PoStnln* platana T gotovini Posamezna Številka s ZASAVSKI TRBOVLJE, 22. Junija 1951 Štev. 25. — Leto IV. glasilo osvobodilne FRONTE OKRAJA TRBOVLJE Ali bo uspelo udarnemu kolektivu steklarne v Hrastniku izpolniti polletni plan Leto za letom je bil kolektiv steklarne v Hrastniku med prvimi kolektivi v trboveljskem okraju, ki so izpolnili svoje planske naloge predčasno, bil pa je tudi med najboljšimi v državi, saj si je že petkrat osvojil prehodno zasta-vico. Tudi lansko leto je delovna skupnost tega podjetja svoj proizvodni načrt častno opravila, letos pa je zopet pričela uporno bitko za predčasno izpolnitev letnega in vzporedne z njim tudi pet-letneg . plana. Proizvodna naloga steklarne je letos večja kot lani, vendar se je njen kolektiv odločno vrgel v borbo ter je vse mesece častno izvršil svojo nalogo. Tako je steklarna dosegla svoj plan v januarju s 107,3 %, v februarju s 97,7 %, v marcu s 101,1 %, v aprilu z 98 % in v maju s 103,7 %. Kolektiv si je zadal nalogo, dt bo polletni plan izpolnil do 26. junija. Da se je proizvodni plan podjetja izpolnjeval tudi v letošnjem letu, je skrbel delavski svet tovarne, ki je na svojih zasedanjih obravnaval dobre in slabe strani v pdjetju ter skupno i delovnim kolektivom ter sindikalno organizacijo reševal tekoča vprašanja tovarne. Posebno pozornost so posvetili v podjetju v letošnjem letu vprašanju vzgoje strokovnega kadra, kajti pokazalo se je, da steklarni primanjkuje strokovno izšolanega kadra in da sestavljajo strokovno sposobni kader v tovarni večinoma starejši delavci. V zadnjih letih se je v tovarni usposobilo za strokovnjake 31 mladih delavcev. Člani delav. skega sveta se za vprašanje podjetja posebno zanimajo. Delavski svet je sklenil nadalje, da se poleg grafikona, ki prikazuje v boju za plan uspehe kolektiva in posameznikov, vodijo tudi grafikoni za eviden co in prikazovanje kvalitetno slabo izdelanih proizvodov. Odkar so postavljeni ti grafikoni, se je kakovost izdel kov znatno izboljšala. Posebno pa se je zaostrila borba za asortiment, kajti le. tos se izdelujejo prvenstveno artikli, ki jih zahtevala trg in potrošniki. Tudi varčevanju posveča delavsk svet mnogo pozornosti. Ker je bila po obratih in pisarnah poraba papirja pre. velika, so bili storjen koraki in se je položaj v tem pogledu že izboljšal. Zelo važno je v tovarni vprašanje ureditve obratne ambulante. Stara ambulanta ne ustreza potrebam in so morali delavci kolektiva hoditi v ambulanto v zgornji Hrastnik. To vprašanje so rešili tako, da napravita steklarna in kemična tovarna skupno ambulanto Delavski svet je na zadnjem zasedanju obravnaval tudi vprašanje izvršitve generalne reparature tovarne. Pri Izpolnitvi polletnega plana bodo po 30. juniju prenehali v tovarni z obratovanjem ter bodo vsi delavci, ki ne bodo potrebni pri popravi tovarne, odšli na letni oddih. Remontna dela v steklarn: so predvidena za 21 dni, delovni kolektiv pa si je zadal nalogo, da bo repa-raturne dela izvršili v 15 dneh, tako da se po petnajstih dneh zopet zakuri prva peč. Člani delavskega sveta in uprav- pved vohom? nega odbora ne bodo odšli na letni oddih, pač pa bodo prevzeli popravljalna dela v tovarni. Med njimi bodo nekateri prevzeli vodstvo delovnih skupin na raznih deloviščih. Tako si celotni delovni kolektiv tovarne z delavskim svetom in upravnim odborom na čelu prizadeva za uspeh in procvit podjetja. Našli pa so se še nekateri, ki ne ločijo, kaj je moje in tvoje. Tako je bilo po zaslugi članov delavskega sveta ugotovljeno, da so si posamezniki prisvajali večje količine tovarniških izdelkov, o čemer bo izreklo svoje mnenje v kratkem okrajno sodišče v Trbovljah. V Zagorju se pripravljajo na tekmovanje počastitev desete obletnice JA Dne 11. junija je bilo v Zagorju pomembno posvetovanje. Predstavniki vseh društev so obravnavali vprašanje o disciplini ter notranje življenje in napredek društev. Namen tega posve. tovanja je bil posvečen predvsem vključitvi mladine v delo na kulturno, prosvetnem, kulturno-umetniškem in športnem področju. To vprašanje je izčrpano prikazal v svojem govoru sekretar OK LMS Trbovlje, tov. Rudi Bregar, id je poudaril predvsem potre, bo socialistične vzgoje mladine- Deja! je. da je še precej mladine, ki n.i vklju cena v nobeno organizacijo ali društvo Ta mladina se ne zanima za naša gospodarska, politična in kulturna vprašanja, ki se porajajo v izgradnji naše socialistične družbe. Vzrok te nedelav nosti je iskati predvsem v duševni le nobi, iskati pa jo je tudi v brezbriž nosti kapitalističnega sveta v bivši Ju goslaviji in v nepoznanju predvojnit razmer v naši državi, iskati jo je na. dalje v nepoznanju perspektiv sociali stične tendence, ki so posledica nera zumevanja nacionalnega vprašanja imajo pa svoj vzrok tudi v krogu ljudi, ki ne priznajo nujnosti izenačenja go spodarskega in kulturnega življenja ii napredka vseh narodov Jugoslavije Nujno je. da se mladina vključi v dru. Jfosedaj nabranih 1803 leg zdravil' ih zelišč Pionirji naših podeželskih šol prav pridno nabirajo zdravilna zelišča. Po vseh šolah — razen v Razboru in Se. nožetih — so imeli skupno z našimi KLO in KZ predavanja o spoznavanju zdravilnih rastlin za nabiranje ter o poživitvi te koristne akcije. Večina šol se je tega dela lotila temeljito ter so ta mesec do 17. junija nabrale 1803 kg zdravilnih zelišč. Najbolj se odlikujejo pionirji šole na Dolah pri Litiji, kjer so zbrali 1123 kg zelišč. Sledijo jim pionirji s Podikuma, ki so nabrali 386 kg. V Pod-kumu imajo lepo urejeno razstavo zelišč ter še niso oddali vseh nabranih množin, ker jih doma še sušijo. Pionirji z Dol pri Litiji in s Podku. ma so se torej najbolj odrezali. V Ce. čah so nabrali 180 kg, v Mlinšaih 60 kg. na Dobovcu 40 kg, v Trbovljah 9,5 kg. v Zagorju 5 kg, v Radečah 5 kg, v Vrhovem 2 kg, na Dolu pri Hrastniku pa 3 kg. Preseneča zlasti majhna mno- žina nabranih zelišč v Trbovljah in Za_ jetno razvedrilo. gorju, kjer je vetiko število upokojen, cev. ki bi z nabiranjem zelišč lahko mnogo koristili skupnosti. Iz ostalih krajev našega okraja ni poročil, iz česar bi sklepali, da se te važne akcije sploh niso lotili.. Tudi drugod bi bili rezultati lahko boljši, toda žal naše množične organizacije, izvzemši KZ in šole, temu vprašanju niso posvetile potrebne pažnje. V Zagorju gradijo kegljišče V Zagorju je bil pred vojno kegljaški šport precej razvit, med vojno pa so postala kegljišča neuporabna. Po odstranitvi raznih ovir- pa je kegljaška sekcija SSD »Proletarca« začela sedaj z delom. V Toplicah si bodo zgradili kegljišče. Rudnik jim je dal podporo in tudi gradbeni material od stare cvetličarne. Kegljači so napravili že precej prostovoljnih delovnih ur Novo kegljišče bo pokrito in uporabno tudi pozimi ter bo nudilo mnogim pri- I štveno življenje, kjer si bo krepila duh in telo, da si pridobi vse tiste spopob-nosti, ki so nujno potrebne za izgradnjo socialistične družbe. V živahnih razgovorih so predstavniki društev obravnavali vprašanje odprave organizacijskih slabosti, ki ovirajo napredek v nekaterih društvih in sekcijah. V društvih bodo ustanovili posebne mladinske aktive in sekcije, z mladino bodo delali bolj tovariško kot doslej, društva pa bodo nudila mladini tudi primerno razvedrilo. Nekatera društva, zlasti pevska in telovadna, nimajo potrebnega podmladka. Tudi dramske skupine potrebujejo mlade sveže moči- Društva bodo posvetila posebno pozornost mladini, ki je končala šolo. To mladino ne bomo pre. pustili samo sebi, marveč ji nudili možnost izživljanja v športnih in kulturno, umetniških društvih. Društva bodo predvsem vključila v svojo sredo učence, ki bodo letos skončalj industrijsko rudarsko šolo. Na konlerenci so grajali tudi nediscipliniranost članov v nekaterih društvih in sekcijah. Neredno obiskovanje vaj in treningov ima slabe sosledice, zlasti pri nogometnih, telovadnih in pevskih društvih. Članom takih društev naj podjetja omogočijo, da bodo delali na jutranji izmeni, ali pa jim dovolili, da zamenjajo službo, kadar imajo vaje. To se doslej ni zgodilo, ako. ravno je n. pr. rudniška uprava dovolila, da bo šla društvom na roko. Za nogometno sekcijo je življenjskega pomena čimprejšnja zgraditev stadiona, da bo nogometno društvo moglo trenirati na svojem igrišču v Zagorjiu, Letalsko društvo nima primernih prostorov, da oi se moglo uspešno razviti. V društvu je vključeno med drugim okrog 160 učencev-gojencev inler. nata industrijske rudarske šole. Tudi dramske skupine nimajo potrebnega »življenjskega prostora«. Vadijo v fizkulturnem domu, kjer imajo vaje tudi člani telovadnega društva. Tukaj je nujno, da l preuredi oz. razširi oder, da bodo dramske skupine lahko delale, dokler tle dobijo drugih primernih prostorov. To konferenco štejemo lahko kot resno pripravo na šestmesečno tekmovanje v počastitev desete obletnice ustanovitve JA Sklepi III. kongresa OF se aa terena izvajajo Tretji kongres OF Slovenije je prinesel uspešn zaključke. Tildi okrajni odbor OF v Trbovljah je delal na terenu po sklepih 111. kongresa, obravnaval pa tudi vprašanje novega 6istema trgovine. V Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Radečah so bile širše sektorske konference, kjer so razpravljali o zaključkih 111. kongresa, na posebni konferenci pa novo gospodarsko politiko. Poleg važ-1 nih gospodarskih nalog so obravnavali vprašanje zbiranja zdravilnih zelišč, zbiranje odpadkov, zatiranje koloradskega hrošča ter zbiranje prispevkov za Kulturni dom v Trstu. Zbrano je že nad t milijon dinar* jev, vendar traja akcija še dalje. Posebno pozornost so posvetile sektorske konference komunalni dejavnosti. Letos so v načrtu večja javna dela, med njimi v Trbovljah zgoto-vitev Partijskega doma, zgraditev športnega stadiona ter gradnja nove ceste- Tudi v Zagorju in Hrastniku je aktualna dograditev športnega stadiona, v Zagorju zgotovitev novega vodovoda ler izgradnja zadružnih domov v Mlinšah in na Kleku. Vprašanje sproščenega sistema trgovine in nov finančni sistem so obravnavali na posebnem sestanku v okrajnem merilu. Ljudska inšpekcija pri okrajnem odboru OF zaznamuje v mesecu maju prav lepe uspehe. Razne ugotovljene nerodnosti bo obravnavalo j javno tožilstvo. — Med kmeti se opaža zadovoljstvo nad uredbo o sprostitvi trgovino. Kmetje imajo več interesa do vzreje goveje živine kot pa konj. Cene konj so padle, porast pa se opazi pri plemenski in pitani goveji živini. Sklep lil. kongresa OF o opi»titvi socialnega fonda se izvaja tudi v našem okraju. Polovica uprav tega fonda je že napravila obračun, druga pa še ne. Z obračuni so ponekod težave, ker so v nekaterih odborih OF opravljali te posle površno ia jim manjkajo podatki za obračun. Okrajni odbor OF se redno sestaja- Za uspehe v tekmovanju na čast 10-letnice OF je podelil mladinski organizaciji okraja Trbovlje radijski aparat brezplačno, 11. terenu v Trbovljah ter vaškemu terenu OF Dol pri. Hrastniku pa radijski aparat p® znižani cenL Proslava Dneva učencev v gospodarstvu v trboveljskem okraju Dan učencev v gospodarstvu bodo V trboveljskem okraju proslavili v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Radečah. Šolsko leto bodo ti učenci končali 23. junija, katerega dne bo sprejel predsednik OLO Trbovlje najboljše učence v gospodarstvu ter učence na-ših industrijskih šol. Ta sprejem bo združen s podelitvijo nagrad in zakusko. Istega dne bodo po vseh centrih okraja večerne akademije s sodelovai-njem učencev. Naslednji dan, 24- junija, bo v Trbovljah in Zagorju otvoritev razstave učencev v gospodarstvu, poleg tega pa bodo imeli ti učenci šahovske simultanke z enim izmed republikanskih šahovskih mojstrov. Te si. multanke bodo dopoldne, popoldne p*a bo na stadionu Rudarja v Trbovljah nogometni turnir Za zaključek bodo napravile vse šole samostojne izlete V razne partizanske kraje. Vprašanje konference zunanjih nu«t. fctrov, krt j 50 imeli namestniki zunanjih ministrov štirih velesil nalogo, da lzxie! njo dnevni red konference, je zad. )iji čas prešlo okvir razgovorov v Pa. r»u. Pokazalo se je, da so ti razgovori brezkončni in kljub vsej potrpežljivosti zahodnih delegatov tudi brezplodni, saj se od tedna do tedna razbijajo ob zavlačevalni taktiki SZ, ki brez popuščanja otežokču napredek teh razgovo. rov. Mnenje, da bodo ti razgovori kon. čaini že v 14 dneh, je bilo jalovo, sestanki so se vrstili za sestanki, večurnimi. pa celo tudi enominutnimi. Ko so nazadnje s predložitvijo ireh alternativnih predlogov za dnevni red že upali, da bodo razgovori le rodili uspeh, jč SZ po svojem delegatu nepričakova. n«) zahtevala, da se morajo v dnevni red vnesti tudi Atlantski pakt in ameriška oporišča, dasiravno o teni prej sploh ni bilo govora. Zahodne velesile s«) nat«) neposredno predlagale, naj bi se konferenca štirih zunanjih ministrov vršila 23. julija na podlagi doseženih sporazumov v Parizu brez obravnavanja Atlantskega pakta in ame-jrišk.ih oporišč. Nota SZ pa je bila negativna. ® Na 71. seji zastopnikov zunanjih mi. »Jistrov so sedaj izročili novo noto za-)vodnih velesil, s predlogom, naj bi sc kjjttvierenca zunanjih ministrov vršila, jve da bi v Parizu še dalje razpravljali o njenem dnevnem redu. Mnenja so. tfcv je nemogoč vsak napredek pri razgovorih v Parizu, ker Gromiko nepopustljivo zahteva, da mora piiti na dkvevni red Atlantski pakt in ameriška oporišča. Gromiko je baje sprejel note zahodnih velesil »negativno« s poudarkom. da je stališče zahodnih velesi; ostalo »nespremenjeno«. To stališče SZ je Zahod zelo razočaral in postaja jasno, da SZ ne želi sestanka zunanjih mi. mistrov. če bo zavrnila zadnji predlog, ki je menda poslednji poskus rešiti iuontferenco in priti končno do spora-jnzma za ublažitev mednardne napeto- Medtem ko diplomatski kabineti ve. jesti delujejo s polno paro. se vojna na Kiureji nadaljuje. Iniciativa je v rokah sil OZN, ki so zlomile močno sporni e-darvsko ofenzivo severnokorejskega nasprotnika. razbile »železni trikot« v gorskem masivu ob 38. vzporedniku ir. sovražnika brez pomembnega odpora potiskajo proti severu. Odporna sila ki. tajskih in severnokorejskih čet sicer s tem še ni dokončno zlomljena in niso Izključena presenečenja. V zahodnih krogih sodijo, da bo spričo očitnega poraza kitajskih in severnokorejskih moči v zadnjih tednih Kitajska bolj pripravljena na mirno rešitev korejske, ga spora. V okviru Združenih narodov se v korejskem vprašanju pripravlja jvova mirovna akcija, ki jo štejejo glede n« sedenji vojaški položaj na Ko-jreji za zelo ugodno. Perzijski petrolejski vrelci in njih po-čhržavljenje so izzvali živahno diplomatsko dejavnost ameriškega in bri-■talnskega kabineta. Pogajanja med bri-tanisko in perzijsko delegacijo so v Teheranu ter imajo cilj najti kompromisno rešitev, ki bi upoštevala gospodarske koristi Britanije in Amerike ter PO SVETU zahteve perzijskih nacionalistov, Zadnji čas se je namreč perzijska javnost obrnila poroti amgloiranski družbi z močnimi napadi. Vsekakor pa je v ozadju prikrito delovanje SZ, ki želi ta gospodarski spor izkoristiti, da se v Perziji zaneti novo žarišče mednarodne napetosti. Zahodnoneniški k-ncelar Adenauer je odpotoval v Rim, da obnovi gospodarsko in politično sodelovanje med Italijo in Zahodno Nemčijo. Glavni namen teh razgovorov pa je predlog grofa Sforze o ustanovitvi »Male Evrope«, ki bi jo sestavljale Zahodna Nemčija, Francija in Italija in bi se v tem okviru postavile skupne smernice. za obrambo, notranjo varnost in gospodarska vprašanja, predvsem pa evropsko kmetijstvo. Sodeč po izjavah državnikov se namerava pridobiti za te cilje tudi Francijo in druge države, če se bodo hotele pridružiti. 140 milijonov dolarjev bodo ZDA, Britanija in Francija dale Jugoslaviji kot pomoč da si bo lahko nabavila v tujini stroje, prevozna sredstva in drug material za jugoslovansko industrijo. Za to pomoč niso Jugoslaviji postavili nobenih političnih pogojev. Na tritedenski obisk so jugoslovanski sindikati povabili tri družine britanskih rudarjev, ki so postale žrtev rudniške nesreče. S tem bo Jugoslavija tuni nekaj prispevala k omiljenju težke nesreče in posredic, ki so prizadele britanske rudarje. Obtoženi bogoslovci v Zagrebu so bili obsojeni za svoje prevratniško delovanje in iistaško propagando na Stroge, vendar pravične kazni. Stjepan Novak je bil obsojen na odvzem svobode za 13 let predstojnik semenišča v Zagrebu. dr. Josip Salač pa na 6 let. Ostali obtoženci so prejeli kazni od 8 mesecev do 11 let. O ženski volivni pravici je te dm razpravljal švicarski zvezni svet in predlagal, naj o tem glasuje ljudstvo. Proti ženski volilni pravici je katoliška stranka, ki je mnenja, da je za to v Švici še prezgodaj. Cene papirja so porasle v Nemčiji in sicer stane 1 tona navadnega papirja 850 mark proti 450 markam pred letom dni. Fini papir se je podražil od 1200 na skoraj 2300 mark. Pričakujejo, da se bodo cene papirja pozimi, ko se bo podražil premog, še povišale, vendar upajo da bodo cene prihodnje leto padle zaradi boljše preskrbe s surovinami. , , . . Izginula britanska diplomata, ki ju išče 15.000 policijskih agentov v Evropi še vedno niso našli. Zadnja sled za njima je izginila v Parizu. Pariška policija sodi. da sta z letalom zapustila Pariz in odletela proti Varšavi. Preiskava, ki se vrši v zvezi s tem vpraša, njeni, doslej še ni odkrila, da bi diplomata'bila odnesla kakšne dokumente. Belgijski kralj Leopold III je poslal belgijskemu predsedniku vlade pismo, v katerem izraža željo, da se odpove prestolu 16. julija t. 1. Dvoje ameriških letal, ki sta pred kratkim odleteli iz Giebelstada in \Vuerzburga, se ni več vrnilo v svoji (morišči Bakljuiek gospodinjskega tečaja v Trbovljah. (Članek o letu smo že objavili V zadaja številki) 1$ naših delovnih kolektivov licenci Industrijske rudarske šole v Zagorju so razgibani Učenci industrijske l-udarske šole v Zagorju so bili v preteklem šolskem letu delavni. Poleg učenja niso zanemarjali dela na športnem in kulturno, prosvetnem področju. V okviru šole so delali z uspehom v fizkulturi, prav tako pa tudi v tamkajšnjih društvih v telovadbi, nogometu, boksu ild. Tekmovali so tudi z drugimi industrijskimi šolami. V zimskih počitnicah so se udeležili smučarskih tekem na Kumu. Te. daj je učitelj industrijske šole, tov. Prosen organiziral tudi plesno šolo za tretji letnik. Namen teh vaj ni bil samo, da se učenci naučijo plesati, mar. več pridobe potrebno uglajenost v družbi, tako da bo rudar .delavec lahko nastopili na kakršni koli prireditvi. Uspeh prizadevanja tov. Prosena se je videl na poslovilnem večeru gojencev šolskega internata. Učenci so se udeležili šahovskega turnirja v Trbovljah, nogometnih tekem v Trbovljah m Velenju ter prijateljske tekme z učenci Litostroja, imeli so tudi spomladanski kros. Višek iizkulturnega delovanja pa je bil šport, ni dan v Zagorju, kjer so se dne 3. ju. nija pomerili v vseh športnih področjih z reprezentanti industrijskih šol Litostroja, tovarne avtomobilov v Teznem. . Železarne v Stonih, rudnika Velenje in Trbovlje. Pri vseh tekmah so dosegli dobre uspehe. V dramatiki so učenci presenetili ob. činstvo z dobro uprizoritvijo igre »Ma. tiček se ženi«. Učenci so si v Ljubi jan. skem gledališču ogledali »Celjske gro. te« in opero »Tosco«, kjer so se se. znanih z gledališko umetnostjo. Za vse te uspehe ima največ zaslug učitelj te šole, tov. Prosen, ki neutrudno vodi in vzgaja mladino industrijske šole v Zagorju. Tekmovanje industrijskih šol v nogometu v Zagorju Slabo obiskan občni zbor Zveze borcev AOV, v Trbovljah Prvi občni zbor Zveze borcev v Trbovljah se zaradi. slabega odziva članstva ni vršil, ponovno sklicanega občnega zbora dne 7. junija pa se je od 8S6 članov udeležilo le 158 borcev. Po izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik mestnega odbora ZB Trbovlje, tov. Janez Zalaznik, podal obračun dela organizacije v preteklem letu lz tega poročila povzemamo. tla je v starem odboru delalo le 40% članov, 50% je bilo neaktivnih iz upravičenih razlogov, 50% pa zaradi brezbrižnosti ni vršilo svojih dolžnosti. A kura v no je-dosedanji od-]>or prevzel od prejšnjega odbora društvene posle v neredu, je bilo delo MO ZB Trbovlje od lanskega februarja do danes le uspešno. Odbor si je uredil društvene prostore in preskrbel potrebno opravo. Mestni odbor ZB je delal aktivno na pro slavi Dneva zmage, Titovi štafeti slavnostni komemoraciji za padlim; borci t. novembra, prav tako pri manevrih Pl.Z, zelo lepo pa se je mestni odbor ZB oddolžil spominu prvih žrtev fašizma v Trbovljah, ko je dne 27. aprila t. I. odkril v Trbovljah spomenik pred 27 leti padlim junakom,, tovarišu Francu Fakinu in drugim. Svojcem padlih borcev jo MO ZB Trbovlje izročil oh letošnjem Dnevu zmage 580 spomenic. Odbor je bil v stalnem kontaktu z okrajnim odborom ZB Trbovlje in vsemi množičnimi organizacijami. Iz poročila tajnika, ki prikazuje organizacijsko delo ZB, je razvidno, da je v Trbovljah 886 članov premalo. saj bi jih moralo biti 5000. V pogledu pridobivan ja novih članov je bila organizacija premalo' aktivna. Prav tako ni iz poročila predsednika in tajnika razvidna skrb organizacije za predvojaško vzgojo ter kul turno in ideološko delo med' članstvom. Vprašanju zbiranja zgodovin- skega materiala in življenjepisov naših borcev se ni posvečala skoraj nobena (nižaja. Na vse te napake in bodoče naloge organizacije je opozoril predsednik okrajnega odbora ZB Trini vije. tov. Ivan Šorn. Kakor so bila poročila o delu ZB v tem velikem kraju skromna, tu ko tudi diskusija ni razsvetlila vseh odprtih vprašanj organizacije. Novi predsednik MO ZB. tov. Jože lleglcr, je v diskusiji podčrtal važnost organizacije ZB ter naglasil, naj ho ta skupščina prelomnica v dosedanjem delu, kar je sklenil tudi novoizvoljeni odbor Prepričani smemo biti, da bo novi odbor MO ZB 1 rbovlje. ki ima v svoji sredi več članov, ki so bili že leta l‘)4t med prvimi borci proti so. vražniku. med njimi tudi tov. Jože Hegler, nosilce spomenice, v delu uspešnejši. Sklepi zn nadaljnje delo, ki jih je sprejel občni zbor. so bogati. Med temi sklepi je tudi sprejetje poziva C,O ZB NOV Slovenije na tekmovanje v počastitev 10-let-tiice naše slavne JA. RAZPIS NATEČAJA ZA SPREJEM UČENČEV Cementarna Trbovlje razpisuje natečaj Za sprejem učencev v industrijsko šolo za učence stroke izdelovanja materiala pri industriji cementa in apna na Savi v Trbovljah. Namen te šole je usposobiti učence teoretično in praktično za kvalificirane delavce (žealce in mlinarje cementa). Pouk v šoli je teoretičen in praktičen ter traja dve leti. Vabijo se učenci, stari od 14 do 17 let. ki so dovršili sedemletko ali dva razreda gimnazije, da najkasneje do 30. junija t. ]. vpošljpjo upravi cementarne lastnoročno pisano prijavo in predlože: L zadnje šolsko spričevalo, 2- potrdilo K 1,0 o premoženjskem stanju, 3, natančen naslov priglašenca. Uprava cementarne Trbovlje PROSVETA Ustanovili so mladinsko kulturno-umetiiiško društvo »Prosveto in kulturo med ljudske množice!« — to geslo je napotilo mladino mesta Trbovlje, da ustanovi mladinsko kulturno-umetniško društvo, ki naj združi vso trboveljsko mladino, V četrtek, Iti. junija, je bil ustanovni občni zbor tega društva v mali dvorani Doma kulture v Trbovljah. Na občni zbor je prišlo mnogo mladine, ki je pozdravila ustanovitev tega društva, saj se bo mladina v tem društvu pod vodstvom starejših in izkušenih kul-turno-prosvetnih delavcev lahko uspeš, no udejstvovala na kulturno-umetni-škem področju. Občnemu zboru društva je prisostvovat tudi ljudski poslanec, tov, inž. Ivo Pinterič, nadalje organizacijski sekretar okrajnega komiteja LMS Trbovlje ter predstavniki političnih organizacij. Po referatu organizacijskega sekretarja LMS, tov. Franca Škrjanca, ki je nakapal njegove naloge je spregovoril šf predsednik izvršnega odbora Ljudske prosvete okraja Trbovlje, tov. Strnad V Trbovljah so v soboto 16. junija 'ustanovili novo športno društvo ki s; mu dali ime SD Ret je. Društvo pod tem imenom je igralo že v bivši Jugoslaviji, v katerem so sodelovali predvsem ljudje iz delavskih vrst. Med njimi je bi! tudi pokojni Lojze Hohkraut ter še živeči Dolfi Hohkraut in Franc Kralj, oba nosilca spomenice in še drugi. Prvi predsednik SS Retje je bil tov. Anton Zarn. sedaj sekretar MO OF Trbovlje. Občni zbor novega društva je bil .v rudniški restavraciji. Udeležilo se ga je veliko število članov, med njimi tudi org. sekretar OK KPS Trbovlje in sekretar MK KPS Trbovlje in drugi. Prvi predsednik društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1930. je prikazal zgodovino iin razvoj društva ter poudaril, da se je to športno društvo vedno borilo za pravice delovnega človeka ln za dvig športne dejavnosti. Podčrtal je. da je potreba narekovala ustanovitev in oživitev tega športnega društva, ki bo zajelo predvsem športnike in mladino spodnjega dela Trbovelj. Naglasil je. da bo najvažnejša naloga društva, da pritegne v svojo sredo vso mladino in da bo delalo v najtesnejših stikih s SSD Rudarjem. V diskusiji o pomenu ustanovitve društva in njegovih nalogah so govorili tudi predstavniki političnih organizacij, prav tako tajnik NK Rudarja, ki je MKUD Trbovlje bo imelo svoj sedež v Domu kulture v Trbovljah ter bo v njem delovala dramska sekcija, kino-amaterski krožek in lutkovno gledališče. S prihodnjim šolskim letom se bodo vključili v društvo še mladinski pevski zbor, mladinski orkester in folklorna skupina. Sledila je živahna diskusija, pri kateri je bil izvoljen odbor, ki bo vodil delo tega mladinskega društva. Za predsednika so izvolili ljudskega poslanca. tov. inž. Iva Pinteriča. Njegova izvolitev je porok, da bo delo uspešno kakor je uspešno vsako delo, ki se ga loti po vseh Trbovljah priljubljeni tov. inž. Pinterič. Mlademu društvu želimo mnogo uspehov. Želimo mu. da bi zbralo v svojo sredo kar največ mladine, da jo odtegne od pohajkovanja in obiska zakajenih gostiln in jo privabi k resnemu, a vendar tako lepemu kulturno-prosvet-nemu delu poudaril, da pozdravlja ustanovitev novega društva, saj bo to koristilo še širšemu razmahu športa v Trbovljah. Pri volitvah je bil Izvoljen za predsednika tov. Anton Zarn. Ob zaključku so sklenili, da bo društvo gojilo nogomet; tenis, namizni tenis in šah. Da se drtlštvo opomore finančno, so skleni, li. da se vsi člani, ki so sposobni za delo v jami, odzovejo na rudniku na prostovoljno delo v produkciji, zaslužek pa podarijo društvu, ostali člani, ki pa niso sposobni za tako delo, pa bodo darovali društvu enodnevni zaslužek. Društvo si je zadalo važno nalogo, da pritegne mladino k športnemu in politično vzgojnemu delu. na drugi strani pa da se poveže in pomaga NK Rudar, ju, ki tekmuje in zastopa revirje v II. zvezni ligi. HAZGLAS Izgubila sem zlato zapestno uro. Poštenega najditelja prosimo, da jo proti | nagradi vrne Ivanki Brčon, Trbovlje Ijoke 412 ali uredništvu »Zas. vestnika«. PREKLIC Preklicujem ukradene živilske nakaznice Rl-a, PO, D-3, D-l k> družinsko karto. Alojz Kerin, Zagorje, Dolenja vas 59 Poročali smo že, da so se dela ns trboveljski glavni cesti razživela in da so se nekateri delovni aktivi doslej prav dobro izkazali. Pretekli teden smo opazili, da se je prvotni delovni elan še povečal. Največjo delavnost so pokazali prostovoljci iz CRD, za katerimi ne zaostaja dosti delovna skupina iz trboveljske cementarne. Tudi plenum MLO Trbovlje, ki si je zadal na- Xa Dolu pri Hrastniku potrošniki tiisio zadovoljni Odkar so se trgovske poslovalnice našega okraja združile pod Okrajni magazin, deluje na Dolu pri Hrastniku le en sam trgovski lokal. Potrošniki ne vedo vzroka za odpravo trgovske poslovalnice pri Kotniku, pač pa so zelo nezadovoljni, ker morajo čakati po tri do štiri ure na postrežbo. Zgodi se, da pridejo v trgovino stranke iz oddaljenih vasi ter ne morejo opraviti v enem dnevu nakupov za gospodinjstvo. Pristojne činitelje prosimo nujno za posredovanje, da se na Dolu takoj odpre še en trgovski lokal, da bo mogoče zadovoljiti potrebe potrošnikov. Pristavljamo še. da so ponekod še vedno trgovine, v katerih postrežba ni v skladu z duhom socialističnega trgovanja, ker so uslužbenci proti strankam mračni in nevljudni. Tak primer je tudi na Dolu. Potrošniki Šah v zgornjih Trbovljah Pisali smo že o ustanovitvi šahovskega aktiva na I. terenu OF v Trbovljah V svojo sredo je privabil mnogo logo, da bo prišel na delo, je svojo ofcL ljubo v nedeljo, 17. junija v celoti Miš polnil. Mestni odbor OF Trbovlje kliče vaO ostale delovne kolektive v Trbovljah, da pridejo na delo na cesto, saj Bo delo še veliko. Terenski odbori O F so se obvezali, da bodo opravili določendi število prostovoljnih ur in upamo, d3f bodo svojo obljubo tudi izpolnili. prijateljev šaha v zgornjih Trbovljah in tudi že odigral turnir, kjer so-se najbolj izkazali tovariši Pajk, Ovnič, Pust, Zlak in še drugi. Prav tako so priredili že dve simulttanki; prvo, j«! odigral tov. Pajk s 7:1 sebi v korist, v drugi pa je nastopil tov. Drobež, -ki je trenutno najmočnejši šahist v Trbovljah. Drobež je zmagal z 8:3. Sahisti tega terena zadano si nalog,# prav dobro vršijo, želeti bi le bilo. da vstopi v ta aktiv še več šahistov, ka* bo v korist in prijetno zabavo njim samim, prav tako pa v prid in temu delavnemu aktivu. •■■■• Kino Trbovlje bo predvajal od petka do ponedeljka ameriški zabavni film »ANDY HARDY JE ZALJUBLJEN«' V KINO »TRIGLAV«, ZAGORJE \ bo predvajal v petek do ponedeljka,. 25 VI. ob 6 in 8 zvečer ameriški litin »ZENA S TROJNIM ŽIVLJENJEM* V sredo in četrtek, 28. VI. pa je na sporedu ameriški film j »SESTRI IZ BOSTONA« i Novo športno društvo v Trbovljah Prosto p- Scottu Kriminalni roman »Brad! Brad!« je pokiicaj Linder vo. Zača. »Kaj pa je?« »Poslušaj, Brad, ta mož ni Jim Ste. yens« Zaslišal se je raskav ropot in vozač je atvo ustavil. »Prekleto«, se je razburil mladi mož poleg vozača. »To je vražja reč! Kje pa tiči Stevens? Torej, mož, povej, zakaj se igraš z nami?« »Pomiri se za trenutek, Jakob!« se je zdaj vmešal veliki mož, ko Moravec ni mogel takoj odgovoriti. »Le mirno, le mirno, — meni se zdi, da se ta mla. di mož prav nič ne igra z nami. Bo »no videli.? Obrnil se je proti Moravcu »No, kaj pravite?« »Moja častna beseda •. .« »Pustite to,« ga je ustavil drugi. «Dejstva so nam potrebna. Kje je Jim Stevens? Ali je pobegnil iz ječe? Pred. vsem bi radi vedeli, kako si ti prišel iz jetnišnice. Obrazloži nam!« Moravcu je poslalo naenkrat marsikaj jasneje. Vse skupaj ni nič drugega kakor zamenjava. Ti ljudje niso njegovi prijatelji Niso delali zanj. Ves ta čas je sta) avto pri miru, če. prav ni bil od jetnišnice niti pet mi- nut. Tako je brez potrebe mineval dra. goceni čas. »Listki-., listki..« je naposled zajedal Moravec Veliki mož ga je stresel. »Ali so do. bil listke do Viljema?« »Molči!« se je oglasil drugi. »Ne izgovori imena! Torej si listke dobil li. kaj? No. s tem je vse pojasnjeno. Zdaj smo pa v kaši!« Umolknil je od jeze. »Ali veš kako je bilo to mogoče?« je rekel zdaj mladi mož poleg vozača-»Vedno bolj mi postaja jasno. Viljem je tega mladega moža tu imel za Jima.« »Tako bo!« je dejal vozač. »Saj Vil. jem Jima sploh ne pozna. To vendar veste. Tale mož in Jim sta si preče; podobna . . .« »Verjemite mi.. .« je zopet začel Moravec ves zbegan. »Ze dobro, že dobro, mi ti verjamemo. To je čudna zgodba. Saj res ne moreš nič za to!« »Seveda ne!« je z omahovanjem pri. stavil Linder. Nenadno se je vseh pet mož v vozu zdrznilo. Skozi noč je zatulila sirena. S pridušen im vzkrikom je planil Moravec kvišku. »Moj bog!« Glas mu je zvenel kot glas preganjane živali. »Našli so Da-wisa!« »Davisa?« je ponovil vozač. Vsi so pogledali Moravca. »Kaj je z Davosom?« Glas, s katerim so mu zastavili vprašanje, je bil čuden. Moravec je postal pozoren. Davisu je ime Viljem... Silno se je ustrašil. Kakor odsoten je slišal samega sebe. »Dawis je — mislim — mrtev. . Razbil si je glavo. Prisegam pri vsem. kar mi je sveto, da ga nisem umoril jaz. Sam je tako nesrečno odskočil, da je zadel z glavo ob zid,« Linder je planil pokonci. »Potemtakem si si skuhal prav grenko kašo. kaj?« »To je huda reč!« je menil veliki mož. »Zelo huda reč! Upam samo, da morda le ni mrtev. Ce pa je mrtev, ti bo težko pomagati. Ali imaš kakšen načrt? Kam pa pravzaprav želiš? Pohiteti moraš. Tale prekleta sirena bre/. konca tuli!« »V New York moram,« je mirneje odgovoril Moravec. »Morda me peljete nekaj časa, potem pa izstopim. Ali mi lahko daste kakšno obleko? Tudi denarja nimam nobenega.« Moravca se je polastila naenkrat vsa brezupnost njeguvegn položaja. »Poslušaj!« mu je rok el mali in mu položil roko na ramo. »Ce hočeš v Nev/ York, se lahko pelješ z nami. Mi pi>* tujemo v Springfield.« Moravec je olajšano zadihal. »Ali hočete... ali hočete prevzeti nase od. govornost?« . j Mali mož je za sekund«-) pomolčal.. »Ne vem,« je dejal. »Jaz bi še bil pripravljen prevzeti odgovornost ne vem, kaj bodo rekli k temu •. .« »No, že prej sem omenil, da ni n je-gova krivda, če se je naš načrt ponesrečil«, je godrnjal mož spredaj poleg vozača. »Tudi jaz tako mislim,« je pristavil Brad. »Sedaj mu pa moramo potna* gati, saj je pomoči zelo potreben.« »Norci ste, če se za tujca izpostavljate nevarnosti,« je menil Linder tako mimogrede. »Nevarnosti smo se že tako ali tako izpostavili,« je dejal Brad- »Seveda,« ga je podpiral mlajši po« leg njega, »Toda ne smete pozabiti, da smo mladega moža spravili v zagato sami. Zdaj ga ne smemo pustiti nal cedilu. Kaj praviš ti?« se je ohrni! do velikega. »Veš Ted,« je odločil veliki, »samo ob sebi se razume, da mu moramo pomagati. Vzamemo ga s seboj db Sprijig-iielda... Zdaj po, Bradi, poženi motor! Pohiteti' moramo, do uidemo, pred«* se zbudi vsie mesto.« (Dalje pb sredah in petkih od 16,30 ure dalje ood vodstvom inž. Petriča, Kosa in Sutkovca. Od 1. julija dalje se vrši drugi del prevnstva poverjeništva, 24, VII. pa sodelujejo mladinci na turnirju v Celju. Mladinci, ki so izpolnili 15 let, a še niso registrirani pri Nogometni zvezi Jugoslavije, naj takoj oddajo po 4 slike v tajništvu. Izpred sodišča: Bralcem »Zasavskega vestnika1* >Zasavski vestnik« bo pričel s I. julijem t. L izhajati v velikosti tn obsegu lista »Ljudska pravica«. Cena lista ostane ista kot dosedaj, t. j. 5 din za izvod ali do konca leta od t. julija do 31. decembra 120 din. Kljub večjim stroskoni ostane cena lista ista. "Zato se obračamo na Vas vse, poravnate zaostalo naročnino, obenem pa nam sporo- 'ite "število izvodov našega lista, ki jih želite prejemati po 1. juliju, ko bo Ust izhajal v večjem obsegu. Treba je, da nam to javite najkasneje do 30. junija. To Vas prosimo zaradi tega, ker bo naklada lista omejena in bomo list prvenstveno dostavljali tistim, ki bodo imeli naročnino poravnano in ki bodo jamčili za točno plačevanje lista. Pa. se »ognemo raznim težkočam, je najbolje, ako poravnajo vsi naročniki naročnino od 1. julija do 31. decembra, t. j. 120 din, da ne bomo imeli sitnosti in dela pri izterjavanju naročnine. To bo olajšalo delo vam in nam. Za pridobitev naročnikov je treba, da se temeljito pogovorite, ker bodo, kakor smo že omenili, list dobivali le tisti, ki nam bodo to sporočili. Ne pozabite•, da je naklada lista omejena in da poznejših naročil ni bomo mogli upoštevati. Uredništvo »Zasavskega vestnikat. Novice iz Hrastnika Novo športno društvo v Hrastniku V zgornjem delu Hrastnika priprav. Ija.jo ustanovitev novega športnega društva Rudar, ki je že obstojalo. Društvo bo vključilo v svoje delovanje zaenkrat nogometno sekcijo, ki je že aktivna in bo v nedeljo že nastopila nada- lje odbojko In boksarsko sekcijo. Oži. veli bodo tudi lahko atletiko. »Divji lovec« Dramska sekcija SKUL' »Aleš Kapla« pripravlja Finžgar je vo ljudsko igro »Divji lovec«. Uprizoritev bo verjetno še ta mesec. Ce bodo dani pogoji, bodo s to igro nastopili n.- prostem in sicer |— polomila na Kalu. Na trboveljski cesti, ki jo modernizirajo in širijo, je od pošte do Povšeta vse živo udarnikov. V jarku, ki ga delajo sredi ceste, poje jamski čriček »Hinco« svojo pesem. — Upajmo, da delovn-j elan ne bo popustil in da se bo zglasilo še mnogo prostovoljcev. — Skoda pa je lepih dreves ob cesti, ki so postala »žrtev revrske civilizacije in napredka«; tako so podrli košato drevo pri stari bolnici, dve pa pri Lamperju. Tako malo dreves je ob trboveljski cesti — pusta in dolgočas na je v svoji sivini. Štirje kostanji se še boječe stiskajo okrog Pokloškove mesnice — dva še samevata ob mostu pri vodenski šoli — vsa druga drevesa ob cesti smo posekali... Z našimi mlekarnami je križ. Po ena ali dve posodi prideta v zadnjih dneh v posamezne revirske mlekarne — otrok pod enim letom starosti pa je naših rodovitnih Trbovljah toliko! Prodajalke v mlekarnah so bile obupane komu naj dajo mleko, ki ga ni niti za najmlajše, kaj šele za druge! — Toda kaj je z govoricami, da mleka nj za. radi tega, ker ga kmetje ne dobe pla janega? — Ce gledaš to mizerijo mlekom in se spomniš lepih besed Tednu matere In otroka, postaneš zamišljen in žalosten ... Direkcija avtobusnega podjetja Celju je nad pisanjem našega lista užaljena. Pa nismo dejali nič drugega kot da nikakor ne gre, da so zgornje Trbovlje, ki s© danes velik in gosto naseljen kraj, odkar se popravlja ce. rta, odrezane od sveta. Ta direkcija nam pdše, da je njeno vrhovno načelo »stoodstotna varnost ljudii, ki se vozijo z avtobusom«. To izjavo podpišemo obema rokama tudi mi. Toda čudno se nam zdi, da v Trbvljalj, odkar se razširja cesta, rudniški kamion lahko vozi polno naložen voz rudarjev po zasilni cesti pod Delavskim domom, prav tako vozijo po tej stranski cesti reševalni avto in še drugi' avtomobili, avtobus tega podjetja pa ne more? Ali lasitniki in šoferji ostalih vozil morda nimajo pred očmi stoodstotne varnosti potnikov? Ali kršijo to vrhovno pra vilo prometa? Ne verjamemo! Ce smo pa v zmoti in ima direkcija SAP v Celju prav, potem je absolutno nujno, da oblast mesta Trbovlje takoj prepove vsem avtomobilom vožnjo po zasilni cesti pod Delavskim domom, zlasti še reševalnemu avtu, ki vozi v bolnico težke bolnike in ponesrečence! Da, rekli smo že, da je preskrba naših revirjev z mlekom v zadnjih dneh mizema, — Tudi v Zagorju imajo svO_ je skrbi’ in tegobe. Tako pravijo, da v mlekarni pri Globokarju ni nekaj v redu. Gospodinje so dobile tamkaj mle. ko, ki se je petkrat zaporedoma — skisalo. Pripovedujejo, da kmetje mešajo staro mleko s svežim. — Culi smo tudi. da Je prodajalka v tej mlekarni ; strankami skrajno nevljudna. Prav tako se v Zagorju pritožujejo da se nekateri jevni lokali, med njimi udi neka brivnica, ne drže določene ga delovnega časa in da se lokali odbirajo, kadar se jim zljubi. — Kaj nravi k temu zagorska krajevna obtast? — V Zagorju se čuje nadalje da v podružnici naših dnevnikov ni najboljše poslovanje in da 9e ljudje iritožujejo nad slabo In nevljudno po strežbo. Mimogrede smo slišali, da v Zagor-u prodajajo premog »pod roko« kar vagonom. — No, če Izvira ta premos »prostih vfškova — potem ni nič hudega, če pa je od drugod — potem bo to zelo nerodna reč za prejemnika še bolj pa za odpošiljatelja vagona. V Zagorju so v Tednu matere in otroka napravili gugalnice in vrtilja. ke. ki jih tamkajšnji mlad} drobiž nrav pridno uporablja. Slišali smo pa da so te igrače všeč tudi »velikim otrokom« Tako se ie šolskim klopem že davno odrasla deca Iz kotredeških jam sukala na vrtiljaku v parku in ga Pokvarili »n vrtiljak seveda zaradi tega ker te priljubljene igračke žal niso dimenzionirali tudi za težo »odrasle dece«. — Da, na vse je treba konstrukterju misliti! Tiskarski škrat nam včasih ponagaja. Zadnjič smo pisali, da bo društvo ekonomistov v Trbovljah priredilo poučno predavanje, pa je tiskarski -krat posegel vmes in napisal, da bo to predavanje v »republiški namesto y »rudniški« restavraciji. — No, pa to ni tako hudo; bolj nerodno je bilo v naši stari Emoni, ko je tiskarski škrat v svoji muhavosti prekrstil priljubljeno operno pevko v »zoperno« pevko! Nek trboveljski nogometaš, ki stanuje v gostilni Volker, je imel te dni smolo. Sel je zvečer z doma in povedal dekle Um v gostilni, kdaj se bo vrnil, da bi mu ne zaprle hišnih vrat. Pa so dekleta pozabila na fanta in odšle na svojo zabavo. Mlademu možu ni preostalo nič drugega, kot da se je zatekel v pisarno nogometnega kluba in tamkaj — hočeš, nočeš — na trdi klopi »sladko« prenočil. Zadnjič smo pisali, da je osebje rudniškega strojnega obrata v Zagorju izdelalo moderen žerjav, nismo pa na. vedlj imen tovarišev, ki imajo zasluge na izgradnji te hvalevredne naprave na rudniku. Naj nam ti tovariši tega ne zamerijo: šlo nam je tesno za prostor v listu, pa smo imena tovarišev, ki zaslužijo, da jih javno pohvalimo, Izpustili. — Upafno, da bomo ostali kljub temu prijatelji, kajne? Preteki; teden smo imeli na Plevča-kovem hribu in Očkunovi rebri kosce. Da bi Ijh slišali, kako so zjutraj na. vsezgodaj vriskali! — Prav je tako, kajti gorje nam vsem — tako pravi naš stari Miha — kadar bodo kosci nehali vriskati.,. Pozdravljeni! HUMOR V REVIRJIH Petje v mesta Petje je šel v mesto, hodil po ulicah ter se ustavil pred lekarno, kjer ugleda napis »Prosimo pozvoniti!« Petje je mislil, da mora pač vsakdo, ki gre mimo, pozvoniti. Pa je stopil bliže ia pritisnil na gumb. Lekarnar priteče in vpraša, kaj želi. Petje: »Nič!« 1 Lekarnar: »No, se vam pozna, da ste s hribov, kjer rastejo rogovi po drevju!« Petje: »To ni prav nič čudnega, čudno pa je v mestu: če človek pritisne na gumb, se mu med vrati prh kaže — opica!« POIZVEDBA Zena, ki je vzela 26. maja v večer« nem vlaku Zagreb—Ljubljana kovčeg tovariša, ki je v Zidanem mostu zamudil vlak, se naproša, da se oglasi v, uredništvu »Zas. vestnika«. RAZPIS Podjetje za cestno vzdrževalna dela in produkcijo gramoza CEGRAD v Ce. .ju sprejema delavce v cestarsko službo na območju okraja Celje-okolica, Trbovlje in Šoštanj. Vsi vlagatelji prošenj morajo izpolnjevati pogoje zakona o državnih uslužbencih. Pogoji za sprejem v cestarsko službo: 1. odsluženje kadrovskega roka; 2. najmanj popolna osnovna šola; 3. da je prosilec sposoben za fizično delo; 4. starost 25 do 30 let. Vse prošnje morajo biti pravilno opremljene in dostavljene z vsemi po. trebnimi dokumenti na naslov: Podjetje CEGRAD Celje — Lava 42. do 15. ju. lija 1951. Ureja uredniški odbor. — Odgovor, ni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva: Trbovlje, uprava rudnika — Telefon S4 — Bančni račun pri KB . Trbovlje 614-1-90603-4 — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Poštnina plačana v gotovini. Četrtletna naročnina v letu 1951 Je 60.— din. polletna 120.— din celoletna 240.— din — »Zasavski Vestnik« izhaja vsak petek. — Dopise sprejemamo do vsakega ponedeljka.