Poštnina plačana Lete UL Jteu. Ul 0 UoDijani, o petek S. avgusta mi. tena Din f Izhaja vsak (lan popoldne, tevzemšJ nedelje In praznike. — InserarJ do 30 petit a Z— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji tnserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici Popust po d o tovoru bseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za Inozemstvo 420.— Din beseda 2.^ Din. Upravništvo: Knailova ulica št 5. pritličje. — Telefon 2304 Uredništvo: Knailova ulica št. S, i. nadstropje. — Telefon 2034. Napeto pričakovanje seje fin. odbora Bojazen pred razpravo o volilnem terorju« — Neugoden položaj vlade. — Davidovićevci v zadr egi. — Klerikalna rezerva za radikale. — Posvetovanje radikalnih ministrov. — Beograd, 4. avgusta. Za danes popoldne je sklicana plenarna seja finančnega odbora. Za sejo vlada v vseh političnih krogih veliko zanimanje, ker se v opozicijonalnih krogih že več dni naglasa, da bo opozicija izkoristila to priliko in načela debato o volilnem terorju, ki ga izvaja vlada. Splošno se domneva, da bo prišla vlada v finančnem odboru v zelo mučen položaj. Po dogodkih zadnjih dni se da sklepati, da bodo pašičevci nastopili proti vladi a tudi demokratski člani finančnega odbora zatrjujejo, da bodo skupno z opozidjo obsodili teror, ki ga izvajajo radikali. Ker je tudi predsednik finančnega odbora dr. Radonić na vlado radi znanih mahinacij proti njegovi kandidaturi v Subotici zelo ogorčen, ni Iz" ključeno, da pride na današnji seji do senzacionalnih dogodkov. Pač pa se zatrjuje, da bodo nastopili v obrambo vlade slovenski klerikalci, ki bodo ta-kio prvič javno dokumentiral! svoje zavezništvo z vladnimi radikali. Davido-vičevci so zelo rezervirani, ker jih spravlja eventuelna debata o vladnem terorju v skrajno mučen položaj. Po zadnjem sporazumu z Veljo Vukičevi-čem, ki je pristal na izpolnitev vseh demokratskih zahtev, ne morejo odkrito nastopiti proti vladi prav tako pa tudi ne morejo zagovarjati volilnega nasilja, proti kateremu so se doslej vedno borili. Danes dopoldne so imeli radikalni rninistri daljše posvetovanje z ministr skim predsednikom g. VukiČevicem. Razpravljali so o popoldanski seji finančnega odbora in o korakih, ki naj jih ukrenejo, da se umaknejo eventualnim neprilikam. Opoldne so se razširile vesti, da bo seja bržkone v zadnjem trenutku odgođena. Ce pa se bo vršila, se je ne bo udeležil noben aktiven član vlade. V političnih krogih se komentira to kot jasen znak, da vlada v finančnem odboru kljub klerikalni podpori nima zanesljive večine in opore. Zato vlada za popoldansko sejo veliko zanimanje. Intervencije Joče Jovanovića pri ministrskem predsedniku in komandantu žandarmerije. — Ogorčena izjava Nastasa Petroviča« — Sarajevska policija in novinarji, — Mučen položaj davi-davićevcev. — Fotografije kot dokazni materijal. — Beograd, 4. avgusta. Kljub ponovnim zatrdilom mfinistrskega predsednika g. Vukičevića in obljubam zu-aianjega ministra g. dr. Marinkoviča, da bodo volilna nasilja prenehala, se od dneva do dneva množe pritožbe, da policijske oblasti terorja ne le niso prekinile, ampak ga še poostrile. Zlasti se pritožujejo nad nasilji pašičevci, radi-čevci in zemljoradnika. Predsednik zem-Ijoradniške stranke Joca Jovanović je v zadnjih dneh in tudi danes ponovno interveniral pri ministrsktem predsedniku, kateremu je navedel večje število konkretnih primerov, kako politični uradniki in žandarmerija nastopajo v Bosni proti pristašem zemljoradnišk-? stranke. S posebnim brzojavom se J-obrnil tudi na Ljubo Davidoviča, ki se mudi v Sarajevu, in ga pozval, naj podpre njegovo akcijo proti volilnemu terorju. G. Joca Jovanovič se je jy-smeno obrnil tudi na komandanta žandarmerije generala Tomića, pri katerem je protestiral proti temu, da posega v volilno borbo tudi žandarmerija. Pašćevski voditelj Nastas Petrovič je dal včeraj novinarjem daljšo izjavo, v kateri naglasa, da je preživel že mnogo političnih borb, da pa še ne pomni takega terorja, kakor se izvaja sedaj. Iz Sarajeva poročajo. d*a so bili sarajevski novinarji poklicani na policijo, kjer so jih posvarili, naj ne razširjajo ^neresničnih vesti* o neuspehih vladnega kandidata dr. Laze Marko-vida. Novinarji so proti takim grožnjam protestirali in vložili potom Novinarskega udruženja protest rra notranje ministrstvo. Vesti o terorju, nad katerim se pritožujejo tudi pristaši Davidovičeve stranke, so silno mučne tudi za demokratske ministre. Zunanji minister dr. MarinkovičV je pristašem, ki so se prišli včeraj Jc njemu pritoževat, izjavil, da je vlada odločno proti nasilju in da gre v vseh slučajih le za samovoljo posameznih organov, ki bodo pozvani na odgovor (seveda še le po volitvah! Op. ured.). Zanimivo je, da so vse opozicijo-nalne stranke sklenile, da ne bodo več vlagale protestov radi volilnega nasilja pri vladi. Pač pa so si vsi poslanci in agitatorji, ki so na volilni agitaciji, vzeli s seboj fotografe, da na licu mesta vsak incident fotografirajo. Vse te fotografije bodo zbrali in po volitvah v skupščini vložili obtožbo proti notranjemu ministru, ki jo bodo podprli s temi fotografijami. Zadnja seja razorožifvene konference — Ženeva, 4. avgusta. Danes popoldne *e sestane razoroži tvena konferenca k plenarni seji, ki je bila prvotno določena že za pretekli ponedeljek, a na željo ameriške delegacije odgođena za par dni, da je imela na ta način ameriška vlada priliko, da zavzame definitivno svoje stališče k najnovejšim angleškim predlogom. V zvezi z današnjo plenarno sejo se je vršilo sinoči pozno v noč trajajoče posvetovanje voditeljev vseh treh delegacij. Kakor poročajo današnji listi, so razpravljali o programu današnje plenarne seje V poučenih krogih se zatrjuje, da tudi na tem sestanku ni prišlo do sporazuma in 1a bo konferenca z današnjo plenarno sejo bržkone zaključena, ne da bi bil dosežen kak pozitiven rezultat RADIKALNA USTA V MARIBORSKEM OKROŽJU Maribor, 4. avgusta. Ker so klerikalci prehiteli mariborske radikale pri sestavi kandidatne liste in radi tega ni prišlo do skupnega nastopa, so sedaj radikali v Mariboru postavili svojo lastno listo, na kateri kandidirajo tudi bivšega narodnega socijalista in sedanjega davidovičevca prof. dr. Pečovnika. Listo hočejo proglasiti kot uradniško listo, ker si pod radikalno firmo spričo splošnega nerazpoloženja napram radikalom ne upajo nastopiti; kljub temu pa bo nosilec liste odvetnik dr. Ravnik, ki ie bil nedavno od odvetniške zbornice za 1 mesec suspendiran. Kartel tekstilne industrije — Beograd, 4. avgusta. Med glavnimi podjetji naše tekstilne industrite se vrše že dalj Časa pogajanja o ustanovitvi kar-tela, ki naj bi združil vse tekstilne industrije v naši državi. Takih podjetii raznih tekstilnih panog imamo preko 200, a so dose-daj le slabo organizirana ali pa sploh ne. Zato tudi ne morejo prav uspevati in hudo trpe zlasti pod močno inozemsko konkurenco. Naloga nove zveze bo, da domačo tekstilno industrijo zaščit? in okrer/i. Pogajanja so že tako uspela, da je pričakovati ustanovitve kartela v naikraišem času. (Ako bo novi kartel stremel za tem, da našo tekstilno industrijo dvigne in modernizira ter na ta način zboiiša in poceni produkcijo, bo našemu gospodarstvu lahko mnogo koristi! in ga bo tuds prebivalstvo pozdravijo. Bojimo pa se, da bo poskušal zborjšati situacijo tekstilne industrije le s povišanjem uvozne carine, kar bi obleko, ki je v Jugoslaviji že itak neznosno draga, le še bolj podražilo. V tem Primero bodo stremljenja novega kartela naletela na upravičen odpor vse javnosti. Op. uredn.). ODLIČEN FRANCOSKI GOST — Beograd, 4. avgusta. Prihodnje dni dospe v Beograd velik prijatelj našega naroda in vodja parlamentarne frakcije republikanske demokratske zajednice v francoskem parlamentu Louas Maren, ki ostane več tednov v Jugoslaviji, kjer bo poleg geografskih študij proučeval tudi naše politične in go-iTVttiarrirft Diilike. Protest velesil na Dunaiu Medzavezniška vojna kontrolna komisija zahteva razpust dunajske občinske straže« — Brezuspešna pogajanja med vlado in dunajskim županom. — Dunaj, 4. avgusta. Dunajski občinski svet je na svoji sobotni pozno v noč trajajoči seji sprejel predlosr socialnih demokratov, da se proglasi občinska straža, ustanovljena za časa dunajskih nemirov, za stalno institucijo. Sprejet ie bil tudi predlog, glasom katerega lahko župan v slučaju potrebe pritegne vse mestne uslužbence za opravljanje službe občinske straže. V političnih krogih ie izzval ta sklep obširne komentarie. Krščanski socijalisti naglasalo, da bo imel ta sklep za posledico intervencijo velesil, ker ie ustanovitev občinske snaže, ki se s sobotnim sklepom lahko vsak hip pomnoži na 35.000 mož, v očitnem nasprotstvu z določbami mirovne pogodbe. — Dunaj, 4. avgusta. Vprašanje dunajske občinske straže stofi ta teden v ospred-ju političnega zanimanja. Socialni demo-kratje vztrajajo pri sklepu socijaltstične večine dunajskega občinskega sveta, glasom katerega je proglašena občmska straža za stalno institucijo. Ostade parlamentarne stranke, zlasti pa vlada izražavo bojazen, da bi lahko rodilo ustanovitev stalne straže mednarodne posledice, ker ni dvoma, da je ta ustanovitev v nasprotju z določbami mirovnih pogodb glede razorožitve. Med predsednikom avstrijske vlade dr. Seiplom in dunajskim županom dr. Seitzem so se včeraj pričela pogajanja v s vrh o znižanja staleža občinske straže na minimum, s čimer bi ta institucija izgubila značaj stalnosti. Socijalisti pa to zahtevo odločno odklanjajo, tako da so ostala postajanja doslej brezuspešna. — Pariz, 4. avgusta. Medzavezniška kontrolna komisija je poslala danes avstrijski vlad] posebno noto. v kateri zahteva razpust dunajske občinske straže. Konferenca veleposlanikov se s to zadevo doslej se nj bavila, bo pa rudi s svoje strani pod vzela Pri dunajski vladi demaršo, če bo ostala intervencija voioe kontrolne komisije brezuspešna. Vodju hrv. fedenlistou o volilnih izgledih Nazadovanje radićevcev — Velika volilna abstinenca. — Samozavest hrvatskih federalistov. — Porast SDS na račun radikalov in radićevcev. — Izgledi vladnih strank. — Beograd, 4. avgusta. Danes je dospel v Beograd na sejo hnučnega odbora vodja hrvatskih federalist o v dr. Bazala. V razgovoru z valim dopisnikom je zatrjeval, da radi-Čevci povsod izgubljajo na terenu. Po cele organizacije zapuščajo stranko in prestopajo v druge Ltranke. Nezadovoljstvo radičevcev se bo pri volitvah zlasti dokumentiralo z nenavadno veliko abstinenco, ki se kaže tudi že na vseh dosedanjih shodih Radičeve stranke. Hrvatski blok upa, da bo izšel iz, voJitev znatno ojaSen. Pridobil bo zlasti v južni Dalmaciji in Slavoniji. V Zagrebu je zmaga hrvatskega bioga popolnoma sigurna, tako pri občinskih kakor pri skupščinskih volit- vah. Nekoliko bodo morda napredovali tudi hrvatski klerikalci, vendar pa ne toliko, da bi dobili kak mandat Na vprašanje vašega dopisnika, kako sodi o SDS. ie dr. Bazala izjavil, da se ne da tajiti, da bo SDS pri teh volitvah zelo napredovala. Deloma prehajajo v SDS radi-čevci, največ pa bo pridobila na račun radikalov, ki trumoma prestopajo v SDS Obsoja se postopanje dr. Nikiča, ki ae bori proti hrvatskemu bloku, mesto da bi usmeril svojo borbo proti Rad i čil Glede vladnih strank je mnenja, da bodo davidovičevci nekoliko pridobili, dotam bodo radikali izšli iz volitev zelo oslabljeni. Grški zunanji minister o balkanskem paktu — Atene. 4. avgusta. Grški zunanji minister Mihalokopulos je imel te dni na nekem banketu političen govor, v katerem se je med drugim dotaknil tudi razmer na Balkanu. Pred vsem je naglsil, da želi Grčija miru, ki temelji na mirovnih pogodbah. Grčija je že ponovno pokazala, da spoštuje mednarodne pogodbe, dasi ji marsikje škodujejo, zahteva pa, da jih spoštujejo tudi drugi in da priznavajo Grčiji to, ker je s temi pogodbami pridobila- Vlada si prizadeva, da ustvari dobre odnosa je z vsemi državami, tudi z onimi, proti katerim se je doslej borila. Govoreč o balkanskem paktu, je naglasih da je nemogoče, da bi ne imele za to vprašanje interesa one države, katerih se pred vsem tiče, to so Grčija, Jugoslavija, Albanija, Turčija, Bulgarija in Rumunija. Vendar pa bi bilo izredno težavno podrediti skupnemu paktu interese vseh teh držav, ki se v marsičem ne krijejo. Politika realnosti zahteva, da se osnujejo pakti, ki bi mnogo bolj odgovarjali današnjim potrebam. Ministri na Bledu — Bled. 4. avgusta- Dane« popoldne dospe na Bled minister za trgovino dr. Spa-ho, ki bo jutri dopoldne sprejet na dvoru v avdijenci. Prometni minister zeneral Milo-savljevič se je včeraj zjutraj vrnil z Bleda v Beograd in odpotuje v prihodnjih dneh v južno Srbijo na agitacUsko turnejo. Za jutri se pričakuje na Bledu tudi •orihod finančnega ministra dr. Bogdana Markoviča, ki je včeraj dospel v Rogaško Slatino, kjer že dalje časa biva njegova rodbina. Prihod ministrskega predsednika Vukiče-viča se pričakuje šele koncem teza. tedna. LIKVIDIRAN AVSTRIJSKO-RUSKI KONFLIKT — Donat 3. avgusta. Včeraj je bila izročena roškemu poslaništvu bivša ruska cerkev v Reissnerstrasse, ki jo Je zgradilo že pred vojno rusko poslaništvo. Ker so boljševiki zaplenili poslopje avstrijskega poslaništva v Moskvi, je tudi avstrijska vlada zaplenila ves inrventar ruskega po. slamrštva ter tudi omenjeno cerkev. Sedaj pa je bil dosežen med avstrijsko in sovjetsko vlado v tem vprašanju sporazum m je sovjetska vlada dala avstrijskemu poslaništvu v Moskvi na razpolago novo poslopje, zato je tudi avstrijska vlada vrnila ruskemu poslaništvu vse zaplenjene premičnine, tako da je ta spor sedaj definitivno likvi- Ameriški finančni minister v Dalmaciji _ Split, 4. avgusta. Včeraj je dospel semkaj na luksusni jahti finančni minister Zedinjemh držav Mellon v spremstvu 10 uglednih ameriških finančnikov in ooHtikov. Uglednj ameriški gostje nameravajo dalje časa ostati na našem Pri mor j u in bodo posetili vse večje kraje ob dalmatinski obali. KRIZA V VODSTVU NARODNE BANKE — Beograd, 4. avgusta. Kakor se doznava, je podguverner in namestnik guvernerja Narodne banke dr. Drago-tin Prorić podal ostavko na svoje mesto. Domneva se, da je ta ostavka protest proti zavlačevanju potrditve novoizvoljenega guvernerja s strani vlade. Vest o ostavki dr. Proti ca je napravila v bančnih iin borznih kirogih globok vtis. Velika vročina po vsej državi Po vsej državi vlada že nekai dni silna vročina. Po meteoroloških podatkih prekorači temperatura zjutraj 30° in dnevni maksimum se kreta med 30 in 36 stopinjami. Vročina je tem neznosnejša, ker ni vetra. Poslednje dni tudi deževalo ni nikier in nevarnost suše je povsod velika. Včeraj se je pritisk barometra malo spremenil. Pad d je v Bosni, v dalmatinskem Pri mor ru je ne-izpremenjen. drugod se je pa neznatno dvignH. Zračni tlak v Zagrebu ie včeraj zjutraj znašal 736.6, v Beogradu 7629, v Sarajevu 763.4, v Ljubljani 764.4, v Crikvenici 763.2 in v Splitu 762.7 mm. Jutranje temperature so povsod zrasle za 1—3 stopinj, le v Sloveniji in Liki so neizpreme-niene. Ob 8. so se kretale med 21 m 28 stopinjami. V Zagrebu je toplomer kazal 25. v Beogradu 28, v Sarajevu 23, v Ljubljani 21, v Crikvenici 23 in v Splitu 28 stopini. V Zagrebu je včeraj temperatura narastla v petih urah za 9 stopinj. Maksimalne temperature so se kretale med 31 in 36 stopinjami. Včerajšnji maksimum v Zagrebu je bil 34.7 stop., v Beogradu 36. v Sarajevu 3S, v Ljubljani 31, v Crikvenici 32 in v Splitu 35 stopinj. Jutro je bilo povsod lasno. V dalmatinskem Primorju malo oblačno. Vetrov nI In 1132* morje je mirno. «_. , Restavracija ,,Zvezda" Ljubljana. Vljudno naznanjava slavnemu ob» činstvu in p. n. gostom, da sva restav« racijski obrat, katerega je vodil eno leto g. Vuletin, prevzela zopet sama. ter sc p. n. občinstvu najtopleje pri' poročava. Dnevno koncert, dobra topla in mrzla jedila, izborna pijača ter prvu# vrstna postrežba. Fran in Roza Krapež. Ljubljanski drobiž Kratko potovanje dveh mladih Robinzoncev med zamorce. — Tatvine perila v Šiški. V spremstvu obmejnega stražnika sta se vrnila danes v Ljubljano dva mlada dečka, ki sta hotela na vsak način priti v blaženo Italijo, in ako b: jima ne bilo všc# tamkaj, naprej čez morje med »zamorce-, kakor s»ta dejala. Avanturista, ki pa nista prišla daleč, sta dva krepka šiškarja, ključavničarski vajenec Moric R. ter dijaček Stanko P. Sanjarila sta že mesece o eksotičnih deželah, najbolj pa so ju mikale sveže fige. ki sta jih videla v košari branjev-ke Micke v Šiški. V nedeljo sta se končno odločila za potovanje v neznane dežele. Sredstva za prvo silo sta zbrala kmalu na dokaj originalen način. Moric je snel iz omare svojo novo obleko in jo prodal za 150 Din, nakar sta odšla. Poslovida se seveda nista od nikogar, le Moric je napisal materi na listek, da odhaja in da si je za odhodnico skuhal kar sam dvoje jajc. Dečka sta hodila nekaj časa peš in pila pokalice, na Brezovici pa sta sedla v vlak in se potegnila do Rakeka. Od tam sta hodila po raznih potih proti italijanski meji in se končno, ne da bi ju prej kdo ustavljal, znašla v Postojni. Tamkaj šele so i u prijeli fašisti in oba vtaknili v zapor. Naslednji dan so mlada Robinzona izročili n/ šim oblastim, ki so ju v spremstvu ekspe* dirali v Ljubljano ter izročili staršem. Včasih so tatovi po Ljubljani kradli le suho perilo, ki so ga poiskali, ko se je sušilo na vrtovih, dvoriščih ali celo pod streho. Danes pa drzni uzmoviči ne zaine-tavajo nobene prilike, da ne bi pokradli tudi namočenega perila \Zamorcu< v Mariboru. Istočasno se vrše v Mariboru sodniški izpiti priglašenih kandidatov. Teoretični izpiti se vrše dne 15. t. m. Ob 9.30 v kolodvorski restavraciji, praktični izpiti ob 11. O podrobnostih prejme komisar MO poseben dopis. — Dopis g. Peterke se vzame na znanje. — Glasom dopisa komisarja MO se dvigne zabrana sojenja g. Voglarja, ki se istočasno poziva, da čim prej uredi stvar glede godn. poročila. — Gg. Von-čina in Dekleva se pozivata, da v najkrajšem času pošljeta sodn. poročila rezervnih tekem. Zabrana sojenja ostane še nadalje. — Praktični «>dnijski izpiti za Ljubljano se vrše dne 6. t. m. na igrišču Ilirije. Čas se objavi pravočasno. — Vsi klubi, ki še niso poravnali članarine, se pozivajo, da to store tekom 14 dni. — Tajnik. SK Svoboda. V petek, dne o. t m. trening na dva gola. Ob 6. en četrt morajo biti na našem igrišču igralci: ^tarčnik, Hariš, Novak, Potrato, Gabršek, Sušnik, Breznik, Jesenko, Kovač st., Seme in Toplišek: Kolesa, Papler, Grmek, Kozamernik, Baggia, Kra->ovec, Tasotti, Zajec, šušteršič. Boncelj, Kovač. mL, Seme ml., Skapin, KavelčiČ in Simonu;. Točnost naj se upošteva! — Načelnik. Izpred sodišča PUSTOLOVEC PRED SODIŠČEM. Dva paznika sta privedla visokega, slo-kega, uklenjenega elegana, ki 6e je galantno prikenil pred senatom in mrko zroČ pred se poslušal obtožnico. Pustolovec je rojen Črnogorec in navaja, ua je po poklicu medicinec. Obtožnica ga dolzi, da je letos maja po Ljubljani manipuliral z ordinacijskimi listki bolniške blagajne. Na nepojasnjen način je dobil nekje deset ordinacijskih listkov oziroma tiskovin, kakršne izstavlja blagajna svojim članom, da zamorejo z njimi dvigniti v lekarni predpisana zdravila. Pustolovec Nimanič se je s temi listki okoristil in jemal po različnih ljubljanskih lekarnah kalefluid, a osobito arheol ter je tako osleparil kakih osem lekarnarjev. Dalje v dveh slučajih ni plačal v Ljubljani, a enkrat v Mariboru prenočišča. V Mariboru je odnesel nekemu stanovalcu palico, s katero je odromal po svetu, a v Celju si je še prisvojil aktovko nekegn hotelskega gosta. — Skupna škoda znaša 1600 Din. V Ljubljani je v par hotelih vpisal v zglasilnico napačne rojstne podatke. Nimanič je bil večkrat v neki tukajšnji kavarni, kjer so si ga osobito zapomnili na-JiLkarji, katere je po nepotrebnem šikaniral, menda zato. da jim je ostal v spominu in so si ga bolj zapomnili. Ordinacijske listke je kar : kavarni risal in uslužbenci so seveda to opazili, osobito si je zapomnil plačilni natakar tiskovine, ki so ležale po mizi. Pustolovec ie vse tajil, dejal je, da ne pozna nobenega ljubljanskega magistra phar-macije, da ni bil v nobeni lekarni, da ga gospodje v lekarnah zamenjavajo z drugim človekom. Ko je to trdil pred nekim lekarnarjem pri sodišču, je predsednik še enkrat vprašal lekarnarja, če ga pozna, in le-ta je smehljaje dejal, da mu je bilo čast seznaniti se z Nimaničem v lekarni. : Stojte, motite se,t je dejal pustolovec, dvignil svojo nežno belo roko in začel govoriti. Zvijal se je na razne načine ter iskal izhoda, a ni ga našel. Trdil je, da ga neki lekarnar zamenjava, da ga pozna samo s ceste, kjer sta enkrat zadela skupaj s kolesom, na katerem je lekarnar sedel. Nimanič je govoril in govoril, sodniki so molčali in ga poslušali ter čakali, da pridejo tudi sami do besede, ki bo odločilna. Potem je predsednik prebral brzojavno poročilo iz Beograda, ki slika Nimaniča kot človeka, ki je na zelo slabem glasu, ki je navaden goljuf in je bil radi vlačuganja že večkrat kaznovan ter je radi ponovne tatvine sedel že pol leta. >Ne uničite mi eksistence !< je naposled dejal in se s priučeno gesto vsedel skrušen na zatožno klop. Sodni dvor je obhodil Nimaniča na 6 mesecev težke ječe. žBeležnica KOLEDAR Danes: četrtek, 4. avgu^;i 1927; katoličani: Dominik; r^avoslavni: 22. julija, Mar. Mag. Ju^ri: Petek, 5. avgusta, 1927; katoličani: Snežna G.; pravoslavni: 2S. julija. Profil. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Ramor, Miklošičeva cesta; Trn-koczy, Mestni trg. Jutri: Bohinec, Rimska cesta; Levstek, Resi jeva cesta. Pr os ve ta — Zbori. Mesečna revija za novo zbo* rovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, iz* daja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon». Letna naročnina 40.— Din. 7. in 8. zvezek izideta v prihodnjih dneh. Vsebina glasbe« nega dela: J. Pavčič *Na Krki», moški zbor, dr. B. Sirota: *Vi umirale», mešan zbor. A* Dolinar «r.Vf avrica»t mešan zbor, V. Mir k «Zvezde ugašajo* mešan zbor. Vsebina, glas« beno književne priloge: Pesmi Cv. Golarja, Fr. Koritnika, 1. Albrechta in M. Kapusa. Konec dr. Mantuanijeve glasbene z godovi« ne Srbov, Hrvatov in Slovencev, dr. širolin govor v spomin skladatelju Vilku Novaku. Običajne rubrike. — Pevska društva in pevci ter prijatelji glasbe, naročite ae na «Zbore»! GmtaRhn —g Zagrebački Zbor. Na letošnjem jesenskem velikem sejmu ou -S- \ III. — 5. IX. v Zagrebu bodo večje svetovne :\ niče razstavile najnovejše modele plugov, poljedelskih in gospodarskih stroiev. btio-ji bodo razstavljeni v pogonu. Uprava Zagrebškega Zbora bo letos tudi izpopolnila gospodarski oddelek Zbora z razstavo mlekarstva in scmcnarsrvu. Tvornice bodo razstavile vse moderne naprave za mlekarstvo, mlekarske zadruge pa vse Drodtikte, ki bodo prikazovali stanie domačega mlekarstva. Saj ima mlekarstvo naivce pog -jev za razvoj v našem gospodarstvu. V oddelku za semenarstvo bodo razstavljene vse vrste semen in tudi sredstva za pokoli« čavanje semenskih škodljivcev. Razširjen bo tudi oddelek za umetna gnojila. —g Dobava premoza za Mi trajno javo Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani je ponovno razphana v št. 81 ^Uradnega lista > z dne 30. iulija t. 1„ na kar opozarjamo vse interesente. —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. avgusta t. 1. po-nudbe glede dobave smirkovega platna in 80.000 kg živega apna; do 9. avgusta t. 1. glede dobave 1 bakrene krpne plošče in žičnih vrvi; do 12. avgusta t. 1. glede du» bave platna, motvoza, usnja, 3000 Komadov brezovih metel brez držajev, 8000 škatlic vžigalic, steklenega papirja, gladilnega plat* na, sidola, globus^pastc, signalnih Šip, uri* nola, glicerina in špirita. Pogoji so na vpo* gled pri ekonomskem odelenju te direlče je. — Direkcija državnega rudnika v Za» bukovci pri Celju sprejema do 10. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg port-landscementa. — Direkcija državnega rud* nika v Kaknju sprejema do 10. avgusta t. I. ponudbe glede dobave 1 Balat-jermena; do 15. avgusta t. 1. pa gleda dobave 1500 m žičnih vrvi. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 15, avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 1 centrifugalne sesalke. KLJUČ" naj bol j sc. najt r p «*n0Jse zato najcenejše rr O nenavadni železniški nesreči poročajo iz Jakšića. Tam ima našićka tovarna svojo posebno industrijsko železnico, ki dovaža -les iz gozdov k žagam in od tam na kolodvor. Običajna ozkotirna železnica služi obenem tudi kot prometno sredstvo tamošnjemu prebivalstvu. Proga vodi skozi goste gozdove in pelje često preko velikih strmin. Pred par dnevi je vozil težko naložen vlak proti žagi. Ko je vlak dospel do strmine, se je iz neznanega vzroka pokvarila lokomotiva. Odpovedale so vse zavore in vlak je začel z vedno večjo brzino drveti v dolino. Kmalu je dosegel hitrost 100 km na uro. Strojevodja si je na vso moč prizadeval, da bi vlak zavrl in preprečil katastrofo, toda brez uspeha. Vlakospremno osobje je v paničnem strahu začelo skakati z drvečega vlaka, Drug za drugim so poska-kali na tla, pri čemer so se skoraj vsi brez izjeme več ali manj poškodovali. Končno je tudi strojevodja uvidel, da ni druge rešitve. Skoči 1 je z lokomotive, ko je vlak dosegel že brzino nad 100 km. Padel pa je tako nesrečno, da si je na dveh mestih stri desno nogo. Par sto metrov dalje je vlak na nekem ovinku skočil s tira in se zaletel v gost gozd, kjer se je lokomotiva popolnoma raz- bila, vozovi pa so naleteli drug vrh drugega, tako da je ostalo od vlaka le še velikanski kup ruševin, pomešan s hlodi in polomljenim drevjem. S kako silo se je zaletel vlak v gozd, se vidi iz tega, da je lokomotiva kakor britva prerezala skoraj pol metra debelo drevo. Vse osobje bi našlo med ruševinami smrt, če bi ne bili še pravočasno poskakali z vlaka. Strojevodjo so težko ranjenega prepeljali v bolnico. ★ Volilna borba postaja vedno ostrejša. Zadnje čase vse stranke razvijajo živahno agitacijo. Že sedaj pa se vidi, da bo tokrat volilni boj izredno oster. Zlasti v južnejših pokrajinah so si stranke hudo v laseh in se poslužujejo vseh sredstev, da oslabe nasprotnika in ga diskreditirajo pred volilci. Važno vlogo igra v tem boju zopet tiskovni zakon. Tiskovne tožbe se zadnje dni zelo množe, kakor se množe očitki na račun vodilnih politikov. Na Hrvatskem so si posebno v laseh radićevci in radićevski disidenti dr. Ni-kiča. Obe skupini razvrata na deželi veliko agitacijo in se druga drugo pobijata, kjer in kako le moreta. Pred sodiščem v Požegi se je vršila včeraj tiskovna pravda radi letaka, ki so ga izdali radićevci proti dr. Nikiču. Letak je izdal predsednik radičevske organizacie v Brodu, neki Karel Legrad, posestnik in trgovec. V letaku očita dr. Nikiču razne korupcijske zadeve in pravi tudi med drugim, da je ponujal posameznim radićevcem po 100—-200.000 Din, če zapuste Radića in se pridružijo njemu. Dr. Nlkić je zaradi teh očitkov vložil tožbo. Pri včerajšnji razpravi, ki je bila sicer politično zek> ranimiva, ker se je pokazalo, da posegajo radićevci po vseh sredstvih, da bi uničili opasnega svojega nasprotnika, pa toženemu Leg-radu ni uspelo, da bi doprinesel dokaz resnice. Sodišče ga je zato obsodilo radi klevetanja in žaljenja časti na dva meseca zapora, 1000 Din globe, 5000 Din odškodnine oklevetanemu in na povračilo stroškov. Radi istega letaka ga je tožil tudi neki Martin Vragić in je tudi v tej tožbi pogorel ter bo moral sedeti povrh še mesec dni v zaporu in plačati tožitelju 2500 Din odškodnine, tako da ga stane letak poleg tiskarniskih in drugih stroškov skupno 3 mesece zapora in 11.000 Din. * Zagreb ima zopet svojevrstno senzacijo. Dva vseučiliška profesorja sta si skočila v lase in si očitata plagijat-stvo. Glasilo hrvatskih federalistov •Hrvat* objavlja zadnje dni v feljtonu daljšo razpravo prof. dr. M. Hanžeko-viča. v kateri dokazuje plagijatstvo dr. Vladimiru Njegovanu, profesorju na visoki tehnični šoli v Zagrebu. V razpravi citira dela raznih nemških učenjakov in navaja citate, ki jih je dr. Negovan v svojem delu dobesedno prevedel, ne da bi pri tem navedel vir, marveč pušča čitatelja v mnenju, da gre za njegove lastne znanstvene ugotovitve. Izgleda pa, da hna vsa afera politično ozadje, zlasti še. ker jo iznašajo baš sedaj pred volitvami in povrh v strankarskem glasilu. Dr. Hanžeković napoveduje še zanimivejša razkritja. No, Zagreb res ne more biti brez senzacij. Ce jih ni, jih pa naredi... * V Nevesinju si je pri neki sokolski vaji zlomil nogo Sokol Svetislav Bu-noza, nakar je tudi zaradi dobljenih poškodb umrl. Pokopan je bil z vsemi sokolskimi častmi na rimsko-katoli-škem pokopališču v Nevesinju. Jugo-slovenski Sokol mu je kmalu nato postavil v sporazumu z njegovo materjo in sestro lep spomenik. Na spomeniku je bilo poleg drugega tudi omenjeno, da mu je spomenik postavil Jugoslo-venski Sokol. Od odkritja spomenika je preteklo že leto in pol. Brat ponesrečenega Sokola Bunoza je pa pred dnevi odšel na pokopališče in tam porušil spomenik na grobu. Izjavil je, da je spomenik zato uničil, ker ga je postavil Jugoslovenski Sokol in ker je to bilo na spomeniku tudi napisano._ Sport Športni dan v Ptuju V nedeljo 8. t. m. sc vrši v Ptuju velik športni dan, eegar program je zelo obse* žen. Najzanimivejša točka bo pae stafetni tek za pokal - — Dobro, in potem se kar tam poročiva. Franci je postala zopet resna in je je odrinila njegovo roko, s katero jo je skušal objeti. — Ne bilo bi izključeno, Rolfj toda bolje bo, da si take misli izbiješ iz glave. Ali ti moram vedno zopet pridigati: } Imam te rada, celo zelo rada, toda o ljubezni ne more biti govora. Nikdar š€J nisem ljubila nikogar, kakor mora ljubiti ženska moža, toda to vem, da je to povsem nekaj druzega, kakor pa prijateljstvo, ki ga gojim do tebe. Sedaj pa pojdi, *lelo imaš, jaz pa se moram pripraviti za ameriški obisk in malo pospraviti. Ti, pa če bi mi res stavil kako tako ponudbo glede možitve, veš, morala bi se mu v obraz zasmejati in to bi mi bilo žal, ker je res dober in fin človek. Ob štirih popoldne je zavozil pred najemniško kasarno velik, moderni avto. Med vriskanjem predmestne mladine se je skobacal iz krasnega avtomobila Fred Holme. Med gručo otrok je stopil v vežo, od koder mu je udarjal v nos nejasen vzduh, mešanica vseh mogočih izvorov. kakorŠne pač najdemo po vseh takih zatohlih poslopjih. Sopihajoč se je vzpenjal rx> ozkih ston- 6993 Stev. 175 tSCOVENSKI NAROD, dne 5. avgusta 19v Dnevne vesti Vd Ljubljani, dne 4. avgusta 1927. — Avdijence rta Bledu. Na Bled ie včeraj prispel vojni ataše našega poslaništva v Rimu brigadni general Raštč, ki je bil sprejet v daljši avdijenci pri kralju. — Odlikovanje velikega župana dr. Bal- tiča. Z oficirskim križcem častne legije je prezide nt francoske republike odlikoval velikega župana dr. Vilka Baltica. — Vpokoiltev državnih zdravnikov. V ministrstvu za narodno zdravie se pripravlja ukaz o vpokoiitvi državnih zdravnikov. Vpokojeni bodo mnogi dTŽavni srezki in oblastni zdravniki ki so izoolnfH zakonito službeno dobo. — Privatni izpiti na srednjih šolah. Koncem meseca avgusta se po naredbi pro-?vetnega rninistrstva prično privatni izpiti na srednjih šolah. Obenem polagajo izpite vsi oni dijaki, ki so dobili nezadosten re v dveh predmetih. Izpiti bodo trajali do 10. septembra- _Spremembe v finančnem ministrstvu. Z zadnjim ukazom finančnega ministra so irrenovani: za inšpektorja generalne direkcije Peter Borisavljevič. kemik carinarnice v Beogradu na Savi in za inšpektorja generalne direkcije računovodstva Voji-slav Andjekcrvlč. — Proglasitev pravoslavnega svetnika. V imenu srbske pravoslavne cerkve je patrijarh Dimitrije sporočil bolgarski, ruski, n:munski in grški pravoslavni cerkvi kanonizacijo despota Štefana Visokega Laza-revića. — Izpremembe v sodni službi. Imenovani so: za ravnatelja zemljiške knjige v 1. skupini II. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani Josip Rus, doslej pri okrožnem sodišču v Novem mestu; za pisarniškega ravnatelja v 2. skupini II. kategorije pri okrožnem sodišču v Mariboru Jakob Pod-i^snik, doslej višji pisarniški predstojnik pri istem sodišču; za pisarniškega ravnatelja v 2. skupini II. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani Rajko Stoiec, doslej ris. predstojnik pri istem sodišču: za višjega pisarniškega predstojnika v 3. skupini IL kategorije pri okrožnem sodišču v Mariboru Martin Gašper, doslej asistent pri Istem sodišču; za vodjo zemljiške knjige v 3. skupini II. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani Franc Petrovčič, doslej višji pisarniški oficijal istotam. Za višje pisarniške oficijale v 3. skupfni II. katego-: rije na dosedanjih službenih mestih so Imenovani pisarniški oficijali; Anton Mehle pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Gregor Vrabič pri okrajnem sodišču v Tržiču, Al. iiunde pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Anton Dokler pri okrajnem' sodišču v Sevnici, Joško Čampa pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani in Dragotin Schmit pri okrajnem sodišču v Trebnjem: za pis. ofi-citala v 4. skupini II. kategorije na dosedanjem službenem mestu Joško Ziherl, kanc-list pri viš. dež. sod. v Ljubljani: za pisarniške oficijale v 1. skup. III. kat. na dosedanjih službenih mestih: Angela Lapai-nar, kanclistinja pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani; Ivan Drame, kanclist pri okrožnem sodišču v Mariboru, in Fortunat Sianovšek, kanclist pri okrajnem sodišču v Laškem. V 2. skupino III. kategorije so pomaknjeni kanclist!: Josip Kiauta ori okrožnem sodišču v Kranju: Martin Trojner pri okrožnem sodišču v Mariboru, Rudolf Bi-žal pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici, Ludovik Fiirst pri okrajnem sodišču v Smar ju pri Jelšah, Viktor Bonča pri okrož. sodišču v Mariboru, Ana Čerček pri višjem deželnem sodišču v Ljubliani, Konrad Loschdorfer pri okrajnem sodišču v Sevnici Janko Fras pri okraj, sodišču v Šmarjah pri Jelšah, Anton Gostlša, pri okrajnem sodišču v Radečah, in Janko Vakselj pri višjem deželnem sodišču v Ltubljani; za izvršilnega uradnika v 3. skupini III. kat. pri okrajnem sodišču v Ptuju Anton Mere doslej poduradnik pri okrožnem sodišču v Mariboru; za pisarniškega pripravnika v 5. skupini II. kategorije v področiu višjega deželnega sodišča v Ljubliani Franc Ml-klavčič; za upravitelja ietnišnice v 3. skupini II. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani Alojzij Čuček, preglednik jetnišni-ce pri okrožnem sodišču v Mariboru; za preglednika jetnišnice v 4. skupini IT. kat. pri okrožnem sodišču v Mariboru pa Ant. Močnik doslej pristav pri moški ka-znilirici v Mariboru. — II. panevropski kongres odgođen. Zastopstvo panevTOpske unije za Jugoslavijo v Zagrebu sporoča, da je predsednik panevrepske unije R. N. Coudenhove-Ka-Ligi odgodil II. panevropska kongres, ki bi se imel vršiti v oktobru 1927« ker so za izdelavo gospodarskega programa kongresa potrebna še gotova večja preddela. Po konferenci panevropskega centralnega sveta 9. oktobra t. 1. bo objavljeno, kdaj se bo vršil II. kongres. — Rezijske vožnjo železničarjev. Udruženje jugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev obvešča vse članstvo. Drovizijo-niste in rentnike, da je po dveletni težki borbi deloma uspelo priboriti provizijoni-stom m rentrukom in njihovim družinskim ČJanom ugodnost režijske vožnje in treh prosuh kart na leto. kakor ie označeno v odloku M. S. Br. 15.167/27. ki se glasi: Provizijonisti, rentniki (bivši delavci), njihove zakonite žene in zakonski otroci, kakor tudi njihove vdove in zakonski otroci uživajo brezplačno vožnjo trikrat na leto v III. razredu, kakor tudi vožnio po režijski ceni, ako so rentniki in provizijonisti prebili v službi državnih prometnih ustanov najmanj 5 let. Glede rentnikov se tudi zahteva, da so za delo popolnoma nesposobni. Rodbinski člani, zakonske žene in r>troci, uživajo vožnjo po režijski ceni 4 krat na mesec, kakor žene in otroci aktivnih delavcev. Glede rodbinskih članov se ie ravnati po čl. 24. navodil o načinu izdavanja voznih olaišav. Vsi provizijonisti in j rentniki naj oddajo svoje listne osebne legitimacije kakor tudi legitimacije družinskih Članov postajam, kjer stanujejo, da jih pošljejo na oddedek VI. ljubljanske direkcije v svrho opreme z žigom in vložki. Za provi-zijoniste se smatrajo oni ki so urovizijo-nirani, in mUošcmarji, ki dobivaio provizijo po obstoječih normah. Za rentnike ni pravilno rešeno, ker so upoštevani samo oni z 100% ali popolno delanezmožnostjo. ■— Oblastni odbor Udruženja jugosiov. narod, železničarjev in brodarjev. Ljubljana. — Dnevna razstava Zematiske heraij-ske straže v Zagrebu. Razstava Zemaljske kemijske straže v Zagrebu je podaljšana do 23. avgusta t. I. Razstava ie odprta na Trgu I ves dan od S. zjutraj do 7. zvečer Posetniki imajo 50% popusta na vseh železnicah in parnikih. Najbolje ie. da obiskovale kupijo celo karto do Zagreba in se potem s potrdilom na legitimaciji da so razstavo res pose tili, brezplačno vrnejo domov. Železniško karto je treba v Zagrebu shraniti in ne oddati vratarju. Legitimacije se dobe v vseh večjih mestih države in v Zagrebu v Hrvatski banki d. d. v Margaretskt ulici 4 ter pri Putniku na Jetačičevem trgu 6. — Dr. Voronov v Karlovih v arih. Znani ruski zdravnik dr. Sergej Voronov je prispel v Karlove vari. Prezident Češkoslovaške republike dr. Masarvk ga je sprejel v posebni avdijenci. — Strelske tekme v Topčideriu. Dne 2. avgusta t. 1. so se pričele velike strelske tekme v Topčiderju. Tekme prirejuje Savez streljačkih družin. Tekmam ie pokrovitelj sam krali Aleksander I. — Vičani, Rožnadolčani in Glinčani se obveščajo, da se letošnji veleseiem, imenovan cvetlični, z izbranim sporedom vrši 14. avgusta 1927 na Strelišču Pod rožnikom. — Prostov. gasilno in reš. društvo v Kranju je prevzelo minuli mesec moderno gasilsko orodje, t. j. motorno brizgamo in reš. avtomobil, katero je naročalo v Franciji. Slovesna blagoslovitev orodia, združena z večjo popoldansko prireditvijo, se vrši v nedeljo 7. avgusta ob 3. pop. na Glavnem trgu. Gasilci in prijatelji gasilske organizacije dobrodošli. 594'n Iz Ljubljane -i-lj Smrtna kosa. Danes donoldne je v ljubljanski bolnici po dolgi in mučni bolezni umrl trgovec in posestnik z. Franc Jckil, brat znanega, lani umrlega velcin-dustrijalca Andreja Jakila. Pokoinik ie bil napreden in narodno zaveden mož, čislan in spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Pogreb pokojnika se vrši v soboto 6. t. m. iz drž. bolnice na pokopališče Sv. Križa. — Blag mu spomin! —Ij Narodno strokovna Zveza se je preselila iz Narodnega doma v Šelenburgo-vo ulico Štev. 7/II. nadstropje v hišo Jadranske banike. —Ij Tatvina zlate ure in verižice. Včeraj popoldne se je tudi na »Pasji brod« k Gradaščici za Mirjem priklatil volk med ovce. Izvršena je bila drzna tatvina zlate ure in verižice v vrednosti 6000 Din. Uro je tat ukradel uradniku Engelbertu Wisiaku in sicer iz obleke, viseče na nekem drevesu, nedaleč od brega. Tat je izginil brez sledu, vendar je upati, da ga policija kmalu dobi v pest. V tatvino nobeden kopalcev sploh ni hotel verjeti, kajti v »Gradaški Slatini« doslej še ni bilo čuti o podobnem slučaju. —Ij Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev. Oblastni odbor — Ljubljana, obvešča vse članstvo in korporacije, da se je z današnjim dnem preselila društvena Pisarna iz dosedanjih prostorov, Kolodvorska ulica 26. /I. v pritlične lokale »Ljubljanskega dvora« (Levante), vhod iz Pražakove ulice. Vsi dooisi naj se naslavljajo v bodoče na naslov: UJNŽB Oblastni odbor Ljubljana. Pra-žakova ulica (Ljubljanska dvor). —Ij Kaznovana neprevidnost. Zasebna uradnica Angela C, stanujoča v Šiški na Kavškovi cesti št. 3, je zanašajoč se na poštenost drugih pustila čez noč sveje 300 Din vredne črne čevlje na klopici za hišo. Naslednic jutro, v sredo, Sevldev seveda mi več našla, ker so že postali plen neznanega rt alti. —-Ij Neprijeten poset v stanovanju. Delavka Marija Sever, stanujoča na Glincah na Tržaški cesti št. 3, je včeraj vsa za-prepaščena opazila, da ji je iz omare v stanovanju zmanjkalo več gotovine. Šele pozneje je na podlagi raznil vidnih znakov in drugih okoliščin dognala, da je prišel k njej drzen uzmović, ki mu pa je policija že na sledu. —Ij Drobna policijska kronika. Tatici in uzmoviči so se o&vidno že vrnili s počitnic na deželi nazaj v mesto. Kronika beleži sleherni dan po veS tatvin. Danes so bili policiji prijavljeni sledeči slučaji: tatvina perila, tatvina čevljev, tatvina gotovine, goljufija, 2 telesni poškodbi, nevarna grožnja, prestopek kaljenja nočnega miru, prestopek (pijanosti, deložacija, 1 pobeg «od doma in 13 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretovana sta bila 'dva pokličr la goljufa-hazardista ter neki starejši zadubljen parček, ki so ga našli stražniki pod Tivolijem v popolnoma pijanem stanju. —I j Podpornemu društvu slepih v Ljub-: Uani so darovali: dr. Rudof Krivic iz neke kazenske poravnave med g. D. in H. 850 Din, učenci V. razreda iz prihrankov Podmladka R. Križa 10 Din, V&liem in Iv. Bizjak mesto venca na krsto pok. g. Josku Tonej-cu 500 Din, plačilni v »Zvezdi« na mesto venca na krsto pok. Jošku Toneicu 100 Din, Ivan Jaklič 10 Din, Ivan Vavpotič v Ma-renbergu 10 Din, posojilnica v Gornji Radgoni 100 Din, rodbina Lasbacher 100 Din, Peter S^eolc 100 Din, rfrantmfca in poso- jilnica v Smledniku 300 Din, dr. Josip Kar-iovSek v C etru iz neke kazenske zadeve 100 Din. — Vsem pieuieuittui darovalcem cajiskrenejsa hvala. — Odbor. Iz Celja —c Volilni shod prirede predstavniki Združene slovenske gospodarske liste v soboto 6. trn. v Sokolskem domu v Ga-berju. Govorita kandidata dr. Ljudevit Pivko in Ivan Urek. —c Novo trgovino z električnimi predmeti je otvoril g. Joško Wai!and v hiši g. dr. Božiča v Mfldošfcev*dW. —c Javna mestna knjižnica ie izposodila v mesecu juliju 1092 knjig. Knjižnica posluje ob nedeljah od 10. do 12. in ob četrtkih od 6. do 8. —c Zagonetna zadeva. V torek zvečer ekrog 10. so našK v Zavodnl pri takzv 2fmniahovem posestvu obstreljenega kapetana g. 2ivko PanteHČa. Krogla ni zadela s en cev. ampak mu je uničila desno oko ter pokvarila levo tako, da bo tudi najbrže izgubljeno. Življenje mu bodo naibrže rešili Spravil so ga na kliniko v Zagreb. Kaj je moža gnalo k tem dejanju, ni znano. —c Nekatere prometne omeiitve je izdal mestni magistrat za ulice: Glavni trg, Kralja Petra in Aleksandrovo cesto. Več je razvidno iz tozadevnega razglasa. Iz Maribora —m Mariborski župan v Beogradu. Ma riborski župan dr. Leskovar ie odpotoval v Beograd radi intervencije v raznih občinskih zadevah. Predvsem bo intervenira* pri finančnem ministru zaradi posoiila mestni občini za zgradbo stanovanj. Država je določila 15 milijonov Din za zidavo uradniških stanovanj. Ker se ie v Mariboru med uradništvom javilo premalo interesentov, namerava sedaj občina prevzeti gradbeno akcijo in prepustiti potem stanovanja uradnikom proti mesečnemu odplačilu. Nadalje bo interveniral tudi v zadevi oblastne skupščine kot njen predsednik zlasti glede odobritve novega proračuna. —m Kopalna sezona ie letos tudi v Mariboru izredno živahna. Vedno večje množice romajo v Dravo, da se ohlade v njenih hladnih valovih. Mariborsko mestno kopališče je dnevno tako natrpano. 4a kopalci sploh ne morejo dobiti kabin, a tudi ostali prostori kopališča postajajo premajhni. Še več Mariborčanov pa se hodi kopat višje izven mesta, zlasti v Bistrico, kjer je nastala že cela kopalna kotaniia. Nekateri v lepem vremenu tudi prenočujejo na prostem. Vse to kaže, kako nuino je potrebno v Mariboru modernejše kopališče. —m Mariborske hazenašice gredo v Bolgarijo. Te dni se je vrnil znani mariborski športnik g. Vekostev Cizel s svojega potovanja v Carigrad. Spotoma se je mudil tudi v Bulgartii, kjer je stooiJ v stike s tamošnjim! športnimi krogi ter se dogovoril za turnejo mariborskih hazenašic. Mariborčanke, ki so na glasu kot najboljša hazena-družina v naši državi bodo odpotovale že koncem tega meseca. —m Zopet vlom v stanovanje. Kljub pozornosti policije in strožjemu nadzorovanju praznih stanovanj se še vedno ponavljajo vlomi, ki pričajo, da je v Mariboru zopet na delu dobro oreaniffraua vlomilska tolpa. Te dni so posetHi stanovanje g. Drevenška, ki se mudi s svofo družino na letovišču izven Maribora. Vlomilec je s ponarejenim ključem odprl stanovanje in odnesel več oblek. Kakor je sedai ugotovljeno, so neznani vlomilci odnesli pri vlomu v stanovanje dr. Marina za 30.000 Din raznih vrednosti, zlatnine, obleke, perila itd O storilcih doslej Še ni nobenega sledu. Sokol 40letnica Sokolskega društva v Novem mestu dne 13. in 14. avgusta 1927. Zietni odbor novomeškega Sokolskega društva se obrača s tem apelom na bratska društva vseh slovenskih žud ter jih vabi k mnogobrojni udeležbi našega velikega jubileja, ki na! bo obenem skupno slavje vseh slovenskih in hrvatskih žup. Kakor pred 65 leti ljubljansko, tako je pred 40 leti novomeško Sokolsko društvo — eno izmed prvih bojevnikov za narodno svobodo — sledilo nesmrtnim zgledom velikih voditeljev Tvrša in Fungerja ter delovalo za nacijonalno prerojenie svojih rojakov. Prepričani smo. da se bodo zlasti slovenske Sokolske župe zavedale velikega kulturnega pomena našega podeželskega Sokolskega društva za narodno stvar, kar moremo podpreti z dokazi vztrajnega dela in jeklene voiie naših telovadcev in požrtvovalnega članstva, zlasti pa z imenom rojaka br. ŠtukHa. ki je na mednarodni olimpijadi odnesel svetovni sloves. Zlasti pa smemo pričakovati bratske pomoči od ljubljanske Sokolske župe, ki bo kot zvezda vodnica slovenskega So-kolstva pohitela v gostih vrstah v gostoljubno dolenjsko metropolo pod ponosno in častitljivo zastavo ljubljanskega Sokola — simbolom bratske sloge in skupnega de-la za dosego vzvišenih ciljev večna sokolske ideje — da pokale iskreno bratsko ljubav in zanimanje za vsak napredek svojih sestra ter moralno podpre naše sokolsko slavlje. Naj ne bo Slovenca-Sokola, kf bi se iz ljubezni do visoke sokolske ideje ne odzval našemu vabilu in bil deležen proslave našega velikega jubfeja. vsem bratom Slovencev m Hrvatom kličemo torej: Na bratsko svfdenje ob 40-letrrici. Zdravo! 593/n — Sokol I. prosi bratsko članstvo, da po možnosti poravna svofo članarino oseb- no v društveni pisarni (dnevno od 16. do 19. — vhod nasproti vojašnice), s čemer društvu napravijo precejšnjo uslugo. Obenem prosi odbor vse cenjene sestre in brate, ki posedujejo nabiralne pole za društveni prapor, da v prej omenjenih uradnih urah prineso naknadno nabrane zneske in vrnejo pole. Zdravo! — Odbor. Sokol v šiSkt praznuje v dneh 6. in 7. avgusta t. L svojo 251etnico združeno z okrožnim zletom I. ljubljanskega sokol* skega okrožja. Pri tej priliki se otvori tu« di letno telovadišče, ki bo izročeno Sokolu v uporabo. Sokolstvu naklonjeno občinstvo se vabi, da poset i prireditev v Šiški v kar največjem številu.. — Zdravo. — 'Ljubljanski Sokol* poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži zleta I. okrožja Ljubljanske župe. ki se vrši ob priliki Zo-letnega obstoja Sokobkesa društva v Šiški dne 7. t. m. — Zbirališče članstva v kroju v nedeljo, 7. t. m. ob p-popoldne pTed Narodnim domom. Zdravo! — Odbor Ljubljanskega Sokola. ■ : — Sokolski zlet v Sarajevu. Sara);\vk kiHturno društvo cProsveta* oroslavi v dneh od 19. do 21. avgusta proslavo 2D> letnice svojega delovanja. V teh dneh se vrši tudi velik sokolski zlet sarajevske župe Gavrilo Princip. Zleta se udeleže tudi zastopniki ostalih žup iz Jugoslavi e. Sreski poglavar morilec in ropar Odkritje razbojniške tolpe pod vodstvom sreskega poglavarja. — V Plevlju so imeli po vrsti tri sreske poglavarje - zločince. Kakor smo pred kratkim poročali, je pred tremi in pol leta izginil iz samostana Dubočice pri Plevi ju na tajin-stven način pop Rista Nenadić, ki je vžival med tamošnjim prebivalstvom velik ugled. Cela tri in pol leta se policiji ni posrečilo izslediti zločincev. Šele, ko je prišel v Plevlje sedanji sreski poglavar Milan Atanasijevič, se je na njegovo pobudo po kratki, toda energični preiskavi prišlo na sled zločincem, med katerimi je tudi prejSnji sreski poglavar Ljuba Damjanovic. čim so zločince izsledili, so na podlagi njihove izpovedbe našli tudi kraj, kjer je bil pop Rista po umoru zakopan. Preteklo nedeljo se je vršil na svečan način pogreb njegovih posmrtnih ostankov. Pogrebu je prisostvovalo nad 3.000 ljudi iz Plevlja, ki je par ur oddaljen od samostana Duoočice, kjer so našli truplo popa Riste pod razvalinami samostanskih celic, ki stf jih zločinci zažgali nekoliko dni po umoru, da bi na ta način zabrisali sled za seboj. Na groou umorjenega popa je pri pogrebu govoril prota Vukojič iz Plevlja, ki je med drugim naglašal, da o javni varnosti ne more biti niti govora, kjer sreski poglavar v družbi z notornimi razbojniki ubile starega svečenika, da bi ga oropal. Kljub vsemu je ostal zločinec nekaznovan do danes, med tem ko njegov naslednik ni hotel voditi preiskave in je bil obtožen pred sodiščem zaradi poskušenega umora nekega drugega državljana. Bil je samo vpokojen, a tretji sreski poglavar, ki je prišel za njim, istotako ni vodil nobene prejskave ter se nahaja sedaj v zaporu zaradi neke poneverbe. In tako se je zgodilo, kakor poročajo, da so ljudje na pogrebu popa Riste Nenadiča peli namesto običajne pesmi »Svjati Bože« veselo »Hristos voskre-se«, ker smatrajo, da j« z odkritjem trupla umorjenega popa ter zločinske tolpe vstala tudi njihova svoboda in vera v pravico ter državne oblasti. Množica je navdušeno pozdravljala sedanjega sreskega poglavarja Milana Atanasijeviča, ki je pod vzel energično preiskavo in pustil zapreti krivce. Istotako je bil prisrčno pozdravljen sin umorjenega popa, industrijalec Vojislav Nenadič iz Beograda, ki je prišel pred meseci v Plevlje in aktivno sodeloval v preiskavi, ko je spoznal, da novi sre-ski poglavar v resnici hoče izsledit] krivce. Navdušenje množice pa je došlo do vrhunca, ko se je raznesla vest. da vodijo po cesti v Plevlje orožniki glavnega morilca, bivšega poglavarja Ljubo Damjanoviča. ki so ga izsledili in aretirali v Peči. Zahtevali so od oblasti, naj ga pripeljejo na grob njegove žrtve, česar pa poglavar Atanasijevič ni dovolil. V bojazni, da bi ogorčenje množice ne prekoračilo meje, je odhitel z avtomobilom nasproti orožnikom ter pripeljai morilca v Plevlje. Prihod v Plevlje je skušala ogromna množica nad 5.000 ljudi preprečiti in so orožniki komaj ubranili morilca pred Kričanjem. Ljudje so ga ogorčeno psovali in pljuvali vanj, burno pa pozdravljali sreskega poglavarja Atanasijeviča. ki se mu je s svojim energičnim nastopom posrečilo dvigniti v tarnošnjcir kraju ugled državne oblasti na dostojno višino. Takoj po teh manifestacijah pa se je raznesla v Plevlju vest, da je sreskj poglavar Atanasijevič premeščen. Med prebivalstvom je vsled tega oživel star sum, da se korektnim uradnikom ne dovoljuje obstanek v njihovem zanemar. jenem kraju. Zato so pred dnevi meščani vseh strank poslali brzojavko m notranjega ministra, v kateri prosijo, na sreski poglavar Atanasijevič ostane šc nadalje v Plevlju, da vsaj dovrši preiskavo o vseh zločinih, ki se sedaj od« krivajo in v katere je, kakor se dozde« va, zapletena ista razbojniška tolpa. Nazarenci na vojaških vajah Na 3000 let ječe obsojeni. — Težke posledice odklonitve vojaške prisege. — Borba med državno oblastjo in Nazarenci, ki se branijo orožja. Ze tri leta se mala skupina 2000 Naz&* rencev bori z osnovnim zakonom o ustroju vojske. Rešitev te borbe je zelo težka, ker njeni vzroki niso osebnega značaja, mar* več verskega. Iz sv. pisma so Nazarenci po* sneli, da se ne smejo zaklinjati pri Bogu in tudi ne pušk v roko vzeti. Ta razlaga jim je povzročila že nešteto muk in trplje* nja in preganjanja od 1. 1825., ko je Švicar Frohlich ustanovil nazarensko sekto, pa do danes. Nazarenci so menda edini mučeniki za vero v času moderne civilizacije. Pri nas tvorijo največji del Nazarencev Srbi v Vojvodini iz krajev Kisača in Ko« vačice. Pri nas je v avgustu L 1924. pričela med njimi in državo borba. Tedaj so bili po* zvani vsi vojni obvezniki, naj prisežejo zve* stobo našemu kralju. Nazarenci se pozivu niso odzvali, sklicujoč se na besede evan* gelija: *Ne prisezaj ne pri nebu, ker pre* stol božji, ne pri zemlji, ker je podnožje božje; vaša beseda naj bo: da ali ne, vse drugo je odveč in zlo.» Seveda so takrat vse Nazarence zaprli. Njihovi zastopniki so zato vložili prošnjo na vojno ministr* stvo, naj bi »e besedilo prisege nekoliko izpremenilo. Namesto «r>risegam ae pred ži* vim Bogom», naj bi se reklo ^obljubljam pred Bogom-«. Nekateri radikalski politiki so se radi nazarenskih volilnih kroglic za* njo tedaj zavzeli in Nazarenci so res na* mesto prisegli samo rob ljubili* zvestobo. Izpustili so jih iz zaporov in ob volitvah so spustil svoje kroglice v radikalne skrinjice. Do avgusta preteklega leta je vladal mir, dokler niso bili pozvani na orožne va* je Nazarenci, ki 1. 1924 niso prisegli. Bilo jih je 300. Ker so se protivfli sprejeti orož* je. so jih vojaške oblasti zaprle in posta« vile pred vojno sodišče. Trdovratno so se upirali, poudarjajoč zapoved «ne ubijaj* in še druga mesta sv. pisma. Sodna razpiava proti vsem Nazarencem se je pričela meso* ca decembra. Obsojeni so bili vsak na de* set let ječe. Nekoliko se jih je udalo in so btH takoj izpufeeni, ostalih 300 pa je bilo obsojenih na skupnih 3000 let ječe. Po posredovanju njihovih voditeljev so bili vsi meseca marca izpuščeni in po cza* obljubi* poslani domov. Komaj so izpuščeni Nazarenci dospeli domov, ie se je med njimi razširila novi* ca, da bodo morali vsi is enkrat na orožne vaje. Nastala je med njimi prava panika. Kmetje so se zaceli izseljevati v Kanado in Argentinijo z družinami vred in vodite« Iji so prosili, naj se vprašanje Nazarencev reši kakor v Nemčiji in Švici, kjer tudi žive Nazarenci in kjer eru Si/o t vseh vrstah vojske razen v pehoti in pri topništvu. Na glašali so, naj tudi naša država odredi isto kar bi ne bilo državi na škodo spričo ma< lega števila nazarenskih vojnih obvezancev Služili bi celo dvojni rok v kadru, sume tla se jim ne da pušk, topov in meča, tci bi v vojni opravljali najnevarnejša dala, ka kor rezanje žičnih ovir v prvih bojnih vr stah. Dosegli niso ničesar in 22. junija j« potiska divizijska oblast pozvala vse v marcu izpuščene Nazarence na orožne vaje Odzvali so se vsi in bili dodeljeni 7., 34 in 51. polku v Subotici. Z neko skupino je prišel tudi starec, k mu jo manjkalo še par dni do 50 let k« neha vsaka vojna obveznost. Če bi se neka dni skril, bi danes ne bil v zaporu. Tca; pa ni storil. Proti vil se je odredbam voj r.cga zakona še v svojem 49, letu in je se da r drugimi vred zaprt. Med njimi sta tu di dva zelo bogata človeka, neki trgove« in neki tvorničar. Na dvorišču vojašnice 1 Subotici so postavili vod oboroženih Soja kov in pred njimi neposlušne Nazarence med katerimi so golobradi mladeniči i: osiveli možje. Na nagovor prisotnega polkovnika, na sprejmejo orožje, je odgovoril najstarejš med njimi: »Gospod polkovnik, kdor spre i me puško, mora tudi izvršiti to, za kar j< namenjena. Tega pa jaz storiti ne smem.) «-Kdo ti prepoveduje?« «Sam Bog, ki nam je zapustil sv. pismo po katerem moramo živeti.» «ČJe puške ne sprejmeš, moraš v ječo.« Oficir je nato prečital § 47. vojnega za* kona, ki pravi: «Kdor z besedami ali kakim znamenjem namerno pokaže, da povelja svojih pred» stojnikov noče izvršiti, se kaznuje z zapo* rom do eneg-a leta, ako se je to zgodilo pred skupino vojakov, z jeoo do 5 let, in ako je bilo pred vodom ali na poziv vstopa pod orožje z ječo do deset Iet.» Vse prigovarjanje ni ničesar pomagalo. «Ne smem, ker se bojim Boga!* so vsi po vrsti odgovarjali. «No smeš ali nočeš:» «Ne smem, gospod polkovnik. Ubijati mi vera prepoveduje.» Odromali so v zapore in ne bo lahko rešiti njih verski problem, ki jim prepoveduje ra» bo pušk in priseganj s pred Bogom. Tiskovine vseh vrst izdeluje lično in ceno Narodna tiskarna v Ljubliani 10 Stran 4. •SLOVENSKI NAROD« dne 5. avgust* 1927. oiev •/o To in ono i Podjeten pustolovec Praški listi poročajo o smelih kope« nikijadah nekega Alojzija Mareka, ki je po raznih krajih Češkoslovaške iz* vršil serije sleparij. Marek se je izda« jal za izdajatelja ilustriranega lista «Svet>, zbiral je naročnike in naročni* no, prirejal lepotne konkurence in raz« gisaval nagrade v višini do 1000 čK. — rejel je na tisoče fotografij, a vsaki fotografiji je bil priložen znesek za pri* javnino k lepotni konkurenci. Istočas* no je objavil, da bo založil nekak ilu* strirani biografski leksikon in vabil je Zupane, občinske predstojnike, posta* j ena čelnike, ognjegasce in slične oseb« nosti, da mu pošljejo svoje fotografije ter malenkosten znesek za kritje stro« Škov tiska. M malem mestu Habern je Marek spretno in z veliko reklamo or* ganiziral veliko razstavo ter pričel prodajati vstopnice. Ko bi imela biti razstava otvor j ena, jo je popihal brez sledu. Mož je sploh pustolovec. Imel je ponarejeno, zrelostno spričevalo ter je bil na podlagi tega inskribiran na pra* ški univerzi. Udejstvoval se je tudi po* litično in ociganil skoraj vse stranke. Ko je bila ustanovljena češkoslovaška Narodna cerkev, je bil njen vnet pro* pagator, a nato je zopet vstopil v ka« toliško vero, pri čemer je seveda osle« paril celo vrsto duhovnikov, katerim se je izdajal za urednika katoliških li* Btov. Nato je zopet menjal svoje ver* sko prepričanje in postal pripadnik narodne cerkve. Da mu je to «neslo», le samoobsebi umevno. Med vojno je bil Marek aprovizacijski častnik ter si je z raznimi goljufijami pridobil čedno premoženje. Število njegovih oslepar« jenih žrtev je veliko, vendar ga večina ni ovadila sodišču, ker jih je bilo sram, da so mu nasedli. Tajlnstveni zločin profesorja V Pragi vzbuja veliko senzacijo are* taci j a drugače dobrodušnega in in teli* gentnega Slovaka Jana Michalka, ki je študiral protestantovsko teologijo in je bil resen kandidat za profesorja teolo* gije. Sodeloval je tudi pri nekaterih praških listih. Zadnja leta pa je začel karijero pravega pustolovca. Na Slova* škem se je pred dvemi leti seznanil s 351et.no čedno Madžarko Margito V6* roosmotvjevo, ki je prišla iz Amerike in prinesla seboj več tisoč dolarjev. Michalko sam je zapazil, da ima lepa Margita 50.000 čK gotovine. Začel ji je dvoriti in po malem razlagati svoje ve« like načrte. Končno ji je svečano iz j a* vil. da jo poroči in naj mu izroči 50.000 češkostov. kron za nabavo mobilij in drugih stvari. Margita je Michalku de* nar izročila. Čakala pa je zaman na dan svečane poroke. Michalko je po* roko vedno odlašal in pri tem nastopal na zelo rafiniran način. Margita je v svojem razočaranju končno zadevo pri* ^avila državemu pravdniku, ki je od* •edil Michalkovo aretacijo, toda temu se je v kritičnem trenutku posrečilo pregovoriti v njega zaljubljeno Mar* gito, da je ustavila kazensko postopa« nje, a Michalko ji je obljubil, da jo po* roči v Pragi. Res. Prišla sta v Prago. Nastanila sta se na stanovanju nekega Michalkovega prijatelja. Dogovorili so se nato o načinu poroke. Ta naj bi bila prav skromna. Na prijateljevo stanovanje naj pride pastor, ki ju po* roči. Tako je bilo dogovorjeno in štor* j eno. Star pastor je izvršil poročne ce* remonije in Margita je bila vsa vesela, ker je bila prepričana, da je Michalko njen zakoniti mož. Michalko je dobro igral komedijo in končno pregovoril Margito, da sta odpotovala v inozem* stvo v smeri proti Parizu. Po večme* sečnem potovanju se je Michalko sam vrnil v Prago. Margitini sorodniki pa so kmalu postali pozorni in nezauplji* vi napram Michalku, ki je začel trditi, da je Margita odpotovala v Ameriko. Končno je za zagonetno zadevo izve« dela praska policija, ki je Michalka aretirala. Pri prvem zaslišanju je prišel Michalko v taka nasprotstva, da je opravičen sum, da je sam umoril Mar* gito in se je tako rešil v finančnem oziru. Michalka so pridržali v zaporu. Najmlajša pilotka Najmlajša letalka sveta, 141etna Li* lian Davvson iz Pittsburga je sedaj na obisku v Londonu. Ima namen leteti iz Londona v Pariz in pozneje tudi iz Ev* rope v Ameriko. Pripoveduje, da je začela letati že s štirimi leti. Sama je letela že 230 ur, ne da bi se je pripe* tila kaka večja nesreča. Da pa ima mla« da pilotka zdrave in naravne ženske instinkte, dokazuje njen nazor o zako* nu in družini. Ne bo se namreč posve* tila letalstvu, temveč se hoče, ko bo večja, omožiti in svojemu možicu vo* diti domače gospodarstvo. Žid osleparil Žida To je sicer v zgodovini redek slu* čaj, primeril pa se je te dni v Varšavi. Neki poljski dnevnik poroča o zani* mivem dogodku, kako je varšavski Žid spretno ociganil Žida z dežele. Nedav* no je pnsp * v Varšavo neki Žid iz Wlodave. Prodal je v mestu za 4000 zlotov blaga in s; hotel kupiti konja in voz. Ko je iskal primerno blago, se mu je pridružil gospod, ki mu je sve* to val, da je pač pametneje, če si na* mesto konja in voza kupi cestni tram* vaj. Rekel je, da je lastnik električne* ga voza št. 18 in ga povabil na voz. Peljala sta se do konca proge, a nato zopet nazaj v mesto. Med vožnjo je vprašal tujec sprevodnika, koliko ka* sira na dan. Ko je ta odvrnil, da 500 zlotov, je bil tujec zelo zadovoljen. Na ta način je Žid iz mesta uveril zida z dežele, da je podjetje zelo rentabilno in mu ponudil voz cestne železnice šte* vilka 18 za ceno 5000 zlotov v nakup. Žid z dežele je šel na lim in je takoj položil 5000 zlotov, a za ostali znesek je izstavil menico. Varšavski Žid je bil celo tako premeten, da je svojega to* variša z dežele peljal k notarju, kjer je bila sklenjena tozadevna pogodba. Kupec je dobil navodilo, da naj se dru« gega dne pojavi v tramvajski remizi, kjer lahko dobi svoj voz. Drugi dan i'e žid z dežele pogledal precej debelo, o so mu pojasnili, da je postal žrtev premetenega sleparja. Podjetnega var* savskega Žida je policija iztaknila in zaprla. Himna miru Iz Pariza prihaja zanimiva vest. da sta zunanji minister Briand in minister prosvete Herriot razpisala mednarod* no konkurenčno tekmovanje za kom* pozicijo himne miru. Ta himna miru, ki naj bo mednarodnega značaja, naj bi se pela pri raznih oficijelnih cere« m oni j ah v vseh cerkvah na svetu brez razlike ver. Razsodišče, ki bo odločalo o kompoziciji, bo mednarodnega zna* čaja. Ideja, ki jo zagovarjata Briand in Heriot, je vsekakor plemenita, ker pospešuje propagando za svetovni mir. Seveda pa bi bilo še bolj umestno, ako bi oba državnika apelirala na vse sve« tovne države, da se omeji svetovno oboroževanje, kajti šele potem bo imela himna miru smiseL Harry Oomela pri gledališču Harrv Domela, ki je nesmrtno bla* miral in osmešil nadute nemške aristo* kratske in plutokratske kroge, je dobil več ponudb za film, istočasno pa se je zanj zavzel tudi ravnatelj gledališča na Noflendorferplatzu v Berlinu. Ravna* telj Huth smatra Domelo za rojenega igralca in določil mu je glavno vlogo v drami »AIt*Heidelberg», kjer bo Do* mela kot pruski princ pokazal na odru svoje igralske zmožnosti. Domela bo svoje priviligirane talente to pot izko« ristil na polju umetnosti in bo lahko igral vlogo princa, ne da bi imel za to kako odgovornost, oziroma neprilike pred sodiščem. Sardine povzročile smrt trem osebam Na Dunaju se je zadnje čase pri« merilo že več slučajev zastrupljenja s sardinami, vendar do sedaj še ni bilo smrtnih žrtev. V torek pa so z as tru piljenju pokvarjenih sardin podlegle tri osebe. Žena poštnega uradnika, Marija Ditrih je kupila škatljo sardin tvrdke Etti & Bergel ter jo doma odprla. Po* leg nje sta jedla sardine tudi njena 21* letna hčerka Ana ter lOletni rejenec Fritz Fink. Vsi trije so takoj oboleli in so jih morali prepeljati v bolnico, kjer pa so podlegli zastrupljenju. Poli« cija je tvrdko Etti & Bergel ovadila dr* žavnemu pravdništvu. — Pretekli te» den je dunajska policija zaplenila oko« U 10.000 komadov Škatljic sardin itali< janskega izvora, ker se je izkazalo, d? so zdravju nevarne. jmlajši stenograf Piše se Hadumar Hoke in je otrok star pet in pol leta. Priučil se je nemški stenografiji v 25 lekcijah v času 70 dni. Poučeval ga Je Pa njegov oče. ki je predsednik stenografske zveze v Nemčiji. Mali H6ke je tudi izvršil preizkušnjo Korektno in lepo je stenografiral diktat: »stanujem v Dberfeldu. V osnovno šolo še ne hodim, Elberfeld je mesto. Leži ob reki Wupper v gozdu. Mesto ima mnogo hiš in ulic Hadumar Hoke.« Hadumar se torej še tu drsa po šolskih klopeh in še ne zna pisati navadno pismo. Štiri mesece po izpitu je Hoke izredno napredovaJ in pisal dvakrat brže, kakor piše Šolar Ček drugega razreda navadno pismo. Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Franc Jakil trgovec in posestnik v četrtek, dne 4. t. m. ob polu desetih dopoldne po dolgi, trpljenja polni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 6. t. m. ob štirih popoldne iz drž. splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 4. avgusta 1927. Globoko žalujoči ostali« Mtttaf oocrtboJ taroa Do srečke za milijonske dobitke pridete le, ako igrate v vseh razredih. Kupite si čimpreje najkasneje pa do *8. t m. srečko, da boste igrali že v II. razredu (žrebanje se bo vršilo 8. tm.) Tako boste imeli sigurno tudi srečko za V. razred, v katerem je največ možnosti priti do bogastva. Srečke prodaja za Ljubljano in vso Slovenijo po-;* oblasčena, glavna razpecevalnica srečk za Slovenijo Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 19. n - if s „Rekord napetosti! „Eden najzanimivejših romanov I »Vsak bi moral poznati to knjigol Take sodbe se slišijo o pravkar Izttlem 16. zvezku knjižnice „Sutra": MICHEL ZCVACO ..Papežinja Favsta" Grandiozna slika Iz viharnih dni! it Cena: vezan Izvod Din 55, broširan Din 45 Dobi se pri uprav .Sutra1. Uubljana. Prešernova ul. 54 In po vseh knjigarnah. Naklada je majhna — naročite takoj! Najboljša v materijalu in konstrukciji so: kolesa, šivalni stroji kXr URAMA PISALNI stroj ter švicarski PLE-TILNI stroj DUBIEO. Najlepše opreme, samo pn Josip Petelincu v L jubljaal olizu Prešernovega spomenika od - vodi. — Telefon 2913 (falnit|e orna« — Tudi na mesečna odplačila. Kot kuharska pripravnica želi vstopiti v boljšo gostilno ali restavracijo v Ljubljani — pridno kmetsko dekle, ki je vajeno vsega domačega dela. Nastop s X. septembrom. — Cenj. ponudbe pod »Dobra moč/1796» na upravo *SJoven* akega Naroda*. Lepo posestvo pol ure od Mokronoga ob glavni cesti naprodaj. Nova hiša, z opeko krita, velik vrt in sadovnjak, vinograd, lep velik gozd in majhna njiva. Kup« cu prepustim tudi ves pridelek (živež). — Cene 30.000 Din. — Jo*. Dolinsek, Gornji Lakaec 35 pri Mokronogu. Dolenjsko. 1793 Vabilo k občnemu zboru Posojilnice za Bled in okolico r. z. z o. z. na dan 20. avgusta 1927 ob 21. zvečer v gostilni Zrimec. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nad« zorstva; 2. odobritev računskega za« ključka za leto 1926; 3. volitve načelstva in nad« zorstva; 5. raznoterosti. Opomba: Ako bi ta zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se prične pol ure pozneje drugi občni zbor, ki sme brezpogoj* no sklepati. Bted, dne 2. avgusta 1927. NaČelsfvo. 1790 Postrežnica za popoldanske ure išče dela. — Ponudbe pod »Postrežnica 1794» na upravo »Slovenskega Naroda*. Din 10.— liter vina celega iz Krških goric — pro« daj a radi prezidave kleti go* stilna Anton Maver, Ljublja* ca, Ahacljeva cesta 5 — do« kler traja zaloga ter vabi na obilen odjem, ker je vino iz red* no poceni! 1784 Hotel u Dubrovniku prodaje se ili daje u najam. — Kaucija za inventar Din 80.000. — Upitati: Hotel «Central», Dubrovnik. 1787 Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo išče miren boljši zakonski par v novi ali stari hiši. — ronudbe pod •September/1783» na upravo cSlov. Naroda*. Prodajalka dobra moč, vešča v mešani stroki, išče službo za takoj; gre tudi za blagajničarko. — Po* nudbe pod «Prodajalka/1777» na upravo «Slov. Naroda*. Najstarejša slovenska pleskar* tka in ličarska delavnica hran Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Go* sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne «Evropa»). Se priporoča. — Izvršitev toč« na, cene zmerne. 72/L JI J J J J J J J JJIJ J J J J J J J J Zastopnike pro