56EPNt5tVO Z ARI K Je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 lUskama 1. nadstrj. Uradne ure za stranke so od 10. do 11. jjopoldne In od o. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne I : ■ sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po poSti ali s požilianiem na dom za Avetro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10'80, četrtletna K G'40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26’40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K S8-—. : ; Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ • UPRAVNIŠTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna pelitvrstica SOvin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. I; -\ -lejema upravnlštvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. ——. Roklaniacije lista so poštnine proste. —— — Štev. 376. V Ljubljani, v petek dne 6. septembra 1912, Leto II. Razkošje in revščina. Različna je pač usoda, ki spremlja ljudi na Poli njihovega življenja, tako različna, da mora Človek cesto izgubiti vsako vero v pravičnosti •n vse, kar je z njo v zvezi. Neenaki se rodimo Neenako je naše življenje in neenaka je naša ločitev s tega sveta. Težko, mučno in neprijetno je življenje, ki spremlja veliko večino človeštva do groba; za te mase človeštva pomeni življenje samo delo z vsemi neprijetnostmi. brez veselja, brez uživanja. Je pa velika manjšina ljudi; katere spremlja smehljajoče izobilje. in njihovo življenje je uživanje od rojstva do groba. Vse neprijetnosti in trpljenje, ki lih dolete, so le posledice preobilnega in nepremišljenega uživanja, dočim je trpljenje ne-razdružljiva dedščina za pretežno večino ljudi. V New-Yorku se je pred nekaj dni rodil potomec onemu Astorju, ki ga je doletela usoda »I itanica«. Kakor v oporoki določeno, bo novi zemljan deležen ogromnega bogastva treh mi-Ijonov dolarjev; življenje mu ne bo delalo prav nobene preglavice. In kakor se za take »odlične potomce spodobi«, se novi Astor ziblje v zibeli, vredni 10.000 dolarjev. Zdravnikov in strežnic ima toliko, da ena drugi napoto delajo. I akoj po rojstvu ga je obiskala cela četa čas-»'karskih poročevalcev, ki so ga natanko popi-sa". fotografirali na vse mogoče načine. Njegovo življenje se jc torej pričelo z vsemi možnimi in znanimi ceremonijami in s prav kraljevsko glorijo. Poglejmo pa sedaj na miljone delavskih žen in mater. Ozrimo se iz najrazkošnejše opremljene palače Astorjev v borne koče delavskih družin, na skrajno siromašne barake trpinov —- rudarjev kjer se dan na dan rodi na tisoče proletarskih detet, kjer zdihujejo v zapuščenosti brez najpotrebnejše postrežbe delavske žene, ki so ravno tako matere in njihovo materinstvo ravno toliko vredno kakor materinstvo Kospe Astorjeve. Sicer je nemogoče preskrbeti za vse tako razkošje, kakoršnega uživa potomec Astorjev, a da se za vse preskrbeti ugodno in človeku Primerno in dostojno življenje. Oni sijaj in nepotrebni luksus, katerega ima manjšina člove- družbe preveč, tisti mora priti v koče tr-°ečih proletarcev, njihovih družin, bogastvo Jfiora priti med vse ljudi in trpljenje in pomanjkanje bo izginilo s sveta. Delavci, možje, trpini! Na vas je ležeče ali naj vaše žene ui matere vaših otrok še naprej ostanejo sužnje vaše nezavednosti ter prenašajo brezmejno gorje, katero jim nalaga njihova socialna naloga, v zapuščenosti in skrajnem pomanjkanju; ali na] vi in vaši otroci še naprej živijov največji bedi samo zato, da se peščica nenasitnih kapitalistov potaplja v brezmejnem razkošju. Ali se ne čutite sokrive pri tem krivičnem početju, ako vse to prenašate Mrno in brez ugovora, ali se morda celo po-za kapitalističnimi strankami, ki so edino Zgovorne za krivični družabni red, ko imate in pravico spremeniti sedanji svoj Polo-*aj, ako le hočete. 1 reba se je otresti le tistih ^ašo dušo morečih predsodkov, stopiti v vrsto zavednih delavcev v socialistično stranko, p hoče odpraviti iz sedanje družbe revščino 111 pomanjkanje — zraven pa tudi razkošje.y •Ssssii Položaj in boj stavbinskih delavcev v Bosni. Za presojo delavskega gibanja v Herccg-Bosni in za oceno okolščin, v katerih žive in delujejo dJavske organizacije, ja najpoučnejša zgodovina organizacije stavbinskih delavccv. Lc-ti so si prvi — leta 1904. — ustanovili svojo razredno socialistično organizacijo; vzrokov za to je več, glavni pa je ta, da je v stavbinski stroki največ delavcev iz tujine, od koder so prinesli s seboj organizacijsko misel. Pojem stavbinskih delavcev obsega zidarje, tesarje, klesarje in dninarje, ki delajo na stavbah. Po površnem računu jc v Bosni in Hercegovini zaposlenih danes okrog 3000 stavbinskih delavcev: v Sarajevu do 750, ostali v drugih mestih dežele. Organiziranih je v Sarajevu 550, na deželi 250; neorganiziranih je v Sarajevu 200, ostali so na deželi. Od organiziranih je 550 zidarjev, 100 tesarjev, 30 klesar-jev 120 težakov. Po poročilu Splošne Delavske Zveze od leta 1910. je bilo v Bosni in Herccgo- ■ vini zaposlenih 2015 stavbinskih delavcev in od J teh jih je bilo organiziranih 779. • Poglejmo, kaj je organizacija storila za izboljšanje svojih članov in stavbinskega delavstva sploh. Delovne pogodbe med delodajalci in delavci obstojajo samo v Sarajevu in v Banjaluki. Leta 1910, ko je organizacija stavbinskih delavcev vodila največjo svojo stavko, so vse firme — izimši Janescha in Schella — podpisale delovno pogodbo. Danes lehko rečemo, da je pogodbo podpisala polovica tvrdk in da se ga vse drže, dočim se tarif v Banjaluki krši. Delovni čas v Sarajevu je 9 ur, dočim je bil po izvestju Glavne Delavske Zveze povprečen delovni čas pred petimi leti 12 in pol ur, a leta 1910 le 9 in pol ur. Za skrčenje delovnega časa je organizacija prav uspešno nastopala, kakor kažejo lepi rezultati. — Mezde so danes take: v Sarajevu je minimalna mezda za izučene delavce 5 K, srednja 6 K in največja 7 K na dan. Na deželi je najmanjša mezda 3 K j C0 vin., srednja 5 K, največja 6 K na dan. Po izvestju O. D. Z. za leto 1910 je bila povprečna dnevna mezda za stavbinske delavce na deželi pred petimi leti 3 K 90 vin, a leta 1910 5 K 95 vin. Tudi te številke izpričujejo sijajne uspehe organizacije za delavstvo. Organizacija je za svoje člane storila vse. kar je le mogla; da se pa stvarna mezda in dejanski položaj stavbinskih — kakor tudi ostalih delavcev ni mnogo zvišal in poboljšal, je kriva raščoča draginja živil in stanovanj. Stavbinskemu delavcu pa je predvsem ra-čuniti z eno okolščino: da polovico ali pa vsaj štiri mesece v letu ne dela, ker traja sezona samo toliko Časa, dokler je lepo vreme za delo na prostem. Vsled tega je dejanski zaslužek neprimerno manjši kot ga pokazujejo številke. In če bi izračunali, koliko zasluži stavbinski delavec povprečno vsak dan v letu, težko da bi se pokazal znesek nad 3 K. Organizacija, ki sc imenuje »Zveza stavbinskih delavcev« je precej močna. Kako težko je organizacijsko delovanje med stavbinskimi delavci, kaže dejstvo, da prihajajo delavci na delo večinoma iz tujine ob sezoni in da po zimi odhajajo, in da vlada med njimi pestra narodna raznoličnost. Narodnostno sliko nam najbolje podaja razvrstitev organiziranih stavbinskih delavcev. Po narodnosti je 350 Srbov in Hrvatov, 160 SIovencev.v 60 Madjarov, 60 Nemcev, 100 Italijanov, 15 Cehov in 50 drugih narodnosti. Kulturno delo je ob tej raznoličnosti zelo otežkočeno; vršiti se mora ne glede na velike težave. Iz navedenega izhajajo v glavnem dve dolžnosti za stavbinske delavce; prvič da po številu ojačijo svojo organizacijo ter jo usposobijo za najuspešnejšo borbo na korist vseh delavcev te stroke, in drugič da ohranijo to, kar imajo danes, z izobrazbo svojih članov, s socialistično vzgojo. Stavbinski delavci imajo mnogo vzrokov, da Čuvajo na svojo organizacijo: v kratki dobi svojega obstanka je pokazala, da je kos svoji težki nalogi in da more v tem pravcu še mnogo učiniti: bojišče, na katerem se razvija pravda med delom in med kapitalom, je široko in prostrano. Stavbinski delavci morajo računati s 'tem, da jih v bodočnosti čakajo težki boji kakor tudi'vse ostalo delavstvo. Ni izključeno, da se prav v kratkem ponovi leto 1910., ko so stavbinski delavci le s pomočjo vsega ostalega delavstva izvojevali velikansko zmago. Treba je zatorej organizacije kar najbolje pripraviti, da bodo dobre za obrambo in jake za napad, da se ne bodo bale ne boga ne hudiča. Tudi delavci drugih strok prav izdatno lehko pomagajo in sodelujejo pri organiziranju neorganiziranih delavcev. Mnogo je slučajev, da stanuje neorganiziran stavbinski delavec z organiziranim delavcem druge stroke. Dolžnost poslednjega je, da dovede neorganiziranega v organizacijo. Glavna naloga pa bo, da sc razširi in zgosti tudi organizacija na deželi, zakaj odstotek organiziranih stavbinskih delavcev na deželi je vse premajhen. Na čelu stavbinske zveze stoji danes energičen in delaven odbor, ki se neumorno trudi, da dvigne Zvezo čim višje; v te,m žilavem delu ga morajo podpirati vsi člani, katerim je delo nanienicno. Kcdar bodo vse organizacije močne iu urejene, bo bosansko delavstvo stopalo od uspeha do uspeha; za vse delavsko gibanje pa je velikega pomena trdna organizacija stavbinskih delavcev. Stavbinskim delavcem slovenske narodnosti, ki delajo v velikem številu v Herceg-Bosni, kličemo: Sodrtigi! V Vašem interesu je, da ojačite organizacijo, da se napojite s socialistično zavestjo in da postanete bojevniki socialne demokracije. t. j. člani politične organizacije, ki ni nič manj nujna in potrebna za uspešne boje delavskega razreda! Nemški cesar v Švici. ,7 -«£e-sar ima vedno popotno palico ,n:i t 111 jezika nikoli v oblasti, je osre- L Pnnin lm"Sk0 republiko s svojim obis- lezni ,v iesM "ii?.,ncra.val v hribe, vsled bo-iiii 5 . cilj svojega potovanja in si ie ogledal le — svicarsko milico. V dveh kratkih dnevih švicarskega bivanja je videl in slišal vse polno reči, ki jih v svoji domačiji ni vajen Pri vstopu na švicarska tla je bilo zanj pripravljeno prvo presenečenje: pozdravil ga ni načelnik bazelske vlade, temveč dva liberalna svetovalca. Načelnik vlade, ki je socialni demokrat, je odklonil vsako sodelovanje pri sprejemu človeka, ki velja za najstrupenejšega sovražnika demokracije. Na vojaškem vežba-lišču v Wylu pa mu je sporoči/ gostoljubne pozdrave šentgalenske dežele socialni demokrat, zakaj predsednik šentgalenske vlade je sodrug Scherrer, ki je hotel nemškemu cesarju pokazati, da gre tudi brez kronanih glav in da se deželi prav dobro godi tudi pod socialistično vlado. Med manevrom jc imel Viljem II. čast spoznati celo vrsto častnikov, ki so prav dobri socialni demokratje, in ko je zvečer položil trudno svojo glavo v vili Wesendonk k počitku. je stražila cesarja kornpanija vojakov pod poveljstvom stotnika dr. Enderlija, ki je socialno demokratičen mestni in kantonski svetovalec. Še poprej pa je cesar slišal, da skrbi za cestni red policijski aparat, ki mu načeluje sodr. Vogelsanger. Pri slavnostnem obedu v Bernu in Curihu je bilo cesarju predstavljeno parlamentarno zastopstvo in pri tej priliki je izvedel, da jc sedemnajst socialnodemokratičnih zastopnikov izostalo od cesarskega obeda in odklonilo izrecno povabilo. V Bernu in v Curihu se je gibal le v druščini zastopnikov manjšine ondotnega prebivalstva. V Curihu se je nadalje lehko prepričal, da so prireditelji vsega dirindaja potratili mnogo časa, preden so zbobnali potrebna zijala za špalir, in da so v to svrho beračili pri vseh telovadnih, strelskih in pevskih društvih dežele! Kat je poštenih republikancev so vsi izostali od špalirja; drugi pa so navdušeno kričali živio ali pa oddajali svoja okna in balkone po 50 do 150 frankov ljudem, ki jih take komedije zanimajo. Socialistično časopisje je opominjalo prebivalstvo na častno dolžnost republikancev, da se ne menijo za ves ta dirindaj, in strankino vodstvo je sklenilo, da popolnoma prezre prihod »božjega orodja« v Švico; odklonilo je tudi vsakršno demonstracijo, ki bi bila le voda na mlin šovinistov. Ljubljana in Kranjsko. — Sodrtige in sodružlce opozarjamo, da se pri nakupovanju ozirajo v prvi vrsti na konzumna društva in na take trgovce, ki inserirajo v »Zarji«. Trgovci bodo le tedaj inserirali v našem listu, če jih opozarjate in če jim pokažete, da jc za Vas merodajna reklama v Vašem dnevniku in da priporočil v meščanskem in nasprotnem časopisju ne upoštevate. Ravnajte se po tem pravilu dosledno in strogo. — Globoki filozofje. Fantje od »Slovenca« se postavljajo; pravijo, da jih ni globokejših filozofov kot so pod streho »Katoliške tiskarne«. Od Sokrata in Aristotela pa do Macha in Berg-sona s Kantom vred — sami mazači. \ si drugi pa nerodovitno drevje, ker ne spravijo tega vkun, da bi iz ene same knjige pet originalnih razprav napisali. Saj so čedne razprave »Slovenčevih« filozofov o psihologiji mas, o sodobni moralni anarhiji in kar je še druge učenosti; m tudi globokoumne so. Ampak kdor ima nemški jezik v oblasti, mu že priporočamo, da zajema vse te dobrote raje kar iz prvega vira in si naroči Klinckhardtovo »Philosophisch - soziolo-gische Biicherei«, kjer niso te reči skoro nič manj originalne in skoro nekoliko bolj jasne. Globokoste »Slovenčevih« filozofov, kakor rečeno, vsa čast, ampak tudi Le Bona in Sighe-leja ni zametovati! \ K. GREEN: Sosedov dom. (Dalje.) V/ Naglasa teh besed sem se domislila še pozneje; zdaj pa me je presenetilo nekaj druzega — strežnica je vzdihnila ali pa se oddehnila in njen glas, kakor da bi izražal olehčanje. Obrnila sem se, da mi je ostala ženska v očeh, in nadaljevala: — Ko je gospod stopil iz hiše, je z urnimi koraki odhitel. — Tako, tako! — jc mrmral detektiv. Pripognil se je in pobral kos1 razbitega porcelana. Med tem sem motrila obraz strežnice; mnogovrstne občutke je izražal, ki si jih nisem znala razložiti. Tudi detektiv jc opazil vse to; obrnil se je k njej ogledujoč neprenehoma čepinjo v svoji roki: — Ali se vrne rodbina in ste zato hoteli Pospraviti? Zena je opazila, da obrača nase pozornost Vseh; spretno je pritajila svojo razburjenost in Odgovorila z zgovornimi besedami, ki so nas vse osupnile: — Vsak dan jih pričakujejo. Sele včeraj sem izvedela — mislim, da je bilo včeraj. Ne, predvčerajšnjim je gospod Franklin — •'ajstarejsi sin, brhek gospod — da, ta mi je pi- da naj pospravim po hiši. Že prej večkrat Sem pospravljala. Od hišnega oskrbnika sem pobila ključ stranskih duri, pa sem prišla sem. Včeraj sem ves božji dan delala tukaj, pomila Jem tla in prah pobrisala. Danes sem name-jftvala priti navsezgodaj, pa mi je obolel mož. sem najprvo v lekarno In poldne je bilo. fo sem dospela sem. Ta gospa Je stala pred PIso s stražnikom. Vzela sta mi ključ, policaj odklenil duri, in z njim sem šla v hišo, po Seh sobah, in dospevši v to sobo . . . t. Tako se Je razburila, da so postale njene esede nerazumljive. Končno je umolknila in si dala opravka s predpasnikom. Opazovala sem detektiva, kakšen vtisk je napravilo nanj čudno obnašanje ženske. Nedvomno je imel mnogo izkušenj. kako lehko se vznemirjajo preprosti ijujdje v nevarnosti ob nenavadnih nesrečah, pa se mu je stvar zdela manj važna nego meni. — Komer vas povabi za pričo, — ji je dejal, kakor da govori črepinji v svoji roki. — Ampak le ne delajte nobenih neumnosti! — je pripomnil videč, da se ženska trese in da se skuša izgovarjati. — Prva ste videla mrtvo žensko in to morate izpovedati pred sodiščem. Ker ne vem, kdaj bodo priče zaslišane. Vani svetujem, da počakate tu dotlej, da pride kor-ner. Vsak čas bo tu. In tudi ona druga ženska naj ostane tukaj- Ona druga ženska sem bila jaz, miss But-terworth, potomka prvih angleških naseljencev in odlična dama! Ampak svoje nejevolje mu nisem hotela pokazati, zakaj čutila sem, da mu pač je po godu moja navzočnost v hiši, ampak ne v tej sobi. Vzlio temu sem se hotela s težkim srcem umakniti, kar začutim roko na svoji rami. Ozrem se; zraven mene stoji detektiv ogledujoč čepinjo. — Ponovite, prosim Vas. še enkrat, kaj ste opazili nocoj s svojega okna? Zadeva bo prejkone meni izročena, in rad bi znal vse, kar veste povedati! — Moje ime je Butterworth! — sem vljudno pričela. — M°je ime je Gryce (izg. Grajs). — Detektiv, kajne? ...... r- Tako je! — Stvar se Vam zdi resna? --Nasilna smrt je vselej resna! t- Ali menite, aa se ni zgodila nesreča? Njegov nasmeh mi je dejal: Dolgo lehko čakate preden izveste moje mnenje. In sama v sebi sem mu odgovorila: Dolgo lehko Čakaš na moje mnenje. Tegp seyeda nisem izrekla na glas. — Torej povejte mi brž, — je začel znova. — Komer je že tukaj. Povejte vse, kar veste; in naravnost, kakor sc spodobi taki pošteni in pravični ženski. — Do poklonov mi ni! — mi je nehote ušlo iz jezika. — Miss Butterworth sem in nisem navajena takih ogovorov! Vse Vam rada povem, ker nimam nič skrivati; moja izpoved Vam bo le na korist, meni pa ne more škodovati! Nato sem mu povedala vso zgodbo, in si-ccr še več. nego sem nameravala, tako spretno je zastavljal vprašanja. Le o čudnem obnašanju postrežnice nisva nič govorila. Morda se mu ni zdelo čudno; vsekako sem čutila, da sem z molkom pridobila precejšnjo prednost pred njim, ki mi utegne pomagati do važnih razkritij. Tretje poglavje. Po razgovoru z g. Grycom sem se umaknila v malo sobo na drugem koncu hiše. Poiskala sem si udoben naslonjač in se vdala raz-mišljevanju. Nujna dela so me čakala doma, ampak svojih misli nisem mogla odtrgati od podrobnosti te tragedije. Uverjcna sem bila, da sem vjela vse polno na videz neznatnih dejstev ki mi utegnejo omogočiti presenetljiva odkritja. Zapisala sem svoje misli na drugo stran računa, ki sem ga našla v žepu, v treh razpre-delkih. .Prvič: Ali je smrt te ženske posledica nezgode? Ptugič: Ali se je zgodil samomor? Tretjič: Ali je bila umorjena? K prvemu vprašanju sem pripomnila: Razlogi, ki govore proti nezgodi: 1. Ce bi se bila omara slučajno prevrnila na žensko, to je. če bi jo bila po nesreči potegnila za seboj, bi gledale njene noge proti steni, kjer je stala omara. Noge pa so bile obrnjene proti durim in glava je ležala pod omaro. 2. Njena krila so bila skrbno razprostrta čez noge; že vsled tega je nezgoda izključena. K drugemu vprašanju sem pripomnila; Razlogi, ki govore proti samomoru: Sama bi bila morala zavzeti to lego, do kler je še živela. Kako pa naj bi bila potem prevrnila omaro? K tretjemu vprašanju sem si zapisala: Razlog, ki govori proti umoru: Ženo bi bilo treba držati na tleh, dokler se ni prevrnila omata nanjo. Atnpak izraz rok in lega nog nista razodevala nobenega boja. 1. Žena ni prišla sama v hišo. Mož, ki jo je spremljal, je ostal v hiši le deset minut; odšel jc iz hiše skoro beže. 2. Ob prihodu dvojice so bila vrata zaklenjena; po odhodu moža so ostala le s kljuko zaprta. Lehko bi se bil vrnil, a se ni. 3. Krila so bila na ženi že po njeni smrti skrbno lioravnana. Iz vsega tega ni bilo mogoče posneti jasne sodbe: povsod so bili mogoči pomisleki. In vendar sem se že nagibala k domnevi, da se je 7'g°dpreUcTčaSa ie poteklo, preden so me poklicali na zasliševanje. Ura je bila tri, vesela sem bila, da sem bila nekaj malega zavzila, preden sem stopila na vrt. Korner je stal v družbi mnogih gospodov, nied njimi Je bil tudi Gryce, v sprejemnici. Detektiv je izgledal tako razburjen, kakor da mu je prav znatno zlaslo zanimanje za vso zadevo. — Ah, to je pač gospa, kajne? — je vpra- šal korner, ko sem vstopila. — Miss Butterworth sem, je bil moj viran odgovor. — Amelija Butterworth. Tukaj zraven stanujem in sem bila pričujoča ob najdbi umerjenke! „ . — Umorjenke? — fe ponovil korner. —1 Zakaj praviti: umorjenke? Izročila sem mu svoje zaznamke rekoč. —* Berite, prosim! ,. — Izstop klerikalca Iz občinskega sveta Sublanskega. »Slov. Narod« poroča, da ljubljanski obč. svetnik dr. Detela odloži mandat za občinski svet ljubljanski. — Glince - Vič. Shod konzumentov bo v soboto dne 7. septembra ob 8. zvečer v gostilni »Amerika« na Glincah. Treba je, da se zopet enkrat pogovorimo o razvoju »Konzumnega 'društva za Ljubljano in okolico«, kakor tudi, da si obrazložimo nalogo, ki jo imamo izvršiti, rda se naše konzumno društvo še bolj razširi med glinškitn in viškim delavstvom. Zato vsi na shod! — Javen shod za člane in članice »Občnega konzumnega društva« v Idriji sklicujem za soboto dne 7. t. m. ob 9. zvečer v društvene prostore k »Tončku*«. Razpravljalo se bo o -pritožbah članov in načelstva. V Idriji, septembra 1912. Iv. Štraus, sklicatelj. — Roparski napad. Pred štirinajstimi dnevi se je splazil 191etni postopač Florjan Vrhunc y Praprotnem pri Škofji Loki v stanovanje posestnika Franceta Šifrerja, da bi kradel. Pri Sifrerjevih ni bilo nikogar doma, vendar se je še pravočasno vrnila posestnica in prepodila tatu. Dne 20. avgusta pa je pil Vrhunc v gostilni v Spodnjih Darijah in videl, kako je ^trgovski sotrudnik Drago Weber prejel večji znesek denarja. Ko je VVeber šel domov, se mu je Vrhunc svojeglavno pridružil in ga napadel, hoteč mu vzeti denar. Weber pa ga je S krepkim sunkom pahnil v stran in pobeegnil. iVrhunca so izročili škofjeloškemu okrajnemu Sodišču. — Roparski umor v Gorjancih? Listi poročajo: Pred štirinajstimi dnevi so našli vlaški pastirji v breznu na Ravniku človeka, ki je bil pobit po glavi in ranjen na vratu. Pastirji so menili, da je človek umorjen, a blizu se niso upali. Kar so videli, so povedali domačinom iz (vlaškega sela Buliče, kamor zahajajo na delo »tudi Kranjci iz podgorjanskih vasi, zlasti iz [Dolž in z Zajčjega vrha. V tem času pa so na ''Zajčjem vrhu pogrešili Šimčevega, ki je odšel jiv te kraje na košnjo, a se ni več vrnil. Ko so iPri Sintčevih doma izvedeli za povest pastirjev. se je starejši brat takoj napotil na Ravnik, da se prepriča, če je v breznu njegov brat ali ne. Že pastirji so pravili, da se mrlič v breznu \vedno bolj vgreza in tudi brat je razločil le še človeško glavo, ostalo telo je bilo skrito v ruševini. — Utnoblni Šime je imel pri sebi večjo •vsoto denarja in hranilno knjižico nekega ljubljanskega denarnega zavoda. Predkratkim je Hobil proti svojemu očetu pravdo in mu ima leta izplačati 6000 K. Šime je hodil vedno v družbi kaega zanikrneža, ki je izkoriščal njegovo omejenost in se mu je pri tem dobro godilo. Če je v breznu res Šimčevo truplo, kar se v kratkem dožene. je opravičen sum, da je umobol-»ik žrtev roparskega umora. — S trebuhom za kruhom. V sredo se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 17 jHrvatov in 29 Macedoncev; nazaj je prišlo pa 39 Slovencev in Hrvatov. J — Predrzen vlomilec. Včeraj ponoči je neznan tat poskušal vlomiti v Čvaftčarovo drogerijo v belenburgovi ulici, in sicer pri vra-jtih. ki vodijo iz veže. Ker se mu tukaj ni posrečilo, je šel na dvorišče ter tam pri oknu s >Fuchssch\vaiizom«, ki ga je popustil na jlicu mesta, prežagal okvir in zakrivil drog železnega omrežja toliko, da je prišel v laboratorij odnosno v skladišče, od tam pa v trgovino, »jejer je pobral iz predalov 78 K denarja, dva Ilca Sirene fotografična aparata in dva samo-ibrivnika. potem pa šel v vežo, kjer je hotel '3S silo odpreti vežna vrata in oditi. Ker se je pa zbal stražnika, je šel nazaj na dvorišče ter po strehah prišel v hiše v Bethovnovo ulico, .kjer je šel v klet in skozi okno odnesel pete. (Policija je za predrznim vlomilcem storila vse korake, a se ji dosedaj še ni posrečilo mu priti im sled. — Nesreča. Včeraj zjutraj se je naslonil na Sv. Petra nasipu na držaje Avguštin Jordan, brivski pomočnik, pri tem je omahnil in padel igr strugo Ljubljanice. Pri padcu si je Jordan žvil desno nogo. — Nevaren konj. Ko je šel v sredo na živinskem semnju posestnik Franc Virnik iz Tu- palič mimo nekega konja, ga je konej udaril s kopitom na desno lice in ga težko telesno poškodoval. Virniku se je zdrobila čeljustna kost, obležal je nezavesten in so se mu pretresli tudi možgani. Prepeljali so ga z rešilnim vozom V deželno bolnišnico. — Kinematograf »Ideal«. Danes v petek, dne 6. septembra specialni večer: 1. Roucu. (Zanimiv naraven posnetek,) 2. Ljubezenska prevara. (Ameriška drama.) 3. Ozdravljena ljubosumnost. Krasna veseloigra.) 4. Gamuontv teden. (Kinematografična poročila o najnovejših dogodkih firme Gaumont Co.) 5. Trak. (Lepa drama.) Samo zvečer. 6 Emin poljub. (Humoristično.) Jutri »Madelaine«. (Krasna učinkovitost.) V torek »Klovn«. (Amerikanska učinkovitost, drama iz cirkusa.) Štajersko. — Ubijalec alkohol. Zaradi uboja je sedel pred celjsko poroto na zatožni klopi Martin Kink. Dne 28. aprila je cel dan popivaj po gostilnah v Presladolu. Zvečer je prišel še v vinotoč Franca Bobka. Tam se je sprl s Francom Mešičkom. Po kratkem prepiru je med njima nastal pretep, v katerem je Kink Mešička z nožem zabodel v glavo, kar je povzročilo Alešičkovo smrt. Sodni dvor je na porotnike stavil vprašanje uboja, katerega so soglasno potrdili. Kink je bil nato obsojen vsled mnogih olajšujočih razlogov na 16 mesecev težke po-ostrene ječe* — Potepuh in tat. Potepuh Vinko Zorc se je že od junija klatil po Štajerskem, Kranjskem in Istri. Dne 17. julija je ukradel pri posestniku Sebastijanu Vodošku v Rutah pri Zidanem mostu denarnico s 309 kronami. Zoreta, ki je bil že pogosto kaznovan, so obsodili pred celjskim sodiščem zaradi tatvine in prestopka zakona zoper vagabundiranje na 13-mesečno težko ječo in s trdim ležiščem vsak mesec. Potem ga oddado v prisilno delavnico. Koroško. — Velikodušen tat. Bankovec za tisoč kron je ukradel neznan vlomilec posestniku Unter-dorferju v celovški okolici, med tem ko so delali domači na poljju. V predalu, v katerem je bil tisočak, je bilo med perilom še nad 600 kron drobiža, kar pa je tat velikodušno pustil in se zadovoljil s tisočakom. Goriško. — Podgora. Naši občinski očetje se vedno bahajo, da delajo za blagor Občinarjev in skrbe da so v občim vse stvari v redu. Človeku, ki jih oosluša, se res zdi. da nimajo ti ljudje dru-zega v glavi kakor skrb za občinske zadeve. Temu pa ni tako. Nočemo za danes govoriti o kdovekako važni občinski zadevi, čeprav jih imamo v Podgori dosti, o katerih se ni še nikoli govorilo v občinskem svetu in o katerih nimajo naši občinski svetniki najmanjšega pojma. Omejti se hočemo za enkrat na prav majhno zadevico, katera ne zahteva bogve koliko znanja. Vprašati hočemo župana & comp., zakaj jim ne kane naenkrat v glavo skrb, za otroke »podložnih«, katerih je vse polno po potih in ki so vedno v nevarnosti, da jih kočija, avtomobil ali kolo povozi. V vsaki zakotni vasi je n. pr. videti po vogalih opominjevalne table glede nagle vožnje, samo v Podgori ni še prišlo na misel kompetentnim faktorjem, da bi take table preskrbeli. Občinske poti so tako ozke, da so vedno v nevarnosti tudi odrasli ljudje, kaj pa še otroci. Z lastnimi očmi smo večkrat videli, da je ta ali oni malone povozil otroka in vsak mora vedeti, da posebno po ozkih poteh in ovinkih se lahko pripeti nesreča vsak trenotek. Je že tako, da čakajo povsod. da se prej zgodi nesreča in šele potem ukrenejo vse potrebno. O taki vrsti nesreč se sliši dan na dan. Vendar pa, opominjevalne table nekaj pomagajo, ker če vidijo vozniki tablo, se prej zmislijo, da se ne more po ozkih poteh nag’o voziti. Upamo, da ne bode treba drugič opominjati naših gospodov o tej zadevi in da bodemo videli v kratkem table z napisom: »Nagla vožnja je prepovedana.« In sicer tudi za tiste, katerih dolžnost je. take table preskrbeti. — Za konzumente. V Podgori imamo konzumno društvo, katero je večini podgorskega delavstva deveta briga. Zanimanje za lastne koristi je pri velikem številu delavcev tako kakor za lanski sneg. Poznamo celo ljudi, ki sovražijo konzumno društvo iz dna duše in ki nosijo svoje težko zaslužene novčiče v žep »botegarjem«. Celo med člani opazujemo nekako mržnjo do konzuma in na mesto da bi za kotizum agitirali, odvračajo ljudi s praznim govoričenjem. Krivo je seveda temu dejstvo, da podgorsko delavstvo ni še prišlo do spoznanja, koliko in kakšnih koristi daje konzumentom konzumna organizacija. Kakor za druge reči, ki se tičejo delavskih koristi, je dolžnost so-drugov, da agitirajo med konzumenti in jim S prepričevalno besedo dopovedo, kje je njih prostor. Naše konzumno društvo uspeva dobro; koliko več bi se pa dalo napraviti, če bi vsi izvršili svojo dolžnost in pristopili k doruštvu, da bi tal«, z združenimi močmi se postavili v .bran domačim trgovcem, kateri dajejo procente odjemalcem, ne morda iz ljubezni do njih, ampak samo zato, da jih odtegnejo od konzuma. V nedeljo 8. t. m. se vrši polletni občni zbor konzumnega društva. Ob tej priliki bo treba se pomeniti, kako bi se dala razviti večja agitacija za konzumno organizacijo kakor dosedaj. Odkritosrčno povedano, se je dosedaj malo agitiralo ali nič. Zato se bode treba postaviti na noge in agitirati na vso moč, da ne bode v Podgori ne enega konzumenta, ki bi ne bil član konzumnega društva. Sodrugom, ki so člani konzuma, rriporočamo, da pridejo vsi do zadnjega na občni zbor in da agitirajo za obilno udeležbo. Če so drugi indiferentni za konzumno organizacijo, mi ne smemo biti. Na delo torej! Trst. — Na Katinari bomo imeli v nedeljo 8. t. m. prvo veselico, ki jo priredi naše izobraževalno društvo pri Sv. M. M. spodnji. Veselica se vrši na vrtu gostilne »Pri Padovanu«. Vrt bo praznično odičen in zvečer čarobno razsvetljen. Društveni moški zbor bo pel sledeče zbore: Delavski pozdrav, Marseljeza in Slava delu. Poleg tega imamo tudi dva solospeva: Nezakonska mati za tenor solo in Na morju za bariton solo. Na veselici nastopi tudi pevski zbor tržaškega »Ljudskega odra«. Domači di-letantje nam bodo uprizorili lepo enodejanko »Mesalina«, katero uloge in režija so v izredno spretnih rokah. Poleg vsega bo tudi srečolov z bogatimi dobitki in šaljiva pošta. V stranski veliki dvorani bo pa ples. Med posameznimi točkami in pri plesu bo svitala godba naše zidarske organizacije. Vstopnina na veselico 40 vin. za osebo. To bo prva večja prireditev našega novega izobraževalnega društva. Čisti dobiček veselice je namenjen nakupu knjižnice tega društva. Ali je potrebno poživljati sodru-ge, naj se udeleže te veselice v velikem številu? Važnost naših kulturnih organizacij po okolici je največja. Zato je dolžnost vseh sodrugov, da prispevajo gmotno in moralno k dobremu uspehu vsake prireditve naših društev. Zlasti je pa vredno in potrebno podpore društvo, ki priredi vnedeljo na Katinari svojo prvo večjo prireditev. Veselica prične ob 4. popoldan. Zato v nedeljo 8. t. m. vsi na Katinaro! — Pri Sv. M. Magdaleni zgornji se je vršil pretečeno nedeljo v gostilni »Alla Vittona« lep shod zidarjev. Shodu je predsedoval sodrug Francia. Sodruga Regent in Golouh sta poročala o minimalni plači, ki jo morajo dobivati zidarji od 1. septembra naprej, o posredovalnici dela in o nadaljnem delu za organizacijo. Aplavz, ki je sledil njiju govorom, je pričal, da sta govorila navzočim iz srca. — Poskušen umor iz ljubosumja. V sredo se je vršila pred tržaškim deželnim sodiščem obravnava proti 361etriemu Bernardu Gallo zaradi poskušenega trojnega umora. Bernard Gallo se je seznanil v Trstu s hčerko svoje gospodinje Ano Maraglino, ki je že omožena in ima dva otroka, mož njen pa je v vojni v £TBIN KRISTAN: Prvi sestanek. : || (Konec.) * Gospod1 praktikant je bil sam tako ponosen, da se je ta dan navadil nekoliko novih gest , so iznašli brezbožniki. Kdo ne ve. da so k<^ in knezi potomci takih, ki so v svoji btezW'r nosti in prevzetnosti, po umorih, ropih in drugačnih zločinih, tedaj ko je hudič vladal svet* dosegli svojo oblast.« To je bilo geslo v ouc)1* velikem boju, ki ga je vodil Rim s posvet'0 močjo, ki je navsezadnje končala s ponižanje*1 Henrika IV. na gradu Kanossa. Cerkveno pravo pa je popolnil v tem P°' gledu še papež Urban II., ki pravi: »Kdor v X°' rečnostrza katoliško cerkev umori izobčene* ga ni smatrati za morilca.« Kar največ povoda so dajali takim ra* . mevanjem vedni boji med posvetnimi vlad**" in cerkvijo, oziroma cerkvenimi dostojaiistv niki v Italiji, v Nemčiji in na Angleškem 1 v teh deželah so trajali stoletja. V lHs'b jev imamo n. pr. na Angleškem J^£?vsem soškega (12. stoletje). Zavzemal * lišče starega testamenta ter je ifnie slU- me oblast iz rok cerkve, zaradi g j žabnik. Kdor dostojanstvo deli, ga tudi jel Kdor je pravi nasilnež (tiran), to je, kdor s s tlači ljudstvo in ga stiska, ga smemo umoru* kot javnega sovražnika. to pismo je spravilo njegove misli v večjo zadrego, kakor če bi ga bil predstojnik vprašal, kakšen logaritmus ima številka 527. Kdo je pisal to pismo? Zakaj je anonimno? Ali je lepa? Ali je mlada? Kaj naj pravi, kadar pride? Katero kravato naj vzame? . . . Tudi gospod Srakar je pozno zaspal ----------------- Pojdi, pojdi! Nikar ne pojdi! Moraš iti! Tisoč dvomov, močno utripanje srca, vročina, mraz, vzdihi, motni pogledi----------- Ob petih zvečer je bila že tema. In to je bilo dobro. Bilo je tudi slabo. A bodi že tako ali tako ... Ob petih zvečer je bila Francika v tivolskem parku. Upala je in bala se je. Rada bi bila šla domov, a rada bi bila ostala Hotela je pobegniti, a iskala je tretjo klop. Ljubi bog — tretja klop v krogu! Kje naj začne šteti? Hodila je počasi okrog vodoskoka in vsakega glaska se je ustrašila. Ob petih zvečer je bil tudi Srakar v tivolskem parku in čudno mu je bilo pri srcu. In tudi on je iskal tretjo klop. Kaj bi se bilo zgodilo, da je bilo tam več gospodičen in mladih gospodov? A razven Francike in Srakarja ni bil nikogar. Samo v grmičju, pokritem z gostim snegom, je včasih čudno zašumelo. Pol ure sta iskala vsak za se »tretjo klop« — za vodoskokom, ki ni imel vode. Tedaj si je rekel Ivan: Še enkrat grem okrog, ootem nagovorim gospodično Franciko. šel je še petkrat okrog, potejn si je rekel: Nobene druge ni; še en krog, potem jo pozdravim, še trikrat je šel okrog in ko jo Je tedaj zopet srečal, je smeknil klobuk in dejal tiho: Dober večer, gospodična. Francika je odgovorila: Dober večer. In šla sta počasi dalje. Nekaj Je šumelo in Francika se je bala, da bi kdo prišel, ki jo pozna. Morda oče. Tedaj se Je zopet približal Ivan in jecljale je dejal: Gospo- dična, ali Hotel je nekaj vprašati, a m sl pa ni šlo. In sploh je pozabil, kaj je hotel vn . šati. Francika pa je dejala: Izvolite, gosr> Srakar? — Praktikantu se je povrnil pogum vprašal je: Ali ste sami, gospodična? In_ona . odgovorila: Da. sama sem. Sla sta skupaj o* 1 »vodoskoka« in molčala sta pet minut. 1 j se je Srakar domislil: Težko je tukaj šteti je rekel. Franciki je bilo. kakor bi jo bil po angelj. Da, težko je to, je odgovorila. Ivan j« ? ojunačil, pa je vprašal gospodično, ali ni trud vj Hvala bogu, rekla je, da je. Ivan drugače »j, bil vedel, kaj naj še pravi. Tako pa ji je da sedeta. In sedla sta. Pa sta zopet mol p In včasih je zašumelo v vejah in vselej Francika ustrašila ter se boječe ogledala-tem sta zopet oba molčala in le sem ter tj se spogledala. Zopet je zašumelo v vejah, ravno v za klopjo. Oba sta se ogledala — oba jtf čila na noge. Tam je bil nekdo Hote ^ skriti, a ko sta se tako naglo ozrla, i v * je pozno. Videla sta njegovo prešinil, grozen ^frah.to*^ ustra§iti TresjJ sffse ilfniŽta se mogla premakniti. In besed , nista mogla reči. In grozne mis i so ju nug, V tem strašnem trenotku je stopil ne*, nec bližje in spoznala sta gospoda BlagOv3> šaljivega pisatelja. Smehljaje je pristopih se kril hi poklonil, pa je dejal: — Oprostite, gospoda — nič Š* Oglasa v listih iin pisma serp preskrbel ja plesu sem videl, d^i sta vstvarjena drug z ^ gega. Toda moj namen je bil pravzapra gačen. Komedijo pišem, pa potrebujem. ^ dveh mladih, nerodnih zaljubljencev- H ■ spoda, našel sem ju. *vi# Jn prokleti šaljivec je pozdravil ter z ‘ odšel. S Samo pri tvrdlci o K* o 05 O N M* ►d hi O r*- h- ca o< M" Cenik zastonj in poštn i ne prosto Tudi sloviti školastik Tomaž Akvinski se je pridruževal papežkim nazorom in je rekel, da 'Se sme nasilnega, trdovratnega odpadnega kneza odstaviti in obsoditi na smrt. Nedvomno je pripisovati neševilne umore knezov v 14. in 15. stoletju posebno temu nauku, rda se sme umoriti tirana. Kadar se je izvršil kak tak umor, vedno so ga skušali teologi opravičiti s tem, da je bilo to dejanje krščanka dolžnost. Imenujmo Ivana Parvus (Jean Petit). Ta je branil umor vojvode Ludovika Orleanskega, ki ga je izvršil njega stric in tekmec Ivan Burgundski, rekoč: »Vakega tirana sme in mora popolnoma opravičeno umoriti najemnik ali podložnik, tudi z zvijačo in hliinbo, ne glede na prisego in pogodbe in ne glede na izrek ali zapoved sodnika.« Le nerad se je kostniški cerkveni zbor odločil, da je v dekretu z dne 6. julija 1415. ta nauk nejasno omejil. Omejitev je zahtevala največ,- da sme vsak prejšnji podanik umoriti kneza, ki ga je papež proklel in odstavi!. Na tistem slovesnem zboru, ko so sklepali o tem, je bil proklet tudi Jan Hus, ki so ga izročili posvetni oblasti, da ga sežge, ker je cenil bolj svojo vest nego cerkveno avtoriteto. To je vse bilo pred reformacijo, še tedaj, ko Je vladal domala sam katolicizem. Tudi protestantizem je zagovarjal umor. Luther je bil hud nasprotnik posvetnih oblastnikov. Ko je angleški kralj Henrik VIII. dal umoriti svojega prvega tajnika Cromwella, je slo Veči protestantovski učenjak Melanchton napisal o tem umoru naslednje besede rimskega pesnika Seneka: »Ni ga darila, ki bi bilo bogu ljubše, nego je kri tiranova«. In tem besedam je še dostavil: »Da bi bog navdihnil krepkega moža, da bi hotel umoriti tirana.« Povrnimo se zopet k rimskim papežem. Papež Pij V., ki je svetnik, je leta 1571 čisto prostodušno obravnaval s kraljem Filipom II. in iVojvodo Albo ojiačrtu, kako bi nai umorili angleško kraljico Elizabeto, ki jo je izobčil in od Stavil. Kakor za papeža Pija II., tako so tudi za njega naslednika Gregorja VIII. večkrat obravnavali z angleškimi begunci, kako bi umorili Elizabeto. Če pa tega niso storili, ni vzrok nravstveni čut, nego le, ker ji niso mogli do živega. Dne 1. avgusta 1589 je francoskega kralja Henrika IV. zabodel neki dominikanec. Spovednik je morilca oprostil greha, ker je umoril redovnik tirana, in je storil le bogu dopadljivo delo. Sobratje so ga slavili celo kot mučenika. Precej važno vlogo so imeli pri vsem tem jezuiti, ker so tudi priporočali umore knezov skozi dve stoletji od 16. do početka 18. stoletja. Na pritisk je pozneje leta 1773 papež Klement XIV. razpustil jezuitski red. Ko pa so nazadnjaški elementi hoteli zopet priti do moči, ki jim je ginevala, so zahtevali, da se je 1. 1814 zopet ustanovil jezuitski red. Petnajst stoletij je teokraški in teološki nauk dovoljeval umore knezov. Pa poglejmo jdanes to organizacijo klerikalno in takoj bomo opazili, da je njeno stališče čisto drugačno. Tiranijo zagovarja danes, ko je postal klerikalizem najponižnejši hlapec kapitalistiškega tiran- povratku cesarja iz Ischla v Schonbrunn. Namesto R&lilerja vstopi v kabinet najbrž dr, Mataja, ki je svojčas že začasno vodil trgovinsko ministrstv o. V poštev; prihaja tudi sekcijskl načelnik dr. Seidlcr. POLJSKO - RUSINSKA SPRAVNA PO O A-JANJA. Dunaj, 6. septembra. Med zastopniki poljskega kola in rusinskcga kluba so se vršila včeraj ves dan pogajanja in so poljski in ru-sinski voditelji konferirali tudi z ministrskim predsednikom grofom Sturgkhom. Splošno se razglaša, da se pogajanja ugodno razvijajo-, gibljejo se v i)rv‘ vrs*‘ okrog dežehiozborske volilne reforme za Galicijo in šele v drugi vrsti okrog rusinskega vseučillškega vprašanja. V razgovoru z grofom Sturgkhom je načelnik rusinskega dr. Konstantin Lewicki izjavil, da je vseh pet predloženih volilnih reiorrn za Ru-sine nesprejemljivih in da bi kvečjemu peti osnutek mogel služiti kot podlaga nadaljnih pogajanj. Lewicki je izroči! ministrskemu predsedniku nov osnutek volilne reforme, ki ga grof Stiirgkh predloži ostalim deželnozbor-skitn strankam. AKCIJA ZOPER DRAGINJO MESA. Dunaj, 6. septembra. Predsednica državne zveze avstrijskega ženstva, gospa Bcer-Ange-rerjeva, je bila včeraj v poljedelskem ministrstvu in prosila, naj vlada vendar ukrene vse potrebno, da se omeji vedno naraščajočo draginjo mesa. Sekcijski šef dr. Seidler je odgovoril, da vlada momentano ne more preprečiti visokih mesnih cen, ker se izvoz goveje živine v Nemčijo zaradi obstoječih trgovinskih pogodb ne more ustaviti, meso iz prekomorskih dežel se zaradi pogodbe z Ogrsko ne more dovoliti. Morda bo uvoz živine iz Srbije večji, da se izpolni kontingent, ki je dovoljen Rumuniji, a ga ta ni dosegla. OGRSKA KRIZA. Izjava grofa Andrassyja. Budimpešta, 6 septembra. »Az Est« priobčuje izjavo grofa Julija Andrassyja, da se opozicija ne zadovolji z glavo grofa TIsza In da je za saniranje parlamentarnih razmer neobhoden tudi odstop ministrskega predsednika Lukacsa. PREDLOG GROFA BERCHTOLDA. Ostra kritika mladoturškega glasila. Carigrad, 6. septembra. »Jeune Turquie« v svojem uvodniku ostro pobija Berchtoldov predlog. Avstrija se je s tem pred vsem svetom pokazala za zaščitnico Albancev in Albanci se pri novi vstaji lehko sklicujejo na grofa Berch-tolda. Avstro-Ogrska se enostransko zavzema za sedanjo in proti vsaki bodoči turški vladi. V gospodarskem pogledu je Albanija že sedaj tesneje spojena z Avstrijo nego s Turčijo. Z najnovejšim korakom je tudi v političnem oziru izpremenila Avstrija Albanijo za avstrijsko pokrajino. ! !.' POLICIJSKA PRAVDA V GORICI. Gorica, 5. septembra. Policijski nadkoml-sar Scasapiccolo je predkratkim obdolžil \z Avstrije izgnanega tiskarnarja Scannignana, da je bjl svoi čas v Tridentn In v Gorci policijski koniident. Scarmignan je vložil tožbo proti nadkomisarju, kateri je predložil pismo toži-telja, ki v njem spominja na opravljene usluge policije in sc ponuja za nove. Policijski komisar Scasapiccolo io bil oproščeni, ker se mu Je posrečil dokaz resnice. VELIKA POPLAVA V BUKOVINI. Cernovice pod vodo. Černovice, 6. septembra. Vsled 36urnega deževanja je nastopila po vsej deželi velika povodenj ki je povzročila ogromno škodo. Mnogo človeških življenj ie v nevarnosti, promet oo nekod popolnoma ustavljen. Mesto Viš-nice je ood vodo in od vsega sveta ločeno po valovih Sereta. Predkratkim zgrajeni most so valovi razdejali. V Zadovi so stanovalci zapustili preko 300 hiš, ker je nevarnost, da se po-dro. Tudi velik del Černovic je pod vodo, ker je Prut prestopil bregove. Beda je nepopisna na stotine ljudi je brez strehe. DRAGINJA V NEMČIJI. Draglnjskl Izgredi v Šlezijl. Breslava. 6. septembra. Na trgih v mnogih šleskih srednjih mestih se že en teden ponavljajo ostri spopadi med prodajalci in kupovalci. V torek je prišle v Legnici do pravih kravalov. iStva. ^ ^ ^ u _____ Ni treba študirati, samo vsakdanje dogodke I Dan popreje je ogromno obiskan shod sklenil. opazujmo, pa bomo vedeli pri čem smo. Vestnik organizacij. ŠiSenska podružnica ima sejo v nedeljo, 8. septembra ob 9. dopoldne v pisarni konzumnega društva. Dnevni red je važen, zato naj odborniki zanesljivo pridejo. Umetnost in književnost. Lurška pravljica. Pod tem naslovom izide rv založbi »Zarje« znamenito delce, ki se bo (dobilo po 40 vin. komad po vseh knjigarnah na Slovenskem, kakor tudi pri založbi »Zarje« v Ljubljani. Organizacije, ki žele več izvodov naj !Se obrnejo naravnost na založbo. »Mat!.« Znameniti roman slavnega ruskega Bisatelja M. Gorkija je izdala založba »Zarje«, »obi se v vseh knjigarnah po 4 K komad. Kdor iVzame več izvodov, dobi knjigo po znižani ceni. — Dolžnost vseh organizacij in društev pa je, Ha imajo po več izvodov te lepe knjige v svoji biblioteki. — Tudi vsak sodrug bi moral imeti iv svoji knjižnici ta roman, ki je res v vsakem oziru zanimiv In zelo poučen. Zadnje vesti. KABINETNE SKRBI. Vstop dr. Mata je v kabinet? L Jpunal. 6. septembra. Kabipetna vprašan ^nadomestilo za poljedel. ministra dr. Bra ■* za trgovinskega ministra dr. Roftlerja, ***»®rava odstopiti) se »rede prihodnje dal po da ne bodo plačali več kakor 1 marko 20 pfenigov za funt sirovega masla. Drugi dan zjutraj so sklep raztrosili v tisočih letakih; kmalu je prišlo na trgu do spopadov med prodajalci in kupovalci. Spopadi so bili tako srditi, da so podirali prodajalcem lope in jih zapodili iz mesta. Del prodajalcev je prodajal sirovo maslo po 1 marko 20 pfenigpv funt. Odredbe proti občinski draginji. Berlin, 6. septembra. Občinski zastop v Schonebergu je predlagal, da se vse komune Velikega Berlina združijo za skupen korak proti mesni draginji. »Lokalanzeiger« poroča, da se pripravlja gibanje, ki bo s pomočjo države organiziralo prodajo morskih rib tako. da bodo morske ribe res cena ljudska hrana, ki jo bodo lahko povsod dobivali. Dne 3. septembra so v Berlinu zopet otvorili trg za morske ribe in povpraševanje je bilo tako živahno, da so v teku pMdruge ure prodali vso zalogo, vsega skup 16.000 funtov Frankobrod ob Metil, 6. septembra. Občinski svet se je pečal dve uri z mesno draginjo in sklenil, da sc predlaga takojšnje sklicanje državnega zbora, obenem je naročil obstoječi depiitaciji, da se posvetuje o odredbah za omi-ljenje mesne draginje. ^Odklonili so se socialno-demokraticni predlogi, da mesto samo vzame v roke .preskrbo s cenim mesom in ustanovitev trgov za morske tibe. RUDNIŠKA KATASTROFA V LENSU, Nad 70 lprtvih. Pariz, 6. septembra. Število smrtnih žrtev rudnttke katastrofe v Lensu po zadnjih poro- čilih prekaša število 70. Doslej so spravili na dan 28 mrtvih trupel. Od težko poškodovanih rudarjev v bolnici jih je že šest umrlo. Dočim je bilo rešilno moštvo v jami na delu, sta sledili dve nadaljni eksploziji, pri čemer je bil eden izmed rešilnih mož ubit, dva pa težko ranjena. IZ SRBIJE. Proti avstrijskim vojaškim odredbam. Berlin, 6. septembra. »Voss. Ztg.« objavlja iz Belgrada, da je srbska vlada izrazila svojo nejevoljo nad avstrijskimi vojaškimi odredbami ob bosansko-turški meji. Peterbnrška vlada je odgovorila, da se ni bati, da bi Avstrija kršila status t|uo na Balkanu. Ministrska kriza. Belgrad, 6. septembra. Ministrski predsednik Triikovič, ki se je vrnil iz tujine, je podal de-mlsijo kabineta z ozirom na svoje slabo zdravje. Odstop bo kralj najbrž sprejel v vednost. Njegov naslednik bo bržčas Nikola Pasič. TURČIJA. Mladoturškl kongres. Carigrad, 6. septembra. V navzočnosti 55 bivših poslancev, 4 senatorjev in 24 delegatov se je posvetoval mladoturški kongres o udele-žitvl volitev v parlament. Debata je bila zelo viharna. Med velikim hrupom se je izjavil kongres z dviganjem rok proti udeležitvi volitev. Seja se je morala prekiniti. Ko se je zopet otvo-rila, so ponovili glasovanje. V poimenskem glasovanju je sprejel kongres s 65 proti 13 glasovom resolucijo, da je komite za edinost in napredek, ki smatra zaključenje zbornice za kršenje ustave, sklenil udeležiti se volitev, ker hoče z zakonitimi sredstvi popraviti storjeno dejstvo in ljudstvu povrniti pravico. Prihodnja seja bo v soboto in se bo pečala z novo organizacijo komiteja. ITALIJANSKO-TURŠKA VOJNA. General Caneva odstavljen. Rim, 6. septembra. »Agenzia Stefani« poroča: Ker je prva doba. vojaških operacij v Libiji z osvojitvijo vse obali od Makabeca do Tobruka srečno zaključena, je vlada v svrho na-daljnega razvoja operacij proti notranjosti sklenila, da napravi obadva poveljnika v Tripolisu in na Kirenajki neodvisna drug od drugega. Zato je bil general Caneva, potem ko se mu je za izvršeno delo izrekla zaslužena hvala, dne 2. t. m. odpoklican od poveljništva in ga je nadomestil v Tripolisu generallajtnant Ragnl, na Kirenajki pa generallajtnant Brlccola, ki imata vse vojaške in civilne oblasti, katere so bile doslej združene v vrhovnem poveljstvu v Tripolisu. (Vsa ta besedna povodenj ni nič dru-zega, kakor obziren opis modre pole za Ca-nevo.) MIROVNA POGAJANJA. Turški ministrski svet. Carigrad, 6. septembra. Listi poročajo, 'da se je posvetoval ministrski svet o poročilu otomanskih delegatov za mirovna pogajanja. Ko bo poročilo proučeno, bo dala porta delegatom nova navodila. BOMBNI ATENTATI NA OTOKU MALTA. Milan. 6. septembra. Iz Malte poročajo, da je bilo pretečeni teden poskušenih več bombnih atentatov proti zasebni lastnini. Pri obrežnih napravah so dobili zelo veliko bombo s pri- Trnca-0 ?Iet.ivno nitk°. a s« Jo še pravočasno po-2; ^eko sumljivo osebo so aretirali. Areti- nSSSii "®lbržeM,zvrSil le naročilo doslej še neznane osebe. Na škofovo stanovanje je bil prečili a^ntat, a so ga pravočasno pre- UPOR RUSKE MORNARICE. London, 6. septembra. Iz Carigrada poročajo, da se je uprlo vse moštvo črnomorskega brodovja. Mornarji so streljali na sebastopolske utrdbe. Iz utrdb so odgovarjali na napad in se je ena ladja potopila. Ena križarka je ubežala v bolgarsko pristanišče Vargas. Mornariškega preiskovalnega sodnika Šubina so zaprli, ker je baje z revolucionarji v zvezi. SMRT DELAVCEV. 17 delavcev zgorelo. Peterburg, 6. septembra. Na bregu Neve je zgorela velika kopica sena, na kateri so prenočevali delavci. Doslej so našli 17 zogljenih trupel. POLICIJSKI ŠKANDAL V NOVEM JORKU. Novi Jork, 5. septembra. Obravnavo proti Beckerju so preložili do 12. septembra. Prvi bo zaslišan kot priča župan Geynor. Policijski nadzorenik je baj? državnemu pravdniku podal važna razkritja, ki pa morajo ostati doslej še tajna. Novire. * Izumiteljeva usoda. Iz Rima poročajo: 30. avgusta je eksplozija pognala v zrak delav-,nico ravnatelja tovarne za razstrelilne snovi v Bresciji in njega samega. Ravnatelj, marki Robert Imperiale, je bil kemik in je izumil novo razstrelilno snov, ki jo je imenoval »imperialit«. Ustanovil je akcijsko družbo, ki je zgradila tovarno in izdelovala »imperialit«. Robert Imperiale je bil svoj čas premožen, a je velik del svojega premoženja porabil za kemične Poizkus:. Zgradil je tudi tovarno, a komaj je bila dodelana, jo je razrušila eksplozija. Pri tej nezgodi je bilo pet delavcev ob življenje m on sam je ostal pod razvalinami, izpod katerih so ga sicer izvlekli živega, a Je bil potem dolgo časa bolan, ker so se mu pretresli možgani. I o se je zgodilo prav pred enim letom. Od tega časa je delal Imperiale svoje poizkuse v delavnici ki je bila ločena od tovarne in se je neprestano trudil, da bi' izboljšal razstreljivo. Navadno je bil tako zatopljen v svoje delo, da je pozabil celo na Jed. 30. avgusta ga je opozoril carinski nadpaznik, ki je imel dovoljen dostop v tovarno, da že dva dni ni ničesar jedel razen malo kruha, ki mu ga je bil ponudil delavec, Imperiale je odvrnil, da ne more prekiniti dela. Nato je šel nadpaznik v bližnjo gosfilno, da bi ravnatelju poslal jed v delavnico. Med tem ko je naročal, je zaslišal zamolkel pok. Vsa delavnica je bila razrušena in ravnateljevo truplo je bilo grozno iztrgano. Imperiale je bil takoj mrtev. Star je bil 34 let in zapušča pet majhnih otrok. * K^sko smo zadeli ob ledenik. Potnik s parnika > Corsikan«, Foot, poroča angleškemu listu o vtisih, ki jih je imel, ko je parnik zadel ob ledenik. Jroot piše: »Gledal sem naravnost 'n zapazil, da postaja megla pred nami gostejša. Naenkrat se mi je zdelo, da je postala megla svetlejša. Eno sekundo sem že vedel, kaj je svetlejša megla, videl sem grozeče se vzdigujočo steno in kriknil sem prestrašen, ko sem spoznal, da je stena — led in ne megla. Preden je še izzvenel krik, sem že strmel v modrikast led, ki se je visoko vzdigoval in se na desno in levo široko raztezal v temini, tako da ni mogel nihče spoznati, kje se pričenja, kje se konča. Sekundo pozneje zaslišim gromek resk. parnik je zadel v poltemi ob led, nekaj trdih udarcev še, zamolklo ropotanje — in že je vzrasla visoko ckolo nas siva megla, zavila ladjo v težko odejo. Temu je sledila hipna tišina in potem ropot naglih korakov, ki so hiteli k rešilnim čolnom. Stal sem kakor okamenel v sanjah, dokler nisem zapazil vse polno ljudi okolo sebe. Sedaj sem se zbudil, letel po plašč in rešilni pas, ter se čez nekaj minut združil s tokom žen in mož. ki so s drenjali na krovu. Naslednjih dvajset minut je bilo najgroznejši čas. kar sem ga kdaj doživel. Ladja se je ustavila in je ležala težko v vodi, kakor bi bila zakopana v temi goste megle. Nihče ni vedel, kako težke poškodbe je zadobil parnik. Mornarji so z vso odločnostjo spuščali rešilne čolne ali dolge, dolge, grozne minute je trajalo to delo. Potniki so se v vsi naglici zbrali, odeti z najraznovrstnejšo obleko in vsi v strahotni misli na »Titanicovo« usodo, ki je sedaj pretila tudi nam. Na čast vsem moram povedati, da ni bilo slišati ne od moških, ne od ženskih nobenega joka, nobenega vpitja, le najobupnejša groza je pačila obraze vseh popotnikov in strah bližajoče se smrti nam je legel v ude. To grozno napetost je pretrgala najsvetlejša vest, kar sem jih še kedaj slišal. Čisto enostavno seje glasila: »Potegnite čolne nazaj!« Kmalu se je oglasil zvonec, ki je vabil k obedu. T ukaj nam je kapitan pravil, da smo prav tesno šli mimo grozne nevarnosti, ker ni dosti manjkalo in mogočni ledenik bi nas bil zmlel. Z radostjo in leh-nim drgetanjem smo poslušali njegove besede . . .« * Dvojno življenje, V noči od 17. na 18. avgusta sej 2 odigrala v hiši angleškega kopališča Eastbourne grozna tragedija. Najprej niso mogli dognati, kdo da je storilec in njegove žrtve, oblasti so stale pred nerazrešljivo uganko, Polagoma so vendar izsledili vse zveze in izkazalo se je zopet enkrat, da je resnica še bolj fantastična, kakor najbujnejša pesnitev. V oni noči torej je umoi il mož, ki se je izdajal za stotnika Roberta Hicks Murraya, v hiši, ki jo je vzel za nekaj tednov v najem, svojo ženo in svojega otroka. Trupli je zaklenil v sobo, Potem je šel po sestro svoje žene, s katero je tudi Živel v zakonu, pripeljal njo in njena dva otroka, katerih oče je on bil v hišo in jih hotel ustreliti. Otroka je tudi ustrelil, ali njegova druga zakonska žena se je rešila, čeprav je imela dva strela v vratu. Bežala je na cesio in klicala na pomoč. Med tem pa je zavlekel morilec vsa štiri trupla v sobo, jih polil z bencinom, užgal in ustrelil še sam sebe. Prej pa je uničil vse, kar bi le količkaj razjasnilo njegove razmere in razmere umorjenih. Le v vazi, stoječi v veži, so našli listek, na katerega je napisal da je miniran in da noče pustiti svojce v bedi. Poizvedbe pri vojnem ministrstvu so ostale brezuspešne. Florenca, njegova druga zakonska žena,Je poznala stotnika le pod imenom Murray. Šele ko so po časopisih priobčili njegov rokopis, sc jee razjasnila zagonetna zadeva. Morilec se je pisal Money in je imel pred leti v družbi s svojim bratom mlekarno. Brata sta prodala trgovino in Muney je naložil svoj denar v hiše, od česar je dobival nekaj dohodkov. Od tega časa ni njegova družina nič več izvedela o njem. Niso vedeli, kje da je, ne kaj da dela. V tem času si je najbrže pridel tudi tuje ime, Murray. Slučajno se je seznanil z dekletom, Florence Paler. Bila je brez službe in jo je pregovoril, da sta živela skupaj. Njena družina jo je zaiadi tega zavrgla, le sestra Beata ne. V tem se je seznanil Money udi s sestro Florencmo, Edito. Money se je tudi s to poročil, ne da bi njena sestra o tem kaj vedela. Tudi obiskala je ni več. Beata pa je čitala oglase o poroki v časopisih in je o tem obvestila sestro Florenco. Florenca je svojemu možu seveda povedala vse, a ta ji je zagotavljal, da je Edito zapustil in da je popolnoma izginila. Ali njegove čudne navade so delali Florenci skrbi in je niso rešile dvomov. Money je izcKst^jal po delj Časa od doma, naj-večkrat je bil le vsak, drugi dan pri njej. Svojo odsotnost je opravičeval s tem, da mora os,ta-jati v vojašnici. Isti izgpvor je pripovedoval pa tudi Editi. Sestri sc nista videli nikdar več. čeprav sta živeli obe v Londonu. Moncy se je končno poročil s Florenco, da bi jo utolažil, na škotski način. Po škotskem zakonu je namreč poroka veljavna, če izjavita moški in ženski pred pričami, ali pa tudi če teli ni, da se hočeta poročiti. Money je ravnal z obema ženama zelo ljubeznivo in jima dajal dovolj denarja. Le to je. da mu je kmalu zmanjkalo za dve gospodinjstvi denarja. Ko Je porabil zadnji šterling od svojega kapitala, je storil ono grozno dejanje. Čudno je tudi to, da so našli Mon-eyjevo sestro pred nekaj leti umorjeno v železniškem predoru. Se doslej niso angleški pravniki pojasnili umora Moncyjeve sestre. * Zrcala na cestnih križiščih. Iz Londona poročajo o novi naravi za varnost avtomo- bilskega prometa. Na cestnih križiščih v Londonu so za poskušnjc postavili na visokih drogovih zrcala, v katerih se^ vse, na križišču se stekajoče ceste, zrcalijo. Šofer vidi torej pravočasno, ali ]e cesta na katero bo zavil, prosta ali ne. Tudi ponoči so ti enostavni aparati zelo pripravni, ker se pravočasno zrcalijo v njih svetilke avtomobilov. Aparat bo najbrže le enega sovražnika imel, namreč otroke, ki bodo gotovo z veseljem lučali kamenje v svetle plošče. Pravi ‘Frančkov. pridatek za kavo nosi kot znak ta-ie & m kavin mlinček. Dozor pri nakupu zaradi naha- i jajočih se ponaredb! Tovarna v Zagrebu. Bolezni tiskarjev. Spisal dr. R. Silberstein. Poleg tuberkuloze in zastrupljenia s svincem se med tiskarji precej pogosto pojavlja nervoznost. Gotovo tudi pri tej bolezni svinec ni brez krivde, ampak v poštev pridejo še drugi momenti. Delo samo in tudi delovni čas sta gotovo največjega vpliva na postanek nervoznosti. Že branje rokopisov, pravopis, pozornost na ločila in vse to navadno pod pritiskom velike naglice zelo lahko prenaporno vpliva na živce. Najslabše pa vpliva nočno delo; spanje po dnevi vedno moti dnevna svetloba, nemir v hišah in na cesti, tako da se ponočni delavec nikdar ne more dovolj odpočiti. Alkohol in zloraba tobaka tudi storita svoje, da razrušita zdrave živce. Cesto se ponoči po delu pose-čajo tudi kavarne in drugi lokali, kar še bolj skrajša odmor. Nervoznost tiskarjev se javlja večinoma v utrujenosti, pomanjkanju spanca, vznemirjenosti in slabi volji, bolečinah in pritisku v najrazličnejših delih telesa in še v marsičem drugem; srce močno utripa. Nervoznosti se tiskarji lahko ubranijo z raznimi odredbami na socialnem in strokovnem polju. Skrajšanje delovnega časa, odprava nočnega dela, in če to ne gre, zelo kratko ponočno delo z pogostim menjavanjem, odmori med delom, ogibanje sle-hrnega prenagljenja; alkohola in tobaka naj se tiskarji kolikor možno popolnoma ogibljejo. Zdravljenje z vodo v obliki pršnih kopelji in drgnjenja, plavanja itd., nadalje popotovanje, veslanje v prostih urah so najboljša sredstva proti ncvrasteniji. Druga skupina poklicnih bolezni med tiskarji obseza tiste bolne pojave, ki nastanejo vsled nezadostnega kroženja krvi v golenu in vsled predolgega stanja, ki preutrudi noge. Ti pojavi so zabrekle žile, mehurji na golenih in ploščnate podplati. V dvoranah za stavljenje je skoro povsod premalo predmetov za sedenje; 'delo se opravlja stoje, tudi v odmorih se navadno stoji. Le redko utegne ta ali oni stavec sesti. Vsled te stalne prenapornosti in nezadostnega gibanja sploh se moti kroženje krvi v stegnih, vene se zvijejo in napno, koža se vedno slabše preskrbuje s krvjo. Če se koža še tako malo rani, utegnejo nastati skrajno neprijetni mehurji. Proti tem bolnim pojavom se je najlažje ščititi z ogibanjem pred prenapornim delom, z zadostnim sedenjem in telesnimi vajami (hoja!) v prostem času. Če so se že pojavile nabrekle žile, tedaj je najprimernejše, če se nosijo elastične obveze. Mehurji na stegnih so vedno zelo neprijetni in utegnejo napraviti stavca za delj časa nesposobnega za delo. Ozdravljenje teh bolečin je brez prenehanja z delom zelo težko, skoro nemožno. Hvalisanja raznih Specialistov za bolezni na nogah, češ da morejo ozdraviti te bolezni brez motenja dela, so vedno zelo dvomljiva; prejalislej morajo ti bolniki vendarle opustiti delo. Tudi ploščnate podplati so posledica neprekinjenega stanja. Ploščnato podplat imenujemo stanje, da se podplat, ki se sicer ne dotika tal, poniža in da stoji noga, ki je v normalnem slučaju obok s tremi oporišči, več ali manj ploščnato na tleh; iz tega nastanejo silne bolečine na nogi, ki se utegnejo razširiti do gornjega stegna, kmalu se pojavi utrujenost, dokler sploh ni možno več stati. Pogosto nastanejo tudi večje ali manjše otekline, ki jih imenujemo .vnetje ploščnate podplati. Da se prepreči plošč-hata podplat, je treba storiti vse to, kar smo navedli za nabrekle žile. Če je že nastala plošč-nata podplat, tedaj pomagajo le vložki v čevlje ali podloge, ki dvignejo notranji rob noge; na delu se morajo vedno nositi trdni čevlji s podlogami ali vložki, lahki čevlji s ploščnatimi petami ali celo brez njih so nedvomno škodljivi. Zadnja skupina bolezni v tiskarniškem poklicu so kožne bolezni; tudi ta skupina bolezni se pri tiskarjih češče ponavlja kakor v drugih strokah; večinoma so pač takozvani ekcemi na rokah, razpoke v koži, mehurčki, ki se odpro in zapuste rano, napravijo se kraste in luskine, ki več ali manj srbe. Vsi ti pojavi so pač večinoma posledica kemičnih vplivov, ki jih povzročajo tiskarsko črnilo, terpentin, lug in druge kemikalije. Najboljše varstvo je tu umivanje rok, nadalje naj se koža maže z vazelinom in cinkoviin mazilom, ker koža potem ne razpoka. Če je bolezen že napredovala, se mora delo opustiti in bolnik mora takoj k zdravniku. H koncu naj omenimo še nevarnosti vsled nezgod v tiskarski obrti. Po berlinskih statistikah je število nezgod v tiskarski stroki relativno majhno. Leta 1904 je prišlo na 1000 zavarovancev 2.1 vsled nezgode odškodovanih; na 100 vseli delavcev pa 2,45 vsled nezgode odškodovanih oseb. Med 06 nemškimi strokovnimi zadrugami je tiskarniška zadruga ena izmed tistih, ki ima najmanj nezgod; v tem oziru jo prekašata le zadruga svilnate stroke in zadruga tobačnih poklicev. Med posamičnimi delavskimi panogami doleti stavce najmanj nezgod, tiskarje in strojne mojstre že več, največ pa pomožne delavce. Poškodbe se vedno nanašajo na prste in roke. S tem smo dospeli h koncu. Pokazali smo glavne slučaje škode, ki jo utegne povzročiti tiskarniško delo osebam, pri njem zaposlenim. Skušali smo podati sredstva in pota, ki te nevarnosti kolikor možno omeje, če jih že ne morejo odpraviti. Delo na znanstvenem polju in moderno delavsko gibanje sta že mnogo obrnila na boljše. Toda mnogo bolezni in bede je tudi v tej stroki. Upajmo, da se posreči modernemu delavskemu gibanju skupno z znanostjo vse storiti, kar je potrebno, da se spremeni nevarno, zdravju škodljivo delo v nenevarno, neškodljivo. Delavsko gibanje. = Vsi sodrugi zidarji v Sarajevu se pozivajo na občni zbor, ki bo v sredo dne 18. t. m. v »Delavskem domu.« lejko je treba vsak dan temeljito osnažiti, ne le tedaj, kadar se ji doliva petrolej. Tudi je dobro, da se napolni svetilka vsak dan, čeprav še ni popolnoma prazna, ker svetloba petroleja, ki zaostaja v posodi, pojema polagoma. Ob dolgih zimskih večerih, ko gori petrolejka po več ur, je treba sobo večkrat prezračiti, ker luč vsesava kisik iz zraka, ki je največjega pomena za naša pljuča. Razentega posuši vsaka razsvetljava zrak in preveč razgreje zgornje zračne plasti. To povzročuje vročo glavo in mrzle noge, večkrat tudi glavobol. Z zračenjem se tega obvarujemo. O petrolejskih svetilkah. Plinova in električna luč sta spodrinili s svojo jarko svetlobo in zaradi svoje enostavnosti že po velikih krajih petrolejsko razsvetljavo. Prednost, ki jo ima petrolejka, je v tem, da gori mirno in enakomerno, med tem ko plinova luč zelo plapola. Tudi vidu je gorenje petrolejke bolj prikladno, kakor pa plinova luč. Očesni zdravnik dr. Starkle v Bazlu je dognal, da je luč tem nevarnejša očem, čim krajše valove njeni žarki. Petrolejska luč ima najmanj teh škodljivih žarkov, potem sledi plinova luč. električna in najbolj škodljiva je acitelenska razsvetljava. Druga prednost petrolejke je v tem, da je cena. Na uro velja (za svetlobo 16 sveč) petrolejska razsvetljava nekaj več kakor poldrug vinar, plinova nekaj več kakor dva in pol vinarja in električna razsvetljava skorj pet vinarjev. AH vse te prednosti ima petrolejka le tedaj, če je skrbno osnažena in če se previdno ravna z njo. Kdor pa jo snaži malo, kdor jo privije previsoko ali prenizko, ta ima v petrolejki zdravju škodljivo in nevarno razsvetljavo. Splošno razširqena slabost je, da prav zelo privijajo petrolejko, kadar se ne rabi polne svetlobe. S tem se ne prihrani prav nič na petroleju, temveč se doseže le to, da ne izgori popolnoma. Plini, v katere se razkraja petrolej pri gorenja in ki tvorijo na stenu spodnjo, črno plast, ne morejo z delci oglja popolnoma zgoreti, ker plamen ni dovolj močan. Nezgorjeni plini in delci oglja napolnijo zrak v sobi in ga okužijo temeljito. Ako pa je petrolejka privita previsoko, tedaj se razvija toliko oglja, da ne more ves zgoreti; gost, črn dim se vzdiguje iz cilindra: ta dim je počasen, ali gotovo učinkujoč strup za pljuča. Nekaj nesreč naj navedemo, ki so se zgodile zaraditega, ker je petrolejka gorela premočno: V Verni v Harzu so našli zjutraj poljsko družino, ki je spala v enem prostoru in štela pet oseb, onesveščeno. Treh otrok niso mogli več zbuditi v življenje. — V Spandavi bi se bile kmalu zadušile ženske uslužbenke na kolodvoru. Ker niso prišle zjutraj, da bi osna-žile čakalnice, so poizvedovali, kje da so. Slednjič so udrli v njihovo zaklenjeno spalnico, kjer so bile vse v nezavesti. Po dolgem trudu jih je zdravnik spravil k zavesti. Pustile so, da so vso noč gorele petrolejke in to je bil vzrok nezavesti. Prav slabo navado ima oni, ki pušča goreti petrolejko vso noč. Pri petrolejkah je še neka druga nevarnost. Ako ne ravnamo s petrolejko previdno, tedaj nastopi lahko eksplozija. Eksplozija nastopi, če je svetilka slabo o-snažena in če ne ravnamo z njo pravilno. Ako dogori petrolej v stekleni posodi, tedaj se prazen prostor napolni s plinom. Ako je sten preozek, tako da ne izpolni vsega prostora v go-rivcu, tedaj skoči plamen navzdol, če upihnemo luč odzgor in plin se vname, posoda za petrolej se razpoči. Plini se tudi vnamejo, Če se polni svetilka med tem, ko še gori. Tudi takrat se vnamejo plini, če gremo z gorečo svetilko prehitro iz sobe v sobo. Pri snaženju je treba paziti pred vsem na to, da ne ostane odstriženi sten v goriven. Če pade le iskra v ostanke, nastane tudi rada eksplozija. Zračne luknjice v gorivcu ne smejo biti nikdar zamašene. Petro Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učite1' ka Tiskarna« v Ljubljani. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je najin preljub-Ijeni oče. gospod Franc Perdan strojevodja juž. žel. v pokoju danes dne 4 septembra ob 9, uri zjutraj v 76. letu starosti, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal, Pogreb dragega rajnika bo v petek dne 6. septembra ob pol 4. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališča k Sv. Križu. Priporočava ga v blag spomin. Ljubljana, 4. septembra 1912. Franc in Alojzij Perdan -< sinova S-i 1» •s> cd d -M ‘ST bo © CL II w\ ta p <3. II Naznanilo preselitve. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil svojo brivnico z Rimske ceste št. 19 na Tržaško cesto št. 13 v hišo gospoda Vojoviča. Kakor do sedaj, tako bom tudi za naprej skrbel vedno za snažnost in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča FRAN LOBOVEC, brivec. Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani r. z. z o. z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani. :: Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: * dela. - Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno v najkrajšem :: času. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin v naslednjih Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Subič, Miklošičeva cesta. Sen k, Resljeva cesta. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, Podboj, - Bizjak, Bahonceva ulica. Remžgar, Zelena jama. tvetek, Zaloška cesta, ešark, Šelenburgova ulio Suhadolc Anton, Zelena jama 50 tobakarnah: Dolenec, Prešernova ulica Pichler, Kongresni trg. (Jšenidnik. dovska ulica. Wisiak, Gospodska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica Blaznik, stari trg. Kuštrin, Breg. Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotni!;, Šiška Likar, Glince. Jezeršek, Zaloška cesta ,SLAVIJA‘ GENERALNI ZASTOP ,SLAV1JE“ VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.