!&3P®f, petefe 15. oktobra 195% ŠTEVILKA 10 DIN Ko je po prvi svetovni vojni italijanska vojska okupirala Primorsko, so njeni vojaki v neki vasi zasedli tudi novo šolo, ki so jo bili «domačini zgradili nekaj let prej. Ljudje so z nekim jrikrittin nezadovoljstvom obsojali dejanje. Kakšna bo nova tuja oblast, ki je v novo šolo stlačila vojake? Kje bodo naši otroci sedaj dobivali napotke an življenje in se učili pisati in brati? To je bilo na dnevnem redu ▼ vsakdanjih razgovorih prebivalstev tiste vasi, Komaj nekaj dni po zasedbi šole se ljudje neko jutro opazili, da so vojaki zmetali iz šole ves arhiv in iolsko knjižnico po bregu pod šolo. Zgrozili so se nad takim dejanjem. Ali je res nova oblast taka, da ji ni prav nič mar slovenska šolska knjižnica in šolski arhiv?! Prebivalci tiste vasi so radi brali in se iaobražervali. Okupator pa je že prve dni pokazal, kakšno spoštovanje ima do slovenske knjige. Kaj lahko pričakujemo od take oblasti, Jo bilo moreče vprašanje prebivalcev. Tako se je takrat predstavil okupator ne samo v tisti vasi, temveč tudi drugod. Vse, kar je potem sledilo v 25-letnem gospodarjenju ma naši zemlji, je še živo v "spominu vsem našim ljudem. Vse kaže, da se te dni ponavlja nekaj podobnega, če ne še hujšega po tistih vaseh bivše cone A Tržaškega ozemlja, ki bodo pripadle Jugoslaviji. Ko beremo, kako so Vidalijevi agenti — med njimi milj-6ki kominformovski podžupan — oropali in opustošili šole na Plav-jah, si ne moremo kaj, da ne bi zapisali: Vredni nasledniki črnega lašizma. Kaj naj bi bili drugega feot to, saj so sami odkrili vso goloto toliko opevanega »internacio-aalizma« prav s tem, da so oropali vsega inventarja dve slovenski •osnovni šoli. Kako jih bodo gledali ■od sedaj naprej otroci tistih šol?! Ali ne bo v njihovi zavesti zrasel odpor proti ljudem, ki se imajo za ■»lntemacionaliste«, v dejanjih pa so se izkazali sovražnike. Kako «govorno kričijo prazne učilnice, ki ao jih oropali vsega inventarja, obsodbo ljudem, ki so v XX. stoletju zmožni takega vandalizma. To se pravi onemogočanje pouka otrokom v dneh, ko vse pričakuje, da se bodo neznosne razmere izboljšale, to se pravi, da bi ti »internacionali-sti« radi vzbudili še pri otrocih tisto sovraštvo proti Jugoslaviji, kot ga gojijo oni. Tu res neha vsaka pametna presoja kulture takih ljudi. Komaj tri desetletja so minila od dneva, ko so Giuntovi fašisti zažgali slovenski Narodni dom v Trstu. Vidalijevi »ititernacionalisti« pa bi danes ne samo zažgali, temveč odpihnili v morje, (če bi mogli), vso imovino, ki bo ostala po vaseh to-stran nove črte. Skupno z duhovniki, ki krožijo te dni po tistih vaseh, skušajo ljudem vcepiti nezaupanje in strah pred Jugoslavijo, skušajo jim vsiliti svoje mnenje. Prikazujejo se kot »zaščitniki v obrambo prizadetega prebivalstva.« Ce bi taka bila tudi njihova dejanja, bi morali še izpopolniti inventar v šolah, ki so jih oropali. Prebivalci obeh omenjenih vasi so postali šele po njihovi vaiidalski intervenciji res — prizadeti in potrebni zaščite. Ne samo dediči črnega fašizma, zločinci so zmožni delati kaj podobnega. Pošteni in delovni ljudje so v skrbeh, kako bo sedaj, ko bo nova črta postavljena med njihove vasi in Trst, kamor so hodili desetletja na delo in vozili svoje pridelke. To skrb hočejo izkoristiti v dobro svojim političnim namenom, to skrb hočejo izkoristiti, da bi pri teh ljudeh že sedaj očrnili Jugoslavijo. To je njihov internacionali-stični evangelij, ki ga že od leta 1948 sem nenehno ponavljajo. Res: »demokrati«, »kristjani« in »inter-nacionalisti«, ki so jim sveta načela človečanstva in miru! Za zaključek bi omenili še člen 3'.' posebnega statuta, ki pravi: »Podžiganje nacionalne in rasne mržnje na obeh področjih je prepovedano in vsako tovrstno dejanje se bo kaznovalo.« Takoj po objavi sporazuma glede Trsta je začela delati razme- -jitvena komisija, da začrta novo meio med Debelim in Tankim rtičem vse do Plavij in čez. Pri tem napornem delu opazuje člane komisije veliko število domačinov in še večje število vseh mogočih novinarjev, ki prihajajo tja od vsepovsod. Delo komisije bo gotovo še ta teden. Po vaseh, ki so pripadle Jugoslaviji, krožijo kominformisti in de-mokristjani. Oboji skušajo spraviti čimveč ljudi vabbili v Italijo in se trudijo, da bi čimveč njihovih pristašev ostalo v miljski občini, da bi tako laže obdržali večino v občinski upravi in svetu. Demokri-stjani se tega prav dobro zavedajo in so poslali vse mogoče agente v vasi na Miljskih hribih, da bi čimveč ljudi izvali v Italijo in sploh stran iz občine, ker bi na ta način oslabili kominformistične pozicije v Miljah. Po vaseh krožijo razni duhovniki, ki pod krinko predstavnikov dobrodelnih ustanov poskušajo izvabiti čimveč ljudi v Italijo. Domačini, ki so zapeljani od ko-minformistov, se bodo po večini izselili, ostali, ki so predvsem pošteni Slovenci, pa pričakujejo priključitev k Jugoslaviji kot odrešitev iz mučnega in nestalnega položaja. V Plavij ah so že takoj po objavi sporazuma izobesili naše zastave, razen kominformist.ičnega tajnika, ki se je izselil še z dvema pristašema. Pri Elerjih, I-Irvatinih in po drugih vaseh pa rogovilijo kominformisti ter strahuiejo ljudi, ki so že siti tega mučnega stanja in si želijo, da bi bilo tega čimprej konec. Grožnje kominfor-mistov greelo celo -tako daleč, da so pripravljeni zažgati kulturni dom v Hrvatinih, ki ga pa komačini budno čuvajo. Z vandalizmom, ki prav nič ne zaostaja za fašističnim, pa so kominformisti pokazali, da znajo tudi sami razbijati in uničevati slovenske šole in otroške vrtce. Glede rešitve tržaškega vprašanja je bilo precej komentarjev po vsem svetu. Vsi se povolino izražajo o tem koraku, ki bo samo utrdil mir v tem delu Evrope in omogočil prijateljsko sodelovanje tned dvema sosedoma. V Italiji so sicer kominformisti in Neniievci nasprotni zbliževanju Italije z Jugoslavijo, kar pa ne bo onemogočilo sode'ovania. Značilno za te ljudi je zlasti to, da ne gledalo na interese liudi, pač pa samo na ozke njihove inte- rese. Pri tem je zanimivo na pr. to, da kominformisti v italijanskem glasilu hujskajo Italijane proti Jugoslaviji, češ da je toliko in toliko njihovih bratov ostalo izven madrepatrije. Isti ljudje pa v slovenskem njihovem glasilu trobijo, kako je Tito prodal Trst Italiji. Njihov namen, da bi s tem ščuvali Slovence spet proti Jugoslaviji, je preveč prozoren. Ameriška in angleška vojska se je začela umikati iz Trsta. Angleži gredo čez Nemčijo domov, Ame-rikanci pa se bodo vkrcali na ladje v Livomu. Prihod italijanske vojske je predviden za 26. oktober. Računajo, da bodo ob 4. novembru imeli v Trstu italijanske slavnosti. Vse bo v redu, če se bodo Italijani res držali sporazuma in tako bodo lahko naši ljudje v Trstu živeli še kolikor toliko svobodno in enakopravno. Toda tudi ta bojazen je neopravičljiva, ker je italijanska vlada podpisala sporazum s predstavniki nove Jugoslavije, la bo znala čuvati interese svojih ljudi, kjerkoli žive po svetu. Moderna cesta bo vezala zaledje z našim morjem Danes je mecl najbolj obremenjenimi cestami o Sloveniji tudi naša glavna prometna žila, ki povezuje Koper z drugimi mesti Primorske in z Ljubljano. Računajo, da je njena povprečna dnevna obremenitev že presegla 1.500 ton. V sezoni gre po njej vsak dan nad dvajset avtobusov rednih prog in veliko število posebnih izletniških avtobusov. Ker zaradi mnogih ovinkov, velikih vzponov in ožine še zdaleč ni primerna za takšen promet, pri čemer imamo poleg stalne nevarnosti prometnih nesreč tudi ogromno škoilo na vozilih, je modernizacija te ceste eno prvih vprašanj našega okraja. Na tem že delajo in že letos bodo nadaljevali gradnjo s pospešenim tempom. Na sliki: dela na odseku Rižana—Črni kal ČESTITA PREBIVALCEM SLOVENSKE ISTRE OB PRIKLJU-ČITVI K SOCIALISTIČNI JUGOSLAVIJI TER JIM ŽELI NA-DALJNJIH USPEHOV PRI URESNIČITVI IDEALOV SKUPNE BORBE ČESTITA OB PRIKLJUČITVI K NAŠI DOMOVINI VSEMU PREBIVALSTVU KOPRSKEGA IN BUJSKEGA OKRAJA TER MU ŽELI ŠE VEČ USPEHOV PRI NADALJNJI GRADITVI NAŠE LEPE DOMOVINE Komisija na delu pri So. Mihaelu v Miljskih hribih DELOVNI KOLEKTIV ŽELEZARNE JESENICE Jesenice Gorenjsko - Slovenija Tudi zadnje dni je bila mednarodna politična dejavnost v polnem razmahu, številni važni do-' godki naravnost prehitevajo drug drugega, tako da jih človek že skoraj težko zasleduje. Med najnovejše politične dogodke v Franciji spada ponovno izglasovanje zaupnice Mendčs Franceu. Zanj so glasovali tudi francoski socialisti, čeprav se do neke mere zavzema za ponovno oborožitev Nemčije. Da so socialisti glasovali za Mendčs-Francea, je bil vzrok tudi v tem, da vidijo v njem nekakšno manjše zlo. Zavedajo se namreč, da ne glasovati zanj, bi pomenilo utreti pot na oblast La-nieflu ali Pinayu. ki sta še bolj naklonjena nemški oborožitvi in bi usmerila svoj režim še bolj na desno. Kakor v Franciji tako je tudi v Angliji že nekaj časa aktualno vprašanje sprememb v vladi. Angle-Ski listi vse boli pišejo o tem, da se Churchill namerava umakniti iz javnega življenja, ko bo dosegel svoje osemdeseto leto. V zvezi s tem misli preurediti svoj kabinet tako, da bi Edena zamenjal s položaja zunanjega ministra ter mu dal možnost, da se kot njegov predvideni naslednik posveti predvsem notranjepolitičnim vprašanjem. Nenavadna politična dejavnost ae je zadnje čase razvila tudi v ZDA. Bližajoče se volitve v Kongres so stranke razgibale vso ameriško j avnost. Einsenhower skuša zagotoviti zmago svojim pristašem in v ta namen dokazuje, kaj vse sta on in njegova stranka storila za Ameriko. Da je danes ameriška vojska tako močna, da je Ijila preprečena inflacija, da je biro izvršenih nešteto drugih velikih del — vsa to, prravi Eisenhower, je zasluga republikancev. Hkrati pa mu demokrati očitajo, da je s svojo politiko zapeljal Ameriko v kritičen položaj, iz katerega jo morejo rešiti edino le demokrati. Taki zagovori na eni in očitki na drugi strani so poglavitno orožje v sedanji volilni kampanji, ki se čedalje bolj zaostruje. Medtem ko se je v republikancih utrdila vera, da bodo ostali na oblasti, se v demokratih krepi nada, da se bodo vrnili na oblast. Medtem v politični komisiji OZN še dalje razpravljajo o razorožitvi. Težko je predvidevati, kakšen bo izid teh razprav, zakaj niti zapad-ni, niti vzhodni tabor se noče povsem odpovedati uporabi orožja, Sovjeti očitajo Amerikancem, da nimajo nikakega resnega namena, da bi se razorožili, na drugi strani pa Amerikanci očitajo isto Sovje-tom V zvezi s vprašanjem o uporabi atomskega orožja je sovjetski zunanji minister Višinski izjavil, da ne nasprotuje angleškemu in francoskemu predlogu, po katerem bi posamezne države smele uporabiti atomsko orožje v primeru napada nanje. Iz tega je razvidno, da nobena izmed strank, ki poseduje a-tomsko orožje, se noče povsem odpovedati njegovi uporabi. Potemtakem bi kljub morebitnemu dosegu sporazuma o skrajni omejitvi nadaljnjega oboroževanja še vedno ostalo odprto vprašanje uporabe atomskega orožja. S tem bi se torej ne prenehala hladna vojna in ne bi bil odstranjen strah pred novim svetovnim spopadom, strah, ki visi nad človeštvom kot Damoklejev meč. Medtem ko v OZN razpravljajo o razorožitvi, na Daljnem vzhodu čedalje bolj narašča nevarnost izbruha novega oboroženega spopada. Tu mislimo spor, ki je nastal med LR Kitajsko na eni ter Can-kajškom in Amerikanci na drugi strani. Dejstvo, da so ZDA posegle v spor med Pekingom in Kuomin-tangom, je zelo razburilo Peking. V zvezi s tem je le-ta pred kratkim dal- pobudo za to, da bi se v Generalni skupščini OZN sprožilo vpra-Sanje o Formozi, ter zahteva naj Generalna skupščina podpre pekinško vlado v prizadevanju, da bi dosegla umik ameriških oboroženih sil s Formoze, ki jo imenovana vlada ima za sestavni del kitajske republike. Na drugi strani se čedalje bolj krepijo prijateljski odnosi med Pekingom ip Moskvo. To še posebej priča dejstvo, da so Sovjeti končno vrnili Kitajski znano strateško važno pristanišče Port Arthur. Poleg tega je sovjetska vlada dala Kitajcem kredit v znesku 520 milijonov mbljev. Konec vojne v Vietnamu pomeni novo zmago demokratičnih sil v svetu. Po 72. letih okupacije so morali Francozi naposled zapustiti to deželo, ki je pomenila za njih vir velikih dohodkov, V glavnem mestu Vietnama Hanoju je te dni prišlo do izmene straž. Francosko straže so namreč izročile poslednje stražarsko mesto vietnamskim strašam v prestolnici Vietnama. Zadnji francoski vojak, ki je zapustil Hanoj, je bil komandant mesta polkovnik D'Argency. Po umiku francoskih čet je vietnamsko ljudstvo po vsej deželi proslavljalo svojo zmago In začenja novo življenje. WASHINGTON — Julija lanskega leta je bilo sestreljeno neko ameriško letalo nal japonskim morjem, Pri tem je neznano kam izginilo 13 članov posadke. V zvezi s tem ie ameriška vlada nedavno zahtevala od ZSSR, naj prizna, da so sovjetska letala sestrelila omenjeno letalo ter da jo obvesti o usodi pogrešanih letalcev. PARIZ — Te dni je bil v Parizu obsojen na smrtno kazen vojni Člani komisije za razmejitev eločinec Karel Oberg, ki je bil med okupacijo general SS in poveljnik Pariza. Na enako kazen je bil obsojen tudi njegov adjutant polkovnik Helmut Knochen. Na koncu sodbe, ki je trajala mesec dni, je bilo ugotovljeno, da sta kriva smrti nekaj tisoč talcev, za aretacije 114.000 oseb in za odpošiljater 80.000 Francozov na prisilno delo. LONDON — Laburistični »Daily Herald« predlaga, naj bi Churchill povabil v London Malenkova ter ob tej priložnosti dosegel mirno sožitje med kapitalističnim in komunističnim svetom. NAIROBI — Boj Kenijcev za o-svoboditev od britanske nadoblasti se še vedno nadaljuje. Zadnje dni je bilo ubitih 77 članov Mau—Mau TOKIO — Takadžiro Mori, profesor tokijske univerze, je nedavno sporočil, da v Pacifiku uIotc-Čedalie več radioaktivnih rib. Ta vrsta rib se pojavlja najprej na področju Bikinijev, kjer je bil ia-vršen znani poskus z atomsko bombo, nato so se tovrstne ribe pojavile v vodah okrosr Formoze in končno še v japonskih vodah. OSLO — Norveški odbor za podeljevanje Nobelove nagrade za mir je sporočil, da letos ne bo poieljp» na omenjena nagrada, ni oa povedal vzroka, ki je prlvedel do te-odločitve. RASTKO BRADAŠKJA: Kdor je poznal Postojno pred dve-mi leti, pa je bil zdaj morda leto dni kje odsoten, bi se ob svoji vrnitvi močno začudil velikanskemu napredku, ki^ ga že danes očitno kaže mesto. Še bolj pa bi to občudoval čez dve ali tri leta, ko bo že v precejšnji meri uresničen novi regulacijski načrt mesta, kajti njegov izgled bo s tem docela spremenjen. Mestno središče se bo iz srednjeveškega, stihijsko grajenega trga, spremenilo v sodobno prometno vozlišče, obdano z modernimi zgradbami, med ¡katerimi bo ipr-vačil krasen hotel. Vse to bo ure-ijeno po ' najsodobnejših urbanističnih načelih in se takih vrat v Jugoslavijo, kaj to Postojna tudi je, naši domovini prav gotovo ne bo ■treba sramovati. Znano je, da je Postojna v zadnji vojni pretrpela hudo škodo zlasti na stanovanjskih zgradbah. Bilo ■je porušenih precej hiš, še več pa bolj ali manj poškodovanih. Zato je v Postojni pereče stanovanjsko vprašanje, zlasti še, ker z našo splošno rastjo narašča tudi mestno prebivalstvo. Po drugi strani pa so bile zelo prizadete tudi komunalne naprave, kot kanalizacija, cestišča in pločniki, električno omrežje in zlasti še vodovod. Čeprav je bila Postojna zelo važno upravno središče in svoj čas celo sedež oblastnega ljudskega odbora za Slovensko Primorje, vendarle za samo izgradnjo mesta ali vsaj učin-ko\ito popravilo ni bilo storjenega skoraj nič. Vse do lani je bila Postojna pravi pastorek v tem pogledu. Odveč bi bilo zdaj iskati vzroke takemu stanju, saj je. vsa naša domovina z graditvijo svoje neodvisnosti imela dovolj težav, spričo katerih so se postojnske kar izgubile. Za silo je bilo najpotrebnejše popravljeno in je bilo pač treba potrpeti — vse do lani, ko smo lahko pričeli investirati sredstva za dvig življenjskega standarda naših delovnih ljudi. Začeti je bilo seveda treba pri stanovanjih in tako je tudi Postojno zajela prava gradbena mrzlica. Začela so posamezna podjetja in med njimi je prvo Lesno-industrij-sko zgradilo prelepo hišo s šestimi stanovanji, eno za štiri stanovanja pa nadzidalo. Z gradnjo hitijo še tudi druga podjetja in gospodarske organizacije: Gozdno gospodarstvo gradi dve stanovanjski poslopji in upravno zgradbo; Agraria eno stanovanjsko hišo, podjetje »Eks-port —• Import« skupaj z okrajnim zavodom za socialno zavarovanje upravno poslopje, Ljudski odbor mestne občine pet stanovanjskih liiš, prav toliko jih gradi za svoja oficirje tudi Jugoslovanska ljudska armada, razen tega pa šc privatniki, večinoma delavci in nameščenci, gradijo okrog devet enodružinskih stanovanjskih hišic. To bo vse skupaj dalo sto lepih stanovanj, kar bo že precej odpomoglo veliki stanovanjski krizi. Mestni ljudski odbor je res veliko napravil v zadnjem času in treba je buo mnogo trdega in napornega dela, da se zdaj že kažejo tako lepi rezultati. Sam iz svojih investicij je vložil, kar največ je mogel, v grad- beno dejavnost, razen tega pa sta priskočila na pomoč še Okrajni ljudski odbor Postojna in republiški Izvršni svet. Tako je lahko mestna občina letos investirala v gradnjo družbenega sitandarda, predvsem stanovanja in kolunalne naprave, ter v kmetijstvo in industrijo skupaj 569 milijonov dinarjev sredstev —• več, kot prej vsa leta po vojni. Ko pa so že bila sredstva zagotovljena, je še vedno cel 'kup objektivnih težkoč, Id krepko zavirajo redno črpanje in predvsem realizacijo investicij. Predvsem je bila težava v tem, da se je gradbena se- IliillllP^illllllli^P^ Titov trg danes J> /k r H j \ n »Jj Vi B IJ ¿I ¿i . . in jutri ! POZDRAVLJAMO VSE KMETOVALCE-ZADRUŽNIKE IN OSTALO PREBIVALSTVO SLOVENSKE ISTRE TER ČESTITAMO OB PRIKLJUČITVI K JUGOSLAVIJI Ckrajna ZADRUŽNA ZVEZA - KRANJ zona že sama po sebi pozno začela — prvič zaradi zapoznelega sprejetja družbenega plana, drugič pa zaradi vremenskih neprilik. Po drugi strani pa je bila težkoča tudi v tem, da niso bih pravočasno pripravljeni gradbeni načrti, arhitektonski projekti itd. Vse to so bilo začetne težave, ko pa je bilo vse to urejeno in prebrodeno, pa so se pojavile druge, ki so ovirale forsi-rano graditev. Od teh moram omeniti posebno deževno vreme, po drugi strani pa, — kot se to sicer sliši smešno, — občutno pomanjkanje vode in električne energije. Gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih zgradb .iz teh investicij sta prevzeli v glavnem dve podjetji: Mestno gradbeno podjetje Postojna in Splošno gradbeno podjetje »Primorje« iz Ajdovščine. Da se v svoje delo razumeta, lepo prišna krasna stanovanjska hiša, ki jo je MGP Postojna leto zgradilo za LIP. Zdi se pa, da podjetji nasta realno presodili stanja in svojih možnosti in • sta zato menda »požrli več, kot moreta pogoltniti«, kot se pravi po naše. Tako se je »Primorje« zavezalo spraviti do jeseni pod streho tri stavbe za Gozdno gospodarstvo, vidimo pa za zdaj komaj dve nekako do polovice, za tretjo pa še temeljev ne — in jesen je že tukaj, v Postojni pa tej kmalu sledi tudi zima! Tudi stanovanjske zgradbe za JLA bodo težko končane do zime. Prav tako je z Mestnim gradbenim podjetjem, ki mu gre vse prepočasi od rok graditev še treh mestnih stanovanjskih hiš in stanovanj za »Agrario«. V bodoče bodo morala gradbena podjetja bolj realno oceniti svoje zmožnosti in svojo zmogljivost ob upoštevanju vseh činite-Ijev, ki lahko vplivajo na pravočasno izpolnitev sprejetih obveznosti. Po drugi strani pa bodo morali odgovorni organi poskrbeti za to, da bodo podjetja opremljena s potrebnimi stroji in mehanizirana. Prav je, da povem še nekaj o največjem stanovanjskem objektu v mestu, ki bo Postojno po svoji do graditvi dvignil na raven svetovnega turističnega središča v vsakem pogledu — še nekaj o novem hotelu. Na sliki ga vidimo, kako bo izgledal prostor, Icjer bo hotel stal. Jutri bo seveda drugače — čeprav ne dobesedno jutri —- v dveh, treh letih pa že. Kjer danes stoji kino dvorana, bo tekla magistrala — cesta \Ljubljana — Koper, ob njej pa bo ponosno stal novi hotel. Letošnjih 40 milijonov dinarjev republiške dotacije bo šlo za načrte, odškodninske zahteve, za rušenje starih objektov in za nakup potrebnega gradbenega materiala, spomladi pa bo hotel začel rasti. V nekaj tednih bo rešeno čudi najbolj pereče komunalno vprašanje: preskrba mesta z vodo in električno energijo. Priključek iz Oreh- u TOVARNA KOVINSKE EMBALAŽE IZDELUJE VSE VRSTE PLOČEVINASTE EMBALAŽE PO ŽELJAH NAROČNIKOV ZA POTREBE PREHRAMBENE, KEMIČNE IN KOZMETIČNE INDUSTRIJE IZ BELE, ČRNE IN ALU PLOČEVINE, BLANK ALI LITOGRAFIRANE, KAKOR TUDI ARTIKLE ŠIROKE POTROŠNJE. TOVARNA USNJA POZDRAVLJAMO NAŠE LJUDSTVO IN MU ŽELIMO SREČNO SOŽITJE V NAŠI SOCIALISTIČNI DOMOVINI. !\ ŽELI DELOVNEMU LJUDSTVU BIVŠE CONE B IN NOVOPRIKLJUČENIH KRAJEV V BIVŠI CONI A NADALJNJIH USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALIZMA V NAŠI DRŽAVNI SKUPNOSTI Delovni kolektiv ČESTITA VSEM PREBIVALCEM SLOVENSKE ISTRE OB PRIKLJUČITVI K JUGOSLAVIJI ka, ki se je zaradi tehničnih ovil nekoliko zakasnil, bo žc v prihodnjih dneh gotov in lahko upamo, da bo Postojna za prihodnjih nekaj let imela dovolj vode za svojo porabo. Prav tako pa je tudi v gradnji nova električna traio-posta-staja, ki bo še pred zimo začela obratovati. LOMO Postojna ■je v svojem predlogu družbenega plana za prihodnje leto predvidel velike investicije prav v gradbeništvu. Omenil bi nekaj najvažnejših, kot so zajetje izvirov pri. Belskem in napeljava podgorskega vodovoda z istočasno zgraditvijo nove električne trafo-postaje za to področje, za kar sa namenih investirati petnajst in pol milijona dinarjev. Za popravilo in ja v mestu in okolici so namenili 12 milijonov dinarjev1, za zgraditev nove električne trafo-postaje in izpopolnitev električnega omrežja ter javno razsvetljave sedc-m milijonov, za gradnjo mestnih cest in ulie pc novem regulacijskem načrtu dvajset milijonov, za gradnjo novega kulturnega doma in adaptacijo starega za kinodvorano enaindvajset milijonov, za regulacijo Pivke in zgraditev kopalnega bazena skupaj petdeset milijonov dinarjev, za dograditev dijaškega doma trideset milijonov, za načrte in zemljišče za novo postojnsko gimnazijo pet milijonov dinarjev. Za ureditev parka na Soviču dva milijona, za gradnjo zdravstvenega doma petnajst milijonov, za napravo otroškega igrišča dva milijona, za dopolnitev vodovodnega omrežja pet milijonov. Za dograditev in zgraditev še novih stanovanjskih poslopij zo odredih sto milijonov dinarjev, razen tega pa so predvideli dvajset milijonov za nadaljevanje gradnje hotela. Sem pride še dva milijona za pokopališče v Orehku, tri za pokopališče v Postojni itd. To so vsekakor precejšna sredstva in zato prav lahko verjamemo, da se bo lice Postojne v prihodnjih letih zelo spremenilo — slovela ne bo več samo Jama, marveč bo tudi mesto končno postalo res turistično. Pozdravljamo vse člane kmetijske zadruge in jim čestitamo ob priključitvi k naši materi domovini. Kmetijska zadruga Izola Delovni kolektiv čestita vsemu ljudstvu k velikemu dnevu priključitve k socialistični Jugoslaviji ter nm želi v prihodnosti še večjih uspehov Ob priključitvi k FLRJ pošilja vsemu istrskemu ljudstvu iskrene pozdrave kolektiv tovarne kemičnih izdelkov LJUBLJANA-VIČ I pet velikih delovnih zmag Preteklo nedeljo je proslavila Sežana zgodovinsko važen dogodek, ki je življenjskega pomena za ves Kras. Na slovesen način so izročili svojemu namenu kar 5 podjetij, ako smemo tako imenovati tudo novo bolnišnico za pljučne bolezni. O nastanku prve industrije v Sežani, njenem razvoju in vlogi, ki jo bodo ta podjetja imela v nadaljnjem kulturnem in gospodarskem življenju sežanskega okraja, smo obširno poročali v prejšnji šte- krajih in žilavo prizadevanje ljudske oblasti ter prebivalstva za izboljšanje gospodarstva, ki je bilo potrebno po odcepitvi Trsta na področju njegovega kraškega zaledja. Bistvena osnova za vsak ekonomski razvoj in napredek je bila v zgraditvi kraškega vodovoda in elektrifikacije. To je danes narejeno, Glavni vodovod, ki povezuje Vipavsko dolino z Gornjim Krasom in dovaja zdravo pitno vodo 71 vasem s približno 15,000 prebivalci, je spe- Tov. Ivan Regent govori na proslavi v Sežani vilki našega lista. Zato danes samo neka.' besed o proslavi teh gospodarskih zmag. že na večer proslave se ie Sežana odela v zelenje in zastave. Trgovske izložbe so odstopile svoja okna okusno urejeni razstavi izdelkov Tovarne pletenin, Radio-industrije. nove mlekarne in U-prave kraškega vodovoda, ki je razstavila fotografske posnetke izvršenih del na gradnji vodovoda. Začetek proslave je bil ob novi bolnišnici za pljučne bolezni, kjer .je bila okrašena tribuna. Ob deseti uri je stopil nred mikrofon predsednik okrajnega, ljudskega odboja tov. Petrinia Danilo — Primož, ki je pozdravil udeležence proslave, med katerimi so bili tov. Regent Ivan, član CKZKJ in zvezni poslanec, član zveznega zbora pro-izvaialcev tov. Janežič Andrej, predsednik republiškega sveta za zdravstvo tov. Tone Fajfar, sekretar tega sveta tov. Piškav Loize, direktor Centralnega higijenskega zavoda iz Ljubljane tov. dr. Ahčin Marjan. šef nliučneea oddelka liub-l.ianske interne klinike dr. Karlin Mirko, komandant Vojaške uprave' JLA, v Kooru tov. (polkovnik Sta-matovič Miloš, člana Izvršnega sveta LRS tov. Borštnar Jože in Ma-Iežič Ma/iia, renubliški poslanci Dolgan Ervin, Germek Alfonz in Ovča.rič Anton, sekretar okraine-ga komiteta ZK iz Kopra tov. Bel-trarn Julij, predstavniki primorskih in drugih slovenskih okrajev. Navzočih. je bilo tudi več zastopnikov slovenskega in jugoslovanskega tiska. Tov. Petrinia je v svoiem govoru orisal borbo za izboljšanje življenjskih nogojev v sežanskem okraju, pri čemer je omenil žalostne posledice italijanske okupacije v teli Ijan po najtežjem terenu do Sežane. Kapaciteta novega vodovoda je 14 litrov vode v sekundi, medtem ko je dajal dosedanji izpod-nanoški, še med prvo svetovno vojno v vojaške namene zgrajeni vodovod, komaj 2 in pol litra na sekundo. Vrednost izvršenih del- na novem vodovodu presesa 700 milijonov dinarjev. Z odcepitvijo vodovoda v ostale vasi okraja bodo takoj nadaljevali, Elektri.ficirarnih ie vseh 163 vasi v okraju. Poleg tega je zraslo v zadnjih 6 letih v sežanskem okraiu 5 industrijskih podjetij, 32 obrtnih, 20 gostinskih in trgovskih. Obnovljenih je bila na stotine gospodarskih in stanovanjskih poslouij, zgrajene nove in obnovljene stare šole, 2 bolnišnici, 5 zdravstvenih rtomov in ambulant itd. T< v^em tem uspehom ie pripomoslo vse jugoslovansko delovno liudstvo, ki je prisoevalo miliione in milijone v sklad za pomoč pasivnim krajem. Led ie orebit in nova gospodarska podjetja, ki jih danes izročamo svojemu namenu, so soliden temelj za osvajanje nadaljniih (gospodarskih zma?. Tov. Petrinia je ob koncu svojih izvajanj izrekel priznanje in zahvalo delovnim kolektivom in vsem tistim, ki so vodili in nadzorovali dela pri gradnji teh gospodarskih objektov. Posebno zahvalo je izrekel republiškim go-soodarskim forumom, ki so z razumevanjem potreb Krasa širokogrud-no priskočili s finančnimi sredstvi na pomoč. Zatem je govoril tov. Ivan Regent, ki ie čestital okrajnemu ljudskemu odboru in vsemu sežanskemu prebivalstvu na zmagoviti poti iz pasivnosti in zaostalosti. V duhu doseženega sporazuma o tržaškem vprašanju, se pravi v zago- tovljenem miru in prijateljskih odnosih med našo in italijansko državo, bodo imeli ti obmejni kraji gotovo še več možnosti in boljših pogojev za gospodarski in kulturni napredek. S podpisom tržaškega sporazuma smo sicer morali doprinesti novo žrtev za ohranitev miru, toda zavedati se moramo, da je vsaka žrtev cenejša kakor vojna. Naši narodi želijo živeti v mirnih, če le mogoče prijateljskih odnosih z vsemi sosedi. Mir je osnovni pogoj kulturnega in gospodarskega napredka ter srečnega življenja vsega človeštva. Vojna in sovraštvo v najkrajšem času lahko uničita vse pridobitve dela in napredka. Mi smo to v dveh svetovnih vojnah morda bolj občutili na lastni koži, kakor kateri koli drugi narod na svetu. Zato smo se uvrstili med najodloč-nejše pobornike miru. Za tov. Regentom je stopil na govorniško mesto predsednik republiškega sveta za zdravstvo tov. Fajfar Tone, ki je podčrtal ču.ječo skrb ljudske oblasti za zdravje delovnega človeka in dosledno borbo za pobijanje tuberkuloze. Z željo, ria bi vsi. ki bodo nrišli iskat zdravje v ta lepi, na.jmoderneje urejeni zavod, v svojem upanju ne bili razočara,ni, ie izročil novo zolnišni-co socialistični skupnosti. S tem je bil končan uradni del proslave. Na tribuni so se pojavili pevski zbori »Svobod« iz Sežane, Divače in Dutovelj. Godba na pihala iz Vrhovelj je pod vodstvom svojega dirigenta tov. Škabaria zaigrala nekaj koračnic, nakar so si udeleženci proslave ogledali bolnišnične prostore in ostale objekte, katerih otvoritvi je bila proslava namenjena. j, J. Škofije V zadnjih treh mesecih se je že štirikrat zgodilo, da napovedane filmske predstave ni bijlo. Ljudje so se zbrali, ker jih je privabil lepak, a so -morali presenečeni in jezn: oditi domov. Tako se je zgodilo tudi v ponedeljek, ko je lepak oznanjal film: »Pot nade.« Zadnjo filmsko .predstavo smo gledali pred približno tremi (meseci. Zgodilo se je tudi, da smo v 15 dneh gledali dvakrat eden in isti film. Te nerednosti so zelo nevšečne ljudem, ki si vsaj dvakrat mesečno želijo malo razvedrila. Drugega tako ne poznajo. Naš zadružni dom ima eno najlepših dvoran v okraju Ta pa je zaprta in čaka. Se ljudje, ki prihajajo z druge strani črte, se čudijo temu. Ne vemo, če je prav, da uprava zadružnega doma zahteva za vsakokratno odstopitev dvorane 3000 din odšodnine. Če je že dvorana, naj bi vsaj od časa do časa bila kaka prireditev. Mogoče bi se naša mladina opogumila in se naučila kake igre ter nastopila na domačem odru. Kako lepo je v Krkavčah, kjer ima mladina številno igralsko skupino1, pevski zbor in že folklorno skupino. Tam je uprizorila že več iger in organizirala celo dvodnevni izlet po Sloveniji. Pričakujemo tudi pri nas kaj podobnega. D. V sežanskem okraju že več kot dva meseca razpravljajo v najširšem krogu, tako v okviru raznih družbenih organizacij kot na zborih volivcev, 'kako bodo izgledale bodoče komune, o njihovi vlogi v bodočem razvoju naše socialistične -skupnosti, pa tudi o teritorialni pripadnosti posameznih krajev k tej ali drugi komuni ter o gospodarski podlagi bodočih komun, ki naj bi bile ustanovljene v sežanskem okraju. Osnovana je tudi posebna komisija, ki se ukvarja s tem vprašanjem ter je že izdelala osnutek statuta za posamezne komune. Kar se tiče teritorialne pripadnosti, bi po predlogu, ki ga je izdelala ta. nosebna. komwia. p-^a-^aie obline Sežana, Divača, Du-tovlif. Komen. Štanjel. Senožeče in Vreme k bodoči sežanski komuni, občine Herpelje, Materija, Podgrad in Podgorje pa k bodoči komuni, ki bi imela .svoj sedež v Herpeljah. Občini črni kal in Gra-čišče na bi spadali k bodoči koprski komuni, ker dejansko gravitirata na. Koner. Od obeh komun, ki bi se urita.Ti-i-vjli v sežanskem okraiu. bi bila komuna s sedežem v Sežani moč-npiša, tako. kar se tiče prebivalstva, kot tudi gospodarsko. "Ro-ioča sežanska komuna, bi imela po tem predlogu 18,615 prebivalcev, od tega i).086 družinskih članov, ki žive od kmetijstva, 5.053 pri.oadnikov delavskih te" uslrižben-(skih družin in 1.145 ¡pripadnikov obrtniških družin. 3.564 pa ostalih, Obsegala bi 48.320 hektarjev zemlje s 3.149 kmečkih gospoda-štev. Zanimiva je številka goveje živine, in sicer 9.975 po stanju iz letošnjega leta na tem področju, ki kaže, da je živinoreja tu precej močno ra.zrvita. Narodni dohodek tega področja je znašal v letu 1954 836 milijonov 317 tisoč dinarjev, na enega prebivalca je odpadlo 44..9-00 dinarjev. Narodni dohodek v industriji in prometu je na tem podro- čju znašal 322 milijonov 387 tisoč dinarjev, v kmetijstvu pa 263.997 tisoč dinarjev, v gradbeništvu 79 milijonov 812 tisoč, v trgovini in gostinstvu pa 98 milijonov 341 tisoč. Ti podatki kažejo, da je področje bodoče sežanske komune že dokaj industrijsko in sploh gospodarsko razvito. Bodoča komuna s sedežem v Herpeljah pa bi imela le 9.341 prebivalcev, od tega 5,967 družinskih članov, ki žive od kmetijstva, 1,456 pripadnikov delavskih in uslužben-skih družin, 622 pripadnikov obrt-niških družin, ostalih pa 1.255. Obsegala bi 31.120 hektarjev zemlje -s 1.732 kmečkimi gospodarstvi. Na tem področiu je celo bAii ra.zvita 5'vinorpiia kot na področju sežanske komune, kier rediH 5.099 govedi in 4.212 drobnice. Kar se tiče narodneea dohodka po stanju iz leta 1954. je največ narodnega dohodka bilo v kmeti istvu, in sicer 118.744 miliionov. Zelo majhen je narodni dohodek v industriji in prometu, in sicer 33 milijonov 741 tisoč kar kaže, da je to področje še zelo malo gospodarsko razvito. Narodni dohodek v letu 1954 je dosegel na tem področju 216 milijonov 389 tisoč dinarjev, od tega odpade na enega prebivalca 23.160 dinarjev, torej za več kot 20-000 dinarjev manj kot na področju sežanske komune. Vprašanje bodočih komun je naletelo pri prebivalstvu sežanskega okraja na veliko zanimanje. Velika večina se je strinjala s predlagano teritorialno razdelitvijo, kajti drugače niti ne bi bilo mogoče izdelati predlog za -teritorialno razdelitev področja sedanjega okraja. Razpravljali so tudi, kako bi se v bodoče ta ali oni predel gospodarsko bolj razvil ter so prišli do zaključka, da nova ureditev po komunah nudi vse možnosti večjega gospodarskega razvoja posameznih področij, ki gospodarsko pa teritorialno graditvijo skupaj. SLIKAR SAKSIDA BO RAZSTAVLJAL V GORICI 18. t. m. bodo v Gorici odprli umetniško razstavo znanega slikarja R. Sakside. Saksida živi ozabiti in obiskati te hiše. Ponekod so vrata v nočni lokal odprta, skupina godcev igra in vabi mimoidoče ter tiste, ki postajajo na ulici in gledajo. Kako se morajo boriti in poniževati ljudje za dnevni kruh in to v Franciji, kjer je geslo »Liberté, Fraternité, Egalité« staro že 165 in je nekoč pre-šinjalo vse evropske narode. To geslo je nedosegljiva pravljica za ljudi, ki žive v bedi in ponižanju. To geslo ima prazen odmev povsod, kjer niso izvedb socialnih reform. Po lepi Normandiji se pase na velikih travnikih in pašnikih lisa^ sta živina. Iz drvečega vlaka sem pri oddaljenem hrastovem gozdu o-pazil veliko farmo, kjer sem delal pred vojno s skupino naših No- Pogled na Le Havre Louvra, kjer so v velikih dvoranah zbrane umetnine slavnih slikarjev in kiparjev. Točno ob deseti uri popoldne so se louvTska vrata odprla in usuli smo se po širokem hodniku, da bi si kupili vstopnice. Velike skupine angleških, ameriških in nemških turistov imajo svojega vodiča, ki jih vodi iz dvorane v dvorano. Nekateri občudujejo kipe rimskih cesarjev, drugim so všeč umetnine iz Egipta, tretji pa zopet občudujejo simbol antične lepote in umetnosti — Mikmsko Venero. Premnogo obiskovalcev jo gleda, občuduje in uživa, Fotoreporterji jo slikajo z vseh strrani. Nekatere skupine grredo po dvoranah brez čuta in smisla za lepoto, kot bi bili na kakem kegljišču- Na človeka mogočno vplivajo Ru-bensove slike, polne življenjske sile in radosti, dalje slike Tintoret-ta. Murilla, Angelica, Tiziana, Veliko občudovalcev pritegnjejo tudi slike znamenitega francoskega slikarja Dellacroixa. Ko sem leta 1937 prvič obiskal Louvre, so me zelo zanimali bojni prizori; zdaj pa sem šel mimo takih slik, kajti preveč sem videl in doživel v letih vojna — domovinske borbe. Ko tako počasi po velikih dvoranah ogleduješ na stotine slik, so poglabljaš v snovanje in zgodovino mnogih narodov in umetnikov — rojstvo, življenje in smrt dihajo ia umetnine. Nekateri slikarji imajo tranjcev in kjer ie takrat večkrat donela naša pesem. Jesen je, listje rumeni in odpada. Na njivah orjejo s traktorji ali s konji; nad poljem pa leti jata ptic. Sadje je v Normandiji bogato o-brodilo, saj si tam niti ne morem misliti človeka brez slovitega mošta. Da, Normandija se v teku let ni dosti spremenila. Francoski kmetje so s svojo tehniko še vedno za nemškimi kmeti, porabijo pa mnogo umetnih gnojil, kar jim zvišuje pridelek. Znano je, da Francozi nimajo dosti otrok. Na ulicah še vedno lahko vidiš mnoke žene, ki vodijo na virvicah psičke. Kadarkoli smo govorili o tem s Francozi, so nam odgovorim : v zadnjih stoletjih je veliko Francozov padlo v nesmiselnih borbah, posebno v prvi svetovni vojni. Francozi se tudi sprašujejo, kdaj ko konec večstolebnemu sovraštvu med njimi in med Nemci. Dvakrat v osemdesetih letih so Nemci Francijo strahovito ponižali, in sicer leta 1871 in 1940, Zato se Francozi boje močne in neodvisne Nemčije ter njenega gospodarskega napredka. Francozi se zelo zanimajo za naše politične in gospodarske razmere. Znana jim je velika in junaška borba naših narodov, čudijo se, kako smo vzdržali štiri leta v borbi z mnogo močnejšim in bolje (Nadaljevanje na 8. strani) II. LITERARNI NATEČAJ BOROVIČ BORO: Bita $e> Uuua... Kot pod prozorno tančico je ležala morska pokrajina v svitu zalite lune. [Nihče ni motil veličastnega miru, razen odmevov dolgih, mrtvih valov, ki so v sunkih nočnega vetra rahlo pošumevali in se lovili v suhem trsitju. Le tam zunaj pred zalivom so butali v skale mogočni valovi, kakor da si hočejo utreti pot' do čolnov, ki so se zibali pred ribiškim naseljem. In ito so bih edini glasovi v nočni tišini speče pokrajine. Mar ni to samo navidezni mir in kdo ve, če je pod lupo mogočne bele sence, ki je pravkar priplavala nad ealiv, res vse tako mirno? Kaj se tam med mandeljni, ki nocoj tako grozeče pošumevajo, ne plazi temna senca in za njo še ena...? V beli šotor, ki je stal- ob vodi, da ga je skoraj dosegla pena rezbitih valov — ie vstopila sključena posta-vica, tesno zavita v črno ogrinjalo. Aleš je ni pričakoval, čeprav se mu je sedaj, ko je strastno poljubljal lepa Kristinina u^ta, zdel njen obisk nekaj samo po sebi umevnega in njuno ponovno srečanje po enoletni ločitvi neizbežno. — »Aleš . -. Aljoša ... bojim se ga...« — »Krista...« je komaj izdavil, kajti zasmilila se imu je v tem trenutku, ta mala, uboga punca, to dete.., Kako dolgo ibo to še trajalo? — »Prihodnje leto si bom zopet postavil tukaj šotor, kakor lani, ko sem te spoznal, moja mala draga... m. takrat, Krista te popeljem v mojo domovino...« — »Moj bog, Aleš, ne vzdržim...« — »Se treseš, ker (te zebe, dragica, kajne? Sprehodiva se malo ob morju, takoj bo bolje.« Vstala sta. Aleš je odgrnil platno, ki ie zapiralo izhod, in prijel toplo Kristino roko ,v svojo medvedjo šapo. Bil je-že zunaj in pravkar se je obrnil, da ji pomaga na prosto. - — »Aleš! Aleš!« Krista je onemela, dvignila roko in pokazala za bližnjo skalo. Hotela ie klikniti, zaupiti na ¡pomoč, toda Aleš, ki ji je pravkar -položil dlan na vroče čelo, misleč, da ji je slabo, se je naenkrat pod strašnim, nevidnim udarcem zamajal in padel na obraz, da je pod svojim velikim telesom pokopal na tleh klečečo Kristo. Morilca je požrla noč. Krista. ga, je spoznala. Kruti nasilnež, ¡ki jo nadleguje že od časa njene najnežnejš« mladosti, se je torej nocoj maščeval. Izkopala se je izpod Alešovega trupla. Mirno, ga je božala po laseh, čeprav je limela občutek, da se ji bo vsak čas zrušilo nebo na glavo. Nenadoma je planila -in v očoh ji je zagorel plamen blaznosti, se vžgal v strast po maščevanju in žeja po krvi jo je gnala v nóv zločin: Krista je maščevala še isto noč Aleša z njegovim, lastnim bodalom. Groznica je stresala zvito Kristino telo. Ležala je v (tesni celici in se s čelom prilepila na mrzli cement, pídelo se ji je, da jo ta hlad, Uri'veje iz tal, poživlja in bistri že domala obledele obrise tiste grozotne noči.. Zunaj so odmevali koraki stražarja, ki je od časa do časa zazehal. Tudi Krista je postalo dolgočasno in praz-(nina, ki je trgala njeno dušo, se je napolnila z nekim sladkim občutkom (maščevalca. — »Ubijte me, črne zveri!« je nedadoma zatulila in planila do vrat. Nato zopet: — »Aleš, mój Aleš, saj bom [prišla tudi prihodnje leto pod platino... k tebi, moj dra* Igi... dragi...« Naslonjena na vrata se je izjokala do onemoglosti, kajti kljub popolni duševni zmedenosti je le vedela, da Aleša že od poletja mi več. Sedaj je jesen, ki je v svoji tegobni mračnosti ne more pregnati niti Čas, ki tako hiti... Zunaj pod tržaškim nebom pa nedolžno migljajo izvezde, kakor da se norčujejo iz male jetnice. * Sodna dvorana je bila domala prazna: debeli sodnik 'S porotniki, državni tožilec dn branilec z zlatim šči-palnikom na nosu ter nekaj zlikanih čmosrajčnikov _in družina ubitega italijanskega legionaria so's čudovito ubranostjo dopolnjevali podobo shujšane in izmozgane Kriste. Sedela je nemo in se zdrsnila šele, ko je sodnik ivotlo in pomenliivo zakašljal. Uvodne formalnosti so jo celo zanimale, saj si je prej ko je bila še svobodna mladenka, želela biti prič» (sodbam zločincev, ki so vsak dan oskrbovali senzacij željno časopisje z dolgimi stolpci. Groza jo je stresla ob misli, da bo najbrž že jutri tudi njeno ime — ime eloč-in-fee _ med neštetimi drugimi, ki so pTav tako zločinci, — »Aleš!« Zajokala je, zajokal a poslednjič prav iz globine grudi» ko je sliša.la njegovo ime. Zagovarjala ga ie. kakor da ie na razpravi kot priča fin ne obtoženka^ morilka umorjenega fantina, ki je ia gole ljubosumnosti ubil Aleša. Povedala je, da je .prihar ¡jal Aleš s svojim šotorom že tri leta zaporedoma k (morju na oddih. Rekla je, da je drugič in poslednji« prišel zaradi nje. Je to potem kaj čudnega? Ne, gospodje se -niso zgražali nad njuno ljubeznijo, niti nad Alešovim koncem, saj ®ta končno oba tujca. Lo ismrt onega, ki se mu ni hotela vdinjati, to so gospodje obsojali. In Aleš? Doma bi bil ostal, pa bi še danes lahko poslušal predavanja in v miru končal svoje študije. ' ■ — »Ubijte jo! Ubijte jo!« je histerično zatulila starejša ženska iz druge vrste in glasno zajokala. Krista se je stresla od groze, ko je spoznala glas umorjenčeve tete. Debeli gospod je poswonil in trdo odložil pokonci stoječi 2?vonček. Razprava se brez dvoma bliža koncu, kajti gospodje so zapustili dvorano. Ostal je samo suhi (Nadaljevanje na S. strani) STRAN t SLOVENSKI JADRAN St. 43 — 15. «Irtotora 1»64 Ustanovljeno je »Društvo prijateljev mladine« v Portorožu t J.V —— TRGOVSKO GROSISTlCNO PODJETJE i ■. . ...... •BMSsflswsB!»« LJUBLJANA, CIRIL-METODOVA ULICA 3 ČESTITA OB PRIKLJUČITVI K NAŠI DOMOVINI VSEMU PREBIVALSTVU KOPRSKEGA IN BUJSKEGA OKRAJA TER MU ŽELI OBILO USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA V NAŠI SOCIALISTIČNI DOMOVINI Puri dan »Tedna otroka« je bil r Portorožu ustanovni občni zbor »Društva prijateljev mladine« občine Porotorož. Občnega zbora so se udeležili številni starši in prijatelji mladine ia Portoroža, Sv. Lucije in Strugsia-na. Uvodnim besedam tov. Crnica Josipine, ki je poročala o delu iniciativnega odbora in obrazložila namen društva, je sledilo čitanje društvenega pravilnika. Po referatu tov. Mevla Vladimirja o nalogah in programu društva je sledila diskusija, ki se je je udeležilo več tovarišev in so vsi poudarjali odgovornost družbe za vzgojo naša mladine in pokazali na mnoga področja in probleme, ki se jih bodo č'ani društva lahko konkretno lotili. Sledile so volitve 15 članskega upravnega in 4 članskega nadzornega odbora. Volitvam je sledilo vpisovanje članov. želimo, da bi društvo uspešno delalo in res nudilo mladini in staršem pomoč pri reševanju vsakodnevnih problemov vzgoje, kajti bodočnost naše skupnosti in socializma bo 'kmalu v rokah današnja mladine. Ve—Mi Teden otroka v Sirupu V »Tednu otroka«, ki je zajel tudi našo vas, so otroci res občutili, da je to njihov teden. Najizrazitejša dneva sta bila sreda in sobota. V sredo je bil športni dan za vse pionirje portoroške občine. Osnovna šola iz Sv. Lucije, osnovna šola, Gluhonemnica, pomožna šola is Portoroža. Dolga vrsta pionirjev z belimi kapicami ter rdečimi ruticami za vratom se je vila iz Portoroža pretoo Belega križa peš v Strunjan na igrišče, kjesr naj bi se razvii celoten program tega dne. Na ovinku ob valujočem morju smo jih strun jamski pionirji počakali a godbo JLA iz Portoroža s koračnico, Na šolskem dvorišču so se malo odpočili okrepčali z malicami in grozdjem, ki so ga dobili od KZ Strunjan. Na Igrišču pa se je raavil športni program: tek v da- ljavo, z obroči, vrvmi, hoja v vrečah in podobno. Bilo je veliko razpoloženje. Opoldan so gostje zopet odkorakali domov, mi pa smo jih pozdravili s trikratnim »Hura«! V soboto smo imeli kulturni program obrok v ljudskem domu. Deiklamirali, peli ter dramatizirali so vsi od najmlajšega Janka, ki je prvič v življenju korajžno stopil na oder ter-zapel pesem v pozdrav, pa do Vijolete, ki je recitirala »Slovence«. Po prireditvi pa je bilo Na obrazku ji je brati, kako sladko je grozdje še lepše. Dolge 4 vrste belo pogrnjenih miz s krožniki poinih dobrot je bilo v dvorani. Posedli so, zapeli ter nadaljevali s prostovoljnimi nastopi svoj praznik. Matere in otroci, vse je bilo veselo in čutilo, da se v naši novi domovini Jugoslaviji posveča otroku res velika skrb la lepšo bodočnost. Vršili so se še sestanki staršev, predavanje o defektni deci- Predavala je tov. Birsa iz pomožne šole. V petek so predvajali otroške filme. Pionirji se še posebno zahvaljujemo Kmetijski zadrugi v Stranjami in občini Portorož za obdaritev in vso skrb za lepi teden. .■.■-■¿v.* t.,..Ml,■Mí? M1 1. : ■■■■ V d I : i (Nadaljevanje s 5. strani) Muzeji na Primorskem zadnjih dveh letih razvil vzorno dejavnost. Svoj delokrog je razširil posebno na ohranitev kulturnih spomenikov na obsežnem področju. Našemu pesniku Simonu Gregorčiču je na Vršnem odkril spominsko ploščo in uredil v rojstni hiši sobo. Preuredil ie tudi pesnikov grob na hribčku Sv. Lovrenca. Poskrbel ie za spominsko olaščo tolminskemu zgodovinarju Simonu Rutariu v vasi Krn na njegovi roistni hiši. V Kobaridu je dal postaviti spomenik skladatelju Andreju Volariču, ki so ga bili Kalij ani ob prihodu barbarsko derno-lirali. Sam Tolmin pa še danes nima dostojnega spomenika padlim borcem. Ta muzej bo imel posebno močan etnografski oddelek, ker je Tolminska v tem pogledu silno zanimiva. Sedaj imajo zbranih preko 400 predmetov, do katerih so prišli z obiskovanjem starih naselij. Manjši muzej obstoja tudi v Piranu, katerega bo treba v bodoče lin oštevati v večii meri. V Trenti pa obstoiaio prvi zametki zanimivega planinskega muz°ia, 'ki pa nima še svojih predmetov. Zborovalci so ob zaključku sprejeli naslednjo resolucijo: Zastopniki primorskih muzejev, zbrani na prvi konferenci v Idriji dine 8. oktobra 1954 na predvečer ipredaie »kamšti« javnosti, so po poročilih zastopnikov poedinih muzejev soglasno ugotovili: 1. Vsi orimorski muzeji so nastali no osvoboditvi in so zat.n šele na svoji začetni stopnji razvoja, 2. Ti muzeji tnoi.jo predvsem zaradi osamljenosti od republiških centralnih muzejev in zaradi posebnih razmer na Primorskem ker manjka ustrezna povezava z ljudsko oblastjo, šolstvom in družbenimi činitelji, ki vrh tega še kažejo premalo razumevanja za njihove znanstveno-vzgojne naloge. Zato je potrebna: a) ustanovitev muzejsko-spomeni-ških komisij pri okrajnih svetih za prosveto in kulturo; b) poglobitev stikov in sodelovanje primorskih muzejev z visokimi šolami, Zavodom za spomeniško varstvo LRS, Društvom muzealcev in konzervatorjev LRS in osrednjimi muzeji; c) načrtna zagotovitev potrebnega strokovnega kadra, ustreznih prostorov in gmotnih sredstev primorskim muzej em; d) poživitev muzejskega dela na Primorskem z zbiranjem, preučevanjem in ponazarjanjem posebnega, za ta del Slovenije značilnega razvoja; e) krepitev zavesti o družbeni vlogi muzejev in spomeniškega varstva za narodnostno, socialistično in kulturno rast našega človeka; f) nadaljnje smotrno obravnavanje spomeniške problematike s posvetovanji, ki bodo po vrsti zajela vse sedeže primorskih muzejev. To resolucijo so poslali Predsedstvu ljudske skupščine LRS, Izvršnemu svetu LRS, lektoratom vseh visokih šo; LRS, vsem primorskim okrajem, Svetu za prosveto in kulturo LRS ter vsem kulturnim in zgodovinskim ustanovam na Pri- morskem in v Sloveniji. Prejeli jo bodo tudi vsi okrajni komiteji ZKS in osrednji muzeji LRS. (Nadaljevanje s 7. strani) Popotni vtisi iz Francije oboroženim sovražnikom. Mnogo Francozov si je že ogledalo lepote naše države. Posebno hvalijo dalmatinsko obalo, Opatijo, in prelepo Postojnsko jamo. Čudijo se, da imamo toliko lepot in tako malo hotelov. Hvalijo postrežbo v ljubljanskih hotelih in postojnskem Ja-vorniku. Kakor v.si narodi oia svetu, si tudi Francozi želijo trajnega miru. Vedo, da Jugoslavija mi slavna samo po svoji vojaški zgodovini, ampak da je tudi velika pobornica bs svojo neodvisnost in za mir. Prisrčno in tovariško smo se poslovili od francoskih gasilcev, kakor tudi od ostalih Francossov, s katerimi smo prišli v stik. V Bazlji, v Švici, smo se čudili, da je na kolodvoru tako malo ljudi in da malokdo potuje. Deževalo je vsak dan. Tirolske gore so bile pokrite s snegom, na njivah in travnikih se je poznalo, da so bili veliki nalivi. Tudi po tirolski deželi potuje malo ljudi. V Svarcahu smo čakali sedem ur na vlak, ki pride iz Monakovega. Svarcah ie izletniški kraj, toda po hotelih je zelo malo turistov. Iz razgovora med kmeti smo razbrali, da nekateri še hvalijo Hitlerja, kar nas je —^m —— zelo začudilo. Kljub temu pa hvalijo Avstrijci tudi našo deželo, čeS da se človek lahko pri naa poceni naje in potuj o. Goadovi so po Avstriji zelo izsekani in veliko časa bo preteklo, da bodo v normalnem stanju. Ko smo potovali skozi Koroško, nas je mučilo vprašanje, kdaj bo prišla ta dežela v sestaT matere Slovenije. Ko smo prišli domov, smo se prepričali, kako nizke cene so po naših gostilniških lokalih v primeri s tujino. MATEVŽ HACE: (Nadaljevanje a 7. strani) Bila je kriva . . . gospod z sflaAim Sčipalnikom na nosu. Tudi Krista je hotela vstati, p» ji je branilec b pomirjevalno kretnjo roke ukaaal, naj ostane na mesta Glava ji je omahnila na klop. Ubili jo bodo, brea dvoma ubili, kakor je ona pohotneža in nasilneža ... S Sklonjeno glavo je pričakovala, sodbe in medrtem, ko bo izsušen« ustnice šepetaje prosile: — »Po-kapljite me uraven njega, ar a ven dragega Aleša!« se je v jesenskem vetru v samotnem zalivu majal prazen Alešev šotor, še nekaj dni pa bo cefral njegove ostanke in, ko» se bodo valovi neke noči pognali nanj, bo izginil, kakor je izginit Aleš in ona — zločinka. ELEKTRARNA Moste s svojimi obrati HE MOSTE, HE ZAVRŠ-NICA, HE SAVICA in HE KRANJSKA GORA čestita k priključitvi koprskega in bujskega okraja k Jugoslaviji in jim želi čim več uspehov pri izgradnji socializma. TRGOVSKO PODJETJE SADJE - ZELENJAVA LJUBLJANA POZDRAVLJA VSE PREBIVALCE KOPRSKEGA IN BUJSKEGA OKRAJA Z ŽELJO, DA BI BILI SREČNI IN ZADOVOLJNI V NAŠI LEPI DOMOVINI NAJ ŽIVI SOCIALISTIČNA JUGOSLAVIJA ! Tovarna zamaškov Ljubljana muuiuiHiitiimnKiiiiiiniuinniiniHmiuinitimiuiHmiiiuiiutunuuminmiiamiiiininnnumimumiuui^iiiiiuraiFU ČESTITA OBMORSKEMU LJUDSTVU KOPRSKEGA IN BUJSKEGA OKRAJA OB PRIKLJUČITVI K FLRJ TER PRIPOROČA SVOJE ZNANE IZDELKE C OS) GO SLOVENIJA VINO LJUBLJANA Frankopanska 11 YUGCCOCKTA PRODUKTI ČESTITAMO PREBIVALSTVU PRIKLJUČENEGA OZEMLJA TER GA POZDRAV-LJAMO V NAŠI SREDI V Gažoiiu bi .lahko zgradili D kult urni dom Iz trdnega temelja, ki ga je aktiv LMS gimnazije postavil na svoji prvi letni konferenci, že raste močno steblo. V vseh krožkih, ki so jih takrat ustanovili, je čutiti navdušenje in živahnost. Osnovali so klub Ljudske tehnike, ki je povezal radioamaterski, filmski, foto in avto krožek. Izdajali bodo svoj časopis, poslušali bodo predavanje Mladinske univerze, šahirali in se posvečali vsem panogam športa. Na gimnaziji imajo tudi močan dekliški zbor, belo dobro folklorno skupino in dramatski krožek. Te skupine so delale tudi lansko leto, niso pa imele prave organizacijske oblike in niso bile med seboj povezane; vsa.ka je živela zase, ne meneč se za druge probleme. Da bi dal tem krožkom pravo organizacijsko obliko ter iih tudi tehnično in gmcitno novezal. je mladinski . aktiv .cMenil. da bo na šoli ustanovil MKUD, Ustanovni zbor je bil 7, oktobra. Zanimanje in deloma tudi radovedno';,'-, pta. privabila. dobri dve tretjini mladincev. Tovariš Kikeli. vodja folklorne skupine, ie v svoiem referatu nakazal glavne smernice dela v MK-TJD in poudaril, da ie notrebna iniciativa in aktivno sodelovanje vsakega posameznega člana mladinske organizacije, da nam ie potrebno čvrsto organizacijsko vodstvo, ki ne bo obvladalo le organizacijske, tehnične in materialne strani, ampak bo tudi sposobno daiati delu vsebino, današnje stvarnosti. Tehnični vodje so nato podali poročilo o delu in prihodnji program sekcij. O pevskem zboru in na splošno o slovenski pesmi je govoril tov. žnidaršič, priljubljeni profesor petja na idrijski gimnaziji. Mladinski dekliški gimnazijski zbor je v preteklem letu sodeloval pri vseh proslavah v Idriji in priredi! skupaj s pionirskim zborom samostojen koncert. Tudi folklorna skupina je kljub začetnim te žavam dosegla velike uspehe in svoj delovni polet zaključila s turnejo po Primorski. Voditelj dra-maitske skupine je govoril- pretežno o bodočem delu in v svoj program vnesel kot pivo igro Nuši-čevo komedijo Navaden človek. Kro- žek se je lansko leto ukvarjal 2 mnogimi težavami, izmed katerih je bila največja — prazne dvorane. Da bomo vse to preprečili, bomo v letošnjem letu dali na oder samo kvalitetna dela, saj je tov. žnidaršič dejal: »Naš cilj ne bo čim več, ampak čim bolje,« Za predsednika novega MKUD je bil soglasno izvoljen šestošolec Ši-mac Rudi, ki je lansko leto vodil našo dramatsko skupino. MKUD, kateremu smo postavili temelje na prvem zboru, bo nosil ime slovenskega skladatelja, idrijskega rojaka Zorka Prelovca. M. M NOVICE IZ CERKNICE »Teden otroka« smo v Cerknici proslavili na dostojen način. V ponedeljek 3. X. je imel OORK s predstavniki množičnih organizacij skupno sejo, na kateri so določili program proslave; med drugim je imel tov. Pušenjak dve predavanji. V petek je posebna komisija pregledala stanovanja vajencev v gospodarstvu in hrano v menzi. Ugotovila je, da je nujno potreben vajenški dom. G.lede hrane v menzi je komisija ugotovila, da je premalo izdatna in ukrenila, da se izboljša. Tudi snaga v baraki je pod kritiko. V soboto ie občinski odbor RK Cerknica priredil otrokom I. in II. Tazreda ter cicibančkom priletno popoldansko razvedrilo s čajanko, V ta namen so darovala tukajšnja podietia 17.000 din. V kratkem bodo začeli z gradnjo va.ieniške^a doma. o čemer ie na svoii zadnji seji že sklepal _ Občinski LO. G Približno 2 km od glavne ceste Trst — Reka leži skromna, a lepa vas Javorje, če gledaš vas od daleč, se ti zdi zelo vabljiva. Saj stoji na lepem gričku in je zato toliko bolj mikavna. Kako pa živijo ljudje v Javorju? Po večini so tu kmetje, ki se pre življajo s trudapolnim delom. Včasih pa ne dobe zadoščenja za svoj trud, ker jim je suša velika sovražnica. »Kaj hočemo, na Krasu živimo, kjer raste le brinje, bori in trnje«, so mi rekli. »In vendai radi živimo na naših pustih kra-ških tleh.« Nehote sem se spomnil na našega pesnika s Krasa, Srečka Kosovela, ko je pod temnimi, tihimi bori tolažil svojo bolno dušo. človek bi na prvi pogled sodil, da živijo ti ljudje izolirani od ostalega sveta. In vendar ni tako! Prepričal- sem se, ko me je pot zanesla v Javorje. V preprosti sobi, bivši gostilni sem naletel na skupino fantov in deklet, ki so prav pazljivo poslušali, ko so po radiu peli »Fantje na vasi.« Nihče se med petjem ali igranjem ni smel ganiti in ne spregovoriti besedice. Zakai? Kmalu sem to zvedel! Radi bi se naučili* nekaj ■ pesmi, ki jih večkrat poslušamo po radiu. Vesel sem bil tpga odgovora. A še bolj razveseljivo je, da so po končanem GORICA Na zadnji seji ljudske prosvete so sklenili, da bodo v novo goriškem parku postavili spomenik pisatelju in prirodopiscu Franu Erjavcu. Malokdo namreč ve, da je bil tu pokopan. Dobra in lepa je ta misel, saj je Fran Erjavec veliko storil za goriške Slovence. Samo koliko narodopisnega gradiva je tod nabral! In prav letos v septembru so pretekla 104 leta od njegovega rojstva. M. B. radijskem programu fantje lepo zapeli nekaj pesmi, ki so jih malo prej ujeli po zračnih valovih. Pa ne samo pOtje in glasba. Mladi Javorci se zanimajo tudi za politična in gospodarska vprašanja. Ob prostoh dnevih radi segajo po naših časopisih. V zimskih večerih berejo knjige, ki' si jih izposojajo iz šolske knjižnice. Izrazih so željo, da bi se radi učili kakšno veselo igro. V kolikor bodo res enotni, ko do zdaj, bodo prav gotovo uspeli. Naj bodo naši Javorci vzgled marsikateremu mladincu, ki misli, da res ni nikjer drugje razvedrila kot v gostilni. P. A. Ko slišimo, kako po drugih vaseh našega okraja gradijo kulturne domove, nas nekako zazebe v zavesti, da še nismo nič napravili. Kako naj vas, ki ima okoli 400 prebivalcev živi brez poslopja, kjer bi se razvijalo kulturno življenje! Imeli smo že nekaj sestankov v zvezi s pripravami za začetek gradnje, toda ostalo je samo pri tem. Nekateri pravijo, naj da okraj potreben denar, potem bomo začeli. Drugi pa so mnenja, da bi lahko začeli s pripravljanjem kamenja tudi prej. Okraj bo nakazal denarno pomoč takrat, ko bo videl našo dobro voljo. Zadevo gradnje bo vsekakor treba premakniti s sedanje točke. Jesenski in zimski čas bosta kar primerna za pripravljalna dela. Mislimo, da je treba gledati na vasi, kot so Krkavče, ki so nas prehitele in imajo že zgrajen kulturni dom, kljub temu da so tako oddaljene od Kopra. ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE GORIŠKEMU NADŠKOFU SEDEJU V CERKNEM Te dni je poteklo sto 'let, kar se je v Cerknem rodil kasnejši goriški nadškof dr. Sedej. Vsi se še dobro spominjamo, kako je fašizem povezan z Vatikanom prisilil nadškofa, da se je odpovedal nadškofijskemu mestu- v. Gorici. Vatikan in fašizem nista mogla videt) na tako visokem mestu človeka, ki je bil zaveden Slovenec. Nasilje in hinavstvo, ki ga je doživel, so tako vplivale na dr. Sedej a, da je kmalu potem umrl, V nedeljo je pokrajinski odbor Ciril—Metodovega društva katoliških duhovnikov za Slovensko Pri-morje odkril v rojstnem kraju škofu Sedeju spominsko ploščo. Poleg predstavnikov CMD so se odkritju udeležili predsednik društva Matija Medvešček, podpredsednik dekan teološke fakultete dr. Stanko Cajnkar, administrator goriške škofije dr. .Mihael Toroš in drugi predstavniki okraja Tolmin. O delu nadškofa dr. Sedej a so govorili: administrator dr. Mihael Toroš, župnik Kodermac. iz Volč in šolski nadzornik Valentinčič. KOMUNALNA DEJAVNOST V POPETRAH Na množičnem sestanku so se prebivalci naše vasi pogovorili o vseh vprašanjih vaške skupnosti Sklenili so, da bodo z robotami popravili vaške poti. Na delo so prišli vsi stari, mladi, možje in žene. Velika ovira je bila pogreznjena pot 115 koncu vasi, vendar so v treh dneli popravili tudi to. Zgradili so nov zid in z nakopanim materialom zasuli jamo. Stroške rje delno pokril občinski LO v Gračišču. Te dni ,je začela delovati tudi vodna črpalka vaškega vodnjaka. V bližnji bodočnosti bodo vaščanl zgradili še korito za napajanje živine, katero je do sedaj zelo pogrešala. G. M, Ljudski odbor mesine občine Jesenice ČESTITA VSEM PREBIVALCEM SLOVENSKE ISTRE OB PRIKLJUČITVI K MATIČNI DOMOVINI TER JIM ŽELI OBILO USPEHOV PRI NADALJNJI GRADITVI SOCIALIZMA afriški Včasih so taka ogromna poslopja za petičnega potnika tudi ob neob-Tjudeni, vendar kultivirani obali. Letala ah hladilni kamioni oskrbujejo te hotele z delikatesami, mesom in pijačami, svežo hrano, sadje in zelenjavo odlične kakovosti pa prinašajo na kamelah domačini, 'Temne preproste obleke domačinov in njihovi turbani se ostro odražajo od snežno belih hotelskih stezic ter od svetlih oblek in belih trop-.skih čelad gostov. Domačini se hranijo zelo skromno. Plodovi neke vrste kaktusa, mladi poganjki osata, ovsena kaša, včasih ovčje meso in južno sadje, ob obali pa ribe, to je njihova vsakdanja hrana. Ob cerkvenih praznikih, domačih slavnostih in ko je v vasi ali bližnjem mestu sejem, takrat so tudi mize domačinov bogato obložene. Raznovrstne o-rientalske slaščice, bogata izbira sadja in pijač, vse to je na nizkih mizicah ali kar na tleh v raznih košaricah, zavito v široko, mesnato iistje, pijača je v steklenicah, lončenih vrčih ali v mehovih. Središče pojedine je miza z mesnato hra-no. Najbolj cenijo pečenko, ki jo narede tako, da kamelje meso no/- ca preko številk in krupjeji pozno ING. J. SIMONČIČ v noč z loparjem zgrinjajo zaigra- ne žetone, žetoni so različne vred-nosti od 10 do 10.000 frankov. Igralci jih pridno kupujejo in često pri bankirju prodajajo ure, zapestnice, f-fpip; dragulje in druge dragocenosti. Težko prigarani denar ah izkupi- nr,imi!^ t , „<.„ i ček za prodane pridelke pobere na- polnijo z ovčjim, v katero zopet za- „_j„ i . » % .rii^i« 1 „1 i- --i vadna kroglica m včasih v zelo vijejo mlado kokos ah piščanca na- Vr„n.PTri - = polnjenega z ribami, ki so v notra- ZV 7?" - - njosti obložene s ¿uhanimi jajci, . P°Ie/ ■5ulet1 J-e, ^ Po takih pojedinah, ki trajajo ¿va Prožnosti, da č ovek za, ,„ „ ' - ,,„„ ____pravi denar. Razni srečolovi, pri do tn dni, je precej domačinov |faf-erlh lallko io.ralpr, „. . fr ' k„v bOlnih, vsi pa vsaj en dan počiva- katerih lahko igralec za 5 frankov ___„„ „„ dobi motorno kolo, dirkalno kolo inrZ i^Lr } p ali radio, toda lahk^ pa zadene tu- vadno hrano. , ', , di samo tolazilno nagrado — ste- Stalna pojava vseh sejmov so kro- klenico vina, skodelico, krožnik ali tilci strupenih kač. Mladi in stari v kaj podobnega spoštljivi razdalji opazujejo počas- Vsak šofcor ima - OT0ČTlik no nihanje kač, ki se ovijajo okrog ko kate vabi rožico, naj po- krotilčevega telesa ah pa plešejo v skusi sy0j50 m obljl^a> ritmu glasbe z visoko dvignjeno da bodQ ' ^ * čudo sve- gavo Višek zadovoljstva zajame ta; )>Nezaslišano J6ud(^ naraye _ gledalce, ko začne kača sikati in človek brez , vkJeH bostg ga_ se s svojim jezikom dotika krotil- mQ lay0> žiy0 ]avo na& čevega jezika, Po tem prizoru kar da Michela!« Ljudje trumoma dežujejo bakreni in mkljasti novči- i^jejo drage vstopnice, že rado- či v notranjost nevarnega kroga, vednost in iailkoVemost nekaj sta- Včasih se zgodi, da se kdo le opo- ne videti živo eloveško glaTO brea gumi, ker m sli, da so kačam m- trupa res ^ ,ne,kaj vsakdanjega in reza.li stupeni mešiček in se kači Ea tak0 atraikcijo ljudje radi od. preveč približa. Nesrečnika morajo šteje-,0 le d6narce. takoj prepeljati k zdravniku ali v ... , ,. , bolnico, kajti kače bliskovito use- ?a iuch ,d™fd me" kajo proti vsakemu neznancu in in kopališčih se spre- njihov strup je smrtonosen. hajajo prodajalci srečk državne lo- terije m z ragljaim opozarjajo Iju- Skoraj na vseh sejmih so mize z di na svoje srečke, ki gotovo zade- ruleto. Ves dan leti po njej krogli- nejo. S hrupom in žvenketanjem bakrenih posod opozarjajo na svoje blago tudi prodajalci vode. Bakrene skodelice in razni okrasi se svetijo kot zlato. Svilen turban je bogato okrašen z dragulji — brušenim ste klom. Pod leskom posod je precej umazana platnena obleka, mišiča-ste noge so bose- Prodajalec vode veliko zasluži na vaških sejmih, težji zaslužek pa je v mestih, kjer ljudje radi pijejo pivo ali druge pijače. In vendar je veliko domačinov, ki radi plačajo prodajalcu ne kaj frankov, da jim s pokloni in blagoslovi natoči skodelico vode, čeprav so v neposredni bližini jav-ni vodnjaki s pitno vodo. V predmestjih se včasih zgodi, da vidiš mel lesenimi barakami in polpokritimi zidanimi hišica,mi majhno leseno lopo, zgrajeno iz zaboja, v katerem je prispela kupljena limuzina novega bogataša-do-mačina. V njej spi lastnik, doklei ne popravijo njegove polpodrte hišice. V bližini je mogoče lepa vila z razkošnim vrtom, kjer je v zidani garaži navadni štiricihnderski kabriolet. SUŽENJSTVO IN »SVOBODA« ŽENA V oazi je splošno veselje in slavje. V borni kolibi se je rodila hčerka in presrečni oče je naznanil veselo vest vsem sovaščanom. Kurirji na kamelah so pohiteli z novico na vse strani, kajti prijatelji morajo biti obveščeni o tem dogodku, Oče med tem časom zbira denar, če je potrebno, se tudi zadolži, sar mo da bo svečana pojedina, ki ji bodo prisostvovali ugledni možje 12 bližnje in daljne okolice, čimbolj bogata. Drugi dan po Tojstvu dekletce lepo okopljejo, povijejo v svilo in bogato okrase. Novorojenka je ves čas pojedine središče pozornosti. Na gostiji pa ni niti ene žene, najmanj pa ima pravico pokazati se mati. Možakarji strokovno ocenjujejo težo male deklice, ugibajo o njenih bodočih lastnostih, o lepoti, posebno pa cenijo njeno fizično kondicijo. Največ zanimanja za novorojeno dekletce kažejo očetje, ki imajo že sinove, kajti na tej »razstavi« lahko za svojega sina zasigurajo ženo. Niso redki slučaji, da se očetje med seboj pomenijo in takoj na svečanosti zaključijo kupčijo. Predujem, ki ga ob takih prilikah izplačujejo, običajno krije višino stroškov svečanosti. Te>-daj taka kupčija za očeta novorojene deklice, in ostale goste pomeni brezplačno pojedino. Ti »lepi stari običaji« se v bolj civiliziranih krajih počasi izgubljajo. S tem je za starše izgubljen tudi vir dohodkov, ki pride do veljave šele, ko postane dekletce godno za možitev, Tudi takrat očetje ali bodoči sorodniki sklenejo medsebojno kupčijo, ne da bi sploh vprašali za mnenje žene ali direktno zainteresiranih otrok. Mladoporočenca se vidita prvič, ko pripelje oče ah novi tast nevesto na ženinov dom. Pod naslovom »Mnogo vina v coni B« v številki 184 tržaškega lista »Gospodarstvo« 'je Dr. F. J. sprožil razpravo, ki je v bistvu napad na podjetje Vino Koper, ki mu pisec članka očita, da ne posluje tako, kakor bi to zahtevali interesi proizvajalcev slovenske obale in sosedne hrvaške Istre. V članku predlaga, naj bi podjetje Vino Koper postalo zadružno podjetje, ki bi odkupovalo od drobnega proizvajalca grozdje in ga po pravilih sodobnega kletarstva predelovalo, nato pa kot komisionar za proizvajalce prodajalo. Za tak način poslovanja predlaga odkup na odprt, račun. Pisec članka prizma,va, da je podjetje Vino Koper v letu 1953 izplačalo preko kmetijskih zadrug doplačila. Nadalje priznava, da je Vino Koper predlagalo in organiziralo odkup grozdja na odort račun v odkupni sezoni 1954. Dodati k temu bi bilo le še, da je tudi za leto 1954 objavljeno in predvideno doplačilo na grozdje proizvajalcem, ki so v lanskoletni odkupni sezoni odprodali grozdje na. fiksni račun. Tako podjetje Vino Koper ni poslovalo kot komisionar proizvajalcev le v primerili, ko so proizvajalci zaupali vino temu podjetju v prodajo na odprt račun, kakor to predlaga pisec, temveč tudi v primerih, ko so proizvajalci prodali svoje grozdje za določeno ceno. Ta gesta podjetja dokazuje, da smatra vodstvo podjetja., t. j. delavski svet in upravni odbor v upravljanje zaupano mu podjetje kot podjetje ljudstva. Ta gesta pa tudi dokazuje, da očitek pisca članka, po katerem se podjetje bori le za čim večji zaslužek, ne drži. Da pa mora podjetje Vino Koper, kakor tudi vsa druga podjetja zadostiti svojim obveznostim do skupnosti in da mora Vino Koper, kakor vsa druga podjetja./ zadostiti sivojim obveznostim napram delovnemu kolektivu, menda ni in ne more biti očitek. Ker podjetje Vino Koper posluje tako, kakor predlaga pisec in celo mnogo širše, očitki niso povsem razumljivi. Morda bi ti očitki odpadli, če bi bilo to podjetje ne samo v bistvu, temveč tudi po imenu zadružno podjetje. S tem da podjetje Vino Koper obravnava prodajo za določeno ceno ob konou gospodarskega leta tako, kakor da bi to bila nrodaja na odprti račun in tudi za take prodaje izplačuje dodatke, posluje v mnogo širšem pomenu, kot pa svetuje in predlaga pisec članka. Vodstvo podjetja Vino Koper je prepričano, da bo •s takim poslovanjem upeljalo v nekaj letih poslovanje na odprt račun in da bo s tem koristilo proizvajalcem ne glede na to, če nosi v svoji registraciji naslov »zadružno« ali pa ne. Ugotovitev pisca, da proizvajalci koprskega in bujskega okraja nimajo zaupanja v podjetje Vino Koper pa so v letošnji odkupni sezoni, ovrgli proizvajalci sami, ko so, kakor dokazano, pri istih pogojih odkupa dajali prednost temu podjetju pred vsemi ostalimi odkupovale!. Ker ie vodstvo podjetja Vino Koper pripravljeno sprejeti vsako iniciativo za izboljšanje poslovanja, bo harmonija med proizvajalci in podjetjem brez dvoma popolna, če bodo opolnomočeni ali neopolno-močeni, pozvani ali nepozvani predstavniki proizvajalcev iskali sodelovanja, ne pa, morda samo iz prestižnih ozirov, onemogočili to harmonijo s pisanjem člankov. Ti članki lahko povzročijo gospodarsko škodo proizvajalcem s tem, da se njim sugerirá prodaja pridelka mimo kleti v Kopru podjetjem, ki ne bodo doplačevala razlike ob koncu gospodarskega leta. Domačemu podjetju s tem pada promet, kar se končno občuti na našem okraju, ki izgublja direktno participacijo na davku na promet proizvodov od vina ter indirektno z zmanjšanjem družbenih doprinosov. Očitek, da se je podjetje Vino Koper bavilo v gospodarskem letu se 1953-1954 tudi s preprodajo vin izven svojega odkupnega področja, ne pada na podjetje, temveč leži ta vzrok prav v pomanjkanju pomoči predstavnikov proizvavjalcev. Podjetje je v odkupni sezoni 1953 postavilo take cene, ki so bile. v skladu z zmogljivostjo potrošnika. Če se proizvajalci s temi cenami pod vtisom vesti, ki so prihajale izven našega okoliša v naše kraje, niso strinjali in so v pričakovanju boljših cen držali vino doma in so potem zaradi tega utrpeli škodo, ni krivo podjetje. Nasprotno, menimo da bi tako škodo marsikje in marsikdaj lahko preprečili, če bi po kmetijskih zadrugah propagirali skupno prodajo po dobro vpeljanem podjetju Vino Koper. To je bil tudi vzrok, da je podjetje Vino Koper iskalo kritja potrebnih količin vin na tržiščih, ki niso bila pod tako velikim vplivom drobne špekulacije, kakor je to bilo nekaj časa v naših krajih. Očitek poslovnih izgub v letnih mesecih ni morda povsem na mestu. Nihanja cen nekaterim sortam vina v poletnih mesecih ne moremo smatrati kot poslovno izgubo, .temveč le kot od časa do časa nujni gospodarski ukrep, ki se ga poslužuje ne samo podjetje Vino Koper, temveč v splošnem trgovina vseh sektorjev lastništva in v vseh oblikah družabne ureditve. Z željo, da se gospodarski problemi rešujejo pri ustreznih forumih in ne v javnosti, ki ni in ne more biti vedno v podrobnostih poučena, zaradi česar take razprave prav lahko na nezaželen način odjeknejo, končujemo s tem pojasnilom serijo napadov na naše podjetje, tembolj, ker je odkupna se-zona-grozdje že pri kraju in podobni članki ne morejo doseči morda zaželenega cilja. Ta članek velja tudi kot delno odgovor članku tov. Kneza v št. 40. »Slovenskega Jadrana«. J. Z. ČESTITA PREBIVALCEM DOSEDANJE CONE B OB PRIKLJUČITVI K FEDERATIVNI LJUDSKI REPUBLIKI JUGOSLAVIJI IN JIM V IMENU PREBIVALSTVA LJUBLJANE POŠILJA POZDRAVE IN NAJBOLJŠE ŽELJE ZA SKUPNO GRADITEV SOCIALIZMA t . ■ m«a»»— m mam m ■■¿■.-.■•■rt a ■ ■■-.-- m^ 14., 15., 16. in 17. oktobra 1954 bomo gle- dali v Kopru film. Predprodaja vstopnic od nedelje 10. t. m. pri blagajni kina »S o č a« Delovna košeMiv Tovarne baterij »ZMAJ« - Ljubljana ČESTITA KOPRSKEMU IN BUJSKEMU OKRAJU K PRIKLJUČITVI K FEDERATIVNI LJUDSKI REPUBLIKI JUGOSLAVIJI SlUflRTIKISKfl CESTA štev, 50 TELEFON 30-368 in 30-611 ČESTITA OB PRIKLJUČITVI K NAŠI DOMOVINI VSEMU PREBIVALSTVU KOPRSKEGA IN BUJSKEGA OKRAJA TER MU ŽELI V SOCIALISTIČNI DOMOVINI JUGOSLAVIJI OBILO SREČE IN ZADOVOLJSTVA 'iiiiii^umJ^tiuif^J iiii^utit^'» iiin^iiuji^iLuii^iiiUJ^Miui^uiui' 'IU-LUT* MHJI ir,imiJ' 'HiH^^ttiiJJ^tiii^1 nrrn'^»^^"Viiifiiiiii^miii* 'iniic tisti, ki so zamudili. Povedati vam moram, da ise je odrezalo med drugimi tudi podjetje »Globus«, ki je po vseh Id-nodvoranali vrtelo za otroke primerne filme, med katerimi je bil prav ■gotovo najprimernejši tisti o dojenju in skrbi za dojenčke. Moja Juca se ■je sicer nekaj hudovaila, češ komaj so jih odstavili, pa jih že spet učijo. Jaz pa nimam nič proti temu. Naj vidijo naši najmlajši, kako to gre, da se 'bodo laže znašli v življenju. Film je doživel uspeh, to lahko rečem. Zato res ne vem1, zakaj ga niso prikazovali tudi po drugih mestih in ne samo v Kopru. Ko smo že pri filmu, bom o tem še nekaj zapisal. Sedaj je na vrsti »Nezahvalno srce«, ki sicer kot film ni koprodukcija, pač pa le kot naslov. Moje hvaležno srce ne prenese nobene nezahvalnosti pa amen! Drugače pa se vsi resno odpravljamo na veliki film »V vrtincu«. To lahko vidite med drugim tudi po reklami na Titovem trgu v Kopru, kjer v izložbi tiste trgovine na oglu lahko preberete Sadje in zelenjava V vrtincu Prejšnji teden sem se namenil v Ljubljano, Privatno, takole na izlet, kakor temu pravijo, Da bi ne imel sitnosti z avtobusom sem lepo že nekaj dni prej kupil vozni listek in rezervacijo, kot to delajo vsi kulturni ljudje. V Kopru sem se udobno zleknil na mehki sedež z mojo številko in se poglobil v razmišljanje o velikem napredku našega prometa V Rižani pa je prišel do mene sprevodnik ter ugotovil, da imam voziri listek za SAP in ne za Slavnik, čigar prevozniške usluge koristim. Brez posebnih cerimo-nij me je postavil na četo. Avtobus je odbrzel proti Ljubljani, jaz pa sem še naprej razmišljal o prometu in o novo nastalem položaju. Časa sem imel doovlj, saj je bila ura šele nekaj čez enajsto in sem imel do prihonjega avtobusa še cele tri in pol ure. Pri vsem tem je zanimivo, da nisem bil jaz kriv. Zahteval sem vozni. listek za avtobus, ki gre iz Kopra ob 11.50 in me prav nič ni brigalo ali je SAP ali Slavnik, To je po mojem stvar uslužbenca', Id prodaja listke, ne pa stvar normalnega potnika. Kljub temu mi ni žal, saj sem tako imel priložnost, da se prepričam tudi o koristih, ki jih imajo potniki, odkar vzdržuje progo več konkurenčnih podjetij. Tako sem čakal in razmišljal, pa mi je bilo vseeno dolgčas. In, ko je pripeljal mimo z vozom neki kmet iz Popeter, sem rekel Ljubljani adi-jo in prisedcl. Ker ni bil nikjer registriran kot prvozniško podjetje, ga rezervacija in urnik nista zanimala; tako sva srečno pripeljala v njegovo vas. Moram reči, da so vaščani prijazni in pridni ljudje. Zameril se mi je samo tisti 17-letni pobič, ki se je prepiral .s svojo materjo in ji grozil, da jo bo ubil kakor mačko. V mojih časih, ko otroci še niso Lin 7>,'Sčite-ni, bi takega smrkavca gladko olo-žil čez koleno in mu s pari.n ustrojil zadnjo plat. Rekel sem mu, naj ga bo sram, kar mu še pismeno sporočam. Obenem pa mu svetujem, naj nekoliko razmisli o tem, kaj je mati; če se ob tem ne bo poboljšal, mu ni pomoči. »Hi — ja!« Zajahajmo spet našega konjička, rdečebrlečo elektrifikacijo, V tem pogledu smo napredovali, ker vsaj vemo, kdaj bo luči spet zmanjkalo. Takole zvečer se namreč še kar redno dogaja, da luč nekoliko zadrhti, nekaj sekund nato bleščeče posveti in končno ugasne. Ves ta proces traja toliko časa, da lahko poiščete svečo, (če jo imate pri roki), in prižgete. Vsaj ni presenečenj, ki slabo vplivajo na živce. Vsaj zdravniki trdijo tako. Toda nismo še končali. V Semedeli so se mi pritožili, da prihaja tja le toliko toka, kolikor je potrebno zaradi kontrole, če so žice v redu. Radio sicer lahko odprejo', ali se ne izplača, ker ne da od sebe niti glasu. Elektrika je tu zgplj znak napredka in civilizflcjjeTsvctijo pa še kar naprej z navMniiai_ svečami. Zelo zani»ixxL-nrimer sgartia. Moram končati^luč že podrhtava in vsak čas bo zmaiijk^ --——.j TOVARNA 5ČETK „ISTRA" V KOPRU Odkupuje kriin in bele prane ščetine po najvišjih dnevnih cenah Prisilna likvidacija Gostinsko podjetje »ZARJA* v Kopru — sprememba datuma za narok za preizkus terjatev likvidacijskih upnikov. Z odločbo Okrajne javne arbitraže v Kopru z dne 16. avgusta 1954, opr. št. L 1/54-27, je bilo odrejeno, da bo narok za preizkus terjatev likvidacijskih upnikov, la bodo .priglašene v tam navedenem roku, dne 21. oktobra 1954. Ta datum se spremeni tako, da bo ta narok dne 11. novemlira 1954 ob 9. uri v prostorih »Rdečega kotička« pri okrajnem ljudskem odboru v Kopru, Gandusijev trg (Brolo) pritličje. Koper, dne 30. septembra 1954. OKRAJNA JAVNA ARBITRAŽA V KOPRU JERMAN KLAVDIJ, od Antona, roj. 25. VI. 1935. v Sv. Tomažu pri Kopru štev. 57, istotam bivajoč je izgubil osebno legitimacijo štev. 36S79/26779, izdano od obč. ljudskega odbora KopeT-okolica. Najditelja naproša, da vrne legitimacijo na njegov naslov v nasprotnem primeru jo šteje za neveljavno. INDUSTRIJSKO PODJETJE tifS NUDI NASLEDNJE PROIZVODE: PRALNO MILO: »PALMA« BELO. »ISTRA« ZELENO, »CAPRA« RUMENO * PRALNO ODISAVLJENO MILO BREZ ZAVITKOV IN V ZAVITKIH ^ TOALETNO MILO ROZA IN RUMENO -k MILNI PRAŠEK »P U L I T O« ZA FINE TKANINE -A- PRALNI PRAŠEK ODPRT IN V ZAVITKIH KRISTALNO SODO * PARKETNI VOSEK ^ LOSCILO ZA ČEVLJE »PERL A« PRALNO TEKOČINO »V A R E C C fl I N A« GOSPODINJE, ZAHTEVAJTE IN KUPUJTE VEDNO IN POVSOD NASE PRVOVRSTNE PROIZVODE, KI VAS BODO V VSAKEM OZ1RU ZADOVOLJILI.