Luiuuj.kri6s.it ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajurt®spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662196 Filiale di Udine TAXEPERCUE 23100 Udine TASSA RISCOSSA Italy St. 24 (1258) Čedad, Četrtek, 23. junija 2005 novi tednik Slovencev videmske pokrajine L'EUROPA t MORTA DOBBIAMO USCIRNE j 7 E DOVE VAI? H |N AFRICA? Festa di fine anno, venerdì 17 giugno, per i piccoli della materna e quelli un po’ più grandi delle elementari della scuola bilingue di S. Pietro al Natiso-ne. Una festa aperta a tutti, genitori e amici, anche per sottolineare il raggiungimento del ventesimo anno di attività da parte dell’istituto. Non sono mancate le recite, le esibizioni (particolarmente apprezzata quella dei Tambours de Topolò) ed i momenti di I svago. segue a pagina 7 y_saboto v Oblici an Gorenjem Tarbiju smo užival s starimi an bogatimi navadami Krancelji an križi za Sv. Ivan Pobuda “Sriednje pomlad”se zakluči donas, 23. junija s koncertom Tinkare an s kriesom »kazala tu-w Novi Gorici Lipa okažjun za pražantat bogatijo naše datine “A se zmisleš, kuo je bluo, kuo smo runal ankrat?”, an grede Zene so ZaCele dielat krancelje an križe. V saboto smo tuole vidli v Oblici, popudan, an buj pozno v Gorenjem Tarbju. Protagoniste tele inicijative, ki je bla organizana v okviru pobude “Sriednje pomlad”, so ble žene, še posebno tiste buj v lieteh, ki nosijo v sebe bogate spomine an znanje iz ljudske kulture. beri na strani 6 Bilingue, la festa e 1’arrivederci naših judi. Wže pojiitre naši briisarji ziz krosrni anu ziz bi-Cikleti ni so lòpu pokazali njeh delu. Jiidi so je Čakali ziz škarji, ziz nuZiCi anu drugi racami anu dan po botu ni so Čakali dardu ko ni niso jin nabrusili wsò. Na ne denest pojiitre so bili wže pront pa ti rozajanski plesawci lòpu ublicine ziz temi starimi ublicili. Ni so plesali ta-na gurici ta-prad judmi anu pa Ci grelu močnu suncè, jiidi so ostali ito za je gledat, da kaku ni plešajo anu Cot, da kaku ni lòpu pujajo. Tu-w municipihu na vi-danjè je bilu kazanje litratuw od Lorenzine Di Biasio “Pravimi no pravico” anu kazanje od briisarjòw. Lorenzina na je litratala naše te stare. Jiidi ka ni so pragnali to viliko mizerjo anu to viliko fadijo ma wsò isò ni so Zivili ziz vasajo. Isò sa mòre lehku videt, ko sa gleda ise lipe litrate, ko so gleda njeh òCi, ka ni nan dijo karjé rici. (In) beri na strani 9 W saboto 18 dnuw jiinja Rezija jé se pokazala tu-w Nòvi Gurici. Isa to jé bila na lipa okažjun za pražantat bogatijo od naše duiine anu od Revija Le tre Venezie, ki izhaja v Trevisu s ‘podružnico " v Pordenonu, je tokrat posvečena Čedadu in Nadiškim dolinam. BERI NA STRANI 3 Martedì scorso nella sala consiliare di San Leonardo si sono poste le basi per il gemellaggio tra il comune valligiano e Bàlteni, in Romania. LEGGI A PAGINA 4 ^assemblea approva all’unanimità un ordine del giorno La Comunità dice no all’elettrodotto ma con l’intesa dell’ultimo minuto Alla fine l’assemblea della Comunità montana Torre-Natisone-Collio la sua contrarietà alla realizzazione di un elettrodotto che attraversi le Valli del Natisone l’ha messa nera su bianco, ma con una fatica ben maggiore di quella prospettata. L’idea di un mese fa, quella di affidare la redazione di un documento congiunto al gruppo formato dall’assessore Piergiorgio Domeniš ed ai consiglieri Giuseppe Marinig e Paolo Marseu, inspiegabilmente non ha dato i suoi frutti, e così all’assemblea di lunedì 20 ognuno ha portato la sua proposta. E’ stata così necessaria una pausa dei lavori per arrivare all’ordine del giorno, poi votato, all’unanimità. (m.o.) segue a pagina 2 S. PIETRO AL NATISONE • ŠPETER 26 giugno ■ junij MOSTRA - MERCATO DELL'ARTIGIANATO ARTISTICO RIEVOCAZIONE STORICA E DEI PRODOTTI TIPICI DELLE VALLI DEL NATISONE ARENGO GRANDE DELLA SLAVIA RAZSTAVA - PRODAJA OBRTNIH IZDELKOV NADIŠKIH DOLIN VELIKA SOSEDNJA NADIŠKIH DOLIN Četrtek, 23. junija 2005 2 Documento unanime dell’assemblea decente montano No all’elettrodotto ma in zona Cesarmi IR "Ml I e F® dalla prima pagina Per Domeniš i tre documenti dicevano “sostanzialmente la stessa cosa”, non così per Marseu, sindaco di Torreano e consigliere di minoranza, secondo il quale in quelli proposti da Marinig e dalla giunta non si esprimeva esplicitamente la contrarietà all’elettrodotto. Marseu, quindi - e con lui il gruppo di centro-destra -non l’avrebbe votato, facendo mancare così l’auspicata unanimità su un tema “caldo” e importante per il futuro del territorio. Le proposte si differenziavano anche nella richiesta di una contropartita finanziaria in caso di realizzazione del progetto, ipotesi avanzata da Marinig ma mal digerita da altri consiglieri. Alla fine ne è uscito un documento che pare avvicinarsi più alle attese di Marseu. La Comunità montana con esso chiede tra l’altro agli amministratori regionali di assicurare che gli enti locali verranno chiamati a dire la loro al mo- mento delle scelte, e che la Regione sostenga ed incentivi progetti di sviluppo socio-economico per quest’area montana, (m.o.) Personale, primi passi p [ Con 15 voti favorevoli, 5 astensione e 2 voti contrari (Paolo Marseu e Mario Strazzolini) l’assemblea della Comunità montana ha approvato lunedì il bilancio consuntivo del 2004. Un documento contabile che rivela, secondo l’assessore al bilancio Loris Agosto, un ente “abbastanza in salute”, che però risente della forte presenza di residui attivi e passivi, eredità degli anni passati, anche se per i primi l’esecutivo, ha affermato Agosto, ha già iniziato un lavoro di “pulitura”. In primo piano anche le spese per il personale, che ammontano al 54 per cento delle spese correnti, “dato abbastanza elevato”, ha detto Agosto. Ma sulla questione dei 32 dipendenti il direttivo guidato da Adriano Corsi ha assicurato che sta iniziando a mettere mano, per arrivare ad una riorganizzazione del personale auspicata da più parti. In sede di discussione, Giuseppe Marinig ha lamentato tra l’altro “i ritardi negli espletamenti dei contributi, da attribuire alle lungaggini della Regione” ed ha criticato ancora una volta il metodo di finanziamento dei fondi previsti dalla legge di tutela per la minoranza slovena. Marseu ha segnalato la carenza di progettualità e la presenza di un avanzo di amministrazione modesto (poco più di 13 mila euro) che potrebbe mettere in difficoltà l’ente. Il presidente Corsi ha ricordato come il 50 per cento del Fondo montagna va ai contributi per il riscaldamento ed il commercio, lasciando così poco spazio ad interventi progettuali. Tra le altre delibere approvate dall’assemblea, anche la convenzione a titolo gratuito con il Comune di Pul-fero per la gestione del Centro per l’osservazione e la valorizzazione dell’area naturalistica del comprensorio di Antro, gestione che, ha chiarito il sindaco di Pulfero Piergiorgio Domeniš, sarà affidata alla locale Pro loco. Pisnxo iz Kima Stojan SpetiC 'I Romanu Prodiju je treba priznati, da je kakor maček. Vržejo ga s strehe, on pa ti pade na noge, vstane in gre naprej. Zdelo se je, da ga je Rutelli spravil v kot brez izbire. Vsaka izbira bi ga namreč prisilila, da se odpove vodilni vlogi v levem centru. Ce bi namreč razbil Marjetico in se dogovoril z Levimi demokrati za Oljkico - kakor predlog o skupni listi reformistov že imenujejo rimski novinarji - bi ga demokrščanski del Marjetice ne priznaval več kot premierskega kandidata. Kvečjemu bi mu lahko ponudili rezervo, izvolitev na Kvirinal, ko Ciampiju zapade mandat, da bi sam nato podelil novemu mlajšemu premierskemu kandidatu nalogo, naj sestavi levosredinsko vlado, ki mu ni bila usojena. Govorilo se je že, da sta premierska kandidata Vel- troni ali Fassino. Za to rešitev naj bi delal D'Alema, ki ga v Rimu obtožujejo, da je rovaril za kulisami in priganjal Prodijeve pristaše, naj vendar prekinejo odnose z Rutellijem in krščanskimi demokrati pod Marjetico. Razkol v stranki je bil ta-korekoč na dlani. V senatu je Willer Bordon namrščenih brk že prešteval, koliko senatorjev ima, da bi oblikoval novo skupino Prodijevih pristašev... V zbornici je prešteval najzvestejše Negus, kakor ironično imenujejo Prodijevo desno roko, profesorja Artura Parisija. Pa je Prodi nenadoma sklenil, da vzame igro v svoje roke in preseneti vse, tudi najbolj prekaljene poznavalce rimskih igric. Začasno se je odpovedal Oljkici in razkolu v Marjetici, se srečal z glavnim nasprotnikom Rutellijem in sporočil, da bo jeseni priredil primarne volitve. Tiste primarne volitve, ki so jih voditelji leve sredine po uspehu na deželnih volitvah maja letos soglasno odpovedali, češ da je Prodi itak njihov nesporni voditelj. Prodi bo tako na primarnih volitvah pridobil ljudsko legitimacijo, ki jo potrebuje kot voditelj koalicije, ki sedaj nima lastne stranke, pa je tvegal, da bi bil talec zaveznikov. Ce ga volilci potrdijo na primarnih volitvah, ga ni vraga, ki bi mu oporekal vodilno vlogo. Kdor mu sedaj nasprotuje ve, da se mora z njim pomeriti pred volilci leve sredine in tvegati hud poraz. To velja predvsem za Rutellija, medtem ko je Bertinottijeva kandidatura zgolj politična folklora. Sedaj se morajo voditelji Zveze dogovoriti le o tem, kdo naj ima pravico do udeležbe na primarnih volitvah. Nekateri zagovarjajo primarne volitve, na kateri bi sodelovali samo izvoljeni občinski, pokrajinski in deželni sve-tvalci, drugi pa, naj na primarnih volitvah sodelujejo vsi simpatizerji leve sredine, ki si to želijo. Skratka, vsak bi imel pravico, da gre na improvizirano volišče, plača majhen prispevek za organizacijo, se vpiše v se znam podpornikov leve sredine in nato odda svoj glas premierskemu kandidatu, ki mu je bolj pri srcu. Tako bi bilo najbolj prav in demokratično. In ne samo pri izbiri kandidata za premiersko mesto. Nova poteza Socialnih demokratov Predsednik Socialnih demokratov (SD) Borut Pahor je predstavil člane sveta predsednika SD. Gre za ekipo ljudi, ki želi storiti nekaj dobrega za Slovenijo v času, ko se zdi, da se je slovenska politika začela ukvarjati s premalo pomembnimi stvarmi, osrednje pa pušča ob robu, je ob predstavitvi sveta pojasnil Pahor. Politiki in javnosti želijo vrniti glavne, strateške prednostne naloge v ospredje pozornosti. Slovenija je namreč po vstopu v Evropsko unijo pred vprašanjem, kako bo zagotovila pospešen razvoj oziroma povečala svojo konkurenčnost in hkrati zagotovila socialno stabilnost ter se na ta način umestila v “Evropo prve hitrosti”. Svet predsednika SD sestavljajo svetovalka za zdravje Julija Bizjak Mlakar, svetovalec za javno upravo Bojan Bugarič, svetovalka za delo, družino in socialne zadeve Andreja Cmak Meglič, svetovalec za finance Vlado Di-movski, svetovalec za šolstvo in šport Andrej Fištravec, svetovalec za gospodarstvo Andrej Horvat, svetovalka za okolje in prostor Milena Horvat, svetovalka za obrambo Ljubica Jelušič, svetovalec za zunanje zadeve Marko Kosin, svetovalec brez resorja Franc Križanič, svetovalec za notranje zadeve Vladimir Prebilič, svetovalec za kulturo Mitja Rotovnik, svetovalec za regionalno politiko in lokalno samoupravo Miloš Šenčur, svetovalec za razvoj in lizbonsko strategijo Lojze Sočan, svetovalec za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Peter Stegnar, svetovalec za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Janez Tavčar, svetovalec za pravosodje Lojze Ude, svetovalec za promet Patrick Vla-čič in sekretarka Nataša Kovač. Polovica članov sveta je članov SD, polovica pa ne, je še dejal prvak SD in dodal, da ga je pri sestavi sveta zanimalo samo to, ali so pripravljeni svoje znanje in izkušnje dati na razpolago tudi Socialnim demokratom. Slednji po Pa- horjevih besedah želijo v prihodnosti postati vodilna sila v slovenskem političnem prostoru oziroma sila modernizacije slovenske družbe, kar pa lahko postanejo le z zastavljanjem pravih vprašanj in pravih odgovorov nanje. Ob vsem tem je Pahor poudaril, da svet predsednika ni kakšna vlada v senci, temveč skupina z natančno razporeditvijo odgovornosti, ki želi “intelektualno svobodno, odprto, inovativno premišljati probleme slovenske prihodnosti”. Svet, ki je pripravljen na javno razpravo o vseh pomembnih vprašanjih, bo po Pahorjevem mnenju upravičil visoka pričakovanja. Pahor je obenem napovedal, da lahko javnost v prihodnosti pričakuje vrsto konferenc, okroglih miz in posvetov, na katerih bodo razpravljali o najpomembnejših odprtih razvojnih vprašanjih in njihovem reševanju. Svetu naj bi se sicer v naslednjem letu pridružilo še nekaj strokovnjakov iz skandinavskih držav. “Ce bi bila slovenska poli' tika sedaj preudarna, pa tudi pogumna, in nekoliko manj ozko strankarska, bi razmi' Sijala o zamisli koalicije za razvoj,” je povedal predsednik SD. Pahor ne verjame, da bo prišlo do razvojnega pospeška Slovenije, “Ce bo opozicija trmasto vztrajala in bo blokirala vsako pobudo, ki jo bo dala vlada, pa naj bo to leva ali desna”. Obenem dodaja, da bo Slovenija, ko bo vodila Evropsko unijo, potrebovala premirje med strankami, in poudarja, da so Socialni demokrati zelo odprti za sodelovanje pri reševanju temeljnih vprašanj. Pahor je na novinarski konferenci spregovoril tudi o neuspešnem poskusu dogovora o prihodnji finančni pet' spektivi povezave na vrhu EU. Dotaknil se je tudi vpra' šanja evropske ustave. P° njegovem mnenju je potrebno oblikovati novo ustavo, ki mora biti kratka in jasna, 0 njej pa naj bi na referendumu na isti dan odločali hkrati vsi Evropejci, (r.p.) Guida al femminile L’economista Darinka Miklavčič, già assistente del direttore di una delle più grosse realtà industriali slovene, l'azienda farmaceutica Krka, è \a nuova direttrice del Centro clinico di Lubiana. La guida della più grande struttura sanitaria del paese è stata affidala per la prima volta ad un tecnico non medico di formazione. Due i punti fondamentali del programma della Miklavčič: il decentramento ed una parziale privatizzazione. Sarà affiancata dal direttore tecnico, la dott. Aleksandra Markovič. Per la prima volta dunque il Centro clini- Vertice rosa al “Klinični center” co ha una doppia guida femminile. Janša a Bruxelles Dopo l’esito negativo dell’ultimo vertice di Bruxelles non ci sono speranze che la situazione slovena possa migliorare ed il bilancio dell’UE aumentare. Lo ha affermato il premier Janez Janša, aggiungendo che compito principale di Lubiana sarà ora condurre a buon fine il negoziato con la Commissione europea sulla divisione della Slovenia in più regioni statistiche. Se rimanesse una soltanto, Lubiana ne sarebbe svantaggiata poiché avrebbe già superato la soglia dello sviluppo e non potrebbe quindi attingere ai fondi europei destinati a questo fine. Turk lascia Dopo una lunga carriera ai vertici dell’Onu, il diplomatico sloveno Danilo Turk, uno dei più stretti collaboratori del segretario generale Kofi Annan, ha rassegnato le sue dimissioni e si appresta a tornare in Slovenia. In politica? Non si sa. Certamente al suo incarico di docente presso la facoltà di Giurisprudenza. E ora referendum? La proposta di legge sulla riforma della RTV di Slovenia la settimana scorsa ha superato, a colpi di maggioranza e con l’opposizione che a-veva abbandonato la seduta, la seconda lettura in parlamento. La coalizione di governo ha respinto all’unanimità tutti gli emendamenti del centrosinistra, ma non ha potuto passare alla terza lettura definitiva, poiché è stata presentata una proposta di referendum sulla normativa, sostenuta da 1200 firme. Ad essere contestate sono le competenze del direttore generale e la composizione del Consiglio dei programmi e del Comitato di vigilanza che garantirebbero il controllo assoluto del governo sulla radiotelevisione pubblica slovena. Ma il presidente del parlamento France Cukjati, forte del parere dell’ufficio legale, ha respinto venerdì 20 giugno l’iniziativa popolare per la raccolta di firme sotto la richiesta di referendum, perché il quesito non è stato presentato nelle forme dovute. Già in questi giorni il parlamento passerà alla terza lettura della legge, se non ci sarà qualche altra iniziativa referendari che blocchi l’iter della legge’ Il ricorso al referendum 6 naturalmente possibile anche una volta che la legge sia finitivamente approvata na parlamento. Apre il Bolshoi Avrà inizio il 4 lugl>° prossimo il tradizionale Fe stivai che anima le serate e stive della capitale slovena-x i ri Il programma si articolerà ben 45 giornate di spettaco >* concerti, balletti e opere hri che. Ad inaugurare il fest'v‘ di quest’anno l’opera “L 1,11 gelo di fuoco” di Serg^ Prokofjev, allestita dal B° shoj di Mosca. četrtek, 23. junija 2005 Revija Le tre Venezie, ki izhaja v Trevisu s “podružnico” v Pordenonu in želi ovrednotiti zgodovinske, kulturne in umetniške posebnosti krajev, na ozemlju, ki ga zaobjema naslov publikacije, je tokrat posvečena Čedadu in Na-diškim dolinam. Revija je luksuzna, z izrazito dobro tiskanimi fotografijami in s skrbno grafično obdelavo. Vse to zahteva tudi primeren papir. Kdor jo vzame v roke, ga takoj pritegne. Članki in prispevki so krajši in bolj kot poglabljati določeno stvarnost, jo želijo nakazati z namenom, da bo bralec obiskal kraje, ki jih revija na-vaja in prikazuje z lepimi barvnimi fotografijami. Nedvomno je sugestiven del, ki je posvečen samemu Revija Le tre Venezie posvečena Čedadu in Nadiškim dolinam Čedadu, njegovi zgodovini in kulturi. Pisca pričujočega članka je pritegnila pravljica o Hudičevem mostu, ki ima tu še drugo varianto. Prva je znana, ko zviti prebivalec privabi čez most žival tako, da hudič ne more več vzeti človeške duše. Druga varianta govori o tragičnih ljubimcih, ki jima hudič sledi, oboki mostu pa naj bi bili podobni hudičevim rogovom. Krajši članek nam predstavi tudi Mit-telfest. Se posebno nas je pri bra- nju zanimalo pisanje o Nadi-ških dolinah. Le te so sistematično predstavljene. Bralec dobi V* roko vodič za izlete, opis vseh nadiških občin z zaselki, kulturne in umetniške spomenike, skratka, seznani se s kraji, nekaterimi problemi, s kulturnimi posebnostmi in seveda s turistično in eno-gastronomsko ponudbo. Zelo pozitivno je, da je uredništvo revije povabilo k sodelovanju naše poklicne sodelavce, kot so Michele Obit, Renzo Rudi, Jole Namor, Lu- r Tercimonte e i ritratti, da Tin Piemu a Laureati I ritratti di Tin Piernu, presentati recentemente alla Beneška galerija di San Pietro al Natisone, verranno riproposti presso la casa canonica di Tercimonte dal 24 giugno al 5 luglio prossimi. La mostra, curata dal Centro studi Nediža in collaborazione con il Comune di Savogna, è anche un "ritorno a casa", dal momento che Tin a Tercimonte è vissuto, e Tercimonte, coi suoi abitanti, è stata per molti anni il soggetto delle sue splendide fotografie. Contestualmente alla mostra, il fotografo udinese Luca Laureati allestirà uno stand da fotografo viaggiante dove i visitatoti» in particolare i compaesani di Tin e gli abitanti dei paesi vicini, saranno invitati a farsi ritrarre. Laureati da tempo col-labora con varie associazioni slovene delle Valli del Natisone alla realizzazione di pubblicazioni (Valli del Natisone-Ne-diške doline, Chiesette votive, Il paesaggio antropiz-zato delle Valli del Natisone, solo per citarne al-cuni) e ha curato la stampa delle fotografie di Graziano Podrecca e Tin Piernu per le mostre realizzate dal Centro Studi Nediža. La sua attività professionale si rivolge in mamera più ampia alla documentazione del patrimonio artistico-architettonico re-Sionale, attraverso la col-laborazione con importan-t* istituzioni quali la Soprintendenza ai beni cultuali, l'Università, i Civici musei di Udine e i Musei Provinciali di Gorizia. Di tale ambito d'inter-Vento è recente testimo-manza il prestigioso volume "L'arca del beato Ber-riando" edito dalla Forum, arallelamente Laureati si mteressa, con una ricerca Personale, all'indagine del lerritorio e delle sue muta-moni, come testimoniano a mostra e il catalogo "Linea d'identità" in cui indaga i dintorni della statale Pontebbana tra Udine e Tri-cesimo, riscontrando in questi luoghi la stessa sensazione provata di fronte ai paesaggi visti durante un soggiorno negli Stati Uniti. Alla predilezione per il territorio, i luoghi e i paesaggi si aggiunge l'interesse per il ritratto. Laureati afferma infatti che "in entrambi i casi si ha un approccio frontale. Nel ritratto sia il soggetto che il fotografo sono accomunati dalla consapevolezza dei loro reciproci ruoli, laddove la fo- Luca Laureati tografia diventa di fatto rappresentazione. Si crea infatti una sorta di gioco: il soggetto vuole dare una possibile visione di sé, il fotografo ne vuole cogliere un particolare aspetto: Chi "vince" in questo gioco? Normalmente "vince" il fotografo, in quanto ha un maggior grado di conoscenza, dal punto di vista estetico e formale, di ciò che vuole ottenere. La fotografia che ne risulta, in ogni caso, non riporta la vera essenza della persona ritratta: è una verità relativa, un frammento, una frazione di secondo della sua personalità." Fondamentale, nella formazione di Laureati, il lavoro dei fotografi americani: "Vorrei portare in questo lavoro il loro sguardo, in particolare quello di ritrattisti co- 1 me Richard Avedon e Diane Arbus" ha affermato, aggiungendo "negli Stati Uniti c'è una consolidata cultura fotografica: il fotografo è visto come il mediatore tra la realtà e la sua rappresentazione, che influisce sulla percezione della realtà stessa. In questa ottica vi è una maggiore abitudine e, quindi, disponibilità verso i fotografi, cosa meno riscontrabile in Europa dove prevale la "scuola" di Cartier Bres-son, quella dell'istante rubato, del momento significativo, in cui il soggetto non partecipa consapevolmente alla messa in scena, ma ne è protagonista involontario. Nei ritratti che realizzerò nel Comune di Savogna mi concentrerò in particolare sulla figura umana, astraen-dola dal suo contesto ambientale, cogliendo tutte le informazioni che essa può dare. Non limitandomi ai primissimi piani del volto, ma allargando l'inquadratura ai primi piani e piani americani, si riveleranno -oltre ai tratti somatici - anche i dettagli dell'abbigliamento. Le probabili somiglianze tra i volti verranno quindi messe in relazione con le discordanti informazioni veicolate dagli a-biti e dagli accessori, dando vita a una sorta di corto circuito informativo, ma completo per definire il preciso momento storico in cui queste persone vivono. D'altra parte anche i ritratti di Tin Piemu, seppure in modo non previsto, offrono analogamente uno spaccato esistenziale e sociologico degli abitanti della valle di Savogna tra gli anni '50 e '60." (mp) isa Tomasetig, Bruna Dorbolò, Moreno Miorelli (o Topolovem), ki so bralcem natančneje predstavili slovensko prisotnost v Nadiških dolinah, zgodovino in arhitekturo teh krajev ter sodobne kulturne pobude, kot je Postaja Topolove (umetnost) ali pa pohod po poteh prve svetovne vojne na Kolovrat (zgodovina). Izbira je bila posreCena, kajti ostalim avtorjem revije je sicer znana prisotnost Slovenije, ki ni več v Jugoslaviji, vendar opažamo v nekaterih Člankih v bistvu še (ne dolgo) razumljivo nepoznavanje nekaterih enostavnih dejstev. To se pozna celo pri pisavi kraje-vnik imen. Nekateri avtorji pišejo Kolovrat s “K” drugi s “C”, teh primerov slovensko-italijanske zamenjave je veC. V nekaterih Člankih so v Nadiških dolinah Slovenci, v drugih gre le za narečja slovenskega izvora, kar nas pomika v preteklost. Omenjene napake pa so odpravili pisci, ki podrobneje poznajo stvarnost Benečije. Vsekakor izvemo med branjem ali samo listanjem za marsikaj zanimivega, kot so naprimer uršulinske jaslice, ki so jih hranili do leta 2004 v uršulinskem samostanu v Gorici. Pisec pričujočega Članka je od otroštva stanoval nasproti tega sasmostana, pa ni vedel o dragocenih jaslicah nič. - Ob zgodovini in kulturi so v reviji dovolj dobro označene izletniške poti, ki jih lahko prehodimo, se po njih peljemo s kolesom ali pa gremo do cilja z običajnim avtomobilom. V tem primeru še najmanj vidimo. Po poti postane Človek lačen in žejen in tako nas revija seznanja s tipično hrano in pi-jaCo. Od tod je skok kratek do vsakodnevnih navad ljudi in do tradicije. Slikovit je prispevek o pustu in o blumarjih. Ker je vsega tega dosti, so nakazane možnosti večdnevnega bivanja. V Nadiških dolinah niso gradili hotelov, ampak so si zamislili pobudo, da oddajajo stanovanja ali cele hiše, ki ležijo v naravi ali na razglednih točkah. Nekateri gospodarji nudijo le spanje, drugi še zajtrk. Za ostalo je veliko dobrih gostiln. Ce se vrnemo v Čedad, uvršCa revija med najboljše lokale v mestu tistega, ki je nasproti Novega Matajurja, med najbolj zanimive pa lokal, ki je manj kot dvesto metrov daleC od nas. To seveda ne pomeni, da se Matajurci hranijo z najboljšim. Zraven je tudi veleblagovnica... Kot zapisano, so besedila razkošno opremljena s fotografijami, ki dajejo občutek lepote krajev, ki so bili, z izjemo Čedada, predolgo zanemarjeni prav s tega, denimo, estetskega vidika. A.M. w"]5 im a1 w m jMÉlj tl / 1 'i jau-feb 195'* . BENEŠKIH — SLOVENJU PEIUODIQIH HUJE .ni j?>, Edi teur, E.vjiód i loni . Abbé Z. Covrii rue Ch, Dapr-t.t” CHAUUatUl. -y: li ' * Na 26. junija se je raznesla po naši Benečiji novica, da je za nimar zaprii svoje oči naš te narvečji an te narbuj znamenit mož - profesor Ivan Trinko. Puno mož je že umarlo po Benečiji. Tajšnega pogreba pa ku je bili pogreb našega profesorja Trinka na 30. junija gor v Tarčmunu, Beneška Slovenija še ni videla. TA ZADNJA POT Ob 10. uri zjutra se je zbralo par Piemovih tarkaj ljudi, da se nisi znu kam diet. Od tipan-skega kamuna do Prapotnega, iz cele Benečije so paršli ljudje. Taz Vidna, taz Gorice in taz Tarsta so se parpejali do Sovodnje, an potlè par nogah gor v vas. Umarlega profesorja so v trugi ponesli po stezi gor do cierkve duhovniki. Slovienski pi-evci taz Gorice so pred hišo zapeli žalostno piesan “Vigred se povrne”. Pred trugo so nosil ljudje puno kranceljnou, koron iz rož. Tu cierkvi je za rajnika mašavu mons. Fantini, rektor videmskega seminarja. Pogrebne molitve je orpaavu prezvišeni gospuod škof mons. Cicuttini. V imenu duhovščine videmske nadškofije se je od najnega posloviu mons. Venturini. V imenu katoliških Sloveni-ju mu je pridigau po sloviensko gospuod Ma-zora iz Gorice. Je bilo še puno drugih visokih mož an ka-nunikou. Paršu je tud 83-lietni mons. PetričiC iz Čedada, mons. KjaCiC, brat od tarCmunske-ga famoštra, mons. Novak iz Gorice, Cez 60 duhounikou, 16 slovienskih gaspuodu taz Gorice, da je bilo ku Ce bi umru adan škof! Pievci so zapteli tud v cierkvi an na pokopališču. Tud famoštar tarčmunski je sprego-voriu besiedo. Na britofu je spregovoriu po taljansko pre- sident od videmske province dr. Candolini, po slovensko pa dr. Bitežnik iz Gorice. V imenu BeneCanou je spregovoriu v domaCem slovienskem dialektu Izidor Predan. Od slo-vienske kulture je govoriu dr. Budal iz Gorice. Od slovenske demokracije pa dr. Agnelet-to taz Tarsta. Nazadnje je govoriu tam par grobu še slovenski profesor Bratina iz Gorice. ZNAMENIT MOZ Vsi govorniki so govorih, kaj je biu rajni profesor Trinko, ki je ta narvečji mož, kar ga je rodila beneška slovenska mati. Njega ime poznajo po svetu, njega so hodil sprašovat an od njega se uCit. Pa Trinko ni biu ku adni naši ljudje, ki njih oCa an mati s težko parsluženimi palankami ga študjajo, potlè pa jih je špot, sram, pokazat od katerega kraja so doma an katerega jezika so. On je nimar dejau: “Jaz sem Slovenj! Jaz sem doma iz Slovienske Benečije!” An ni le govoriu. On je za svoje ljudi nimar govoriu. Za domaCe kraje je skarbeu, za nje se je brigu. O naši Benečiji je pisu, o nas je pisu, da smo, da Ceglih nas je malo an Ceglih smo reveži, imamo pravico, da živimo, da se svojega jezika lepuo nauCimo an da nas vserode ri-špetajo. Mi Slovenji radi Cujemo lepo pétje an radi zapojemo. Naš profesor je biu tudi piesnik: zložiu je vic liepih slovienskih piesmi. SLAVA NJEGA SPOMINU! Pogreb profesorja Trinka je biu končan šele od adni uri popudan. Se nomalo je manjkalo an bi rajni profesor imu 92 liet, ki pa jih ni veC doCaku tu na zemlji. Buog mu daj veCni mir an pokoj! - jul. / avg. 1954 - ZELENI LISTI Ace M er molja 4 —- Accordo per il gemellaggio con il comune rumeno S. Leonardo-Bàltenì, primo cordiale contatto Illustrati a S. Pietro i primi risultati della ricerca Archeologia sul Natisone, avviate le ricognizioni Due momenti del primo incontro tra i Comuni gemellati di S. Leonardo e Bàlteni Evropa med dvema stoloma Ideolog francoskega nacionalizma Ernest Renan (1823-1892) je med nemško-francosko vojno pisal prijatelju v Nemčijo. V pismu je ugotavljal neumnost vojne in predlagal različno rešitev. Nemčiji je priznal, da je njen zahodni del kulturno izjemno razvit (romantika), vzhodni pa ima močno tevtonsko vojaško tradicijo. Skupaj je Nemčija močna država, saj ima pamet in mišice. Francija ima prednost, ker si je izmislila moderno nacionalno državo in dobro ve, kako le ta optimalno funkcionira. Potem je še Anglija s svojim brodovjem in s kolonialno izkušnjo. Skupaj bi te tri države zlahka obvladale Evropo. Namesto skupne pogodbe pa se med sabo nenehno preprirajo in vojskujejo. Renan je pred kakim stoletjem razumel Evropo in njene protagoniste. Vojne in kolonialni pohodi so se kotili v Nemčiji, Franciji in v Angliji. Amerika ni bila to, kar je danes, čeprav se je naglo razvijala, vendar ni dosegala moči evropskih držav. Pepelki onkrat luže pa je omogočilo postati kraljica tudi to, da je imela na svojem teritoriju malo resnih vojn in je uživala dolgo obdobje miru, v katerem se je utrjevala ter gospodarsko, tehnološko in vojaško krepila. Na zadnjem srečanju evropskih premierov, ki niso odobrili ne evropske ustave in ne evropskega proračuna, kar bo imelo posledice za vse, predvsem pa za nove in šibkejše članice EU, so se ponovno spopadle Velika Britanija, Nemčija in Francija, Blair, Chirac in Schroe-der. Negativna izida referendumov v Franciji in na Nizozemskem sta postala izgovor za močne, da začasno zamrznejo združevalne procese. Nekateri elementi in razlogi so jasni. Nacionalne države si želijo tržišče in ne politične Evrope. Slednjo zagovarja npr. Schroeder, vendar zato, ker je trenutno Nemčija v gospodarski stiski, Velika Britanija pa je vezana na ZDA in je gospodarsko pri boljšem zdravju. Zato zagovarja trg. Ko je bila marka močna in Nemčija največja evropska gospodarska velesila, je ona diktirala parametre za evro in je tolkla po mizi s L’esposizione dei primi risultati delle ricerche Martedì scorso nella sala consiliare di San Leonardo ha avuto luogo il gemellaggio tra San Leonardo e Bàlteni, realizzato con il sostegno della Provincia di Udine e della Regione Friuli Venezia Giulia. Il sindaco Giuseppe Sibau, introducendo la cerimonia, ha ritenuto innanzitutto necessario collocare geograficamente il comune gemellato ed evidenziarne le caratteristiche peculiari con queste parole: "Bàlteni è un comune situato nella parte sud-occidentale della Romania, ai piedi dei Carpazi meridionali; copre u-na superficie di circa 20 kmq, analoga a quella di San Leonardo, ma data la sua condizione orografica pressoché pianeggiante e il gran numero di figli per famiglia - raramente inferiore a sette - accoglie circa 6.000 abitanti. La sua economia si basa principalmente sull'agricoltura, sul-l'artigianato del legno e sullo sfruttamento di una miniera di carbone e di pozzi petroliferi presenti sul territorio. Nonostante le sue ricchezze naturali è un comune che soffre di una notevole arretratezza tecnologica, tanto che durante la mia visita dell'anno scorso ho avuto la sensazione di rivedere la condizione delle Valli del Natisone negli anni '60. Sono convinto tuttavia - ha aggiunto il sindaco - che in futuro possa godere di una forte modernizzazione." Un'attenzione rivolta particolarmente alle condizioni e-conomiche e di possibile sviluppo del comune gemellato, accolta e ribadita anche dal presidente della Comunità Montana Adriano Corsi nel suo discorso di saluto che, oltre a plaudere all'iniziativa, sottolineava come "oggi in Friuli le nostre aziende hanno bisogno di manodopera e paesi come la Romania ci offrono grande disponibilità in tal senso. Circa 10 mila sono inoltre le ditte, particolarmente del Nord-est, che hanno impiantato stabilimenti in Romania, e viste queste premesse, la scelta di gemellarsi con un comune rumeno appare quanto mai felice." Più incentrato sulla fratellanza tra i popoli l'intervento del presidente della Provincia Marzio Strassoldo: "I contatti Friuli-Romania sono intensi e cordiali da molto tempo, per una massiccia presenza di e-migranti friulani in Romania e per la condivisione della cultura latina, che il popolo rumeno conserva e porta a-vanti pur essendo immerso nel mondo slavo-magiaro." La vicinanza culturale è stata riferita da Strassoldo in particolare per quanto riguarda l'ambito linguistico, notando svariate coincidenze tra rumeno e friulano. "Non accade analogamente con il vostro dialetto" ha aggiunto Strassoldo "tuttavia dobbiamo ringraziare il comune di San Leonardo per questa nuova occasione di contatto con la Romania". “I legami tra le Valli del Natisone e la Romania sono molto antichi” ha affermato Sibau “Tra il 1750 e la prima guerra mondiale gli scambi con l’Est europeo erano molto intensi. Ho scoperto anche che il mio cognome pare sia molto diffuso in Romania, nella zona di Arad, e forse è proprio là che ha avuto origine. Del resto, visti gli antichi rapporti commerciali, anche altri cognomi delle Valli del Natisone potrebbero essere di origine rumena”. Alla cerimonia ha preso parte una piccola delegazione del comune di Bàlteni, di cui si è fatto portavoce Daniel Saftoiu che ha ringraziato calorosamente l'amministrazione di San Leonardo per la squisita accoglienza e ha e-spresso la speranza che questo gemellaggio possa essere un significativo, seppur piccolo, passo verso l’annessione della Romania all’Unione Europea. Sibau ha pure illustrato il programma dei tre giorni di gemellaggio, durante, i quali la delegazione di Bàlteni ha visitato le Valli del Natisone e la grotta d’Antro, due realtà produttive del comune di San Leonardo, le città di Cividale, Aquileia, Grado, Venzone e Zuglio, per poi trascorrere l’ultima giornata disponibile a Venezia. Il primo incontro ufficiale tra San Leonardo e Bàlteni si è dunque risolto nella firma degli impegni di gemellaggio, mentre i successivi rapporti si dovranno concretizzare in u-na conoscenza reciproca delle comunità attraverso l’impegno diretto delle associazioni, delle scuole, dei gruppi che in ambito culturale, ricreativo e sociale operano sul territorio. Michela Predan Il gruppo consiliare “Per la gente con la gente” inizia in questo periodo una serie di incontri con gli abitanti del comune di S. Leonardo. Gli impegni della prossima settimana riguardano lai-nich, dove è previsto un incontro lunedì 27 giugno alle 20.30, e Cosizza, dove il gruppo ha organizzato una riunione per martedì 28 giugno, sempre alle 20.30. a ottobre bcorferm Temi e obiettivi della prossima Conferenza sul ruolo delle minoranze slovena e italiana nell'ambito della cooperazione economica tra Slovenia e Friuli Venezia Giulia sono stati all'ordine del giorno del Tavolo di lavoro sulle minoranze nell'ambito della Commissione mista che si è riunita il 20 giugno a Capodistria. Al Tavolo hanno partecipato anche l'assessore regionale alle Relazioni internazionali Franco Iacop, il console sloveno Zorko Pelikan e il rappresentante del mini-IstenMlegl^fforiesteri della Slovenia, Igor Kerstein. Gli esponenti delle associazioni slovene e delle comunità degli italiani - tra gli altri Rudi Pavšič, presidente della SKGZ - hanno convenuto sul taglio del convegno, che si terrà il 17 di ottobre a Trieste e nella settimana successiva a Capodistria. Il ruolo delle minoranze sarà visto come elemento per valorizzare le rispettive comunità e per dare loro ulteriori opportunità che sono legate ai contatti, ai colloqui, alla ricchezza che le minoranze portano alle comunità nelle quali vivono. Miwrmsbme svojo banko. Danes to počne Blair. Francija je ošibljena zaradi referenduma, kar izkorišča predvsem laburist Blair. Evropa, ki se sooča z golimi gospodarskimi interesi, je seveda daleč od tiste Evrope, ki so si jo zamišljali povojni in “zgodovinski ” evropeisti. Evropa trgovcev zavrača nove prosilce, in Turčijo so takoj zamrznili v predal hladilnika. Mlade vzhodne države, ki jim je v zadnjem trenutku uspelo smukniti v EU, so dobre za izvoz oziroma za gostovanje podjetij močnih, ker imajo (vzhodne države) še poceni in kakovostno delovno silo. Močne motijo prispevki, ki jih je treba odšteti novim gostom. Takšna Evropa, kjer njeni vladarji ne marajo ne ustave in niti politike, ampak samo prosti trg, je po naravi šibka-Ne more tekmovati z ZDA in Kitajsko, kmalu bo v težavah še z Indijo, čeprav bi združena Evropa bila največja velesila. Zal pa je tako, ker o bistvenem še vedno odločajo razmerja med Francijo, Nemčijo in Anglijo. Ostali se prilagajajo. Nad vsemi pa je seveda senca ZDA, ki imajo v svoji britanski sestrični dobrega varuha, da bi Evropo preveč ne zrastia, kar se je pokazalo tudi med vojno t Irakom. Mnogi drugi, začenši z Italijo, pa mahajo pred ZDA z repom kot kužki, saj / tam gotovost, v Evropi pa še ni jasno, kako se bodo stvari iztekle. La scorsa settimana sono stati illustrati ad esperti del settore e amministratori locali i primi risultati ottenuti dall’università di Trieste riguardo il progetto “Tra Natisone ed Isonzo: storia ed archeologia di un territorio” finanziato dall’Unione europea. A nove mesi dall’avvio del progetto, ha spiegato Chiara Magrini, una delle ricercatrici coinvolte, per quanto riguarda la parte italiana (per quella slovena sono interessati io primis i musei di Tolmin e Nova Gorica) si è arrivati alla creazione di un database pef l’archiviazione e gestione dei dati, alla raccolta delle font' storico-letterarie, al censimento dei reperti conservati presso musei o privati, allo studio geologico del territorio, per altro ancora in corso, all’analisi delle fotografie aeree, e ad una prima ricognizione della superficie mirata alla verifica dei dati raccoltisi tratta di un metodo di ricerca archeologica che prevede un controllo sistematico del territorio, realizzato semplicemente camminando so1 campi, e diretto all’individuazione e alla localizzazione puntuale delle tracce degli insediamenti antichi. Al momento le aree sufi6 quali è stata fatta una ricogm' zione sono quella a sud di C1' vidale, tra Rualis, Gagliano e Fornalis, la grotta di Cladrc' cis alle pendici del monte Brischis (Prepotto), la forna ce romana di Corno di Rosa2 zo e il monte Roba, a S. P*e tro al Natisone. Le informa zioni sul progetto si posso consultare sul sito wwW-nits/natisone. Kultura novi mata j ur četrtek, 23. junija 2005 5 La Postaja dei cantieri Numerosi i laboratori, per grandi e piccini, che si terranno durante le due settimane della rassegna di Topolò Tra le presenze va segnalata quella di Phill Niblock, gigante della musica di ricerca, ed il ritorno di Alina Marazzi I La Stazione giorno per giorno Phill Niblock A pochi giorni dal via della dodicesima edizione della Stazione di Topolò - Postaja Topolove, Moreno Miorelli, che organizza la rassegna assieme a Donatella Ruttar, spiega i d'atti principali di questa nuova avventura. Innanzittutto “l’importanza dei cantieri, sempre crescente, sempre più in spirito con quello che deve essere la Postaja. Quest’anno sono parecchi, da quelli con i bambini al cantiere tenuto da Rene Rusjan e Roštjan Potokar Pc la creazione di un film di a-n*niazione, che s* svolgerà dal-* ^ luglio. E an-c°ra quello per Res tambours de Topolò, retto quest’anno da Primož Ober-Zan, leader e fondatore del §ruppo sloveno “The stroj”. Miorelli non uasconde l’importanza della Presenza a To-P°lò per 15 Stomi di un gigante della musica di ricerca c°me l’americano Phill Ni-ulock e un evento eccezionale che sta già interessando i siti j’Pecializzati, non solo italiani. Niblock, settantaduenne, è un Pezzo di storia della ricerca soderà contemporanea e ha scel-to Topolò per raccogliere suo-01 e immagini e poter lavorare c°d gli altri musicisti presenti ln Stazione. Sabato 16 ci sarà un suo concerto audio/video al vivo, 90 minuti di immagi-111 e suoni che non capita o-vunque vedere. Poi c’e l’Istituto di Topoloma di Topolò, che Piero Zani-dt inaugurerà sabato 9 luglio, lanini, docente presso l’uni-Versità di Trento - spiega Mio- t progetti per il paese di To-polò-Topolove sono realizzati da: Jim Bell (Montreal), Tiziana Bcrtoncini e Thomas Lehn (Pisa. Koln), Angelica Castellò (Wien), Piermario Ciani (Bertio-lo), Cym (Walkersdorf), Alessandro Fogar (Grado). Giambot-ta Projekt (Topolò-Topolove), E-lisenia Gonzale/ (S. Pietro al Natisone), Stefano Graziani (Venezia), Aleksander Ipavec (Trst), Rossana Lavala e Paolo Del Forno (Milano), Luca Laureati (Udine), Katherine Liberov-skaya (Montreal), Phill Niblock (New York), Primoz Oberzan (Ljubljana). Oreledigneur (Vi-mercate, Mersino), Andrea Per-toldeo (Rivignano). Boštjan Potokar e Rene Rusjan (Ljubljana), Maria Gilda Primosig (Hlodic), Janko Rožic (Ljubljana), Matteo Sommacal (Roma), Urkuma (Tuglie), Louise Zamparutti (Seattle), Piero Zanini (Trento). felli - e un importante studioso * luoghi, di architettura del Paesaggio, del rapporto uo- d°/spazio ed ha preso l’impe- do delfistituto con grande serietà t • ■ . . • *ra t suoi interventi, la 1Sl0ne di alcuni video, uno r tutti Corviale del Tramon-’ P.er 'a regia di Renato Ridi * Linke. Parlare dUi i progetti è impossibile r°Segue l’organizzatore - il Alina Marazzi catalogo quest’anno è di 110 pagine, a colori, praticamente un libro ricco di storie, di esperienze. Noi siamo sempre sorpresi per la generosità e la disponibilità che questi artisti e studiosi dimostrano verso Topolò e la sua Postaja. Ogni week-end avremo delle postazioni fisse con installazioni, video o fotografiche che cambie-ranno di sabato in sabato, molta musica, dalla tradizionale alla sperimentale, e qui vorrei ricordare il Giam-botta Projekt, otto artisti provenienti da Friuli, Portogallo, Usa, Repubblica Ceca e Puglia che per due giorni cucineranno per tutti alternando cibo a video, brevi concerti, proiezioni, letture”. Molte anche in questa edizione le proiezioni, alcune note, altre in prima assoluta come i film di Jasna Hribernik, il documentario cinese di nove ore, tipica operazione topolia-na, l’incontro con Alina Ma-razzi e il suo inedito “Per sempre”, e altro ancora, narrazioni, la poesia della sala d’aspetto e, dulcis in fundo, e il caso di dire, l’originale progetto inventato dalla mitica Maria di “Alla Posta” di Clodig che per 15 giorni avrà un menù, da lei i-deato, in cui ogni piatto è ispirato a qualcuno degli artisti transitati per la Stazione e, inevitabilmente, per la sala del suo ristorante. “Noi ci teniamo a conservare l’atmosfera casalinga del tutto - dice Miorelli - e fare con quello che c’è, avvalendoci della complicità del pubblico. Valerio, poi, risolve ogni problema... L’associazione To-polò/Topoluove ha preso in mano l’organizzazione della Postaja, non solo dal punto di vista della ristorazione. E’ uno sforzo enorme che speriamo sia ricambiato dal pubblico, sempre più giovane. Il paese in queste occasioni da veramente una prova di straordinaria e-nergia. Stiamo facendo qualcosa di più del nostro meglio”. SABATO 2 LUGLIO verso le sei della sera apertura e incontro con gli artisti presenti in Stazione da questo momento e fino a domenica sera Camera obscura installazione fotografica di Luca Laureati No men’s land Web-progetto lungo le terre di nessuno di Cym Ad altezza di bambino i bambini della Stazione fotografano Topolò grazie a Rossana Lacala e Paolo Del Forno dopo il tramonto, in più punti del paese One Minute Suite sessanta video musicali da un minuto a cura di Andrea Mi Mexico video di Danijel Zezelj e Mario Amura musiche di Jessica Lurie L’assistente sociale videoclip di Davide Dissegna e Marco Mossuto DOMENICA 3 LUGLIO Senjam, festa tradizionale del paese Il gusto della dedica Menù di Maria di "Alla Posta” di Hlodic offerto agli artisti della Stazione musica tradizionale della Benečija con i Popotniki a seguire L’emigrazione da Cividale e dalle Valli del Natisone verso la Germania negli anni ’50 - ’70 ricerca presentata dai ragazzi della V Liceo Scientifico di Cividale dopo il tramonto ...san sanju, de pride an dan... documentario sull’emigrazione beneciana verso le miniere di Martina Repinc (52’; 2005) da martedì’ 5 a venerdì’ 8 Primož Oberzan (“The Stroj”) Cantiere di percussioni metalliche per “Les Tambours de Topolò” MERCOLEDÌ’ 6 LUGLIO dopo il tramonto Voci dalla sala d’aspetto-Glasovi iz Čakalnice, incontri con la poesia curati da Miha Obit Ammutinati a seguire Le lune di Topolò a cura di Alexandra Korvenheimo Tie Xi Qu / West of thè Tracks un film in quattro parti di Wang Bing prima e seconda parte ( 124’+ 119’) GIOVEDÌ’ 7 LUGLIO verso il tramonto .. .e la sera si suona a Topolò con gli allievi del corso diretto da Paola Chia-budini e Aleksander Ipavec (corso per pianoforte e fisarmonica, Hlodic 4-8 luglio) a seguire Voci - Glasovi incontro con lo scrittore Pericle Camuffo a seguire Le lune di Topolò Tie Xi Qu / West of thè Tracks un film in quattro parti di Wang Bing terza parte ( 178’) VENERDÌ’ 8 LUGLI» dal pomeriggio Workshop per un film di animazione guidato da Rene Rusjan e Boštjan Potokar verso il tramonto Voci - Glasovi incontro con il poeta Josip Osti a seguire Osmosa un progetto a fumetti tra Friuli e Slovenia presentato da Paola Bristot (Vivacomix-Pordeno- ne) e Igor Prassel (Stripburger-Ljubljana) a seguire Primož Oberzan polo in concerto + Les Tambours de To- nella notte Le lune di Topolò Tie Xi Qu / West of thè Tracks un film in quattro parti di Wang Bing quarta parte (135’) SABATO 9 LUGLIO dal tardo pomeriggio e fino a domenica sera per un ascoltatore alla volta, previa prenotazione! Lo specchio armonico di Aleksander Ipavec Progetto Mani - Projekt Roka Video-installazione di Anton Roca verso sera Celica / Topolove dall’utopia al topos, dalla specialità alla spazialità, di Janko Rožic prima de! buio Surface Study #3 - Grass with stones esplorazione sonora di Alessandro Fogar a seguire a Topolò si inaugura l’Istituto di Topologia -Zavod za Topologijo diretto dal professor Piero Zanini dopo il tramonto Incontro con la regista Alina Marazzi dialogando del suo nuovo film Per sempre verso notte Tra parentesi le orecchie Concerto in cuffia (premunirsi di cuffie per l’ascolto) di Oreledigneur DOMENICA 10 LUGLIO daI pomeriggio Mettiamo la testa a posto, laboratorio di arte postale a cura delle Poste di Topolò con Piermario Ciani e Monica Biancuzzi verso le cinque della sera Pyramid concerto per percussioni e dijeridoo poi Sprehod po Topoluovem Passeggiata in paese, in tempo e spazio reali, con Janko Rožic a seguire Tra parentesi le orecchie Concerto in cuffia (premunirsi di cuffie per a-scolto) di Oreledigneur dopo il tramonto In viaggio con la YMISO Orchestra (80’; 2005), un film di Juri Stefanutti e Valentina Biz a seguire Hurdy Hurry (16’; 2003), corto di Katherine Liberovskaya, musica di Phill Niblock DA LUNEDI’ 11 LUGLIO Cantiere di danza contemporanea per i bambini della Postaja diretto da Louise Zamparutti DA MARTEDÌ’ 14 LUGLIO Cantiere di scrittura per i bambini della Stazione condotto da Elisenia Gonzalez MERCOLEDÌ’ 13 LUGLIO dopo il tramonto Mesto na travniku / La città sul prato testimonianze sulla nascita di Nova Gorica, documentario (50’; 2005) di Nadja Velušček e Anja Medved a seguire Video mixing Improvvisazione per video e strumento solista con Katherine Liberovskaya e ... giovedì’ 14 lugi io verso il namonto La musica e il luogo improvvisazioni per violino e sintetizzatore con Tiziana Bertoncini e Thomas Lehn a seguire la regista Jasna Hribernik presenta il film Concert for mobile and orchestra (50’; 2005 _ con Slavoj Žižek e Igor Kumar) venerdì’ 15 luglio dal pomeriggio e fino a domenica sera Light Conversation installazione sonora di Jim Bell verso le sette della sera Glasovi - Voci A cena con i poeti Roberta Bertozzi, Matteo Fantuzzi, Fabjan Hafner e Giovanni Fierro a seguire La solitudine di Srečko Kosovel per voci, due strumenti solisti e percussioni di Matteo Sommacal al tramonto riapre il Sanfocahotel di Topolò L'importanza della sottrazione dell’immagine. Omaggio a Stan Brackage performance superotto-sonora di Urkuma e ensamble di fiati Trumpoloo SABATO 16 LUGLIO dal pomeriggio e fino alla sera di domenica presso la casa della Giambotta - Mihacova Hiša Giambotta Projekt cucina, video, suoni, incontri, parole, cibo con Sofia Bustorff, Michael Delia, Tomas Zizka, Martin Janicek, Alessandra Zucchi, Urkuma, Antonio Della Marina e Angelica Castellò verso sera Dancing Village un progetto per paesi in stato di abbandono presentato dal gruppo di ricerca praghese Ma-mapapa verso il ti amonto La solitudine di Srečko Kosovel per voci, due strumenti solisti e percussioni di Matteo Sommacal a seguire, dopo il tramonto Performance of my music and films musiche e immagini dal vivo con Phill Niblock DOMENICA 17 LUGLIO verso le dieci del mattino passeggiata verso il confine, lungo il "sentiero Neiwiller” in compagnia di Renata Molina-ri e Patrizio Esposito proseguono: Giambotta Projekt e Light Conversation di Jim Bell dal pomeriggio Mettiamo la testa a posto, laboratorio di arte postale a cura delle Poste di Topolò con Piermario Ciani e Monica Biancuzzi verso le sei della sera Musica per il mare di Topolò concerto di Angelica Castellò (musiche di Phill Niblock, Angelica Castellò, Fausto Ro-mitelli) dal tramonto in più punti del paese Topolò: from thè Past into thè Future -Topolò dal passato all’avvenire videoinstallazione di Katherine Liberovskaya, sound di Phill Niblock a seguire in Piazza grande Concerto grosso, congedo di Postaja Topolove diretto da Les Tambours de Topolò per percussioni, strumenti elettronici, archi e fiati Nei 15 giorni della Stazione, in diversi luoghi, esposizione itinerante del progetto fotografico Topolova Bukva, di Stefano Graziani. Presso il banco libri, Vedute da Topolò, due cartoline per Topolò, di Andrea Pertoldeo. Phill Niblock realizzerà dei piccoli interventi sonori in collaborazione con gli artisti ospiti della Stazione. In data da definire, l’Istituto di Topologia di Topolò presenta: Corviale del Tramonto, un video di Armin Linke e Renato Rinaldi (19’; 2005); Bambini sui viali, un video di Giuseppe telasi e Eugenio Premuda (21’; 2004) Sriednj e pom— 1 Četrtek, 23. junija 2005 “A se zmisleš, kuo je bluo, kuo smo runal ankrat?”, an grede žene so žačele dielat krancelje an križe. V saboto smo tuole vidli v Oblici, po-pudan, an buj pozno v Gorenjem Tarbju. Protagoniste-tele iniciative, ki je bla organi-zana v okviru pobude “Srie-dnje pomlad”, so ble stare žene, tiste, ki Sele nosijo s sabo bogate spomine an znanje iz ljudske kulture. “No bielo an no armeno”, “Ne, ne, mi smo vzel tisto, kar je kapitalo”. V Oblici so žene nucale marjetice za ru-nat krancelje an križe za Svet Ivan, Cepru se nieso vse strinjale, kuo jih nucat. Pred vratih nieke hiše so ble Romilda Bucovaz - Star-nadicjova, Milja Saligoi - Ta-mažinova, Iolanda Saligoi -TinCa an Ada Floreancig -Orjanova, iz tiste vasi, blizu je paršla an Tonina Quos -Kuosca iz Gorenjega Tarbija, ki pa za runat križ je uporabljala daršco, zeleno rastlino. Sevieda, tuole je pomenilo an pomeni, da so razlike med adno an drugo vasjo, an Tonina an žene iz Oblice tuolega nieso mogle pomuCat. “Vse družine so muorle tuole narest, ankrat, obiesle so križe an jih pustile na zidu do k’ se njeso konsumale”, so pravle žene, an na koncu so objesle krancelj an križ gor nad vrata hiše. Niz pobud, ki jih je občina Sriednje kupe s Pro loco Ne-diške doline organizala s pri-spekvom Dežele, banke Credito Cooperativo di Manzano an kulturnega društva Ivan Trinko, se bo zakljuCu donas, 23. junija v Dolenjem Tarbiju z velikim svetoivanskim krie-som in s koncertom znane slovenske pevke Tinkare Ko-vaC. Nuoč svetega Ivana je imiela veliko muoč, kranceljni an križi iz rož, še posebno, če jih je zmočila rosà, tudi. De ne guormo o kriesu! Nuoč svetega Ivana je napoviedaia tudi, kaj se bo zgodilo v življenju. Zadost je bluo diet beljak tu uodo an počakat jutro. “Mene je paršla barka an san šla v Venezuelo", je jala na žena v saboto v Gorenjem Tarbju, kjer so spet oživiei (an s pomočjo prof. Veronice Filli an Stefana Morandini z videmske univerze) stare navade. Posebno doživetje so bili an labirinti. Tle na varhu tist iz Gnjiduce V saboto 18. junija v Oblici an v Gorenjem Tarbju so žene parpravle krancelje an križe za Svet Ivan Starih navad na smiemo pozabit Nel pomeriggio, n . . v j novi matajur H Dvojezična šola cewek ^ »2005 / La fesfa di fine anno scolastico per i piccoli della materna e gli alunni delle elementari della scuola bilingue di S. Pietro al Natisone ha richiamato genitori, parenti e amici. Venerdì 17 nel cortile della scuola sono stati i più piccini a proporsi, aiutati dalle maestre, in una serie di recite in italiano e in sloveno Bilingue, la festa dì fine anno e l’arrivederci Recite di grandi e piccini davanti ad un folto pubblico di genitori, parenti e amici, la consegna delle pagelle e i Tambours oltre alla consegne delle pagelle, c'è stata l’immancabile esibizione dei Tambours de Topolò. Alla fine non è mancato che dare Tarrivederci al prossimo anno scolastico, accompagnato dagli auguri di buone e proficue vacanze o (j Četrtek, 23. junija 2005 A San Pietro al Natisone trasformata in Azienda di servizio alla persona Una nuova stagione per la casa di riposo Lipalja vas pod drobnogledom Kot je že v navadi so tudi letos pri Slovenskem kulturnem središču Planika Kanalska dolina organizirali raziskovalni tabor. Letošnji tabor se je sicer časovno odvijal prej kot ostala leta zaradi prezasedenosti raziskovalcev in mentorjev, je pa v celoti dosegel zastavljene cilje. Sodelavci tabora so bili priznani strokovnjaki, ki delujejo v okviru videnske, ljubljanske in koprske Univerze ter Znanstveno raziskovalnega centra Frana Ramovša iz Ljubljane. Za koordinacijo dela na terenu je poskrbela Nataša Komac sicer že dolgoletna sodelavka ter pedagognja pri Planiki. Letos so raziskovali v na-selku Lipalja Vas, to je najjužnejša vas Kanalske doline, kjer je še mogoče slišati slovenko govorico, ki pa administrativno spada v občino Tablja. Raziskovalci so vzeli v pretres slovenski govor Lipalje vasi ter podobo vasi skozi čas. Zal je Lipalja vas skozi čas večkrat ostala pozabljena, kdaj pa kdaj so tam raziskovali, morda je razlog v tem, da je po času opciji med drugo svetovno vojno, po drugi svetovni vojni ter pod pritiskom asimilacije ostalo v vasi zelo nizko število avtohtonega prebival- La casa di riposo per anziani di San Pietro al Natisone sta vivendo una nuova stagione di crescita e rilancio. Dopo oltre ottant’anni al servizio della comunità (fu istituita grazie ad una donazione del cav. Giuseppe Sirch nel 1920) si era trovata poco più di un anno fa, in seguito alla nuova normativa regionale, di fronte ad un bivio ed alla necessità di un ripensamento sul proprio ruolo e soprattutto sul suo futuro. “Dopo ampia discussione abbiamo deciso di trasformarla in Azienda pubblica di servizio alla persona”, spiega Giuseppe Chiabudini presidente del consiglio d’amministrazione dall’agosto del 2004 quando è subentrato ad Elio Coren. In caso contrario, aggiunge, c’era il rischio della chiusura. E’ stata dunque fatta la scelta di proseguire e rafforzare il ruolo della struttura sanpietrina che in futuro, accanto al servizio già esistente di cura e assistenza agli anziani, potrà realizzare anche un centro diurno per anziani, come è già stato ipotizzato per il piano terra, una volta che verrà completata l’ampia ristrutturazione in programma, ma anche rivolgersi alla fascia dell’infanzia e giovanile, proponendo se ci saranno le condizioni un’assistenza di borgo per i bambini oppure l’apertura di un nido. Chiabudini appare molto motivato, ma allo stesso tempo è cauto perché intanto vanno consolidate le basi per la crescita futura. Lo statuto, spiega, è già stato modificato ed approvato dalla Regione e “l’aspetto che lo qualifica è la priorità di accoglienza ed assistenza prevista per i cittadini dei sette comuni delle Valli del Natisone”. E ciò non è tanto ovvio come potrebbe sembrare. “In questo modo possiamo rendere un servizio di qualità sul territorio, mentre i ricoverati escono dall’anonimato e si trovano in un ambiente familiare”, ha sot- stva. Delo je potekalo po sklo; pih tako, da so raziskoval1 hišna imena Lipalje vasi tef pripravili etimološko razla' go, pripravili so opis slovenskega govora vasi, (sicer Je v vasi ostalo le nekaj govorcev slovenskega jezika), zbirali so ledinska imena. Zbrali so tudi pričevanja slovenskih govorcev Lipalje vas* ter preverjali porabo ter jezikovno znanje v sami vasi. Cilj, ki so si ga zadali pd Planiki je, da do spomlad* prihodnjega leta izdajo tud* publikacijo. Opozorili so, d*5 bo središče Planika do konca letošnjega leta izdalo Še knjigo z naslovom “Slovenska govorica v Ovčji Vasi . ki je sad dela lanskoletnega raziskovalnega tabora, (r.b.) tolineato il presidente. Va detto che attualmente gli assistiti sono 58, mentre i dipendenti sono 30 di cui 21 di ruolo e tutti residenti nelle Valli del Natisone. “E’ un personale molto motivato, eccellente, e gli anziani si trovano in un ambiente paesano, familiare”, conclude. Certamente non è da sottovalutare in questo senso il fatto che possano esprimersi anche nel nostro dialetto sloveno. Intanto stanno per essere ultimati i lavori indispensabili per acquisire lo status di azienda (per circa 500 milioni di euro), ma l’istituto san-pietrino si trova ora alla vigilia di una ben più ampia e Giuseppe Chiabudini Ci sarà dunque un’ulteriore proiezione sul territorio per evidenziare i bisogni ed approfondirli, spiega il presidente, sottolineando allo stesso tempo l’attenzione alla qualità del servizio che attualmente gode di buona valutazione anche grazie alla grande disponibilità e competenza del personale. Il presidente Giuseppe Chiabudini è affiancato nel consiglio d’amministrazione, che si è insediato il 23 e 25 maggio scorso (in seguito alla trasformazione dell’ente in azienda), da Andrea Sirch, vicepresidente e dai consiglieri Bruna Dorbolò, Germana Dorgnach e Bianca Pussini. (jn) definitiva ristrutturazione che si dovrebbe concludere entro due anni. Il progetto realizzato dall’architetto Si-moncig è stato finanziato per 2,5 milioni di euro dalla Regione, per il restante 20 per cento è stato acceso un mutuo ventennale che, assicura Chiabudini, non graverà sulle rette. Sarà rinnovato l’interno, verranno costruite due ali nuove in modo che tutto il servizio verrà reso su un solo piano con evidente vantaggio per gli ospiti, ma anche per il personale. Al piano terra si libereranno così degli spazi dove, come detto, si i-potizza la realizzazione di un centro diurno. Trbiž, vse bolj pripravljeni na skupno evroproj ektiranj e V petek 17. junija se je v občinskem kulturnem centru na Trbižu odvijal seminar z naslovom “Predstavitev možnosti in priložnosti čezmejnega sodelovanja med lokalnimi upravami v goratih območjih”. Srečanje je spadalo med aktivnosti Interreg projekta Italija-Slove-nija “Brez meja 2004”, ki ga tr-biška občinska uprava ravno zaključuje. Partnerji trbiške občine so na italijanski strani še Občina Naborjet-Ovčja vas, SKGZ, SSO, Glasbena matica ter SKS Planika, na slovenski strani pa občini Bovec in Kranjska Gora. Na srečanju so bili Zupani, upravitelji in občinski uslužbenci obmejnih občin iz slovenske in italijanske strani. S pozdravnim nagovorom ga je odprl Zupan Trbiža Franco Ba-ritussio, ki je spomnil, da se je projekt Interreg v sami občini začel izvajati lansko poletje z dejavnostmi na kulturnem in folklornem področju v sodelovanju s subjekti iz sosednje Slovenije, predvsem občine Kranjska Gora. Izpostavil je dejstvo, da danes obmejne občine že sodelujejo in izvajajo skupne programe, vse to se bo moralo v bodočem še bolj okrepiti. Tudi trbiška odbornica za kulturo Campana je pokazala veliko angažiranost, njeno odborništvo pa dejansko izvaja program. Sledil je pozdrav in uvodni poseg generalnega konzula Republike Slovenije v Trstu Jožeta Sušmelja, ki je zelo pozitivno ocenil prizadevanja za dobrososedske odnose ter sodelovanje občin Kanalske doline s Kranjsko Goro ter Bovcem. Seminar bi moral spodbujati skupne projekte za preporod obrobnih področij videmske pokrajine ter slovenskih občin, ki mejijo na videmsko, je dejal. Izpostavil je predvsem možnost ustvarjanja novih delovnih mest in zajezitev odhoda mladih iz beneških dolin. Obenem se je zahvalil občini Trbiž za dosledno izvajanje zakona, ki ščiti manjšine. V imenu manjšinskih partnerjev projetka je publiko na- govoril Riccardo Ruttar. Izpostavil je splošno brezbrižnost do tega problema s strani javnih upraviteljev beneških občin. Po njegovih besedah morda na ta pojav vpliva zapletenost postopkov za pridobivanje sredstev iz evropskih skladov mogoče pa tudi težava pri ko- municiranju s sosednjimi občinami zaradi naravnih ovir v goratih področjih slovenske Benečije. Podžupan Bovca Robert Trampuž je izpostavil pozitivne premike na obeh straneh meje, sodelovanje med Bovcem in Trbižem, pripravo skupne prireditve ob občinskem prazniku 2. julija s pričetkom v Rablju in nadaljevanjem v Logu pod Mangartom, kjer bosta občini podpisali tudi pismo o nameri glede sodelovanja na turističnem področju, partnerstvo z drugimi furlanskimi občinami in nenazadnje tudi razvoj Kanina in Nevejskega sedla. Tudi pred nekaj meseci ustanovljeno omizje med sosednjimi občinami (Bovec, Trbiž, Naborjet, Kranjska Gora, Podklošter in Bekštanj) lahko pripomore k tesnejšemu sodelovanju. Vsi posegi so bili kakovoS' tni. Giada Gamba, ki je pred' stavljala Deželo, je govorila 0 možnostih čezmejnega sodel°' vanja v deželi FJK, Tatjana Re' ner iz Agencije za regional**1 razvoj Slovenije, pisarna Sta' njel, pa o možnostih, ki jih nu' di Slovenija, Mara Cern*c (Evroservis) o evroprojektif1' nju, nato sta spregovorila pra. vnika Mitja Ozbič in Aleks*J Mužina. Simpozij je vzora0 koordiniral Erik Svab, direkt°f podjetja Evroservis. j Simpozij je gotovo doseg svoj cilj in sicer prispeval spodbujanju evroprojektiranf* in kandidiranja za evrops sredstva, saj so se prav z vSJ^ pom Slovenije v Evrops Unijo znatno povečale mo#1^ sti za čezmejno sodelovanj0 obmejnem prostoru Slovenj in Italije. Zaradi povsem ^ mive vsebine bi veljalo p1'00 .j gati sličen seminar v Bene S,0Venijl RadiKa^ W saboto 18 dnuw junija - Lipa okažjun za pražantat bogatijo od naše dulìne Sarà il decimo Arengo grande Domenica 26 giugno, in occasione delle celebrazioni del patrono, si ripeterà a San Pietro al Natisone la rievocatone storica dell’Arengo Grande della Slavia che è giunto quest’anno alla sua decima edizione. E’ una manifestazione che ricorda l’a-tonomia goduta dalle Valli del Natisone sotto il Patriarcato di Aquileia e la Repubblica di Venezia, il periodo delle vicinie, dei decani delle convalli di Antro (di cui fa-ceva parte anche Breginj) e erso (in cui rientrava Li-v<*) che si riunivano in A-J^ngo presso la chiesa di San VUirino. Il rito si ripeterà domenica ed i protagonisti sa-ranno sindaci e consiglieri coiriuali che eleggeranno il decano Grande. La rievocazione si svolgerà alle ore 18 presso la Ghiesetta di San Quirino, in Precedenza, alle ore 17, nella chiesa parrocchiale ci sarà u-na solenne paraliturgia con i c°ri delle Valli del Natisone. Nella giornata di domenili ci sarà anche la seconda e-■tone della mostra-mercato eu’artiginato artistico e dei Prodotti tipici della Valli del Risone a cura della prò loco Nediske doline e della K- V saboto zapojejo vSevc Kulturno društvo Re-Can parpravja v saboto 25. junija njega že tradicionalno srečanje Zapuojmo jo na sred vasi”. v frišnem polie-lnem večeru se ljudje 2berejo okuole korita, Jo veselo zapojejo an Preživijo lepe momente ^ Prijateljski atmosferi. dekrat bo srečanje v ^asi Sevce, v gorenjem kosu vasi. Parvi bojo fmpieli tisti od Rečana an s tem pozdravili pa-rjatelje iz Kamne Gorice- potle bo piel pa zbor *—* 1 rt n ■ n n i 'v -a. Program se * iacne ob 20. uri. mečka Zveza che avrà inizio alle ore 10. Il programma della manifestazione che si aprirà venerdì pomeriggio con una mostra di ricamo e sartoria dell’Auser, è molto ricco. Da segnalare tra l’altro il concerto di fisarmoniche del Harmonikarski orkester Glasbene Matice che sabato, alle ore 19.30, nel centro polifunzionale presenterà il suo primo CD Rezija tu-w s prve strani To so naši jiidi, iti ka ni so nan piistili naš jazek, naše wiiže, naše pravice, naš ver. Iso somo mi' njen dulžni: pa mi mamo met radè ito, ka to je naše, mamo daržat riidi žive naše korane, da te arbul nà bo se wšUšil. Iso ni lopu nan kažajo briisarji, naši briisarji. Une ni lopu daržijo žiwu iso stare, prastarèté delu. Ni mu čejo dabrò. Anu i-so to je nared pa za wse te jiidi, ka so bili anu jih ni več anu ka ni so delali iso delu. Gledat te lipe, vilike litrate anu videt naše jiidi, da kaku po svetu ni so hudih ziz kro-smi anu ziz kòli to ma nas navvučit, da marno zahwalit Boga da živimo tu-w bogatiji ma ni smimo zgubit našo diišo. Populdne je bilu nu malu časa za popravit kako pravico anu za plesat. Zvečara to je bilu fiš lopu. Tu-w teatro, ka an je bil ba-san judi, so bili naši plesawci, ka ni so pokazali naše plese. Je lopu je pra-žantala Angela Di Lenardo. Alessandra Brida anu Maria okazala platanac od naših riči. Pa šindik od Nove Gurice jè rèkal ne lipe biside za zahwalit wse rozajane, ka so bili ito anu an rèkal, da to na lipa rič se poznat anu delat na ta prid da morejmo riidi več nu več se poznat. An pa spomanul da w čatartak, dwa dni prid, naš šindik jè bil iten anu an jè bil ričavan od cèlaga konséja. Wso iso to na bo rivanu izdè. Jè se počala na pot, na nowa pot anu sigiir kej ripaga ta-na isèj poti čem o SCè nalèst. (In) Bruna Buttolo to lopu lajalo poezije od Renata Quaglia anu od Rinina Chinesja. Tu-w pučnet na lipa rič jè se pokazala: dan DVD, tej sa raCè, od Lorenzine Di Biasio ziz litrati od naših tih starih anu pravico od Dujačesice, ka jè jo pravila ta niina Virg’inja rejnica. Pa isa to jè bila na lipa, nowa rič za videt. Na jimè od našaga šindika anu od kumiina jè romunila Cristina Buttolo, ka na pa šinkala šindiku od Nove Gurice, Mirku Brulcu, dan Na pobudo kulturnega društva Rečan so v Hlodiču že peto lieto imieli natečaj za narlieuše strašilo Puna jih vsa vas, pa nič na straše Lietos so jih napravli 25 - V kamunski plavi dvorani je tudi razstava vseh strašil, ki so jih v telih lietih nardil Strašila so ankrat runal s slamo al pa s sienam, s kako staro cunjo, klabukam an lombreno. Tiste ki smo jih videl tle dni gor par Hloc so nareti iz vsieh sort blaga, so lepi, vič ku kajšan pa je biu buj podoban luktam (pupa-cam) an umetninam ku stra-šilam. Po drugi strani so na-stavjeni na sred vasi, ne pa v kaki njivi. Vseglih pa so na kulturnem društvu Rečan, ki je parpravlo an lietos tel po-seban natečaj, žihar zadovoljni, saj so diela liepa an originalna. Vsega kupe pa se jih je nabralo an lietos 25, kar nie malo. Parvič tele krat je paršla tudi adna mlada družina iz Tarsta, zviedela je za tolo iniciativo na naših časopisih an je paršla v saboto gor h Hloc runat strašilo. Lietos je že peto lieto, ki kulturno društvo Rečan orga-nizava tolo polietno iniciativo an vsega kupe, takuo, ki nam je poviedala predsednica Margherita Trusgnach, se Parvo strašilo na čeparni je dieto parjateijev iz Trsta, druga strašila so naredil pa domači ljudje. Domišlje, fantazije Rečanjam, zaries ne manjka! Ki dijete vi? je v telem cajtu zbralo 108 pustov. Med tistimi 25, ki so jih naredili lietos, je žirija zbrala narlieuše, premjacjon je donas, četartak 23. junija pred kriesam, ki ga imajo na Lužah, na Hostnem. Kakuo je šlo vam povemo drugi krat. Lietos je bluo peto lieto zatuo je društvo Rečan organiziralo tudi fotografsko razstavo, ki je na garmiškem kamunu. Lahko jo pogledata v cajtu, ko so uficihi odparti. An se splača, je liepa. Na njej so fotografane vse dosedanje strašila an po varhu... še uonja, saj so s sienam, grabjam, žbrinčo an ruogljo gledal ustvariti pravo atmosfero an ambient Četrtek, 23. junija 2005 Šport ■ 1 L’Under 13 della Polisportiva S. Leonardo di pallavolo quest’anno si è classificata al primo posto del girone M "Trofeo Friuli" Campionato under 13 misto, a conclusione di una bellissima stagione, nonostante molte ragazzine (allenatrice compresa) fossero alle prime armi. Nella finalissima a Pontebba, domenica 5 giugno, la squadra di S. Leonardo è stata purtroppo sconfitta per 2-0. L'allenatrice e la società sono ugualmente orgogliose del lavoro svolto dalle ragazze in questa stagione. Nella foto, partendo dal basso e da sinistra Ettore Crudi (presidente), Elisa Pesenti, Michela Venica, Marianna Venturini, Giada lussig, Federica Martinig, Alessandra Messere (allenatrice), in alto da sinistra Arianna Petricig, Cristina Zonta, Giada Bucovaz, Elisa Manig, Debora Terlicher e Valentina Qualizza J La Valnatisone sconfitta nelle finali del ‘Torneo Azzurro” e del “Giuseppe Tomasetig” Esordienti, doppio rammarico 1 valligiani nella prima occasione battuti dal Rizzi, nella seconda dalla Pro Fagagna Nella finale del “Torneo Azzurro” degli Esordienti giocata venerdì pomeriggio a Plasencis di Mereto di Tomba, la Valnatisone è stata superata dagli udinesi dei Rizzi con il risultato finale di 6-3. Dopo il primo tempo, chiuso in parità 1-1 (gol di Samuel Zantovino), nel secondo tempo un autentico black-out per i nostri ragazzi ha permesso ai Rizzi di andare a segno tre volte. Nella terza frazione di gioco gli udinesi sono passati per altre due volte, ma stavolta i ragazzi guidati da Gianni Drecogna hanno reagito con le reti di Matteo Cumer e Zantovino. Da segnalare la differenza d’età tra le due squadre, con gli udinesi più maturi ed e-sperti, che ha determinato l’esito finale. Sabato pomeriggio si sono giocate ad Udine le finali del “torneo Giuseppe Tomasetig” organizzato dal Chiavris. La finale per il 3° e 4° posto è andata al Flaibano che ha superato i padroni di casa. La finalissima tra la Pro Fagagna e la Valnatisone ha visto il successo dei rossoneri. Nel primo tempo i ragazzi del presidente Daniele Speco-gna, dopo avere recuperato grazie ad una rete messa a segno da Matteo Cumer, hanno subito il raddoppio degli avversari. Nel secondo tempo la Pro Fagagna, che annoverava tra le sue file tutti i ragazzini del 1992, ha allungato siglando il terzo sigillo. Una traversa colpita da Cumer ha tolto ai valligiani le speranze di rimonta. Nel terzo tempo si è fatta sentire nelle gambe la stanchezza accumulata nella giornata precedente e la Valnatisone ha subito altre due segnature. Alla finale sono seguite le premiazioni durante le quali sono intervenuti il consigliere regionale della F.I.G.C. Luciano Quoco che ha ricordato la figura del compianto presidente Giuseppe Tomasetig, quindi hanno preso la parola le autorità comunali. Applaudite le parole di un dirigente valligiano che ha ricordato l’amico Giuseppe quando da atleta aveva vestito la maglia di portiere della Valnatisone e la carica di segretario della Cividalese. Alla presenza della vedova e del figlio sono se- hwa-'4*0 rvc- Aij’- •••;, '»■evo «o ««Ch-c-vovo Chior-oo kureuol^B BAR da cmsm SAVOQMA EÌ2'7~ La formazione vincente, il Pro Fagagna, assieme alla signora Tomasetig ed alle autorità, qui a fianco la consegna del riconoscimento a Massimo Chiabai guite le premiazioni. Da segnalare il bel gesto di un dirigente arbitro del Chiavris che, premiato, ha girato il suo riconoscimento ad un emo- zionato Massimo Chiabai. E’ terminata così, per la formazione degli Esordienti della Valnatisone, una stagione ricca di impegno e soddisfazioni per la giovane compagine alla quale è mancato, nel finale, solo un successo nelle ultime due importanti competizioni. Paolo Caffi Raggiungerà Lignano per il Festival della Gioventù europea La fiaccola olimpica di passaggio a Cividale Toccherà anche Cividale il tour della fiaccola del Festival olimpico della Gioventù europea 2005 che si terrà il prossimo mese a Lignano. La staffetta partirà da Atene, dove la fiaccola è stata accesa lunedì 13 giugno da Elisabetta Marin, finalista olimpica. E’ arrivata via aerea a Ronchi per poi approdare a Tarvisio, sede delle Universiadi 2003, il 16 giugno. In questi giorni sta toccando, durante un lungo percorso e trasportata da un migliaio circa di tedofori, diciassette comuni. Mercoledì 29 giugno, nella tappa da U- dine a Gorizia, la fiaccola passerà per la cittadina ducale. L’ingresso del tedoforo proveniente da Udine avverrà attorno alle 12.15. In piazza Gallo partirà la staffetta organizzata dall’Unione veterani dello sport attraverso un itinerario cittadino. A conclusione del percorso del terzo staffettista, in piazza Picco, alle 12.30 circa ci sarà un intervento di saluto delle autorità. La fiaccola proseguirà lungo le vie cittadine fino alle 13.15, quando uscirà con destinazione Gorizia. Il torneo inizierà lunedì 27 giugno Calcetto a Liessa, ecco il calendario Lunedì 27 giugno alle ore 20,30, con l’incontro B.C.B. 2005 - Rosticceria da Giuliana, prenderà il via a Liessa di Grimacco la 18. Edizione del Torneo di calcio a cinque. Alla manifestazione, organizza- ta dalla Pro Loco Grmak in collaborazione con la Parrocchia di Liessa ed il Comune* hanno dato la loro adesione dodici formazioni suddivise in tre gironi. Questo il calendario completo del torneo. Lunedì 27 giugno 20:30 B.C.B. 2005-Rosticceria da Giuliana 21:30 Iurman “ commercio legna da ardere”-CB impresa edile Martedì 28 giugno 20:30 Bar trattoria alla Posta-Ricci e capricci 21:30 I Feroci-Le mozzarelle Mercoledì 29 giugno 20:30 La Cascina Sorzento-Twister 21:30 La Ducale-Bar al ponte Giovedì 30 giugno 20:30 CB impresa edile-B.C.B. 2005 21:30 Rosticceria da Giuliana-Iurman “commercio legna da ardere” Venerdì 1° luglio 20:30 Le mozzarelle-Bar trattoria alla Posta 21:30 Ricci e capricci-I Feroci Martedì 5 luglio 20:30 Bar al ponte-La Cascina Sorzento 21:30 Twister-La Ducale Mercoledì 6 luglio 20:30 CB impresa edile-Rosticceria da Giuliana 21:30 B.C.B. 2005-Iurman “commercio legna da ardere” Giovedì 7 luglio 20:30 Le mozzarelle-Ricci e capricci 21:30 Bar trattoria alla Posta-I Feroci Venerdì 8 luglio 20:30 Bar al ponte-Twister 21:30 La Cascina Sorzento-La Ducale Lunedì 11 luglio 20:30 Prima girone A-Prima migliore terza :30 Prima girone C-Seconda girone B Martedì 12 luglio 20:30 Seconda girone C-Seconda girone A 21:30 Prima girone B-Seconda migliore terza Giovedì 14 luglio 20:30 Vincente prima partita del 12-Vincente seconda partita del 12 21:30 V incente prima partita del 13-Vincente seconda partita del 13 Sabato 16 luglio 20:30 Finale 3°-4° posto 21:30 Finale l°-2° posto 21:30 Sabato a S. Pietro la quinta prova valida per il titolo di Junior Bike per il titolo regionale di Ju" nior Bike. Alla manifesta' zione, valida per l’assegna' zione della Coppa Circoli sportivi sloveni, potranno gareggiare i ragazzi e ragazze dai 7 ai 14 anni d’età-anche se non sono tesserati- Sabato 25 giugno dalle 15 a S. Pietro al Natisone, presso il parco dei festeggiamenti del patrono, organizzata dal Veloclub Cividale-Valnatisone Kolesarski Klub Benečija si disputerà la quinta prova valida Giovanin je parSu damu takuo pijan, de se j’ kumi nabasu tu pastiejo. Ku se je po-legnu, je zamerku ki-ek čudnega pod arju-ho an začeu Stiet: “Adno, dvie, tri, štier, pet, šest! Milica!” je zaueku “Tle v pastiej sem zašteu šest nogi!” “Muč, muč, farda-man pijanac, paš kuo moreš štiet noge ule-gnjen! Ustan’ dol s pastieje, boš videu, ki so štier“” Giovanin počaso, počaso je luožu nogo na tla an začeu štiet: “Adna, dvie, tri, štier... Imaš ražon Milica, so štier!” *** Dva pijanca sta se srečala v gostilni an se poguarjala. - Včera sem popiu dva litra te čarnega vina... Na zadnjo sem popiu an taj te biele-ga, an tist me je upi-janu! Je pru ries, de se na smie mešat te čarnega s tim bielim! *** V gostilni an pijanac se je usednu blizu adnega klienta. - Na zamierte, a ste vi žlahta s pitorjam Frankam? - Sa sem ist pitor Franko! - Al ja! seda zasto-pem, zakaj sta se takuo podobna! *** V saboto v gostilni “Al buco” v Čedade. - Al poznaš tista dva tam za bankam? - Ne, kduo so? - Tist, ki pije vodo se kliče Klinton Rebula an tist, ki pije vino, je pa Astemio Vodopivec ! *** Nino je pravu pa-rjateljam. - Včera vičer sem se biu takuo upijanu, de sem šu finjavat v night, kar sem zagle-du gor na adnih vra-teh napisano “ženske”. “Porko zluodi”, sem pogodernju sam s sabo, tle bo moja sreča! Sem hitro odparu tiste vrata... je bluo stranišče! Tu nediejo Miljo je šu plesat an se ga j’ biu takuo napiu, de je pelju plesalko v izbo na njega duom. Potlè je šu v kam-bro, kjer je ležala njega Zena: - Draga, nardimi ’no dobruoto, tam v izbi je adna biondina. Reci ji, de si moja sestra! Sli smo v matajurske Barca gor h Aldu Kramarci Ljubezen za jago an še buj za življenje Aldo Medveš - Kramarca je adan od narbuj znanih beneških jagru. Pa ne samuo (le po naših dolinah, deleč §or v Slovenij ga poznajo an tudi dol po Italiji, do Toskane. “Kar trieska an se buška, ga V 1. uojski je branu glavo, na ložem gor na glavo...” potle so v njem kostanj pekli Kramarca nam kaže njega trofeje od jage an ...more Živi v matajurskih Bar-eah, v vasi, kjer je vič jagar-skih pisu ku judi, takuo, ki je jau njega sosed. Vasica, z nje 12 ljudmi, je liepa, položna na pobočju Matajurja, odkoder se je ankrat videlo gor do varha na stuojke ko-Pi, nam je pravu Aldo, današnji dan se med viejami gleda iz oči v oči z vasjo Matajur. De je Aldo rad jagar, človek zastope še priet, ko sto-P1 v njega hišo. Pred njo po-c*va Džingo, an liep an le-Puo runan jagarski pas, drug Jo varje gor zad. V izbi po shenah so njega trofeji, ki so Priča o tem, kak dobar jagar Je- An so tudi targe an priganja, ki so mu jih dal v s°siednjih krajih Slovenije Za njega dolgolietno sodelovanje. Ima tisto od Lovske družne iz Kanala, ki je iz lieta *993, puno buj stara je tista °d Zveze lovskih družin Go-nca, ki so mu jo dal lieta *978. Se priet se je rodilo s°delovanje med beneškimi an furlanskimi jagri po adni sriani an slovenskimi na drugi. V vsem telem cajtu so j'atal dobri parjatelji. Kar je o*u konfin šele tard an buj ZaPart so se ušafuval za guo-rit o problemih povezanih z Jago an z žvino an med nji- je biu tudi Aldo Medveš, an šele je. Ce je kiek narobe, Ce je kajšan problem al pa vabilo za kako jagarsko srednje, iz Slovenije vedo, ant se obarnit an pokličejo n,niar njega, Kramarco. Sevieda so se mu zahvalil Za njega dielo z lepo targo *udi sauodenjski jagri, saj je 'u president od tiste riserve Puno puno net. V njega izbi ltr|a tudi fotografije an poe-Z|Je an vse, kar mu je par sarcu. Aldo nam je pravu, de je tttniar imeu rad puše, so bili šele otroc med uojsko an so jih kradli. Jagarsko licenco pa je imeu, ko je biu samuo 17 liet star s podpisam staršu. An tudi kadar je dielu v Milane, je hodu damu, kar je Kuo prebierajo Novi Matajur naši ljudje po sviete! An pismo, ki nam je paršlo tele dni nam dokaže pru tuole. Nas nas je razvelilo, našega prijatelja ga bo tudi. Kak cajt od tega smo bli publikal fotografijo od Terese Rudi an nje moža Giuseppe Bianchi, zak so praznoval 25 liet poroke. Seda iz kraja Pollegio v Zviceri so paršle tele besiede za nje: “Vedendo la foto di Giuseppe Bianchi, mi è venuto il desiderio di rendere noto questo piccolo e grande fatto che mi ha dato l’opportunità di conoscere la sua generosità... ‘Spezza con gli altri il bila jaga odparta. Rad se zmišljava, kakuo so lieta 1978 na iniciativo parjatelja Nerea Francovich iz Ipplisa začel hodit na jago čez konfin. Pasat so muorli tuo pane’. E’ quello che ha fatto con me il signor Giuseppe Bianchi lo scorso mese di gennaio. Ero a Clodig per comperare il pane, l’alimento quotidiano, ma era stato venduto tutto. E allora il signor Bianchi, senza conoscermi, mi offrì metà del suo pane riservato. Io sono rientrato in Svizzera, ma il suo gesto non l’ho dimenticato. Grazie ancora e auguri e gioie per il felice anniversario assieme a sua moglie Teresa. Tanti saluti R. Bucovaz” Naši brauci nam pišejo An parjateljstvo raste JPpDBONESEC Uodnjak (Ruonac) Zbuogam Guglielmo Buog je poklicu h sebe jJSega vasnjana Guglielma ^.Uc'g. Imeu je 82 liet an je lu Zetove družine. Breživeu je puno liet po V|ete, šu je biu proč zavojo |.le*a, ku puno drugih naših Se • ^ar -*e zas*užu Penzj°n s Je varnu v rojstno vas an živet h bratu Tonju an Jega družini, ki so bli ostal a riuome. Sg ^‘u je brat gaspuoda Giu-** Mucig, ki nas je zapu-ljet k° lieto od tegà. Dvie Ha >t°^ Pa Je umar*a na |llm tudi sestra Edda. eda od njih velike druži-s° ostal še brat Toni an sestra Pasqualina. V žalost je Guglielmo pustu nje, navuode, pranavuo-de an drugo žlahto. Venčni mier bo ranjki Guglielmo počivu v britofe gor v Ruoncu, kjer je biu njega pogreb v sriedo 15. junija popudan. SVET LENART Pičič / Ješiče Bepcju v spomin Zadnji krat smo napisal žalostno novico, de nas je za-pustu Giuseppe Primosig -Bepic Bosu iz Ješičja. Njega družina nam je pamesla tolo fotografijo v njega spomin. Bepic nie imeu lahkega življenja. Je biu an poberin, kar so ga pošjal v uojsko. Kar se je varnu damu je muoru pa iti po sviete. Dielu je puno liet v Venezueli an na parvi fotografiji ga videmo pru v tisti daželi kupe s parjatelji (s čepame roke so on, potlè Angelin Toncaretu iz Oblice z njega ženo, ki je iz Briega an z njih čičico, an parjateu an še Antonio Bosu). Kar se je varnu damu je le napri dielu od zjutra do nuoč. Paršle so lieta, ko je biu cajt, da bo Bepic uživu, kar je za-služu. Paršla je pa boliezan. Z njega smartjo je od velike družine ostu še brat Pe-tar, ki živi par Pičič, kjer je živeu tudi Bepic. KOBARID Perati - Livek Pridita na senjam! Naši parjatelji iz vasi Perati blizu Livka nas kličejo na praznik, ki ga bojo imiel za svet Petar in Pavel na 26. junija. Na bo manjkalo za pit an za jest, za veselo atmosfero pa poskarbijo Beneški fantje, ki bojo godli od 14. u-re napri. Ce sta nuni tisti/ni, Id hodeta na muorje v Grada al Unjan s kariero Saf, viedita, de lahka kupeta biljet v “biglietteria automatica'' na stacjo-rm Utorine v nediejo an ob praznikih od 7.15 do 8. ure. Povabilo na dvie iniciative prò loco iz Cjampeja Par nogah al pa s kolesom V polietnih mesecih je povsod življenje zelo dinamično an živahno. Povsierode se kiek dogaja, je kaka športna al pa folklorna manifesta-cjon, povsod so vaški prazniki. An ljudje se radi premikajo an zbierajo. Vse tuole za poviedat, de tam v Cjampeju, v občini Fu-ojda, kjer živi tudi dost beneških ljudi, imajo tele konac tiedna praznik. Še posebno živahno bo v nediejo 26. junija, ko imajo tudi dvie buj š-portne iniciative. Parva je namenjena tistim, ki imajo radi kolo an kolesarjenje. Organi-zal so “biciclettato”, dugo 18 km po stazah, kolesarskih stazah an bielih potieh v občinah Fuojda, Mojmag an Remanzag. Pot je zlo liepa, pravijo, an parmiema za vse. Zberejo se v Cjampeju ob 8.30 an puojdejo na pot ob 9. zjutra. Tistim, ki raje hodijo par nogah, so parpravli pa pohod po gričih an dolinah blizu vasi, lahko bojo nabieral trave an zelja an pogledajo tudi, če so gobe. Z njimi bo tudi an specialist za gobe, ki bo učiu tega, ki Zeli. Pravijo, de je pot liepa, v zelenju an mieru, an se zamudi vsega kupe kake tri ure. Začne se hodit ob 9. uri, vsi se vamejo opu-dan, glih pru za kosilo. Aldo v albumu fotografiji “prebiera" njega življenje doma, saj so partizani imiel komando go par njih, an gor v njih hišo so bli pamesli ranjenega komandanta Volo-dja. Gajalo se je vse pred njega otroškimi očmi. Pa na tuole se še povamemo. Aldo ni hodu dugo v Suolo, kot vsi v njega cajtu. Pa se je puno navadu an puno vie. Učilo gaje življenje, pomagala mu je njega radovie-dnost do znanja an veselje biti v družbi an miez ljudi. Gor par njemu an še posebno v njega “muzeje”, kjer zbiera vsega an ima puno zanimivega orodja an pričevanja od starih cajtov, od parve an zadnje uojske, an kjer ima tudi kliet puno staklenc z dobro kapljico an kiek dobrega za pod zobe, se radi ušafava-jo njega parjatelji an posebno jagri. Ku krajice nas je tudi nas od Novega Matajurja tu spa-rjeu an pogostiu. Aldo, vas zahvalmo an... se še varne-mo. (jn) čez mejo v Vencò an imiet pušo napisano na propustin-ci... Alda je lepuo poslušat, zatuo ki je človek, ki zna an mu je ušeč živiet. Zak je rad Njega jagarski pas med judmi, mu je useč poznat nove kraje, zviedet nove stvari pa tudi poznat našo preteklost. An kos zgodovine od zadnje uojske se jo je učiu gor Veselje je bluo sigurno, pod tistimi obliekami pa jim je muorlo bit še kakuo toplo... L gledališčem iz vasi v vas Beneško gledališče tudi tole poletje lepuo skrbi za graditev mostov parjateljstva med Benečijo an vsemi njenimi sosiedi. Dinamično se premika po vsem slovenskem prostoru ob meji od adnega konca do drugega. Povsod so beneški igrauci lepo sprejeti, ljudje cenijo njih dielo an še posebno jih veseli pojoča harmonija beneškega govora. Takuo so v soboto na KambreSkem predstavili dielo Adriana Gariupa “An oča za mojo hči” an ustvarili pru veselo atmosfero. Se buj Zi-vuo je bluo med starimi prijatelji v Breginju, kjer so le tisto dielo ponovil v nediejo popudan. V prihodnjih dneh se pomaknejo pa buj nizko dol proti muorju. Takuo v petak 24. junija bo Beneško gledališče nasto- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna uradnica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR ul Predsednik zadruge MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EOIGRAF s.r.1. Trst /Trieste Redazione: Ulica Ristori. 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti): 65 evro Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Adriano an Loredana z njih ljubeznijo pilo s komedijo “Mama je u-marla dvakrat” v Škocjanskih jamah. S telim dielom bojo tudi tekmovali na gledališkem festivalu ljubiteljskih skupin v Mavhinjah, kjer bodo igrali v petek 1. julija. Drug dan, v soboto 2. julija pa se spet približajo domu, saj bojo nastopili na Livku. Poliete na stuojta poklicat otroke iz garmiškega kamu-na na muorje v Linjan al Grado. Vas pogledajo, ku de bi zagledal kake “marziane” an vam hitro porčejo: “V Linjan biešta vi! Mi gremo v Dolino, nie lieušega presto-ra!” Celo polietje, kar ica par-tiska, otroc an mladina iz telega kraja preživijo cele po-pudneve v rieki dol par Dolini, kjer so drievja, ki diela-jo sienco, kjer uoda je momà glih tarkaj, ki je trie-ba (pruzapru, če bi šu v njo kajšan od nas, ki smo “velik”, bi drebeneu od mraza!) an je tudi “spiaggia”, tuk počivat an se igrat. Lietos ba so vsi teli otroc nomalo žalostni, ker nieso še utegnil iti dol v njih “nebesa”, tela ura jim na pru nič parpomaga! KuràZno, počaso počaso bo... an Dolina spet oživi z vašim veselim uriskanjem! (Na fotografiji so dol na C.A.I. Sottosezione Val Natisone 26 giugno 2005 VELIKI B AB ANSKI SKEDENJ 2121 mt - Alpi Giulie - SLO Ore 6.30 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole). Per informaziom.Castelkm Gianna lei. 0432-727428 - Ziifferli Gregaria lei. 0432-727530 veliki skali v Dolini, odkod se metajo v verin za plavat, Vida, Elena z Lies an Petra, ta zdol Sofia, pa iz Hlocja). Vdanien v USPI Associato aK'USPI Landarska jama SVETA MASA PO SLOVENSKO v saboto 25. junija ob 20. uri Mašavu bo monsinjor Marino Qualizza, pieu bo moški pevski zbor Nediški puobi Kam po beneino / Distributori di turno NEDIEJA 26. JUNUA Klenje/Genia Api Cedad/Cividale (strada per Manzano) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 25. JUNUA DO 1. JULIJA Cedad (Fomasaro) teL 731264 OD 24. do 30. JUNUA Sriednje tel. 724131 Rezija tei 353004 Ukve teL 860395 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Minisini (Cedad): do 10. julija Mojmag: do 26. junija Ptemaijag: od 27. junija do 10. julija Planinska družina Benečije nedelja, 3. julija v kraljestvo zlatoroga Odhod iz Spetra (pii Belvedere) z osebnimi avti ob 5.30 proti dolini Trente. V Zadnjici ob 7.15 začetek hoje po treh variantah: • vsi kupe do Kriških jezer, kjer je Pogačnikov dom (2.052 mt) in povratek v dolino po isti poti - skupno h. 6.30 lahke hoje; • druga varianta: od jezer, mimo Križa, Bovški Gamsovec, Luknja, Zadnjica - h. 7.30 srednje zahteven; • tretja; od jezer čez Razor (2.601 mt) do Vršiča - h. 9 zahteven. Info: Joško tel. 328/4713118 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v siedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 čamivarti: v torak od 9.00 do 11.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sovodnje v pandiejak an petak od 11. ure napri (paitdižno) v sriedo od 9. ure napri SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak oa 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 sriedapetak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: sneda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anodi 7.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8:30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi. ^ imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081)-Pridfiio oni na vaš duom. 12 Pustje iz Ruonca so “noreval” v Rovinju Na polietnjem pustu v Istri, ki je biu od 22! - je v Rovinju preživiela vič dni, 3. do 5. junija v Rovinju, so spoznal tudi takuo, de je mogla spoznat od blizu an le-navade našega beneškega pusta. pote telega miesta na Jadranskem muorju, Zluodi, anjul an pustje iz Ruonca so z ki parkliče turiste iz vsieh kraju, njih skakanjem an letanjem arzveselil vse Bila je za vse na liepa parložnot za tiste, ki so šli na telo posebno manife- preživiet an par dni v novem ambientu, pru stacjon, ki jo organizavajo že lieta an lieta takuo za stuort spoznat an kos naše Be-v Istri. Skupina iz Ruonca - bluo jih je na nečije. četrtek, 23. junija 2005 ‘Tel tle je naš Linjan”