500. obletnica Trubarjevega rojstva ... str. 3
Izgradnja vrtca v Debru ... str 5
Intervju: Milko Škoberne ... str. 14
M azórete državne prvakinje .., str, 18
Zlata plaketa za Laško pihalno godbo ... str. 18
Gasilci prevzeli novo vozilo ... str 31
\ , i JuiSvi
Diirgjr)
Spoštovane občanke in spoštovani občani!
Mineva prvo leto izdajanja Laškega biltena! Po mojem mnenju	so
(pre)majhna sredstva in čas, ki ju Občina Laško namenja obstoju in izdajanju tega glasila, utemeljena in upravičena. V srečanjih z ljudmi, ki niso naši občani, a so se že srečali z našim javnim glasilom, je bil Laški bilten označen kot primer dobrega ali celo vzorčnega javnega glasila. Nekateri so ga odnesli pokazat svojim županom kot primer odličnega občinskega glasila. V prvem letu je moral uredniški odbor razširiti vsebino glasila iz predvidenih šestnajst na trideset in več strani. Društva, sekcije, zavodi, posamezniki, občinska uprava in drugi ga s pridom uporabljajo za obveščanje naših občanov o zadevah, ki so za njih pomembne ali koristne. Z boljšo obveščenostjo občanov posledično dvigujemo kakovost življenja v naši občini na različne načine, ki jih naj vsak našteje sam pri sebi. Občinsko javno glasilo daje možnost obrtnikom in podjetjem, če to želijo, da kar najbolj neposredno komunicirajo z našimi občani. Večja informiranost občanov pomeni večji napredek nas vseh. Pri uredniškem odboru in na Občini Laško bomo veseli, če bo informacija, pridobljena v Laškem biltenu, povod za uresničenje osebnega ali poslovnega interesa. Za župana in občinsko upravo je bistveno, da čim več ljudi pozna svoje pravice in tudi dolžnosti, saj je v takšnem okolju lažje komunicirati, sodelovati in se razvijati. Dobronamerna in utemeljena kritika, namenjena Občini Laško, mora biti vedno dobrodošla, saj na eni strani pomeni rešitev problema za občana, na drugi strani pa lahko pomeni manj dela za občinsko upravo pri doseganju iste ali bolj kakovostne rešitve problema. Občan, ki pozna pristojnosti in obveznosti občine, ki pozna odnos med občino in državo, ki se zaveda svojih pravic in dolžnosti v zvezi z občino in krajevno skupnostjo, bo tudi pravilneje ocenil, kakšna je vloga občine pri reševanju njegove težave ali težave nekoga drugega. Velikokrat
občina(^)ob
tplotn« informactllki lotit
se zgodi, da pride nekdo na Občino Laško reševat problem, ki ni v njeni pristojnosti. Seveda se v tem primeru takšnemu pomaga, vendar bi lahko bila prihranjena tako čas kot (nepotrebno) vznemirjanje na obeh straneh. Prav tako je Laški bilten postavil standard obveščenosti v naši lokalni skupnosti, ki ga usmerja najvišje pristojno telo v naši občini -Občinski svet s pomočjo uredniškega odbora, ki se nahaja v nekakšni izvršilni funkciji. Občinski svet, župan, občinska uprava in uredniški odbor so jamstvo za to, da pride do bralca pravilna in pravočasna informacija. Občinska uprava si glede obveščanja javnosti pomaga s spletno stranjo, ki je namenjena sprotni objavi informacij.
Laški bilten ni časopis. Laški bilten je občinsko javno glasilo in namenoma ni rumeno obarvano, kar še ne pomeni, da ne more ali ne sme bit zanimiv. Bistvo javnega občinskega glasila ni v poseganju v tabloidne teme ali v tem, da bi bilo to nujno lahko branje. Bistvo je v čim širšem pridobivanju informacij in seznanitev posameznika z dogodki v naši občini. Pomen reklame gospodarskega subjekta v Laškem biltenu ni samo v samem povečevanju prodaje storitev ali izdelka, ampak gre tudi za simboličen odnos gospodarskega subjekta do naše lokalne skupnosti. Naj se sliši za koga banalno, vendar sem prepričan, da je občinsko javno glasilo vsaj tako pomembno kot katerakoli javna cesta, vodovod, pločnik ali javna razsvetljava. Zakaj? Ker bomo z njegovo pomočjo lažje prišli do katerekoli od prej naštetih stvari.
In še na koncu: Uredniški odbor Laškega biltena je izjemno mlad in osebnostno gotovo različen. Vsak dodaja košček mozaika. Nedvomno velja na tem mestu izpostaviti delo odgovorne urednice Tanje Grabrijan, ki ji želim srečno materinstvo, in glavne urednice Jasmine Štorman, ki je neusahljiv vrelec idej, energije in volje, ter Stanke Jošt, ki je priskrbela kakšen sponzorski evro več od predvidenega. Vsi se bomo trudili, da bo mladostnost glasila trajala čim dlje. V imenu vseh bralk in bralcev želim Laškemu biltenu ob prvi upihnjeni svečki vse najboljše.
Klemen Grešak, podžupan Občine Laško
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor:
Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje, grafična priprava in tisk: Utrip Brežice, d. o. o., Marof 2, 8250 Brežice Naklada: 5.000 izvodov
Brezplačen izvod glasila prej'me vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici: Miran Orožim, Šmohorske lipe
Naslednja številka izide 18. avgusta 2008.
Prispevke in oglase je treba
oddati do 1. avgusta 2008
na e-naslov
bilten@lasko.si.
RADIJSKA ODDAJA "ZUPANOVA URA"
Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radiocelje.com. Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 7. julija 2008.
Proslava
Foto: Tomaž Majcen
PROSLAVA OB 500. OBLETNICI TRUBARJEVEGA ROJSTVA
POSEBEN DAN TRUBARJEVEGA LETA V LAŠKEM
Letos mineva pol tisočletja od rojstva očeta prve slovenske tiskane knjige, utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika in po mnenju mnogih začetnika slovenske nacionalne identitete Primoža Trubarja. Vlada Republike Slovenije je leto 2008 proglasila za Trubarjevo leto, na svoj seznam pomembnih obletnic pa ga je uvrstila tudi Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO). Na pobudo Občine Laško je STIK (Center za šport, turizem informiranje in kulturo Laško) s številnimi soorganizatorji pripravil bogat celoletni kulturni program, poimenovan Trubarjevo leto v Laškem.
Prvi višek kulturnih dogajanj je bil sredi februarja, ko se je z odprtjem razstave Vsem Slovencem ... v Muzeju Laško Trubarjevo leto uradno pričelo. Osrednjemu dogodku ob celoletni obeležitvi Trubarjevega bivanja in službovanja v našem kraju pa smo bili priča preteklo soboto. Pestro in živahno dogajanje, ki se je v povezavi z dnevom Osnovne šole Primoža Trubarja Laško odvijalo na laških trgih in ulicah, se je zvečer nadaljevalo na ploščadi pred Kulturnim centrom. Množica Laščank in Laščanov ter številni obiskovalci od drugod, med njimi tudi gosti iz pobratenega nemškega Pliezhausna, je z nestrpnostjo čakala na odkritje nove mestne kiparske pridobitve, doprsni kip Primoža Trubarja, ki ga je v bron ulil akademski kipar Ferenc Kiraly. Uvodne besede na slovesnosti je podala umetnostna kritičarka Marlen Premšak. Orisala je enkratnost kiparske dejavnosti v Laškem in poudarila pomen sponzorstva v umetnosti. Predstavila je življenjsko in umetniško pot avtorja kipa in z besedami, polnimi topline, opisala Kiralyevo najnovejšo umetniško stvaritev. Tudi njo je očitno pritegnil Trubarjev pogled, ki se tako razlikuje od vseh drugih upodobitev in ponovno je bilo izpostavljeno že zapisano: »... Primož Trubar z odprto knjigo in nežnim, mogoče nekoliko otožnim pogledom zazrtim v daljavo. Pripravljen poslušati in pripravljen govoriti. Preudaren in zasanjan. Mož, ki je slovenskemu narodu dal vse svoje znanje in svoje sanje.«
Župan občine Laško Franc Zdolšek je poudaril simbolni pomen Trubarjevega kipa pred kulturnim centrom, nato pa je skupaj z učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško odkril doprsni kip očeta slovenske knjige. Osrednja prireditev v počastitev 500. obletnice Trubarjevega rojstva se je nato preselila v dvorano Kulturnega centra Laško. Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl je osvetlil širino Trubarjevega uma, njegovo vizionarstvo in odločnost, da si tudi slovenski narod zasluži vse tisto, kar imajo drugi evropski narodi; svoj jezik in svojo kulturo. V nadaljevanju slovesnega programa so v nabito polni dvorani učenke in učenci Osnovne šole Primoža Trubarja Laško uprizorili gledališko igro, ki prikazuje Trubarjevo življenje in delo.
Tomaž Majcen, STIK, kustos Muzeja Laško
O PREDSTAVI O TRUBARJEVEM ŽIVLJENJU
Kot literarna predloga za pisanje scenarija je gledališčnikom Osnovne šole Primoža Trubarja Laško služilo delo Mimi Malenšek z naslovom Plamenica, v katerem avtorica prikaže Trubarjevo življenje od rojstva do smrti. Za svojo predstavo smo izbrali samo nekatere odlomke iz njenega dela. Želeli smo namreč prikazati samo nekatere pomembne trenutke iz življenja tega velikega moža. Predstava je sestavljena iz sedmih prizorov. Začel jo je Mladinski pevski zbor pod vodstvom gospe Mateje Škorja z znamenito skladbo O fortuna (Carmina Burana). Sledil je prizor iz Trubarjevega otroštva na Rašici. Osnovo za zgodbo iz prvega prizora lahko najdemo tudi v Trubarjevi znani pridigi Proti zidavi cerkva.
Sledila sta še dva prizora iz Trubarjevega otroštva na Rašici pred njegovim odhodom na šolanje na Reki, delček katerega je prikazan v četrtem prizoru. Nadaljnji prizor je prikazoval dogodke iz Trubarjevih zrelih let, zaključil pa se je z dogodkom, ki skuša prikazati čas, tik pred izdajo njegovega prvega dela - Katekizma in Abecednika. Posamezne prizore je med seboj povezovala srednjeveška glasba, ki so jo na orfove instrumente zaigrali učenci izbirnega predmeta ansambelska igra pod mentorstvom gospe Mateje Škorja in dve Trubarjevi pesmi: Ena duhovska pesem zoper Turke in Pujte, pujte vsi ludje. Za lažje razumevanje posameznih prizorov je uvod v vsak prizor dopolnjevala računalniška projekcija s podatki iz Trubarjevega življenja. Sceno so izdelali učenci izbirnega predmeta likovno snovanje pod mentorstvom gospe Alijane Zakonjšek. Igrali so učenci osmih in devetih razredov Osnovne šole Primoža Trubarja Laško: Tjaša Zelič (mati), Krištof Hrastnik (mladi Trubar), Uroš Ulaga (mladi prijatelj Jernej), Damjan V. Lapornik (vikar), Gregor Privšek (oče), Rok Belej (stric Gregor), Aleksander Samec (Trubar), Rok Belej (kmet), Gregor Privšek (prijatelj Jernej), Anja Bolčina (služkinja Neža), Barbara Zupanc (Barbara), Nina Janež (učitelj).
Leta 1564 je Trubar zapisal v Cerkovni ordningi: »Nobena dežela ne mejstu ne gmajna ne mogu brez šul, brez šularjev ...« S svojo gledališko predstavo so učenke in učenci ter njihovi mentorji potrdili, da je imel prav.
Foto atelje: Jolanda Sojč, s. p.
Mojca Povše, OŠ Primoža Trubarja Laško
3
Občinska uprava
VRAČANJE VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE
Občina Laško je 5. maja v sodelovanju s predstavniki krajevnih skupnosti objavila sezname končnih upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, in sicer za naslednje krajevne skupnosti: Laško, Rečica, Sedraž, Marija Gradec in Rimske Toplice. Seznami so bili sestavljeni na osnovi vložitve zahtevkov končnih upravičencev v letu 2004 ter arhiva pogodb, ki ga vodi posamezna krajevna skupnost. Sklepi in seznami upravičencev so bili objavljeni na oglasnih deskah krajevnih skupnosti, na oglasni deski Občine Laško ter na spletni strani Občine Laško. Končni upravičenci oziroma njihovi pravni nasledniki iz zgoraj navedenih krajevnih skupnosti so lahko do 5. junija 2008 podali pripombe na seznam upravičencev ter podali vlogo, če niso bili na seznamu, in tako izkazali upravičenost do zahtevka z ustrezno listino. Občina je v teh dneh na domove končnih upravičencev poslala predloge pisnih poravnav. Podpisniki poravnav naj v poravnavah dopolnijo manjkajoče podatke (davčna števila, številka TRR) in jih podpisane vrnejo na naslov Občine Laško, izplačila pa bodo sledila v nadaljnjih 8 dneh po prejemu podpisane poravnave.
Za krajevni skupnosti Vrh nad Laškim in Jurklošter je Občina Laško z državnim pravobranilstvom že podpisala poravnave in bo v kratkem objavila sezname končnih upravičencev. Seznami bodo en mesec objavljeni na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si), na oglasni deski Občine Laško in na oglasnih deskah krajevnih skupnosti. Na te pa bodo krajani prav tako lahko podali pripombe in morebitne dopolnitve, če bodo imeli ustrezna dokazila in dokumentacijo. Za krajevni skupnosti Zidani Most in Šentrupert sta bili v tem mesecu podpisani poravnavi, katerima bo sledil že zgoraj opisani postopek. Krajani lahko izplačila pričakujejo najkasneje septembra.
Martina Časl
Občinska! priznan j a
Občina Laško vsako leto podeli občinska priznanja Zlati grb Občine Laško in Srebrni grb Občine Laško. Podelitev poteka na podlagi razpisa za podelitev občinskih priznanj, na osnovi katerega fizične in pravne osebe podajo svoje predloge z obrazložitvijo in pojasnijo, zakaj je po njihovem mnenju navedeni kandidat upravičen do občinskega priznanja. Razpis je odprt od 10. junija do 20. avgusta, predloge s kandidati in obrazložitvijo pa lahko posredujete na Občino Laško. Občinski svet bo na septembrski seji obravnaval predloge in imenoval upravičence, ki bodo priznanja prejeli ob občinskem prazniku.
Maja Bukovec
Občinski svet Občine Laško, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi določb Odloka o priznanjih Občine Laško (Ul RS, št. 40/02) objavlja
JAVNI RAZPIS za podelitev priznanj Občine Laško
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja objavlja razpis za podelitev priznanj Zlati grb Občine Laško in Srebrni grb Občine Laško.
Priznanje Zlati grb Občine Laško podeljuje Občinski svet Laško posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za življenjsko delo ali za več vrhunskih uspehov in dosežkov, ki so pomembni za ugled in razvoj Občine Laško. V koledarskem letu sta lahko podeljeni največ dve priznanji.
Srebrni grb Občine Laško podeljuje Občinski svet Laško posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za pomemben dosežek ali vrhunski uspeh v preteklem ali tekočem letu in kot vzpodbuda za nadaljnje delo. V koledarskem letu so lahko podeljena praviloma največ tri priznanja.
Predlagatelji za podelitev priznanj so lahko fizične ali pravne osebe. Predlagatelj zase ne more vložiti predloga za podelitev priznanja.
Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki z obrazložitvijo in mora vsebovati podatke o kandidatu. Predloge za podelitev priznanj sprejema Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do srede, 20. avgusta 2008, na naslov: Občina Laško, Mestna ulica 2, Laško, s pripisom: »OBČINSKA PRIZNANJA - za Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja«.
Razpis se objavi na krajevno običajen način.
Laško, 10. 6. 2008
Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Jože Senica
Prijateljski obisk v pobratenem Pliezhausnu^^^H
V petek, 30. maja, zgodaj zjutraj se je delegacija predstavnikov Občine Laško na čelu z županom Francem Zdolškom odpravila na obisk pobratene občine Pliezhausen, ki leži v bližini Stuttgarta v deželi Baden-Würtenberg. Kar 38 let že traja prijateljstvo med obema občinama in 17
let je minilo od podpisa listine o prijateljstvu. Sodelovanje med Laščani in Pliezhausnom poteka prek samih občinskih uprav, županov, društev in osnovnih šol ter drugih. Na društveni ravni so se stkale uspešne vezi zlasti med
Prostovoljnim gasilskim društvom Laško in Strelskim društvom Rečica, prav tako po potrebi in zmožnostih sodelujeta godbi na pihala ter glasbeniki. Tokrat so imeli osrednjo vlogo predstavniki Obrtne zbornice Laško, Zdravilišča Laško in STIK-a, ki so na sejmu v Pliezhausnu predstavljali mesto Laško, obrtnike in podjetja ter turistično ponudbo v naši občini. Veseli dejstvo, da kljub marsikateri jezikovni oviri nekatera prijateljstva med posamezniki ali društvi trajajo že desetletja.
Delegacijo so najprej sprejeli župan Pliezhausna Kristof Dolde s soprogo, godba na pihala in člani občinske uprave. V petek smo doživeli še sprejem pri strelskem društvu, kjer je bilo čutiti prijetno vzdušje. V soboto je delegacija občine Laško obiskala bližnji Tübingen, ki kar poka od življenja, grob Primoža Trubarja v Derendingenu, kjer smo se slučajno srečali s številnim slovenskim obiskom in spregovorili z vodjo evangeličanske cerkve na Slovenskem Gezo Ernišo, obiskali smo muzejsko hišo v Pliezhausnu in ostali do večernih ur na samem sejmišču, kjer je bila odlična zabava. V nedeljo dopoldne smo se v upanju, da bomo sodelovali še naprej, in s povabilom na ponovna srečanja poslovili in odpotovali proti domu.
Klemen Grešak
Občinska uprava
Izgradnja vrtca v D e b r u
Vrtci v svetu in pri nas že dolgo niso več institucije, ki samo pazijo otroke, ko so starši v službi. V današnjih časih pridobivajo čedalje večjo vlogo in pomen za otrokov čustveni in telesni razvoj, kasnejše izobraževanje, krepitev socializacije in vzgoje izven družinskega okolja. Tega se močno zavedamo tudi v naši občini.
V	novembru 1996 je bila izdelana prostorska preverba Osnovne šole Primoža Trubarja v Laškem, ki je poleg matične šole in štirih podružničnih šol obravnavala tudi vrtec. Med drugim so ugotovili, da površine vrtca niso zadostne (810 m2), zato so bile v sklopu novogradnje šole v Debru predvidene tudi površine za pet oddelkov vrtca (483 m2). Ob koncu devetdesetih let so bili opravljeni nakupi zemljišč za kompleks šole, vrtca in novega športnega igrišča. Občina je razpisala idejni natečaj za oblikovne rešitve bodoče šole in vrtca. Takrat je na idejnem natečaju zmagala rešitev podjetja RC plan M iz Celja, ki je po mnenju takratne komisije najbolj upoštevala zahteve arhitektonske vključitve objektov v prostor, po drugi strani pa nudila rešitve optimalnih kakovostnih pogojev mlajšim generacijam.
V	letu 2003 je bila v Debru v sklopu prve faze investicije zgrajena osnovna šola, za drugo fazo - izgradnjo vrtca pa je zmanjkalo denarja. Zaradi vse večje rodnosti v laški občini je bilo nujno potrebno nadaljevati z aktivnostmi za izgradnjo novega vrtca. Projektno dokumentacijo je pripravilo podjetje Investbiro Koper, d. d., ki je projektiralo tudi šolo, odgovorni projektant pa je Tomo Čakardič. Objekt vrtca je zasnovan v pahljačasti obliki in orientiran v smeri jug-jugozahod, tako da bo v igralnicah kar največ dnevne svetlobe. Prostorsko bo objekt lociran med športno dvorano Tri lilije in novo osnovno šolo v Debru.
V	novem vrtcu bo prostora za 85 otrok v dveh starostnih obdobjih. Dve igralnici bosta namenjeni otrokom do tretjega leta, tri igralnice pa otrokom, starejšim od treh let. Poleg igralnic bodo vsi zakonsko predpisani prostori: ločeni WC-ji, pralnice, velika osrednja avla, garderoba, prostor za izolacijo, izhodi na igralne zelene površine, prostori za vzgojiteljice in negovalke. Hrana za otroke se bo kuhala v prostorih bližnje šole in se transportirala po veznem hodniku do razdeljevalnice hrane v vrtcu.
Slovesnega podpisa pogodbe za novogradnjo vrtca, ki je potekal 24. aprila, v sejni sobi Občine Laško, so se udeležili: ravnateljica Vrtca Laško Greta Labohar Škoberne, vodja Oddelka za družbene dejavnosti na Občini Laško Dimitrij Gril, župan Občine Laško Franc Zdolšek in predstavnik Vegrada, d. d., Ivan Kroflič.
Dela so bila na podlagi javnega razpisa oddana izvajalcu podjetju Vegrad, d. d., iz Velenja. Objekt mora biti zagotovljen oktobra 2008. Vrednost pogodbenih del znaša 857.466,80 evrov (vključno z DDV). Dela bo nadzorovalo podjetje Inženirski biro Žveplan. K celotni investiciji bo Ministrstvo za šolstvo in šport RS prispevalo 153.921 evrov, vse ostalo pa bo moral zagotoviti občinski proračun. Občinska uprava pripravlja tudi javni razpis za opremo in otroška igrala.
Z novim vrtcem v Debru želimo zagotoviti kakovostno vzgojo otrok, saj se zavedamo, da je vsako vlaganje v otroka danes bogata naložba za prihodnost. Prepričani smo, da bo novi vrtec uresničil vsa naša pričakovanja in bo prijazen tako otrokom in staršem kot tudi zaposlenim.
Luka Picej in Dimitrij Gril
Položitev temeljnega kamna za Vrtec Debro
Po mnogih letih prizadevanj in iskanja rešitve prostorske stiske v obstoječih vrtcih se je gradnja novega vrtca v Debru, kjer bo prostora za 85 otrok, vendarle pričela. Slovesnost ob položitvi temeljnega kamna, s katerim je
bila obeležena gradnja vrtca v Debru, je potekala v prijetnem vzdušju ob otroških pesmih in plesu, temeljni kamen pa sta položila župan Občine Laško Franc Zdolšek in državna sekretarka dr. Magdalena Šverc. „S pogledom, uprtim v svetlo prihodnost, in željo, da tu zraste vrt sončnih otroštev, tesnih prijateljstev in neštetih dogodivščin, zalit z brezskrbno srečo in okrašen z iskrivimi pogledi, gradimo ta vrtec," je zapisano na listini, ki nadomešča temeljni kamen za Vrtec Debro.
Na slovesnosti so prepevali malčki iz obeh enot Vrtca Laško, igrala pa je tudi Laška pihalna godba. Otroci so ob tej priložnosti izdelali glinene spominke, ki so jih razdelili med goste.
Maja Bukovec
Ureditev zdrsa na JP 701540 Trnovo-Bukovca
V neurju leta 2005 je prišlo do zdrsa zemlje nad JP 701540 Trnovo-Bukovca, ki je takrat delno zaprl prevoznost do naselja Bukovca. Urad za gospodarske javne službe, okolje in prostor je maja začel s sanacijo zdrsa, ki jo je izvedel skupaj s podjetjem Biotec Šubic, d.
o. o., iz Ljubljane. Zdrs so sanirali z vertikalno drenažo in stabilizirali teren z vegetacijskimi pasovi BVS® in zidom ter ga zasadili	z
jesenom, črno jelšo in lipo. Nazadnje so celotno površino zdrsa še izravnali in zatravili. Izvajalec za sanacijo daje 10-letno garancijo za stabilnost in dve leti za skrite napake. Pričakovana življenjska doba tehničnega dela je 100 let, s pravilno vegetacijo, ki čez leta prevzame funkcijo stabilizacije, pa je stabilizacija večna.
Aljaž Krpič
5
OBČINA LAŠKO in JAVNI NEPREMIČNINSKI SKLAD OBČINE LAŠKO
O B J A V L J A T A
Z B I R A N J E P O N U D B ZA SKLENITEV NEPOSREDNIH POGODB ZA PRODAJO
I. Delno komunalno opremljenih in nezazidanih stavbnih zemljišč na območju lokacijskega načrta Belovo, k. o. 1039 -Rimske Toplice, ki jih v naravi predstavljajo:
1.	parc. št. 212/3, njiva 5. kat. razred, v izmeri 912 m2;
2.	parc. št. 212/4, njiva 5. kat. razred, v izmeri 1.082 m2;
3.	parc. št. 212/5, ekst. sadovnjak 4. kat. razred, v izmeri 872 m2 in travnik 5. kat. razred, v izmeri 514 m2;
4.	parc. št. 212/6, ekst. sadovnjak 4. kat. razred, v izmeri 419 m2 in travnik 5. kat. razred, v izmeri 599 m2;
vse vpisane v z. k. vl. št. 126, k. o. 1039 - Rimske Toplice, ter
Zemljišča so bremen prosta in se nahajajo na območju, ki se ureja z Odlokom o lokacijskem načrtu Belovo (Ur. list RS, št. 122/2004), v katerem so navedeni tudi pogoji za izgradnjo objektov v območju individualnih stanovanjskih hiš s pomožnimi objekti. Za omenjeno območje je bil sprejet tudi Odlok o programu opremljanja zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš Belovo (Ur. list RS, št. 33/2007), ki predpisuje podlage za odmero komunalnega prispevka. Vsa izhodišča za program opremljenosti zemljišča so podana v občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja Belovo, ki ga je izdelalo podjetje AR PROJEKT, d. o. o., Sevnica, pod št. projekta 93/03.
Izhodiščna cena za posamezno nezazidano stavbno zemljišče znaša:
1.	parc. št. 212/3, površina 912 m2, izhodiščna cena 22.927,68 EUR,
2.	parc. št. 212/4, površina 1.082 m2, izhodiščna cena 27.201,48 EUR,
3.	parc. št. 212/5, površina 1.386 m2, izhodiščna cena 34.844,04 EUR,
4.	parc. št. 212/6, površina 1.018 m2, izhodiščna cena 25.592,52 EUR,
5.	parc. št. 203, 204/1, 204/2, 205, 206/1, 207/1, 207/2, 208, 212/8 in 212/9, s skupno površino 2.919 m2, izhodiščna cena 73.879,89 EUR,
in velja do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 30. 6. 2008.
Navedene izklicne cene ne vključujejo 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa. Posamezna parcela bo prodana z neposredno pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, najboljšemu ponudniku.
Občinska uprava
II. Objekta Lokavec 5, 3272 Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem
Predmet prodaje je nepremičnina, ki jo v naravi predstavlja starejša poslovna stavba s pripadajočim zemljiščem na naslovu Lokavec 5, 3272 Rimske Toplice. Objekt etažnosti K+P+2 je bil zgrajen leta 1942 in je dostopen po lokalnem asfaltnem cestišču, v zadnjem delu po makadamskem cestišču. Posest sestavljajo nepremičnine parc. št. 505/3 -dvorišče v izmeri 1473 m2 in poslovna stavba 150 m2, vpisani v z. k. vložku 137, k. o. 1041 - Lokavec. Na osnovi potrdila Občine Laško, št.: 35027/2007, z dne 4. 6.2007, je parcelna št. 505/3, k. o. Lokavec v cenitvenem poročilu vrednotena kot stavbno zemljišče.
Izhodiščna cena za nepremičnino	je
90.442,16 EUR in velja do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 30. 6. 2008. Objekt bo prodan z neposredno pogodbo najboljšemu ponudniku. Skladno z določili Uredbe je lahko ponujena cena za sklenitev neposredne pogodbe nižja za največ 25 % od objavljene cene nepremičnine oziroma najmanj 67.831,62 EUR. V postopku razpolaganja bo prodajalec z zainteresirano osebo ali osebami opravil pogajanja o ceni.
Zainteresirane ponudnike vabimo, da vključno do 30. junija 2008 posredujejo svojo ponudbo priporočeno po pošti, na naslov Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško. Ponudbo lahko oddajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev nepremičnine na območju Republike Slovenije po veljavnih predpisih. Ponudnik mora v svoji ponudbi predložiti naslednje podatke oziroma dokumente: O naziv kupca in njegov točen naslov,
O fizične osebe in samostojni podjetniki morajo predložiti naslednje podatke: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča, telefonsko številko, EMŠO, davčno številko, transakcijski račun in osebni dokument, samostojni podjetniki pa so dolžni predložiti še izpis iz registra Davčne uprave RS, star največ 30 dni, O pravne osebe pa morajo predložiti: naziv in sedež, telefonsko številko, davčno številko, matično številko, transakcijski račun, podpisnika pogodbe in izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni, ter dokazilo o plačanih davkih in prispevkih, staro največ 30 dni.
Dodatne informacije o pogojih in predmetu prodaje lahko interesenti pridobijo na tel.: 03 7338 700, 03 7338 712 ali e-naslovu: obcina@lasko.si oziroma stanka.jost@lasko.si. Po prehodnem dogovoru je mogoč tudi ogled nepremičnin, ki so predmet prodaje.
OBVESTILO ZA JAVNI RAZPIS
o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Laško v letu 2008
Obveščamo vas, da je Občina Laško 5. 4. 2008 izvedla prvo odpiranje vlog, ki so prispele na javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja občine Laško. Po prvem odpiranju so sredstva ostala še za naslednje ukrepe:
1.	Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (600,00 EUR)
2.	Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu (3.308,98 EUR)
3.	Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah (9.162,29 EUR)
Brezplačna razpisna dokumentacija je do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si) ali pa jo v tem roku zainteresirani lahko dvignejo v Glavni pisarni Občine Laško in v Uradu župana - referat za gospodarske zadeve, Mestna ulica 2, 3270 Laško, pri Dragici Levstik, tel. 03/7338-736, e-mail: dragica.levstik@lasko.si, vsak delovni dan v času od 8. do 11. ure in od 12. do 15. ure.
Naslednje odpiranje vlog bo strokovna komisija opravila:
V primeru neporabljenih sredstev bo opravljeno še četrto odpiranje vlog. Datum odpiranja bo objavljen naknadno na oglasni deski Občine Laško. Odpiranje vlog ne bo javno.
Dragica Levstik
6
Občinska uprava
Finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laškega
Delovna telesa občinskega sveta in javnega nepremičninskega sklada so v preteklosti že večkrat dala pobudo, da bi Občina Laško z dodeljevanjem finančnih spodbud pospeševala obnovo objektov v starem mestnem jedru. S tem namenom je bila v Proračunu Občine Laško 2008 oblikovana postavka 05513 TU - Ureditev fasad v starem mestnem jedru in zagotovljena sredstva 20.000,00 EUR. Glede na navedeno in ob upoštevanju dejstva, da podobne uspešne akcije spodbujanja obnov potekajo v več slovenskih mestih, so občinske strokovne službe pripravile pravilnik in besedilo javnega razpisa o dodeljevanju finančnih spodbud za ta namen.
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za obnovo fasad, ki so v lasti ali solasti fizičnih oseb v starem mestnem jedru Laškega. Priznani	stroški
investicije, ki ne vključujejo DDV-ja, so: postavitev fasadnega odra,	odstranitev
obstoječega dotrajanega ometa in zaščita oken, popravilo poškodovanega fasadnega ometa obrob in kitanje, oplesk fasade s
fasadno barvo in nabavo ter vgradnjo okenskih polic (skladno s kulturnovarstvenimi pogoji oziroma soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje), čiščenje in odvoz odpadkov na deponijo, ne zajemajo pa nabave in vgradnje sistema za toplotno izolacijo fasade, popravilo in namestitev odtočnih žlebov in podobno.
Območje obnov v letu 2008 vključuje objekte v starem mestnem jedru Laškega na naslovih: Aškerčev trg, Orožnov trg, Valvasorjev trg, Mestna ulica in Trubarjeva ulica do vključno hišne številke 31, brez hišnih številk 26, 28 in 30.
Na javni razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	so na območju obnov, zajetem v razpisu, lastniki večstanovanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov oziroma posameznih delov večstanovanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov (stanovanjskih enot) ali družinskih stanovanjskih hiš;
•	izpolnjeni morajo biti pravnoformalni pogoji (lastništvo, gradbeno dovoljenje oziroma lokacijska informacija);
•	dela morajo biti opravljena po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje (potrdilo o izvedenih obnovitvenih delih pri obnovi fasade s strani ZVKDS, OE Celje v skladu s soglasjem oziroma kulturnovarstvenimi pogoji);
•	obnovitvena dela pri obnovi fasade morajo biti že opravljena in izkazana s stroški obnovitve fasade (pogodba, računi s popisom del, potrdilo o plačilu) in
•	imajo zagotovljena sredstva za pokritje svojega deleža obnovitvenih del in poravnane vse finančne obveznosti do Občine Laško.
Vlogo na razpis lahko vloži tudi upravnik, ki upravlja stavbo v skladu s 1. odstavkom 48. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1; Ur. list RS, št. 69/2003 in 18/2004). V primeru, da je lastnikov več, pa hiša nima upravnika, je vlagatelj eden od lastnikov v soglasju z drugimi lastniki.
Merila za dodeljevanje v razpisu zagotovljenih sredstev so:
a.	Pomen objekta z vidika kulturne dediščine in arhitekturne vrednosti.
b.	Objekti, katerih fasade so nevarne za okolico in mimoidoče.
c.	Starost objekta.
d.	Namembnost objekta.
e.	Prenova fasade glede na lego stavbe.
f.	Prenova fasade glede na finančno zahtevnost obnove.
Vlagatelji oddajo oziroma pošljejo vlogo, ki vsebuje prijavni obrazec Vloga za dodelitev finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laškega, in obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila do vključno 30. 9. 2008.
Celotno besedilo javnega razpisa, vključno z brezplačno razpisno dokumentacijo, bo zainteresiranim občanom od dneva objave do izteka prijavnega roka dosegljivo na spletni strani Občine Laško (www.lasko.si), v Glavni pisarni Občine Laško in v Uradu župana - Referatu za gospodarske zadeve, Mestna ulica 2, 3270 Laško.
Dodatne informacije o razpisu lahko interesenti dobijo po telefonu 03 7338 700 ali 03 7338 712 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure oziroma na spletnem naslovu lasko@lasko.si oz. stanka.jost@lasko.si.
UPRAVNA ENOTA LAŠKO Gradnja nezahtevnih objektov
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO - 1B) je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 126/2007, uporabljati pa se je začel 15. aprila 2008. Temeljni cilji novele Zakona o graditvi objektov so poenostavitve, pospešitve in pocenitve določenih ravnanj in postopkov, ki jih ta zakon ureja ali na katere posredno vpliva. Spremenjeni zakon tako med drugim prinaša tudi nekaj novosti, ki so povezane s pridobitvijo gradbenega dovoljenja in bodo postopek njegove pridobitve poenostavile. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov je uvedel novo kategorijo vrst objektov glede na zahtevnost, in sicer nezahtevne objekte. Ti so sicer konstrukcijsko nezahtevni, vendar pa je zanje treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Postopek njegove pridobitve je poenostavljen, kar pomeni, da se gradbeno dovoljenje izda v skrajšanem postopku, v katerem je stranka samo investitor, ki vloži zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja na predpisanem obrazcu in brez posebnih stroškov za investitorja (brez kakršnekoli projektne dokumentacije). Za začetek uporabe nezahtevnega objekta pa pridobitev uporabnega dovoljenja ni potrebna. Razvrstitev objektov glede na njihovo zahtevnost je določena z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/2008). Z njo so določene vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov. Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.
Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost v 11. členu navaja vrste objektov, ki se pod določenimi pogoji štejejo za nezahtevne objekte. V to skupino sodijo objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, steklenjak, uta oz. senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, nepretočna greznica, pretočna greznica, utrjene dovozne poti), ograje, škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti (pločnik, kolesarska steza, postajališče, bazne postaje, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, pomožni objekti vodne infrastrukture, mala komunalna čistilna naprava), pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec, kmečka lopa, rastlinjak, silos, skedenj, senik, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, vodni zbiralnik, betonsko korito, poljska pot, gozdna cesta, grajena gozdna vlaka, obora za rejo divjadi), začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam (kiosk, pomol), spominska obeležja, objekt za oglaševanje (reklamni stolp ali pano), prijavnica in objekt za telekomunikacijsko opremo.
Za enostavni objekt, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, se šteje objekt, kadar je ta v uredbi izrecno določen kot enostavni objekt in ima investitor pravico graditi na predmetnem zemljišču, nameravana gradnja pa ni v nasprotju s prostorskimi akti, upoštevani pa so tudi vsi pogoji in zahteve za gradnjo enostavnega objekta. Uredba šteje naslednje objekte za enostavne objekte, in sicer objekte za lastne potrebe (13. člen), pomožne infrastrukturne objekte (14. člen), pomožne obrambne objekte (15. člen), pomožne kmetijsko-gozdarske objekte (16. člen), začasne objekte (17. člen) in vadbene objekte (18. člen), in sicer pod določenimi pogoji. Vse dodatne informacije so vam na voljo na Upravni enoti in portalu UE Laško (dostop do Uradnega lista v pisni in elektronski obliki).
Dragica Starc, vodja Oddelka za okolje in prostor
Občinska uprava
Aktualna problematika na področju zemeljskega plina
Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) je v sodelovanju z Občino Laško in Skupnostjo občin Slovenije organiziral seminar Aktualna problematika na področju zemeljskega plina, ki je bil 23. maja v Laškem. Seminarja, kjer so bile predstavljene možnosti plinifikacije v zgradbah, regulativni okviri na področju plinifikacije in ekonomski aspekti ogrevanja na zemeljski plin, se je udeležilo več kot 50 udeležencev.
Prisotne je pozdravil tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek. Na seminarju so predavali: mag. Urban Odar (Gospodarsko
interesno združenje za distribucijo zemeljskega plina) - Delovanje sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja zemeljskega plina po odprtju trga, Mojca Španring (Javna agencija RS za energijo) -Zakonodajni in regulativni okvirji na trgu z zemeljskim plinom, Aleš Šaver (Eco Consulting, d. o. o.) - Posledice odpiranja trga na ceno zemeljskega plina in Karlo Rogelja (Adriaplin, d. o. o.) - Pogledi in izkušnje podjetja Adriaplin, d. o. o., pri plinifikaciji pravnih subjektov v lokalnih skupnostih.
Kadar se odločamo o energentu za ogrevanje in pripravo tople vode, sledimo načelu o uporabi sistemov daljinskega ogrevanja, če ta seveda obstaja. Daljinski sistemi ogrevanja in priprave tople vode so danes še vedno med ekonomsko najbolj ugodnimi možnostmi, sistem daljinskega ogrevanja pa je med ekološko najčistejšimi tovrstnimi sistemi. Vendar pa se po odprtju trga zemeljskega plina pojavlja nemalo težav, s katerimi se srečujejo tako distributerji zemeljskega plina kot tudi potencialni odjemalci.
Posledica omenjenega odpiranja trga je seveda možnost, da uporabnik izbere dobavitelja plina (enako velja za dobavo električne energije), kar daje uporabnikom večjo možnost vpliva, kot so jo imeli do sedaj. Kljub omenjenemu pa to ne pomeni, da bodo lahko vplivali na izbiro dobavitelja, saj ponekod tehnična priključitev ni možna oz. je precej otežena. Razlog je tudi v ureditvi občinskih odlokov z veljavno zakonodajo in spremembi koncesijskih pogodb na strani lokalnih skupnosti. Leta 2004 je bila namreč sprejeta novela Energetskega zakona, ki na novo definira izbirno gospodarsko javno službo dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO), ki jo uvede lokalna skupnost.
Boštjan Krajnc in Martina Karničnik
Trasa tretje razvojne osi
Že vrsto let potekajo aktivnosti za določitev poteka trase 3. razvojne osi, ki bi povezovala severni del Slovenije z južnim delom, natančneje z Novim mestom. Pripravljenih je bilo že kar nekaj študij, ki so izkazovale primernost umestitve v prostor. Občina Laško si je najbolj prizadevala, da bodoča nova državna cesta ne bi zaobšla območje občine. Zadnjo študijo variant je pripravilo podjetje Razvojni center Planiranje, d. o. o. iz Celja in jo predstavilo županom 27. maja v Sevnici. Investitor in naročnik študije je bilo Ministrstvo za promet, Direkcija republike Slovenije za ceste. Odgovorni koordinator naročnika je bil DDC, Svetovanje inženiring, d. o. o., s strani Ministrstva za okolje in prostor pa mag. Helena
Šolar. Študija je bila izdana pod številko projekta 302-2-1/07 april 2008.
Iz »Študije variant s predlogom najustreznejše variante za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 in avtocesto A2« izhaja, da je najugodnejša trasa državne ceste G2 - H2 -I1.
Občinska uprava Laško zbira pripombe občanov glede predložene najustreznejše variante do 25. junija, kar bo podlaga za oblikovanje stališč in pogojev umestitve trase na območju občine Laško.
Luka Picej
8
Podeželje
STOJNICE Z DOBROTAMI
SPET PREPLAVILE GLAVNI TRG V CELJU
Podeželje v mestu je zdaj že tradicionalna prireditev, ki jo organizira Zavod Celeia Celje, izvedbo pa finančno omogoča Mestna občina Celje in letos tudi novoustanovljeno Društvo Raznolikost podeželja. Na njej so 4. in 5. junija na Glavnem trgu v Celju člani društva dajali v pokušino in prodajo domače dobrote.
Prvič je sodeloval tudi Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Celje. Vodili so skupine po »mestnem gozdu«, ki je posebnost ne le v slovenskem, ampak tudi v evropskem prostoru. Ob svoji 10-letnici delovanja so na stojnicah ponujali dobrote iz mleka člani Društva malih sirarjev Slovenije. Oba dneva je spremljal kulturni program, obarvan z ljudskim petjem in igranem. Najmlajše pa so tudi letos popeljali po mestu s pravo kočijo.
Prireditev nedvomno dobiva svoje mesto med prireditvami v knežjem mestu. Žal se meščani še vse premalo zavedajo kakovosti in prednosti pridelkov in izdelkov z okoliških kmetij, zato bomo v društvu, ki predstavlja Lokalno akcijsko skupino za razvoj podeželja
občin Celje, Laško, Štore in Vojnik, prek projektov v prihodnjih letih tudi osveščali in informirali potrošnike, popularizirali podeželje in pripravili zgibanke, s katerimi bomo vabili k ogledu etnološke dediščine, naravnih vrednot, kmetij, njihovih dejavnosti in še marsičesa.
Društvo združuje tako lokalne skupnosti kot društva in posameznike, ki želijo s svojimi idejami prispevati k razvoju podeželja in ohranjanju tradicionalnih vrednot podeželja. Društvo se je aprila prijavilo na razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izbor Lokalnih akcijskih skupin za izvajanje pristopa Leader. Pričakujemo, da bomo že v letošnjem letu lahko k sredstvom, ki jih za razvoj podeželja namenjajo lokalne skupnosti, dodali tudi evropska sredstva. Konec maja smo izdali tudi nov katalog ponudnikov pridelkov, izdelkov in storitev, ki smo mu dali novo podobo in naslov Ponudba našega podeželja. Dobite ga lahko na prireditvah, v TIC-ih, najdete ga tudi na spletnih straneh občin. Podeželje je bogata zakladnica dediščine. Pridite in jo odkrijte - na kmetijah in na različnih prireditvah čez celo leto. Naše podeželje pa prihaja v mesto ponovno v začetku oktobra.
Mojca Krivec
Šmohorske lipe smo izbrali za drevo leta 2008
Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije z območja Celja vsako leto ta praznik počastimo z izborom drevesa leta. S tem želimo širiti zavest o gozdu, drevesu in sobivanju prebivalcev planeta. Izbrano drevo nas v svojem okolju bogati s simbolnim, estetskim in ekološkim poslanstvom.
Za letošnji izbor smo izbrali tri lipe, posajene ob cerkvi sv. Mohorja na Šmohorju. Kdaj so drevesca vzklila, ni mogoče točno določiti, saj so v sredini votla. Iz cerkvenih rokopisov in skic smo ocenili, da sega začetek njihovega življenja v čas okrog leta 1700. Drevesa fizično pešajo, vendar nam s svojo skrivnostnostjo kažejo na izjemno moč življenja. Koliko velikih civilizacijskih dogodkov so preživela? Ob njih lažje dojamemo čas in minljivost in iščemo navdih za širjenje obzorij.
Lipa je drevo germanskih in slovanskih narodov, zato ima v teh deželah še vedno posebno čaščeno mesto med drevesi. Pa
vendar Slovenci z lahkoto spregledamo nemajhen greh Martina Krpana, ko je Dunajčanom sredi Dunaja posekal mogočno lipo. Mogoče je sedaj tisti trenutek, ki nas ob lipah na Šmohorju navdihuje, da nad človeka in nad žival ni treba iti s kijem in mesarico. Skrivnostnost teh dreves je ujeta v fotografskem objektivu in je prenešena na priložnostni plakat, ki ga lahko dobite na Zavodu za gozdove, Krajevni enoti Laško.
Dušan Debenak
Nepozabno srečanje
V soboto, 26. aprila, nas je veliko pogledovalo v nebo in se spraševalo, kaj naj damo v nahrbtnik za pohod iz
Šentruperta na Voluš pri Jurkloštru. To je bil namreč dan, ko smo se prvič srečali na pohodu in druženju skoraj vsi bratranci in sestrične z družinami, ki izhajamo iz Horjevičkega rodu. Kljub hladnemu in turobnemu jutru se nas je več kot 70 zbralo v Šentrupertu pred šolo, od koder smo okrog 9. ure odšli na pot. Zelo hitro smo se spoznali med sabo, otroci so se kar mimogrede pomešali, tako da so že po nekaj metrih hoje koraki in jezički tekli kot namazani. Na poti smo imeli kar štiri postanke, saj so nas gostoljubni domačini povabili, da se ustavimo in malo okrepčamo, za kar smo jim iskreno hvaležni. Tako je naša pot trajala kar dvakrat dlje kot običajno. Naše druženje se je nadaljevalo na Volušu, kjer smo si izdatno okrepili tako dušo kot telo, preizkusili pa smo se tudi v različnih družabnih igrah. Na Voluš je prišlo tudi nekaj sorodnikov, ki se niso mogli udeležiti pohoda, tako da se nas je zbralo več kot 100. Dan je kar prehitro minil, saj so ga ves dan napolnjevali petje, ples, prijeten klepet in razne igre. Tudi vreme nam je bilo zelo naklonjeno, tako da smo preživeli res čudovit dan.
Pohod smo organizirali v spomin na čase, ko še ni bilo cest in vozil, s katerimi bi se vozili iz kraja v kraj, naše družinske vezi pa so bile tako močne, da smo se otroci srečevali skoraj vsako nedeljo. V času naše mladosti ni bil ovira niti sneg, ki nam je pogosto dodatno podaljšal pot, ki je
običajno trajala dve uri v eno smer. Vsi močno upamo in si želimo, da bi pohod še kdaj ponovili in da se ne bi zarasle stezice, ki so včasih bile.
Magda Stopinšek
Sveti krst malo drugače
Skozi koprenaste oblake je posijalo sonce v prvi majski dan. Za našo družino je bil to poseben dan. Ne le zaradi praznika dela, temveč zaradi našega malega Ožbeja, ki je tega dne prejel dar svetega krsta. S sorodniki smo se zbrali na Selah pod Lisco, se malo okrepčali, nato pa jo mahnili peš proti cerkvi sv. Lovrenca. Med potjo smo si imeli veliko povedati in si seveda tudi kakšno zapeli. Pot	med
mladim bukovjem, petjem ptic in v varnem naročju starejšega bratranca je Ožbeja zazibala v sladek sen. Kot bi trenil, bili na Udeležili svete
smo cilju. smo
se
maše, ki jo je
obogatil še pevski zbor, sledil pa je krst na prostem med lepo cvetočim encijanom. Ožbej pa ni bil poškropljen le s sveto vodo, temveč tudi z božjim darilom z neba - dežnimi kapljami. K sreči je deževalo le kratek čas, saj je bila pred nami še pot domov.
Naš »mali svetnik« je med vračanjem spet sladko zaspal, mi pa smo polni lepih občutkov, z neko dodano energijo in dobro voljo zaključili dan s prijetnim piknikom pri nas doma.
Hermina, Gašper, Nina, Blaž in Ožbej Palčnik
9
Iz krajevne skupnosti
KS SEDRAZ SE PREDSTAVI
Majhni, a zelo aktivni
% t •
Krajevna skupnost Sedraž ima približno 750 prebivalcev. Vanjo so vključeni zaselki Belovo, Brezno, Govce, Klenovo, Sedraž, Trnov Hrib in Trnovo. Kraj je še vedno precej povezan z rudarjenjem, ki je močno zaznamovalo njegovo zgodovino, predvsem vas Govce, ki se je zaradi odkopavanja premoga pod njo pogreznila. Na obrobju nekdanje vasice je sedaj le lovski dom LD Rečica, vrh Govškega brda na 811 metrih pa letno obišče približno 3500 obiskovalcev. V Sedražu jim skoraj vsak dan lase "kuštra" zahodni veter, ker "na Marnem ne zapirajo vrat," pravijo krajani.
Kljub majhnosti imajo v Krajevni skupnosti Sedraž razvejano društveno življenje: Prostovoljno gasilsko društvo Sedraž, Društvo upokojencev Sedraž, Krajevni odbor Rdečega križa Sedraž, Strelsko društvo Sedraž, Kulturno društvo Sedraž in Športno društvo Sedraž. Predsednik Krajevne skupnosti je Jožef Lapornik, v svetu pa so še Bogomil Padežnik, Ivan Klopčič, Zvonko Gračner, Martin Tramšek in Marko Peklar. Krajevna organizacija Rdečega križa Sedraž ima 304 člane, med njimi je kar 47 aktivnih krvodajalcev, kar je 6,25 % prebivalstva, s čimer se dvigajo nad slovensko povprečje (4,9 %). Zapisi o delovanju krajevnega odbora obstajajo že od leta 1946, prvič pa je bil registriran 23. aprila 1948 in letos praznuje svojo 60-letnico. Na začetku so organizirali predvsem tečaje prve pomoči, danes pa pripravljajo tradicionalna srečanja starejših, pomagajo otrokom, da se lahko udeležijo izletov, podpirajo akcijo za čiste zobe, ki teče v okviru ZD Laško, in delijo FIHO pakete. V odboru, ki mu predseduje Damjan Knez, je 13 aktivistov. Ponosni so tudi na svoj podmladek, ki deluje v okviru krožka Rdečega križa pod vodstvom	Vesne
Stopinšek.
Športno društvo Sedraž,
ki mu predseduje Martin Tramšek, je eno
najmlajših društev v kraju, saj je bilo ustanovljeno leta 1996. Število članov se giblje med 50 in 60, najbolj pa so aktivni upokojenci. Igrajo predvsem igre z žogo in namizni tenis: poleti na igrišču pri osnovni šoli, pozimi pa v šolski telovadnici. Na Breznem imajo travnato igrišče, letos pa so tam postavili tudi rusko kegljišče, ki je namenjeno
predvsem starejšim članom. Želijo pa si, da bi se člani tam družili večkrat. Pred leti so nastopali v občinski malonogometni ligi in v namiznoteniški ligi mest ob Savinji in Savi, kjer pa letos zaradi poškodb nimajo predstavnikov. V Sedražu deluje tudi strelsko društvo, kjer sta se prvih veščin naučili Maja Vengust in Urška Belaj, zdaj članici Strelskega društva Dušana Poženela Rečica, ki sta tudi članici državne reprezentance. Predsednik Strelskega društva Sedraž je Andrej Pušnik. Po članstvu največje - več kot 400 članov imajo - je Prostovoljno gasilsko društvo Sedraž, ustanovljeno leta 1932. Predseduje mu Zvonko Gračner, ki je v gasilskih vrstah že več kot 30 let. Gasilci sodelujejo z vsemi društvi in pri vseh aktivnostih v krajevni skupnosti, vsako drugo leto pa pripravijo tudi veselico. Na občinskih tekmovanjih nastopajo z najmanj šestimi ali sedmimi desetinami, ekipi članov B in mladink so lani na občinskem tekmovanju dosegli prvo mesto in se udeležili tudi regijskega tekmovanja. Operativnih gasilcev, ki prvi priskočijo na pomoč ob požarih in drugih nesrečah, je 34.
Društvo upokojencev obstaja od leta 1949. Predsednik društva je Branimir Pavčnik, tudi predsednik Zveze društev upokojencev občine Laško. Društvo ima okrog 170 članov. Sodelujejo s krajevno skupnostjo in vsemi društvi v kraju, pripravljajo srečanje starejših krajanov, še dejavnih in upokojenih rudarjev ob sv. Barbari 4. decembra, obiskujejo sokrajane, ki živijo v domovih za starejše, obdarujejo starejše od 80 let in podarjajo pakete pozornosti. Okrog 15 upokojencev se redno, enkrat tedensko, rekreira na šolskem igrišču ali v telovadnici. Vsak september sodelujejo tudi na tednu
upokojencev in invalidov občine Laško. V Kulturnem društvu Sedraž, katerega predsednik je Jožef Lapornik, sta moški pevski zbor, ki ima 16 pevcev in za katerim je že 25 let prepevanja, in otroška folklorna skupina, v kateri je 17 plesalcev, deluje pa
pod mentorstvom Vesne Stopinšek. Skupaj z drugimi društvi in šolo pripravljajo prireditev ob materinskem dnevu, srečanje pevcev pod lipo, ki bo letos že enajstič, srečanje starejših in rudarjev ter novoletni bazar. Pevci se vsako leto udeležijo medobčinske revije in pripravijo samostojni koncert, ki je hkrati srečanje vseh krajanov, na njem pa se pogostijo s kruhom in pecivom, ki ga spečejo sokrajanke.
Osnovno šolo v Sedražu, kjer je pet razredov, obiskuje 28 učencev. Število otrok v krajevni skupnosti narašča, saj imajo letos v vrtcu kar dve skupini, v katerih je 12 oziroma 14 otrok.
V krajevni skupnosti so v zadnjih petih letih asfaltirali več kot dva kilometra javnih poti, v zaselkih Trnovo in Klenovo so dobili vodovod, pred tremi leti pa so začeli tudi s projekti za ureditev javne razsvetljave. Načrtujejo še posodobitev ceste od glavne ceste Rimske Toplice-Hrastnik do zaselka Klenovo. Krajevna skupnost si tudi prizadeva, da bi rešila nekatere težave, ki jih imajo krajani Breznega zaradi regijske deponije Ična.
Jasmina Štorman
Nekoč je bila vasica Govce
Majhno vasico zahodno od Laškega, ki je štela sedem kmetij in cerkev sv. Magdalene, omenjajo ustni in pisni viri že leta 1529, ko naj bi se v cerkvico zatekli vaščani pred napadom oddelka turške vojske.
Vas Govce je ležala ob vznožju Govškega brda na nadmorski višini 560 m. Zanjo je bila značilna gručasta razporeditev kmetij, ki so jih obdajale obdelovalne površine na terasah. Vaščani so se preživljali s kmetijstvom. Na južni strani so imeli na pobočjih Trnovega hriba do potoka Breznica obširne vinograde z žlahtno trto, ki je zaradi ugodnih lapornatih tal dobro uspevala. Ko je trtno uš zaneslo tudi v naše kraje, so prebivalci Govc vinograde počasi opustili in se pričeli ukvarjati s sadjarstvom. Do leta 1960 se je na področju Govškega brda paslo veliko drobnice. Svoj zaslužek pa so kmetje povečali še z žganjem apna. Posebnost prebivalcev je bila velika složnost, saj jih je povezovala potreba po medsebojni pomoči pri obdelovanju zemlje. Usoda vasice je močno povezana s premogom, čeprav se Govčani z rudarjenjem nikoli niso ukvarjali. V okolici
Iz krajevne skupnosti
govške planote so velike zaloge kvalitetnega rjavega premoga, ki so ga v dnevnih kopih izkoriščali že v začetku preteklega stoletja. Ker se premog tu pojavlja prav na površju, so kmetje pri oranju nanj večkrat naleteli, vendar ga za ogrevanje svojih domov niso uporabljali. Prebivalce Govc je iz njihovega "malega raja" pregnalo drsenje in pogrezanje tal zaradi odkopavanja premogovega "varnostnega stebra" južno od vasi. Vse kmetije v vasi z mežnarijo in cerkvijo vred je leta 1963 odkupil Rudnik Laško. Prebivalci so se v naslednjih dveh letih izselili v različne okoliške kraje. Vrednote iz cerkve sv. Magdalene so deponirali v Celje in okolico. Ostali so le zidovi nekdanje živahne vasice, ki so se počasi pogrezali v tla. Težko je opisati travme, ki so jih doživljali domačini, ko so zapuščali svoja ognjišča in zemljo, ki so jo stoletja
obdelovali njihovi predniki, sami pa so vanjo vložili toliko truda in znoja. Področje, kjer je stala vas, se je posedlo za deset do dvajset metrov. Območje pogrezanja je bilo leta 1992 zravnano, z ostanki ruševin pa so zapolnili bližnji Liša jašek. Danes skoraj ni mogoče več ugotoviti, da je tu nekoč bila vas. Le po nekaj z grmovjem zaraščenih ruševinah in sledovih opuščenih rudarskih objektov lahko slutimo, kako polna življenja je bila govška planota.
Govce so vedno bile vabljiva in zanimiva izletniška točka. Danes je možen dostop z avtomobilom ali peš iz Laškega preko Šmihela in Kuretnega, iz Rimskih Toplic preko Sedraža, iz Rečice in Gornjega Breznega. Na Govce vodi geološka učna pot, ob kateri je razložena geološka zgradba okolice Laškega.
Tomaž Majcen
Prireditev ob 60. obletnici delovanja Krajevne organizacije RK Sedraž
Krajevna organizacija RK Sedraž letos praznuje 60. obletnico delovanja. Zanjo je to velik in častitljiv jubilej, zato se je porodila ideja, da bi ob tej priložnosti razvili nov prapor. Proslava je bila v nedeljo, 1. junija, v telovadnici PŠ Sedraž, kjer se je zbralo okoli 100 obiskovalcev. Ob bogatem kulturnem programu, ki so ga pripravili otroci vrtca in šole Sedraž ter pevci MPZ Sedraž, so se člani KORK Sedraž s predsednikom Damjanom Knezom na čelu najbolj zaslužnim članom, nekdanjim in zdajšnjim aktivistom zahvalili za dolgoletno požrtvovalno delo, trud in čas, ki so ga vložili vanjo, ter jim podelili
priznanja. Na prireditev so povabili tudi vse krvodajalce v KS Sedraž in se jim prav tako zahvalili z drobno pozornostjo. Osrednji dogodek je bilo slavnostno razvitje prapora KORK Sedraž, ki sta ga razvila predsednik KORK Sedraž Damj'an Knez in podžupan Občine Laško Jože Senica, ki je ob tej priložnosti čestital vsem članom KORK Sedraž in se jim zahvalil za vložen trud in humano delo. Prapor je lep in bogat, pa tudi nekoliko večji od prejšnjega. V sebi nosi bogato sporočilo in je obdan s simboli. Na prvi strani ga krasi znak Rdečega križa, najbolj prepoznaven simbol humanosti in pomoči na svetu ter ime organizacije, na drugi strani pa je z nitmi v elipso vtkan stisk roke, ki pomeni znamenje prijateljstva, ljubezni, spoštovanja, pomoči v stiski, sožitja in dobrote. Nad tem motivom je še kapljica krvi, ki predstavlja eno največjih in najbolj neposrednih oblik pomoči. Podobno se omenjena simbolika prenaša še v konico prapora na vrhu, ki ima prav tako obliko kapljice. Letnici na obeh straneh sta 1948, uradni začetek delovanja organizacije, in 2008, obletnica, ki se navezuje na ponovno razvitje. Na prapor je pripetih 13 spominskih trakov in 190 žebljičkov. Zaupali so ga praporščaku Juretu Košiču, ki je opravil slavnostno zaprisego. Kljub razvitju novega prapora so v KORK Sedraž poudarili, da bodo še naprej ponosni na svoj prvi prapor, ki je bil razvit že 5. julija 1964, in ga bodo skrbno shranili v arhiv in hranili v spominu. Poudarili so še, da se bodo še naprej trudili in se držali točk zastavljenega programa.
Ob sklenitvi prireditve se je predsednik KORK Sedraž Damjan Knez zahvalil vsem donatorjem, darovalcem za spominske trakove in žebljičke, aktivistom, podmladku RK, krvodajalcem in vsem ostalim, ki z dobrimi, drobnimi ali velikimi deli tako ali drugače pomagajo pomoči potrebnim v kraju in zunaj njega. Izrekel je tudi željo, da bi bilo tako tudi v prihodnje. Da se prijetno popoldansko druženje še ni zaključilo, so poskrbeli gasilci PGD Sedraž, ki so ob zvokih ansambla Rimljani poskrbeli za hrano, pijačo in dobro voljo še do poznih večernih ur.
V KORK Sedraž so ob tej priložnosti izdali zloženko, ki opisuje bogato zgodovino KO in njihovo delovanje ter program KORK Sedraž v tem času. V njej so se zahvalili najbolj zaslužnim za visok jubilej in obstoj KORK Sedraž. Poslana je bila vsem krajanom KS Sedraž in v Knjižnico Laško. Oblikovala jo je ga. Stanka Nemec s pomočjo zdajšnjih aktivistov KORK Sedraž.
Maja Lapornik
Koncert MoPZ Sedraž uspel
Pevci MoPZ Sedraž so s svojimi gosti otroško folklorno skupino kD Sedraž, Petrovimi tamburaši iz Šempetra, odraslo folklorno skupino KD Svoboda Trbovlje in citrarjem Petrom Napretom na jubilejnem koncertu ob svoji 25-letnici 26. aprila navdušili polno dvorano obiskovalcev. V telovadnici podružnične osnovne šole v Sedražu se je zbralo več kot 150 poslušalcev.
V dvournem programu so pevci MoPZ Sedraž pod vodstvom prof. Mateje Škorja predstavili pregled svojih pesmi, ki so jih prepevali v 25 letih. Koncert, ki so ga razdelili v štiri sklope in povezali s svojimi gosti, je z veznim tekstom povezovala Jožica Škorja, otvorila pa ga je otroška folklorna skupina KD Sedraž. V prvem sklopu so se predstavili s slovenskimi ljudskimi pesmimi in ga zaključili s Kramolcovo Tam, kjer teče bistra Zilja, ki so jo zapeli ob spremljavi Petra Napreta na citrah, ki se je v nadaljevanju predstavil z
interpetacijo Ježkovih pesmi. V drugem sklopu so se pevci predstavili z ruskimi in luksemburškimi narodnimi pesmimi, zaključili pa s slovensko narodno Ta družba naj živi ob plesu folklorne skupine KD Svoboda Trbovlje, ki je v nadaljevanju predstavila splet slovenskih ljudskih plesov. V tretjem sklopu so pevci zapeli pesmi slovenskih avtorjev in ga zaključili z venčkom slovenskih narodnih ob spremljavi Petrovih tamburašev iz Šempetra. Po več kot tridesetih letih so se v Sedražu ponovno slišali tamburaši. Zaključek koncerta se je pričel z Rudarsko pesmijo Jakoba Ježa in zaključil s skupno pesmijo vseh nastopajočih Slovenija, od kod lepote tvoje. Med koncertom je g. Medved podelil Galusova priznanja tistim pevcem, ki so dosegli zahtevane pogoje. Na koncu koncerta, ki ga zaradi aplavza poslušalcev kar ni hotelo biti konec, so se pevci zahvalili vsem, ki so jim v dosedanjih 25 letih pomagali, še posebej vsem dosedanjim pevovodjem in še posebej prof. Mateji Škorja, ki jih ponovno vodi zadnji dve sezoni. Vse obiskovalce so povabili na že 11. srečanje na predvečer dneva državnosti, 24. junija, ob 20. uri, pri lipi ob farni cerkvi, ki so jo skupaj s krajani posadili 24. aprila 1991.
Jožef Lapornik
Popravek
V aprilski številki smo napačno zapisali, da je predsednica KD Rimljan Brigita Pavčnik. Predsednik KD Rimljan je Daniel Pavčnik, Brigita Pavčnik pa je tajnica društva in vodja literarno-recitacijske skupine. Vsem prizadetim se za napako opravičujemo.
Uredništvo Laškega biltena
11
11. redna seja Občinskega sveta Laško
Občinski svet Občine Laško je zasedal 4. junija v Zdravilišču Laško.
Svetniki so sprejeli letna poslovna poročila za leto 2007 javnih zavodov Zdravstvenega doma Laško, Policijske postaje Laško, Knjižnice Laško, Javnega sklada za kulturne dejavnosti Laško in STIKA - Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško, v katerih so poročali o svojem finančnem poslovanju in delu, ki so ga opravili skozi leto. Obravnavali in potrdili so tudi poročilo o delu uredniškega odbora Laškega biltena za leto 2007, v katerem je ugotovljen velik odziv povabljenih k sodelovanju in pozitivna bilanca stanja, prav tako pa so obravnavali in se seznanili s Poročilom o izvajanju koncesijske pogodbe za izvajanje lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina za leto 2007.
Sprejet je bil nov Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, ki ureja postopek sprejemanja otrok v vrtec, sestavo in način dela komisije za sprejem otrok ter kriterije za sprejem otrok v primeru, ko je prijavljenih več otrok, kot je v vrtcu oziroma posamezni enoti prostih mest. Svetniki so obravnavali in sprejeli tudi Odlok o območjih predkupne pravice Občine Laško, s katerim so določili območja, na katerih ima Občina Laško predkupno pravico zaradi zaščite širšega javnega interesa. Prav tako so svetniki sprejeli Odlok o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja lokalnega pomena, ki črpa svojo podlago v Zakonu o varstvu okolja. Sprejet je bil tudi Pravilnik o dodeljevanju finančnih spodbud za obnovo objektov v starem mestnem jedru Laško, po katerem so upravičenci fizične osebe s stalnim prebivališčem na območju starega mestnega jedra Laškega.
Svetniki so sprejeli tudi Sklep o včlanitvi Občine Laško v Združenje občin Slovenije, ki zastopa interese slovenskih občin na državni in mednarodni ravni, organizira strokovne posvete, seminarje in delavnice, svetuje občinam, izdaja strokovna gradiva, nudi strokovna znanja s področja lokalne samouprave in gospodarskih javnih služb. Imenovani so bili predstavniki ustanovitelja in zainteresirane javnosti v svet JZ Knjižnice Laško. Kot predstavnici ustanovitelja sta bili imenovani Bojana Kustura in Alenka Hren, kot predstavnika uporabnikov pa Roman Tušek in Pavel Teršek.
V zvezi s prireditvijo Pivo in cvetje sta bila sprejeta dva sklepa, in sicer Sklep o podaljšanju dovoljenja za uporabo zvočnih naprav, ki predvideva podaljšanje uporabe zvočnih naprav za eno uro, in Sklep o določitvi opravljanja gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata, ki dovoljuje opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata.
Posnetke sej si lahko ogledate na TV Krpan in Kanalu 5, posnetki z gradivom pa so dostopni tudi na spletni strani Občine Laško www.lasko.si.
Maja Bukovec
SVETNIŠKIH SKUPIN ANKETA
Svetnike smo povprašali, kako bi ocenili slovensko predsedovanje EU.
Mojca Krivec, SLS:
Težko ocenim naše predsedovanje. Gotovo smo kot mlada in majhna država dali od sebe, kolikor zmoremo. V tem času se je "zgodila" osamosvojitev Kosova, kjer pa smo pri priznanju odreagirali bolj počasi, kar je lahko razumljivo le zaradi bojazni pri odnosih s Srbijo, sicer pa ne. Drugače pa nimam občutka, da smo vsebinsko kaj bistvenega pripomogli k izvajanju skupne politike EU.
f'
Matej Špec, Mlada moč občine Laško:
Predsedovanje Slovenije Evropski uniji ocenjujem kot zelo uspešno, še posebno je tu treba pohvaliti organizacijski odbor, kateremu je uspelo organizirati precejšnje število vrhunskih srečanj med funkcionarji Evropske unije in tudi med samimi državniki tako držav članic EU kot držav, ki niso njene članice. Poleg tega mislim tudi, da je Slovenija med predsedovanjem dobro opravila tudi z vsemi prednostnimi nalogami, ki si jih je zastavila kot predsedujoča na samem
začetku mandata. Tu bi še posebej izpostavil problematiko reševanja energetskega in podnebnega vprašanja, saj, kot opažamo v zadnjem času v primeru orkana v Mjanmaru in poplav na Kitajskem, se posledice spreminjanja podnebja kažejo s čedalje večjimi naravnimi katastrofami. Čeprav je to globalno vprašanje, je prav, da se s tem vprašanjem ukvarja čim več ljudi poleg znanstvenikov.
Danijel Dobršek,
DeSUS: Sem eden od tistih državljanov republike Slovenije, ki mi je v ponos in veliko čast, da lahko naša država kot ena od mlajših članic EU že predseduje	tej
skupnosti. Po moji oceni to vlogo opravljamo zelo uspešno. S predsedovanjem postajamo v svetovni javnosti še bolj prepoznavni in enakovreden partner pri krojenju politike EU. Kljub temu pa menim, da to predsedovanje ni v najbolj idealnem trenutku, ko naša sosednja država Hrvaška vodi pristopna pogajanja za članstvo, s katero še naša država nima razrešenih cele kopice problemov. Na drugi strani imamo osamosvojitev Kosova, kjer tudi naša država še nima razrešenih vseh pravic in dolžnosti iz takratne skupne države SFRJ. Ko pa vse to pogledam skozi stroške, menim, da naša država še ni bila finančno "dozorela" za prevzem tako odgovorne funkcije. Že sama postavka v državnem proračunu je vrtoglavo visoka, kakšen pa bo dejanski strošek, ki se bo vračal zelo
zelo počasi, na dolgi rok, pa še danes o njem nikakor ne moremo govoriti. Ta denar bi nam v slovenskem prostoru prišel še kako prav za reševanje statusa najnižjega sloja, v katerega je padla več kot tretjina Slovencev. Ker izhajam iz populacije državljanov v tretjem življenjskem obdobju, pa bom to postavko državnega proračuna primerjal z možnostjo izgradnje najmanj 17 domov za starejše, ki jih v Sloveniji potrebujemo za reševanje v človeško stisko pahnjenih in ne po svoji krivdi obubožanih ljudi. Pa še marsikaj bi se lahko rešilo za tiste Slovenke in Slovence iz dna socialne lestvice. Ta promocija Slovenije ima, po moji oceni, previsoko ceno.
Roman Tušek, N.Si:
Predsedovanje pomeni za Slovenijo kot eno od najmlajših članic EU veliko priznanje in hkrati izziv ter priložnost za njeno promocijo. Slovenija je v svoji kratki zgodovini že opravljala zahtevne funkcije,	od
predsedovanja OVSE do članstva v Varnostnem svetu Združenih narodov, nobena od teh funkcij pa ni bila tako zahtevna kot predsedovanje Evropski uniji. Na predsedovanje se je država intenzivno pripravljala zadnja tri leta. Program predsedovanja je naša država zasnovala skupaj s svojima predhodnicama, to je z Nemčijo in Portugalsko. Med prednostnimi nalogami slovenskega predsedstva so prihodnost Evrope -pravočasna uveljavitev Lizbonske pogodbe, uspešen zagon novega ciklusa
Evropska unija
lizbonske strategije, korak naprej v reševanju energetsko podnebnih vprašanj, Zahodni Balkan in spodbujanje dialoga med različnimi kulturami, prepričanji in izročili v okviru evropskega leta medkulturnega dialoga. Dosedanje slovensko predsedovanje ocenjujem kot pozitivno. Izpostavil bi slovenska prizadevanja za začetek pogajanj o novem strateškem partnerstvu med EU-jem in Rusijo in prizadevanja za krepitve medkulturnega dialoga, predvsem v okviru Evrosredozemskega partnerstva. Dosedanje predsedovanje Slovenije je bilo
ocenjeno kot dobro tudi s strani predsednika evropskega parlamenta. Pohvaljeni so bili tudi nekateri ministri, med drugimi tudi dr. Andrej Bajuk, ki vodi Svet za ekonomske in finančne zadeve (ECOFIN). Več bi lahko Slovenija naredila v okviru reševanja energetsko podnebnih vprašanj, najverjetneje pa tudi ni izkoristila vseh možnosti za promocijo.
Marjan Salobir, LDS: Kljub temu, da je naša mlada država v najstniških letih in da Slovenci nikoli prej nismo imeli svoje države, ocenjujem, da Slovenija
predseduje Evropski uniji dobro. Bilo je nekaj spodrsljajev, kot recimo preuranjeno priznanje države Kosovo, vključevanje naših vojakov v vojaške misije po svetu itd., kar pa ni in ne bo bistveno vplivalo na dobro oceno predsedovanja. Vsekakor bo to tudi zelo dobra popotnica k še boljši prepoznavnosti Slovenije v svetu.
eu2008.si se zaključuje. Evropa gre naprej
V času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije so se v Sloveniji kot prvi od novih držav članic EU, ki ji je bila dodeljena naloga voditi Svet EU za obdobje šestih mesecev, srečevali ministri z vseh področij: od ministrov za delo, družino in socialne zadeve do ministrov za šport, ministrov za visoko šolstvo, znanost in raziskave, ministrov za pravosodje kot tudi ministrov za zunanje zadeve in obrambo. Zadnje takšno neformalno zasedanje je bilo srečanje ministrov za kmetijstvo 27 držav članic Evropske unije, ki je pred kratkim potekalo v Mariboru.
Zaradi	številnih
dogodkov v času predsedovanja je bil promet, predvsem v Ljubljani in na letališču Jožeta Pučnika, precej povečan. Občasne zapore so bile na Celovški cesti, v času zasedanja ministrov za zunanje zadeve pa smo lahko opazili številne varnostnike, ki so „stražili" pred hotelom Union. Kljub tem majhnim nevšečnostim je predsedovanje Slovenije v očeh tako slovenskih kot tudi vseh drugih državljanov EU pustilo dober vtis, globok pečat in nedvomno spodbudilo nov val evrooptimizma.
Moje osebno doživljanje slovenskega predsedovanja Svetu EU je bilo doživljanje dogodkov skozi oči študentke evropskih študij in oficirke za zvezo. Kot oficirka za zvezo Sekretariata za predsedovanje Slovenije EU sem imela odlično priložnost, da svoje teoretično znanje preizkusim v praksi. V času predsedovanja so črke iz teoretičnih knjig in vrstice iz zapiskov predavanj na Fakulteti za družbene vede postale resničnost. Delo oficirjev za zvezo je bilo nadvse zanimivo, saj je bila naša naloga spremljati tuje delegacije, ki so prihajale na zasedanja v Slovenijo, od njihovega prihoda v državo pa vse do njihovega odhoda. Bili smo zadolženi za organizacijo logističnih podrobnosti, bili smo „trdi disk", ki je poznal vse podrobnosti v zvezi z dogodkom, bili smo vodiči po posestvu Brdo in občasno tudi po Ljubljani in bili smo živa enciklopedija značilnosti naše majhne, a zelo uspešne države.
Osebno sem bila zadolžena za spremljanje delegacij, ki so prihajale iz Velike vojvodine
Luksemburg, državice, ki leži južno od Belgije in šteje komaj pol milijona prebivalcev. Kljub majhnosti je Luksemburg najbogatejša država članica EU in ena najbolj vplivnih držav, ko gre za sprejemanje odločitev. Od članov luksemburških delegacij sem dobila precej praktičnih nasvetov ter spodbud, na primer to, da lahko še tako majhna država radikalno vpliva na odločitve, sprejete v Svetu EU in drugih organih Evropske unije. Iz lastnih izkušenj so mi povedali, da je majhnost države velikokrat prej prednost kot slabost in da smo Slovenci zelo dobro organizirani in vemo, kaj zmoremo.
Delegacije so name nedvomno naredile zelo pozitiven vtis, vključno z vsemi ministri in guvernerjem Centralne banke Luksemburg, ki se je udeležil neformalnega srečanja ECOFIN (srečanje ministrov za gospodarstvo in finance). Od nekaterih delegacij sem dobila manjša simbolna darilca ali bila povabljena z njimi na klepet. Zanimali so jih zgodovina Slovenije, aktualni politični dogodki v Sloveniji, naš pogled na Evropsko unijo, na naše predsedovanje in našo skupno valuto evro. Vse delegacije so bile pozitivno presenečene nad odlično organizacijo dogodkov v Sloveniji ter logistiko, ki je delovala popolno. Presenečeni so bili tudi nad prečudovito slovensko pokrajino in urejenostjo naše države. Skratka, predstavniki Luksemburga, ene najuspešnejših in najbolj urejenih držav v Evropi, Slovenije kar niso mogli prehvaliti. To je seveda jasen dokaz, da se je Slovenija v prvi polovici letošnjega leta zelo dobro odrezala. Dogodki so potekali gladko, organizacija je bila na višku in tudi nad vsebino pogovorov in vodenjem diskusij s strani slovenskih ministrov tuje delegacije niso imele pripomb. Tudi po mojem mnenju je Slovenija s tako uspešno izvedbo predsedovanja Svetu EU naredila velik korak naprej k svoji mednarodni politični, gospodarski in kulturni prepoznavnosti tako v Evropi kot tudi v svetu.
Poleg opisanega dela oficirke za zvezo pa je bil čas predsedovanja tudi odlična priložnost za spoznavanje slovenskih in tujih kolegov, ki so se odločili, da v času predsedovanja siceršnje vsakodnevne obveznosti zamenjajo za pridobivanje
novih izkušenj in znanj s sodelovanjem pri organizaciji in izvedbi slovenskega predsedovanja Svetu EU. Veseli me, da smo se oficirji za zvezo, študentje politoloških, pravnih ali ekonomskih študijskih programov, zelo dobro ujeli in sodelovali. Med nami so se stkale tudi prijateljske vezi in prepričana sem, da bomo ostali v stikih ter v prihodnjih evropskih in slovenskih projektih še kdaj nastopili skupaj.
Na koncu naj omenim še nepogrešljivo izkušnjo, ki mi jo je omogočilo prav predsedovanje Slovenije Svetu EU. Med svojim delom sem namreč lahko izpopolnila svoje znanje organizacijskih veščin, naučila sem se uradnega komuniciranja in v realnosti (iz posebne sobe, imenovane Salle d'écoute, ki je v kongresnem centru na Brdu namenjena zunanjim poslušalcem zasedanj) spremljala zasedanja ministrov iz vseh 27 držav članic EU. Spremljanje tujih delegacij pa je bila seveda tudi enkratna priložnost za izpopolnjevanje znanja tako angleškega in francoskega kot tudi španskega jezika. Ob izteku šestih mesecev slovenskega predsedovanja Svetu EU menim, da je bilo predsedovanje uspešno tako na nacionalni kot tudi na lokalni ravni in na ravni vsakega posameznika, udeleženega v omenjeni proces.
Evropska unija je na pragu sprejema nove pogodbe, ki predstavlja mejnik v njenem institucionalnem in ideološkem razvoju. Ko bo vseh 27 držav članic Lizbonsko pogodbo ratificiralo in bo ta stopila v veljavo, se bo prenovljena Evropska unija postavila na trdnejše noge. V mednarodno skupnost bo vstopila bolj organizirana, močnejša in enotnejša. Ker pri oblikovanju Evropske unije sodelujejo vse države članice, ima pri tem izjemnem dosežku v evropski zgodovini zaslugo prav vsaka od njih. Tudi Slovenija.
Špela Majcen, študentka evropskih študij na FDV in oficirka za zvezo
13
Intervju
Pogovor z Milkom Skobernetom
Za dostojne plače gre
Milko Škoberne je okrožni sodnik svetnik, vodja kazenskega oddelka na Okrožnem sodišču v Celju, dolgoletni predsednik okrajne volilne komisije in obcinske volilne komisije, predsednik upravnega odbora Košarkarskega kluba Zlatorog in član Konjeniškega kluba Laško. Na vprašanja o novem kazenskem zakoniku, projektu Lukenda, sodniški plači in še čem je odgovarjal še pred sodniško stavko, napovedano od 9. do 11. junija.
Kaj menite o novem kazenskem zakoniku, ki naj bi stopil v veljavo 1. novembra letos?
Kazenski zakonik je, poleg drugih temeljnih zakonov, eno osnovnih pomagal za delovanje pravne države. V njem so določena kazniva dejanja in kazni zanje. Kazni so odmena, ki jo v imenu oškodovanca krivemu storitve kaznivega dejanja prisodi država oziroma v njenem imenu sodišče. Vse civilizacije so se s tem sistemom vedno poskušale izogniti medsebojnim obračunom in jemanju pravice v svoje roke. Čeprav naš pravni sistem temelji na rimskem pravu, je tudi res, da morajo posamezna določila slediti duhu časa. Zato se na videz zdi, da z željo po novem Kazenskem zakoniku ni prav nič narobe. Treba pa je vedeti, da je bilo slovensko kazensko pravo do danes v velikem delu le prevod nemškega in da v mednarodnih krogih nikoli ni bilo deležno kakšnih posebnih kritik. Če na hitro preletim, kaj, poleg dosmrtnega zapora, prinaša novi zakonik, potem je to prvič razlikovanje med umorom in ubojem (angl. murder in manslaughter), mobbing kot kaznivo dejanje, kaznivo bo tudi, če bo delodajalec recimo zahteval, da ženska med zaposlitvijo ne sme zanositi, kazensko odgovorni bodo tudi zdravilci in ne samo zdravniki (razni bioenergetiki itd.), kraja identitete bo kaznivo dejanje, kazniva bo predrzna vožnja v prometu, družbeno koristna dela bodo možna kot nadomestilo kazni (v kvazi ameriškem stilu), vpeljan bo seznam storilcev z mladostniki povezanih spolnih dejanj na Ministrstvu za pravosodje in, nenazadnje, kazensko bodo odgovorni sodniki, ki namenoma sodijo v korist nekoga. Ne morem se znebiti občutka, da je bil novi zakonik sprejet, da bi se odrekli dediščini tudi mojih profesorjev dr. Ljuba Bavcona in dr. Alenke Šelih, saj je tako imenovano »Bavconovo« kazensko pravo kar naenkrat dobilo etiketo totalitarnosti. Zagotovo pa novi kazenski zakonik vnaša zmedo v uveljavljene institute materialnega kazenskega prava in strinjam se, da je bil, mimo večine stroke, kar nekako nasilno in prehitro uveljavljen.
Ali osebno podpirate dosmrtno kazen?
Da, vendar v izjemnih primerih. Ne morem pa se znebiti občutka, da je bila ta v naš kazenski zakonik vnesena iz povsem populističnih namenov. Rimski statut namreč od držav pogodbenic ne zahteva uvedbe dosmrtnega zapora. To, kar so razlagali predlagatelji novega zakonika, je zame njegovo potvarjanje. Pa vendar,
izrekanje dosmrtne kazni bo zelo omejeno, saj bo moral nekdo, če bo hotel živeti na račun države do konca življenja, naklepno umoriti dve ali več oseb oziroma izvesti genocid, vojno hudodelstvo ali hudodelstvo zoper človečnost. Za pojav teh dejanj pa v Sloveniji, po moji presoji, ni realne verjetnosti. Zagotovo pa novi kazenski zakonik ne bo prinesel manj umorov. Za hude delikte zoper življenje in telo je značilno, da storilec pred njihovo storitvijo svojih načrtov ne podreja analizi, v kateri bi višina zagrožene kazni lahko prevladala nad pričakovano koristjo od dejanja in ga s tem odvrnila od storitve.
Kakšni bodo pozitivni učinki registra pedofilov?
Z uvedbo registra se sam globoko strinjam, vendar ne v obliki, kot je predvideno sedaj. Tudi sicer je bil ta sklop zakonika deležen velikih kritik informacijske pooblaščenke in nekaterih levosredinskih strank. Ne predstavljam si, da bi imel dostop do njega vsak kadrovik vzgojne ali izobraževalne institucije in brskal za prijavljenimi kandidati za zaposlitev. Sistem bi zaprl in ga obrnil -zahteval, da tisti, ki se poteguje za delovno mesto v vzgoji, izobraževanju ali panogah, povezanih z mladostniki, ob prijavi predloži dokazilo, da ni v tem registru. Ne pa, da kadroviki kar sami brskajo po občutljivih osebnih podatkih. Pozitivni učinek pa bo zagotovo ta, da različni ljudje, obsojeni za različna spolna dejanja z mladoletniki, ne bodo prišli do službe, kjer bi imeli opravka z mladoletniki, da bodo njihove misli, hotenja in dejanja trčila ob zid sistema.
Kako se v praksi izvaja projekt Lukenda, ki naj bi zmanjšal sodne zaostanke na sodiščih in tožilstvih do 31.12. 2010? Od njegove predstavitve so minila tri leta, kakšni so rezultati?
Projekt Lukenda mi nikoli ni bil simpatičen in nikoli ga nisem mogel vzeti za svojega. Ne predstavlja moje vizije reševanja zaostankov, ki jih sploh ne bi smelo biti. Izvirni greh leži v reorganizaciji pravosodja leta 1995 in njegovi, blago rečeno, nedorečenosti. Ko je voz iztiril, pa se je pojavil ta projekt, ki temelji, v grobem, na treh temeljih - zaposlovanje, prostori in varovanje. Pri zaposlovanju sem absolutno proti. Nujno je bilo zapolniti kadrovsko podhranjene oddelke,v ampak to, kar se je zgodilo, pa je preveč. Če na deset sodnikov zaposliš novih deset, je jasno, da bo teh 20 napravilo več kot prej deset. Ker pa so slabo plačani, izbira ravno ni bila velika in zaposlovanje ne vedno kakovostno. Zato ni nujno, da bo novih deset napravilo vsaj
toliko kot tistih prejšnjih. In običajno je tako. In ko bodo zaostanki odpravljeni, kam z ljudmi, sodniki, ki imajo trajni mandat? Administrativno osebje je zaposleno za določen čas in bo 2010 odšlo. Sodniki pa bodo ostali brez podpore. Pri prostorih sem nevtralen, ker so se prostori pridobili, vendar je bilo preveč rešitev stihijskih in ne vedno primernih. Tako so razpravne dvorane, razen izjem, vse prej kot ponos pravosodja - pogosto majhne, nefunkcionalno opremljene in brez enotnega standarda. Varovanje se je dvignilo na višjo raven, obiskovalce pregledajo, ampak z morilci, roparji, posiljevalci in pedofili sem v razpravni dvorani še vedno iz oči v oči, brez varovanja. Zaradi sinergije sodniške etike, hotenja, povečane storilnosti in objektivnih danosti pa bo projekt Lukenda celo uspel. Vsaj to.
Ste okrožni sodnik svetnik, vodja kazenskega oddelka na Okrožnem sodišču v Celju. Ste zadovoljni s svojo plačo?
Ne. In nikoli nisem bil. Z nekaj dodatki, ki so posledica mojega statusa, mojih hotenj, rezultatov in konec koncev
iznajdljivosti, pa se povzpne na	zgolj
zadovoljivo raven. Kar pa ni odraz ugleda, položaja in mesta, ki naj bi ga sodniška funkcija imela. Ne gre za uradovanje, tipske odločitve, temveč sojenje, ki zahteva dobro poznavanje materije in postopka ter tisto nekaj več, kar imaš ali nimaš. In to loči dobre od odličnih sodnikov. In ker je sodnikom prepovedano opravljati prav vse pridobitne dejavnosti, je slika jasna - v zadnjem času si nihče ne prizadeva več, ne šolniki ne zdravniki, da bi svoje plače izenačili z našimi. Kar pove vse.
Od 9. do 11. junija se nam obeta sodniška stavka. Kaj bo po vaše prinesla?
Kaj več kot opozorilo po moje ne. Ker je minister Virant trdo odločen, da ne popusti. In on je odličen ter spoštovanja vreden pogajalec. Morda pa se bo oblast vendarle zganila, ker je v tistem času na obisku v Sloveniji predsednik ZDA. In sodnikom ponudila kakšno sistemsko rešitev, saj druge niti ne gre sprejeti. Pa morda stavke niti ne bo. Kar bi bilo za ugled našega položaja še najbolje.
Bodo stavkali tudi sodniki na celjskem okrožnem sodišču?
Seveda. Smo del sistema, vemo, kam pripadamo, in vemo, kaj hočemo. Čeprav se sam tudi tukaj ne morem poistovetiti z
večino. Ko sem pred leti skupaj z redkimi kolegi na oddelku reševal gomile spisov, ki so prihajali na Okrožno sodišče v Celju, dosegal normative v samem slovenskem vrhu, mi nihče ni stisnil roke, potrepljal po rami, ampak je sistem iskal odgovor, kje je prevara, kje je kavelj, da lahko rešiš toliko zadev. Torej ne pohvala zaradi uspešnega reševanja, temveč iskanje, zakaj in kako si to napravil. In to pusti grenak priokus. Še posebej, če to počnejo tisti, ki so daleč od tega. Tako so spisi pod letnikom 2007, pa tudi drugi, v moji omari redkost. Brez Lukende. Tam redno brišem prah. Minister pa bi sedaj delil nek denar za uspešno reševanje zaostankov, ko so moje omare prazne. Ampak sem solidaren in bom stavkaj kot drugi kolegi. Za dostojne plače gre. Čeprav se sam čez pet let v tem sistemu ne vidim več. Bil sem eden od kandidatov za predsednika sodišča. Pa me minister ni prepričal in ostala sva vsak na svojem bregu. In kar zadovoljen sem, da mu ni uspelo. Ne morem delovati in zagovarjati nekaj, kar ni v moji naravi in je proti mojim načelom.
Opravljate še vrsto drugih funkcij. Povezani ste tudi s športom, saj ste predsednik upravnega odbora Košarkarskega kluba Zlatorog in član Konjeniškega kluba Laško. Vam ostane še kaj prostega časa? Čas si moraš preprosto vzeti. Zase in za tvoje najdražje ga mora biti vedno dovolj. Že od časov, ko sem bil Titov pionir, na kar sem ponosen, sem navajen, da sem imel mnogo funkcij. Takšnih in drugačnih. Pripravil in vodil sem na desetine prireditev, deloval v vrsti klubov, z laškimi košarkarji prepotoval velik del Evrope, kakšnih 20 let s sodelavci izvedem prav vsake volitve ali referendum, število porok, kjer sem bil mnogo kje v Sloveniji pooblaščenec, se vzpenja proti številu 800, da mnogih drugih stvari sploh ne omenjam. Za vse je čas. Tudi za delo Konjeniškega kluba, kakšno obletnico, ples ali zabavo, za to, da sva z ženo prepotovala dobršen del sveta, za izvedbo volitev v kakšni bivši ruski republiki ali kakšni eksotični državi ali kosilo z mamo in družino. Za druženje s prijatelji, za jadranje s Ferdom, za letošnje poletno raziskovanje Kirgizistana in Uzbekistana. Potrebno je biti gospodar časa in ne pustiti, da je čas tvoj gospodar. To je vsa skrivnost utrinkov sreče, ki vzklije v človeku.
Tudi letos bo Konjeniški klub Laško v Jagočah pripravil športno konjeniški vikend. Se obeta kakšna zanimivost?
Zagotovo. Trenutno je še čas usklajevanj in dogovarjanj. Saj do sedaj, upam, v vseh teh letih še nikoli nismo razočarali. Kar spomnite se lanskih Čikošov z Madžarske. Treba pa je vedeti, da vsega tega brez ogromne volje, truda in prizadevanj Andreje in Andreja Vesenjaka ne bi bilo. Zagotovo. Sam dodam le svoj kamenček v mozaik in vesel sem, če nam skupaj uspe. Je že tako, da te nobena stvar ne bo naredila bolj srečnega kot tvoje lastno prepričanje, da si v življenju naredil najboljše, kar si mogel. In temu skušam slediti.
Jasmina Štorman
6. ŠPORTNO KONJENIŠKI VIKEND 3.-6. julij 2008
Četrtek, 3. 7. 2008:
dan odprtih vrat Konjeniškega kluba Laško, zabavni program s kvintetom Dori in Veselimi Štajerkami.
Petek, 4. 7. 2008:
preskakovanje zaprek, prikaz nordijske hoje, zabavni program s skupino Yuhubanda in Brigito Šuler.
Sobota, 5. 7. 2008:
preskakovanje zaprek, kolesarski izlet, prikaz nordijske hoje, ribiška tekma za pokal STIK-a Laško, planinski pohod čez Hum, preskakovanje zaprek za pokal Pivovarne Laško, tekmovanje Pionirčka v teku, zabavni program s Sašo Lendero.
Nedelja, 4. 7. 2008:
preskakovanje zaprek, prikaz šolanja psov, preskakovanje zaprek za pokal Zdravilišča Laško, zaključek prireditve z glasbenim gostom D.J. Julio.
Več informacij: TIC Laško, tel.: 03 733 89 50
Organizator: Konjeniški klub Laško in Zdravilišče Laško
KOLESARSKO DRUŽENJE
Nič ni bolj zdravo kot gibanje na svežem zraku ter sprostitev ob čudoviti pokrajini, zato vas vabimo, da se nam pridružite pri kolesarjenju v Šentrupert
v soboto, 5. julija, s pričetkom ob 9. uri.
Kolesa nas bodo vodila izpred TlC-a do Jagoč, čez Svetino, Kanjuce, na Šentrupert, skozi Tevče do Marija Gradca in nazaj v Laško. Pot bo dolga 28,5 km in bo vključevala dva postanka, kjer bo poskrbljeno za kratko osvežitev.
Po aktivnem dopoldnevu pa se bo kolesarsko druženje nadaljevalo na Športno konjeniški prireditvi v Jagočah ob jedači in pijači.
Organizator: STIK, Kolesarski klub OLIMP 2004 Laško
Poletje v Laškem ob VODNI SIMFONIJI
Ne zamudite večmedijske predstave v šestih epizodah za Laško in svet na temo SOTOČJE DOBREGA ali DOBRA VODNA VILA SE PREBUDI.
Do jubilejne 50-letnice Pivo in cvetja je še šest let in do takrat bomo vsako leto pripravili vodno simfonijo s podnaslovom Tri lilije, Zdravilne vode, Vulkan, Prodnice, Črni most in Sotočje dobrega. Leta 2014, ko bo Pivo in cvetje praznovalo 50. rojstni dan, pa bo se bo vodna simfonija prikazala v celotni zgodbi.
Pridružite se nam na brežinah reke Savinje (pri hotelu Savinja ali Kulturnemu centru Laško)
vsak petek in soboto ob 21.30 uri, od 12. julija do konca avgusta
in ne zamudite toplih poletnih večerov ob vodni simfoniji.
Organizator: STIK, Pivovarna Laško
15
Kultura in turizem
»Ideje so kot ribe. Če želite uloviti majhno ribo, lahko ostanete v plitvini. A če želite uloviti veliko ribo, boste morali zabresti globlje...« Tako zapiše David Lynch v uvodu svoje knjige o ustvarjalnosti, kjer opisuje in primerja izkušnjo »potapljanja vase« in »rojevanja idej« z ribarjenjem. Svoboda domišljije, neusahljiva radovednost in notranja moč so izvirni ključi vsakega pravega ustvarjanja, a tudi doživljanja, saj je zunanje vedno le zrcalo notranjega. Organizatorji letošnjega LaškegaPOLETJA smo oblikovali pester program prireditev z željo, da vam, obiskovalcem, obogatijo poletni vsakdan in ga napolnijo z lepoto in ljubeznijo, ne glede na to, ali vas bolj privlačijo sončne plitvine ali brezmejne globine. Podroben program prireditev LaškoPOLETJE vam je na voljo v obliki zloženke (TIC Laško, Knjižnica Laško, Šmocl, Zdravilišče Laško) ali na www.stik-lasko.si.
Marina Bezgovšek, STIK
Zaključek sezone Mavrice polk in valčkov
V sredo, 16. aprila, se je v dvorani Tri lilije zaključila letošnja sezona abonmaja Mavrica polk in valčkov. Polno dvorano so navduševali in zabavali ansambel Lojzeta Slaka, Brigita Šuler, Sašo Hribar z ekipo Radia GA-GA, plesalke iz Podružnične
1. STIK-ov pohod na Hum
Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško - STIK je v soboto, 5. aprila, uspešno izpeljal 1. STIK-ov pohod na Hum. Ob lepem spomladanskem jutru se je zbrala skupina pohodnikov in ljubiteljev
Huma ter se povzpela na vrh hriba, kjer je nameščen nov panoramski zemljevid, s katerim je lažje prepoznati okoliške vrhove. Tempo pohodnikov sta narekovala glasbenika, ki sta pohodnike zabavala vse do vrha in nazaj. Pohod se je zaključil s prijetnim druženjem ob pijači in jedači pri gradu Tabor.
Alenka Škorjanc, STIK
glasbene šole Laško, Okrogli muzikantje ter ansambla Dori in Golte. Obiskovalci so se dodobra nasmejali ob prigodah Laškega Užiguca, ki je vso sezono spremljal tekmovalne ekipe Mavričnega dvoboja. V finalu se je pomerilo pet ekip, zmagala je ekipa iz Šentruperta. Rdečo nit koncerta pa je odlično vlekel povezovalec programa Franci Podbrežnik.
Andreja Križnik, STIK
6. srečanje mojstrov klesanja
STIK je skupaj s Pivovarno Laško in Zdraviliščem Laško organiziral 6. srečanje mojstrov klesanja v Laškem. Mednarodna
kiparska delavnica se je pričela v ponedeljek, 19. maja, pri dvorani Tri lilije in bo potekala vse do 20. junija. Poleg pobudnika in vodje delavnice, akademskega kiparja Ferenca Kiralyja iz Lendave, bosta letos likovne umetnosti v marmorju snovala še Laszlo Szucs z Madžarske in Mihael Štebih s Hrvaške.
Andreja Križnik, STIK
Novo v TIC-u Laško: pohodne palice in palice za nordijsko hojo
V TIC-u Laško nudimo nakup kakovostnih palic proizvajalca ITALBASTONI,	katerega
zastopnik je LM STIG, d. o. o. Palice za nordijsko hojo so eno-ali dvodelne in se razlikujejo po sestavi: najlažje so iz 60 % karbona in 40 % aluminija. Vse palice imajo konico iz karbidne trdnine, ki je zelo vzdržljiva, za nordijsko hojo pa je priložena tudi posebna gumijasta peta. Posebna pena na ročajih nudi prijeten in dober oprijem. Pohodne palice so dvo- in tridelne in se razlikujejo po teži in ročajih. Na voljo so tudi posebne anti-shock palice, ki ublažijo pritisk na rokah, kadar se opirate nanje. Na zalogi imamo tudi zanimivo palico za ljubitelje gobarstva, ki ji pravijo »Kekec«, in enojno palico Rambler, ki pod ročajem skriva možnost pritrditve katerega koli fotoaparata, kadar želite oster posnetek. Vabljeni k nakupu, z veseljem pa vam bomo svetovali tudi, kam se lahko podate. Več informacij o ponudbi in o tečaju nordijske hoje v TIC-u in po telefonu 03 733 89 50.
Polona Zorko, STIK
Državno tekmovanje v show plesih
STIK je skupaj s Plesnim klubom Lukec in Plesno zvezo Slovenije v dvorani Tri lilije Laško uspešno izpeljal državno prvenstvo v show plesih za soliste, pare in male skupine, ki je potekalo v soboto, 24., in nedeljo, 25. maja. Finale na plesnem parketu
si je ogledalo kar
precejšnje število obiskovalcev.
Alenka Škorjanc, STIK
Kultura in turizem
10.000 korakov
V organizaciji STIK-a, Zdravilišča Laško in založniške hiše Adria media je 31. maja v sklopu akcije Bodi aktivna v Laškem potekal pohod 10.000 korakov. Več kot 200 pohodnikov iz vse Slovenije se je odpravilo na zmerno zahteven pohod po Laškem z okolico, ki so ga z zanimivimi predavanji obogatili vodniki iz Centra za
šport, turizem, informiranje in kulturo Laško. Po končani hoji so si pohodniki lahko oddahnili v novem Wellness parku Laško.
Alenka Škorjanc, STIK
Označene kolesarske poti in kolesarsko^ druženje v okviru prireditve Športno konjeniški vikend v Laškem
STIK je skupaj z Občino Laško označil osem poti, primernih za kolesarjenje, ki so podrobno opisane in opremljene z načrti v slovensko-angleškem vodniku Kolesarjenje po okolici Laškega. Vodnik vsebuje tudi zanimive točke ob poti, nastanitveno, gostinsko, športno in drugo ponudbo. Poti smo poimenovali po zanimivih krajih, ki predstavljajo najbolj oddaljeno točko od izhodišča, preden se pričnete vračati (Rimske Toplice - junior, Vrh nad Laškim, Trobni Dol, Šmohor, Lisca, Govce, Celjska koča, Šentrupert). Vsaka pot ima svojo barvo in je označena z več smernimi tablami, na katerih sta kolesar in številka poti v barvnem krogu. Vodnik bo od julija dalje na razpolago v TlC-u Laško in Zdravilišču Laško.
V soboto, 5. julija, ob 9. uri, vas vabimo, da se nam pridružite pri kolesarjenju po poti Šentrupert. Kolesa nas bodo vodila iz Jagoč, čez Svetino, Kanjuce, na Šentrupert, skozi Tevče do Marija Gradca in nazaj v Jagoče. Vabljeni!
Polona Zorko, STIK
Dvorana Tri lilije
Od 9. do 12. aprila je Laško oz. športna dvorana Tri lilije ponovno gostila kvalifikacije za evropsko prvenstvo v futsalu, tokrat v kategoriji do 21 let. Kvalifikacije so se uradno pričele že dan prej, 8. aprila, ko so prišle uradne osebe UEFA in reprezentance, ki so sodelovale na kvalifikacijskem turnirju. Poleg Slovenije, ki je bila nosilka skupine, so se za vstopnico za evropsko prvenstvo potegovale še reprezentance Gruzije, Belgije in Bolgarije. V Laškem se je pisala
nova slovenska futsal pravljica, saj so se mladi Slovenci več kot zasluženo uvrstili med osem najboljših reprezentanc v Evropi in s tem potrdili svetlo prihodnost našega futsala in nogometa. Ne smemo pa pozabiti na še en velik mednarodni športni dogodek, ki se je v Laškem zgodil v začetku maja. To je bilo 5. odprto prvenstvo Slovenije - Terme Laško 2008 za invalide v namiznem tenisu. V štirih dneh smo lahko v dvorani Tri lilije spremljali kar 1.890 dvobojev, predstavilo se je 281 tekmovalcev iz 33 držav oz. vsa svetovna elita tega športa, za pravico je skrbelo 50 sodnikov, svoje delo pa so odlično opravili tudi prostovoljci, pobiralci žogic ter zaposleni v športni dvorani Tri lilije. Največ medalj so osvojili Francozi, kar 13, sledili so jim Korejci ter Nemci. Tudi Slovenija se je z eno zlato in eno bronasto medaljo po zaslugi ženskega dela reprezentance vpisala na lestvico dobitnikov medalj.
Pavli Ojsteršek, STIK
Nad mojstrovinami brazilskih nogometašev, ki jih je Nogometna zveza Slovenije povabila na priprave v Laško, je bil navdušen tudi Pavli Ojsteršek Paco,
Foto: Feliks
kondicijski trener Košarkarskega kluba Zlatorog. Nogometaše, ki so v Laškem trenirali devet dni, je namreč spremljal prav na vseh njihovih treningih v Treh lilijah. Na zadnjem treningu pa so mu vodstvo brazilske reprezentance in igralci pripravili še posebno presenečenje: podarili so mu uradno žogo, s katero igra brazilska izbrana vrsta, z vsemi podpisi. Dragoceno darilo, ni kaj!
Kaj dogaja v Muzeju Laško
Aprila in maja je bil večji del dejavnosti Muzeja Laško tesno povezan z obeležitvijo 500. obletnice rojstva očeta prve slovenske tiskane knjige Primoža Trubarja. Program, zastavljen ob začetku te, tudi za Laško pomembne obletnice, se odvija po načrtih in vse prireditve so zelo dobro obiskane.
Svoj prispevek k spominu na Primoža Trubarja so dodali tudi starejši predšolski otroci
iz Vrtca Laško, ki so dober teden dni ustvarjali v muzejski delavnici z naslovom Abeceda. S pomočjo zavzetih vzgojiteljic so v različnih likovnih tehnikah obdelali slovensko abecedo od prve do zadnje črke. Nastale so čudovite likovne stvaritve, ki so bile nato postavljene na ogled v prostorih Muzeja Laško in so za določen čas popestrile celoletno razstavo Vsem Slovencem. V Trubarjevo leto v Laškem se je aktivno vključil tudi Laški akademski klub. V času Študentskega kulturnega festivala ŠTUNF, ki so ga letos gostili, so v prostorih našega muzeja razstavili vsa dela, ki so jih avtorji iz različnih slovenskih krajev poslali na 4. fotografski natečaj KLAK. Na odprtju razstave, ki je bila izjemno dobro obiskana, so bile podeljene tudi nagrade za najboljše fotografije. Muzej Laško se je v dogajanja ob osrednji prireditvi v Trubarjevem letu vključil z organizacijo prikaza starodavnega načina tiskanja knjig. V goste smo povabili grajskega tiskarja Mojstra Janeza, ki je na rekonstrukciji prve Gutenbergove lesene tiskarske stiskalnice učencem laških šol in naključnim obiskovalcem razložil in nazorno prikazal proces tiskanja in jim podaril odtise portreta Primoža Trubarja. Poleg bogate ponudbe različnih dogajanj v počastitev obletnice rojstva Primoža Trubarja v muzeju intenzivno potekajo priprave na odprtje razstave Zgodovina pivovarstva v Laškem in zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Toplicah. Odprta bo od ponedeljka, 16. junija. Nova razstava bo del stalne muzejske postavitve, ki prikazuje zgodovino naših krajev.
Nadaljujejo se muzejske delavnice, v katerih potekajo predstavitve posameznih zbirk muzeja. Po delavnici, v kateri so obiskovalci spoznali originale laških privilegijev, je bila konec maja izpostavljena zbirka fosilov. Razloženi so bili tudi različni načini fosilizacije. Delavnica je bila istočasno uvod v septembrski sprehod po Geološki učni poti na Govce, ki ga bo organiziral STIK, enota Muzej Laško.
Tomaž Majcen, kustos Muzeja Laško
17
Kultura
Laška godba prejela zlato plaketo s posebno pohvalo
Od petka, 16., do nedelje, 18. maja, je v Laškem potekalo 28. tekmovanje slovenskih godb. V Kulturnem centru Laško se je skupno pomerilo 23 godb, vseh godbenikov pa je bilo več kot 1.500. Tekmovalna žirija, ki ji je predsedoval Alojz Zupan, je bila sestavljena iz uveljavljenih in priznanih glasbenih strokovnjakov. V žiriji so sedeli: Tomaž Habe, Miro Saje, Walter Rescheneder iz Avstrije in Fritz Neukomm - Wyder iz Švice.
V 3. težavnostni stopnji je tekmovalo 9 godb, kjer sta najvišji priznanji, zlato plaketo s posebno pohvalo, prejela Pihalni orkester Sv. Rupert in Godbeno društvo Prosek. V 1. težavnostni stopnji se je pomerilo 14 godb. Srebrno plaketo so prejeli: Godba Ruše (83,80 %), Godba Liboje (85,65 %), Goriški pihalni orkester Nova Gorica (85,74 %), Pihalni orkester Prevalje (85,74 %) in Godba na pihala Črnomelj (89,07 %).
Dobitniki zlate plakete so bili: Rudarska godba Hrastnik (90,46 %), Pihalni orkester Kapele (91,11 %), Godba Domžale (92,22 %) in Pihalni orkester Tržič (93,70 %). Tekmovalna žirija pa je podelila tudi pet zlatih plaket s posebno pohvalo. Najvišje priznanje so prejele naslednje godbe: Godba Zgornje Savinjske doline (95,83 %), Postojnska godba (96,02 %), Pihalni orkester Zarja Šoštanj (96,11 %), Laška pihalna godba (96,85 %) in Pihalni orkester premogovnika Velenje (97,04 %), ki je bil najbolje ocenjen orkester. Zveza slovenskih godb je organizatorjem za odlično organizacijo podelila častna znaka Zveze slovenskih godb. Bronasti častni znak je predsednik Zveze slovenskih godb Ervin Hartman podelil Andreji Križnik za odlično organizacijo, srebrni častni znak pa je Zveza slovenskih godb podelila Ivanu Medvedu z ekipo za trajnejši prispevek k razvoju slovenskih godb.
Pogovor z dirigentom in predvodnikom Laške pihalne godbe Ivanom Medvedom
Kako poteka ocenjevanje na tekmovanju godb? Kaj se ocenjuje?
V komisiji so ponavadi zelo ugledni glasbeni strokovnjaki. Ocenjujejo se intonacija, dinamika, muzikalnost, skupna igra. Sodniki imajo partiture skladb, ki jih godbe igrajo, v ocenjevalne liste pa vpisujejo napake. Ocenjuje se tudi koncertna vrednost nastopa, ali je bil nastop prepričljiv, ali je godba z nastopom prepričala občinstvo. Za nas to ni bil problem, ker smo imeli svoje občinstvo, v zraku je bila pozitivna energija. K splošnemu vtisu prispeva tudi urejenost godbenikov.
Kako ste zadovoljni z vašimi nastopi?
Presegli smo sami sebe. Nikakor nismo pričakovali tako dobrih ocen. Kar trije
Foto: Foto atelje Jolanda Sojč, s. p.
sodniki so nas ocenili bolje kot velenjski orkester, ki je že bil v najtežji kategoriji pihalnih orkestrov v Sloveniji. To je bil največji uspeh laške godbe v njeni zgodovini.
Ste se na nastope posebej pripravljali?
Na nastope smo se pripravljali zelo dolgo. Že lani jeseni smo začeli s pripravami, ker smo vedeli, da bomo imeli veliko dela tudi z organizacijo. S trdim delom smo nadaljevali spomladi. Imeli smo veliko dodatnih vaj, v zadnjih dveh tednih celo dvakrat dnevno zjutraj in zvečer. Na koncertu se nam je vse izšlo.
Ste nastopanje v domači dvorani dojemali kot prednost ali breme?
Domača dvorana je bila za nas gotovo velika prednost. Občinstvo nas je takoj po
tem, ko se je zavesa razgrnila, nagradilo z aplavzom, ki nam je dal zagon za dober nastop. Prednost je bila tudi v tem, da smo lahko vadili v tej dvorani, kar se ne zgodi velikokrat, pa tudi radijskim snemalcem smo bili "poskusni zajčki" za nastavitev tona, s čimer smo se ogreli pred nastopom.
Kaj vam pomeni srebrni častni znak Zveze slovenskih godb, ki ste ga prejeli za trajnejši prispevek k razvoju slovenskih godb?
Srebrni znak je nedvomno priznanje za moje dolgoletno vključevanje v to zvezo, v organizacijo in izobraževanje mladih. Je seveda tudi priznanje za našo godbo, ki je bila velikokrat demonstratorski orkester na različnih izobraževanjih. Priznanje pa je tudi obveza za aktivno delo v prihodnje in ti gospodje vedo, da lahko v Laškem na to računajo. Sicer pa je bilo tekmovanje godb v Laškem največje v zgodovini teh tekmovanj, nastopilo je največ godb, kar je bil tudi velik - organizacijski zalogaj.
Kakšne načrte še imate z godbo v letošnjem letu?
Najprej bomo organizirali mednarodni festival "plehmuzik", na Pivu in cvetju bomo gostili godbe iz Sežane, Domžal in Križavcev (Hrvaška), jeseni, predvidoma v nedeljo, 28. septembra, pa bomo imeli v Laškem veliko mednarodno "show" parado. Na njej bodo nastopile dve ali tri slovenske in dve ali tri godbe iz tujine, računamo pa na Ukrajinski vojaški orkester in Slovenski vojaški orkester. Želimo si, da bi ta parada postala tradicionalna, kot edina v Sloveniji. Gostovali bomo tudi v Avstriji in Nemčiji, 26. decembra pa pripravljamo tradicionalen koncert, katerega gosta bosta Oto Pestner in ansambel Dori.
Jasmina Štorman
Laške mažoretke že 5. leto zapored državne prvakinje
Od 25. do 27. aprila je v Radečah potekalo državno prvenstvo v tekmovanju mažoretk. Laškim mažoretkam, ki so že peto leto zapored postale državne prvakinje v kategoriji C senior, je čestital tudi župan Občine Laško Franc Zdolšek. Državno prvenstvo v Radečah je bilo v soboto, 26. aprila, v znamenju twirlinga, v nedeljo, 27. aprila, pa je potekalo tekmovanje v klasični mažoretni dejavnosti. Na slednjem so laške mažoretke tekmovale v dveh skupinah. Najstarejše (senior kategorija), so osvojile prvo mesto, druge so bile Trebanjke, tretje pa Radečanke. V zmagovalni skupini so nastopile: Karmen Knap, Tamara Zajc,
Katarina Lapornik, Anja Krašek, Nika Frece, Katarina Žagar, Barbara Zorko, Lucija Zorko, Kristina Ramšak, Anja Šrot, Katarina Novak, Alenka Zajtl, Maruša
Šantej, Tjaša Štruc, Slavica Plevnik, Ana Bukovac, Špela Gradišnik, Urška Brinovec, Sabina Seme, Eva Karner,
Tamara Simončič, Valerija Jakopič, Vesna Kovač in Nina Lenko.
Najmlajše (kadetinje) so osvojile tretje mesto, prvo mesto je pripadlo ekipi iz Radeč, drugo pa ekipi iz Logatca. Med solo nastopi najstarejših mažoretk si je tretje mesto prislužila Anja Krašek, v parih pa sta prav tako 3. mesto osvojili Nina Lenko in Katarina Novak. Laške mažoretke, ki delujejo	pod
mentorstvom Majde Marguč, septembra odhajajo na 10. evropsko prvenstvo v Romunijo.
Tanja Grabrijan
18
Kultura
Od oglasa	Pogovor z do petkratneg	Majdo ia naslov	Marguč a državnih prvakinj
Majda Marguč je mentorica laških mažoret že skoraj dvajset let. Deklice, ki začnejo vrteti palico pri devetih, desetih letih, skrbno izbira, najbolj pa ceni pridnost, discipliniranost in lepo vedenje. Najboljše mažorete se uvrstijo v elitno skupino C senior, ki je letos na državnem prvenstvu že petič premagala vso konkurenco, tudi najtežje nasprotnice iz Radeč in Trebnjega.
Kaj vas loči od drugih, da že pet let zapored nimate konkurence na državnem prvenstvu?
Morda je odgovor v tem, kar mi je po letošnjem tekmovanju rekla predsednica Mažoretne in twirling zveze Slovenije Nada Skuk: »Ne morem sugerirati sodnikom, a všeč ste mi, ker ste drugačne.« Me hočemo ohraniti svoj stil, čeprav kaj tudi dodamo. Ko zdaj gledam posnetke, mislim, da smo boljše, na samem tekmovanju pa sem imela občutek, da smo vse enake.
Kako poteka ocenjevanje?
Ocenjujejo se težavni elementi - me smo recimo že lani izvedle težji element, ko palico vržeš v zrak, narediš dva obrata in jo ujameš - sinhronizacija skupine, figurativa ... Tu imamo veliko prednost pred drugimi. Gre za to, da mažorete ne stojijo ves čas na enakih mestih, ampak oblikujejo trikotnike, vrste, kroge. Ocenjujejo se tudi padci palic. Mi imamo letos zelo močno ekipo 21 deklet, Radečani, na primer, jih imajo 13. Padec palice v večji skupini pomeni manj odbitkov kot padec v manjši. Pri manjši skupini to bolj kaznujejo. Če bi natančno poznale formulo, kaj sodniki ocenjujejo, bi še bolj delale na tem. A to je večna uganka. Kaj narediti? Lani smo vedele, da moramo narediti dva obrata. Kaj pa letos? Naredile smo tri obrate, kar sem videla tudi v ekipi Trebnjega in Radeč. Po nastopu nisem mogla vedeti, kdo bo prvi, drugi, tretji.
Kakšno vlogo pa odigrajo sodniki? Ali se ve, komu bodo dali točke?
Letos smo imeli prvič takšne sodnike, ki bodo tudi na evropskem tekmovanju: po enega iz Romunije, Hrvaške in Bosne ter dve Slovenki. Bili so pošteni. Nad evropskimi tekmovanji pa roko držijo hrvaške skupine, tudi predsednik evropske zveze je Hrvat. Včasih ti dajejo občutek, da je tisto, kar oni delajo, najboljše. Je pa res, da laške mažorete ne bi bile to, kar so, če ne bi že devet let hodile na evropska tekmovanja. Tam veliko vidiš, veliko drugačnega, se česa naučiš, dobiš ideje. Tudi to nas je bogatilo vsa leta.
Kje pa sicer dobite ideje za koreografije?
Letošnjo koreografijo za parado je naredila Anja Šrot. Tudi ona se je vzgajala na teh tekmah evropskega pokala. Za kakšen posamezen element smo ideje dobile na katerem od seminarjev. Teh se sicer udeležujemo, a predvsem zato, da smo tam. Sicer pa ideje dobimo, ko vidimo različne točke evropskega tekmovanja. Tudi iz twirlinga dodamo kakšen element. Trend gre v smeri vedno višjih metov palice in obratov. Pri Osijeku so kadetinje, deklice od osem do deset let, že pred dvema letoma na prvenstvu v Romuniji vrgle palice v nebo, se dvakrat obrnile in jih prijele. Vse stoodstotno. Druge skupine imajo več mažoret, Zagreb jih ima skupaj 500, in lažje izberejo najboljše. Nam gre kar dobro, da so mažorete kljub manjšemu številu tako dobre.
Iz katere države pa prihajajo najboljše mažorete?
Močne so Hrvatice. Meni so najbolj ostale v spominu češke mažorete, skupina Bonbon, ki so profesionalke. Gledala sem jih z res odprtimi očmi. Dobre so tudi mažorete iz Mostarja. Italijanske mažorete niso najbolj kvalitetne. Stare so okrog 40 let, pridejo z otroki in dokazujejo, da so lahko mažorete
tudi, ko so že starejše. Tu so še mažorete z Madžarske, Slovaške, Srbije in Črne Gore. Tudi slednje so zanimive.
Gredo godba in mažorete vedno z roko v roki?
Pri klasičnih mažoretah, kakršne smo tudi me, je tako. Twirling pa se izvaja v dvorani na parketu, med vajo lahko dekleta delajo tudi gimnastiko, prevale, kolesa. Nimajo uniforme in delajo na drugačno glasbo, ne godbeno. Veliko je vrtenja po telesu, česar imamo me manj. Me nastopamo samo v klasiki. V zvezi, ki sicer vključuje klasično mažoretno dejavnost in twirling, smo bile najprej samo klasične mažorete, potem pa se je začel razvijati tudi twirling. Včasih imam občutek, da se več dela v smeri twirlinga in da se klasične mažorete zanemarja. A močne ekipe, kot so Radeče, Trebnje in Laško, želimo to obdržati in dokazati, da se s tem lahko pojavljaš in si veliko bolj viden kot tisti, ki so samo v telovadnici. Me v Laškem smo bile ustanovljene kot klasične mažorete skupaj z godbo in takšne bomo ostale tudi naprej.
Pogosto nastopate v tujini. Na kakšnih prireditvah?
Januarja smo nastopile v Nemčiji na Musikparade in tudi naš naslednji nastop
bo v Nemčiji. Dekleta so bila sicer že na devetih evropskih tekmovanjih. Lep spomin imamo na Bratislavo, kjer smo dosegle prvi lepši rezultat, 5. mesto. Bile so tudi na Hrvaškem, Poljskem, Češkem, v Angliji, Črni Gori, Romuniji. In starejša dekleta tega nočejo pustiti. Prihajajo mlade generacije, a ni prostora. Ni osipa.
Kaj, menite, da dekleta pri mažoretah najbolj privlači?
Mislim, da potovanja, druženja. Potovanje je vaba za pol leta vnaprej. Prednost imajo sicer starejše, če pa katera od njih nima časa, gredo tudi mlajše. To pa so same odlične učenke, lepo vzgojene, disciplinirane, pridne ... Za lenuhe ni prostora.
Kako dolgo ste že mentorica mažoretam?
Letos je 19 let, drugo leto bomo praznovale 20. obletnico. K takratni ravnateljici Mulejevi je prišel eden od godbenikov in vprašal, če se katera od učiteljic ukvarja s plesom. Ko mi je to omenila, sem se spomnila na reklamo, mislim, da za čokoladice Kandit, v kateri so šle mažorete po ulici. Sicer pa nisem veliko vedela o njih. Veliko povezave pa je z ritmično gimnastiko, ki sem jo imela na fakulteti. Morda so se s tem izpolnile tudi kakšne skrite želje.
Prej ni bilo mažoret v Laškem?
Ne. Bile so v Radečah. Potem pa so šli laški godbeniki nastopat na neko nogometno tekmo na Hrvaškem. Želeli so si sposoditi radeške mažorete, ker pa se radeški godbeniki s tem niso strinjali, so laški godbeniki sklenili, da bodo tudi v Laškem imeli svoje mažorete.
Kako ste proslavile letošnji uspeh? S sokom pred hotelom Hum, kjer nas je pričakala naša godba. Dekletom sem sicer predlagala, da gremo peš iz Radeč, če zmagamo, a smo se potem zaradi sprejema kar pripeljale. Je pa ta zadnja zmaga najslajša. Lani, na tekmovanju v Novi Gorici, sem že rekla, da bo državno tekmovanje brezzveze, če bo štirikrat zapored zmagala ista ekipa. Letos pa si nisem upala pomisliti na to, čeprav sem si zmage želela tako kot dekleta. Res pa je, da so bila zelo močno motivirana.
Kaj pričakujete od evropskega prvenstva?
Med počitnicami dekleta vajo kar malo pozabijo. Po Pivu in cvetju se namreč razpustimo in nekje do 15. avgusta ne treniramo. Potem pa že začnemo s pripravami na evropsko tekmovanje. Malo bomo še popravile, sicer pa bomo nastopile z enako točko kot na državnem prvenstvu. Dekletom sem rekla, da smo lahko z manjšimi popravki, z vajo, kakršno smo si zamislile, na stopničkah.
Jasmina Štorman
19
Kultura
Knjižnica Laško
Živahna pomlad v laški knjižnici
Običajno se obisk knjižnice, ko postane dan daljši in se začne delo na vrtovih, vsaj pri tistih naših članih, ki pretežno berejo za razvedrilo, nekoliko zmanjša. Tudi letos je bilo tako, kar pa ne velja za prireditve. Kljub temu, da smo o njih že spregovorili v napovedniku, se k njim vračamo še enkrat. Želimo se nekoliko pohvaliti, saj opažamo, da smo v tem preskromni in tako veliko ljudi nima predstave o pestrosti dogodkov v knjižnici. Izpostavila bom dve sorodni prireditvi v aprilu, in sicer zelo kakovostno predavanje o pomenu besede v družini, globinske psihologinje, tržaške Slovenke Alenke Rebula, ki se ga je udeležilo okrog 100 poslušalcev, veliko tudi iz drugih krajev. Po prireditvi je bilo prodanih 40 avtoričinih knjig. Oboje je dokaz, da je Rebulova tudi pri nas navdušila in da se ljudje vse bolj zavedamo pomena kakovostnih odnosov v družini in v družbi sploh. Tudi srečanje z državno tožilko Vlasto Nussdorfer in predstavitev njenih prizadevanj proti nasilju v družini, ki smo jo organizirali skupaj z LAK-om, je bila deležna velike pozornosti občanov.
Slovenski dnevi knjige v našem kraju zaradi množice drugih prireditev v tem času ne morejo dobiti takšne domovinske pravice kot v nekaterih krajih po Sloveniji. Proslavili smo jih bolj tiho, a zares, saj smo tokrat podelili tudi prve bralne značke odraslim in to v družbi z znanim pisateljem Marjanom Tomšičem. 8. maja smo imeli v gosteh ddr. Igorja Grdino, ki nam je predstavil Primoža Trubarja, in sicer precej drugače, kot smo navajeni iz šolskih klopi. Postavil ga je v takratni čas, ki ga kot strokovnjak dobro pozna, in to na zelo izviren in svojski način. Zaradi slednjega je v slovenskem prostoru deležen tudi polemičnih odzivov. Različni pogledi pa spodbujajo razmišljanje, ki si ga obletnica rojstva tako pomembnega in velikega moža, kot je Trubar, vsekakor zasluži. Predavanje je bilo proti pričakovanju zelo lepo obiskano.
Naslednjo prireditev, 17. maja, je v knjižnici pripravila šola. Izvedli so kulturni program in nam predstavili učenki Špelo Medvešek in Anjo Plaznik, avtorici knjige Koraki življenja in Liamove počitnice v Santa Monici, ki jo bo šola v Trubarjevem letu poklanjala kot promocijsko darilo. Knjiga je sedaj dostopna tudi v knjižnici. Veseli smo bili srečanja s številnimi učitelji in razmišljamo o
možnostih sodelovanja s šolo pri literarni vzgoji učencev s tovrstnimi ambicijami.
Maj smo zaključili času primerno, in sicer s srečanjem s pesnikom Tonetom Pavčkom in predstavitvijo njegove čisto nove pesniške zbirke Same pesmi o ljubezni. Knjiga je opremljena z grafikami slikarja Mihe Maleša. Pobudo za večer je dala naša krajanka, Travica Maleš Grešak, hči pokojnega umetnika, večer pa so sooblikovali njegovi mlajši sorodniki. Zelo številnim obiskovalcem bo verjetno ostala v spominu Pavčkova presunljiva ljubezenska pesem, napisana v zrelih letih, blagozvočnost pesnikove besede in njegov prešeren smeh.
V	maju smo v novi računalniški učilnici izvedli prvi tečaj računalniškega opismenjevanja, s tovrstnimi izobraževanji pa bomo nadaljevali jeseni. Program prireditev smo zaključili s potopisnim predavanjem Francija Horvata Provansa, ki nas je s čudovitimi fotografijami popeljal že v počitniške dni.
Vsaj dvakrat tedensko so pri nas potekale pravljične urice, imeli smo nekaj organiziranih šolskih obiskov, razstavo o Trubarju pa si je skupaj z razstavo v muzeju ogledalo 150 učencev s Polzele.
V	poletnih mesecih se bomo še posebej posvetili branju in bralnim željam obiskovalcev. Za razvedrilno dopustniško branje bo knjižnica pripravila vrečke knjig, zbirke po pet različnih del, ki smo jih poimenovali »maček v žaklju«. Počitniško čtivo pa boste lahko izbirali tudi med knjigami s priporočilnih dopustniških seznamov.
V	času odprtosti knjižnice bo v počitniških mesecih Trubarjevo razstavo na hodnikih zamenjala »bukvarna«, odpisane knjige in revije, ki jih boste lahko vzeli.
Metka Kovačič
Bralna značka odraslih in cicibanov
Ob slovenskih dnevih knjige smo 24. aprila v knjižnico povabili pisatelja Marjana Tomšiča. Z njim smo imeli literarni večer, pred katerim smo skupaj s člani bralne značke prebrali veliko njegovih knjig. Večer je bil hkrati zaključno dejanje Bralne značke za odrasle v Knjižnici Laško za leti 2007-2008. 22 bralcev je bralno značko uspešno končalo, za kar so prebrali vsaj pet knjig s seznama 30 predlaganih del. Priznanja in simbolične na grade jim je podelil g. Tomšič, ki je z nekaterimi navezal kar prijateljske stike. Po poletnih počitnicah bomo
začeli drugo sezono bralne značke, že zdaj pa vas vabimo, da s svojimi predlogi sooblikujete seznam priporočenih knjig in da se nam pridružite v čim večjem številu. 30. maja smo na dvorišču pred knjižnico z dvema predstavama »kapitana« Marjana Marinška in »Pike Nogavičke« Petre Kordiš končali Predšolsko
bralno značko, ki jo je uspešno opravilo skoraj 160 otrok. Z njimi smo od oktobra lani v knjižnici skupaj prebirali pravljice in opravili različne naloge, od nastopov z mikrofonom do izdelovanja figuric iz papirja in gline ter risanja ... Otroci so poleg tega zbirali nalepke, ki so jih prejeli za vsak obisk knjižnice skupaj s starši. Odziv je bil zelo velik. Staršem se zahvaljujemo za sodelovanje pri naših skupnih prizadevanjih za kakovostno bralno vzgojo njihovih otrok.
Otroke, predšolske in osnovnošolske, pa vabimo, da se nam pridružijo tudi poleti, na ustvarjalnicah ter igralnih in pravljičnih uricah. Ob sredah v juliju od 10. do 12. ure bodo potekale glasbeno-ustvarjalne delavnice, na katerih bomo spoznali inštrumente ter izdelovali nakit in darilne vrečke. Ob torkih v juliju od 17. do 19. ure pa si bo eden od knjižničarjev čas rezerviral za družabne in računalniške igre ter pravljice. Natančnejši razpored si poglejte v napovedniku ali pa o njem povprašajte v knjižnici.
Matej Jazbinšek
Sodelovanje Knjižnice Laško z Domom starejših Zdravilišča Laško
Knjižnica Laško je lansko jesen začela sodelovati z Domom starejših Zdravilišča Laško. Dogovorili smo se za ure branja, ki potekajo enkrat mesečno. Srečanja nam kar prehitro minejo ob pogovoru, obujanju dogodkov iz otroških let in prebiranju leposlovnih in strokovnih del. Spomnimo se tudi raznih obletnic pomembnih osebnosti ali kulturnih dogodkov, ki potekajo v kraju. Udeleženci ur branja najraje prisluhnejo spominom naših pisateljev. Tako smo spoznavali odlomke iz biografij o Prešernu, Gregorčiču, Vodniku, Trubarju, Gaspariju itd. Dotaknili smo se tudi nekaterih biserov poezije. Za popestritev pa rešujemo uganke ali prisluhnemo	življenjskim
modrostim. Tudi pesem je že zazvenela iz naših grl ... Druženje v skupini nam daje posebno energijo. Lepo je, saj se srečujejo različne generacije, ki jih povezuje ljubezen do branja. Obogatijo pa nas tudi spoznanja, ki smo jih doživeli. Dom starejših je kot institucija član naše knjižnice. Stanovalcem
je omočena izposoja kolekcij knjig ali videoposnetkov, kar jim polepša življenje v domu.
Gabrijela Pirš
Kultura
Priporočamo za poletno branje
Amanda Hampson: Oljčni sestri, nov naslov v priljubljeni zbirki Srebrne niti, navdušujoč ter čustven roman o uspešni, podjetni ženski, ki se, ko propade njeno podjetje, zateče na opustošeno kmetijo starih staršev z oljčnim nasadom. Tako spozna svoje korenine in preteklost kot tudi skrivnost oljčnih sester, s tem pa nakazuje obet srečnejše prihodnosti. Izgubljena vrtnica, roman mladega turškega avtorja Ôzkana Seradarja. Zgodba o dveh sestrah, lepi ter uspešni Diani ter njeni sestri dvojčici, notranje bogati ter poduhovljeni Marii. To je roman z navdihom misticizma, o čarobni moči vrtnic, poleg tega pa pripoveduje tudi o spajanju vzhodnih in zahodnih kultur.
John Shars: Pod marmornim nebom, roman, napisan s tako močjo in strastjo, da bralca kar potegne v svet stare Indije. To je zgodba o gradnji indijskega spomenika Tadž Mahal ter o propadu mogočne družine. Gre za veličastno zgodovinsko pripoved, ki je doživela tak uspeh, da bodo po njej posneli tudi film.
Benka Pulko: Pocestnica. Svetovno znana popotnica nam tokrat ponuja potopis drugačne vrste. Ne pripoveduje toliko o potovanju, krajih in znamenitostih, ampak o svojih doživetjih in razmišljanjih ter predvsem o kopici zanimivih ljudi, ki jih je spoznala na svoji poti.
Nejc Gazvoda: Fasunga. Eden najmlajših uveljavljenih pisateljev pri nas v svoji drugi knjigi kratkih zgodb (ob dveh romanih) znova razgalja svoj poseben literarni svet. Svet sanj, fantazije in na drugi strani krute resničnosti; v jeziku mladih in njihovem načinu razmišljanja. Nenavadno in zanimivo. Thomas L. Friedman: Izravnavanje sveta. Knjiga ameriškega kolumnista o ''kratki zgodovini 21. stoletja'' (podnaslov knjige). Avtor pojasnjuje, zakaj se je na prelomu tisočletja svet tako bistveno spremenil: od razmaha osebnih računalnikov in Windowsov do najnovejših visoko tehnoloških pripomočkov. In zakaj bo zaradi tega 21. stoletje stoletje posameznika. Mea Valens: Uglašena. Potopis, napisan v maniri najboljših del svojega žanra. Pot po Južni Ameriki je le okvir za pot pisateljice k sebi in vase. Osvežujoče. Novi roman Brine Svit Coco Dias ali Zlata vrata je lani izšel v francoščini, te dni pa v avtoričinem prevodu še v slovenščini. Coco Dias je plesalec tanga in Zlata vrata četrt v Parizu, kjer bo pisateljico v zameno, da napiše o njem roman, naučil plesati. V prepletu resnične izkušnje »Slovenke v Parizu« in izmišljene junakinje Valerie še en roman, ki ga preberemo na dah.
Prvenec Gabrijele Babnik, živeče med Afriko in Slovenijo, Koža iz bombaža je zgodba o odnosu med priseljencem iz Burkine Faso in Ljubljančanko. Skozi zgodbo tujca v novi deželi se zrcali dialog različnih kultur in ras kot tudi zapleteno ljubezensko razmerje, polno poslavljanj in vračanj. Za vse, ki imajo radi Afriko. »Krik? Zakličejo tete in stare mame. Krak! Odgovorijo otroci in prisluhnejo pripovedim, ki povezujejo generacije črnskih družin.« Tako je v spremni besedi zapisano na pot zbirki kratkih zgodb Haitijske pisateljice Edwige Danticat Krik? Krak! Izročilo o lepoti pripovedovanja zgodb in življenju na otoku v Karibskem morju, o katerem do zdaj v leposlovju še nismo brali.
Kaj bolj pritiče poletju kot popotne istrske skice? Če ne kot doživetje, pa vsaj v domišljiji. Tatjana Gromača je zapise s potepanja po Istri najprej objavljala v časniku Feral Tribune, zdaj pa so pred nami zbrane v knjigi Bele vrane. Za ljubitelje potopisov in tiste, ki bi o Istranih radi izvedeli kaj več. Slovenski prostor je bogatejši tudi za obsežno zbirko EU roman: 27 držav članic Evropske unije je prispevalo 27 »zgodb s pogledom«, katerih avtorji -sodobniki so prvič predstavljeni v slovenskem jeziku. Naš jezik in državo predstavlja Drago Jančar z novim romanom Drevo brez imena.
Ni maj'hnih narodov, so le maloštevilni
Družina Aškerc je s KD Antona Aškerca Rimske Toplice na Aškerčevino povabila gospoda Gezo Ernišo, velikega poznavalca dela in življenja Primoža Trubarja.
V letu, ko se še bolj kot ponavadi spominjamo Primoža Trubarja, je na Aškerčevini gostoval evangeličanski škof Geza Erniša. Poslušalcem, ki so zapolnili prostor pred domačijo, je v enournem pripovedovanju predstavil življenje in delo velikega
reformatorja Primoža Trubarja. Med drugim je dejal: "Ne vem, če veste, ampak Slovenci smo bili 14. narod na svetu, ki smo dobili knjigo knjig v svojem jeziku, ki ga je prvič zapisal pisec prvih slovenskih knjig." Nanizal je tudi nekaj razlik in skupnih točk, po katerih se bodisi ločita bodisi stikata evangeličanska in rimskokatoliška veroizpoved. "Dokler bodo ljudje upoštevali in živeli vrednote, kot so poštenje, enakost, nedotakljivost tujega, spoštovanje..., takrat je povsem vseeno, kateri veroizpovedi pripadajo," so besede, zaradi katerih je bil deležen prikimavanja in tudi ploskanja. Ob zahvalah, darilih in pesmi, ki jo je prebral Avgust Aškerc, ter ob dobri zakuski se je počasi zaključevalo popoldne in se prevesilo večer.
Vsak obiskovalec je lahko našel kakšno misel zase, o kateri je lahko premišljeval. Morda tudi misel, da Slovenci nismo majhen narod, smo le maloštevilni. Jezik ne bo izumrl, dokler bomo brali, pisali in se v pisni ali govorjeni besedi spominjali ljudi, ki so krojili narod.
Milena Suhodolčan
i!
Treba se je veliko in odkrito pogovarjati
Ob osrednjem gostu aprilskega kloštrskega večera, zdravniku in psihoterapevtu Viliju Ščuki, je v kartuziji Jurklošter slikarska dela razstavljala Severina Trošt Šprogar, z razstavo pekovskih izdelkov so se predstavili dijaki Srednje kmetijske šole iz Šentjurja, svoje pesmi je brala Ivanka Uduc, za razigranost pa so poskrbeli nadarjeni glasbeniki Mladi korenjaki. Misli, s katerimi slovenski prostor bogati Vili Ščuka, so namenjene predvsem vzgoji mladih v samozavestne in odgovorne odrasle. Ugotavlja, da sodobni starši in šole otroke veliko učijo, malo vzgajajo, skoraj nič pa se ne dotikajo iskanja smisla in bistva bivanja ter pomena samozavedanja. Šele slednje omogoča razcvet človekove notranje božanskosti, pogoj zanjo pa je čim močnejša sposobnost čustvovanja (nekateri avtorji ji pravijo čustvena inteligenca), ki se razvija skozi frustracije. Današnji čas s svojim potrošniškim mišljenjem ni naklonjen pričakovanju in hrepenenju, temveč lagodju in čim prejšnjemu zadovoljevanju želja, kar pravzaprav zavira otrokov razvoj. Nelagodje nasprotno aktivira živčne končiče, ki so nujno potrebni za učenje in ustvarjalno življenje. V Jurkloštru je Vili Ščuka še posebej poudaril pomen sporazumevanja. Dotaknil se je tematike hlapčevstva Slovencev skozi zgodovino, ki se kaže v nekaterih starih pregovorih, kot sta Molk je zlato in Kdor molči, devetim odgovori. »Taki pregovori veljajo za gospodarje, hlapce pa silijo v poslušnost,« pravi. Nekateri (bolj svobodni) narodi so skozi stoletja razvili tudi izraze za določena čustvena stanja, občutenja situacij, slovenski jezik pa je na tem področju ostal bolj siromašen. Dodaja, da imamo Slovenci močan notranji občutek za poštenost, a raje molčimo, kot da bi izrazili svoja čutenja, zato poudarja, da se je treba »veliko in odkrito pogovarjati«. Vedno znova smo presenečeni, koliko ljudi privabijo kloštrski večeri. Tudi zadnji večer te sezone ni bil izjema. Ob zaključku druge serije kloštrskih večerov se zahvaljujemo vsem domačinom in obiskovalcem ter upamo, da se bodo naše poti še mnogokrat prekrižale.
Andreja Kozmus
Srečno Rečica
smo poimenovali likovno delavnico, katere dela so razstavljena na 6. območni razstavi ljubiteljskih likovnikov v Kulturnem centru Laško do 30. junija.
Na delavnici je ustvarjalo 21 članov likovne sekcije Laško pod strokovnim vodstvom akademske slikarke Ivane Andrič Todič. Ogledali smo si rudarski muzej in prisluhnili
pesmi o rudarju ga. Ivanke Sevšek. V rečiški dolini žive prijazni ljudje, saj so nas z sprejemom in pogostitvijo prijetno presenetili pri družini Levičar. Nabrali smo si moči za ustvarjalno slikarsko pot. Po končani delavnici smo dela razstavili v Sindikalnem domu, kjer smo se ob dobri malici in prijateljskem klepetu kar nekaj časa zadržali.
Da je likovna delavnica uspela, se moramo zahvaliti g. Medvedu, vodji območnega JSKd Laško, za organizacijo, material in vso podporo pri izvedbi. Upamo in želimo, da se naslednje leto srečamo na 7. območni razstavi ljubiteljskih likovnikov. Veliko zanimivih motivov je še ostalo v tej lepi rečiški dolini, zato se bomo s paleto barv še vrnili.
Nevenka Fantinatto
21
MOJA KMETIJA
Literarni kotiček
Ljuba moja kmetija tam na hribčku se sija. O, na kmetiji moraš delati močno, da kravicam v srcu je lepo. Če krave rečejo muuu, že hitim da jim hitro položim. Traktor ni težko voziti, če znaš, se ni treba veliko učiti. Travo kositi je pomembna zadeva, hkrati iz kose še pesem odmeva. Nikoli ne bom od nje se poslovil,
ker mlad fant sem tam bil in se kmečkih del za vedno naučil.
Blaž Palčnik, 11 let
MOSTOVI
Mostovi mogočni, mostovi zgodovinski,
mostovi trije so naši zidanmoški.
Edini v sožitju, železniški in cestni, bohotijo se nad reko, nad Savinjo našo lepo.
Poti po njih vodijo v daljave, vežejo bregove in vračajo ljudi na domove.
Kljubujejo narasli reki, vojna jih ne prizadene, skrivajo mnoge skrivnosti, mostovi, mostovi, mostovi, naši mostovi.
Zlata Strel
TI, MATI
Ko gledam tvoj obraz, vidim sledove časa, vidim sledove tvojega jaza.
Tvoje roke so zgarane, polne žuljev, a nikoli negovane.
Tvoja počasna hoja izdaja leta, vsa leta nase prevzeta.
Tvoje telo ukrivljeno od težkih bremen, je o tvoji krepki postavi le še sen.
Tvoje oči nekoč zrle so jasno, a sedaj v njih upanje ugaša in zrejo le še v prazno.
Tvoje srce ostalo je čisto, vedno bilo je polno dobrote v njem in vedno ostalo bo isto.
Štefanija Belej
LAŠKO PIVO
Oh, Laško, ti mesto moje,
pivovarna ob tebi stoji, čeprav pivu so cene visoke, rad vsak si z njim žejo gasi.
Poleti, ko vročina pritiska,
da jezik iz ust ti visi, takrat te žeja prevzame, da s pivom si žejo gasiš.
Steklenica je ena premalo, pri drugi pa si že dojel, da lenoba te taka prevzame, da nekam bi spat kar odšel.
Vsi udje in sklepi so mehki, da se komaj pokonci držiš, ko te žeja ponovno zagrabi, spet laško si pivo želiš.
Ko piva dovolj se napiješ, brž za prvi grm zaviješ, da si svoje hlače ne zmočiš, in da višek piva brž odtočiš.
Ivan Leben
LJUBEZEN
Ljubezen je kakor strela, ki te zadane z jasnega. Še sam ne veš, kdaj in kako, zadene te tako močno, kot da bi nate padlo celo nebo.
Ko zagledaš ljubljeno osebo, padeš v veliko zmedo. Zašibijo se ti kolena,
kot da bi ti kdo v njih metal polena.
Če ljubezni ne neguješ, se ti zdi, da nekaj potrebuješ.
Jaz potrebujem tebe, saj drugače me kar zazebe, ko pa pomislim nate, mi izginejo vse zagate.
Moje srce bije zate in ko pomislim nate se mi pred očmi prikaže tvoj obraz in iz mojega telesa prežene mraz.
Mraz izgine do naslednje zime, ki se nastani v mojo dušo.
Jaz te ljubim zelo, res tako močno, da bi zate naredil še kakšno manjše zlo.
Gašper Gračner
POMLADNA
Neko majsko je noč jasmin ves cvetoč opojno v belini dehtel, iz nežnih poljubov in sreče neskončne se je ogenj ljubezni razvnel.
Je deklica srečna iskala poglede zaljubljenih, žgočih oči, žar notranjega boja in lunin'ga soja, pogasil vse je strasti.
Zdaj večkrat pod grmom jasmina z otrokom v naročju sedi in molči. Neslišen slap lune skoz veje slepi in solza v očeh se blešči.
Lepota se skriva v tisočih željah,
iz popka cvet se razpre, na pozna pa leta je mamina sreča sina ljubeče srce.
Heda Peterkovič
ŽELJA
... da bi kratkost življenja dosegla človeški um,
stopila nemir, ustvarila blaginjo duš,
tišino cest, lepoto starih semen, tihožitje bližin ... H^... da bi zapeli pastirji minulih plemen
in ubijali le za glad ... ... borovničevje bi se vrnilo do predmestij izgubljene divjine ...
Želja za vsaj hip bežeč v prostost pretekle zemlje!
Mira Deželak Slatinek
PESEM ZA ATIJA IN MAMICO
Mostovi mogočni, Kaj bi bilo na svetu, če ne bi bilo atija? Atija ne bi zamenjal za nobenega drugega očija.
Mami in ati sta srečen par, kar je nam otrokom velik dar.
Če bi se mami in ati razšla, bi bila družina uničena.
Kdo na svetu me najrajši ima, kakor zlati ati in zlata mamica.
Mami mi je včasih pripovedovala pravljice in tudi mnoge zgodbice. Zvečer mi je rekla: »Lahko noč in eno bolho za pomoč.«
Jaz pa obema rečem »shake you bam bam«, rad vaju imam.
Blaž Palčnik, 11 let
Društva
IProslavalobH Idnevuluporal ^^Hproti^^l
HokupatorjuH
V soboto, 26. aprila, je v Sindikalnem domu v Hudi Jami potekala osrednja prireditev ob dnevu upora proti okupatorju. Mnogi so se udeležili pohoda v spomin na Dušana Poženela, ki sta ga organizirala Združenje borcev za vrednote NOB Laško in Strelska družina Dušan Poženel iz Rečice. Pohod je potekal iz Laškega preko Strmce (kjer je Dušan Poženel 8. aprila 1944 padel) in Kuretnega do Hude Jame, kjer je pohodnike pričakala Laška pihalna godba. Ob 11. uri je ob pričetku kulturnega dela proslave zbrane pozdravil župan Občine Laško Franc Zdolšek, slavnostni govornik pa je bil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Laško Andrej Mavri. Za dobro glasbo sta skrbela Laška pihalna godba in harmonikar Dejan Kušer, zaplesali in zapeli so člani otroške folklorne skupine Lipa Rečica, za konec pa je nastopil še Moški pevski zbor Laško.
Najaktivnejšim članom je predsednik Združenja borcev za vrednote nOb podelil priznanja. Prejela sta ju Maks Knavs (za dolgoletno vodenje Krajevne organizacije zveze borcev Zidani Most) in predsednik Krajevne organizacije združenja borcev Vrh nad Laškim Martin Plahuta. V imenu Glavnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je srebrno plaketo prejelo Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije Laško, prevzel pa jo je predsednik društva Konrad Zemljič.
Maja Bukovec
^^^^■PohodlOsvobodilnelfronte^^^^H
V spomin na ustanovni sestanek Pokrajinskega odbora OF za Štajersko, ki je bil 22. maja 1941 pod Kojzico nad Rimskimi Toplicami, sta Združenje borcev za vrednote NOB in Planinsko društvo Laško v nedeljo, 1. junija, organizirala pohod po poteh OF.
Več kot petdeset pohodnikov je krenilo na pot iz Rimskih Toplic in se najprej ustavilo ob spominski plošči na skali pod Kojzico. Na plošči
so navedena imena udeležencev sestanka - Slavko Šlander, Miloš Zidanšek, Angel Besednjak, Leon Novak, Metod Hočevar, Martin Kores, Lojze Lešnik, Vinko Ustar, Karel Reberšek, Tone Grčar, Jože Jurač in Lojze Diaci. Od dvanajstih udeležencev sestanka jih je sedem izgubilo življenje v prvih dveh letih vojne, prvi trije navedeni pa so bili proglašeni za narodne heroje. Pot smo nadaljevali in se ustavili na domačiji Klopčičevih, kjer so nas postregli z osvežilnimi napitki. Ko smo prispeli v Sedraž, nas je pri spomeniku padlega aktivista OF Ivana Gozdnikarja pričakal predsednik Krajevne organizacije združenja borcev za vrednote NOB Zlatko Pavčnik in spregovoril o dogodku konec marca 1945, ko so okupatorji v Sedražu ustrelili aktivista in njegovega soborca Gozdnikarja. Iz Sedraža smo nadaljevali pot proti Bukovci in se ustavili na domačiji Dornikovih -po domače pri Jernejc - kjer je bil leta 1901 rojen narodni heroj Lojze Hohkraut. Tu nas je s koračnico pozdravila hrastniška godba na pihala, domači pa so nas pogostili ter nam s čajem in pijačo pogasili žejo. O življenju in delu Lojzeta Hokrauta in borki XlV. divizije, ki je bila tudi doma na tej domačiji, Mimiki Dornik -Zlati, je pohodnike seznanil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Laško Andrej Mavri. Pohodniki smo pot nadaljevali do lovske koče v Govcah, kjer smo se udeležili spominske svečanosti ob 67-letnici ustanovitve Pokrajinskega odbora OF za Štajersko pod Kojzico in Okrajnega odbora OF za okraj Celje, ki je bil ustanovljen 6. julija 1941 na kmetiji Blaža Kurnika v Govcah. Udeležence svečanosti je pozdravil poslanec državnega zbora Matjaž Han, o zgodovinskih dogodkih in ljudeh iz leta 1941 na tem območju pa je spregovoril Andrej Mavri. Spregovoril je tudi o prijetni in zgodovinsko pomembni vasici Govce, ki je zaradi rudarskih del pred štiridesetimi leti izginila s površja zemlje - o vasici, ki je ni več. V kulturnem programu so poleg hrastniške godbe na pihala sodelovali še moški pevski zbor iz Sedraža in učenci podružnične osnovne šole Sedraž. Tako pohodniki kot tudi okrog tristo udeležencev spominske svečanosti zlasti iz občin Laško in Hrastnik se je odločilo, da morata biti pohod in svečanost organizirana tudi drugo leto in tako postati tradicionalna.
Andrej Mavri

Popravek
V članku 60 let Društva upokojencev Rimske Toplice je bil napačno zapisan	priimek
Leopolda Pavčnika (zapisan je bil priimek Palčnik). Za nenamerno napako se opravičujem.
Avtor članka Tine Frece
Florjevanje v Jurkloštru
Florjevanje je v Jurkloštru ljudski običaj, katerega začetki segajo v čas pred II. svetovno vojno. Na predvečer godu svetega Florjana, 3. maja, se zberejo fantje in možje. Oblečejo se v »boljša« oblačila, na glavo dajo klobuk, ozaljšan s češnjevim ali kakšnim drugim cvetjem, in se odpravijo po vasi. Spremlja jih tudi fant, imenovan koklja, ki nosi s sabo košaro, v katero spravlja nabrane dobrote. Ko prispejo do hiše, se postavijo v polkrog in zapojejo Florjanovo pesem, ki govori o sv. Florjanu, ki je bil vojak, a se ga ni treba bat'. Prav tako iz pesmi izvemo, da se moramo priporočiti sv. Florjanu pri rokovanju z ognjem. V nadaljevanju pa besedilo usmeri gospodinje in gospodarje k darovanju, tako da tudi tisti, ki jih pevci obiščejo prvič, vedo, kaj naj darujejo. Konec pesmi sestavljata zahvala in hudomušni dodatek, kaj se bo zgodilo, če pevcev ne bodo obdarili - ukradli bodo hčerko ali pa hišo spodkopali.
Tako že med petjem gospodinja prinese dar, in sicer so to jajca, ki so obvezen dar, slanina ali kakšna salama, gospodar pa pevce pogosti s pijačo. Pevci se zahvalijo in hitro odidejo naprej, saj jih pri vsaki hiši težko čakajo. Kljub vsemu se pogosto zgodi, da ne morejo obiskati vseh, kajti domačij je veliko, noč pa je vedno prekratka. Tudi zaradi tega so se naši pevci odločili, da pojejo v dveh skupinah, da bi tako običaj približali čim večjemu številu ljudi.
Sveti Florijan je zavetnik gasilcev, kateremu se priporočamo za varstvo pred požari in, da bi varoval gasilce pri vsakem delu. Tako se na Florjanovo nedeljo, to je prva nedelja po svetem Florijanu, ki goduje 4. maja, zbere veliko gasilcev pri tako imenovani gasilski maši, ki se za vse rajne in žive gasilce daruje pri svetem Kancijanu nad Polano pri Jurkloštru. Mašo že vrsto let daruje pater Karel Gržan, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Po maši pa gasilci in florjanovci pogostijo vse navzoče z darovi, ki so jih nabrali med petjem. Slanino in jajca ocvrejo, narežejo salame, da se navzoči malo okrepčajo, manjkati pa ne sme tudi dobra kapljica, ki razveže jezičke, tako da se slavje zaključi z družabnim srečanjem in petjem. Običaj se v našem kraju ohranja, saj ga ljudje dobro sprejemamo, četudi nas pevci zbudijo sredi noči ali proti jutru. Pogosto se zgodi, da se posamezni domačini počutijo prikrajšane, ker jih niso obiskali. Zaradi zanimanja za običaj si želimo, da bi se pevcem še kdo priključil, saj bi potrebovali več skupin, da bi lahko pokrili večino zaselkov naše krajevne skupnosti. Med pevci je že kar precej moških srednje generacije in tako se običaj prenaša iz roda v rod. K sodelovanju pa vabimo tudi mlajše, saj so prav oni zagotovilo, da običaj ne bo izumrl. Hvala vsem, ki se trudite za tako uspešno in odmevno prireditev.
Za PGD in KD Jurklošter Magda S.
23
[I II II II

Območno združenje Rdečega križa Laško
PODELILI ZLATLZNAK CIVILNE ZAŠČITE
Na Generalni skupščini Rdečega križa Slovenije so na priložnostni slovesnosti podelili letošnja priznanja Civilne zaščite, in sicer bronaste, srebrne in dva zlata znaka CZ. Zlati znak poveljnika Civilne zaščite
Zlati znak CZ je prejel Vlado Marot.
Republike Slovenije Mirana Bogataja je prejel Vlado Marot, sekretar Območnega združenja Rdečega križa Laško. Pode jen mu je bil kot priznanje za dolgoletno uspešno delo pri razvijanju in krepitvi organiziranosti sil za zaščito, reševanje in pomoč in za njegovo nesebično delo ter uspehe na področju varstvav pred naravnimi in drugimi nesrečami. Čestitala sta mu tudi predsednik Rdečega križa Slovenije Borut Miklavčič in generalni sekretar Janez Pezej.
Visoko priznanje sovpada z njegovim četrtstoletnim profesionalnim delom v tej humanitarni organizaciji, 50-kratnim darovanjem krvi konec prejšnjega leta in desetletnimi jubileji pri kar nekaj pomembnih prireditvah v Laškem, ki so nastale na njegovo pobudo ali pa z njegovim sodelovanjem in so se dobro prijele ter se uspešno nadaljujejo.
OBMOČNI ODBOR SE JE SESTAL NA RAZŠIRJENI SEJI
Na razširjeni seji so se sestali člani Območnega odbora Skupščine Območnega združenja Rdečega križa Laško skupaj s predsedniki krajevnih organizacij Rdečega križa. Obravnavali so obsežni dnevni red, med katerim so pregledali poslovno in finančno poročilo o delu organizacje v preteklem letu. Posebej so se dotaknili obširnega poročila, ki je namenjen odpravjanju posledic poplave in iz katerega izhaja, da je laški Rdeči križ prizadetim v poplavi namenil več kot 83
Območni odbor se je sestal na razširjeni seji
24
tisoč evrov finančne pomoči, poleg tega pa tudi precejšnje količine pomoči v materialu.
Dotaknili so se tudi letošnjega programa dela, ki se že izvaja in obsega poleg rednega dela tudi obsežen načrt nujnih obnovitvenih del na poslovnih prostorih Rdečega križa in v njih ter priprav na volilno skupščino Območnega združenja Rdečega križa Laško za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Obravnavali so tudi predlog imenovanja sekretarja in predlog razpisa rednih priznanj Rdečega križa.
PRVO TEKMOVANJE V ZNANJU IZ PRVE POMOČI
19. aprila je na Podružnični osnovni šoli Primoža Trubarja Laško v Debru potekalo 1. območno tekmovanje ekip prve pomoči osnovnih šol laške in radeške občine. Po tri ekipe iz OŠ Primoža Trubarja Laško in OŠ Marjana Nemca Radeče ter ena ekipa iz OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice so se pomerile v teoretičnem znanju iz prve pomoči, cestnoprometnih predpisov, gibanja Rdečega križa in praktični oskrbi poškodovanih v štirih različnih situacijah. Tekmovanje so pripravili pri Območnem združenju Rdečega križa Laško s pomočjo mentoric na podlagi prijave na /azpis 2. državnega tekmovanja ekip PP OŠ, ki ga je pripravil Rdeči križ Slovenije in tudi letos poteka v okviru Evropske kampanje o varnosti v cestnem prometu 2007-2008.
Drugouvrščena ekipa iz OŠ Rimske Toplice se je udeležila regijskega tekmovanja.
Vse v upanju in z namenom, da bomo z ozaveščanjem o varnosti v prometu in učenjem prve pomoči prispevali k zmanjšanju števila ranjenih in umrlih v prometnih nesrečah.
Učenci so po mnenju ocenjevalne komisije kjub izjemno zahtevnim nalogam prikazali zelo dobro znanje, kar se je odrazilo tudi v rezultatih, ki so presegli 81 odstotkov. Največ znanja je pokazala ena od ekip Osnovne šole Marjana Nemca Radeče, ki je ob razglasitvi rezultatov iz rok podžupana občine Laško Klemna Grešaka prejela tudi diplomo in pokal, drugo mesto pa sta si delili ekipi iz OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in ekipa POŠ Primoža
Sociala in humanitarna dejavnost
Trubarja Debro in šele dodatna naloga je odločila o rezultatu. Prvi dve ekipi sta se udeležili regijskega tekmovanja v Slovenskih Konjicah in prav tako dosegli dober rezultat.
DRUŽILI SMO SE Z NAJSTAREJŠIM OBČANOM JANEZOM
13. maja smo po petih letih lahko znova čestitali stoletniku, saj je najstarejši občan Janez Božič iz Rimskih Toplic praznoval rojstni dan. V družbi župana Franca Zdolška, predsednika domače KS Jožeta Senice in tajnice Valentine Pavlinc, predsednice Krajevnega odbora RK Rimske Toplice Dragice Strniša in njenih prostovoljk, Območnega združenja RK Laško, predstavnikov Društva upokojencev Rimske Toplice s predsednikom Martinom Frecetom, hčerke Jožice in drugih domačih ter skupine Veseli upokojenci in Okteta Vrelec smo v prijetnem vzdušju z jubilantom nazdravili, zapeli in razrezali torto. Torta v obliki knjige, ki naj bi simbolizirala knjigo življenja našega
Nazdravili smo 100-letniku Janezu Božiču.
Janeza, je odprta, v njej pa je še nekaj nepopisanih listov, smo povedali. Vidno ganjen ni mogel skriti svojih občutkov. Zahvalil se nam je za čast, ki smo mu jo izkazali, ter s posebno pozornostjo prisluhnil ubranemu petju. Nasmejali so ga upokojenci, ki so mu za spomin poklonili njegovo povečano fotografijo. Zaželeli smo mu, naj še prebere veliko knjig, naj še pomaga urejati vrt ter nabirati solato, vse zato, da se prihodnje leto spet dobimo skupaj v prostoru Krajevne skupnosti Rimske Toplice.
PRI 90-LETNICAH JUSTINI POMPE IN HELENI ŽELEZNIKAR
Sredi aprila smo obiskali dve občanki, ki sta praznovali častitljiv jubilej. Najprej smo se podali na Polano 9 pri Jurkloštru k Justini Pompe, nekaj dni kasneje pa še na Lokavec 22 nad Rimskimi Toplicami k
Na obisku pri 90-letni Justini Pompe.
Heleni Železnikar.
Justina in Helena se dobro držita, še boljše sta videti in skrbno skrivata svoja leta. Življenje je vsaki zase prineslo marsikaj dobrega in seveda tudi hude
Sociala in humanitarna dejavnost
trenutke. Justina nam je pripovedovala, kako težko se je prebijala skozi življenje na 25 hektarjih zemlje, ko je s tremi otroki, najmlajši je imelštiri mesece, takoj po vojni ostala sama. Še sreča, da je še nekaj let imela ob sebi pridnega očeta.
Helena se je s tremi otroki prebijala skozi življenje visoko v lokavških hribih, kjer je bilo treba narediti vse ročno in trdo delati, da je kaj priraslo, svojevrsten problem, ki je še vedno aktualen, pa je bil tudi, kako varno priti iz doline do domačije. Danes obe, Helena in Justina, delita veselje skupaj s svojimi domačimi in seveda vnuki ter pravnuki, Helena tudi že s prapravnukinjo. Ob obisku - pri Justini bolj številčno, pri Heleni pa zaradi obveznosti predstavnikov občine v bolj okrnjeni sestavi - smo pokramljali o tem in onemjn prijetno nam je bilo v njihovi družbi. Čestitkam in zahvali po toplem sprejemu se pridružujemo tudi mi.
Helena Železnikar je praznovala 90. rojstni dan.
»PELJIMO JIH NA MORJE«
Je slogan vseslovenske akcije Rdečega križa, ki v tem času poteka po vsej Sloveniji in s katero bi želeli zbrati vsaj toliko sredstev, da bi z njimi omogočili nekaj več letovanj tako otrokom kot starejšim. Tistim, ki si zaradi skromnih sredstev res ne morejo privoščiti oddiha na morju. Več sredstev, kot nam jih bo skupaj z vašo pomočjo uspelo zbrati, več oseb bomo lahko odpejali na morje na Debeli Rtič. V minulih dneh ste zagotovo v nabiralniku našli pismo s položnico. Vljudno vas prosimo, da ga odprete in s položnico nakažete vaš prispevek v okviru možnosti. Pošta in banke so se tokrat odpovedale proviziji. Če ste položnico izgubili, jo lahko prejmete na našem sedežu. Številka računa je: 03100-1234567891, sklic pa 11-98990. Vaš prispevek lahko namenite tudi v obliki SMS sporočil z besedo MORJE na 1919. Akcija poteka do konca septembra, mi pa si želimo in upamo, da bo kar nekaj našim občanom Laškega in Radeč omogočeno letovati brezplačno. Več o akciji lahko preberete tudi na www.rks.si ali nas pokličete na številko 734 34 60. Vnaprej hvala za vašo dobrosrčnost in zaupanje.
MESEC AKTIVNOSTI ORGANIZACIJ RK LASKE IN RADESKE OBČINE
Mesec aktivnosti organizacj Rdečega križa laške in radeške občine, ki letos poteka že 14. leto, se počasi zaključuje. V tem času se je zvrstila vrsta različnih dogodkov,
prireditev, predavanj, druženj in obiskov naših občanov, ki so jih pripravile Krajevne organizacje RK in Območno združenje RK Laško.
Posebno mesto in težo letošnjemu strnjenemu dogajanju dajejo štiri krajevne organizacje RK, ki so se vsaka na svoj način potrudile, da delovno in svečano proslavijo svoj jubilej. V tem času so potekali tudi občni zbori, v Rimskih Toplicah, Šentrupertu in Rečici pa so opravili tudi volitve odborov za naslednje mandatno obdobje.
Mesec aktivnosti bomo sklenili z vseslovenskim srečanjem krvodajalcev v Veržeju. Nanj smo povabili vseh 49 krvodajalcev laške in radeške občine, ki so kri darovali več kot 50-krat, in prostovoljce iz krajevnih organizacij RK. Pripravljamo tudi zaključno ekskurzijo vseh krožkov RK, ki delujejo na osnovnih šolah v obeh občinah. V okvir meseca aktivnosti smo pridali še volilni občni zbor Krajevne organizacje RK Marja Gradec, ki bo v nedeljo, 22. junja, in volilno skupščino našega Območnega združenja RK, ki bo 3. julija v Laškem.
Vlado Marot
60 let KORK Rimske Toplice
Že leta 1946 je bila v Rimskih Toplicah skupina aktivistov Rdečega križa, ki je poskrbela, da je bila 28. februarja 1948 opravljena registracija organizacije Rdečega križa Rimske Toplice. Med pobudniki sta bila Josipina Drstvenšek in Miroslav Čekada. Tako so se pridružili veliki skupini aktivistov v Sloveniji, ki so s svojim prostovoljnim delom skrbeli za najboj ranjive. Geslo, ki so mu sledili, je bilo: Vse za zdravje in blaginjo skupnosti.
V	preteklosti je bilo delovanje usmerjeno k odpravljanju posledic druge svetovne vojne in reševanju socialne problematike, ki je bila velika po vojni, posebna je bila skrb za matere in otroke, izvajali so zdravstveno vzgojo in tečaje prve pomoči v šolah pa tudi po vaseh in zaselkih, opremljali so omarice za prvo pomoč, ki so bile v vsaki vasi, pomembna je bila vzgoja za preprečevanje tuberkuloze, izvajali so pomoč pri elementarnih nesrečah, organizirali so krvodajalske akcije ...
V	60 letih so KORK Rimske Toplice vodili in bili njeni predsedniki: Josipina Drstvenšek, Miroslav Čekada, Alojz Kozelj, Stanko Benedek, Branko Draksler, Miloš Veršec, Jožica Belej, Mihaela Pečar, Marjana Šantej in Dragica Strniša. Pomemben je tudi prispevek velikega števila aktivistov, prostovojcev, ki so delali in še delujejo kot aktivni člani v odboru KORK in skrbjo za svoje vasi in zaselke. S svojim prostovoljnim delom nesebično pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni, z ugledom skrbijo za članstvo in pobiranje članarine ter aktivno sodelujejo pri akcjah.
Ob ustanovitvi je bilo včlanjenih 208 članov. Z leti se je članstvo večalo, v "najbojšem" obdobju je štelo 1053 članov.
V	zadnjem desetletju je članstvo upadalo, danes jih je 637. Sredstva, ki jih KORK Rimske Toplice zbere s pobiranjem članarine, s prostovoljnimi prispevki in donacijami, ostanejo na njenem računu. Za prihodnje obdobje si želimo, da bi okrepili in pomladili naše članstvo. V sodobni in odtujeni potrošniški družbi potrebujemo
tudi pripravljenost mlajših članov, ki bi zmogli zaznavati potrebe sodobne revščine in bi hoteli pomagati sočloveku. Darujmo kri - rešujmo živjenja je bilo geslo, s katerim so že leta 1956 vabili krvodajalce, da so darovali kri. Tudi danes je to geslo še živo. Pod okriljem KORK Rimske Toplice so bile izvedene številne krvodajalske akcije. Do leta 2005 je bila na leto ena krvodajalska akcija, po njem pa dve. Najvišje število krvodajalcev je bilo 140, letos se je krvodajalske akcije udeležilo 85 krvodajalcev. Ponosni smo na tiste, ki so kri darovali že več kot petdesetkrat. Z darovano krvjo oskrbujemo celjsko bolnišnico. V današnjem času delovanje KORK Rimske Toplice obsega aktivnosti, ki so pomemben del našega vsakdanjega življenja. Te so: skrb za starejše člane in krajane (srečanja, obiski ostarelih in bolnih ter pomoč s paketi); področje preventive (delo za ohranjanje in povečevanje zdravja: preprečevanje bolezni sodobnega časa, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak, debelost, alergije, preprečevanje zasvojenosti, preprečevanje raka ...); varovanje in krepitev zdravja najbolj ranljivih; področje krvodajalstva; področje sociale (nudimo pomoč najbolj ogroženim posameznikom in skupinam); s programom socialne dejavnosti, ki je zelo obširna, lajšamo osebne stiske brezposelnih, brezdomcev, starostnikov,
bolnih in osamljenih posameznikov in družin v stiski (Socialno ogroženim posameznikom in družinam pomagamo stalno ali občasno s prehranskimi paketi, higienskimi pripomočki, oblačili in obutvijo ter s pogovori in nasveti.); delo z mladimi (V OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice deluje podmladek KORK Rimske Toplice. Mladim članom zagotovimo razvijanje solidarnosti in jih spodbujamo k strpnosti in razumevanju ter spoštovanju različnosti.); pomoč pri elementarnih nesrečah; sodelovanje z drugimi v krajevni skupnosti.
Ob 60. obletnici delovanja se KORK Rimske Toplice zahvaljuje vsem aktivistom, prostovoljcem, za delo, ki so ga opravili z veliko mero srčnosti in spoštovanja do judi v stiski. Zahvala tudi vsem članom, ki ste nam omogočili realizacijo vseh aktivnosti. Ob 60. jubileju želimo omogočiti letovanje na morju šestim otrokom, ki še niso bili na morju, zato Vas vabimo, da svoj prispevek nakažete na račun 06000-000-370-6087, sklic 08. Zahvaljujemo se vsem donatorjem. Če želite postati član KORK Rimske Toplice, se nam pridružite. Pokličite nas na številko: 03 5736 723.
Odbor KORK Rimske Toplice
25
Hiša generacij/Vzgoja in izobraževanje
Center starejših - Hisa generacij
Laško
V SUPERMARKETU TUS V LAŠKEM
V soboto, 19. aprila, smo se prijazno odzvali povabilu supermarketa Tuš Laško, da popestrimo njihov tok dogajanja. Postavili smo stojnico, ki se je šibila pod raznovrstnimi izdelki naših pridnih in ustvarjalnih obiskovalcev ter prostovoljnih mentoric. Mimoidoči so si tako spočili oči na najrazličnejših ročnih delih, z nami pa so lahko oblikovali z das maso, klekljali, kvačkali in izdelovali rožice iz krep papirja.
STEKLENIČKE UPANJA
Steklenička upanja je projekt, ki ga je leta 1999 v Ameriki začela umetnica in onkološka bolnica Diane Gregoire. Sprva je stekleničke izdelovala v zahvalo sestram v bolnišnici, kasneje v spodbudo in podporo bolnikom na kemoterapiji. Zaradi izjemnega odziva se je izdelava stekleničk razširila tudi drugje po svetu. V Sloveniji je akcija prvič potekala leta 2006 in doživela zelo pozitiven odziv.
Prijazno vabljeni, da se oglasite v Centru starejših - Hiši generacij Laško (Savinjsko nabrežje 6) po stekleničko upanja in jo poklonite svojemu znancu, bližnjemu, ki je obolel za rakom. Stekleničke prejmete brezplačno.
KLEKLJARSKI KROŽEK OŠ ANTONA AŠKERCA RIMSKE TOPLICE NA OBISKU
Med 12. in 22. majem smo v naši dvorani gostili razstavo klekljarskega krožka OŠ Antona Aškerca iz Rimskih Toplic. 18 osnovnošolcev, deklet in fantov, je predstavilo svoje bele čipke, ki jih pridno klekljajo vsak četrtek ob 13. uri pod budnim očesom mentorice Marjete Dremel. Na njihovih bulah so se tako izrisale že različne živali: sloni, ježki, srnice, petelini, konji, miške, pande, pa Pika Nogavička, marjetica in še kaj. S svojim delom nameravajo nadaljevati, kljub temu, da v njihovih najstniških letih klekljanje res ni dejavnost, ki bi bila "in".
RAZSTAVA ROČNIH DEL TAVŽENTROŽ
Pred petimi leti so sedle skupaj štiri entuziastke, željne druženja. Danes šteje skupina Tavžentrože trinajst parov ustvarjalnih rok. Druga od druge nesebično črpajo znanje in ustvarjajo pozitivno energijo. Letos so imele že šesto razstavo ob 5. obletnici delovanja. Razstavo so pripravile pri Purg - v gostilni Draksler v Rimskih Toplicah med 11. in 14.
aprilom. Otvoritev razstave so obogatile članice pevskega zbora Rimljanke pod vodstvom gospe Alenke Štigl in ubrana pesem citer, na katere je igrala Monika Rožej, učenka 8. razreda OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice.
V štirih dnevih si je razstavo ogledalo več kot 400 obiskovalcev od blizu in daleč - občudovali so kvačkane, klekljane in pletene izdelke, voščilnice iz suhih rož, gobeline, vezene prte, rožice iz nogavic, izdelke iz das mase in papirja ter slike -naslikane in narejene s servietno tehniko. Letos so Tavžentrože medse povabile tudi dve moški sili: Franci Breznikar se je predstavil s ptičjo hišico iz lesa, Damjan Kolšek pa z modelom jadrnice Le Soleil Royal iz leta 1669, ki je izkazovala preciznost in mojstrstvo v vsaki podrobnosti, narejeni ročno iz lesa. Ročno delo Tavžentrož pa sega tudi v kuharske vrste; tako so svoje znanje in domišljijo s pridom uporabile pri drobnem pekovskem pecivu - lepem za oko in vse čute v ustih.
Tavžentrože se bodo še naprej sestajale vsak teden ob sredah zvečer pri Drakslerju pod mentorstvom neutrudne Marjete Dremel in kovale ter ustvarjale »tavžent« idej, izdelkov, narejenih s pridnimi rokami deklet iz Rimskih Toplic.
Petra Šuster
Vrtec Laško
Sodelovali smo s Hišo generacij
V letošnjem šolskem letu se nam je ponudila priložnost, da sodelujemo s Hišo generacij Laško. Povabili so nas, naj se pridružimo njihovemu dopoldanskemu bivanju v hiši. Z otroki smo se pogovorili o našem sodelovanju in komaj so čakali dan, ko bomo odšli na obisk. Ko smo prispeli v hišo, so nas tam pričakale gospe, ki so jih otroci začeli klicati kar babice. Bile so vesele našega
obiska, še bolj pa so se raznežile, ko smo jim zapeli nekaj ljudskih pesmi, in takrat so tudi one zapele z nami. Otrokom so pokazale igrače in se nato skupaj z njimi igrale. Babice so z otroki sedle na tla, sestavljali so kocke, nekatere so z njimi kartale in jim pripovedovale pravljice. Urica skupnega bivanja je tako kar prehitro minila. Babice smo v tem šolskem letu obiskali kar nekajkrat, vedno so nas pričakale vesele, nasmejane in tudi otroci so se veselili druženja z njimi. Tako je sodelovanje s Hišo generacij poglobilo medgeneracijske vezi.
Pikapolonice, Lidija in Natalija
Sodelovanje staršev z Vrtcem Laško
Biološko potrebo po uporabi likovnega izražanja kot razvojnega orodja nosijo v sebi vsi otroci. Otrok pri risanju raziskuje stvari, ki se jih ne da izraziti z besedami, ki so mnogokrat neizrekljive. Kot mentorica sem se z veseljem odzvala povabilu na likovno kolonijo predšolskih otrok celjske regije. Bila je sončna sobota. Z vzgojiteljico Jano Kokotec, Pio in Gajo Kovač in Hano Lapornik smo se odpeljale v Mozirski gaj, kjer smo zastopale Vrtec Laško. Tam so otroci, stari od štiri do šest let, risali v štirih tehnikah (praskanka, vodene barvice, barvne krede in tempera barve). Motivi so bili določeni in zelo težki ter časovno omejeni. Mentorice smo lahko otroke spodbujale le besedno, tako da so nastali izključno otroški izdelki, vendar so nas otroci prijetno presenetili. Med kosilom so nam vzgojiteljice Vrtca Mozirje pripravile lutkovno igrico, po tem pa so udeleženci prejeli priznanja. Dan je bil za vse lep, poln doživetij in pa tudi izziv, kako lahko starši sodelujemo pri delovanju našega vrtca. Vse slike bodo na ogled v Kulturnem domu Mozirje od 9. junija.
Klavdija Simler
26
Vzgoja in izobraževanje
OS Primoža Trubarja Laško
Trubarjevo leto - projekt, izveden v sodelovanju z Muzejem Laško
Odzvali smo se povabilu zaposlenih v Muzeju Laško, da tudi najmlajši s svojimi prispevki sodelujejo v pripravi prireditev v okviru počastitve Trubarjevega leta v Laškem. Zamisel, ki nam jo je predstavil kustos muzeja g. Majcen, se nam je zdela zanimiva in primerna za predšolske otroke. Primož Trubar je bil utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in glede na to, da je temelj pisane besede črka -abeceda, so otroci „ustvarjali" abecedo. Seveda tako, kot jo znajo le oni - na domiseln in ustvarjalen način. Treba je bilo poiskati otrokom razumljivo povezavo med Trubarjem, muzejem in igro z glasovi in črkami ter prikazati časovno oddaljenost Trubarjevega življenja in dela, vso dejavnost nekako osmisliti. Zato smo pripravili kratek projekt, v okviru katerega smo otrokom približali čas, v katerem je Trubar živel, in pomen njegovega ustvarjanja.
V	ta namen smo si ogledovali reprodukcije starih listin o Laškem, akvarelov, risb in bakrorezov, na katerih je upodobljeno Laško oziroma Primož Trubar, ki so jih nato otroci upodabljali v risbi. Igrali smo se besedne didaktične igre, iskali prvi glas v
besedi, se igrali s črkami, sestavljali dolge, kratke, nove, „prave" besede. Obiskali smo muzej, kjer je kustos otrokom zabavno in zanimivo predstavil pomen te „hiše" in stalno zbirko.
V	muzeju smo se udeležili likovne delavnice na temo Abeceda, kjer so otroci iskali različne besede na glasove (črke) naše abecede in jih nato risali, slikali, ustvarjali v različnih likovnih tehnikah in z različnimi materiali. Projekt se je zaključil z razstavo Abeceda, kjer smo na ogled postavili vse izdelke delavnice.
Všeč nam je bilo, da smo se tudi mi lahko vključili v praznovanje 500-letnice rojstva Primoža Trubarja, ki jo je svetovna organizacija UNESCO uvrstila v svoj seznam obletnic vidnih osebnosti.
Jerica Laznik Mokotar
Zeleni Jurij v Laškem
S pomladjo se na OŠ Primoža Trubarja pričnejo tudi priprave na kulturni dan, v okviru katerega obudimo tudi star ljudski običaj - jurjevanje. Delo se prične z razdelitvijo zadolžitev pri pripravi pripomočkov. Na usklajevalnih sestankih se dogovorimo o poteku priprav ter sami izvedbi prireditve. V okviru učno-
vzgojnega procesa učenci pridobijo določena spoznanja in veščine	o
zgodovini in poteku tega praznika. Ker je večina pripomočkov, ki spremljajo Zelenega Jurija, izdelanih in okrašenih iz svežega lesa, ima zato zelo kratko življenjsko dobo, saj bukovi listi ovenijo v dobri uri. Zaradi tega so za uspešno izvedbo prireditve zaslužni starši, učenci, učiteljice in tudi tehnično osebje OŠ Primoža Trubarja Laško in PŠ Debro, saj le skupaj zmoremo pripraviti vse izdelke in pripomočke v najkrajšem času. Spremstvo Zelenega Jurija je krenilo na pot v jutranjih urah iz PŠ Debro proti Laškemu. Na poti so se ustavili na predhodno dogovorjenih mestih, rajali, peli in prosili
- V'..
*
MfVH
za darove, kot je zapisal že Ignacij Orožen v drugi polovici devetnajstega stoletja. Po prihodu na šolsko dvorišče so se debrskim učencem pridružili še učenci matične šole od prvega do četrtega razreda. Tako združen sprevod je nadaljeval pot po ulicah in trgih Laškega ter obujal običaj na že omenjen način. Po vrnitvi na šolsko igrišče je bilo izvedeno še tekmovanje za najdaljši in najglasnejši pastirski rog, nadaljevali smo z rajalnimi igrami in plesi ter se posladkali s prejetimi darovi.
Kulturni dan - jurjevo je uspel ob pomoči vseh sodelujočih. Še poseben čar prireditvi pa so dale deklice, ki so bile ovenčane s prekrasnimi venčki na glavah in imele košare, polne cvetja, ki so ga delile gledalcem za srečo.
V opravi Zelenega Jurija sta bila skrita dva krepka fanta, Matija Mastnak in Nick Skorja, da pa sta bila pri nošenju težke oprave motivirana, sta jima trobila tudi najdaljši rog, ki ga je na prireditev prinesel Martin Medvešek, in najglasnejši, čigar lastnik je bil Danijel Teršek.
Marica Trupej
Sredi aprila gostili sedem šol celjsko-koroške regije
Oddelki prilagojenega programa na OŠ Laško smo 16. aprila izvedli tekmovanje iz tehnike in tehnologije Mladi tehnik. Na njem sodelujejo učenci osmih šol celjsko-koroške regije, poteka pa pod okriljem Zavoda za šolstvo RS in Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Srečanje smo prvič organizirali pred osmimi leti. Tokrat smo ga izvedli drugič, in sicer v novem okolju, saj pouk že drugo šolsko leto izvajamo na centralni šoli v Laškem. Na prireditev smo se pripravljali dolgo časa: naredili smo načrte za vseh sedem panog, v katerih	učenci
tekmujejo, nakupili potreben material, pripravili učilnice, strokovno vodenje, učence in njihove mentorje ustrezno pogostili ter jim ob vodenem ogledu predstavili naše mesto. Seveda pa so bili najbolj zanimivi rezultati tekmovanja. Prvo- in drugouvrščeni sta se udeležila državnega tekmovanja, ki je bilo 16. maja v Ljubljani. Ponosni smo, da je strokovna komisija naši šoli dodelila kar dve prvi mesti. Sindi Tovornik iz 9. razreda je zmagal v panogi obdelava lesa, Anton Zeme, prav tako iz devetega razreda, pa v panogi obdelava kovin. Pri delu sta bila samostojna, natančna in dovolj spretna v rokovanju z orodji in stroji. Njuna izdelka sta tudi estetsko dovršena. Veseli smo, da nam je pri izvedbi tekmovanja pomagalo nekaj podjetij iz občine Laško. Z njihovimi prispevki smo lahko naše goste tudi ustrezno nagradili in jih obdarili ter jim tako vrnili gostoljubje, ki smo ga vsako leto deležni na eni od sodelujočih šol.
Stanka Damjanovič
Izlet OPB-jevcev v Minimundus in živalski vrt
Kot vsako leto smo tudi letos organizirali izlet za otroke, vključene v oddelke
podaljšanega bivanja. Otroci iz 2., 3., 4. in 5. razreda ter njihovi učitelji smo se letos odločili za ogled sveta v malem - Minimundusa v Celovcu. Ogledali smo si tudi ZOO reptilov, ki je v neposredni bližini. Bilo nas 114.
Nena Turnšek
Otroci iz 1. razreda OPB so si ogledali živalski vrt v Ljubljani.
27
■■■■■■■■I
OŠ Primoža Trubarja Laško je
ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja izdala prvo knjigo
Ideja, da bi v OŠ Primoža Trubarja izdali knjigo, se je porodila na sestanku šolskega strokovnega aktiva iz slovenščine pred približno dvema letoma. Pravzaprav sovpada z začetkom priprav na številne aktivnosti, ki jih izvajamo letos ob 500-letnici Trubarjevega rojstva, pisca prve slovenske^ knjige in očeta slovenske književnosti. »Če smo že Trubarjevi, zakaj pa ne bi tudi mi izdali svoje knjige? Dobrih piscev imamo kar nekaj, v učiteljskih vrstah pa dosti dobre volje in pripravljenosti ...« Tako nekako smo razmišljali in se lotili - korak za korakom, pri čemer smo velikokrat pritrdili Trubarjevim besedam, ki je potožil, da je vsak začetek težak in predvsem nepopoln.
Za avtojici naše prve knjige smo soglasno izbrali Špelo Medvešek in Anjo Plaznik,
obe s podružnične šole Debro. Dekleti sta namreč že kar nekaj časa pisali - Špela pesmi in kratke pripovedi, Anja pa daljšo mladinsko pripoved, za katero smo vedeli, da v rokopisu že kar nekaj časa kroži med sošolci, ki jo z navdušenjem prebirajo. Že proti koncu prejšnjega šolskega leta smo učiteljice slovenščine obe dekleti seznanile z našo namero; seveda smo ju neznansko razveselili. Da jima bo šola izdala knjigo, pa res ni mačji kašelj! Počitnice so minevale, minil je tudi september, a oktobra smo se že lotili dela. Najprej pa je bilo seveda na vrsti tipkanje. Za Špeline pesmi in prozo je poskrbela Špelina mati Maja Medvešek, precej večji zalogaj pa je predstavljala Anjina knjiga,
ki je v rokopisu obsegala šest zvezkov. Anja je sama pretipkala dva, ostali so nam še štirje. Ni nam preostalo nič drugega, kot da smo si jih razdelile: tajnica Ivana Brečko, učiteljice slovenščine Lidija Toplišek, Mojca Povše in Dragica Brinovec. V začetku decembra smo zaključile s pisanjem - vsega skupaj smo natipkale kar 186 strani. Tudi Špelina mati je do takrat natipkala izbrane pesmi in prozo. Na vrsti je bilo še urejanje besedil in lektoriranje - tu je priskočila na pomoč še kolegica Romana Juvan. Z delom smo zaključile do božičnih praznikov. Anjina knjiga je imela naslov že od samega začetka - Liamove počitnice v Santa Monici, Špela pa se je odločila, da bo knjigo poimenovala po prvi pesmi, ki jo je uvrstila v izbor - Koraki življenja. Naša knjiga se je tako pričela počasi rojevati . Ravnateljica pa je medtem zbrala sponzorska sredstva in tiskarja ter
se povezala z Narodno in univerzitetno knjižnico, kjer so oblikovali CIP. Hkrati pa smo se na enem od sestankov dogovorili, da se bo naša knjiga brala z obeh strani; temu je tudi učiteljica likovne vzgoje, Alijana Zakonjšek, prilagodila likovno opremo, pravzaprav naslovnici, ki sta prav
Odlomki iz del obeh avtoric bodo objavljeni v literarnem kotičku v avgustovski številki Laškega biltena.
tako delo učencev PŠ Debro. V začetku januarja smo učiteljice slovenščine opravile še zadnje popravke, dodale še spremno besedo, še enkrat skrbno preverile vse računalniške datoteke in jih izročile ravnateljici, ta pa naprej do tiskarja.
Pričelo se je nestrpno pričakovanje našega otročička ., hkrati pa smo se vse bolj intenzivno pričeli pripravljati na literarni večer, s katerim smo želeli proslaviti izid prve knjige v zgodovini OŠ Primoža Trubarja Laško. Knjiga Koraki življenja ter Liamove počitnice v Santa Monici je izšla v aprilu. Že učitelji smo naš literarni prvenec težko pričakovali, kaj šele mladi avtorici. Zato smo se odločili, da si bosta dekleti izid njune knjige še posebno zapomnili. Ravnateljica je vsaki podarila petnajst knjig in jih svečano izročila dekletoma med učno uro slovenščine skupaj z učiteljicami slovenščine. Presenečenje je bilo popolno. Le veselje in ponos sta bila še večja .
Tudi priprave na literarni večer so se pričele precej zgodaj - približno leto dni nazaj; želeli smo namreč narediti nekaj povsem našega - veselo, igrivo in predvsem nepozabno. Besedo avtoric smo povezale z glasbenimi vložki, ki jih je pripravila učiteljica glasbe Mateja Škorja skupaj z učenci MPZ-ja in izbirnega predmeta glasbeni projekt. Gledališki krožek je pod vodstvom Lidije Toplišek in Mojce Povše po Anjini priredbi pripravil dramatizacijo odlomka iz knjige Liamove počitnice v Santa Monici. K sodelovanju smo pritegnili tudi Glasbeno šolo Radeče, PŠ Laško: Ana Guček je pod mentorstvom Špele Medved pripravila ples Deklica z vžigalicami, Špela Medvešek pa je pod mentorstvom Magde Klančišar in ob klavirski spremljavi Brigite Mlakar zaigrala na flavto. Anjini in Špelini prijatelji ter sošolci pa so prebirali odlomke iz njunih del. Za fotografije je poskrbel Andrej Gobec, za snemanje, ozvočenje in kasnejšo izdelavo DVD-ja pa Marko Sajko. Vezni element prireditve so predstavljale računalniške animacije z anekdotičnimi izseki iz življenja mladih avtoric, ki sem jih
Vzgoja in izobraževanje
kot element presenečenja pripravila skupaj s Špelinimi in Anjinimi domačimi. Dodala sem še vezni tekst, ki sta ga spretno umestila Tjaša Teršek in Aleksander Samec, in literarni večer je bil nared. Pravzaprav sta bila dva - prvi 13. maja v PŠ Debro in drugi 16. maja v Knjižnici Laško.
Prireditvi sta v glasbi, petju, plesu, sliki in besedi, polni mladostne igrivosti in presenečenj, trajali eno uro in pol. Udeleženci so bili vidno zadovoljni in niso skoparili s pohvalami, mladi avtorici sta naravnost blesteli, starši in sorodniki pa so bili nadvse ganjeni in predvsem ponosni . Ponosni pa smo bili tudi vsi tisti, ki smo sooblikovali literarni večer in še prej pripomogli, da smo ravno v Trubarjevem letu na OŠ Primoža Trubarja v Laškem izdali svojo prvo knjigo ter tako omogočili, da Koraki življenja in Liamove počitnice v Santa Monici niso več tako oddaljeni, kot so bili.
Dragica Brinovec
Tri zlata Cankarjeva priznanja Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško
Na letošnje dosežke laških osnovnošolcev na tekmovanju iz slovenščine za Cankarjevo priznanje bi bil ponosen sam Ivan Cankar, kaj ne bi bili mi. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 27 učencev, med njimi jih je 11 doseglo bronasto priznanje. Regijskega tekmovanja se je udeležilo šest učencev, pet jih je prejelo srebrno priznanje in se tako uvrstilo med 10 % najboljših v državi. Sedem učencev 8. razreda iz celotne celjske regije se je uvrstilo na državno tekmovanje, med njimi so bile tri
naše učenke. Vse tri so osvojile zlato priznanje: Veronika Krašek - 6. mesto, Eva Medved - 1. mesto in drugo nagrado (prva ni bila podeljena) ter Anja Plaznik - 4. mesto.
Slavnostna podelitev je bila v celjskem Narodnem domu, kjer je dobitnike priznanj in nagrajence spodbudno nagovoril predsednik države dr. Danilo Türk, srečanja z dobitniki zlatih priznanj pa so se udeležili tudi avtorji knjig, ki so jih učenci prebirali za tekmovanje. S tem je bilo poplačano delo učenk in njihovih mentoric Dragice Brinovec in Romane Juvan.
Slavica Šmerc, ravnateljica OŠ Primoža Trubarja Laško
28
Mladi
Poletni koledarček
Ponido ijek		Torek		SrfdOl		Čolftek	Pelek		
		Odbojka in 'ieyunn!l lin mivki BatnopsVa dalwnka	1,	Knjjlnj« Aqu.iiunn Bobnar s n) ifcliirnks	i,	Kup.nnjL- '.\YIIi>i:i pjik LJikO Bubnintka dobavnica Toil} (rjncoičlrio	3-	Kopanj* Aqua Homa fiobniiiBkjj i]nljivr! Ii; i	4,
Hopnuje Torinu Ptuj	T,	Odbojka in FMgOtiml im rtiKkl	8.	P Oi Ivama	9.	Pniivaino	10.	Peiivama	II-
Kopanje Äqual un j	Ii	Odbojka in nogontoi nil mJvkl	IS.	¿■V.llihi vn	16.	Kopanje Aqua Roma	17.	Kopanje Woiliwa park Uik&	IS
KúfiJiLjt Termo P|U|	21	Odbojk.i jn nogomoi nil mivki	12	Je¿II h arij		Kopanja WoHnes pa'k La»*?	2*	Kopanja Aqua Roma	zs.
KepaoJ« Äqual un ji	IS.	Odbojki in nogonwil nil mJvkl	is.	Kapa njo Tom» P!u|	3fl.	Kopanje Aqua Roma	31		
Avgust
Ponedeljek		Torek		5roin		íefrtck		Potok	
								Kopanjo Welfnaa park Laiko	1.
Kopanju Tomta Plu|	t.	Odboffc* In nogomel na mivki	5.	Adrenalina ki park	6,	Knpanjo Wellnes park Las Ho TífraJ Iraneaifilna	7.	Kc|»nJ« Aqua Roma	0-
Kopanja Aqiüüunft		Odbojki In nugOmel na mlvki	13.	Jeía konj	1J.	Kapanjc Aqua Rani	MÍ	Poiriia ino	15.
Kopanje Tormo PluJ	IS.	Odbojka In nogomel »n mivki	15	Kopanje Ann a km?	2».	Kopanj* iNellnss park Liiko	it	Kopanje Aqua Roma	22,
Kopanja Aqualuna	ÍS.	□dbaj k.i In nogemol n* mivki	2«	¿Ival»ki vrl	u.	Kepanjn Aqua Roma Trijj Inmeoičlne	28.	Kopanja Wifllnc» park Laiko	29.
TEČAJ FRANCOSCINE*
Interaktivni tečaj francoskega jezika in kulture pripravljamo za začetnike v starostni skupini od 15 do 30 let. Prek preprostih dialogov, igric, ki temeljijo na igranju vlog, videoposnetkov in glasbenih vložkov, s pomočjo drugih vizualnih pripomočkov in avtentičnega gradiva se boste učili vsakdanjih izrazov in osnovnih fraz francoščine. Obenem pa boste spoznali še različne vidike francoske kulture. Tečaj bo vodila EVS prostovoljka Tiphaine Mancaux, ki ji je francoščina materni jezik, z udeleženci pa se bo sporazumevala v slovenskem in predvsem v angleškem jeziku. Obvezno se je treba predhodno prijaviti. Tečaj je brezplačen.
BOBNARSKE DELAVNICE*
Bobnarska delavnica bo potekala pod mentorstvom Bojana Krhlanka. Vabljeni mladi od 14 do 29 let. Obvezno se je treba predhodno prijaviti. Cena: 20 €
KOPANJE*
© Aqua Roma Rimske Toplice,
cena 7 € (vstopnica in prevoz) © Wellness Park Laško, cena 5 €
(vstopnica) © Aqualuna, cena 16 € (vstopnica in prevoz) © Terme Ptuj, cena 20 € (vstopnica in prevoz) Odhodi ob 9. uri, povratki ob 15. uri.
ODBOJKA IN NOGOMET NA MIVKI V REČICI*
Cena 2 € (prevoz)
Odhod ob 9. uri, povratek ob 15.
uri.
OBISK ADRENALINSKEGA PARKA BIOSFERA*
Cena 30 € (vstopnica in prevoz) Odhod ob 8.30, povratek ob 14.30.
OBISK ŽIVALSKEGA VRTA*
Cena 20 € (vstopnica, vodenje in prevoz)
Odhod ob 9. uri, povratek ob 15. uri.
JEŽA KONJ V ŠKOFJI VASI*
Cena 9 € (program in prevoz) Odhod ob 9. uri, povratek ob 13. uri.
LETNI KINO
Vsak petek ob 22. uri pa vas vabimo na občinsko dvorišče, kjer si boste lahko ogledali zanimive filme. Vstop prost.
*Obvezna prijava. Cene so informativne. Pridržujemo si pravico do spremembe cen.
Vse informacije: info@smocl.com, mobi: 051 425 950, 054 425 953, tel.: 03 733 87 44
Študentsko dogajanje v maju in v poletnih mesecih
Za klubom je eden večjih projektov letošnjega leta. Študentski kulturni festival ŠTUNf je po desetih dneh v aprilu po mnenju glavnih organizatorjev uspel. Večina prireditev je bila dobro obiskana, uspel pa je tudi veliki zaključni koncert z Neisho, ki je predstavila pesmi z novega, pa tudi s starega albuma.
Kmalu po zaključku festivala, v začetku maja, je v Ljubljani potekala največja študentska prireditev na prostem Skisova tržnica. Na letnem telovadišču na Iliriji se je predstavilo 55 študentskih klubov pod okriljem Zveze študentskih klubov Slovenije (ŠKIS), med njimi tudi Laški akademski klub (LAK). Klubi so bili razdeljeni v šest regij, v šest regijskih otočkov. Študente, ki so sodelovali pri predstavljanju svojih klubov, na prizorišču ni bilo težko zgrešiti. Vsaka regija je imela svoje majice z napisi, in tudi regija 03 ni bila izjema. Na hrbtni strani majic je bil odtisnjen vrček piva, vsak klub pa je na sprednji strani imel svoj logo. LAK je tudi letos povabil k sodelovanju bobnarsko skupino Godbe na pihala Laško, ki je tako predstavljala Laško in njene študente.
Rdeča nit letošnje tržnice je bila inovativnosti in tako so organizatorji nagradili tudi najbolj inovativno stojnico, ki je
pripadala Društvu študentov Brežice (DŠB). Med sabo pa niso tekmovali samo klubi, ampak tudi regije. »Svoj otoček smo pripravljali že en dan pred odprtjem tržnice, torej v torek. Ideja je bila, da okoli otočka naredimo srednjeveško obzidje, tako da smo imeli kar veliko dela z rezanjem in poslikavanjem blaga,« je povedala predstavnica LAK-a Nuša Starkl. Pri inovativnosti so se študentje ozirali predvsem po značilnostih in problemih domačega okolja. Klubi so tako naredili pravo reklamo regiji in svojem domačem kraju. Zdaj sledi izpitno obdobje, nato pa težko pričakovane počitnice. Nekaj dogodkov je že v pripravi, med drugim izlet v adrenalinski park na Pohorje in tridnevni izlet v Italijo -Rimini in Ravenna (Mirabilandija), oboje v začetku avgusta. Več o poletnem dogajanju si lahko preberete na spletni strani www.drustvo-lak.si.
Nika Košak
6. turnir ulične košarke DRIBL 2008
Tudi letos bo v okviru prireditve Pivo&cvetje potekal turnir DRIBL 2008, na katerem se bodo rekreativni košarkarji med seboj udarili v ulični košarki. Pri medijski promociji se nam letos pridružuje še 6Pack Čukur, ki ima na tem področju kar nekaj izkušenj.
Poleg tekem pripravljamo še spremljevalni program. Nastopila bo akrobatska skupina, pripravljamo
nastop navijaških skupin in tekmo zvezd, kjer bodo nastopila znana slovenska imena s področja športa in drugod.
Turnir bo na šolskem igrišču, in sicer v petek, 11. julija, od 17. ure naprej.
Več si lahko ogledate tudi na spletni strani www.dribl.si. Driblaj do zmage!
Nika Košak
29
Učenci podružnice Debro pravi zmagovalci
Od 29. aprila do 3. maja je v Laškem potekalo 5. odprto prvenstvo Slovenije -Terme Laško 2008 v namiznem tenisu za invalide. Organizatorju, Zvezi za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijskemu komiteju, se je prijavilo 281 tekmovalk in tekmovalcev iz 33 držav, od tega iz 26 evropskih in sedmih držav z drugih celin (Argentine, Brazilije, Kanade, Koreje, Mehike, ZDA in Venezuele). 154 tekmovalk in tekmovalcev je bilo takšnih, ki igrajo stoje, kategorije 6 do 10 (invalidnost je najtežja pri kategoriji 6), in kar 127 na invalidskih vozičkih kategorije 1 do 5. Pri teh je invalidnost najtežja pri kategoriji 1. Peščici organizatorjev in prostovoljcev ter 50 sodnikom je pomagalo 33 učencev OŠ
Primoža Trubarja, podružnice Debro. Kot pobiralci žogic so opravili neprecenljiv delež pri izvedbi tega, do sedaj največjega turnirja na svetu za športnike invalide v namiznem tenisu. Brez njihove pomoči bi si težko zamislili izpeljavo prvenstva, zato bi se jim želeli v imenu organizatorja, Zveze za šport invalidov Slovenije -Paraolimpijskega komiteja javno zahvaliti. Iskrena zahvala tudi osebju osnovne šole, ki jih je znalo motivirati, da so ves prosti čas prvomajskih praznikov preživeli na igriščih dvorane Tri lilije Laško ob napornem pobiranju žogic, včasih tudi po 10 ur na dan. Zahvala gre njihovim staršem in sorodnikom, ki so jih spremljali ob prihodih in jih potrpežljivo čakali do zaključka njihovega delovnega dne. Še enkrat več se je pokazalo, da so otroci res naše največje bogastvo in da se ob pravilni vzgoji nanje lahko še kako zanesemo. V tokratnih 56-ih kompletih medalj, podeljenih v Laškem športnikom invalidom z vsega sveta, je vtkanih na stotine otroških priklonov za hitrimi namiznoteniškimi žogicami, ki so svojo pot večkrat našle tudi daleč izven posameznega igrišča. Prav zaradi tega imajo te medalje še žlahtnejši lesk. Hvala v imenu vseh udeležencev prvenstva.
Andreja Razlag
Veter odpihnil tekmo
Društvo za jadralno padalstvo Metulj Rimske Toplice je od 18. do 20. aprila na Lisci organiziralo tekmovanje v preletih z jadralnimi padali, poskrbeli pa so tudi za raznolik spremljevalni program. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki bi bile lahko za tekmovalce nevarne, pa jim v treh dneh ni uspelo izvesti niti ene tekme. Prijavljeni tekmovalci in obiskovalci so si
kljub temu lahko ogledali acro show profesionalnega padalca iz Avstrije, akrobatske vragolije državnega prvaka Klemna Sovana, modno revijo in se zabavali	na
koncertih skupin Zen na bazenu v Rimskih Toplicah ter Žurdov in Tabu na Lisci.
Jasmina Štorman
Občinsko prvenstvo v kegljanju
Ke g Ij a š k i klub Pivovarna Laško je aprila in maja na kegljišču Golovec v Celju organiziral občinsko prvenstvo. Med moškimi ekipno so slavili člani Kegljaškega kluba Pivovarna Laško, sledili sta jim ekipi TIM Laško in Društvo upokojencev Rečica. Najboljši med posamezniki je bil Janko Franetič (TIM Laško), drugi je bil Rudi Lah in tretji Dani Dobršek, oba člana DU Rečica. Med ženskimi ekipami so bile najboljše članice TIM-a Laško, za njimi pa so se uvrstile članice Društva upokojencev Rimske Toplice. Med posameznicami je zmagala Zvonka Špiler (Tim Laško), druga je bila Marina Šmauc (zunaj konkurence) in tretja Viktorija Martinšek.
J. Š.
Najboljši nogometaši prihajajo iz Leskovce
Člani Športnega društva Vrh nad Laškim so v soboto, 24. maja, na igrišču pri šoli že šestnajstič organizirali tradicionalni vaški turnir v malem nogometu. Letos ga je pripravila ekipa Vrha nad Laškim, ki je zmagala lani, udeležilo pa se ga je šest vasi iz Krajevne skupnosti Vrh. Prvo mesto je osvojila ekipa iz Leskovce, 2. mesto je zasedel Gozdec, tretje pa Gorelce. Za najboljšega igralca turnirja je bil razglašen Igor Verbovšek, gol	je
najuspešneje branil Damjan Deželak,	v
izvajanju sedemmetrovk pa se je najbolj izkazal Gregor Zalokar. Naslednje leto bo turnir organizirala ekipa iz Leskovce.
Janko Tovornik
Drugič po Anzekovih poteh
Lani se je prvič zbrala manjša skupina pohodnikov iz Laškega in okolice, da obudi
Šport in rekreacija
spomin na nekdanjega kapelnika "Svetnske" godbe in ljudskega godca Ivana Ulago, po domače še bolj znanega kot Vrhovskega Anzeka. Prehodili so pot čez drn in strn, koder je Anzek hodil dvakrat na teden na vaje k laški godbi, katere član je bil. Letošnjega, drugega pohoda se je udeležilo skoraj enkrat več pohodnikov kot lani, kar pomeni, da se že uveljavlja. Letošnji pohodniki so v prijetnem vzdušju hodili v bolj zmernih vremenskih razmerah kot lani, zato so se dogovorili, da bo odslej pohod prvo soboto po prvomajskih praznikih in vas že sedaj vabijo. Na Velkem Vrhu, kjer je bil Anzek doma, je pohodnike
sprejela njegova sestra Angela, ob poti pa so jih prijazno pozdravljali domačini ter jih postregli z okrepčilom. Pohod so ob golažu sklenili pri Sikovškovih na Ojstrem, ki so tudi glavni pobudniki pohoda.
Vlado Marot
Gasilsko mladinsko športno tekmovanje v Zidanem Mostu
27. aprila je bilo na igrišču pri osnovni šoli v Zidanem Mostu 14. gasilsko mladinsko športno tekmovanje, na katerem so sodelovale ekipe iz štirih gasilskih zvez, in sicer iz Radeč, Sevnice, Hrastnika in Laškega. Prostovoljna gasilska društva so na tekmovanje pripeljala 16 ekip od 7 do 11 let in 14 ekip od 12 do 16 let. Tekmovanje se je začelo ob 9. uri in je potekalo v dveh skupinah, in sicer za pionirje od 7 do 11 let in starejše pionirje od 12 do 16 let. Vsaka skupina je nastopila v štirih disciplinah, nastop v vseh pa je bil pogoj za uvrstitev.
Ekipe od 7 do 11 let so tekmovale v naslednjih disciplinah: podiranje kegljev na mini igrišču, brentača, trojak iz knjige Gasilsko športno tekmovanje, 4. izdaja, in gasilski kviz, ki je obsegal splošna vprašanja o poznavanju gasilstva in gasilske opreme. Ekipe od 12 do 16 let pa so tekmovale v hidrantnem nastavku, vozlih, navezah
ročnika s cevjo za dvig v višje nadstropje in gasilskem kvizu, ki je vseboval vprašanja iz skript za izprašane gasilce. Vse ekipe so prijele priznanje za sodelovanje, prve tri v kategorijah 7-11 let in 12-16 let pa tudi pokale za dosežen uspeh.
Beno Kolander
Izlet invalidov občine Laško na morje
Člani Društva invalidov Laško smo se na sončno, majsko soboto odpeljali proti Primorski. V zgodnjih jutranjih urah je poln avtobus pisane druščine udeležencev iz vseh zaselkov laške občine krenil z avtobusne postaje. Hkrati s sončnim dnem, ki je nastajal iz jasnega jutra, sta se stopnjevala tudi dobra volja in veselje med vožnjo proti morju. Najprej smo se ustavili na gradu Socerb, kjer nas je očaral čudovit razgled na kraške vasi, koprski in tržaški zaliv ter ostalo primorsko idilo. Sprehodili smo se okrog gradu, odšli do bližnje Sv. Jame in se okrepčali z malico. Od tam nas je pot vodila do Luke Koper. Tu smo si iz avtobusa v spremstvu vodičke ogledali natovarjanje in iztovarjanje ladij, velike silose, kontejnerje ter izvedeli marsikaj novega o delovanju koprske luke. Ker smo bili med udeleženci tudi takšni, ki se težje gibljemo in nimamo pogosto priložnosti za tovrstne oglede, je še posebej razveseljivo, da smo tudi mi doživeli utrip tega pristanišča. Iz Kopra smo se odpeljali v Lucijo na okusno kosilo. Po njem nas je čakala prijetna vožnja z ladjico do solinarskega muzeja v Sečovljah. Ogledali smo si krajinski park ter spoznali veliko zanimivega o zgodovini solinarstva in pridobivanju soli. Z ladje je zazvenela tista znana »Zaplula je barčica moja« in tako smo se med smehom in šalami kar prehitro vrnili v Portorož. Iz »mesta rož« nas je
avtobus odpeljal do turistične kmetije nad Izolo, kjer smo se v prijetnem in veselem druženju zadržali do večernih ur. Posedeli smo ob obilnih porcijah pršuta, kramljali ob refošku in se nazadnje še posladkali s palačinkami. Med smehom, pesmijo, plesom in šalami se je naglo približal čas naše vrnitve domov. Ob zvokih hajmonike in petju smo se vračali proti Štajerski, kamor smo prispeli v poznih večernih urah. Preživeli smo prijeten majski dan, doživeli našo obalo v pomladnem zelenju in se nadihali morskega zraka. Spoznali smo nove kotičke naše lepe Slovenije in in v prijetnem druženju pozabili na vsakdanje skrbi in težave.
Člani Društva invalidov občine Laško
Policisti na obisku pri učencih 7. razredov
Policisti PP Laško so 22. maja v okviru tehničnega dneva izvajali preventivne aktivnosti z učenci vseh sedmih razredov osnovnih šol Laško in Debro. Učencem so predstavili varno vožnjo s kolesi in kolesi z motorjem, prav tako tudi varne poti v šolo in iz nje. Učencem so bile pojasnjene tudi škodljive posledice uživanja prepovedanih drog. Opozorjeni so bili na varnost v cestnem prometu, policist pa je učencem predstavil tudi opremo, ki jo policisti uporabljajo pri svojem delu. Preventivno aktivnost so učenci sprejeli zelo pozitivno.
Policist Bojan Šipek
Dejavnosti PGD Laško in prevzem novega gasilskega vozila
V začetku aprila smo v sodelovanju z OŠ Primoža Trubarja pri šoli v Debru že tretjič organizirali tehnični dan. Učencem devetega razreda smo predstavili delovanje gasilske organizacije in intervencijska vozila. Na predstavitvi so sodelovali tudi policisti s policistom kolesarjem, vodnikom službenega psa, policistom na motorju in vozili, ki jih uporabljajo na intervencijah. Reševalci ZD Laško so pokazali sodobno opremljeno reševalno vozilo ter opremo za reševanje življenj. Prvič pa so sodelovali tudi člani radioamaterskega društva iz Laškega z zelo zanimivim programom in aparaturami. Maj in začetek junija sta bila za pripravnike in operativne gasilce PGD Laško zelo aktivna. Začetni in nadaljevalni tečaj za gasilca je uspešno končalo 14 pripravnikov, ki so v treh mesecih nabirali teoretično in praktično znanje ter veščine, ki jih bodo lahko uporabili pri reševanju ljudi in njihovega imetja. Najmlajši gasilci pionirji so se udeležili državnega gasilskega tekmovanja na Ravnah na Koroškem, kjer so med 51 nastopajočimi ekipami iz vse Slovenije osvojili 7. mesto in si priborili zlato tekmovalno značko. 7. junija pa je
nastopil pomemben trenutek: prevzem novega sodobnega gasilskega vozila Mercedez atego 16/29 4x4. Vozilo je sodobno opremljeno z opremo za posredovanje na tehničnih intervencijah, s seboj pa prevaža 5000 litrov vode in 500 litrov penila. Nanj je montirana visoko zmogljiva črpalka Rosenbauer NH 30, na strehi je pnevmatsko-teleskopski steber z dvema reflektorjema za osvetlitev mesta požara ali nesreče, elektriko pa proizvaja 6-kilovatni bencinski agregat. Poleg cevi dveh dihalnih aparatov ter ročnikov Nepiro je na prednjem delu vozila nameščen tudi visokotlačni pralno-polivalni sistem, ki nam v primeru poplav omogoča hitro in učinkovito čiščenje cest, podvozov, parkirišč ... Na slovesni predaji novega vozila so sodelovali domači gasilci in predstavniki sosednjih gasilskih društev ter prijateljski društvi GD Ljubljana mesto ter PGD Ptuj. Z gosti s Hrvaške DVD Rab ter PGD Ostrožno smo podpisali listino o medsebojnem sodelovanju in prijateljstvu. Za veselo vzdušje je poskrbela laška godba z mažoretno skupino. Slavnostna govornika sta bila župan Franc Zdolšek in predsednik GZ Laško Jože Rajh. Da je do nakupa sodobnega gasilskega vozila prišlo, se moramo iskreno zahvaliti donatorjem, ki so: Občina Laško, Pivovarna Laško, Fragmat Tim, Paron, Zdravilišče Laško, Monting, Secaplast, Komunala Laško, Gratex, Cajhen rezilna orodja in drugim pravnim osebam. Iskreno pa se zahvaljujemo tudi vsem občankam in občanom naše občine, ki so prisluhnili naši prošnji in nesebično darovali denar za nakup gasilskega vozila. Vsi občani, ki bi hoteli darovati znesek, pa lahko to še storijo na transakcijski račun št. 0600 0000 3696 096. Vsem se v imenu operativnih gasilcev PGD Laško še enkrat najlepše zahvaljujem.
Roman Cerovšek, poveljnik PGD Laško
Zakon omejuje, da varuje
S 30. aprilom seje spremenila usoda voznikov motornih vozil na naših cestah. Začela je namreč veljati novela Zakona o
varnosti cestnega prometa, ki buri duhove predvsem zaradi ¿3x00 O niC|iJ]C\ izjemno visokih kazni za nekatere najhujše prekrške.
Zakon, ki vsebuje slogan Zakon omejuje, da varuje, je odziv	J« Vil ril JC.
na poslabšanje razmer v cestnem prometu. Z novelo želi
zakonodajalec odpraviti najpogostejše vzroke najhujših
prometnih nesreč, ki so še vedno hitrost, nepravilno
prehitevanje in alkohol.
Vozniki, ki bodo prekoračili največjo dovoljeno hitrost v naselju za več kot 30 kilometrov na uro, bodo kaznovani z globo v višini najmanj 1.000 evrov, devetimi kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornih vozil. Podobna kazen čaka voznike, ki bodo imeli v litru izdihanega zraka več kot 0,52 miligrama alkohola. Kaznovani bodo z najmanj 950 evri, desetimi kazenskimi točkami in prepovedjo vožnje motornega vozila. Voznik, ki bo zaloten pri takšnem prekršku, bo pridržan na policijski postaji najmanj šest in največ 12 ur. Globa za neuporabo varnostnega pasu po novem znaša 120 evrov, prav toliko uporaba mobilnega telefona med vožnjo.
Novela uvaja tudi ukrep zasega vozila. Takšen ukrep bo doletel kršitelja, ki je bil v zadnjih treh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za najhujše prekrške ali denimo kršitelja, ki je kljub prepovedi nadaljeval vožnjo. Zaseženo motorno vozilo bo policija oddala sodišču, ki je pristojno za postopek o prekršku.
Od 30. aprila do 25. maja smo policisti Policijske postaje Laško kontrolirali 865 vozil, ugotovili 139 kršitev cestnoprometnih predpisov, od tega 54 prekoračitve hitrosti, 15 voznikov je prekoračilo dovoljeno kocentracijo alkohola, od tega so bili pridržani štirje vozniki. Najvišja ugotovljena stopnja alkoholizranosti je bila 1,18 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. 24 voznikov ali sopotnikov ni uporabljalo varnostnega pasu. Policisti ugotavljamo, da vozniki po uveljavitvi spremembe zakona bolj pozorno spremljajo dogajanje v prometu oziroma bolj spoštujejo cestnoprometne predpise in si želimo, da bi tako ostalo tudi v prihodnje.
Mirko Došlič,
pomočnik komandirja policijske postaje
31
Pivo in cvetje
PROGRAM PRIREDITVE PIVO IN CVETJE 2008 OD 9. DO 13. JULIJA 2008
Sreda, 9. 7.
Šotor pri Humu Orožnov trg
V	V»	I	I	• v w
Graščinsko dvorišče
Trubarjeva avenija
Četrtek. 10. 7.
Hiša generacij Valvasorjev trg (šola) Šotor pri Humu Parkirišče pri banki Orožnov trg Trubarjeva avenija Park pri TlC-u
Graščinsko dvorišče Trubarjeva avenija
Glavni trg
Petek, 11. 7.
Šolsko igrišče Šotor pri Humu Parkirišče pri banki Orožnov trg
V	V*	I	I	»V V
Graščinsko dvorišče Trubarjeva avenija
Glavni trg
Sobota, 12. 7.
Šolsko igrišče Šotor pri Humu Parkirišče pri banki Orožnov trg
V	V*	I	I	»V V
Graščinsko dvorišče Trubarjeva avenija
Glavni trg
Nedelja, 13. 7.
V V»	I	I	• v w
Graščinsko dvorišče
Graščinsko dvorišče Šotor pri Humu
Glavni trg
17.00	kvintet Dori
18.00	Coctail bar z EMILOM - BAR2
19.00	DAN LAŠČANOV - »Laščani Laščanom«
19.00	DJ party
10.00	odprtje razstave ROČNIH DEL Društva invalidov občine Laško
17.00	odprtje razstave malih pasemskih živali
17.00	ansambel Simona Gajška, Iskrice
17.30	etno prireditev »LEPO JE RES NA DEŽELI«
18.00	Coctail bar z EMILOM - BAR2
18.00	Martin Krpan izbor najmočnejšega Slovenca
18.00	RAZSTAVA CVETJA
19.00	PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA
19.00	MAVRICA POLK IN VALČKOV z ansamblom Lojzeta Slaka
19.00	DJ party, Neisha, Gibonni, Vlado Kreslin in Mali bogovi
20.00	otvoritev prireditve, skupina Langa, Eroika in Severina
17.00	Dribl turnir poulične košarke (prijave 041 534 515)
17.00	kvintet Dori, Razigrani Muzikanti
17.30	etno prireditev »LEPO JE RES NA DEŽELI«
18.00	DJ Dean Deen in Coctail bar z EMILOM - BAR2
19.00	PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA
19.00	MAVRICA POLK IN VALČKOV z ansamblom Alpski kvintet
19.00	DJ party, Magnifico
20.00	skupina Juhubanda, Saša Lendero in Dražen Zečic
9.00	turnir v malem nogometu - Gašijev memorial
17.00	ansambel Simona Gajška
17.30	etno prireditev »LEPO JE RES NA DEŽELI«
18.00	DJ Dean Deen in Coctail bar z EMILOM - BAR2
19.00	PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA
19.00	MAVRICA POLK IN VALČKOV z ansamblom Golte
19.00	DJ party, Šank rock
20.00	»Pot do soseske«, skupina Globus band, Turbo Angels in Helena
Blagne
22.00	VODNA SIMFONIJA Z BREŽIN REKE SAVINJE IN VELIČASTEN
OGNJEMET z gradu Tabor
10.00	OHCET PO STARI ŠEGI
15.00	MAVRICA POLK IN VALČKOV
15.00	ansambel Simona Gajška
17.00	PARADA PIVO IN CVETJE po ulicah Laškega
18.00	ZAKLJUČNI KONCERT PIHALNIH GODB
VODNA SIMFONIJA Z BREŽIN REKE SAVINJE IN VELIČASTEN OGNJEMET Z GRADU TABOR OB GLASBENI SPREMLJAVI, MALIGAN PARTY PRI KULTURNEM CENTRU, KAMP PRI ZDRAVILIŠČU LAŠKO IN OSREDNJI PARKIRNI PROSTOR V JAGOČAH
Program še ni dokončen. Možne so še spremembe programa.
32
Napovednik
JUNIJ
Ponedeljek, 16. junij
-	Muzej Laško: Odprtje stalne razstave Zgodovina pivovarstva v Laškem in zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Toplicah (ob 19. uri)
Torek, 17. junij
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Servietna slika (Marija Kamenšek) (od 9.00 do 11.00)
Sreda, 18. junij
-	Muzej Laško: Večer baročne glasbe (Kristian Kolman -baročna viola, Irena Kralj - čembalo) (ob 19. uri)
Četrtek, 19. junij
-	Center starejših - Hiša generacij: Risanje na les (Jožica Cajhen) (od 9. do 11. ure)
-	Muzej Laško: Odprtje razstave Vsak začetek je težak in nepopoln (ob 17. uri)
-	Kulturni center Laško (STIK, Občina Laško, JSKD OI Laško): Proslava ob dnevu državnosti (ob 19.30)
Petek, 20. junij
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Druženje s kamero (Boža in Bojan Herek) (ob 13. uri)
Sobota, 21. junij
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 18. uri)
-	ŠD Rečica: Turnir v odbojki na mivki (trojke) in ulični košarki
Ponedeljek, 23. junij
-	Center starejših - Hiša generacij: Nakit (Anka Levičar) (od 9. do 11. ure)
-	KD Miklavž: Kresovanje ob koči pri Sušniku (ob 21. uri)
Torek, 24. junij
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Kvačkanje (Ana Tošic) (od 9. do 11. ure)
Sedraž: Srečanje pod lipo (ob 20. uri)
Četrtek, 26. junij
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Rože iz nogavic (Marija Kamenšek) (od 9. do 11. ure)
Sobota, 28. junij
-	Planinsko društvo Laško: Pohod po Rečiški planinski poti (start ob 7. uri pri Sindikalnem domu Huda Jama)
Vsak torek
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje (Marjeta Dremel) (od 7.30 do 9. ure)
Vsak torek in četrtek
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja (ob 15. uri)
Vsak četrtek
-	Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba (ob 17.45 in ob 19. uri)
Vsak četrtek
-	ŠMOCL: Kino večeri v dvorani Kursk (ob 20. uri)
JULIJ
Od torka, 1. julija, do petka, 4. julija
-	ŠMOCL: Bobnarske delavnice, (dvorana Kursk) (od 14. do 18. ure) (Mladi od 14 do 29 let. Mentor: Bojan Krhlanko. Cena: 20 €)
Od četrtka, 3. julija, do nedelje, 6. julija Športno konjeniški vikend
Četrtek, 3. julij
-	ŠMOCL: Tečaj francoščine v dvorani Kursk (od 15. do 17. ure) (brezplačno)
-	Športno konjeniški vikend v Jagočah: Dan odprtih vrat Konjeniškega kluba Laško, zabavni program s kvintetom Dori in Veselimi Štajerkami
Petek, 4. julij
-	Športno konjeniški vikend v Jagočah: Preskakovanje zaprek, prikaz nordijske hoje, zabavni program s skupino Yuhubanda in Brigito Šuler
Sobota, 5. julij
-	Športno konjeniški vikend v Jagočah: Preskakovanje zaprek, prikaz nordijske hoje, ribiška tekma za pokal STIK-a Laško, planinski pohod čez Hum, preskakovanje zaprek za pokal Pivovarne Laško, tekmovanje Pionirčka v tekz, zabavni program s Sašo Lendero
-	STIK, Kolesarski klub Olimp 2004 Laško: Kolesarjenje v Šentrupert (start v Jagočah) (ob 9. uri)
-	ŠD Rečica: Turnir v odbojki na mivki (dvojke) in šahu
Nedelja, 6. julij
-	Športno konjeniški vikend v Jagočah: Preskakovanje zaprek, prikaz šolanja psov, preskakovanje zaprek za pokal Zdravilišča Laško, zaključek prireditve z glasbenim gostom DJ Juliom
Od srede, 9. julija, do nedelje, 13. julija
-	Pivo in cvetje
Sreda, 9. julij
-	Knjižnica Laško: Izdelava usnjenega nakita (mentorica Nika Damjanovič)
Sreda, 16. julij
-	Knjižnica Laško: Glasbena delavnica: spoznavanje instrumentov (mentorica Lucija Kovačič)
Sobota, 20. julij
-	Združenje borcev za vrednote NOB, Planinsko društvo Laško, Strelskov društvo Rečica: Pot spominov NOB (start ob 6. uri pri OŠ Rečica)
-	Združenje borcev za vrednote NOB: Spominska svečanost in družabno srečanje na kmetiji Kodre v Zgornji Rečici (ob 11. uri)
Sreda, 23. julij
-	Knjižnica Laško: Glasbena delavnica: karaoke (mentorica Lucija Kovačič)
Petek, 25. julij
-	Terasa Zdravilišča Laško: Glasbeni nastop skupine Kvartet (ob 20. uri)
Sobota, 26. julij
-	Planinsko društvo Laško: Dvodnevni izlet na Prisojnik in Mojstrovko (zbor udeležencev na avtobusni postaji ob 5. uri) (potrebna je predhodna prijava)
Sreda, 30. julij
-	Knjižnica Laško: Izdelava darilnih vrečk (mentorica Stanka Damjanovič)
Vsak torek
-	Knjižnica Laško: Pravljica (od 17.00 do 17.30)
-	Knjižnica Laško: Računalniške igrice in igroteka, skupaj s knjižničarjem (od 17.30 do 18.30)
Vsako sredo
-	Knjižnica Laško: Ustvarjalne delavnice (od 10. do 12. ure)
Vsak petek
-	ŠMOCL: Letni kino na občinskem dvorišču (ob 22. uri) (vstop prost)
AVGUST
Petek, 1. junij
-	Terasa Zdravilišča Laško: Nastop plesne skupine Balem (ob 20. uri)
Četrtek, 7. avgust
-	ŠMOCL: Tečaj francoščine v dvorani Kursk (od 15. do 17. ure) (brezplačno)
Četrtek, 8. avgust
-	ŠMOCL: Tečaj francoščine v dvorani Kursk (od 15. do 17. ure) (brezplačno)
Sobota, 15. avgust
-	Planinsko društvo Laško: Dvodnevni izlet na Grossglockner v Avstriji (zbor udeležencev na avtobusni postaji ob 5. uri) (potrebna je predhodna prijava)
Vsak petek
-	ŠMOCL: Letni kino na občinskem dvorišču (ob 22. uri) (vstop prost)
33
Oglasi
ENOTA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH LAŠKO Valvasorjev trg 4, 3270 LAŠKO
Živimo v času, ko ima znanje največjo moč. Nenehne spremembe in vedno višje zahteve delodajalcev v^ nas silijo, da moramo v čim krajšem času pridobiti čim več aktualnega znanja. Pridobivanje znanja
-tfe fante *	I ■\nctaia H o I \/cal/rlaniona "7i\/l i/^nia nncamo7nil/a

postaja del vsakdanjega življenja posameznika. Želite tudi vi spremembo v svojem življenju? Želite pridobiti dodatno izobrazbo? Pri nas se zavedamo, da odločitev ni lahka, vendar vam bomo na tej poti z veseljem pomagali. Za Vas smo pripravili naslednje srednješolske programe:
TRILETNI PROGRAMI (pogoj za vključitev je končana OŠ)
strojni mehanik (SPI)
trgovec (SPI)
gastronomske in hotelske storitve (SPI)
ŠTIRILETNI PROGRAMI (pogoj za vključitev je končana OŠ)
predšolska vzgoja (SSI)
ekonomski tehnik (SSI)
POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE (3+2)
(pogoj za vključitev je končano triletno izobraževanje)
ekonomski tehnik (PTI)
strojni tehnik (PTI)
gastronomija (PTI)
POKLICNI TEČAJ (pogoj je končana SŠ) MATURITETNI TEČAJ (pogoj je končana SŠ)
predšolska vzgoja
ekonomski tehnik
NOVOST V LETOŠNJEM LETU!
O Ali nimate javno veljavne listine o poklicni ali strokovni izobrazbi, O imate pa poklicne kompetence (izkušnje, znanje, spretnosti) O in želite napredovati v poklicni karieri, ne da bi morali za to pridobiti tudi višjo raven poklicne izobrazbe?
Smo izvajalci preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij, ki omogočajo pridobitev javno veljavnega certifikata:
-	TIG varilec/varilka
-	MIG / MAG varilec/varilka
-	ročno obločni varilec/varilka
-	plamenski varilec/varilka
-	pomočnik/pomočnica kuharja/kuharice
-	pomočnik/pomočnica natakarja/natakarice
-	upravljalec/upravljalka strojev v proizvodnji
-	operater/operaterka na CNC stroju
- spajkalec/spajkalka
Izvajamo tudi programe usposabljanj in priprave pred pristopom k neposrednemu preverjanju.
PRIDOBITE SI ODLIČNO ZNANJE!
Prijave in dodatne informacije: SIC - Izobraževanje odraslih in svetovanje, telefon: 03/734 12 80, 734 12 82 e-pošta: sic.lasko@siol.net, spletna stran: www.sc-konjice-zrece.si
399,90€
Vedno najceneje!
tel. 734 00 70
HP 5 J» Celeron ttf?0 l.TGht, lOh/»DGh, HVI)BW Fr«[)ni
Nor(f*n<k H P 530 CoreiDuo TS7M 2ilM
ijslon lS.it* l2fiCi*anO BnghLVe* Hnlii Core 2 Dno TS200 l,BQhi 2Mb 2G&DOR2. laaGhlfdid^ graf/a 1nlef GMA9S0 0o 224Mb JDVO */- 0L Supor MuIIj I ion 00. WLAH 0*2,11 atHfc Hi Ji 'J S z" ■ ;MCIA teia 2,5*kj
rTflfloi Il/islo Homs Baslc-f
449,90€
■Core
Duti
OpMma E470lI 2,6 Oph^0 E&200 2 »gabila »4H3C	MJJ NJO-F PJ5
ČLAN. ib teh	G LAN, iti «ch
Cwd2Duo E J 7 M 2M6 co'a 2 Duo fc&ZDEh ftMb J6b ddtf ipom-ng 30t> dd'2 spomina S50Gb iMAZ dkk iOOGb i*r« 12Mb Hi C DVD JftV Ot	MEC DVD RW DL
qraJiKo Iimr tM* 050 Gigab^o et-DOGi 5:2 Silili o* JS0W 120 aH: 5|0 o n iD6W L 20 goioneHfl ii nvfri^cav s<mjnd|a 24 mrtteffu
WWWftl+SIvtipkajjkod^p^t^ JMSBBEHHBl
Teai <f.o.a, LeSto, Kidričem ul. 5, Laike, tel. f03> 734 00 70, fft* (03) 734 33 emeil inro@teal.si. PE Celje, Smreharjeva ul. t, Celje, Nova vas. tel, (03) 420 43 43
34
Oglasi
BANKA CELJE SIRI PONUDBO STORITEV NA BANČNIH AVTOMATIH
Na bančnih avtomatih Banke Celje, označenih s posebno oznako, lahko komitenti Banke Celje neposredno plačujete tudi posebne položnice.
Prednosti plačevanja položnic na bankomatu:
-	plačilo je izvedeno takoj;
-	storitev je dostopna 24 ur dnevno;
-	stroški plačila položnice so nižji kot na bančnem okencu;
-	uporaba je enostavna.
Skozi celoten postopek plačila vas z navodili na ekranu vodi bančni avtomat. Po opravljeni storitvi ne pozabite iz bančnega avtomata vzeti potrdila o plačilu in plačane posebne položnice.
Bančne avtomate, ki to storitev omogočajo, prepoznate po sliki:
Od 2. aprila 2008 vam je nova storitev dostopna tudi na bančnem avtomatu v Poslovalnici Banke Celje v Laškem, Valvazorjev trg 5.
rose
Potegnite pravo
POTEZO!
'■-1 IŠČEMO [m/ž!:
RAZVIJALCE PROGRAMSKE OPREME
PRODAJNE INŽENIRJE
35
Spoštovani,
pivovarji iz Laškega smo vas letos že seznanili z novo podobo našega najbolj prodajanega piva Laško Zlatorog. Kupci so se na spremembo dobro odzvali, zato smo prepričani, da bo tako tudi pri ostalih novostih. Tokrat vam predstavljamo ostale člane družine Laško: Laško Club, Laško Dark in Laško Light.
LAŠKO CLUB in LAŠKO DARK, ki ste ga do sedaj poznali pod Laško Temno, sta stara znanca zgornjega razreda naše ponudbe. LAŠKO LIGHT je novo pivo z nižjo vsebnostjo alkohola in kalorij.
Vsa tri piva predstavljajo vrhunec pivske ponudbe. Potrošnikom jih bomo ponudili v nepovratni zeleni steklenici z reliefom, kombinacijo metalizirane vratne etikete in transparentne (»no label look«) prsne etikete. Slednja še bolj poudarja bistvo laških piv, vsebino. Prenovili smo tudi izgled pločevink.
Verjamemo, da Vas bo prepričala kombinacija vrhunske kakovosti in sodobnega oblikovanja.
CLUBf
DARK
LAŠKO CLUB
NAŠ NAJBOLJŠI
Svetlo pivo z izraženim sladnim karakterjem in milejšo grenčico vrhunskih domorodnih ter svetovno priznanih sort hmelja. Zaradi daljšega obdobja zorenja, minimalne uporabe neslajenih vrst žita in večjega odstotka slada v osnovni sladici se uvršča v vrsto premium piva. Je pivo bogatega okusa, primerno za posebne priložnosti: večerjo s prijatelji, zaključek poslovnega sestanka ... ali zabavo s prijatelji v najljubšem lokalu.
LAŠKO DARK
ZA POZNAVALCE
Specialno temno pivo s posebno aromo in okusom. Visok odstotek ekstrakta v osnovni sladici daje pivu poln, harmoničen okus z izrazito aromatično grenčico. Predstavlja vrhunec pivovarske umetnosti.V njem uživamo ob posebnih trenutkih ... ob izbrani družbi.
LAŠKO LIGHT
TAKO LAHKO
Svetlo pivo polnega okusa, nižje alkoholne in kalorične vrednosti. Tipični predstavnik evropskih vrst lahkega piva predstavlja dobitno kombinacijo za vse, ki si svojo najljubšo pijačo trgajo od ust zaradi narave dela, predanosti aktivnemu športu, čuječnosti nad nihanjem telesne teže. Hladnega si brez kančka slabe vesti privoščimo v močno ohlajenem kozarcu ... ali pa kar iz steklenice.
WWW.LASKO.EU
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!