140. številka. _Ljubljana, v torek 23. junija.___XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MABDBL
Uhaja vsak dan iv««er, ir.imL« nedelj« in praznike, ter velja po poft-ti prejemati za avstro-oge rBke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt ;ieta 4 gld., za jeden meeec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kx., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr.
na mesec, po 30 kx. za fiotrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za« oznanila plačuje ne od četmstopne petit-vrste po ♦> kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Bokopiai se ne vračajo. — Uredništvo in up vavn ifttvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. U p r a t n i S t v.i naj se blagovolijo .pošiljati naročnine, reklamaoije, oznanila, tj. vse administrativne stvari.
Državni zbor.
Pretekle dui nadaljevala se je geaeralna razprava o državnem proračunu in včeraj zaključila z govori generalnih govornikov dr. Herolda in dr. pl. Plonerjft. Od prej An jih razprav odlikuje se sedanja v ttem, da se, iziauši jedinega finančnega ministra samega, govorniki a proračunom prav nič ne bavijo, marveč vsi govore o sedanjem položaji, o novem razmerji mej strankami. Dasi bo se v prestolnem govoru narodna, poiitiška in državnopravna upra-šanja proglasila kot wprepovedan sad', so vender vsi govori skrajno poliliški in s svojo vsebino pričajo, da parlamentu brez politiških uprafianj niti misliti ni in da baš prepovodan sad najbolj miče.
Izmej posamičnih govorov pomenljiv je govor gališkega poslanca Madevskega. V imenu Poljakov je izjavil, da si Poljski klub pridržuje politiko svobodne roke in nezavisnosti. Kakor poprej Ja-vrorski, tako izrekel se je tudi on proti konfesionalni goli, ob jednem pa vsaj mej vrstami odpovedal vsaki zvezi z nekdanjo večino. To ni nič nepričakovanega. Poljaki so se od nekdaj omejevali le na svoje ozko gališko stališče, nagibali so se vedno na ono stran, kjer se jim je obetal večji dobiček. Kot zavezniki bili so vedno nezanesljivi, ker so v odločilnem trenutku kaj radi svojim zaveznikom pokazali hrbet. Poljaki so v politiki trgovci, kdor več da, jih pa ima. Oni se Se ne čutijo Slovane, zato jib tako često vidimo roko v roki z Nemci, dasi bi vender morali iz svoje tužne zgodovine posneti toliko pouka, da jim Nemec ni bil nikdar naklonjen, marveč je vedno le mislil na to, kako bi jih uničil. Če je torej Madeyski čutil potrebo, celo grofu Wurmbrandu napraviti kompliment, nema to dru-zega pomena, nego da političko koristolovje često nadkriljuje previdnost in hladno razsodnost.
Znamenit bil je govor dalmatinskega poslanca Perića, ki je takoj začetkom poudarjal, da s svojo udeležbo v proračunski debati nikakor neče prejudicirati državnopravnemu stališču Dalmacije, katera na podlagi zgodovinskih državnih dogovorov in dejanj pripada brez vsake dvojbe hrvatski materi zemlji. Peric potem toži, kako malo se ozir jemlje na koristi Dalmacije. Kadar se zahteva
LISTEK.
Iz Pulja do Mavricija.*)
Ob krasnem vremenu odplula je .Njega Vele-čanstva ladija Sajida" dne 3. septembra 1890 iz luke Puljske, in ker je bilo to baš v petek, zmajevali so vsi mornarji z rameni prorokovaje resnim glasom, da se nada ladija ne bode povrnila nikdar več k domačemu pristana.
Oster severovzhodnik bril je čez morje, da je ladija mogla razpeti bela jadra ter odpluti iz luke, ne da bi bilo treba kuriti mašino. Staroslavne oklopnice »Novare" topovi grmeli so v mirno jutro in moštvo „ Saj idi no" odgovarjalo je na te pozdrave 8 krepkimi, daleč se razlegajočimi „hura "-klici.
Z iabornim manevrom ladije naše ostavili smo priljubljeni Pulj ter krenili v Široko morje. Veter ostal nam je zelo ugoden in vsled tega dospeli smo že v tretji dan do Jonskih otokov, a dne 10. septembra ustavili ladijo kraj grSkega, povsem neznatnega otoka Arovathi. O njem ni povedati druzega,
*) Posnetek iz zasebnih pisem mladega slovenskega rodoljuba D,, ki potuje okolu zemlje. Urodu.
želeeoiška zveza z monarhijo, nasprotujejo mogotci v Pefcti. Kadar se zahteva hrvatski jezik v upravi, tedaj se pravi, da se temu nasprotni višji politiški interesi- Notnimi uradni jezik v politički upravi je skoro izključno nemški, v sodstvu pa italijanski, dasi nema v Dalmaciji niti nemške niti italijanske narodnosti. Poslanec Peric bavil se je potem obširno a iredentsko pohlepnostjo, ki je že toli brez-ozirna, Aa se Je nedavno v italijanski zbornici izrekla želja: naj bi vender že z Monte Citoria za-oril po vaej Italiji glas : Pulj je naš! Navzlic vsemu temu, pa «u povsod daje prednost italijanščini in razmere no tako neugodne, da 164.000 Hrvatov in Slovencev v Istri nema niti jedne srednje šole. Hrvatje bodo bo raznarodenju zoperstavili z vsemi zakonitimi sredstvi, krepko se držali svojega državnega prava in slovanske liturgije. Peric navajal je potem Se razne podrobnosti, kako je Dalmacija zapuščena, cerkve tako zanemarjene, da se služba božja pod drevjem opravlja in izreka naposled nado, da se bodo odločilni krogi začeli tudi spominjati pozabljene kršne Dalmacije.
Mladočeh dr. Kaizl spada mej najboljše govornike. Govoril je o strankarskih razmerah, rekoč, da sla si vlada in levica na pol pota nasproti prišla. Govornik je grofa Taaffea od nekdaj zmatral za levice svarilno vest. Grof Taufle izšel je iz levice, a njegovo državniško oko dvigalo ga je vedno nad jednostranske in usodne težnje levičarjev. A kmalu je ta svarilna vest zadremala in Taafte pada vedno nižje. Levica se je v poslednjih dvanajstih letih priučila, da treba opustiti misel o močnem parlamentu, o svobodi in napredku, če se hoče priti na krmilo in obdržati moč S temi besedami je pristno označen naš parlamentski položaj v vsej svoji medlosti, brez pravih načel, brez prave inicijative, pomikajoč se neprestano v zastareli vladni šabloni. Potem tudi več čudo ni, ako se tako važna frakcija, kakor so Poljaki, javno proglasi za državno stranko.
Poljake poslance, ki so levici svojo ljubezen razkrili, potipal je prav Čutno poslanec Dipauli in jih spomina! na dogodek, ki se je vršil 188G. 1. Takrat je knez Bismarck v nemškem državnem zboru v znanem svojem govoru preganjanje polj-
nego da je ondu dokaj velik in navidezno boren samostan; vsaka mimo vozeča ladija ustavlja se tu, podari samostanskim stanovnikom nekaj boljših jestvin in nekoliko stekleničic dobre rakije ter dobi v zameno pristne sveže — vode iz samostanskega vodnjaka. Stari mornarji, kateri so se tu že večkrat ustavljali, pa trde, da je samostanskih prebivalcev siromaštvo le spekulacija, kajti kleti imajo baje dobro založene, blagajne pa tudi niso prazue.
Mej potom do tega otoka izpremenil se je bil veter malo, a vender je bil še dovolj močan, da je napel naše ladije jadra, da smo jo krenili v Sredozemsko morje.
Mornarjevo življenje je, dokler se vozi po zeleni ravnini, dan na dan isto in motil bi se, kdor bi sodil, da je prijetno. Za mladega, napornemu življenju mornarskemu še ne vajenega kadeta pa velja to še bolj, kajti nalagajo se mu časih mučna opravila, izmej katerih je „pasja straža", trajajoča od polunoči do 4. ure v jutro, najmanj zabavna. Krive bo temu razne okoliščine, v prvi vrsti pa vreme, kajti ako je veter močan in morje vsled tega nemirno, tedaj je treba v jednomer manevro-vati, da se ne primeri kaka nesreča, ako je pa veter mrzel, premrazi stražnika do kosti j, da misli,
skega življa proglasil državnim načelom. Državnega zbora nemški klub, v katerem je tudi poslanec Menger, predlagal je tem povodom, da se knezu Bismarcku pošlje adresa in čestita na Poljakov preganjanji. Adresa se sicer ni odposlala, sklenila pa resolucija, v kateri se je Bismarcku izrekala hvala za Poljakov preganjanje.
Jako krepko in dovtipno govoril je moravski poslanec, župnik Weber. Ko je glede češkega državnega prava in glede nemštva grofa Wurmbranda okrcal, smešil je levico, ki se je že tolikrat prelevila, da se ne ve, kako jej bode sedaj ime, ko je postala vladnu. Slovani plačujejo štirikrat toliko davka v denarji in v krvi, kakor nemško-liberalna stranka, in vender Be s Slovani postopa tako, kakor s sovražniki. Dalje pravi: Vladi je le predobro znano, kaj hočemo. Mi zahtevamo popolno ravnopravnost, a sedaj je vse nemško od najvišjega, do naših papirnatih goldinarjev. Za nemške naselbine v Afriki kuje se v Berolinu denar, ki ima na jedni strani nemški napis, na drugi strani pa napis v jeziku afriških rodov, ki tamkaj bivajo. Črnci imajo torej za Nemčijo več veljave, nego šest milijonov broječ kulturni narod v Avstriji. — Prav umestna bila je tudi opazka: Učni minister je energičen mož, dijakom je prepovedal prosjačenje; a da mora cel narod za učne zavode prosjačiti, to je izvestno nedostojno in poniževalno.
In tako dalje odmevale so iz govorov slovanskih poslancev razne pikre opazke, katere pa bodo izpuhtele, ne da bi imele kaj uspeha. Zato se z vsemi govori niti baviti nečemo, temveč bodemo v prihodnji številki razpravljali o govorih generalnih dveh govornikov.
Govor drž. poslanca Ivana Nabergoja
v državnem zboru dno 13. junija t. 1.
(Konec.)
Vrniti se mi je zopet na Tržaških prebivalcev stališče. Kako naj bi ti ubogi ljudje izhajali? In isto tako hudo bode z obdačenjem mesa. Meso pride le jako redko na okoličana mizo. Odslej se mu bode temu popolnoma odreči, ker je domača živinoreja v nas nemogoča, ker nam nedostaje krme ; za živiuo, ki bi se uvažala, bodo odslej visoka plačila.
da je na severnem tečaji. Kadar pa ni vetra, tedaj pa nastane vzduh tako soparen, da je težko vzdržati ua krovu.
Jutranja straža je že ugodneja; mornarji jo zovejo „dijanaM. Jadra, katera so bila čez noč iz previdnosti povita, se v jutro zopet razpno in potem se začne za mornarje najhuje delo — čiščenje ladije. Tolike 8nažnosti, kakor na ladiji, ni nikjer, kajti očiščena mora biti, da ni zapaziti ni najmanje pege. Vzdrževanje snažnosti dela vsem prizadetim osebam mnogo brige in kuharji, kateri so jej vsled svojega opravila največji sovražniki, čujejo marsikatero trpko besedo.
Čez dan vrsto se vojaške in mornarske vaje in ker so mornarji iz večine novinci, čuje se časih i kaka smešnica. Koj prvi dan našega potovanja uprašal je službujoči čaBtnik pri vizitaciji obleke dalmatinskega novaka:
— Koliko parov nogovic imaš.
— Tri pare, gospod.
— Kje jih imaš ?
— Jeden par imam na nogah, jeden par sem izgubil, jeden par mi je bil pa ukraden v Pulji.
Najugodnejši Čas na ladiji je večer. Kadar je
Id kako opravičujeta vladna predloga in ž njo izvest je odsekovo to nenaravno, krivično naredbo? Pravi se: Nova crta je potrebna, samo ona nam zagotavlja pobiranje užitnine, ona je v interesu davčnega erarja.
Gospoda moja! Temu jaz živahno ugovarjam. Pri komisiji dne 30. novembra 1. 1., katere sem se tudi jaz udeležil in pri kateri so bili organi finančnega ublastva in zastopnik deželne vlade, izrekli smo se V8i, tudi zastopniki oblastev bo pritrdili, za drugo, mestu bližjo črto, ki se zelo ujema z mestnim pomerijem in po kateri bi kmetsko ozemlje ostalo prosto
Sedaj predlagana črta pa sega visoko nad okoliške višine, deloma čez popolnoma puste kraje. Straženje tamkaj bode težavneje in dražje, torej je tudi davčnega erarja korist proti tej črti.
A, gospoda moja, tudi ko bi opustitev te vladi povoljne črte stala na leto nekoliko tisočakov, koliko potnem taka izguba nasproti neizogibnemu gospodarskemu propadu naše okolice. Gospoda moja! Jaz govorim tu kot zastopnik Tržaških okoličanov, ki ho vedno kakor skala vztrajali v viharjih, ki so besueli ob naše Adrije obali. (Odobravanje.) Dinastija habsburška — zgodovina je priča — nema boljših in bolj požrtvovalnih podanikov.
Živi še veliko mož v Tržaški okolici, ki so v razburjenem letu 18 18., ki so v vojnih letih 1859. in 18G0 ostavili domače ognjišče in s puško v roci čuvali mesto in obal proti vnanjim iu notranjim Sovražnikom (Bravo! bravo! — Poslanec Burgstal-ler: Tako jo stonl ves Trsti — Ugovor na desni. — Poslanec Durgstaller: Prosim, vsekdar!) Naši okoličanski straži izročila se je tiste dni mestna glavna stiaža, utrdbe ob obali, Grad, z jedno besedo, v«e mesto iti njega varnost. In za zahvalo naj še tem vrlim možem in njih otrokom sedaj napravi takšna usoda? Kajti o tem se mi ne moremo varati: mi vemo, da je naš gospodarski iu politiški pogin gotov, ko se uvede ta zakon, oziroma ta užit-niuska črta.
Davčnega bremena, katero se nam hoče naložiti, ne zmoremo, in preostajalo uam ne bodo dru-zega, nego ostaviti kraje, katere so predniki naši tako vrlo branili.
Gospoda im.ja! V tej zbornici se je že marsikaj sklenilo, a kaj tako krivičnega, kaj tako kru tega, kakor bode ta zakon za najubožneje kmetsko prebivalstvo in za delavce, ni se še sklenilo nikdar) Vrhu tega bodo posledice tega zakona zadevale tudi v državne koristi.
Gospoda nitja! Ne morem se dovolj čuditi, da se danes malemu posestniku in delujočemu prebivalstvu naklada tako hud davek, ko si vender sicer prizadevajo baš temu delu prebivalstva nakloniti kaj olajšav. (laliua!) S tem zakonom bode se del pridnega in tako lojalnega okoliškega prebivalstva naravnost upropasti] I Naša okolica jo že stoletja pod tujim pritiskom, brez avtonomije, brez prijateljev, brez varstva. Gmotno so nas oželi kakor ei-trono in nečuveno je, da se po tem zakonu okoličanom prisoja, da bi tretjiuo več davka plačevali, nego Velikega Dunaja prebivalec.
Jaz  v  tem  oziru  ne stavim  predloga, ker
poznam avstrijskega parlamenta žalostno stanje in ker sem prepričan, da za našega naroda koristi tukaj ni pričakovati pomoči.
Kot avstrijsk patrijot in poslanec pa bi si dovolil vender jedno vprašanje in sicer na korist državi sami. Mogoče, da čas ni več daleč, ko bode država potrebovala požrtvovalnosti vseh avstrijskih narodov, oziroma tudi Tržaških Slovencev; ali upa v tem slučaji dobiti močnejo podporo pri onib, katere sedaj nam na škodo podpira? Dixi et salvavi auimam meaml  (Dobro! na desni.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 23. junija. Iz državnega »bora. V generalni debati o državnem proračunu govorilo je razun ministrov 26 govornikov. Oglasili bo se zastopniki vseh frakcij izvzemši Corontnijevega kluba, iz katerega se ni dal upisati nobeden govornik. Ako prištejemo še dva generalna govornika in generalnega poročevalca, ki so govorili včeraj, imamo lepo število 31 deloma precej dolgih govorov v generalni debati, ki je trajala ves pretekli teden in koučala vč.Taj. Za poglavja .državni zbor" in „ministerski svet" vpisanih je za specijalno debato že več govornikov, vender se je nadejati, da se bode razvijala primerno hitro, ker je bilo v obširni generalni debati vsem govornikom mogoče izreči se o splošnem političnem položaji. Drugače utegnila bi se debata vleči v neskončnost.
O notranjem položaji. Poljski listi se izražajo, da se govor poslanca Madevskega popolnoma strinja z nazori večine Poljakov o položaji. Organ levičarjev vidi v besedah Madevskega, ki je Poljake imenoval državno stranko, most, po katerem se bodo lahko združili Poljaki z levico. Jednako ime je nemška levica vedno tudi zahtevala zase. V tej besedi je program in preobrat v položaji se najbolj kaže v tem izreku. Dalje pravi, da je govor Madevskega mrtvaški list za večino, ter da so si Poljaki s politiko proste roke zavarovali mogočnost, da postanejo važen faktor pri bodočih razdelitvah strank.
Klerikalen glas o položaji. „Grazer Volksblatt" pravi, da taktika poljskega kluba živo spominja na uzroke propada in pogina Poljske. Vsi spomini pa ne morejo zakriti žalostne istine, da je katoliško-konservativna stranka v državnem zboru zdaj zelo osamljena. List imenuje položaj klerikalno stranka „desperatentt in poudarja, da treba neumorno delati zunaj zbornice, v zbornici pa da more klub konservativcev držati skupaj. V opoziciji je lahku najti jedinost.
O od/travi proste luke v Trstu.
Poroča se iz Trsta, da vznemirjenje raste, ker ho Hskalične odredbe že čutijo in bo Že začele poslovati okrajne komisije za naknadno obdačenje raznega carini podvrženega blaga, ki se nahaja v skladiščili. Tel; komisij je 20, ki delujejo po natanko odločenih okrajih. Ker so tudi zasebniki podvrženi carinskim odredbam, in sme vsakdo le majhno število kilogramov carini podvrženega blaga imeti v hiši, je naravno, da je mej nižjimi stoji prebivalstva velika osupelost. A tudi večji trgovci neso baš v prijetnem položaji in imajo mnogo neprilik, ker finančni organi zahtevajo razno izjave in predlaganje načrtov in modelov za takozvano »Contierungs magazine". Take predlogo morajo po večkrat ponavljati kar prizadeva mnogo neprijetnostij.
Iz ogerske državne zbornice. Debata o reformi uprave se vleče počasi naprej in se ne ve, kdaj jej bode konec. Vender pa vlada ne misli več na to, da bi rabila izredna sredstva proti opoziciji, niti ne misli več na razpuščanje zbornice, ki ima Se celo leto, da jej poteče njena doba.
V nanje države,
liolgarski knez na Dunaji. Akopram je bolgarski knez na Dunaji bival v strogem incognitu in ni bil vsprejet na Dunajskem dvoru kot.knez bolgarski nego samo kot grof Muranv se vender rusko časopisje živahno peča z njegovim bivanjem na Dunaji. „Novoje Vrernja" pravi, da je pomenljivo, da se je vsprejel očitni prekršitelj Be-rolinskega traktata Vender pa ta dogodba ne bode imela nikakega upliva na postopanje Peterburškega kabineta.
"Bolgarija in balkanske države.
Iz Aten se poroča, da so neutemeljene vesti o bolgarskih nakanah proti Srbiji vzbudile živahno razburjenost v občinstvu in v Časnikih. Časopisi zagovarjajo skupno postopanje Srbije, Grške in Črnegore. Potovanje bivšega ministra Trikupisa ima gotovo važne politične namene.
General An en kov, vodja transkaspiške Železnice, zapustil bode, kakor poročajo ruski listi, svoje sedanje mesto. O novem njegovem delovanji ne vedo ruski listi povedati nič gotovega. Naslednik mu bode bržkone polkovnik Audrejev, dozdaj poveljnik železniškega hatalijona imenovane železnice. General Anenkov bode baje v kratkem potoval na Nemško in v Francijo. Francoska zbornica.
Brambena komisija francoske zbornice spremenila je vladino predlogo proti vohunstvu. Sklenila je, da se kazen prične z jednoletno ječo in da se celo smrtna kazen sme izreči.
Monopol na jtetrolej.
Kakor se poroča iz Berolina namerava Caprivi uvesti petroljski monopol. Poupraševal je že Be-rolinske trgovce glede zveze, katero nameravata skleniti Rothschild in Standard Oil Compaov.
Delavsko uprašanje na Angleškem.
V Londonu pričela je svoje delovanje velika komisija, katero je ustanovila vlada, da pretresava stanje angleških delavcev in odnošaje mej delodajalci in delavci. Na čelu vodilnega odseka je marki Hartington. Ta odsek izdelal je opravilni red in se je vsa komisija razdelila v tri odseke, ki pa so mej seboj v zvezi in se sme vsak član judnega teh odsekov udeleževati tudi sej druzih dveh odsekov ter stavljati uprašanja zvedencem. Posamični odseki pričeli so že Bvoje delovanje in poklicali zaupne može iz razuih delavskih strok, da povedo svoje mnenje. Posvetovanja komisije bodo se redno nadaljevala in se bodo iz ogromnega materijala, ki se bode nabralo, sestavilo potem poročilo.
Francosko brodovje na Kitajskem. Oddelek francoskega brodovja, ki je odšlo na Kitajsko vsled zadnjih preganjanj kristijanov, prišlo je pod poveljstvom admirala Besuarda v Jang-tse-Kiang. O daljnem postopanji, da se doseže hitra in zadostna satisfakcija, bodo se sporazumel francoski admiral s poveljnikom angleškega brodovja, ki je tudi prišlo v Kitajsko morje.
Severnoameriška ljudska stranka.
V severnoameriških zjedinjenih drŽavah osnovala se je tretja stranka, ki se imenuje ljudska stranka. Ta stranka hoče stopiti nasproti repub-ličanom in demokratom. Splošna nezadovoljnost mej ljudstvom dala je povod osnovanju te nove stranke katera hoče posebno pobijati korupcijo.   Pri volitvi
vse delo končano, to je od 6 do 8. ure, svobodno je vsakemu, da se zabava, kakor ve in zna.
Mornarji se zberč tedaj na krovu. Navadno Be razvrate po narodnosti in se Šalijo mej seboj ali pa prepevajo ln kako različen jo vspored; komaj bo utihnili funatkl Dalmatinci, že so oglase Nemci, Madjari ali Italijani ; pesem vrati se za pesmijo, dokler zvonec ne naznani, da jo treba iti k počitku.
Dne 1"). septembra dospeli smo konečno v Po rt Said Obično je videti obal in ob njej ležeča mesta že iz daljave, a Po rt Said zapazili smo Btoprav. ko smo hili že povsem blizu. Uzrok temu je, da |e obal jako nizka, v mestu pa nijedne visoko zgradite.
Mornarji sodili ho že mnogo prej, da se bližamo Port Baidu, in sicer po tetnno-zeleni barvi morja, katero prouzroča Nil, valeč seboj muogo zemlje iu nesnage, VBled česar je tudi morje tukaj zelo plitvo in vodi ladije uavaduo pilot iz Port-Saida.
V luki Port-Saidski bilo je več vojnih ladij, in sicer jedna turška, jedna francoska iu jedna angleška, katere so nas, kakor je to navada, pozdravljale h streljanjem iz topov in z naše ladije odzdravljali Bino istotako. Jedva smo vrgli sidro ter ustavili  „Sajidou, že so  priveslali  z  vseh stranij
Čolničt, a vodeči jih  črnci, kričali  so  uprav kani balski.   Žal, da nihče ni umel, kaj prav za prav hočejo.   Ko so  videli,  da se  zanje ne zmenimo, ostavili so zopet našo ladijo.
Popoludne oblekli smo belo obleko, kakor je navadna v tropičnih zemljah, ter se prepeljali v mesto, kjer nas je obstopil mnogobrojen trop do mačiucev, ki so se nam ponujali kot spremljevalci. Izbrali smo si jeduega in krenili proti mestecu. Pesek ob obali je tako droben in suh, da se potuik udre skoro do kolen; umevno torej, da nas ta izprehod ni prav nič veselil.
Mesto, katero ima kakih 20.000 stauovmkov, je samo ob sobi jaku primitivno in mej evropskim m arabskim delom ni baš posebnega razločka. V evropskem delu, to je v onih blizu vkupe zidanih hišah, v katerih bivajo Evropci, je največja ulica „Via commercio*. Tu so vso večjo trgovine, kavarne iu gostilno, a na sredi se razširi ulica v velik trg, na katerem jo park z vodometom* jedini prijazni kraj v mestu.
Evropskega mesta ulice so po noči in po dnevu vedno jako obljudene in slikoviti prizori, katere je videti, zanimajo vsakega. Tudi trgovine so dokaj znamenite, kajti dobiti je izdelke i evropske i azijske.
V arabskem mestu pogrezne se Človek takoj do kolen v pesek, a preden se jo mogel še prav izkobacati, že se usu je jo okolu njega B gostje" iz kavaren, katerih je sila mnogo, in vsi ti „gostje" zahtevajo obligatni orijentski bakšiš.
Ker je bilo mej nami nekaj takih, ki bo vse to že večkrat doživeli, rešili smo se preljubeznive te družbe še dosti kmalu ter nadaljevali težavni svoj pot. Dospevši do srede dolge iu široke ulice zapazili smo veliko množico. Radovednost nas je gnala, da smo pristopili: vršila «e |e prava pravcata gledališka predstava, seveda brez kulis in dekoracij. Jedini igralec sukal se je v divjem plesu in časih povedal nekoliko besed, katere so vzbujale vihranju podoben smeh gledalcev.
V tem oddelku mesta videl sem tudi prvo karavano iu čudil se veliki moči in vztrajnosti vel-blodov.
Kakor v vseh orijentskih mestih koncentruje se i tu živahno in veselo ponočuo življenje v kavarnah, posebno pa v onib, kjer igrajo ženske godbe. V Poit-Saidu bila je v tem času izvrstno izvužbaua ženska godba. Dekleta, ki bo tako truda-polno služile svoj kruh, pile so zgolj mlade in lepe Čehinje ter od dokaj bogatega svojega-zaslužka pošiljale veliko večino domov. Vodil jih je star gospod,
predsednika, ki bode drugo leto, utegne igrati važno ulogo.
Dopisi.
Iz u< Uol|>klli krogov 21. junija. [Izv. dopis.] Majhen narod smo, pa vender smo napredovali v nekaterih strokah v prošlih desetletjih tako vrlo, da nas ne prekose niti večji narodi. Osobito se je razvilo v nas časnikarstvo. Čujejo se semter-tja glasovi, da smo tu napredovali preveč, da imamo preveč listov ter izrekajo željo, da bi se združili ulični listi in tako duševno in gmotno podkrepljeni bolje procvitali. Ne le da takih, morebiti opravičenih glasov ne slušamo, da še več, ustanov-ljajo se še vedno novi časniki? Zakaj?
Vse nenavadno, novo, kar še nikdar doživeli nismo, zdi se človeku nekaj posebnega, kar ne more spraviti v soglasje z obstoječimi  razmerami in je ž njimi v kričečem nasprotji. So li zavladale v nas take razmere? Žalibože, dal   Nastopil je kriv prorok, našel poslušnih ušes, iz učencev si je odgojil unetih propovednikov svojega uka. Nastala je umetno in po sili Bkrpana  stranka, katere smoter je poteptati z nogami  kar smo sezidali z znojnimi kapljami na čelu v prospeh naše zatirane narodnosti, stranka, katera utegne  postati  osodepolua narodu slovenskemu ter ga dovesti prav gotovo do pogubnega propada, ako se ne zajezi  Še  o pr'avem času nje razdirajoče delovanje, kajti njeni nauki so našli pot že v najbolj zakotne gorske vasice in sela, mej najbolj nerazsodne sloje  ljudstva.   Tako delovanje trčiti je moralo prej ali slej  ob trd odpor pravih rodoljubov. In to se jo tudi zgodilo. — Vrli rodo-ljubjo   v Ljubljani   ustanovili  so nam „Slovensko društvo" — mlado je še, a ponosno lahko na svoje uspehe — združili  smo  bo  v mogočno falango, v narodno-uapredno stranko.   Pod   njenim praporom branili bodemo narodu svojemu težko pridobljene pravice, pa tudi neizprosno zahtevali,   da  se mu podele one, katere so mu postavno zajamčene. Sva riti hočemo narod pred nevarnim brezdomovinstvom in kazati na njega zle posledice.   Vsak pristaš na-roduo-napredne stranke   je  dolžen delovati v tem zmislu. — Da je pa to mogoče, dati se mu morajo v to primerna sredstva.   Tudi   za  to  je skrbelo vrlo „Slovensko društvo". Ustanovilo   nam je svoj organ,   „Rodoljuba", katerega tako  živo potrebujemo.   Če  je bila   ustanovitev kakega lista opravičena, gotovo je ta,  kajti odnošaji v nas so nenavadni, za katere je treba izrednih sredstev, kakor sem omenjal v pričetku teh vrstic.
Tu se pa zopet odpira slovenskemu ljudskemu učiteljstvu obširno polje marljivega delovanja. Če smo VaR, sodrugi dragi, v nekem članku, kateri je bil natisnen meseca marca v tem listu, pozvali pri-Btopiti v prav mnogobrojnem številu „Slovenskomu društvu", toliko potrebnejše je zdaj, da se tesno oklenemo narodno-napredne stranke, h kateri vender vsak ljudski učitelj pripadati mora, saj smo vsi narodni in napredni tudi. Pa ni dosti, da smo le po imenu zvesti pristaši te stranke, delujmo vstrajno v njenem zmislu! Skrbimo, da bode v 4. dan meseca julija prva številka „Rodoljuba"
ki se je po neprisiljeni svoji ljubeznivosti prikupil vsakomur, kdor je prišel v dotiko ž ujim. Pazil jo strogo na rojakinje svoje in nikdar ni trpel, da se jim je kdo bližal bolj, nego je bilo baš neobhodno potrebno.
Dne 20. septembra ostavili smo Port-Said in odpluli skozi prekop Sueški.
Prekop je jako ozek, navadno 50 do 60 metrov fiirok in le na nadirjem mestu 100 metrov. Na desni in na lovi ni videti ni hiše, ni drevja, ni zelenja, nego zgolj puščava, nepremerna, jednolična puščava. Ob obali postavljene so na nekaterih mestih postaje in sicer ondu, kjer se ladije ogibajo druga drugi. Tu je prekop nekoliko širši nego navadno. Tudi po noči jo moči pluti skozi prekop, a le, ako je ladija elektriško razsvetljena. Naša ladija prebila je noč V prekopu iu sicer v „grenkeni" jezeru Timsu, kjer leži lepo zidano mestece Ismaila.
V drugi dan popoludne prišli smo v Suez, ki leži baš ob prekopa konci.
Nekdaj bilo je to mesto1 znamenito po svoji trgovini, kajti preden je bil Še prekopizdelau, kon-centrovala se je v Suezuvsa vzhodna trgovina. Zdaj tega ni več, a mesto je vender še dosti znamenito. Od obali je oddaljeno kake pol ure ter s Kajiro ve zano po dobro zidani, a slabo upravljani železnici.
preplavila vso«milo nam Slovenijo. Na mizi vsake kmetske hiše naj leži „Rodoljub"!  Na to delujmo!
Domače stvari.
— (Brzovlak v Prago.) Več Dunajskih Slovencev se je oglasilo, da bodo v ta vlak natopili na Dunaji. — Prodaja voznih listov je jako živahna, posebno močno se oglašajo za II. razred, tudi prvi je zaseden. Sicer pa je skrbljeno za vsa-keršno število udeležencev v vseh razredih. Južna železnica obljubila je jako pripravne vozove nove konstrukcije in namerava se v vlaku prirediti restavracija. Ljubljanski vlak došel bode blizu Prage Dunajski posebni vlak „Čeho slovanskega društva", Budimpeštanski in Belgrajski posebni vlak vozila bodeta za Ljubljansko-Zagrebškim. Mej devetimi posebnimi vlaki, ki dojdejo na isti dan v Prago, bode Ljubljanski drugi. — V Pragi delajo se velike priprave za vsprejem jugoslovanskih gostov.
— (Brzovlak  k   razstavi v Prago.) Kakor smo že poročali, odpelje se posebni vlak k razstavi v Prago in sla.nostim v petek 26. t. m. iz Ljubljane ob 5. uri 30 min. popoludne, Zveza iz Zagreba je direktna s posebnim vlakom In bode iz Hrvatske gotovo udeležb", velika,  če Rmemo Mffa-pati po poročilih, ki nam dohajajo. I« Trsta in Gorice  jo najbolja zveza poštui   vlak, ki   prihaja v Ljubljano proti 3. uri popoludne. Od Ljubljane na prej zabeležimo odhod samo za n katere večje postaje (ostale razvidne so iz plakatov):    Iz Litije zvečer ob 6. uri 18 minut, iz Zagorja ob 6. uri 41 minut, z Zidanega  mosta ob 7. uri 30 mi nut, i z Ce I j a ob 7. uri 58 minut, iz Maribora ob 10. uri 19 minut, iz Gradca ob 12. uri 21 minut. Na Dunaj došel bode vlak ob 7. uri zjutraj (južni   kolodvor)   in  odhajal  ob  8. uri  25 minut (drž. kolodvor.)   V Prago došel  bode vlak preko Brna (kjer bode 40 minut obstanka za obed) v soboto popoludne ob 5. uii.   Cene vožnje in druge stvari omenili smo že v prejšnjih številkah iu tako mislimo, da smo povedali vse, kar utegne zanimati potovalce k razstavi.   Naj se torej   vsakdo obrne pravočasno do prireditelja   vlaka   g J. Pavlina v Ljubljani ali pa do včeraj omenjenih prodajalcev voznih listkov v naznanjenih krajih.   Tako ugodna prilika videti poleg slovanske Prage, krasne razHtave in velike sokolske slavnosti tudi Še toliko druzih velicih mest (Dunaj, Brno, Gradec itd), preko
katerih pelje pot, se ne bode i.....u lila tako hitro
v tako ugodnih odnošajih. Naj jo torej porabi vsakdo, komur je le količkaj mogoče.
— (Vs p reje m poljskih gostov v Pragi,) ki so došli preteklo nedeljo k razstavi, bil je jirav sijajen. Mestni župan Praški, Šole, pozdravil je Poljake kot najbližje sorodnike in brate. Mestni župan Markievvicz iz Krakova izjavil je, da so Poljaki naj-verneji prijatelji Čehov. Množica po ulicah prepevala je mej uhodom poljskih gostov češke in poljske narodne pesmi. Za vsprejem jugoslovanskih gostov delajo se tudi priprave, da bode velečasteu in jtresrčen.
— (Shod notarjev) iz Štajarske, Koroške in Kranjske bode v nedeljo dne 28. t. m. ua Bledu.
Mesto je jako dolgočasno in Evropcev je le še malo, kajti, odkar je pouehala velika trgovina, ni v Suezu nikakega pravega zaslužka več. Ves dan potikali smo se v mestu, zvečer pa zašli, kamor mora iti vsakdo, ki hoče v orijentu kaj zabave ali vssj kaj poštene jedi in pijačo, v „Cafo* chantant", in sicer v arabski, kajti evropskega ni več. Tu sem se osvedočil, kako lahkoživni so sicer jako marljivi in delavni Arabci. Na malem odru sedeli so trije možje ter svirali na jako čudne instrumente; melodije ni bilo prav za prav nobene, o harmoniji niti ne govorim — a rjavim, zagorelim Arabcem zdelo Be je to jako lepo. Z obraza jim je bilo čitati veaelje in zadovoljuost na tolikem užitku, a ko je neko mršavo dekle končalo petje, — tedaj je bilo toliko ploskanja in kričanja, da bi bilo zadoščalo vsem Dunajskim gledališčem. ui*
Pozno v noč vrnili smo se k svojim tovarišem, a drugo jutro odplula je naša ladija skozi lin de če morje.
Vožnja tod ni prav nič zanimiva. Morski bregovi so gorati, a jedina gora Sinai vzbudila je nekoliko zanimanja mej nami. Ker je vožnja skozi Rudeče morje jako naporna, morali smo zelo pazni biti, a vrhu tega vladala je tu prava afriška vročina, da smo kar omagovali. (Konec prih.)
— (Prazna govorica.) Ljudje, ki imajo preveč prostega časa, raztrosili so neosnovano vest, da sta dva tujca hotela zastrupiti tukajšnii vodovod. Dasi na vsej tej govorici ni niti trohice resnice, pripoveduje se vender povsod in celo sicer resni ljudje begajo se vsled te izmišljotine. Seveda vsakaternik uekoliko doda in tako se že trdi, da sta tujca bila dva Angleža, katera sta že zaprta in pri katerih so našli dve steklenici strupa. Ne bili bi mislili, da imajo nekateri čenčavi ljudje pri sedanjem hladnem vremenu toliko domišljije.
— (PomiloSčen kaznjenec.) Dne 14. maja t. 1. pal je blizu uove hrambovske vojašnice osemleten deček v Gruberjev kanal. Dasi je bila voda velika, skočil je kaznjenec Martin Šma|d, dasi je bil razgret in oblečen, za otrokom in gS z nevarnostjo svojega življenja rešil. Za to pogumno dejanje pomilostil ga je cesar in mu odpustil ostalo kazen, katera bi bila sicer še le 21. avgusta t. I. potekla.
— (Čudna karavana) taborila je v soboto zvečer od Va'J do Vali- ure pred Ljubljanskim rotovžem. Bila je to ciganska tolpa broječa 46 oseb, ki so seboj imeli 8 ojde, 6 oslov, 4 konje in prav krotkega medveda. Imeli so seboj štiri voze in vse priprave za šotorje. Cigani prišli so iz Brazilije v Italijo, kjer so jih v Padovi prijeli. Čudna karavana privabila |o veliko gledalcev, ki so ciganom dajali kruha in tudi denarja. Odgnali so vso tolpo v Zagreb, od koder jih spravijo v Bosno, ker so pristojni v Derveut.
— (Letošnji mošt.) Od nekod iz blaženega Magyarorszaga dobil je pričetkom toga meseca tukajšnji vinotržec v treh vagonih 3(5 sodov vina. Od te množine razgrnilo mu je ua železnici nič menj nego tri sode. Ne vemo, je li ua „izborno kapljico" baš sedauji trtni cvet tako močno uplival, ali je bil morda celo „letošnji mošt". Močno se nam dozdeva, da je to morala biti kapljica one provenijence, ki ni nikdar videla vinograda, ampak se kar v kleti „prideluje".
— (Premem ba v posesti.) Hišo gospe K aro line PerBche, vdove deželnega nadsodišča svetovalca na Mestuem trgu kupil je gOHp. Peter Strel za 31.000 gld.
— (Narodni d o in) ustanovili so si rodoljubi pri Sv. Ivanu pri Trstu. Kupili so iako lepo in veliko hišo s krasnim vrtom. Ta hiša ua-meiijena je novemu otroškemu vrtu iu tamošnjemu bralnemu društvu. Kar v Ljubljani ni mogoče, mogoče je pri Sv. Ivanu pri Trstu!
— („Učiteljski Tovariš.") Glasilo ^Slovenskega učiteljskega društvu v Ljubljani" ima v 12. številki nastopno vsebino ! Latinica in nemščina.
— Knjiga Sloveuska v XIX. veku. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Uprašanja in odgovori.
— Književnost. — L;stek. — Dopisi. — Društveni ve8tnik. — \Vst m k — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— (Ogenj.) Pretekli p^tek po noči pogorel je v Gradu na Bledu g. J. Vetderberja skedenj. Poslopje jo bilo zavarovano. Ogenj uastal je baje po neprevidnosti.
— (Stare poštne znamke.) Stare znamke, zalepke in dopisnice z leta 1883. so samo še do konca tega meseca veljavne, kakor je bilo že na-znaujeno. Po tem času mogo se Kamenjati za nove do konca meseca septembra.
— (V PulJ8kem arzenalu) nastal je v nedeljo zjutraj ob 3. uri v mizarski delarmci ogenj. Ker je v delarnici veliko lesa, se je požar naglo širil in dasi so arzenalski ognjegasci takoj prišli gasit, pogorela je vender vsa delaruica iu še sosedno poslopje. Skoda je velika. Kako je ogenj nastal se ue ve, dasi bo mej občiustvom marsikaj govori  Od 1867. 1. ni bilo požara v arzenalu.
— (V Bakru) priredile so se morske kopeli in je z ozirom na krasno lego in nizke cene pričakovati mnogobrojnoga pohoda. .
— '(Tabi lo) k skepščini .učiteljskega društva za kranjski šolski okraj^V" katera bode dne* 2. julija t. 1. ob 10. uri dopoludne* v mestni dvorani v Krah ji. Vspored: 1. Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo tajnikove. 3. Poročilo blagajuikovo in volitev treh pregledovalcev računov. 4. O premeni društvenih pravil. 5. O uredbi učiteljskih plač na Kranjskem. Poročevalec g. Jurij lležek. 6. O gojitvi vrtnic v šolskih vrtih. Poročevalec gosp. Fran Luznar. 7. Volitev 7 udov v društveno vodstvo, ti. Posamezni uasveti. Radi važne 5. točke želi obilne udeležbe odbok.
— i Bral no društvo pri sv. Juriji ob Taboru) priredi v nedeljo dne 28. junija t. I. v gostilni g. Blaža Brišnika tombolo, prosto zabavo in ples. Začetek ob 5. uri popoludne. Pri tej veselici svirala bode .Grajska" godba. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Razpisano) je mesto zemljiškega knjigovodje pri okrajnem sodišči v KoČevji. Prošnje do 20. julija t. 1.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Roka 22. junija. Maršal nadvojvoda Albreht došel semkaj. Na kolodvoru pozdravili ga guverner in vojaški dostojanstveniki. S kolodvora spremil je guverner nadvojvodo na jaht „Greif", ki je takoj cesarsko zastavo kvišku potegnil in odplul proti Dalmaciji. Vsaka angleških ladij, pozdravila je nadvojvodo z 21 streli.
Tiflis 22. junija. Blizu Saljana napala je roparska četa poštni voz, ubila dva potovalna in oropala sosedne vasi. Eskadron ka-zakov odposlal se je na roparje.
London 22. junija. „Daiiy News" javljajo iz Odese: Ruska vlada hoče tukajšnje angleške delavce nadomestiti s francoskimi, katere jej bode preskrbel francoski pomorski minister. Doslej so se oklopi nove vojne ladije izdelovali na Angleškem, odslej bodo se na Francoskem. Gotovo je, da so v Greuzotu skovane plošče, ki imajo primes aluminija, boljše, nego Shef-fieldske. Pravi nagib tej premembi pa najbrže tiči vtem, da hoče Rusija tajnosti Sebastopolskega arzenala imeti prikrite pred Angležev očmi.
Reka 23. junija. Cesar dospel ob 7. uri mej burnimi klici: „evviva!" in „eljen!" Na nagovor župana Ciotte odgovoril cesar italijanski. Mej streljanjem angleškega brodovja in klici občinstva peljal se cesar v guvernerja palačo, kjer je admirala Hoskinsa, častnike angleškega brodovja in potem francoske v tukajšnji torpedski tovarni bivajoče častnike in mnogobrojne domače častnike vsprejemal.
Berolin 23. junija. „Reichsanzeiger" objavlja, da je Mavbach odpuščen, a Thielen imenovan ministrom za javna dela.
Razne vesti.
* (Peš iz Pariza v Moskvo.) Te dni prišla sta v Moskvo, kakor poročajo ruski listi, Francoza Louis Peuramont in Gustave MargiB peš iz Pariza Odšla sta zadnje dni februvarja iz Pariza in hodila preko Kolonja, Berolina, Varšave in Minska. Vsega skupaj bila sta na poti 3 mesece in 17 dnij, izmej katerega časa je odšteti 26 dnij za počitek in ogledovauie tujih mest Vsak dan hodila sta po 40 do 60 kilometrov, vsa pot je dolga 3500 kilometrov. Pred vratnu Moskve pričakovala jih je množica v Moskvi bivajočih rojakov.
* (Žrtev napada na železniški vlak.) Kakor se poroča iz Drinopolja, je grški bankir Papa, ki je bil obstreljen pri napadu železniškega vlaka v ČerkeHkioiu, umrl vsled ponesrečeue operacije.
* (Nov letalni stroj.) D. Amerike se poroča, da je iznajdnik Maksim, čegar novi top je vzbudil toliko zanimanja v vojaških krogih, izumil nov letalni stroj, ki ga je že poslal na Angleško, da ga preiščejo veščaki. I/.umitelj meni, da bode s tem strojem mogočo preleteti sto angleških milj v jedni ari. Po njegovem mnenji bode ta letalni stroj prouzročil veliko in popolno spremembo vojevanja.
* (Vročina v Ameriki.) V Novem Jorku kakor tudi oh atlantiški obali je že nekaj dnij nenavadna vročina. Termometer kazal je dne 17. t. m. 100° po Fahrenheitu, kar bi po Reaumurji bilo 44°. Več oBob umrlo je že vsled solnčarice. Bili so pač zadnje dni hudi viharji, a vročina je vedno jednaka. Pri n;iH pa je baš nasprotno in se pač ne moremo pritoževati zaradi vročine
* ( K r u t naključek.) Mlad brzojaven uradnik v Debreczinu zaročil se je z neko gospodično, ki je bila v istem uradu telegrafiatica Ko so žrebali za uradne ure, naključilo se je, da je mladi soprog imel službo od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer, njegova soproga pa od 6. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Mlada zakonska dvojica preživeti je morala prvi del medenih tednov ločena v uradu. Srečala sta se k večjemu na stopnicah urada in se — objela. Kouečno pa sta prosila za drugačno razdelitev uradnih ur, kar jima je vodstvo tudi dovolilo. Zdaj imata ob jednem službo in istotako prosto in lahko uživata zakonsko srečo.
Današnji številki priloženo je naznanilo kro-jaško-obrtnega učilisča v Ljubljani.
Ljudsko oredstvo. Moli-ovo „ Francosko žganje14 daje ravno tako nspeino kakor ceno' sredstvo pri protinskih in revmatičnih boleznih, ranah in ulesih. — Cena steklenici 90 kr. — Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tachlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (4—8)
s Aoatainova ustna voda in zobni prašek s
ohrani usta, kropča  čeljustno meso  ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.: jedna škatlja zobnega  praška 20 kr.;  VA steklenic 4 gld.; 12 fikatelj »amo I gld. (81—78)
Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska.
„LJUBLJANSKI ZVOH"
•tojl
za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
fffvffvvffvvvvvfvfvffvfiiiiiiiii i iu
Javna zahvala.
Silni požar, ki je upepelil v noči od petka na soboto moje gospodarsko poslopje, dokazal je požrtvovalno pogumnost Gorenjcev, ki so privreli od vseh stranij mi na pomoč. Da se je pa ogenj omejil le na gospodarsko poslopje moje, dasi sta se že unemali tik stoječi hiši, vsled Česar je prišla cela vas v nepopisno nevarnost, to je pa zasluga vrle Blejske požarne brambe, ki je prišla s čudovito hitrostjo na lice ognja. K omejitvi požara je pa pomagala tudi Begunjska požarna hramba, katero ui strašila dolga pot do požara. Bodi iskrena zahvala imenovanim požarnim hrambam, zlasti njih načelnikom ter vsim, ki so prišli mi ua pomoč!
Na Bledu, dne 21. junija 1891.
(53i) Josip Verderber.
Loterij u e srećke 20. junija. Na Dunaji:     49,     89,     12,       1, 52. V Gradci:       39,     51,     29,      3, 52.
Tujci:
22. junija.
Pri Mwll*i : Neuhold, Brnckner, Popper, Hrana, Ilofbauer, Spitz z Dunaja. — Knific, Maver iz Vipave. — Schleimer it Kočevja. — Hager iz Gradca. — Kresao iz Olomuca. — Starke!, Korolic ii Trsta.
Pri Nlnou: Zeller, Steindl, Jakowitsch, Beck s Dunaja. — Aparnik, Maver iz Trsta. — Gasser iz Gorice. — Kakove iz Kranj«. — Skofic, Globočnik is Velikih LaAč.
Pri Jasnem kolodvora t Ilabberger iz Borovnice. — Skerle iz Gradca.
Pri bavarskem dvora: Štrukelj iz Trbiža. — Dr. Haas, Huchič z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-lt lina v nun.
1 «• '—^ 1	7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer	73fi'l mm. 7348 mm. 735-7 mm.	13'4° C 200° C 14-8« C	hI. svz. si. jzh. si. jzh.	obl, obl. d.jas.	0 80m. j dežja, i
Srednja temperatura 16"ln, za 2-7° pod norinaloin.
ID-uinsJslea, Toorza
dne" 23. junija t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — dauea
Papirna renta.....gld.  92 45 _ gld.   92 50
Srebrna renta.....„     92 40 _ 92 45
Zlata renta.......110-95 — 11095
&•/, marčna routa..... 10245 —   JJ 10250
Akcije narodne banko   .   .     „ 1016 — —   _ 1016-—
Kreditne akcije...... 298 25 —   „ 29850
London.......„   117-25 —   . 11715
Srebro......... — •— —   _    —•_
Napol......... „      9 29 —   ,      9 28
C. kr. cekini....... HM —   , 5-56
Nemi ko marke .....     „     57 55 —   . 57-527»
4°/. državne srečke it I. 1854      250 gld. 134 Ki,t _ kr
Držav no srečke iz I. 1864 100   . 179   „   20 ,
»gerska zlata rotita 4°/........ 105   „   25 „
gorska papirna renta &•/„...... 101   .   80 ,
Dunava reg. srečke 50/o  ...    100 gld. 120   „   50 „
Zeinl j. obč. avstr. 4'/,°/, zlati sasL listi .   . 115   „   — ,
Kreditne srećke......100 gld. 186   ,   75 ,
Eudolfove srečke..... 10   „      20   „   — „
Akcije anglo-avstr. banke   .   .     1J0   „ 159   ,   80 ,
Tramway-druAt. vetj. 170 gld. a. v.   .   .   . 232   „   50 „
Prodajalka
za branjarijo na deželi se išče pod dobrimi pogoji. — Ponudbe vsprejema upruvniStvo »Slov. Naroda" pod M. CpK (529—1)
Cr08tilnica
s keglji&čom in m hlevom
v Zalogu, št. 86 (preje pri Vodniku)
iiik se s 1. Julijem pođ melo ugodnimi pogoji v utajeni. (528—1) Natančneje Izve se pri g. K. Nlrnlkn na Žabjaku.
Vozovnične zvezke
(Faahrsehelnliefle) po jako znižani ceni, za vse evropske fcelemlee iu od 300 kilom, naprej za vsako da-ljavo, priporoča ter daje prospekte in vsakerSna pojasnila o potovanji radovoljno in brezplačno (483—7)
Jos. Pavlin v Ljubljani, pisarna za potovanje,
Zvezki prog, katere se bolj navadno rabijo, so v zalogi.
Za neke Dunajske tvrdke pisarnico išče se
proti skromni začetni plači
mlad mož
iz dobre obitelji, kateri je vešč nemškemu, slovenskemu in srbBko-hrvatskemu jeziku v besedi in v pisavi. Ponudbe a podrobnim popisom dosedanjega poslovanja in zahtevami pošiljajo naj se pod Šifro V. Z. Z. K. upravnifitvu .Slov. Naroda". (525—2)
Narodni Tiskarni" v Ljubljani
izšla je knjiga:
Kazne pripovedke.
ITaSgrozo-vitojia MPUađ—> peklenska. Spisal Catulle Mend6s; prevel Vinko. —TJlomcl. Spisal Sevnican. — Sll-vestrov otro&lželc. Kalifom-aka povest. Spisal Bret Harte; poslovenil Vinko. — TLTni-čeao življenje. Češki spisal Stroupeznicky; preložil Vinko. — Cena 40 kr., po poŠti 45 k>\
KJLB&& TI&I*
Ljubljana, Špitalske nlice 10.
Poslovne knjige, kopirne knjige, knjige beležnice. Izboren vez, najbolji! papir, čedno In ukusno z natančnimi llnijatu-rami, ceneno. Biblorhaptes (priprava za eešivanje pisem). Zaplsne In skrilne knjige, beležnice, folijo knjige, ozke priročne knjige, glavne knjige, knjige v cetrtlnki, knjige kazalnice. (456—4)
Štajerska
deželna
Tompoljteslia
in
r ijska slati posebno močnih steklenicah.
Napolnjeno v novic zgrajenem natakalnem preduhu, kamor se slatina
naravnost izliva.
Dobiva se i Pri slatlilarstvu v Rogatcu in na Slatini in pri glavnih založnikih v Ljubljani:  Mihaela K.»»tuerju in Noric« Waguer|* vdovi, kakor
tudi v vseh prodaj alnicah mineralnih vod, v špecerijskih prodajaluicah ln dro guurijah, ki bo na dobrota glasu. (387—7)
ZO) v
Dobiva se v lekar nah.
CJotovo in hitro upli vajoco  sredatvo proti kurjim oieioiu, , auljeiu na pod- ,^^s^. platih, petah iu ^/£58»^ «3^" drugim trdim • praskom     Sis."^ S kože.      /SfaJEf "a °g
£uvn' razpošiljalnici:
L. Schwenk-a lekarna
Veliko priznalnih pisem  jo na
(524)
[eldllng-DunaJ.
Pristen samo, če imata navod in obli* varstveno znamko in podpis, ki jo tu zraven \ torej naj  bo oazi in zavrne vse manj vredne ponarelbe.
Pristnega imajo vljub-I J. Svoboda, U. pl.
Trukoezv, O. Piccoli, L..
Greeel;v Radolfovetn
S. pl. Sladovi«, F.IIaika;
v Kamnika J. Moinik ;
v Celovol A. Egger, VV.
Thurmwald, J. Birnba-
oher; v Breaak A. Aich-inger; v Trs" K«>-roftkom) C. Mennor; v Hel|aku P. Scholz, Dr. E. Kumpf; v Gorici G. B. Pontoni: v WolfW-bergn A. Iluth ; v Krt* m JI K. Savni k; v Radgoni C. £ Andrien; v Idriji Josip VVarto; v R«dovl|!cl A. Boblok; ? Olji .J. KupferBchmid.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk .Narodno Trnkarae