Slev.249.
T LIODim V čem nem limri 1924. Posamezna Številka slane 1*50 Din L6!0 Lil,
Cene mseratom:
Enostolpna petilna vrsta mali oglasi po Din 150 in Din 2—, večji oglasi nad 45 mra viSine po Din 2 50, veliki po Din 5'— in 4"—, oglar.i v uredniškem delv vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plačana v gotovini.
Urednifitvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniStva teleion 50, upravniSiva 328.
Političen list za siimisSfi
Uprava ie v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.65« in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24.797.
Razgaljen! tožniki.
Zavesa je padla in pričelo je zadnje dejanje tragikomedije, v kateri se drznejo nastopiti obtoženci kot — tožitelji. Ali na-zornejše: lopov je zlezel v talar državnega pravdnika in se cinično smehlja vsemu avditoriju, češ, kaj mi pa morete, ko pa sem jaz tožnik? Tako podobno nastopajo sedaj korupcionlsti, da bi svoje grehe v očeh javnosti omilili in vzbudili mnenje, da niso osamljeni. Da se izognejo obsodbi, so vse poizkusili. Nanizali so spletko ob spletko, lopovščine zakulisnih špekulantov so se menjale kakor v kaleidoskopu in končni efekt je bil padec prve vlade, ki je napovedala neizprosno borbo — korupciji. Zapomniti si je treba, da je bil g. Davidovič žrtev korupcionistov in ne one namišljene »slabosti« v izvedbi vladinega programa, kakor se mu je očitalo s strani korumpi-ranega dela opozicije.
To pot je govor o tračnicah. Ko je Velizar Jankovič kupoval in prevzemal cele železniške progo lahkomiselno, kakor bi kupoval igrače za deco, so na Miklošičevi cesti res zatrobili iz »načelne« opozicije, vendar pa rahlo in previdno, da ne bi poponoma padli v nemilost pri onih, ki so se veselo skrivali za Pašičevo brado. Toda sedaj, sedaj je prometni minister »klerikalec«. Proti njemu se mora uprizoriti divja »hajka", njega je treba onemogočiti, da bi javnost končno le verjela, da Jugoslaviji ni usojena doba poštenih ministrov.
Na drugem mestu prinašamo avtentično izjavo g. ministra Sušnika, zato se v podrobnosti njegovega »delikta: no bomo spuščali. Javnost naj presodi, alt je delal in l odločal g. Sušnik prav a! i ne. Naravnost nesramno pa je početje onih elementov, ki jih čakajo še lepa iznenadenja, da si lastijo sodbo v stvari, katera po svojem bistvu s korupcijo ni v prav nobeni zvezi. Kdor se je že vozil po glavni progi Zagreb—Belgrad, ve, da se je peljal v negotovosti. Nesreča za nesrečo. Proga je tako obremenjena, da se je bilo bati najhujšega, kakor je razvidno iz strokovnih referatov. In minister ni hotel nič več, kakor to, da se proga nemudoma obnovi. Toda korup-cionisti pravijo, da je bolje, če medtem — tračnice so popokale na 90 mestih! — skoči iz tira toliko in toliko vlakov, če najde skoro sigurno smrt in pohabljene ude na stotine naših rojakov in tranzitno potujočih inozemcev — samo da se razpiše formelna licitacija tračnic! Poznamo te formalnosti, za katere so se skrivali korucio-nisti, da so pod njihovim plaščem na debelo trgovali z interesi države. Mislimo, da g. minister Sušnik ni pospešil nujne obnove škandalozne proge samo radi tega, da bi se varneje vozili »klerikalci«. Demokrati in radikali so vladali zadnja leta skoro absolutno, toda za proge niso skrbeli, skrbeli so samo za »formalnosti«. Gospoda na Miklo šičevi cesti je bila v Belgradu toliko upoštevana, njih poltika je bila ovenčana s tolikimi »uspehi«, ali njih lastni »inatc — kakor pravijo Srbi — jih ni motil, da ne bi vplačevali premije za zavarovanje proti železniškim nezgodam ... Sami očetje korupcije taje sedaj svojega otroka in ravno železniško ministrstvo, kjer je lepi Velizar tako udobno vedril in oblačil, je postalo -iui oo -oouonaoxo .md Aopi aoMav fnpo) Blijo gospodje, da je mogoča v tem slučaju borba po znani teoriji klin s klinom, se temeljito motijo.
Izjava g. ministra Sušnika dokazuje, kako vestno je skrbel za interes države. Njegova deviza se je glasila: Stvar jo nujna, vzeli bomo pa ono, kar je najceneje. Razne ponudbe so pokazale, kako »po ceni« bi izgledali oferti tekmujočih tvrdk. In »Jutro« samo priznava, da noče »kar v naprej obsojati Čemu potem huronsko vpitje: Pri-mite tatu?
»Jutro' je to zadevo načelo. Naj se gospoda torej ne razburja, da ji zagodemo drugo. Izvedeli smo iz povsem zanesljivega vira iz Belgrada — in priče so pod prisego na razpolago! — da so se vršila za časa ministrovanja dr. S v e t o z a r j a P o p o -v i č a pogajanja za nabavo tračnic pri neki (Irofii t vid ki, pri katerih je bilo za »mazanje- rezerviranih 11 odstot provizije o<) celokupne svote. Takrat pa ni šlo morda le za tračnice, potrebne za popravilo glavne proge, marveč za naročilo en gros, da bi se temu primemo tudi prolit korup-
cionistov povečal. : Jutru« pa bodi povedano še sledečo: na razpolago nam je celo ime Italijana (ime zveni češki), ki jo vodil (lotiČna pogajanja in se tako dobro počutil, da je celo prosil za stalno namestitev v Belgradu. Ko se je pojavila Davidp-vičeva vlada, je odnesel ta človek svoje pete preko meje, čeprav bi spadal pod ključ. Tista tvrdka oziroma skupina, ki se jc lani pogajala za dobavo, tračnic, je letos to početje opus t i 1 a, ker bi vsled reelne in nizke ponudbe tvrdke "\Vclff no ostalo nič za »zarados. Ponudba tvrdke Wolff ministru Sušniku jo bila za celih 30 odstot. nižja kakor pa ona, za katero se je trudil minister Popovič. Tako so delali v eri P.-P., sedaj pa očitajo inožu-po-štenjaku korupcijo, ker je njihove korup-cionistične načrte uničil! Odtod to napihovanje in jeza na g. ministra Sušnika. Sedaj bo tudi vsakemu jasno,, odkod so prihajali milijoni za demokratsko časopisje!
Očitno je, da je od korumpirane klike
•rob'oženi «minister ravna! v državnem interesu. To je razvidno h dejstva, da se ni kar na slepo odločil za to ali ono soluci jo, marveč, da so je po nasvetu strokovnjakov •odločil v gmotno korist državo in nujne •remedure na prizadetem železn. omrežju. Trikih ministrov, ki bi tako pošteno delali in preganjali v svojem resoru korupcijo kakor g. Sušnik, P.-P. režim ni imel. Ministru Sušniku vsa čast, priznanje in zahvala. Bevskanje mračnjakov je lo onemogla jeza nad tibeglim korupcionističnim profilom, ki jim ga je onemogočil minister 'Sušnik. Komaj so se lotili ministra poštenjaka. pa so iz očitanj izšli še bolj umazani kakor so bili prej. Takih obtožb, kakor so jih naperili korupcionisti proti ministru Sušniku,. se nobenemu ministru ni treba bati, ker so zanj le najsvetlejši in najboljši dokaz čistih rok in prekrasno spričevalo vestnega, poštenega in nad vse marljivega delovanja v njegovem resoru.
Radikalna večina odklanja g. Timotifeviča.
G. TIM0TIJEVIČA NE SMATRAJO ZA PRIMERNEGA MANDATARJA V SEDANJI IZREDNO TEŽKI KRIZI. — RADIKALNI KORUPriONISTI ZA TIM0TIJEVTČA.
Belgrad, 29. okt. (Izv.) Kos ta Timoti-jevič kot mandatar krone, se je takoj zjutraj poda! na težavno romanje od voditelja do voditelja, da jih obvesti o nalogah, ki mu jih je poveril kralj, da jih prosi za sodelovanje. Njegova pot je težavna, ker je v politiki dosedaj igral vlogo, ki ni v skladu z značajem, kakršnega bi moral imeti kot nositelj položaja v tako težki in zamotani krizi. Še bolj mu je otežkočilo njegovo nalogo njegovo stališče in ugled v lastnem klubu in način, kako jo prišel do mandata. V lastnem, to je Davidovičevem klubu je bii vsaj po razcepu demokratskega kluba in po izstopu Pribičeviča gledan malo bolj po strani kot neljub gost, kot prisluškovavec, kot tuje oko. V njegovi prisotnosti so se redko reševala bolj intimna vprašanja. To jc bilo znano večinoma tudi širši politični javnosti in so Pri-bičevičevi listi naglašali, da se ne strinja s politiko g. Davidovica oziroma kluba in je zato pričakovati, da bo o usodi njegovega mandata odločal njegov klub in to tem preje, ker mu je bil mandat izročen v odsotnosti strankinega načelnika Davidovica in brez predhodnega znanja klubo-vega načelnika, ki je v tem slučaju dr. Kumanudi. Zainteresirani krogi, posebno oni v ožjem bloku, niso iz tega delali nobenih ovir, držeči se stališča, da igrajo v sedanji fazi krize osebna vprašanja drugovrstno vlogo. Glavno je, da bo vlada vodila tako politiko, ki je v skladu z zahtevami in potrebami prebivalstvu. Seveda pa se nikakor ne sme takega stališča tolmačiti napačno, posebno kar se tiče prve osebe, to je predsednika vlade, kajti ravno v tej osebi je označena politika kabinetu in s tem državna politika. Kakor rečeno je današnja kriza tako težka, da jo za nov položaj potrebna oseba prvovrstnega političnc-da in moralnega ugleda.
S takega stališča so presojali možnost o uspehu novega mandatarja širši politični krogi in prišli do sklepa, da ima Timotijevič zelo malo izgleda na uspeli. Posebno jo prevladovalo tako stališče z ozirom na lo, ker je večina radikalov njegovo kandidaturo odklonila. Večina radikalov, to so oni člani kluba, ki so pristaši Jovanoviča, misli, da je dobil Kosta Timotijevič mandat samo na Pašičevo priporočilo in se zato misli, da bo Timotijevič samo orožje v njegovih rokah. Imenovanje Koste Timoti-jeviča se smatra kot poniževanje uglednih politikov iz radikalne sredine, ki so bili
Kosta Timotijevič pri dr. Korošcu.
VPRAŠANJA g. DR. KOROŠCA NA K. TIMOTIJEVIČ A GLEDE NJEGOVEGA STALIŠČA V NAJVAŽNEJŠIH STVAREH. — TIMOTIJEVIČ PRI DR. SPAHI.
Belgrad, 29. dkt. (Izv.) Okrog šestih popoldne je Kosta Timotijevič obiskal v kabinetu ministrstva za prosveto dr. A. Korošca in ga obvestil, da je dobil mandat za sestavo najširše koncentracijske vlade, katero program naj bi bil istoveten s programom, ki je bil izražen v deklaraciji vlade g. Davidovica. Obenem je izjavil, da dosedaj še ni govoril ■/. drugimi voditelji, češ da
.kandidati za to vlogo. Pri tem mislijo predvsem na Jovanoviča, ki bi po njihovem mišljenju bil edini, ki bi mogel tako nalogo .sprejeti in jo tudi izpeljati z ozirom na svoj ugled. Oni nikakor ne morejo razumeti, da je Jovanovič postavljen v isto vrsto kakor Timotijevič. Zato odklanjajo tega mandatarja. Ugleden član radikalne stranke in bivši minister mi je o stališču radikalov izjavil sledeče:
••Vsa čast in spoštovanje Timotijeviču kot osebi ali dovolite, da Vam priznam, da se mi njegova kandidatura zdi najmanj rečeno neresna. Jasno je, da Kosta Timotijevič ne bi bil sposoben voditi politiko v mirnih časih, kaj šele v tako težki dobi, v kateri živimo. Sicer dosedaj ni stopil šo v nobeno oficielno zvezo, vendar sem prepričan, da je to nepotrebno, da bi se naš klub ž njim pogajal. Prepričan sem o njegovem neuspehu.:
Slično so izjave drugih radikalov, razen onih, ki so obtoženi korupcije. Njim je Kosta Timotijevič dobrodošel iz raznih razlogov. Za slučaj uspeha pri sestavi koncentracijske vlade računajo, da se ne bo moglo nadaljevati dosedanje ostro postopanje proti korupciji, in se zato nadejajo, da pobegnejo preti zasluženo kaznijo. Za slučaj neuspeha računajo s tem, da sc ne bodo pozneje delali novi poizkusi, temveč da bo padla odločitev glede volitev njim v korist. Posebno sledeča argumentacija se sliši iz njihovih vrst, da je Kosta Timotijevič samo figura in da je njegova vloga bol j formalnega značaja, namenjena zgolj za pomirjenje javnosti, da bi lahko rekli po njegovem neuspehu: »Poizkusilo se je vse, kar je bilo mogoče,' ker pa so se vsi poskusi ponesrečili, preostaja skrajni izhod. Takega govoričenja je Belgrad že navajen.
STALIŠČE BLOKA REZERVIRANO. Kar se tiče bloka, je težko izvedeti kaj točnega o njegovem stališču. Voditelji so z ozirom na izjave korupcionistov še vedno zelo rezervirani, vendar niso v principu proti koncentraciji niti proli Kosti Timotijeviču poti pogojem, da dobi čvrsta jamstva, da se dosedanje delo za sporazum in preganjan jo korupcije nadaljuje. Formalno stališče še ni znano, ker morajo predsedniki sklicati klube in slišati njihovo mišljenje. Tako bo z ozirom na to mogoče podati končnoveljavno sodbo o Ti-motijevičevem mandatu najbrž šele v soboto.
hoče najprej razčistili razmerje z ožjim blokom. Če ne bo ožji blok pristal na vstop v njegov kabinet, bi nastal nov položaj in mandat bi moral vrniti. Dr. Korošec je vzel njegovo izjavo na znanje in mu stavil več vprašanj, ki so potrebna za raz-čiščeuje, preden se preide nn konkretna tla pogajanj o sestavi take vlade. Zanimivo jo, da je Kosta Timotijevič odgovoril ze-
lo nejasno, dasiravno so se tikala ta vprašanja važnih stvari, ki igrajo v poteku ee-. dan jo krize na jvečjo vlogo, so bistveno zvezana s politiko sporazuma in borbe . proti korupciji.
V naslednjem podajamo ta vprašanja, kolikor smo jih mogli zvedeti. Dr. Korošec je slavil Kosti Timotijeviču osem vprašanj, ki se glase sledečo:
1.	Kaj mislite o sporazumu in o metodah, s katerimi bi na miren način prišlo do iskrenega'sporazuma med Slovenci, Hr-
. vali in Srbi in to s posebnim ozirom na Vašo preteklost in na preteklost radikalov?'' — G. Timotijevič o metodah ni dal nobenega odgovora. To pa je zelo važno . vprašanje, ker metode, ki jih je uporabljal P.-P. režim, nc vodijo do sporazuma. Gledo svojega stališča o sporazumu jo dejal, da jo vedno mislil in da še misli, da jo program bloka premalo konkretiziran in da bi se mora! pri dolu za sporazum reševati hkrati ves kompleks vprašanj, ki se tičejo sporazuma, rie pa razpravljati samo o po-. sameznih periodah, oziroma o enem delti sporazuma sedaj, o drugem delu pozneje. Kar se tiče radikalov, misli, da radikali, ki so nasprotniki sporazuma, no bi mogli biti člani vlade, s čemer ni rečeno, da ne bi mogli biti člani vladne večine.
2.	Kaj mislite o sodelovanju radikalov, ki so proti sedanjemu ostremu kurzu. pobijanja korupcije?': Odgovor: »Ti radikali ne bi šli v vlado; korupcija bi se še nadalje pobijala.«
3.	: Kaj mislite o sodelovanju Radi-čevcev v vladi?« Odgovor: Seveda lahko sodelujejo pod gotovimi pogoji, ki so približno isti, ki so jih dali radikali na skupni seji voditeljev radikalov in bloka na dvoru. Ti pogoji pa so bili za HRSS žaljivi.«
4.	»Kaj mislite o oboroževanju nekaterih meščanov in organizacij, katerih oboroževanje je naperjeno proti drugim sodržavljanom? Kaj mislite ukreniti za razorožitev že oboroženih?« Odgovor je bil zelo nejasen. G. Timotijevič se je skliceval samo na neke obstoječe zakone ni pa povedal, kaj hoče po obstoječih zakonih tudi konkretno ukreniti.
5.	»Kaj mislite o brezpogojni hranitvi parlamentarizma?" Odgovor je bil popolnoma nejasen.
6.	»Kaj mislite o vmešavanjih nepar-lamentamih faktorjev v politiko in v reševanje krize?" To vprašanje je vzel g. Timotijevič na znanje, ni pa dal nanj nobenega odgovora.
7.	»Kaj mislilo o Pribičevicevem sodelovanju?« Odgovor: Mislim, da ne bi mogel biti v vladi, ker se je njegova skupina vedno izjavila proii sporazumu.
8.	»Ali imate volivni mandat?« »Nimam!« Dr. Korošec je izjavil, da mu defi-nitivnega odgovora ne more dali, ker se vsi poslanci Jugosl. kluba nahajajo izven Belgrada. Sklical jih bo na sejo in bo dal odgovor v petek.
Nato se je Kosta Timotijevič podal k dr. Spahu. Obvestil ga je o istem. Dr. Spaho je zavzel približno isto stališče. Izjavil je, da mu bo dal definitiven odgovor o stališču svojega kluba napram vstopu v njegov kabinet šele v soboto, ko bo zvedel za mišljenje strankinega vodstva in ko bo mogoče sklicati poslanski klub na sejo.
Kosta Timotijevič je nato odšel na dvor in obvestil kral ja o poteku svojih po-gajanj.
STALIŠČE DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Belgrad, 29. okt. (Izv.) Danes zjutraj se jc vrnil v Belgrad Ljuba Davidovič, katerega je takoj ob prihodu ob i sik nI Kosta Timotijevič in ga obvestil, da je dobil mandat, ^klicana je bila seja demokratskega kluba, na kateri se je vnela dolga debata o načinu, kako je sploh Timotijevič dobil mandat krone. Strogo se je Timotijeviču naročilo, da se mora pri delu za ustvaritev mandata strogo ozirati na mišljenje ožjega in širšega bloka. Demokratski klub je izdal po tej seji sledeči komunike: Klub je sprejel Timotijevičevo poročilo glede sestave širše koncentracijske vlade na znanje s tem, da se Timotijevič pogaja v tej smeri, da se v prvi vrsti zasigura sodelovanje bloka.
KORUPCIONISTI ZAMAN IŠČEJO TOVARIŠEV«.
>Reš« ne navaja nobenih konkretnih podatkov, ker vse obtožbe, ki jih podajajo nasprotniki o dr. Koroščevih korupcijah, nikdar niso vsebovale nobenih konkretnih podatkov, temveč se naslanjajo na pavšalne govorice, ki so brez dokazilnega materiala. Iz teh obtožb vedno sledi, da ne gre za kake osebne koristi. Cilj teh obtožb je javnosti pokazati, da je korupcija ukoreninjena in s tem hočejo izpodbiti borbo proti sebi.
DETEKTIVI IN SPI,TONI NAJ REŠIJO KRIZO!
i Belgrad, 29. okt. (Izv.) Kakor izvemo, so neodgovorni in nepoklicani faktorji, ki se neprestano vmešavajo v reševanje krize, poklicali znana detektiva in špiona Ban-koviča in Grauerja, ki naj bi podala obte-žilni material proti Radicu. Ti koraki nepoklicanih faktorjev v času krize, ko se dela za koncentracijsko vlado in sporazum med HRSS, kažejo dovolj jasno pravo tendenco teh faktorjev, ki jo hočejo izpeljati.
Stališče HRSS
glede Timotijevičevega mandata.
Zagreb, 29. okt. (Izv.) Danes dopoldne se je sestalo predsedstvo HRSS in razpravljalo o mandatu Koste Timotijeviča. Predsedstvo je soglasno zavzelo bledeče stališče: Mandat je nasproten parlamentarnim običajem, po katerih se načelnikov strank absolutno ne sme nikdar prezreti. Politika sporazuma izgubi s tem mandatom svoj etični in načelni temelj, ki ga ji je dal Ljuba Davidovič tako s svojim značajem kakor s svojim odločnim prepričanjem, da je to edino in v resnici državotvorna politika. Sedaj bi sporazum ne ostal drugega nego taktično sredstvo, ker g. Timotijevič ni tajil, da ne odobrava politike Ljube Davidoviča z ozirom na sporazum s Hrvati. Znano je namreč, da je g. Timotijevič ostal v Davidovičevem klubu samo na zahtevo svojih volivcev. Zato bo predsedstvo HRSS, uvažujoč vse to in ozirajoč se na še nekatera druga dejstva, na nocojšnji seji defi-nitivno sklepalo o držanju hrvatskega zastopstva napram takemu reševanju krize in bo morda še nocoj odposlalo dva delegata v Belgrad.
Zagreb, 29. okt. (Izv.) Od 7. do 9. se je vršila seja predsedstva HRSS. O seji ni bil izdan noben komunike. Vašemu dopisniku so člani predsedstva izjavili, da gre pri vprašan ju mandata Koste Timotijeviča za zaupanje. G. Timotijevič je bil lojalen član Davidovičevega kluba, vendar pa on ne bi v celoti nadaljeval politike sporazuma kakor Davidovič. Neki član je izjavil: To, kar se je dogodilo inženirju Ko-šuticu, najbolje kaže, kakšna bi imela biti Timotijevičeva vlada. V Belgrad nocoj ni odpotoval noben delegat HRSS in tudi ne bo, dokler ne bo sprejeto v avdienci predsedstvo parlamenta.
Napad orožništva na zbor HRSS
Zagreb, 29. oktobra. (Izv.) Danes je došla predsedstvu HRSS iz Splita sledeča brzojavka: »V Kaštelih ob Splitu je prišlo do spopada med pristaši HRSS in orožni-štvom. Ob tej priliki je bil ranjen inž. Košutič po orožnikih, ki so napadli neoboro-ženo ljudstvo. Rana k sreči ni nevarna. — Takoj nato so se uredništva zagrebških listov obrnila na Stjepana Radiča in ga prosila za pojasnila o dogodku. Brzojavka, ki jo je dobil Radič, pove, da so sestanek v Novem Kaštelu orožniki razgnali brez razloga. O samem dogodku niti vodstvo niti Radič niso dobili do nocoj nobenih podrobnih informacij. Nocoj je došla druga brzojavka Radicu, da je inž. Košutič ranjen v glavo in da je poškodba precej težka. Ta vest je izzvala v krogih HRSS silno ogorčenje. G. inž. Košutič je odšel v soboto s članom HRSS Sindrihom na agitacijo v Dalmacijo. Takoj po došlih vesteh se je 6estalo predsedstvo HRSS in je razpravljalo poleg o političnem položaju tudi o dogodkih pri Splitu.
Belgrad, 29. ont. (Izv.) Včeraj proti večeru so prišle vesti, da je bil v Kastel-novo v Dalmaciji težko ranjen poslanec HRSS inženir Košutič, ki je imel s Slavkom Sindrihom sestanek s svojimi pristaši. Za časa sestanka so vdrli v dvorano orožniki in pričeli razganjati zbrane .poslušalce in so celo streljali. Košutič je bil od strela ranjen v glavo. Nadalje se poroča, da sta v Kastelnovo takoj odpotovala dva poslanca. Notranji minister pa je poslal posebnega preiskovalnega organa. Vest o tem spopadu se živahno komentira v vseh krogih in se je poudarjalo, da je to pričetek vse dobe, ki se obeta naši državi, če bi dobil volitve v roke Pašic.
za vsako^a^	potreben!
ŽELEZNIČARSKE KARTE.
Belgrad, 29. okt. (Izv.) Poslanca Franc Kremžar in Franjo Žebot sta intervenirala radi napačnega tolmačenja glede voznih olajšav za prometne uslužbence, posebno za železniške delavce. Vsled njihove intervencije je železniški minister izdal takoj potrebno odredbo o tolmačenju pravilnika in drugih odredb. Iz prometnega ministrstva se nam poroča še to, da so razne vesti o zmanjšanju voznih olajšav za prometne uslužbence, posebno za železniške uslužbence neosnovane in da so nastale s ten-dencijoznim namenom, deloma pa radi napačnih tolmačenj pravilnika. Ni nobenega povoda za zmanjšanje teh olajšav. Napačno se je namreč tolmačila odredba glede stalnih delavcev. Po pravilnem tolmačenju ima pravico do voznih olajšav vsak delavec in uslužbenec, kadar je že eno leto v službi.
K volitvam v Angliji.
London, 29. okt. (Izv.) Volivna agitacija je dosegla svoj vrhunec. Od 615 poslanskih mest je zasedenih že 32, kjer je postavljen samo po en kandidat. Gre torej še za 583 mest. Liberalna stranka je postavila približno 100 kandidatov manj kakor pri zadnjih volitvah, Delavska stranka pa okoli 150 več. Glavni boj se bije med konservativci in Delavsko stranko. V 2C7 volivnih okrajih se bije boj samo med dvema strankama, med vsemi tremi angleškimi strankami pa v 225 okrajih. Jako nego tovo je, da bi ena sama stranka dobila absolutno večino.
Lomlon, 29. okt. (Izv.) Mac Donald je na dan volitev dopoldne razposlal po vsi Angliji sledečo brzojavko: Na koncu najhujše volivne borbe, ki sem jo sploh kdaj doživel, opažam znake zmage za Delavsko stranko. Naši pristaši so silno navdušeni. Današnji dan bo dan zmagoslavja za Delavsko stranko.
Francoska nota in ruski odgovor.
Pariz, 29. okt. (Izv.) V brzojavki, s katero naznanja francoska vlada rusiki vladi svoje državnopravr.o priznanje, poziva francoska vlada Rusijo, da čimprej imenuje svoje diplomatske zastopnike za Francijo. Obenem izraža željo, da se urede predvojne obveznosti med obema državama na prijateljski način. Vsako vmešavanje ene ali druge države v notranjo politiko druge države Francija odločno odklanja.
Moskva, 29. okt. (Izv.) Centralni iz-vrševalni odbor sovjetskih republik v Moskvi je v svojem odgovoru na noto francoske vlade izrazil svoje zadovoljstvo nad noto in naglaša možnost, da se da vzpostaviti popolnoma dobro razmerje med obema državama. Strinja se tudi popolnoma z mnenjem francoske vlade, da se nobena država ne sme vmešavati v notranjo politiko druge države.
Italija.
PRVA SEJA PETNAJSTEMU.
Rim, 29. okt. (Izv.) Včeraj se je v palači Venezia vršila prva seja petnajstero-članskega fašistovskega odbora, ki ima nalogo, da pripravi za bližnje zasedanje parlamenta ustavne reforme. Predseduje sen. Gentile, ki je po otvoritvi seje prebral pismo ministrskega predsednikad Mussolinija. Pismo naglaša, da fašizem noče porušiti ustave, marveč jo samo izpopolnili in obnoviti, v kolikor ne odgovarja sedanjim zahtevam. 76 let v zgodovini naroda ne poteče zastonj. Treba je upostaviti ravnotežje med izvrševalno oblastjo in drugimi oblastmi, ki ga je porušil parlamentarizem. Sploh je nedotakljivost ustave nezmisel, ki so ga pobijali od Cavourja do Crispija in Tittoniia. Odbor naj dela po geslu: Ne bodite plašljivi ne v ohranjevanju ne v obnavljanju. — Nato je imel sen. Gentile obširen govor, v katerem je utemeljeval ustavno reformo in naglasil, da mora država narodne sile, ki se zbirajo v narodnem (fašistovskem) sindikalizmu, priznati in pospeševati; v to svrho treba, da se sistem narodnega zastopstva izpremeni.
FAŠISTOVSKA PRISEGA.
Trst, 29. okt. (Izv.) Zaprisego fašistovske milice so praznovali po vseh mestih na svečan način. V Trstu so zaprisegli okoli 3000 ljudi iz cele Julijske Benečije. V Milanu je fašiste zaprisegel sam Mussolini, v Rimu pa general Fara. Med prisego v Rimu je plulo nad mestom okoli 100 letal.
.Milan, 29. okt. (Izv.) Včeraj se je tu z velikim zunanjim sijajem in ob navzočnosti ministrskega predsednika Mussolinija vršila zaprisega lombardskih fašistov-skih legij. Zaprisega se je vršila pred gradom Sforzesco. Poleg Mussolinija je bil navzoč generalni poveljnik milice De Bo-no, vojni minister Ciano, milična, armadna in orožniška generaliteta in številna množica. Mussolini je jezdil na konju in nosil uniformo častnega miličnega korporala. Po zaprisegi se je vršila velika smotra; najprej so korakale razne vrsle redne arma-
de, nato pa legije. Miličnikov je bilu 10.000. Po smotri je imel Mussolini kratek nagovor, v katerem je slavil stvar fašistovske revolucije, za katero hočejo vsi živeti, se boriti in umreti. Naloga še ni končana in treba se je pripraviti na težje naloge jutrišnjega dne. Toliko je gotovo: nazaj ne pojdemo!
Rim, 29. okt. (Izv.) Včeraj dopoldne se je tu vršila zaprisega milice. Govoril je general Italo Balbo. Tudi po vseh ostalih velikih mestih so fašistovske legije prisegle kralju.
RUDARSKI ŠTRAJK V SARDINIJI.
Cagliari, 29. okt. (Izv.) V rudniškem okrožju Iglesias štrajka vseh 17.000 rudarjev. Tudi trgovci so en dan zaprli trgovine, da izrazijo svojo solidarnost z rudarji. Štrajk vodijo fašisti. Rudniška družba doslej odklanja delavske zahteve.
MOSUlvSKO VPRAŠANJE PRED DRUŠTVOM NARODOV.
Bruselj, 29. okt. (Izv.) Izredno zasedanje Društva narodov se je bavilo z vprašanjem ftirško-angleškega spora radi mo-sulskega vprašanja. Sklenjeno je, da se določi demarkacijska črta pri Iraku, katere ne bo smel prestopiti niti angleški niti turški vojak, dokler se to vprašanje končno ne reši.
MTLJUK0V V PRAGI.
Praga, 29. okt. (Izv.) Znani voditelj nekdanjih ruskih »kadetov« in poznejši ruski minister za vnanje zadeve Miljukov je prišel v Prago, kjer bo imel več predavanj o Rusiji.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
Tokio. 29. okt. (Izv.) Vlada je sklenila poslati v Tientsin večji vojaški oddelek. V Tientsinu so se izkrcali tudi ameriški mornarji.
NOVI ZEPPELINI.
Newyork, 29. okt. (Izv.) Pri družbi, ki
bo izdelovala Zeppeline, je naročila ameriška vlada dva nova Zeppelina, od katerih bo vsak dvakrat večji kakor znani ZR II i.
STROŠKI ZA ZASEDBO P0RU1IRJA.
Pariz, 29. okt. (Izv.) Stroški za zasedbo Poruhrja znašajo 650 milijonov frankov.
Si zunanje politike.
* Iz Slovaške. Veliko pozornost je vzbudil v češki javnosti nastop angleškega konzula v Bratislavi, ki se je javno in odkrito ugodno izrazil o avtonomističnem gibanju na Slovaškem. Češki listi kunzulov nastop ostro obsojajo, očitajo mu netaktnost in zahtevajo, da ga angleška vlada odpokliče. — Do političnih demonstracij je prišlo v Bratislavi tudi ob priliki uprizoritve drame »Jan Žižka«. Demonstracije so priredili Hlinkovi pristaši.
Iz lava gospoda ministra za promet Ant. Sušnika.
Več dnevnikov je prineslo vest, nekateri s posebno tendenco, drugi pa vsled tega, ker niso bili pravilno obveščeni, da sem kot prometni minster zakrivil zloupo-rabo pri nabavi tračnic in pri nakupu doma za bolniški fond, kakor tudi da se radi tega proti meni pripravlja obtožnica, po zakonu o odgovornosti ministrov. Akoravno sem vedno pripravljen stopiti pred sodišče in pred pristojno oblastjo dati odgovor za svoje delo kot minister za promet, smatram, da je v interesu resnice in pravilnega informiranja javnosti, da na vse tozadevno pisanje dam svoj odgovor in prepuščam javnosti sodbo, če je bilo v mojem postopanju kaj nedovoljenega ali protipostavnega.
Nabava tračnic.
Po podatkih, s katerimi razpolaga ministrstvo za promet, niso bile obnovljene na večjem delu naših železnic tračnice že 40 let, čeprav je normana doba za iste 20 do 25 let. Posledica tega je jako cesto pokanje tračnic. Načelnik gradbenega oddelka g. Jeftovič me je obvestil, da so v razdobju enega meseca na progi Brod—Si-sak počile na 96 krajih tračnice. Ni treba še posebej poudarjati, da pri takem stanju tračnic o varnem železniškem prometu ne more biti niti govora. Sama javnost, ki bere časopisje, lahko skoro dnevno najde vesti, da je prišlo vsled zastarelih tračnic do te in one nesreče in da časopisje očita prometnemu ministru, zakaj se progo končno ne spravijo v pravilno stanje. (Na pr. Cičvarieev Beogr. dnevnik z dne 24. 10. t. 1. pod naslovom: »Solidnost naešga prometa«.) Potreba tračnic pa ne obstoji samo v tem, da so ene zastarele, ampak tudi v tem, ker je mnogo prog v naši državi že dokončanih in jim manjkajo samo še tračnice, da bi se lahko takoj izročile prometu.
Da bi se ugodilo tej potrebi, naročilo je ministrstvo za promet večjo količino tračnic in drugih pripadajočih potrebščin na račun reparacij v nemških tvornicah. Kakor je znano, so privatne tvornice v
Nemčiji ustavile dobavljali je materijala na račun reparacij, ker je nemška vlada prenehala iste plačevati. Ker pa so bile tračnice neobhodno potrebne, je Generalna direkcija železnic stavila predlog, da se nabavi najnujnejša količina tračnic in drugih potrebščin na račun reparacij ter da se v ta namen porabi Din 30,000.000.— iz rezervnega fonda. Zahteval sem mnenje našega vladinega delegata g. dr. Gjuriča iz Berlina. Isti je sporočil, da bi bilo neumestno razpisati v svrho nabave tračnic licitacijo, ker hi to slabo vplivalo na vprašanje naše soudeležbe pri reparacijah, in tudi zato, ker bi v slučaju licitacije morali na tračnice čakati predolgo. Potrebno pa je, da se najnujnejše poprave izvrše še pred zimo. Na podlagi tega sem usvojil predlog pristojnih strokovnih referentov, naj se začno pogajanja s tvrdkami Dort-mund-Union in Otto Wolff, s katerimi so se pogodbe za dobavo tračnic sklepale že poprej. Prednost sem dal tem tvrdkam zato, ker bi one lahko dobavljale tračnice že 14 dni po sklepu pogodbe. Sporazum s tema tvrdkama je bil dosežen v tem smislu, da nam začno dobavljati tračnice takoj na podlagi reparacijskih pogodb in sicer za 110 km proge s pripadajočimi manjšimi potrebščinami. Ministrstvo bi za to položilo tvrdkam znesek po Din 24,375.000 pod tem pogojem, da tvrdke vrnejo denar, čim bo nemška vlada začela izplačevati reparacije. Razun tega so se tvrdke obvezale dobaviti nam za tračnice, ki jih že imamo, katerih pa ne moremo rabiti radi pomanjkanja manjših potrebščin, ves potrebni drobni materijal, v vrednosti od Din 10,400.000.—. Lička proga je namreč drugače gotova in čaka samo na tračnice, ki bi se morale še pred zimo položiti.
Kakor se iz navedenega vidi, ni bil to nikak nakup tračnic, ampak začasna transakcija, ki bi mogla biti državi samo koristna.
Tak aranžma sem sprejel iz razloga, ker bi na ta način prišli hitro do tračnic in ker bi za svoto, katero bi začasno izplačali, dobili dvakrat toliko tračnic, kot bi jih dobili, ako bi morali tračnice kupiti za gotovo po tržni ceni. K temu še pripominjam, da je direkcija za gradbo železnic dobila sledeče ponudbe:
Armstrong - Witworovo (Anglija) po Din 3.52; A. Kosavič (Češka) Din 4.96, Associeted British Manufactury (Anglija) po Din 3.91; Fogeli (Češka), tračnice po Din 4.—, potrebščine po Din 6.—; V. Lu-kič (Belgija) ni preciziral cene; društvo za ekonomski razvoj (Pariz) po Din 3.12; Fer-rum d. d. Zagreb po Din 3.35 in potrebščine po Din 4.03 od kg.
Po pogodbi z nemškimi tvrdkami bi pa stale tračnice s 30 odstot. drugih malih potrebščin Diu 2.08 po kg. Posebno poudarjam, da so so pogajanja z nemškimi tvrdkami vršila pred zaključkom londonske konference o reparacijah in še predno se jo pristopilo k izvrševanju londonskega sporazuma.
Ko sem po končanih pogajanjih z nemškimi tvrdkami zaslišal vse merodajne lak-torje in dobil od niik odobritev, da se dobava tračnic lahko izvrši na zgoraj opisani način, poslal sem Milorada Cavdareviča, strojnega inženirja belgrajske železniške direkcije v Berlin, da na licu mesta kon-statira, predno pogodbo podpiše, če se morejo dobiti tračnice zopet tudi na račun reparacij. Imel je strogo naročilo, da me o tem takoj obvesti ter brez mojega dovoljenja ne daje tvrdkam nobenega predujma iz deponirane svote. Ko mi je g. Čavdare-vič razun svojega, poslal tudi poročilo g. Gjuriča, v katerem javlja, da se tračnice morejo dobiti zopet na račun reparacij in da radi Davvesovega načrta obstoje težkoče za izvedbo belgrajskega aranžmana, sem g. Cavdareviču naročil takoj, naj zgoraj omenjene pogodbe ne podpiše in ves denar povrne, kar je tudi takoj storil. Tvrdkam ni bil torej izplačan niti Vinar, uspelo pa nam je, da po novem sporazumu, ki sta ga g. Gjurič in Cavdarevič sklenila v Berlinu, dobimo na račun reparacij od tvrdk tračnico za 20 odstot. ccneje kot po pogodbah iz 1. 1923.
Nakup hiše v Kastel-Lukšicu za dom humanitarnega fonda.
Humanitarni fond državnih prometnih uslužbencev, ki je ustanovljen po naredbi in pravilniku, osnovanem na § 6. zakona o delavskem zavarovanju, je dolžan svojim članom nuditi pomoč tudi v slučaju zdravljenja v kopališčih. Uprava fonda je uvidela, da je mnogo korishieje za interese fonda, ako mesto denarne pripomoči za tako zdravljenje ustanovi lastne domove in tako omogoči svojim članom brezplačno stanovanje za čas zdravljenja. V ta namen je uprava kupila domove v sledečih kopališčih: Vranjsko, Vrnjačka banja in Kovi-Ijača. Po sklepu upravnega odbora Centralnega fonda je imela uprava hum. fonda nalog, da kupi tudi v našem Primorju primerno zgradbo za zdravilišče svojih čla; nov. V ta namen so bile odposlane štiri komisije v Primorje, ua pregledajo zgradbe, ki so bile v to svrho ponudene. Na podlagi komisijskega poročila je upravni odboj kot avtonomni faktor sklenil, da se za po
trebe fonda kupi posestvo vdove Mlikotin v Kastel-Lukšiču pri Splitu. Šef soc.-huma-nitarnega odseka mi je predložil ta sklep upravnega odbora obenem s komisijskimi mnenji in ocenami v odobritev, poudarjajoč v svojem poročilu, da je sklep upravnega odbora v duhu zakona in da neodo-britev predloga, ld jo bil sklep upravnega odbora, na bi bila v soglasju z zakonom. Na podlagi vsega tega sem odborov sklep potrdil.
Ko sem pozneje zvedel, da se v soc. hum. odseku godijo mnoge nepravilnosti, kakor tudi od strani upravnega odbora, 6em takoj odredil, da se izplačilo nakupne cene ustavi. Obenem sem poslal dr. Do-brodoljca, sanitetskega referenta, in Roberta Bnumana, inženirja pri Generalni železniški direkciji, naj takoj pregledata vrednost zgradbe in konstatirata, če zgradba odgovarja namenjeni svrhi. Ko sta vse vestno pregledala, sta sporočila, da zgradba ni primerna za zdravilišče in da je omenjeno posestvo predrago. Po teh poročilih sem takoj odredil vse potrebno, da se zaščitijo interesi fonda in da se proti odgovornim uradnikom uvede preiskava.
Mislim, da sem v tem slučaju storil, kar bi storil vsak drug na mojem mestu. Lansko leto je minister za trgovino in industrijo odobril nepravilno izplačilo v znesku pol milijona dinarjev vsled brez-vestnosti enega svojih referentov. Pa nihče ni trdil, da je minister kriv in celo sodnija ne, ki je referenta radi zlorabe svojega službenega položaja obsodila.
4- Na kaj čakajo? Belgrajska »Politika« je odkrila nov vzrok, zakaj se kriza v Belgradu tako dolgo vleče. Pišo namreč: »Politični krogi ugotavljajo, da se niti krona sama ne podviza posebno z rešenjem krize. Vzrok za čakanje leži po mnenju belgrajskih političnih krogov v tem, da čakajo na izid volitev v — Angliji! Če bo zmagal v Angliji Mac Donald, bo dobil vlado blok, če pa Mac Donald pade, bodo dobili radikali volivni mandat.« — Te poii-tične teorije ne moremo imenovati drugače kot politično gorostasnost prve vrste. Ali smo kolonija ali smo neodvisna država? Če smo kolonija, je treba to priznati, da vemo, na čem smo. Če smo pa neodvisna država, se mora naše notranjepolitično življenje razvijati po naših razvojnih zakonih in ne po angleških. Kaj pa nas briga angleški boj za prosto trgovino, oziroma za uvozno carino? Kaj pa briga nas vprašanje, ali bo dobila sovj. Rusija posojilo v Angliji ali ne? Bolj poniževati se kakor se ponižujemo s takimi trditvami pred vsem svetom se res ne moremo več.
+ Ureditev meje v Vojvodini. Iz Su-botice poročajo, da je ogrska vlada predlagala Jugoslaviji zamenjavo občine Kelebi za Horgos. Naša vlada je ta predlog odklonila, ker je Horgos važna strategična točka.
*- Meškovo slavje v Ptnju. Vsem udeležencem na znanje! — Polovična vožnja za Ptuj dovoljena. Ministrstvo za promet je z odlokom z dne 23. oktobra 11924, št. 24,513-24, dovolilo vsem udeležencem vozni listek za polovično ceno. Udeleženec si nabavi tedaj celi vozni listek do Ptuja. Tukaj karte ne odda, ampak jo shrani! V Ptuju se mu bo izstavila primerna legitimacija in se z voznim listkom, s katerim se je v Ptuj pripeljal, zopet vrne. To dovolilo velja za čas od 7. do 14. novemb. 1924. — Odbor.
—	Županstvo v Mengšu naznanja, da bo oddalo sejmske stojnice na javni dražbi za dobo treh let dne 6. novembra t. 1. ob U. uri.
—	Imenovanja v armadi. Imenovani so v generalštabni stroki za podpolkovnika major Anton Lokar; v pehoti za podpolkovnike majorji Fran Dolinšek, Josip šmid, Josip Rav-ter, Rudolf Sobota, Karol Dolenc, Emil Knific, Anton Petrinčič, Franc Grošelj in Ivan Rojnik; za poročnike podporočniki Julij Učak, Drago Slekovec in Pankrac Pangeršič; v topništvu za podpolkovnika major Ljudevit Koželj; v konjenici za podpolkovnika major Dragotin Masek-Dvofak; v ekonomski stroki za poročnika podporočnik Ivo Koh; v inženjerskl stroki za podpolkovnika major Ignacij Kirehner; v veterinarski stroki za podpolkovnika major dr. Ivan Keber; v orožništvu za podpolkovnika majorja Rudolf Cvetko in Jakob Klemene; v mornarici za ekonomskega podpolkovnika major Josip Pretnar; za sanitetnega podpolkovnika major dr. Vladimir Ferlan; za ekonomskega majorja kapetan Josip Bleiweis; za mornarsko-tehničnega kapetana I. razreda Franjo Dobrlla; za tehničnega poročnika pod-poorčnika Bernard šušteršič; za tehnične podporočnike Josip Pišmaht ln Adolf Člžmek. — Odpuščeni so iz službe rezervni pehotni poročnik "Ernest Aljančič, podporočniki Anton Moder, Gustav Klobušicki, Anton Cafula, Ant. Jerman, Josip Jagodič, Joža Kastelic, Avguštin Sever in Pavel Simončič: rez. poročnik konjenico Egon Hale; rezervni pehotni podporočnik Adolf Fridl; rez. pehotni kapetan Anton Pinlar; rez. topniški major Bogomil Burnik; rez. konjiški podporočnik Egon Grin-
wald; rez. administrativni kapetan Vladimir Bergant; rez. pehotni kapetan Josip Koreš; rez. pehotni poročniki Peter Besednjak, Janko Čerae, Vinko Sterle, Karol Kratohvil, Dragotin Smetan in Ivan Majcen; rez. pehotni podporočniki Cvetko Lapaine, Rudolf Krištoflč, Rudoll Čopič, Bogomir Pikel, Franjo KoroŠic, Venčeslav Jakelj, Franc Ambrožič, Avguštin Kalin, Aleksander Štekelj, Aleksander Tram pus, Josip Varga in Štefan Križaj; rez. topniški kapitan Vlado Dekleva, rez, sanitetni poročnik dr. Dragotin Midej; rez. poročnik vojnega brodovja Aleksander Pitamic, rez. inž. poročnik Karol Brož in rez. inž. podporočnik Franjo Gorjane.
—	Meščanske šoje na Hrvatskem in v Bosni. Prosvetno ministrstvo je v zmislu novo-sodskega kongresa meščanskih učiteljev odločilo, da se vse dosedanje višje ljudske in višje dekliške šole v Hrvatski in Slavoniji ter vse višje narodne (trgovske) ln višje dekliške šole v Bosni in Hercegovini v bodoče na-zivljajo »gradjanske škole« (moške ali ženske odnosno mešane), kakor se nazivi ja jo te šole v ostalih pokrajinah. V Sloveniji nosijo te šole še nadalje slovenski naslov (meščanske šole.).
—	Evangalska cerkev v Jugoslaviji. Dne 23. in 24. t. m. je zboroval v Belgradu evan-gelski okrožni svet kot vrhovni zastop osme-rib evangelslcih senioratov v Jugoslaviji (Bačka, Banat, Hrvatska-Slavonija, Belgrad, Zagreb, Prekmurje, Slovenija in hosenska sinoda). Zbor je vzel z zadovoljstvom na znanje, da je ministrstvo za vere okrožje priznalo. S slovaškim evangelsktm okrožjem bi se nemško rado združilo v enotno deželno cerkev z narodno ločenimi okrožji in senio-rati. Načrt za novo cerkveno ustavo je zbor poveril v končno redakcijo posebnemu koalicijskemu odseku. Izdela se zakonskopravdni red za celo deželno cerkev. Kralju so pošlje prošnja, da se sme spomladi 1925 v Novem Vrbasu sniti ustavodajna sinoda.. Glede praznovanja Ciril-Metodovega godu izjavlja evang. verkev, da ga cerkveno ne more obhajati, ker to evangelski veroizpovedi nasprotuje. V vprašanju vorskega ponka je zbor sklenil, da si evang. cerkev pridržuje pravico, da odloča, o učnem načrtu in učnih knjigah, imenuje veroučitelje in nadzoruje verski pouk po cerkvenih organih. Stari in delanezmožni duhovniki se preskrbe na ta način, da obdrže svoje fare do smrti, v pomoč pa dobe pomožne sile. Za vdovo in sirote skrbi celokupna cerkev. Zbor je končno izrazil željo, da bi se v naši vojski nastavili evang. duhovniki, a eden naj bi se sprejel v ministrstvo za vere kot referent y evan-gelskih zadevah.
—	Poulični boj med častniki in di,taki. V Novem Sadu so se sprli na cesti neki častniki z dijakom Fedorjem Jocičem, sinom člana ka-sacijskega sodišča v Novem Sadu. Častniki so potegnili sablje in Jociča težko ranili. Jocič je naslednjega dne vsled poškodb umrl. Proti častnikom je uvedena preiskava. Častniki spadajo večinoma letalskemu oddelku v Novem Sadu.
—	Zopet poneverba ua srbski pošti. — »Pravda« poroča, da je poneveril poštni upravitelj v Arangjelovcu, Gjorgje Popovič, 55.000 dinarjev. Čim je poneverba prišla na dan, je takoj vložil v blagajno 15.000 Din, potem pa se je odpeljal v Belgrad, da dobi na posodo še 40.000 Din. — Pri nas bi se postopalo nekoliko drugače.
—	Samomor. Včeraj zjutraj je našel žel. čuvaj I. Šmuc nedaleč od čuvajnice na Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano moško truplo, ki mu je vlak popolnoma odrezal glavo. Šmue je takoj obvestil orožništvo, katero je spoznalo v samomorilcu 181etnega Srba Ivana G a g i e-č a, zaposlenega pri brivcu Doležalju. Kaj je gnalo nesrečneža v smrt, ni znano; tožil pa je večkrat, da nima svojcev, ker je oče v Ameriki, mati pa mu je umrla.
—	Iz preiskovalnega zapora v Ložu je je pobegnil Dolenc Janez iz Gornje Češnjice.
—	Izgnan je za vedno iz naše kraljevine Hankler Kari, doma v Hajdini pri Ptuju. Fant jo prav poseben prijatelj tnje lastnine.
—	Za praznike so si poskrbeli neznani zlikovcl kokoši Sn sicer iz zaklenjenega kur-nika Ivane Spetiča v Škofljici. Pobrali so 4 stare kokoši iu 3 mlade. Lo eni se je posrečilo uiti smrti. Domnevajo, da so preveliki prijatelji kuretlne najbrž domačini.
—	Pes se je Izgubil trgovca Vinku Na-ratu iz Grosuplja. Jo 16 mesecev star in volčje pasme. Cenjen jo na 1500 Din.
—	Temeljito so je založil Gustav Vidie, uradnik pri lesnem trgovcu Izidorju Palovcu v Bob. Bistrici. Oktobra se je fant namreč naveličal gospodarja in mu odpovedal službo. Pri odhodu je pa za slovo ukral še nekaj obleke in dežnik v skupni vrednosti 500 Din. Lotil se je pa tudi delavcev. Enemu je odnesel žepno uro, drugemu srebrno dozo, tretjemu pa čevlje, v skupni vrednosti 1115 Din. Dalje je gospodar šo ugotovil, da je v njegovem imenu iztirjal 240 Din, ki jih je zapravil. V gostilni je pa na gospodarjev rnčun napravil 1389 Din dolga. Fant sa je dalj časa spretno skrival, 27. t, ni. so ga pa le izsledili in izročili sodišču.
—	Poneverba. Ravnatelj podružnice Srbske hranilnice za Srbsko Moravico v Ogulinu, Kosta I.olakovitf, jo poneveril večjo vsoto. Ker niti on niti njegovi prijatelji niso Škode pravočasno poravnali, je bilo vJpianA /*vjwU>» Lolakoviča so zaprli.
Ne samndite ugodne priliko! Rad? opustitve trgovine se prodaja vse manufak-no blago pri tvrdki Jos. Bedrač, Aleksandrova
12, po vsakih sprejemljivih cenah. Velika izbira modnega blaga, križastega in črtatstega za kostume in krila, posebno nizke cene v angleških sifonih in platnu za rjuhe. Posebna nakupna priložnost za p. n. državne in privatne uradnike.	6769
Dopisi.
Vinica ob Kolpi. Za župana je bil izvoljen pristaš SLS Ive Benetič, brat našega odličnega somišljenika Jureta. Tudi prvi 4 svetovalci so SLS. »Republikanci« in liberalci so si veliko prizadevali, da bi koga izmed naših premotili. Posebno je zastonj trgal čevlje in prerano vstajal in prepozno hodil spat neki Periček Balkovec, prvak »republikancev«. Kaj bo neki zdaj počel: Rekurz mu ni uspel, dobiti izdajalca se mu ni posrečilo, pri volitvi župana sploh ni prišel v postav. Liberalci, in republikanci« so se zadinili na skupnega kandidata, ki je padel. Saj smo vedeli, da se bodo bratili. S tem so »republikanci« dokazali, da «republiko« izrabljajo samo v druge politično namene. Ampak to že danes lahko rečemo: Taka •/.republika«, ki obsega par sel, bo kmalu splavala po Kolpi. Mod tem pa naj živi in cveto in se razvija liberalno-republikanska zveza!
Vinica ob Kolpi. Pri nas eni streljajo kozle, posebno v politiki. Mate Moravec, pod-klanški mažnar, pa je ustrelil pravega mroinastega — medveda. Tudi starejši ljudje na pomnijo kaj podobnega. Od kod jo jo kosmatinec primahal, se ne ve. Mata .ja bil boj pogumen kot onih sedam lovcev, ki so prejšnji dan zbežali iz gozda, ko so lovski psi prievilili iz neke doline, kjer je imela mrcina svoje ležišče. Med temi, ki so se zbali, je bil tudi nekdo, ki so jo nekoč hvalil, da jo viniški bog, pa bo menda kmalu ob to božanstvo.
p Zaprisega milice v Trst«. Povodom zaprisege fašistovske milice dne 28. t. m. je bil Trst v zastavah. Zaprisega se je vršila na trgu Unitii. Poleg vojaštva so prisostvovali zastopniki oblasti s prefektom Moronijem, županom Pitaccom in škofom dr. Fogarjem na čelu. Besedilo prisege je bilo sledeče: »Prisegam, da bom zvest kralju in njegovim naslednikom, da bom zvesto izpolnoval ustavo in druge državne zakone in izvrševal vse dolžnosti svojega stanu zgolj v korist kralja in domovine.«
p Ovadba proti upravnemu svetu «Banea Adriatica«. Dne 27. L m. so se zbrali v Trstu upniki «Banca Adriatica«. Združili so se v konzorcij in sklenili, da predlože državnemu pravdniku ovadbo proti upravnemu svetu banke zaradi goljufije in neupravičene pri-lastitve.
p Neznosne razmere na sodnijah. Kakor znano, je italijanska oblast vrgla iz sodnij v Julijski Krajini domalega vse prejšnje sodnike in uradnike ter jih nadomestila z novimi ljudmi, ki so jim razmere, popolnoma tnje in tudi no poznajo jezika večine prebivalstva. Poslovanje na sodnijah je zato izpod vsake kritike, vse zaostaja, vse je v neredu. Poleg prebivalstva so s tem posebno prizadeti odvetniki. Minolo soboto so odvetniki iz Trsta in Istre sklicali v Trstu sestanek, na katerem so razpravljali o teh razmerah. Sklenili o resolucijo, v kateri opozarjajo vlado na neznosne sodne razmere v v Julijski krajini, ki silno škoduje gospodarstvu, a tudi ugledu sodne oblasti. Resolucija poziva vlado, naj nemudoma odredi potrebno, da so razmere izboljšajo.
k Za gospodarsko povzdigo koroških Slovencev. Sloveusko politično in gospodarsko društvo na Koroškem je priredilo začetkom tek. meseca v Celovcu posvetovanje o gospodarskem položaju slovenskega prebivalstva. Sklenili so, da osnujejo v okvirju društva poseben gospodarski odsek, v katerega pritegnejo zastopnike vseh gospodarskih organizacij. Odsek bo imel nalogo, da skrbi za potreb-ne gospodarska strokovnjake, prireja poučne tečaje in predavanja, objavlja v »Koroškem Slovencu« gospodarska poročila, goji stika s sličnlmi organizacijami in vodi pregled nad gospodarskim stanjem koroških Slovencev. Posebno pozornost bo posvečal odsek zadružništvu.
k Brezposelnost na, Koroškem. Dne 11. oktobra t 1. je znašalo število brezposelnih na Koroškem 770; od teh je prejemalo podporo 526. Največja je brezposelnost med kovinarji ter trgovskimi in pisarniškimi nastavljenci.
s Občni zbor mariborske Prosvetne ttvio se vrsi v četrtek, dne 30. t. m. predpoldne ob 10. uri v Mariboru v društvenih prostorih.
š Novi mariborski župan in podžupan se do danes nista potrjena. Akt še baje loži na velikem Županstvu.
š Bivši mariborski župan g. Viktor Grčar »topi v službo banko Aniona Kristana v Ljuh-liani. Ko je postal žuMft. jt; namreč potjpisal
izjavo, da se odpoveduje učiteljevanju. čudno* da skoro vsi voditelji mariborskih socialnih demokratov pridejo med buržuje in kapitaliste; Slanovec je postal veletrgovec in fabri-kant, Nachtigall Pašičev radikal in fabrikanf in tako dalje.
š Socialni demokratje v Mariboru so si radi občinskih volitev zelo v laseh. Znanemu Bahunu očitajo, da je on s svojo vrtoglavo in nesmiseluo zagrizenostjo odbil od socialno-demokratske stranke maso delavskih in želez-ničarskih volivcev. Novemu vodju prof. Fava-ju pa očitajo, da je buržuj na eni, a prijatelj komunistov na drugi strani. Na tihem se vrši mecl rdečimi voditelji tudt borba za Ljudsko tiskarno. Delavci trdijo, da je to njihova last, a stari koritarji reklamirajo tiskarno zope* za sebe.
š Najjvefji zvon na Slovenskem. Maribor'
ska zvonolivarna inž. I. Btihl je te dni vlila največji zvon v naših krajih in sicer za baziliko Matere Milosti v Mariboru. Zvon tehta okoli 3500 kg. Zvonolivarna sedaj pili in čisti' tega velikana z električno pilo. Ogledovanja zvona je dovoljeno vsak dan popoldne.
š Poroka, Dne 26. oktobra se je poročil & Anton Požar, trgovec v Mariboru, z gdčno Olgo Sernc, trgovčevo hčerko iz Ruš. Čestitamo!
š Požari v mariborski okolici. Nekaj čudnega jc, koliko ja letos požarov v bližini Maribora. Tekom osem dni je zgorelo severno od Maribora nič manj nego 3,0 poslopij, n. pr. mlin in oljarna Lebaričeva pri Gornji Sv. Kun-goti, ogromno gospodarsko poslopje graščine Svečina, kmetija Korošec na Špičniku, veliko gospodarsko poslopje gospe Girstmayer v Laj-tersbergu itd.
Preč. cerkv. predstojništvom
3e priporoča za izgotovilev ali popravilo katerikolih ccrkvenih SLIKARSKIH DEL. — SIMON OGPIN. akad. slikar na VRHNIKI.	( '17
' 1 11 ' ■■ ■ ■ i »
novice.
lj »Ljubljana«. Nocoj ob 8. važna pevsktt vaja obvezna za vse člane. — Predsednik.
I.j Skupna vaja ljubljanskih pevskih zborov za uagrobnice ob Vseh svetih se ne vrši, kakor prvotno objavljeno, v soboto 1. nov., temveč v nedeljo 2. novembra t. 1. ob 10. uri predpoldne v Glasbeni Matici. Petje na pokopališču isti dan ob 3. uri pop. Pridite k vaji točno in vsi. — Odbor Zveze slov. pevskih zborov.
]j Smrtna kosa. Dne 28. t. m. zvečer je po težki bolezni umrl arhitekt in stavbenik g. Roman Treo, Pokojnik je bil po celi Ljubljani pa tudi po deželi znan kot izredno ljubezniv družabnik, ki je imel nešteto dobrih prijateljev. Tudi kot stavbenik je užival dober sloves. Njegova vdova je iz znane ljubljanske d nižine dr. Papeževe. Zapušča štiri hčerko in enega sina. Pogreb bo danes popoldne ob pol 4. iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta 10 k Sv. Križu. Preostalim naše iskrene* sožalje, pokojniku pa svetila večna luč!
lj Udruženje graditeljev SHS, sekcija Ljubljana, poziva svoje člane, da se polno-številno udeleže pogreba zaslužnega svojega ol ana g. stavbenika Romana Trao, ki se vrši v četrtek ob pol 4 popoldne.
lj Iz poulične kronike. Delavec Ivan Kramer je znan nasilnež iu razgrajač, v nadlego v se .j šišenski okolici in v pohujšanje otrok ter nepoboljšljiv pijanec. 28. oktobra se ga ja zopet prav pošteno nalezel in kolovratu po Celovški cesti. Na lepem je začel obdelovati službujočega stražnika in ga obkladal s prav M) ranim i priimki iz pijanskega registra. Po napovedi aretacije se je podjetno zleknil po tloli, češ, pa me nesi. S pomočjo detektiva je stražnik Kramarja končno odvede! na stražnico. Ker pa še ni odsedel f> dnevnega zapora, so ga končno odvedli direktno v zapor, kjer bo počakal ža naknadnega prirastka.
lj Zanesljivo služkinjo je imel gostil« ničar Rudolf Škulj v Florijanski ulici. Poslal jo je k trgovcu Bergantu, kjer jemlje na knjižico. Pri preglednvanju knjižice pa jo ugotovil, da ,je služkinja brez njegovega privoljenja vzela šo 1 kg sladkorja in kave. Že prej so bile v hiši izvršone številno manjšo ali večjo tatvine. Tako je prvemu hlapcu zman jkalo .1000 Din, drugemu pa 200 Din in zlati uhani. Sum jc pal nanjo in služkinja je, pri zaslišavanju deloma priznala. Pri preiskavi so dobili v njeni sobi poleg ukradenih stvuri še tri litre vina.
I.j Zaradi vlačtiganja so včeraj dopoldne aretirali Kavo Amalijo, 42 let staro ženico, doma nekje n koroško maja. Pri zaslišavanju jo izjavila, da jo je že pred leti zapustil mož in da živi s svojo prilcžnico, za njo se pa ne zmeni. Od takrat, prnvi, pada iz greha v greh. Po nalogu zdravnika so jo odpeljali v bolnico,
lj Hodnik je zastavi] s kolesom Rudolf D. Da so mi pasantl razburjali in pritoževali, jo razumljivo in tudi stražnik mu je pojasnil, da so taka samovoljstva nedopustna. Fant pa se je v svoji nžaljenosti razvnel in slražuika prav surovo opsoval. Za svoj nastop bo dajal odgovor pri sodišču.
lj Pošten vajenec. Pred dnevi je prišel v Ljubljano 190!) rojeni Puhovič Milan, ter knučnn dobil pri pekovskem mojstru Cizeiu službo pekovskega vnjonca. Komaj si je do dobra oglodal hišo in razmero, je ae istega dne izmaknil 140 Din in jo odkuril iz Ljubljano.
lj Prijazen gost Delavec Borštnik Anton je v gostilni De Sobiava vlomil v tri omare in odnesel natakarici Mariji Hrovat 40 Din gotovine in za 40 Din «Vardar« cigarot. Baje je isti dan odpotoval na Francosko.
lj Preskrhcn. Trgovec Valentin P. jo gotovo skrben in varčen. Celo mestna, občina mu je tolikanj na srcu, da je dne 27. t ip. ob 4 zjutraj plezal v svoji skrbuosti na plinaste svetilke 5n ugašal. Seveda, stražniku .fijegov ,,osel ni bil všeč in je možakarja naznanil.
lj Tatovi so se lotili že psov. Neznan ljubitelj psov je ukral Adolfn Zabjekn s Poljanske ceste pol leta staro psico c Floro« volčje pasme. Gospodar jo ceni na 1500 Din.
lj Tatvina. V spalno sobo kovaškega po-močnika Edvarda Kampare se je splazil neznan obiskovalec in mu izmaknil 66 Din.
lj Policijska kronika. Od 28. do 29. okt. 140 bile vložene sledeče ovadbe: Kadi tatvine 2, radi kaljenja nočnega miru 3, radi prestopka cestno policijskega reda 13, radi pasjega ugriza 2, radi nedostojnega vedenja 1, rida ogrožanja osebne varnosti 1, radi telesne poškodbe 1, radi prodaje blaga sumljivega izvora L
Ob petdesetletnici rojstva.	j
Celo desetletje je bil Arnold Schonberg š^ojim ljudem v spodtiko. Na dolgo in široko so o njem pisali. Da hoče senzacije, da je ali blazen, ali pa da ljudi vleče. Da je njegova inuzika eksperiment razuma brez življenja zmožnih sil. Šli so v tem tako daleč, da njegovi mužiki zoperstavljajo muziko Ericha Korngolda kot človeku odgovarjajočo rnuziko močno osebnosti, medtem ko je bilo vendar na dlani, da je Korngold le talent, ki povzame svojo telmiko od Straussa, kolorit po od Puccinija itd.
Bilo je tndi težko, kajti vprašanje človeškega občutevauja je ena najbolj zamotanih stvari. Misel se da z mislijo kontrolirati, mnogo težavneje pa je s čustvom. Vendar se da razumeti naslednje: če ustvarjajoči pri gledanju svojega dela vidi, da. je v njem ono. kar čuti, tedaj je to njegovo enstvo človeštvu občo dostopno, naj bo še tako nenavadno in sicer zato. ker smo v dnu srca vendarle vsi ljudje, zmožni čutiti, karkoli je čutil tudi le eden sam, razen če se proti temu zavarujemo, da bi čutili za njim.
Publika je lahko zelo dober sprejemajoč faktor, vendar se da kaj mnogokrat zavesti od zunanjih stvari: od osebnega, pojava ustvarjaj očega, od sodb iz ust privilegiranih kapacitet itd. Ne potrudi se vedno poslušati umetnino svoje notranjosti.
Tako so ljudje videla v Schonbergu le TiOTotarja, niso pa videli ustvarjaj očega duha. Človeka, ki je iskreno poslušal njegovo komorno simfonijo, slišal *Gurre-Lieder« ali h j] prisoten le onemu večeru (Schonberg-Mailer-Abend), kjer je Emmy Heim pela rdas Lied von der Waldtaube« iz Gurselieder s spremljevanjem Eduarda Steuermanna, je popolnoma nerazumljivo, kako se more vedno zopet toliko govoriti proti njegovi muziki. Videti je bilo, kakor bi se ljudje zbali, da se je nekdo predaleč spozabil in bi ljudje bili v zadregi, ker je to član človeške družbe. In vendar bi bila taista družha takoj pripravljena razumeti, če bi se kar nam ah pojavila ženska, ki bi Izjavila, da je neločljivo navezana na svoje pse to, tudi če jo imajo usmrtiti.
Arnold Schonberg se je pečal z instru-metiranijem operet, s poučevanjem (Kompo-sitions-Šemlnar), s slikarstvom (101/1 je na Dunaju pri Hellerju napravil razstavo svojih slik), z znanstveno-teoretičnim delom mu-zike (primeri njegovo ^Harmonijo«), z poezijo (*Jakobsleiter«), najbolj pa z muziko.
Komponiral je pesmi, klavirske skladbe, komorno simfonijo, Pelleas in Melisando, »Zierrot, lunaise«, Gurselieder in dve oderski deli: «Erwartung« in Gliickliche Ha.ncU
Začel je pri Wagnerju (Tristan in Izol-da), se osamosvojil in velja danes po vsej Evropi za najmarkantnejšega zastopnika ek-trr-mne muzike, zlasti od Nemcev.
Njegovo življenje je bilo polno na-Sprotstev, ki so nad njim zmagovala do zadnjih let. Le pozno je prišel Schonberg do kontakta s publiko. Njegov pojav pa kaže in potrjuje resnico, da povsod zmaga avtoriteta duha.
Sohonberg je po sredstvih (posebno po tiarmoničnih) fnturist, po tematiki klasik, po izrazu ekspresionist, ki pusti, da nežnost iu moč prehajata iz objema v objem.
Te dni so uprizorili na dunajski »Volks-flperi* njegovo enodejanko »Gliickliche Hand« in ker še doslej nismo v Ljubljani slišali nobenega ScliBnbergovega dola, bi bilo želeti, da bi koncertni programi enkrat pokazali tudi njegovo ime. Marij Kogoj.
Paradno gledališče v Ljubljani.
Sienkijevičeva proslava v Ljubljani. Te dni se vršijo po vseh večjih mestih spominske svečanosti povodom prenosa kosti velikega sina Poljakov — Henrika Sienkijeviča. V Ljubljani se vrši tudi podobna spominska sveča-
nost in sicer v nedeljo, dne 9. novembra ob ,11. dopoldne v dramskem gledališč«. Svečanost priredita Univerza ln Narodno gledališče v Ljubljani.
DRAMA.
Začetek ob 8. uri zvečer. 30. oktobra, četrtek: — zaprto (general, vaja). SI. oktobra, petek: Moč teme. Red F.
1.	novembra, sobota: Hamlet. — Izven,
2.	novembra, nedelja: Šcstero oseb išče avtorja. — Izven.
3.	novembra, pondeljek: Pri Hrastovih. D.
OPERA.
Začetek cd pol 8. uri zvečer.
30.	oktobra, četrtek: Netopir. — Red B.
31.	oktobra, petek: V vodnjaka. Cavalleria rusticana, debut tenorista g. Ado Dariaua. - Red A.
[L novembra, sobota: Rusalka. — Izven.
2.	novembra, nedelja: Carjeva nevesta, ljudska predstava pri znižanih cenah.
3.	novembra, pondeljek: — zaprto.
Sprememba dramskega repertoarja- Iz
tehničnih ozirov se ne vrši danes v četrtek zvečer premijera Nicodemijeve igre: Zora, dan, noč. Mesto nje je generalka za sobotno vprizoritev Hamleta, ki pride deloma prenovljen na oder. Abonente reda F opozarjamo, da imajo predstavo Moč temo že v petek dne 31. oktobra. V operi se poje zvečer Netopir za red B.
Premiera v dramskem gledališču v Ljubljani. Danes, v četrtek zvečer ob 8. uri se vrši v dramskem gledališču premijera Nicco-demijeve komedije Zora, dan in noč.. To je ljubita, zabavna in duhovita ljubezenska zgodba dveh mladih ljudi, ki jih predstavljata na našem odru gospa Saričeva in g. Kralj. Režija igre je v rokah režiserja g. Osipoviča. Predstava se vrši kot izven predstava, V operi pa se poje ' Netopir--' in sicer za red B.
»Hamlet.« V soboto, dne 1. novembra fc uprizori prvič v tej sezoni Shakespearjeva tragedija »Hamlet« deloma v novi zasedbi. Kraljeviča Fortinbrasa igra g- Levar, duha Hamletovega očeta g. Gregorin, Voltimanda gosp. Jan, duhovna g. Jerman. Prvič se igra tudi scena »Ravan na Danskem«, ki je bila doslej črtana. — V nedeljo, dne 2. novembra ob 8. zvečer se uprizori Pirandellova komedija »Še-stero oseb išče avtorja«, v običajni zasedbi
i oder v
Sobota (praznik vseh Svetih), dne 1. novembra ob pol štirih popoldne »Mlinar in njegova hči«.
Nedelja, dne 2. novemhra ob pol osmih zvečer: >Mlinar in njegova hči«.
Predprodaja vstopnic vsak dan od S. do 7. zvečer in v soboto ter nedeljo od 10. do 12. dopoldne in popoldne od 2. naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra (Ljudski dom, IL nadstropje).
ški vestnik.
d Seja odbora SDZ je v četrtek 6. nov. (ne sobota!) ob 13. v semeniŠki govorilnici. Vabljeni zastopniki AZ, SS, ZZ in tudi CAM. Dnevni red: Dijaški dan. Točno!	F.
d Pevci! Pevska vaja za akademsko mašo je v četrtek 30. t m. ob pol 9. uri v Akad. domu. Pridite vsi, ki ste že peli in tudi oni, ld želite peti pri akad. maši.
d Izredni oh F ni zbor D. P. D. so vrši danes dne 30. oktobra ob 2. uri v dvorani Akad. doma. Pristop imajo samo člani društva.
Naznanila,
Jagosl. društvo za prouSavanje angleškega jezika v Ljubljani javlja svojim članom, da so društveni prostori na razpolago članom za či tanje vsak dan do 3. ure popoldne in zvečer od 7. do 8. ure, v sobotah pa samo dopoldne.
Majniški izlet t Zr.greb si je privoščil letos fant iz Ljubljane. Vzel je od svojega tovariša kos blaga za obleko Ln ga prodal. S tem j denarjem se je peljal v Zagreb. Ko je denar zapravil, se je skesan vrnil. Toda kes je bil prekasen, ker je bila že vložena ovadba. K obravnavi obtoženec ni prišel, pač pa je plačala polovico škode oškodovancu njegova sestra, za ostalo polovico pa se je zavezal, da jo bo plačal on, ko dobi denar. Obsojen je bil kljub temu na en teden strogega zapora.
V slabo družbo je zašel Janez Sterle iz Sp. Šiške. Imel je okrog 1800 Din s seboj in si je hotel privoščiti vesel dan. Za tovariša si je izbral Ivana Pirca, strojnika, doma iz Trebenj. Cehala sta in veseljačila celo popoldne po Šiški, zvečer pa sta zaspala utrujena na nekem hlevu v senu. Vendar pa je bil Stei-! le še toliko trezen, da je preštel zvečer denar in je ugotovil, da ima še 1200 Din v žepu. Ko pa se je zjutraj prebudil in zopet preštel denar, je opazil, da je njegov tovariš brez slovesa odšel, ampak z denarjem. Ovadil je takoj svojega nehvaležnega tovariša, katerega so še isti dan prijeli. Pire je pri policiji tatvino zanikal, končno pa je pri sodišču priznal, da je našel denar zjutraj na senu in ga je vzel. Imel pa je resen namen, da ga tovarišu vrne. Toda zmešala ga je pijača in pozabil je na svoj dober sklep. Ker je bil Pire že več kot deset-
krat radi goljufije in tatvine kaznovan, mn i
tega seveda ni nihče verjel in je bil obsojen na 2 leti težke ječe z raznimi poostrilt
Kaznovan nasilnež in slepar. Janez Čufar, delavec, doma s Koroškega, je napadel na cesti v Ziri Frančiško Peternelovo, ki je šla k maši. Pograbil jo je od zadaj in jo je vrgel po tleh in Bog zna, kaj bi bil napravil z njo, da nI priSla pravočasno njena tovarišica Marija Veharjeva, ki je pograbila z obema rokama dežnik in začela udrihati z vso silo po napadalcu. — Obenem pa je ta nasilnež izvabil od svojo gospodinje, pri kateri je bil na hrani, Ani Grunthalovi v Domžalah, obleko in po-rilo njenega pokojnega moža, pod obljubo, da ji bo plačeval pogodeni znesek v tedenskih obrokih. Čufar pa je vzel obleko in perilo in je čez tri dni izginil iz okraja. Obsojen je bil radi omejitve osebne svobode in zaradi goljufije na 6 tednov ječe.
Nehvaležna brata. Brata Maks in Jože Šraj, po domače Grebenčeva iz Topola, .sta imela pravo teto, sestro njihove matere, ki je služila pri 70 letnem starčku Jakobu Roritni-ku, Župniku v pokoju, ki je stanoval v Novi vasi. Teta jima je večkrat kaj naklonila in da sta fanta kaj zaslužila, sta hodila tudi večkrat k župniku drva žagat Slabo pa sta poplačala nehvaležneža teti in župniku njihovo dobrohotnost. Opazila sta, kje ima župnik shranjen denar in starejši brat je nagovoril mlajšega, da se je splazil v župnikovo sobo in ukradel iz odprtega predalčka skupno 2900 Din. Prinesel je denar starejšemu bratu, ki mu je dal za plačilo dva kovača, ostalo pa je porabil sam. Zagovarjal se je, da s' je kupil obleko, nekaj je dal tretjemu bratu Lojzu, z ostankom pa si je hotel nabaviti karto za Ameriko. Ker tebi ni zahtevala kazni, marveč samo povračilo denarja iu ker sta 500 Din že vrnila, ostanek pa bo vrnil oče, in ker sta sicer na dobrem glasu, sta bila obsojeua po izredni milosti in sicer Maks na 3 tedne, Jože pa na 3 mesece težke ječa Eden je ostal kar v zaporu, drugi pa bo prišel, ko prestane prvi svojo kazen.
»Drjuna« pa še m oprana!
Po razglasitvi obsodbe po obravnavi proti znanemu orjunaškemu nasilnežu, neinskribi-ranemu medicincu Grubešiču iz Šibenika, ki je bil, kot smo že poročali, obsojen radi težke in lahke telesne poškodbe in pa radi posesti in nošnje orožja brez orožnega lista na šest tednov ječe in mora plačati poškodovanemu reditelju na Sokolski maškeradi 1260 Din za zdravnika in zdravila in pa 2500 Din za bolečine, je avditorij, ki je napolnil razpravno dvorano, glasno izražal zadovoljstvo nad oprostilno sodbo Grubešičevo glede trpinčenja or-junske žrtve, Juvana. Oproščen je bil Grubešič tega nezaslišnega in skrajno sirovega nasilstva, ker se mu jo posrečilo, da je dokazal svoj alibi. Prav je, če še Grubešič tega napada ni udeležil in je bil zato v tej stvari oproščen, kajti tudi mi smo za to, da se po nedolžnem nihče ne sme obsoditi. Čudno pa je izzvenelo v dvorani, ko so klicali nekateri med drugim tudi 3-Živela Orjuna!« S temi klici niso namreč dali duška samo zadovoljstvu, ker je bil Grubešič oproščen, marveč so povzdiga-vali s temi klici tudi »Orjuno« samo. Toda s to Grubešičevo oprostitvijo Oriuna tega grdega krvavega madeža še ni oprana. Nasprotno! Pri obravnavi se je popolnoma jasno na podlagi pričevanja pod prisego zaslišanih prič, izkazalo in ugotovilo, da so izvršili to zlodej-stvo nad Juvanom člani Orjune. In tega krvavega madeža Orjuna ne izbriše in ostane to vprašanje nerešeno in odprto, dokler se ne posreči dobiti pravih krive sv, ld se skrivajo v prvih in gotovo najbolj zaupnih vrstah Orjun-ekih. — Že obtožnica sama ugotavlja v razlogih, da je zavladalo posebno po žalostnih trboveljskih dogodkih in pretepih silno nasprot-stvo med Orjuno in delom delavstva in da je Grubešič kot eden najhujših in najbolj agresivnih Orjunašev, kar nam kažejo vsi znala, tudi napadalec, povzročitelj in sostorilec tega grozodejstva. Posebno značilne pa so za Orjuno, ki je povzročila to zlo, izjave, ki so jih podale med obravnavo razne priče. 2e obtožnica pravi: Juvan je šel proti domu. Čul je za sabo glas: Boga mi, oni je pravi. In zvezali i so ga, zamašili so mu usta in gnali so ga v neznano klet In zakaj so ga tam tako neusmiljeno mučili? Sam je povedal pod prisego: Zahtevali so od mene, da naj postanem Crjunaš, in da naj delam za Orjuno. Z vija-lioiu so me hoteli prisiliti, da za kličem »živela Orjuna« in da poljubim orjnnskl znak.« In ko toga ni hotel storiti, je čul povplje: Dovij .....očemo videt onega komunista! In pričelo se je mučenje, ki je trajalo tako dolgo, da se je mož onesvestil. To nam jasno priča, da so bili Orjunci tisti, ki so ta nečloveški čin nad Juvanom izvršili. To je danes sodno ugotovljeno in z oprostitvijo Grubešiča še nikakor niso zbrisani iz njihovih praporov krvavi madeži njihove žrtve.
Opozorilo. Ker se je dogodil slučaj, da je hotel nekdo ua moj račun inkasirati opozarjam cenj. naročnike, da izplačujejo samo onim inkasantom, ki imajo pravilno potrdilo moje firme in, ki se izkažejo poleg tega lahko tudi s od firme potrjeno legitimacijo. Z odličnim spoštovanjem H. Petrič, prodaja premoga in cemeuta, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 16., L nadstr.
Turlstika in šport.
Primorje : Hermes. V soboto dne 1. n& vvmbra se vrši prvenstvena nogometna tekma, ki bo odločilna posebno za Primorje, ki dnmlnira še v»dno na tretjem mestu prvenstvene tabele prvega razreda. Pa tudi Hermes ho skušal si izboljšati svojo pozicijo, vsled česar se pričakuje oster boj. O kvaliteti rooštov ni treba govoriti, ker poznamo ko-likortoliko obe moštvi. Medtem, ko poseduje Primorje dobro napadalno vrsto, posebno notranji trio, razpolaga Hermes z izborno obrambo s svojim izbornim vratarjem na čelu. Tekma se vrši na igrišču Primorja ter prične ob 15. Predtekmo igrata obe rezervi in sicer ob 13.15.
Primorje jun. : SK Krakovo. Prijateljska revanžna tekma, ki se vrši v soboto ob 10 u a igrišču SK Primorja.
Belokrajina. Dno 11. t m. se je vršil v Črnomlju občni zbor belokranjske podružnice Slov. plan. društva ob izredno lepi udeležbi Belokranjcev. Občni zbor je otvoril g. Zagažen Ivan, šol. upravitelj na Planini ter v daljšem govoru pojasnil pomen planinske podružnice za Belokrajino. Primerjal je Gorenjsko z Belo-krajino. Gorenjsko sta zlasti dva činitelja dvignila v cvetočo deželico, to sta gorenjska nar, noša ter gorenjske planine. Belokranjske planine se sicer ne morejo v pravem pomenu besedo primerjati z gorenjskimi, vendar ima-* mo nekaj vrhov, ras kojih se nudi obiskovalcu krasen razgled. Namen podružnice je torej svoje člane navajati k spoznavanju prekrasne božje narave ter nuditi primerno oskrbo onim, ki nas obiskujejo. To se bo zgodilo z zgradbo planinskega doma na Mirni gori. Nato so se vršile volitve v odbor. Predsednikom je bil izvoljen soglasno g. Zagažen Ivan, podpredsednikom g. dr. Russel Božidar, blagajnikom g. Kastelic Jožef, tajnikom g. Čebular Albin. Odborniki so gg.: dr. Sirko Ivan, dr. Matjašič Mavrioij, dr. čerček Ivan iu Strubelj Jožo. Gg. Kamb Matija, okrajni glavar v Črnomlju ter Mtiller Evgen, major v pok. sta namestnika in gg. Šetina Julij ter Novak Zdravko sta pre-gledovalca računov. Poleg gori imenovanih je določenih več zaupnikov iz raznih krajev. Občni zbor jc zaključil novoizvoljeni predsednik s pozivom na vsestransko sodelovanje s krepkim planinskim pozdravom.
.A,
sv Neprevidna, vožnja. Včeraj so preskušali v Gradcu na Muri motorui čoln, ki sta ga zložila dva delavca. Čoln je vozil precej dobro. med vožnjo pa je zadel ob pečino v strugi, da je bilo resno ogroženih okoli 14 ljudi, ki so se peljali s čolnom. Po velikem napori se je posrečilo rešiti čoln in ljudi.
sv Nobelovcn agrafle. Nobelovo nagrado za medicino je dobil profesor na vseučilišču v Leydenu, Einthov/en. — Nagrado za literaturo je dobil poljski pesnik Reymont.
sv V tovornem avtomobilu iz Berlina V Ispahan. Iz Ispahana (Perzija), dne 21. t m.j je prejela »KSlnische Volkszeitung« dopis, da je tja prispel bivši nemški konzul v Tebri-su, Schiinemann, in sicer z neko družbo. Pot iz Berlina do Ispahana so premagali s pomočjo N. A. G. tovornega avtomobila. Odpotovali so junija preko Avstrije, Madžarske, Srbija Bolgarije, Turčije ter iz Carigrada ob severni obali Male Azije do Samsuna. Od tam so vzeli črto: Si vas, Diarbekir, Visebin, Mosul, Bagdad, Kirmanšah, Hamadan, Sultanabad — Is-pahan. Prevozili so nad 6000 kilometrov. Preko zloglasnega Ta ura (od Samsuna do Ispahana) so rabili 150 ur. Od Berlina do Ispahana niso imeli nikakega motornega defekta Schiinemannovi prijatelji so se mu pripeljali do perzijske meje nasproti in so ga prisrčno sprejeli.
sv Avtomobilizaoija prometa, v Pragi V Pragi je bilo 1. 1923. v prometu 1536 osebnih avtomobilov in 500 tovornih, dalje 848 motornih koles, skupaj tedaj 2S93 vozil. Dne 1. oktobra t. 1. pa je bilo že 2047 osebnih avtomobilov in 778 tovornih avtomobilov ter 912 motornih koles, vsega torej 3737 vozil. Fija-karjev iu sorodnih vozil je bilo lani samo š' 176, letos pa 150.
bv Bencinova vojska v Ameriki. V Ameriki je izbruhnila huda in trdovratna vojska med petrolejskima družbama Standard Oil Company in Gulf Company. Dobiček imajo smejoči se avtomobilisti, ker gre cena bencina neprestano nazaj; sedaj stane galona (3.8 1) samo 14 stotink dolarja, najnižja cena po koncu vojske. Sicer je pa tudi na Angleškem dosegel bencin najnižjo ceno od leta 1914 sem.
Nabava živeža. Dne 7. novembra t L ob 11 se vrši pri tej upravi javna ustmona licitacija za nabavo sledečih predmetov: 500 kg fižola, 200 kg riža, 200 kg koruznega zdroba, 400 kg masti. 20 kg kisa, 50 kom. meti (sir-kovih), 70 kom. meti (brezovih), 5fl kom. ščotk za. ribanje, 18 kom. ščetk za parket, 1Q0 kom-predpražnikov (slamnatih), 411 steklenic SI-dola (po velikosti), 150 kg mila, 180 kg sode za pranje, f> ducentov sukanca (belega), 25 ! kom. mrtvaških krst,, 25 kom. nngvohnlh lesenih križov. Natančnejši pogoji so na pogled pri upravi bolnice. Iz uprave Stalne vojn« j boluice Dravske div. oblasti broj 3776 od I 23. X. 192*
Gosp o dar st vo.
Rezultat letošnjega velesejma.
V	»Sovencu« štev. 197, z dne 29. avgusta t. 1. smo objavili podatke o rezultatu letcšrlje-ga velesejma. Sedaj so nam ua razpolago še natančnejši podatki, s katerimi izpopolnjujemo naše prejšnje navedbe.
V	letu 1923. je znašalo število kupcev iz tu- in inozemstva 12.455, letos pa 17.304, kar pomeni približno prirastek 40 odstotkov.
Od kupcev jih je bilo iz naše države letos 74.7 odstot (lani 85.1 odstot.), in sicer iz Slovenije 18.7 odstot. (lani 18.9 odstot.), iz Hrvatske s Slavonijo 21.5 odstot. (lani 28 odstot.), iz Vojvodine 7.6 (7.6), iz Dalmacije 4,3 (4.3), iz Bosne in Hercegovine 6.9 (lani 7.5), iz Črnegore 0.4 (0.5) in iz Srbije 15.3 odstot. (lani 18.5 odstot.).
Inozemskih trgovcev je bilo letos 4394 (iz Italije 2601, iz Avstrije 616, iz Češkoslovaške 548, iz Nemčije 273, iz Bolgarije 65, iz Romunije 62, iz Madžarske 44, iz Grčije 39, iz Turčije 37, iz Anglije 35, iz Francije 31, iz Švice 13, iz Belgije 8, iz Amerike 7, iz Albanije 6, iz Egipta 5, iz Nove Zelandije 5 in iz Španije 3). Lani je bilo inozemskih trgovcev 1958, leta 1922 171 in v letu 1921. 86. Iz teh številk je razviden veliki interes inozemstva za ljubljanski velesejem.
Zlasti razveseljivo jo dejstvo, da je velesejem razširil svojo propagando na balkanske države in Turčijo, kar izkazujejo številke. Te dežele morajo in bodo ščasoma postale važen faktor pri odjemu izdelkov naše industrije, ker bo naša država v konzumu že kmalu preslaba in to tudi zahteva ekspan-zivnost zdrave naše industrije.
Tujce iz zapadnih in severnih ni toliko pripeljala želja po nakupu naših industrijskih izdelkov, kakor po surovinah in pa seveda radovednost spoznati naše notranje gospodarske prilike, razvoj industrije, obrti in trgovine, čegar najboljšo sliko jim nudi velesejem. Italija je močna, posebno iz krajev zasedenega ozemlja; tamošnje prebivalstvo pač gravitira navzlic meji na Slovenijo.
Med sejmom, dne 24, avgusta 1924, se je vršila tudi konjska razstava, katere se je udeležilo 66 konjerejcev s 144 konji.
Po zaključku velesejma je priredilo Sadjarsko in vrtnarsko društvo v zvezi z vele-sejmsko upravo sadnj razstavo, katere se je udeležilo 10 podružnic omenjenega društva ter 107 posameznih članov-sadjarjev, tako da je bilo skupaj razstavljalcev 193 s 195 vzorci, katerih skupna teža je znašala 10.000 kg izbranega.-namiznega sadja.	. >
Za 1. 1925. namerava velesejem prirediti poleg Običajnega velesejma še »Vajeniško razstavo* Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, »Obrtno izložbo« trgovskega značaja, »Sadno razstavo« v še večjem obsegu kakor letos, razstavo goveje živine in drobnice, razstavo poljedelskih pridelkov itd., kar bo večalo število interesentov za velesejem.
g Cene fižolu. Pišejo nam: Kmetijska zadruga v Kamniku Vam je poslala dopis pod naslovom »Cene fižolu«, v katerem popolnoma neumestno napada ljubljansko borzo in tukajšnje trgovce, češ da so oni krivi, da so
cene fižolu padle. Nikakor nočem omalovaževati ljubljansko borzo ln ljubljanske veletr-govce, ako trdim, da ti faktorji niso tako mogočni, da bi določevali svetovne cene fižolu. Pisec včerajšnjega članka je dobil od neke fracoske tvrdke sporočilo, da ista kupi fižol ribničan, postavljen na francoski trg po 220 frankov. To je pač najvišja cena, ki se je letos v Parizu dosegla, toda ne več danes, pač pa pred dobrim mesecem. Takrat pa je bila notacija ha ljubljanski borzi tudi drugačna, kakor je pa danes. Ako je. Kamniška zadruga to priliko izrabila in fižol po 220 fraukov.tudi v resnici prodala, ji morem k tej kupčiji edino le časti tat i. Francozi so v tem času naš fižol zelo iskali, večje' cene — kot 220 frankov -- pa letos niso nudili. Če bi naši kmetje in podeželski prekupci fižol takrat prodali, bi bili zanj več izkupili kakor sedaj.
Najprej je začel padati frank, zato je prišel na trg francoski domači pridelek fižola. Posledica tega. je bila, da so cene fižolu ra-pietno začele padati.
Z včerajšnjim člankom hoče g. B. zvaliti krivdo na ljubljansko borzo in ljubljanske trgovce, lii imajo pri določevanju svetovnih cen ravno tako malo vpliva kakor pa g. B.
g Carinska konferenca na Rakeku. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse interesente, da se vrši redna carinska konferenca na Rakeku v četrtek dne 30. oktobra t. 1. ob 5. uri popoldne v zgradbi carinarnice.
g Zborovanje Centrale industrijskih kor-poracij v Belgradu. Kakor javlja predsedni-štvo Centrale industrijskih korporacij, je zborovanje Centrale, določeno za 29. ha 30. oktober t 1. odgodeno za nedoločen čas.
g Pravilnik za prodajo ocetne kisline. Iz Belgrada poročajo, da je konstituirana v ministrstvu za narodno zdravje posebna komisija, ki bo izdelala pravilnik za prodajo ofcetne kisline.	'
g Povišanje delniške glavnice. Ministrstvo trgovine in industrije je z odlokom z dne 30. septembra 1924, št. 4810, dovolilo tvrdki »Prometna« trgovska d. d. v Ljubljani, Krekov trg 10, povišanje delniške glavnice na milijon dinarjev.
g Izvoz sliv Iz Belgrada poročajo, da je dosedaj komisija za i^mero sliv pregledala 3500 ton sliv v državi. Izvozilo se jo dosedaj iz države 1665, ton.
g Promet na Donavi V mesecu avgustu t. L je brodarski sindikat naše države uvozil v Bratislavo 4S51 ton raznega blaga. V-septembru t. 1. pa 9947 ton. Iz češkoslovaške se je uvozilo v Jugoslavijor'skozi Bratislavo v av gustu t. 1. 1547 ton, v septembru t; 1. pa 1942 ton.
g Češkoslovaški uvoz t septembru t. 1. V septembru t. 1. je znašal uvoz v Češkoslovaško 1456 milijonov Kč napram 1220 milijonom Kč v avgustu t. 1. Iz Jugoslavije je bilo Uvoženih v Češkoslovaško tekom septembra t. 1. za 41 in pol milijona Kč, kar predstavlja 2.85% vsega češkoslovaš'ceda uvoza.
g Nazadovanje konkurzov v Nemčiji. Statistika za mesec september t. 1. beleži v Nemčiji 850 konkurzov, v avgustu 1895, v juliju 1125.
g Produkcija sladkorja ▼ Nemčiji. Zveza nemške sladkorno industrije ceni produkcijo sladkorja v tekoči kampanji 1924-1925 na 1,490.000 ton. Napram prejšnji kampanji se je produkcija sladkorne pese zvišala za 32.6 odstotkov, produkcija sladkorja pa za 29.9 odstotkov.
g Ogrska poštna hranilnica in plačevanje davkov. Od 1. julija t. 1. naprej se vrše vsa izplačila ogrske države po poštni hranilnici, pri čemer je državni upravni aparat zelo razbremenjen. Sedaj se morejo davki plačevati pri 3500 poštnih uradih, ne pa kakor dosedaj pri 130 davčnih uradih.
g Proračun za leto 1925—1926. V proračunskem oddelku finančnega ministrstva pretresajo proračune posameznih ministrstev. Po projektih zahtevajo vsa ministrstva za proračunsko leto 1925-1926 skupaj 19.2 milijard -dinarjev. Dosedaj je ta svota zmanjšana že za 4 milijarde. Pregledali bodo še proračun prometnega in no+ranjega ministrstva ter ministrstva za socialno politiko. Definitivna svota proračuna bo približno 14 milijard dinarjev. Največji je proračun vojnega ministrstva. Po prvotnem projektu je znašal 4 milijarde, a je zmanjšan na 3.9 milijarde dinarjev. Na to pride proračun prometnega ministrstva (preko 3 milijarde dinarjev) ter gradbenega ministrstva. Kar se tiče dohodkov za kritje izdatkov, računajo, da bodo dovolj visoki za kritje •vseh izdatkov. Največ dohodkov bodo prinesli monopoli, carine nato rudniki itd. Pribitek 500 odstot. ostane. V sledečih dneh se bo izdelal finančni zakon, ki bo vseboval izmenjave v področju davčne zakonodaje.
g Nova nabava seli iz Poljske. Kakor poročajo iz Belgrada, je sklenila naša monopol-ska uprava s poljsko vlado pogodbo, po kateri bi nam Poljska iz Vjeličke in iz Bohnije dobavila 30.000 ton soli.
g Držami dohodki od trošarine in od taks v avgustu L I. V mesecu avgustu L 1. so znašali državni dohodki od trošarine 36.431.816 dinarjev, kar pomeri porast za* 464.067 dinarjev napram istemu mesecu preteklega leta. Proračun je določal za ta mesec dohodkov za 13.734.850 dinarjev. V istem mesecu t. 1. so dosegli državni dohodki od taks 91.151.555 dinarjev, kar znači napram istemu mesecu lanskega leta porast za 20.983.615 dinarjev. Realni dohodki od taks so za 11.151.000 dinarjev večji kakor jih je za to dobo določal proračun.
g Podražitev tobaka. Monopolska uprava bo po vesteh iz Belgrada povečala ceno tobaka in cigaretam, čeprav je letošnja produkcija tobaka izredno dobra. Urad za odkupovanje tobaka od sadilcev bo začel porV novembra t. L
■orze.
29. oktobra 1924.
DENAR.
.^-i-eb. Italija 297.03-300.60 (2.9890 do 3.0190), London 311-314 (311.20-314.20), Ne\vyork 68.25-69.25 (68.65 -69.65), Pariz 357.50-362.50 (3.6175-3.6575), Praga 2.0510 do 2.0810 (2.0675—2.0975), Dunaj 0.0965 do 0.0985 (0.096750—0.093750), Curih 13.26 do 13.36 (13.34 - 13.44), efekt, dolarji 68.
Curih. Belgrad 7.50—7.60 (7.55), Berlin 1.2325-1.2375 (1.23*0), Italija 22.45-22.50 (22.46), London 23.40-23.42 (23.4325), New-york. 519.50-520 (520.10), Pariz 27.10-27.20 (27.20), Praga 15.45-15.55 (15.50), Bukarešta
Jutranja zvezda.
Napisal H. Rider Ilaggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
(Dalje.)	9
Zgodilo pa se je, da se je na rojstni dan kraljične Neter-Tue redil še drugi otrok, s katerim bo naša povest imela opraviti. Kapitan straže v Amenovem templju je bil neki Mermes, kateri je bil poročil svojo lastno polusestro, vedeževav-ko Asto. Kakor je bilo dobro znano, je bil ta Mermes resnični in pravni potomcc zadnje hiše faraonov, kateri so sedeli na egipčanskem prestolu, dokler ni njihovega rodu pred davnim časom pregnala rodo-vina, ki je sedaj vladala v deželi in od katere sta preostala samo faraon in njegova hči Neter-Tua. Nekdaj, v prvih dneh njegove vlade, so svetovavci šepetali faraonu, naj da ubiti Mermesa in njegovo sestro, ker se utegne lepega dne dvigniti proti njemu, češ, da ima po krvi pravico do prestola. Toda faraon, ki je bil plemenit in je sovražil umore, ni dal Mermesa pokončati, marveč ga je poklical in tnu je vse razodel.
Tedaj se je Mermes, vrl človek, kakršen je bil tudi njegov rod, vrgel pred Faraonom na tla in je rekel:
»O faraon, zakaj bi me ubijal? Bogovi •■o sklenili, da ponižajo mojo hišo in povijajo tvojo. Ali sem kdaj dvigal svojo peto proti tebi, ker so bili moji predniki kralji, 'di sem se kdaj rotil z nezadovoljneži, da te preženem? Glej, jaz sem plemenitaš in vojak v tvoji armadi in sem zadovoljen s svojim stanom. PusM tedaj mene in moje polusestro, modro gospo Asto, katero na-merjam poročiti, da živiva v mir.', kot tvoja '.vesta in ponižna služabnika. Nikar ne poni ak ;u svojih rok v najino nedolžno kri,
I o faraon, ker bodo sicer bogovi poslali prokletstvo nate in na tvojo hišo in najin duh se bo vračal iz groba, da te straši.«
Ko je faraon slišal te besede, se mu je srce fcganilo in iztegnil je žezlo, da ga Mermes poljubi, ter mu je zagotovil življenje in svoje varstvo.
»Mermes, ti si častivreden mož in si mi enakoroden po krvi, čeprav ne po mestu. Po svojih lastnih namenih bogovi enega dvigajo in drugega ponižujejo, da se slednjič izvršijo njihovi nameni. Prepričan sem, da ne boš storil nič hudega proti meni in mojim in zato tudi iaz nočem storiti nič hudega tebi in tvoji sestri Asti, vedeževavki. Ti mi boš celo prijatelj in svetovavec.«
Tedaj mu je faraon ponudil visoko službo in odlikovanja, toda Mermes jih ni hotel sprejeti, češ, da bi se zbudila zavist preti njemu, če bi to storil, in da bi to bila tako ali drugače njegova smrt, zakaj visoka drevesa padajo prva. Tako je slednjič faraon imenoval Mermesa za kapitana Amenove straže in mu je dal dovolj hiš in posestva, da je mogel živeti kot bogat plemič, toda ne več. Postal je tudi faraonov prijatelj in edetl izmed njegovih tajnih svetovavcev, čigar besedo je faraon vedno poslušal, zakaj Mermes je bil iskren mož.
Kasneje je Mermes poročil Asto, a je ostal, kakor faraon, dolgo časa brez otrok, ker ni imel drugih žena. Na dan, ko so je rodila kraljična Tua, Amenova Jutranja zvezda, pa je tudi Asti povila sina, otroka kraljevske zunanjosti, močnega in lepega in zelo nežnopoltega, kakor so ljudje pripovedovali, da so bili kralji njegovega rodu, toda črnih in sijajnih oči.
»Glejte,« je rekla babica, »njegova glava je taka, da bi bira vredna nositi krono.« !
Nato je Asti, njegova mati, ki je bila
ali premalo oprezna v svoji radosti ali pa morda navdahnjena po bogovih, kajti bila je od svojih mladih let prorokinja, odgovorila:
»Da, in jaz menim, da bo ta glava zelo i blizu kraljevski kroni.« Poljubila je otroka in ga nazvala Ramesa po njegovem kraljevem dedu, ustanovitelju njihove ro-dovine.
Zgodilo se je pa, da je neki vohun slišal te besede in jih ponovil v zboru svetovavcev; državni svet je silil faraona, naj spravi dečka g, poti, kakor ga je silil nekoč glede njegovega očeta Mermesa, ker je Asta tako prerokovala o svojem sinu in ker mu je dala kraljevsko ime, nazivajoč ga po veličanstvu boga Ra, kakor bi bil resnično kraljev otrok. Toda faraon jih ni poslušal, marveč jih je s svojim lahnim smehljajem vprašal, ali mar želijo, naj svojo hčer okoplje v krvi drugega otroka, kateri je prišel isti dan na svet, in je pristavil:
»Ra izliva svojo slavo na vse in ta visokorodni deček naj živi in naj bo v potrebi prijatelj njej, ki jo je Amen dal Egiptu. Naj se vse godi, kakor so sklenili bogovi. Kdo sem jaz, da bi se delal boga in uničeval življenje, ki so ga oni ustvarili?«
Tako je deček Rames živel in uspeval in Mermes pa Asti sta faraona zahvalila in blagoslovila, ko sta o tem slišala.
Hiša kapitana straže Mermesa je bila znotraj obzidja velikega Amenovega templja v bližini bivališča Amenovili duhovnic, kjer se je vzgajala kraljična Neter-Tua. Tako se je zgodilo, da je bila po smrti kraljice Ahure gospa Asti imenovana za dojiljo kraljični, zakaj faraon je izjavil, da sme otroka hraniti samo ženska, ki so ji v žilah pretaka kraljevska kri. Asti je torej bila Tuina rednica in kraljična je sDala noč za nočjo v njenem naročju skupaj
2.85-2.95 (2.90), Sofija 3.75-3.80 (3.80) Dunaj 0.0073-0.007350 (0.007325).
Dunaj. Devize: Belgrad 1028, Kodanj 12.230, London 319.500, Milan 3059, Newyork 70.935, Pariz 3712, Varšava 13.570. - Valute: dolarji 70.460, angleški funt 317.700, francoski frank 3070, lira 3035, dinar 1021, češkoslovaška krona 2100.
Pragn. Devize: Lira 146.65, Zagreb 49.13. Pariz 177.25, London 152.6750, Newyorlc 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstot. investicijsko posojilo iz leta 1921. 61—63, 2 in pol odstot. državna renta za vojno škodo 110—111 (zaklj. 110), Celjska posojilnica d. d., Celje 209 (denar), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 215 do 280, Merkantilna banka, Kočevje 124 do 128, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 914 (denar), Slavenska banka, Zagreb 90 (blago), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 130 do J50, Združene papirnice Vevče 120 (blago), »Split« anon. družba za cement Portland, j Split. 1420-1450, :>Nihagc d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 85 (blago), 4 in pol odstot. za-< stavni listi Kranjske deželne banke 17.50 (blago), 4 in pol odstot. kom. zadolžnice Kranj« ske deželne banke 89 (blago).
Zagreb. Hrv. Esk. banka, Zagreb 109 do 110, Hrv. sveopča kreditna banka, Zagreb 108—110, Hrv. slav. zem. hipotekama banka, Zagreb 57—58, Jugoslovenska banka, Zagreb 102—104, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915—920, Slavenska banka, Zagreb 80, Dio-ničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb! 84—86, Hrv. slav. d. d. za industrij u šečera,; Ošjek 890-905, Gutman 725-775, Slavonija 75—77, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 435—445, Združene papirnice Vevče 140, 7 odstot. invest. posojilo 63—64, Vojna odškodnina 111—112.
Dunaj. Živnostenska banka 802.100, Al-pine 414.000, Greinitz 139.000, Kranjska industrijska družba 745.000, Trboveljska družba 457.000, Hrvatska eskomptna banka 107.000,: Leykam 155.000, Jugoslovanska banka 115.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 58.000, Mundus 835.000, Slavex 210.000, Slavonija 79.500.
BLAGO.
Ljubljana. Les : Smrekovi in jelovi hlodi, 4 m dolžine, 25.60 prem., fco nakladalna postaja 305, deske 20, 25, 30, III. vrsta, fco meja 530, Hrastovi frizi, 6, 7, 8, 9, fco meja 1450, češnjevi krlji od 40 cm napr., zdravo blago, fco nakladalna postaja, za 100 kg 1 vag. 100, 105, zaklj. 100, bukova drva, 1 m dolžine, napolsuhe, fco nakladalna postaja 25. —. Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 400, pšenica bačka, par. Ljubljana 440, koruza bačka, par. Ljubljana 335, koruza nova, fco- Ljubljana 1 vag. 215, 220, zaklj. 215, oves bački, par. Ljubljana 335, laneno seme, par. Ljubljana 680, pšenična moka bačka, št. 0 bas., fco Ljubljana 630, pšenični otrobi, b-n, fco Ljubljana 210. — Stročnice, sadje: fižol ribnik čan, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 580, fi« žol ribničan, orig., fco Ljubljana 440, fižol prepeličar, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 1 vag. 560, 575, zaklj. 575, fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana 440, fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 395, fižol rujavi, orig., fco Ljubljana 400, orehi, b-n, belo sušeni, brez ko-ščakov, fco nakladalna postaja 650, jabolka za prešanje, fco nakladalna postaja 85.
] z njenim lastnim sinom Ramesom. Tudi | pozneje, ko sta bila otroka odstavljena, sta hodila skupaj in se razgovarjala in še kasneje sta se skupaj igrala.
Zato sta se od vsega početka ljubila, kakor so ljubita brat in sestra, ki sta dvojčka. A dasi jo bil deček drzen in pogumen, mu je vendar mlada kraljična vedno ukazovala, ne zato, ker je bila kraljična in naslcdnica egipčanskega prestola -h zakaj za vse visoke naslove, ki so jih ji | dajali, se hi menila, kakor ji tudi ni bilo mar za poklone dvorjanikov in duhovnov — marveč zaradi posebne moči, ki je bila v njej. Ona je določevala igre, ki sta jih igrala, in če jo ona govorila, je on moral poslušati; dasi je bila Tua tako zdrava in krepka, je bila vendar drugačna, nego ostali otroci.
Imela je včasih svoje »tihe ure«, ka> kor jih je ona imenovala, ko ni dovoljevala nikomur,'da bi ji hodil v bližino, niti svojim dvornim gospem, niti svoji rednici Asti, cclo niti Ramesu. Tedaj je hodila v spremstvu gospe, ki so ji sledile od daleč, med velikimi stebri v templju in je opazovala kipe ob stenah; ker so ji kot faraonovemu otroku bili odprti vsi prostori, je stopala v svetišče in strmela v bogove, izklesane iz granita in alabastra, ki so tamkaj sedeli. Tako je delala celo v tihi mesečini, ko so se drugi smrtniki bali stopiti pred te svete oltarje, in sc jc vračala čisto mirna ter smehljajoče.
»Kaj vendar vidiš tamkaj, o Jutranja zvezda?i jo je nekoč vprašal mali Rames, >To so dolgočasne reči, ti kamenili bogovi, ki so še nikoli niso zganili, odkar svet stoji; tudi strah me je pred njimi, zlasti kadar zaide Solnce.«
»Niso dolgočasni in jaz se jih tudi no bojim,« je odgovorila Tua; »govorijo mi, in čeprav ne morem razumeti vsega, kar pripovedujejo, sem srečna v njihovi druibLc
MALI OGLASI
Vsako drobna vršilca ©In VSO ali vsaka besedice SO	Naj-
manjši 5 Din. Oglasi ned devet vrstic se računajo više. /a odgovor znamko!
ODDAJ ALCI
lokaiov, stanovanj, mesečnih sob in hiš naj blagovolijo poslati naslove »POSREDOVALCU«, Ljubljana. Sv. Pe-ira cesta 23, ki jih oddaja interesentom.	6782
KLAVIR, izvrstno ohranjen, črn, naprodaj. - F. P., Ljubljana, Zrinskega cesta 3/1, dvorišče.	6781
Otvorila sem malo trgovino z MESNIMI IZDELKI in SADJEM. Slav. občinstvu se priporočam. - LEGAT ANTONIJA, Vevče — Devica Marija Polje.	6750
IŠČE se pcpoln. izve/bani
t dovršeno rudarsko šolo. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe RAVNATELJSTVU rudnika RAJHEN-BURG z navedbo podatkov o rojstvu, rodbinskem stanju, izvršeni praksi in zahtevani plači.	6766
Na dobro DOMAČO HRANO vzamem več gospodov po nizki ceni. - Naslov v upravi lista pod štev. 6782.
ŠOFER-automehanik
z večletno prakso, išče službe. Vešč je tudi plinskih generatorjev. Ponudbe ua upravo pod šifro sSlalno«.
Boljša KUHARICA
IŠČE MESTA k dvema osebama ali k boljšemu gospodu, kot gospodinja. Ore tudi na deželo. Poizve se v Cerkveni ulici 9 (Trnovo).
Kupi s c močan, dober
PES.
Na ojrled pripeljati med 7. uro zjutraj in 5. uro pop. - Tovarna ŠTORA, Dravlje.
Polnojarmeiiik
85 cm, skoraj nov, znamke Lein & Piruer, ugodno proda Konzervna tovar. »Globus«, d. d. Vrhnika.
KNJIGOVODSTVO
koresp. davčne in carinske posle prevzame nekaj ur na dan prvovrstna strok. moč. - Ponudbe pod »ZMEREN HONORAR« upravi lista.
U.
vpokojen, 38 let, samski, zmožen slov., srbo-hrvatskega in nem. jezika v govoru in pisavi, išče primerne službe. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod i>Natanče(U št. 6715.
KUPIM
POSESTVO
7, vsem inventarjem, do 15 oralov zemlje — v bližini prometnega kraja. - Naslov v upravi lista pod štev. 6737.
Prodajo se radi pomanjkanja prostora TRHE NOVI
PLETILNI STROJI
za vse najbolj idoče pletenine kakor: jopice, vsakovrst. kapice, dokoleuice itd. - Naslov pove uprava pod štev. 6746.
s&JB
'č&i
Monsignor K0S6C Fffanc
prelat Nj. Svetosti papeža, stolni kanonik - škelastik pri sv. Justu v Trstu, zlatomašnik
je po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal dne 28. oktobra 1024 ob 3. i popoldne. — Pogreb se vrši dne 30. oktobra ob 3. popoldne iz hiše št. via Risorta k sv. Justu in potem na Katinaro.
Priporočamo ga častitim sobratom in vernikom v spomin.
ŽALUJOČI OSTALI.
Sprejmite vsi, ki ste našega preljubega
spoštovali ln ljubili v življenju in ga spremili na njegovi zadnji poti, našo udano zahvalo. Srčna hvala tudi vsem, ki ste pokojnega obdarovali s cvetjem in čustvovali z nami!
SLAVICA PIPAN.
Rodbine: Pipanova in Stupicove,
ZADRUGA STAVBENIKOV V SLOVENIJI, Ljubljana, javlja
|p tužno vest, da jc njen večletni in velezaslttžni odbornik g stavbenik
M m
včeraj po mučni bolezni nenadoma preminul.
Pogreb pokojnika se vrši v četrtek, 30. t. m. ob pol 16 iz hiše žalosti, jggi Preblagega pokojnika ohrani zadruga v trajnem spominu-Ljubljana, dne 29. oktobra 1924.
URADNIŠTVO TVRDKE VILJEM TREO. PODRUŽNICE TRŽIČ na-ili znanja tužno vest, da je njega predobri šef, gospod
mestni stavbenik in arhitekt
včeraj zvečer mirno v Gospodu zaspal.
Ohranili ga bomo vedno v častnem in hvaležnem speminu.
Koruzno MOKO
za krmo, iz popolnoma zdrave koru;:e, in prave
ogrske OTROBE
nudi tvrdka AL & M. ZOR-MAN, Ljubljana, Stari trg 3?.
trboveljski
premog li. PdriC
Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Telefon 343
v vsaki množini dobavlja
PRODAM vsakovrstne
hrastove kole
za ograje po najni/ji ceni. -Poizve se v gostilni aPod lipo« v Mostah.	6736
Pozor kmetovalci, obrtniki!
Prevozni MLiNi
za domače mletje (pogon 3 KS) so na ogled iu prodajo pri: PODBOJ, Sv. Petra ce-sta $5, Ljubljana. 6576
Prazne steklenice
od »JUHANA« kupuje družba »Juhan«, Ljubljana, Gradišče štev. 13.
Pisalni STROJ
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »TIPKA«.
Pletilni stroj št. 8
in nekaj PLETENIN poceni naprodaj. - Naslov se izve v upravi lista pod štev. 6713.
Kupim suhe gabe
po najvišji ceni in vsako množino. - Ponudbe z navedbo cene in vzorcem na IVAN SEVER - VELENJE. 5648
:!8V,
URADNIŠTVO TVRDKE VILJEM TREO naznanja tužno vest, da je njega predobri šef, gospod
Roman Treo
mestni stavbenik in arhitekt
včeraj zvečer mirno v Oospodu zaspal.
Ohranili ga bomo vedno v častnem in hvftležnem spominu. •J5 LIUBLJANA, dne 29. oktobra 1924.

M\m, nosliova cesta i
čevlje, čepice, sraice, z mske majce, rokavice, nogavice kravate, tlež-uike, dežne plašče i.dr. modno blago kupite najceneje pri
„Amerž!kas3Cu"
L ubijana, Stari trg 10 Kupujem polhovo kože kakor tudi zajčje, lisičje in druge divjačine.
les je* da
denar, ki ga izdnsto ra reklamo, nikdar n)
zavržen, zato ker
Ima reklama,
za Vas veliko korist, če jo naročite o praven času in v takem časopisu, ki ga na dežel največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojas. nila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s ten prihrani r.inogo truda in stroškov ter zagotovi
MEŠČANSKA KORPORACIJA V KAMNIKU razpisuje mesto kvalificiranega
7. izpitom za samostojno gozdno gospodarstvo. — Ponudbe z navedbo zahtev .je poslati do 15. decembra t. 1. na upravo Meš& korporacije v Kamniku. Za odbor: Rudolf Debevec, t. č. načelnik.
Slavnemu občinstvu naznanjamo, da bo vozil
od srede, 29. oktobra do 3. uovembra redno od S. ure zjutraj dalje do pesnega večera na pokopališče. Cena z a enkratno vožnjo 5 din. Postajališče gostilna „Pri Figov-cu" na Dunajski'cesti. Se priporoča Adamčič & Komp.
IvativOsetiar
mesar - Šolski drevored
bo prodajal meso pitamh volov i. vrste & kg 25 - 24 Din, II. vrste & kg 19 Din.
Se toplo priporočal
t3®0®«HH3EaBHBIBSffiS;Hia32H®HSE!!g!H
i Ic m 40 dfnarlcT i
£ ess sisefer stošsresla s©£2«a * vi en meiler	šepeta jj
ta ea sneier Uo&rege s&skna s
<ivo;ne širine d ifeile pri
a
I Lenesi & oerfciRan. MaDljona s
1isassBiB'3!ss!i.asisasai3«fso«fiaBisfflSBM
:emo veščega zastopnika
za na? smcrinanski pisalni stroj
Reflektanti naj se javijo 1a<oj v glavnem zastopstvu »Underwoo<?«, Zagreb, Mesnička ul. 1.	6768
ZADRUGA LJUBLJANSKIH 1ZVOŠKOV
naznanja žalostno vest, da je njen dolgoletni Član in odbornik, gospod
izvošček
v sredo, dne 29. oktobra 1924 po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 31. oktobra 1924 ob 2. popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, dne 30. oktobra 1924.

gjp	v««	11 ma	ia^ssfa g
• s 3©. oktobrom S
zope<	|
redno ordinlra
zs notranje bolezni ter bolezni v nosu In vratu.
Kongresni Irg »5, 3.-5. ure pop.	|
inserati v »Slovencu« imajo po-
v n;em!
»
,,SCLTA" trgov na žeijeznom ros>om d. d. Zagreti
Martičeva ul.8. Sklici šče: Ceriiomerec tata« isrrafta) Telefjn: 10 8u, 16-17, U) 45. Brzojavke: Grudella. priporoma: železniške in trarava ske potrebščine
za državne, industrijske, poljske in cestne železnice.
Ž^iezn in pločev no, žico, cev) Reprezentant v Ljubljani: A. i.amprei Krekov trg 10.
MICI TREO roj. Papež naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok ELLYCHRISTL, AUGUSTE, ILSE, CHARLOTTE in ROMANA, ter vseh ostalih sorodnikov vest, cla je naš srčnoljubljeni, nepozabni soprog, papa, sin, brat. zet, svak, stric in nečak, gospod
slav^emk In arihilekl
včeraj, dne 28. oktobra t. 1. ob 9. uri zvečer, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega, blagega pokojnika se vrši v četrtek, 30. t. m. ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta 10 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
V Ljubljani, dne 20. oktobra 1924.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
kdsiSPS