svetovnih znamk COJZERJE SMUŠKE Is. SP01 nepremočljive čevlje najboljšega izdelka dobite v največji izbiri po znižanih cenah le pri 13579 Prešernova ulica m v t 11 • ■ — PiSUL! ki se uravnava za vse starosti otrok, od 6. do 18. leta, ustreza vsem pravilom o pravilnem držanju telesa pri učenju ter je obenem praktična shramba za vse šolske potrebščine Mestna hranilnica liubiianska v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3 s podružnico na Miklošičevi cesti čt. 13 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 43®,©00.009.— Din rezervnih zakladov pa nad 10 mil. dinarjev. Za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna cbčina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute naj-kulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon centrale št. 2016 in 2616, podružnice št. 2367. Poštni čekovni račun centrale št. 10533, podružnice št. 16138. Uradne ure za stranke so od 8.—12. ys 110 za £*°a stopinje v trah dneh? Ako kljub Vršenju prizadevanju Vaši zc )je še niso postali beSi in le j i, vzemite en centimeter KOLVNOSA na suhi ščetki dvakrat na dan. Po treh dneh postanejo Vaši zobje bolj beli za tri stopinje. KOLYNOS ozdravi usta, ojači dlesni, nsladi dih. Obeli zobe brez škode za zobno skieninc. ^^ sjs ■•% r« -ii i antiseptično sredstvo, najizdato-ejše ia np^nra- nj-e sob. Ln etnumet-er rad-Ootaje. J Mizice i; deluje tvrdka V tvornica pohištva, Ljubljatia, Dvorni trgi ifirijatečj go&podinfe oSvatufe veČine h&ode! Ta patentirani štedilni obroč, ki se ga lahko namesti na vsak štedilnik, poveča toploto za 75%, prištedi na kurivu do 607o in pospeši kuhanje za 30%. PRIJATELJ GOSPODINJE izrabi vso toploto, v njem izgorevajo vsi plini, z njim kuhate pri popolnoma za-a srednje gospodinjstvo stane komaj 250.—. Jože in Ančka Audič, dosedanja najemnika restavracije »Pošta« v Litiji, vljudno naznanjata svojim cenjenim gostom in prijateljem, da se preselita s 1. decembrom v Ljubljano kjer prevzameta znano GOSTILNO „OREHEK" v Kolodvorski ulici. Svojim dosedanjim gostom in prijateljem se najvljudneje zahvaljujeta za prijazno naklonjenost in "jih prijazno vabita, da ju ob vsaki dani priliki posetijo v Ljubljani. Najina skrb bo, da bova nudila gostem pristna naša domača štajerska in dolenjska vina po najnižjih cenah. Prav tako bova postregla vedno z izvrstnimi jedili — toplimi in mrzlimi in vabiva zlasti abonente na dobro in ceneno prehrano. Priporočava se vsem za. mnoge posste 13596 Jože in Ančka Audič. ftt primerna darila krznenih izdelkov nudi ,JUBLJANA, Mestni trg 5 izbere vse sladkosti v specialni trgovini prtem štedilniku. Din 170.— do Din S AMOZ ASTOPSTV O: J slo dvor, Ljubljana? Sv. Petra c. Z n Dunajska, cesta štev. 6, bo zadovoljen in vesel vsak obdarovanec. Se priporoča 12783 Joško Oset. iUsšsiats suknpče od Din 44-5 do 600 dobavlja vsz-ko množino aobrr; poznana tvrdka Fr» Zalokar.* Mer.geč 41. 13218 luksuzni habriolet, 4 cilinderski, prevozil 24.000 km, v zelo dobrem stanju, PRODAMO zaradi smrtnega slučaja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko: »Din 45.000«. 13261 EK-5« sa €> Š i £ O za-iort«"« Ie po en! g uri *amo 9 tisofi H kra,i eijajTiiO se &I> E nu^liin, npškodljvrin: g i 11 Wa,hM> krepef-i® H * f >e ; a 1 jredftviMn eS iela po priina 55 njai piof Delbem $ prsvt 5udfž<- Bo drilo o-r^aniizma k novi žhr.jw]e.k: «rc či S'aro«i poslran ska »tvar pel poina energija iu muc. Va.ruite se pi> Tvorb! C«-na 70 Din. "ivejna 1"20. r. a po f»".!tto okrepitev 1C0 Din. Neštct-o ta hva.Iinib pi.-tm Di-^k ret.no p-vvli pov ietj.u pn^ilj« Kemični laboratorij Institut V. Haveika Praca, Vršovice — Ruska 152. ooStnl 'edal 12 370 M©ž oseto.oga vpliva Korespondenčni tečaj za pouk v hipnotiziranju, sugestijah itd. — Uspeh garantiran! Cena znižana! — Zahtevajte prospekte pri Ye£a in Z?t?.n©st", Celje, Razlagova 3 a. 12698 55 V SAK N4ROCMK »J L' T R .-« zavarovan za !0.r»00 tfnariev' •Vaj ficrfsttse/sa najcenejša eMzššlsg&ze&u darila 1. Dolgouhi Jernejček 2. Princesa v pomaranči 3. Koko in druge živalske zgodbe 4. Mihec ia princ Lsnuhar 5. Čarobni studenec 6. Božične pripovedke 7. Vilinske gosli 8. O srečnem krojaču 9. Bili so trije velikani Vseh 9 knjižic stane: broš. Din 70.—, vez. Din 100.—. Posamezna knjiga stane: broš. Din 12.—, vez. Din 16.—. IL 1. Levstik Vladimir: Deček brez imena 2. Milčinski: Tolovaj Mata j 3. šorli Ivo: Bob in Tedi 4. Filip Dom: Kako so se vragi ženili 5. Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka 6. Zmaj Jovan: Kalamandarija 7. Waschtetova: Pravljice 8. Zmaj Jovan: Pisani oblaki 9. šorli: V deželi čirimurcev Vseh 9 kujig stane vezano Din 100.—. Dobi se v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani, Selenburgova ulica 3. V stečajni zadevi Roje Josipa in Ivanke, vršila se bo dne 5. decembra ob 8.30 pri okrožnem sodišču v Celju, soba št. 2, javna dražba v konkurzno maso spadajočih terjatev, katerih seznam se nahaja pri navedenem sodišču pod št. S 2-32. Vsa potrebna pojasnila daje vsak dan ob uradnih urah dr. Josip Karlovšek advokat v Celju, kot upravitelj v tej stečajni zadevi. 13215 Cenjenemu občinstvu in vsem svojim znancem vljudno naznanjam, da sem odstopil iz družabništva restavracije hotela > Slcn« in sem prevzel ter preuredil staroznano GOSTILNO pri ŠTEFANU NA MD^OŠIČEV! CESTI ST. 4 Jamčim za pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina ter za okusno meščansko kuhinjo. Sprejemajo se abonenti! Solidna postrežba in nizke cene! Se priporočam z odličnim spoštovanjem 13239 Alojzij Klasek. BEBK^HJ >SLAVIJA< JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBliJA31, Gospoda ulica 12, telefon štev. 2176. 2276. 266 Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Osijek, Xovi Sad in Split Bt 8X3=31 ^^ ^ — ^ ^ ^ i Pravkar izišla Številka Hustrovane tedenske revije Iz življenja in sveta »življenje in svet« ^ ^ i cctknu nanl.j.:.___z_:----. Sprejem princa Adoffa in princese Sibile na švedskem Te dni sta se pripeljala v Stockholm sin švedskega prestolonaslednika princ Gustav Adolf in njegova mlada žena, princesa Sibila. Sprejem je bil lep, čeprav se ga je vzdržalo socialistično predstavništvo stockholmske občine Potresi — posledic; Uresničena napoved ameriškega potresoslovca V zadnjih dveh tednih so zabeležili sei-zmografi na Holandskem in v zapadni Nemčiji več močnih potresnih sunkov, ki so imeli svoje središče na Holandskem. V z7eza s temi potresnimi gibanji priobčuje-jn sedaj holandslci listi senzacionalno poročilo o njihovem vzroku. Neki amsterdamski list opozarja n. pr. na to, da je te potresne sunke napovedal neki znani ameriški seizmolog že pred tremi leti, in sicer kot posledico izsuševalnih del na Zuiderskem morju. Kakor znano, so Holandci to ogromno vodno površino zajezili in odrezali od morja z namenom, da jo spremenijo v suho. plodno zemljo. To zajez tev in z njo zvezani odtok velikanskih vodnih mas pa sta povzročila ogromno preložitev tež v dotičnem ozem- izsuševa lju, in sicer v razmerju z odstranjenim vodovjem. Voda je prenehala pritiskati na tla in s tem so nastale motnje m napetosti v zemeljski skorji, ki se morejo izravnati le v obliki potresov. Seizmografska postaja De Bilt tudi v resnici ugotavlja, da zadnji potresni sunki niso morda vulkanskega izvora, temveč tektonskega. To poročilo in druga kažejo, da je imel ameriški učenjak s svojo napovedjo prav. Doslej so izsušili sicer le I del Zuiderskega morja, a vsekakor zado- ; stujejo že doslej odstranjene vodne množine za nastanek tektonskih napetosti v tem ozemlju. Verjetno je, da se bodo potresna gibanja še ponavljala, dokiler se pač te napetosti ne izravnajo. Skrivnost Atlantide Skrivnost pravljične Atlantide se čedalje bolj jasni. V zadnjem času je ušlo o tun predmetu več učnih razprav, ki dokazujejo da spada bajka o Atlantidi v kraljestvo domišljije, kijub temu pa se še ved« no najdejo možje znanosti, ki obravnavajo ta problem. Pred oasom 6e je mudil tri mesece na Azoriih Francoz dr. Robert Chauvelot. Študiral je ondotne razmere m prišel do zaključka. da je Atlantida bivala v resnici in torej ni izrodi« fantazije, kakor mnogi govore in dokazujejo Vulkanski značaj zernije na Azorih predstavlja obenem s Kanarskimi :n Rapverdskimi otoki največjo izboklino pogreznjenega kontinenta. Ni dvoma, veli dr. Chauvelot. da je obstojala tudi človeška rasa Atlantrdov, vprašljivo pa je. če je bila sorodna kulturi Aztekov in Inkov. Vendai so znaki, ki govore za to. da so bili Atlantidi v neki meri sorodniki Inkov ali Aztekov. Ameriške in egiptsJce piramide 6o si za-čudo podobne. Dinastični naslov faraonov se je glasil »Ink' adja«. kar pomeni toliko kakor življenje, modrost, moč. Začetne črke fTKijo gotovo nekaj skupnega s črkami i. n, k. a. ki dajo skupaj vzete cesarski naslov Inkov. Drugače kakor francoski raziskovalec pa misli o Atlantidi portugalski geolog Alfred Hansaude. ki pravi, da ni našel Gonzales Velho pri odkritju Azorov nobenih človeških bitij, pa tudi ne živali razen ptic=ropa-ric, po katerih je imenoval otočje. Če bi bili Azori resnično ostanek pogreznjenega kontinenta. bi morali hraniti vsaj neke ostanke kakršnekoli živalske vrste, ki bi se nadaljevale na zemlji. Takšnih dokazov pa do danes znanost še ni našla in zato ne veruje vanje. Stnucarsice drese iz najboljšega švedskega lodna, kompletne, s čepico, iz blaga samo za drese, najcenejše pri DRAGO SCmVAB, LJUBLJANA Soodkritelj bacila influence umrl V Genovi je umrl eden najzaslužnejših j mikrobiologov prof. Aleksander Bruschet-tini v starosti 64 let. Pokojnik je bil na glasu najodličnejšega italijanskega bakteriologa. Svojčas se je mnogo govorilo, da je on odkril bacil influence. a to je sporna zadeva, kajti za od-kritelja tega bacila velja nemški mikrobio* log Pfeiffer Resnica pa je, da sta Pfeiffer in Bruschettini 1. 1892 neodvisno drug od drugega napravila eno in isto odkritje. Ta soincidenca ni osamljena v znanosti. Povzročitelj hripe je izredno majcena bakterija paličastp oblike. Bolezen se na'eze na ta način, da prodre bacil skozi dihalne organe v nos. Živ pokopan Iz Hindenburga poročajo, da je nastala Bredi minulega tedna v DeEbriiaku rudniška eksplozija, ki je povzročila, da je zemlja zasula rov. Več rudarjev je bilo pri tem ubitih, nekaj tudi hudo ranjenih. Plasti zemlje in kamenja so zasule tudi rud« r in Vojthovskega. Zatrpale so ga prvotno do vratu. Reševalna efopedicija ga je Končno od-kopala, da so mu ostale med kamenjem samo noge. Ponudili so mu okrepčila, ki je Vojthovskemu dobro delo in so bili prepričani, de bo v kratkem rešen. Toda ko so bili kopači pol metra pred ciljem, se je rudar onemogel zgrudil. Podlegel ie srčni izčrpanosti, kajti izgubil je preveč krvi. Piccard odpotuje v Ameriko Profesor Piccard, ki je letos postavil nov višinski rekord z vziletom v stratosfero, bo v januarju 1933 odpotoval v Ameriko, kjer bo konferiral z dvema ameriškima fizikoma, katerih 'meni sta še ta mi, o vprašanju kozmrčnih žarkov Uvedel bo Američana v skrivnosti stra^osferne^a poleta in uredil vse notrebno zr> tretji .start > v stratosfero. Poročajo. se Picoa'm :?če z^Ht°rvsrva Za prvorazrpdn-^ tovarno — p: n-ovizi;l ali fiksrimti. ■p.Afp-onee in hanč-ne ffa rxw: je prav db Saainiji. 40053-1 Praktikanta (injo) z nižjo srednjo šolo. za vodstvo pogodbpne pošte sprejme takoj večja p^šta na Dolenjskem. Ponudbe z znamko pod šifro »Lepa bodočnost 200« na o?'as.ni oddolek »Jutra«. 46053-1 Služkinjo pridno in pošteno, z večletnim spričevalom sprejmem takoi. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 4S03S-1 Dobro kuharico sorejmem takoj v gostilno. Naslov v oglasinem oddelku »Jutra«. 40077-1 Gospodinjsko pomočnico z dobri™ spričevali, ki z ti a samostojno kuhati in opravljati vsa hišna dela, spr^jung zdravnik na, deželi v trajno služb«'. Na • «» pove oglasni oddflek »Jutra«. 490S7-1 Izurjena šivilja ta vgiak o vrstno delo. gre za 16 Din šivat na dom. Naslov v oglasinem oddelku »Jutra«. 49082-3 Beseda 1 Din; za dajanj« nasloiva ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukoLje, plačajo vsako besedo 50 pa-r; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Mesto gospodinje išče izobraženo in pridno dpkle s srednješolsko izobrazbo. zmotno vsega go-cpodinT+va. Nastopi lahko s 1. janirariem. Ceni. po-nndibn na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ponolnoma zanesljiva in iskrena«. 48991-2 ! Pečarji, pozor! Ako želite, da bodo Vaše peči res leipe. tedaj popravite modplp pečnie. katere Vnm na'bolje in najceneje inpravi konce^i-rfiiniranj mo. dolor. Pride t.vid.i v pod jetia. Ponudbe na oglasni oddplek »Jutra« pod šifro »Modeler«. 48523-2 | 3Zni$a£t &mo cene da nudimo cen), občinstvu ugoden nakup Francoščino kouverzacijo in gramatiko poučujem. Naslov v oglasnem oddelku. »Jutra«. 49051-4 Nemško in rusko govorita in teorijo se hitro vsi nauče po moji najboljši metodi. Informacije med 12. i.n 4. uro. Ljjitova, Re-sljeva cesta štev.' 18/1. 48747-4 Francozinja poučuje otrok^ od 5 leta dalje po 4 Din od uire. — Lča. po nizki ceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49073-6 Strojni inženjer vsestransko naobražen, z nekaj prakse, išče službo — Prvovrstne reference na razipolago. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Zrr^-žen 888«. 49156-2 Premosr, drva. koks prodaja Vinko Podobnik Tržaška aesta 16. tel. 33-13 mu tim Ogla« trg. značaja po 1 Din beseda: za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 8 Din. (6) Zobotehnik prvovrsten v zlatu in kavčuku, išče boljše stalno mesto. Ponudbe na oglas, iddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna moč«. Igrače vlak, kino. voziček hi punčko prodam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 49127-6 Iztezalno mizo lepo. orehovo, prodam. — Linhartov« 8. 49L12-6 TO Avto »Chevrolet« štiricilinderski, s 4 sedeži, reč gramofonov in plošč ugodno proda Kimovec & mM o I Co., Ljubljana, Tržaška c. 1 št. 10/1. 49042-6 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova «H šifre na 5 Dio. (9) Natakarica začetnica, pridna, poštena, zabavna in simpatična, lepe zunanjosti, išče službo. C«njene doipise na naslov: Minka Gorišek, Mokronog. 49027-2 tUce Burrougibis: Zložljiva postelja poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49038-6 Dve omari in umivalnik z ogledalom prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49050-6 Radio troe-iektronsiki, z novo ba terijo, akumulatorjem in zvočnikom, radi premestitve za 700 Din na,pno d.i j na Glincah X\J]2. 491:39-9 Avtoimotb ■ < . J ■ . - DRUGI DEL Polenovko namočeno, priznano najboljšo nudi delikatesa in špecerija Kovečič. Miklošičema cesta 34. 48409 Kompletne smučke za 100 Din. — Komipletne sanke in otroške smuči zastonj — kje? Berite oglas v nedeljo! 47074-6 Še nikdar tako poceni! Nov< portaible gramofoni 250 Din, damastni namizni prti 30 Din, platneni namigni prti, šest servijetov 90 Din, krasna Miklavževa darila, alpacca garniture, elegantna stilna nra 40 Din, kTtaSa Ka izsesavanje prahu 70 Din. Majhni obroki. Ommia, Dunajska e. št. 36. 49110-6 133. Otroške vozičke globoki, najnovejše »Mike od Din 650 dalj« -Trgovin« M Tomšič Sv Petra e. 53 46301 6 i Puhasto perje Ko je Tarzan stopil v svetišče, je razločno začutil, da se nplra čisto, čohano I. vrste 34 vanj mnogo oči. Iz temnih kotov je slišal smukanje korakov in Din- n- Tr,ff 24 Din. 5i Šepet glasov. Ena izmed soban v svetišču je imela sedem stebrov ^ #JT;eDill130ra^: in mnogo okraskov iz suhega zlata. Njegovi vojščaki so se stisnili šilja po poštnem povretju v gručo in jeli prositi, naj jih odvede nazaj na solnce. Bali so se L Bromovi«, kemična 8i duhov, ki so strašili v temi pošastnem kraju. j!*1'1 "iT* P^i«' Z»gret>, ric, ot. aK. lo Vsaka beseda 1 Din; z« dajanje naslova al'-za šifro pa 5 Din. (10) Avto ali motocikl rabljem — najboljše kupite ai prodaste potom avbo-tvrd>ke 0. Žužek. Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 11 49078-10 Avto »Ford« dobro ohranjen, po ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jn.t-ra« 4£>1£0-1O Kolesa u oesedo. Oglati »o-eijalnega značaja po 50 par beseda. Za da janje naslova ali v» šifro 8 Din, oziroma 5 Din. (lil) Moško kolo dobro ohranjeno poceni naiprodaj r Tavčarjevi al. št. 3/IH, vrata 8. 10.000 Din posojila potrebujem takoj, in plačam 1000 Din obresti do 1. maja 1933. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« p-'d šifro »Najllio!'še janustvo«. 49039-16 Hranilno knjižico prvovrstni ga denarnega za. voda. v zrip^ku preko Din 100.090 n.ud;m na h;i>otrko proM prvi vknjižbi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »100< 48998-10 Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov ku nim p-oti takojšnjemu pla eilu. Na željo tudi za rotiram Ponudbe na p^druž nico »Jutra« v Maribora i>od šifro »101«. 49007-16 Brezobrestna posojila za odkup dolga nakup tn zidavo podeljuje »Kreditna zadruga« LJubljana, poštni predal 307. Sprejme zastopnike! 298-16 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova aii t» šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 nar; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Žično vrv (Drattseil) 10—15 mm. 50 m doigo k upi Štele, Perovo pri Kamniku. 4S976-7 Štirikolesno dirco (vo-ziček) kupim. Pleteršni kova 26/11. 48949 7 Hidravlično stiskalnico (preSo) kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 48855-7 Blagajniški pult za knjige, ognja varen, ali lažjo blagajno kupi Lavrlč, Cankarjevo nabrežje št. 1. 49067-7 Parni kotel nekomcesioniran, in vakuum črpalko na pogon kupi Eršte Maks, Tržaška c "s ta 51, Vič pri Ljubi ja-49090-7 Vrata leseno steno, zavese, zrcalo. preproge in knjižno omaro kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vrata«. 49146-7 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova aH za Šifro pa 5 DLn. (20) Pievzamem hipoteko ali kiifrm posestvo, na katerem je vknjižena Kmet-ska pisojiftiica' ljubljanske oikilice. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerne obresti«. 48977-20 Parcele na Bledu prodom rudi proti vložnim knjižicam. — Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod »Praštediona«. 48961-20 Umetni mlin z d/ibro idočo gostiil.no ln majhnim posestvom, v cen trn D-avsk<'go p0-'.'8 pro d.-.-n. V hiši je vodovod in elektrika. Pn-nudbe no podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »650.000«. 4S425-20 Irvanredna prilika! Po zelo nizkih cenah so naprodaj trgovske in stanovanjske bišp, gostilne i.n iovb'1. Jančar, Sv. Petra cesta 27. 49072-20 Dvostajpovani hiša P'j.pra\Tna za vsako obrt. na pm-metmi cesti naprodaj. Naslov v ogabnem oiKieiitu »Jutra«. 49096-20 Garažo za 1 tovorni in 1 osebni avto, v sredini mia 7. 49118-20 Bespflatno popis knča i posjpd« za proda«' razaiilie »Daruvarčan« — Damvar. 401.1S-20 Nad 100 hiš vFakoor5.tniih. v Ljubljani in na deželi proda realitet nj pisarna Grašrk Jože. Ljubljana. Masarrkova 12 (palača Vzajemme zavarovalnice). 49'j!4-20 Gostilne, mline parno pekarno, ža^ro, gozdove. in hHše prodajs Po sredovalnica ▼ Mariboru. Frančiškanska nlic« št. 31 49« 6-30 Dvostariovanj. hišo elektr. razsvetljavo in vrtom ter studencem, takoj lMrod/tio prodam. Vprašati: Pobi-ežje-Maribor, Cest« na Brezje 42. 49M0-20 Lokali Vsaka beseda I Din. ta lajanj« naslova ali ta šifro ps 5 Dm. (16) Vtažne knjižice ljuibljamsklih denarnih zavodov kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jatra« pod šifro »Gotovina«. 49003-10 Opekarna KM-z-n večjega trga, brez konkurence, proti plačilu denarni knjižici na proda j. NaWor t aglasnem o-ddelbn »Jntn«. 40029-20 Kupim K del vile aili hiše (3—4eobno kompletno stooo vanje) v Poljanskem okraju, na Mirjn ali ob Dunajski ee®tn. — Ponudbe na oglas, oddelek »Ju4,ra« pod šifro »R. 5.« 48309-20 Stavbno parcelo nasproti kolodvora v Litiji prodamo tudi proti v'ožniim knjižicam. — Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kreditna«. 49:ia?-20 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslona ali za šifro p« 5 Din. (IV) Lokal in skladišča v prometnem kraju v Ljubljani oddam takoj ali * 1. januarjem. Pismene pom-ud-be n« ogl. oddelek »Jutra« pod »Ugodma priložnost«. 46694-19 Lokal z velikimi izložbami, v sredini mesta, na iro-metnl to :Ki, oddam s 1. decembrom t. 1 v rajem. Nas'ov v oglaa-cem c 4S787 ?! Dvosob. stanovanje komfortno, v centrn mesta oddam v najem s 1. febro-arjem 1933. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 487£S-21 Trisob. stanovanje lepo urejeno, na prometni ulici takoj oddam v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48789-21 Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo t srodinii mest«. Naslov pove ogiasni oddelek Jutra. 49126-22 Stanovanje Vsaka be-seda i Din; »a dajanj« naslova aH »a iifro p« 6 Din. (21) Trte ob. stanovanje soočn-o. s kopalnico, -za obrtmo fcolo oddam takoj. Naslov r oglasnem oddelku »Ju.tra«. 49049-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom in kopalnico, v lopi solnčnd leg-i. z vrtom oddam v Herbeirs>tein-ovi nlioi 18, pri Stadionu. 49056-31 Trisob. stanovanje elektriko in plinom oddam s februarjem v Gledališki nJici štev. 2/L 4S971-31 Trisob. stanovanje kuhinjo in pritiklinami, v I. nadstropij u takoj oddam v Strelišbi ulioi 29. 49062-21 Novo obed nioo poceni prodam. Naslov v oglasuem oddelku »Jutra« 4611-48-12 Oblačila Trg. oglaa po 1 Din beseda; u dajanj« naslova ali La šifr« 5 Dir Ogiaii »oeialnegm ina-4*ja vsaka beoeda 60 par; ta dajanje naslova a" w iifro 6 Dia. (18) Oficirski plašč (•pelerina) akorai nova poceni naprodaj. Na»iov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49087-13 2 ženska plašča modrega i® rjavega, » krznom. dnb*o obran joaa in moški površnik športni, po ni«W eeni na prodaj Pred SioRjo 21/in levo. 4aia8-lS Dvosob. stanovanje s kabinetom,- vsem kom-tortom in centralno ku.rja-vo, solnčno, takoj oddam v Levstikovi iriicd št. 35. 49943-21 2 lep* stanovanji dveh sob in pritiklin, v Kosezah 38 takoj oddam. Pojasnili a v advokatski pj. saimi v Gosposki tli. 3/1. 48857-21 Trisob. stanovanje v bližini banske uprave, v 3. nadstropju, oddam s 1. februarjem. — Ponudbe pod »Udobno« na ogl. odd. »Jutra«. 43690-21 Dvosob. stanovanje elegantno in solnčno, z vsem komfort.om oddam s 1. februarjem. Informacije na Tržaški cesti štev. 49102-31 rrisob. stanovanje lepo, s kopalnico in verando (brez mrčes) takoj oddam čis.tii stranki. Naslov pove oglasni oddelek »Juitra«. 49003-21 Enosob. stanovanje podiprMi&no takoj oddam v Einsipielerjovj u'ici 31. 49104 2-1 Dvosob. stanovanje e kuhinjo in pritiklinami, parketom, el-ektriko in v»>-do-vodo.ni poceni oddam v gornji Šiška štev. 205. 49116-01 Trisob. stanovanje e kopalnico, proti nizki najemnini oddam na Tyr-ševi (Dunajski) cesti 99. 49135-21 Lepo stanovanje eno-, d'vo- ali trisobno, t lepim vrtom, event. tudi celo hišo s 4 »obami o d d a, m pod Rožnikom takoj ali pozneje. Naslov pov« oglas, oddelek »Jutra«. 49150-24 Vsaka beseda 50 par; sa dajanje naslova aH za iifro 3 Din. (21-a) Za 380 Din oddam le^*o enoeobno f ta novanjo s pritiklinami v Mostah. Nariov v oglas, oddelka »Jutri«. 49024-21 Pristopajte k Društvu stanovanjskih najeamaikov, Vegova o!. 8. 373-31 Solnčno stanovanje komfortno (3 vhodi io 2 predsobi), oddam takoj aii s februarjem, ozir. maiem v Gledališki ulici Štev. 4. VrSK. Telefon 33-04. — Podnajemnike dovolim. 49*07-31 Stanovanje dveh majhnih ali ene velike sobe, kuhinje in pritiklin. solnčno in čisto, v centru mesta išče upokojena samska učiteljica za februar aH poznej«. Ponudbe z navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prijazen dom«. 48958-ei/a Sobo s kuhinjo v ceni 200—230 Din, suho, iščeta m'ada zakonca. Ponudbe na oglasoi oddelek »Jutra« pod šifro »Januar« 48979-31/a Enosob. stanovanje v centru mesta išče samostojna, zelo n.irna gospa od februarja do maja. Plača za pol leta na,prej ali dalje. Ponudbe na ogasnl oddelek »Jutra« pod šifro »Točna plačnica 30«. 48710-31/» i ff» !!ZA MALO DENARJA!! VAM DA VESELJA NAŠ MIKLAVŽ NAŠE GESLO JE: kvaliteta, velika izbira, cene! Nogavice: otroške ........ ženske ...••««« ,, močne..... moške ........ „ volnene..... Rokavice: otroške......... ženske ........ moške triko...... ženske usnjene, podložene . i moške „ ..... srajce . . . „ bele „ barvaste spodnje hlače ovratniki . . kravate . . I. Fotl Din 4.- 6.50 >> 9.— JI 4.- 10.- Din 12.— >> 15.— >> 65.— 75.- Pletenine: otroške vestije .... ženske ,, . . . • moške „ . . . , moški šali . . . , , , čepice filc ....... damska garnitura šal in čepica . , . . , Konfekcija: damski plašči šport . . . s kožuhom , >> . . naramnice • • . • ženfko perilo: reform hlače...... srajce dnevne..... „ nočne . žepni robci . Steklo: nastavki za pecivo in sad sklede za kompot . . . » „ „ 3-delne ,, „ „ male . krožniki za pecivo . . liker servis ..... gardiniere ...... Porcelan: garnitura za črno kavo . „ belo kavo . 5» ,, caj ... jedilna garnitura za 6 oseb kompl....... garnitura za sadje . . . Din Z >> 35.— >> 55.— »» 40.— 10.- 9.- >> ii.— Din 16.— 5> 25.— 65.— » 3.— n. b Din 17.50 j> 14.50 >> 22.— j.50 3 j> 25.50 32.— Din 90.- >> 13©.- JJ 130.— >> 390.— 50.- čevlji: otroški od 21—25 . , . dekliški od 29—35 . . . deški od 31—39 . . . . ženski špang rjavi in črni . „ s krupon podplatom moški s krupon podplatom copate z zaponko za otroke „ „ „ „ dame „ za gospode .... snežni čevlji ženski z bar-žunastim ovratnikom . . galoše za gospode . . . Din 30.— >> 70.- 75.- » 17.- ff 22.- r* 45.- Din 295.' » 450.- Din 23.- »> 55.— ft 75.- >» 60.—' ff 85.— » 98.— 24.— j? 32.— >> 42.— 89.- 99 55.- Keramika: vaze . . . 7*5$ 9.—, 10.—, 15.— pepelniki.......Din 16.— doze za puder...... China srebro: 19.- nastavki . gardiniere . bonboniere ......Din JOe— 85.-55.— ... 99 99 Taške: damske, kombinirane. . . Din 18.' 99 z ročko . manikire . . . . šivalne garniture . kovčki..... » M 99 26.— 25.- 65.-13.- VeCi&a i$6ita vsa&ovibmh tgiae po najni$iili cenah TRGOVSKA HIŠA LJUBLJANA Stritarjeva ulica 1-3 Mestni trg 26 Sobo odda Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslov« ali za šifro 3 Din. (23) Prazno sobo oddam na Mirju v Ver-stovškovi ulici St. 3 mirni solidni osebi. 49030-33 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, z eno ali dvema posteljama, blizu tramvaja počen-; oddam v Sp. 5;ški, Cernetova ul št. 31/1-4. 49064-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam boljši osebi. Naslov pore oglasni »ddeiek »Jutra«. 4905S-33 Opremljeno sobo zračno in svetlo, t elektriko ter posebnim vhodom, v bližini vad-nice na Res-Ij-evi c-etji takoj oddam «o!idnem.u gospodu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 49UU0 Opremljeno sobo po zmerni ceni oddam stal- mi in boljši go*pod;čni v Goiui[K>vi ulici 3/1, vrata 4 49034-23 Opremljeno sobo s posobrrm vhodnm in hrano ali brez oddam na martinčki cesti št. 24/1 — desno. 49094-23 OpremUeno sobo event. tudi prazno, v centru mest« oddam g 1. de-remibrom zakoncema ali boljšim gosp. Naslov pove >>g'asni oddelek »Jutra«. 49079-23 Prazno sobo veliko in svetlo, s posebnim vhodom, za 350 Din akoj odda J. Kurilj, Mestni trg 5/II. 40106-23 Preprosto sobico z vso oskrbo oddam po nizki ceni im sprejmem gospodično kot sostanovalko vso oskrbo. Sv. Petra nasip 43. 49009-33 Na stanovanje prejmem takoj dva solidna gospoda v Mostah — Koroščevj ulica štev. 13. 49101-33 Zakonskemu paru z lastnim pohištvom, vsaj posteljo, ali dvema gospodičnama odda sobo z vso krbo sam-ostojma gospa. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dom«. 49065-23 Sobo poseb. vhodto-m, elektriko in parketi, ervent. e klavirjem oddam eni aH dvema solidnima osebama na Taboru št. 5/1, desno. Lahko tudi takoj. 49122-33 Separirano sobo takoj oddam v centru meta — Staxi trg št. 26/1. 49130-23 Separirano sobo lepo opremljeno, oddam solidnemu boljšemu gospo-dn ali gospodični na R beljeni cesti štev. IG/Tt levo 401S3-23 Sostanovalko po ugodit« ceni sprejim«m vso oskrbo k domači hčerki na Starem trgu 19,1 levo. 49124-23 Opremljeno sobo solnčno in čisto, s posebnim vbodom in elektriko oddam boljšemu gospodu a i gospodični v Gorupovi ulici štev. 3/UI — de^rvo. _ 49152-23 Opremljeno sobo s sou,po-ral.o kopalnice oddam na Masarvkovi e. 12 (Vzajemna zavarovalnica) III. nadstr. 49147-23 Lepo sobo s centralno kurjavo oddam stalnemu gosjiodu na Miklošičevi cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 49149-23 Separirano sobico poceni oddam 4 15. decembrom. — Sprejmem pa še nekaj abonentov na dobro domačo hrano po 12 Din dnevno, fcitnvkova ?t. 17. pritličje (Cesta v Rožno dolino). 49005-33 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam solidni os-ebi. Priv oz i/l I. desno. 49044-23 Opremljeno sobo solnčno, lepo, s posebnim vbodom in souporabo kopalnice oddam dvema boljšima gospodoma. Po izve se na Miklošičevi cesti 10/11 desno. 43t*W-d3 Opremljeno sobico s posebnim vbodom in ] elektriko oddam s 15. de. cembrom v Sp. Šiški, Jer nejova cceta štev. 241. 49091-33 Sostanovalca ali »ostanovako sprejmem v zračno sobo z vso oskr bo in na d«bro domačo hrano po nizki ceni. — F!or'enč:č, F!orijan«ka ul. št. 19/11. 49083-23 Opremljeno sobo čisto, v centru mesta oddam solidnemu gospodu. Naslov v o-g.asneim oddelku »Jutra«. 49088-23 Vsaka poseda 50 par: za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23-a) Čisto sobo s posebnim vhodom. eVfe. triko in parketom oddam takoj na Friškovcu št. 4 — blizu kolodvora in Tal»ora 49045-23 Sobo oddam zakoncema ali dvema gospodoma. Kogovšek, Lju'bl:ana VII, Celovška c. št. 68. 49046-23 Komfortno sobo e'«gantno opremljeno, iščem z« tak-oj. ponudbe na og'asni oddelek Jutra pod »Separirano— center«. 49:57-2.1 a Dopisi Sobo oddam solidnemu gospodu tik Nunske cerkve. Naslov pove oglasmi oddelek »Jutra«. 49084-23 2 opremljeni sobi lepi, vezami, z vhodom s storrmjic, v centru mesta oddam, event. tudi prazni za pisarno ali ordinacij«. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«. 48955-23 V sredini mesta oddam eno ali dve veliki in solmčni prazni eobi —-prapravnd za ir»=arno aH zdravnika. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 48863--J3 Separirano sobo lepo opremljeno oddam bol'S in stalni osebi na Taboru 5/1. 49025-23 Elegantno sobo solnčno. z 2 posteljama rn posebni«® vhodom, 1 izbor no domačo hrano takoj oddam na Aleksandrovi oeeta št. 4/HL vrata 15. 49005-33 Dve prijazni sobi solnčmi, oddam. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra« 43967-23 Prazno sobo kabinetom takoj oddam Pleiteršnikovi utici 24/11. 4S334 23 Opremljeno sobo snažno, sere.rira.no, solnčno, oddam boljšemu m solidnemu gospodu na Mirju Naalov v oglasnem oddelku Jutra«. 48933-23 Sostanovalca hrano ali brez sprejmem diijaku šeetošolen. Soba je dnevno kurjena. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 48929-23 Opremljeno sobo oddam takoj na Mir ju — Groharjeva 5. 49145-23 Na stanovanje sprejmem stalnega gospoda 'i gospodično v centru mes-ta. Soba je lepa, velika, lepa im zračna. Franja K o m a n. Cankarjevo nabrežje 7/H. 49153-33 Sobo prijazno opremljeno oddam Naslov v oglasnem oddelku Ju-tra«. 49154-33 Dve prazni sobi veliki, pripravni za pisarno, oddam v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49195-23 po, prazno sobo soliičiroo, oddam takoj ali pozneje v vili ob Tivoliju blizu Vrtače — Cesta v Rožno dolino štev. 14. 49158-33 Na dobro hrano rm željo tudi na sta no vaje počen; sprejmi« Sajo-vic, Sodareka steza št. 6. 49151-23 Opremljeno sobo lepo, separirano, takoj od dam enemu ali dvema gospodoma na Poljanski cesti št. 18/11. 48877-23 Pisarniške sobe na prometni cesti v »redi-n! mesta oddam v najem s 1. februarjem 1933. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 48791-33 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam. Mestni trg 7/1 event. »e opremi. 48594-23 Opremljeno sobo oddam s 1. decembrom na Tržaški cesti IT/I, levo. — Ogledati med 12. in 15. uro 49066-23 Lepo sobo 9 posebnimi vbodom oddam 2 gospodom« ali gospodičnama na Dunajski cesti št. 88/11. 47075-23 Sostanovalko »prejmem po nizki ceni v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 49092-23 V*aKa beseda 2 Din: za dajanj« naslova ali šifre pa 5 Din. (34) Božič Pišite pismo na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Božič« in sporočite kam naj javim svidenje. 49055-34 Tovariša inteligentnega gospod« za skupne izlete in izprehode išče giospo dična srednjih let. Dopise na oglas, od delek »Jutra« pod značko »Tovariš«. 48749-24 Kovčeg-gramofon zelo dobro ohranjen, e pl-o ščami. pripraven za gostil 110, ugodno na proda., na Dvornem trgu št. l/II nad 48834-26 Ženit ve Vsaka beaed« ž Din: za o-janje nasJova ali šifre pa 5 Din (26) Gospodična izobražena « -KnujiKi Din. želi poročiti dobro sitni'« nega gospoda ali višjega državnega uradnika. Ponudibe na og asmi oddeiek »Jutra« pod »i6—38 let«. 49100-25 Mlajša gospodična skromna im prijetna, z večjim premoženjem, želi sjmi-z.natj državni gu lusiužben ca — gospoda z lepim :n energičnim nastopom. v starosti 18 do 4.1 lt> t. s 4rt.00ri Din. v svrho poroke. Ločenci fek'.juč' ni. — Ponudbe na o-g!as. oddelek »Jutra« pod »Vesel e do hiše in trg.«. 49C>Sl5-25 vsaka heseda ] Din; za dajanje na«lova ali za Vfro ru, 5 [>in '»n Prevajanje razne jezike, pisma, ponudbe, razmnoževanja in prepisovanja prevzame takoj pisarna »Uviz«, Tyr5ova (Dunajska) cesta štev. io I 58:3-30 Vsaka t»st-ila 1 Din; za dajanje naslova ali ■a šifro p* 5 Din. (31) Prosim dotičnega. ki je v sobot« dne 26. t. m. pomotoma zamenjal aktovko v čakamic: zobozdravnika dr. Obake na Miklošičevi cesti, da jo prnese nazaj, radi važnih dokumentov — kjer dobi svojo ak'ovko. 48985-31 Dotičnega gospoda k; je pomotoma zamenjal črn-"> zimsko suknjo dne 30. nov. ob 8. zjutraj v brivnici Gjud vljudno pros-rm. da .a v) svoj nas'ov. odno-no. ia isto prinese v brivnico nazaj. kjer dobi svojo. 40'19".-31 Preklic Tovama ksa »Tr:g'av« d. z o. z.. Klanec pri Kranju objaivia. da je preklic od 22. nov. ; 2. uri popoldmo se vrši dratba v garaži družbe »Tnumph-Autjo«, Celovška cesta 38 tovorn-f-ga avt-o-mobi'a znamke Au«tr>o-Fiait trip 2 DR 4cilindereki, 1-tomsko tonežo. prav dobro 0'hranjen. Kupcd se vabi o ln se je glede pojasnila obrnili na naslov Rudo f Ko-kal-j. Ljubljana. R:ms 10—» ia— ia—, 20-. 20.—■ 15.—• 30--» 23*—» 25^ 20u—» Miklavž in Božiček ne razume. Bistvo otroške mladosti je zahteva sreče m veselja in svet, naj bo še tako trd in skop napram odraslim, mora otrokom to nuditi. Marsikatera dobra mamica in sta v velikih skrbeh, na kak način bosta mogla Miklavž in Božiček v teh hudih časih osrečiti njihove malčke. Kakor vedno doslej, tako tudi tokrat radi prevzamemo del teh skrbi nase, K osrečevanju mladine smo radi ob vsaki priliki prispevali po svojih močeh in poskrbeli smo tudi letos, da Miklavžu in Božičku ne bo težko oskrbeti primernih darov, med katerimi ne bo manjkalo mladinskih knjig, ki prineso v vsako družino toliko nedolžnega veselja in sreče. ~ * Knjige „Jutrove" mladinske Knjižnice, ki nudijo Dtirokosi* poln k©£ veselja in radosti in fih na zimo pri* jetno umirijo, so sledeče: P rt god s porednega Bobija Sinko Debelinko Prigode gospoda Kozamuri 'a Janko in Stanko Sk ai. Cmok tn Jokica Bratec Branko tn sestrica Mic. Samico tn J oko Osd gospoda Kozamurnika Vrtuunrček in Silonoska Poptins Pri odjemu rseh 10 knjig Din 9U.—, poštnina Din 7.— Pri odjem« 6 knjig Din 60.—, poštnimi Din 5.— Pil odjemu 4 knjig Din 44.—, poštnina Din 3.— Poocunenu knjiga »tane Din 12.—, poštnina Dm Z— Naši romani so kot filmi najbolj napete ln razburljive zgodovinske in fantastične vsebine. Nobenih dolgočasnih opisovanj. Napeti in razburljivi dogodki, katerim sle-dijo zopet dogodki polni prisrčnosti in vzgledne junaške ljubezni, se vrstijo s kinematografsko hitrostjo. — Naročite si jih takoj po naročilnici ali pa v najbližji ffJutro' vi" podružnici, da ne boste prepozni. Podružnice „Jutra" se nahajajo: v Mariboru COosposka ulica), v Celju (Kocenova ulica 2), v Trbovljah, na Jesenicah in v Novem mestu. (Jpratništvo Jutra" v Ljubljani. Podpisani naročam sledeče knjige: Skupino L, IL, UL, IV., V, VL t«.........Din_ Posamezne knjige:__ _ Poštnina Skupaj . * JL. Din Iznos sem vplačal pri podružnici .Jutra" ▼ iznos sem nakazal po poštni položnicL — Iznos nakaže m, ko prejmem poštno poloiatea. Nenstrezajoče prečrtajte! Knjige pošljite na naslov: O. TU Rotmant Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil 79. . . . priletel ba* na kolena neke gospe, ki te sedela s »rojo prijateljico r nihajočem Jšlničku. Obe dami 8» se ustrašili, da nikoli tega. G. Th. Rotman: Janko in Stanko 6. Th Rotman: Osel gospoda Kozamurnika Skozi eno izmed odprtih oken sta zletela naravnost v dvorec. Tam je zadovoljno sedel stari bogataš in pušil vodno pipo: SST1 SSTI Tedajci pa so se zganili zasto-ri; slišal je skok, toda r.del ni ničesar. Toliko, da ni od strahu izgubil copate. »Ali boste takoj izpustili ubogega najemnika in njegovo ženo?« je kriknil Stanko s kar moči strašnim glasom. — »Ne, najprej morata plačati najemnino,« se je zadri stari hudobnež, vendar mu je bil glas dokaj bo- Reskt šahoma sa Je •dlomil esl kw eg- raj«; osel ia ros sta sadenski zletela p* lepih talipanih in tisti mah, ka Ja gospod Kosamurnik dokonfal sroj govor, sa Je trahl sasal ras pomoL GL Ul Rotmant Kralj Debeluh in sinko Debelinko Debelak ta Debelinko ste rtfela b (te *la aa Jelem. Prižli sa do majhne kUBee; jf» Je s palico potrkal aa rrate ia rollk raeak Jo stopil na prag. »Prepelji te dra palčka, brodnik,« je velel doktor Vohljal in je flatel prerozaiae. G. Th. Rotman: Bratec Branko In sestrica Mlca (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) paiiP77 sfial si se le, da ti ne bi navili ure, pa si hotel poiskati sestrico, preden se vrneta roditelja domov. Tako blizu si bil pri očeta in materi in vendar si se splazil ob njija kakor ta« ia se M igrat s razposajenim*