OSTUL Slavljencn! Bl. Dv. »Slovensla Gospodar"! Ti petdesef let star, torej Ž8 Abrahama videl! Pri človeškcm živl^enju j« doba dočakanih 50 let lepa starost in vsak sm« Bogu hvaležen biti za isto; za list pomeoi enaka preteklost S« Tečjo častitljivost, kajti primerom/a večja, Lakor j« SloveSVn umrljivost, ]e umrlivost listov že v prvih povojih. Ivor je lepa oavada, "da s« slavljenou ob svefianostni priliki klanjajo somišlieniki, prinagajoč mu čestitke in dobre želje, se tej hvalevredoi naradi nočemo izneveriti štajerski listi, ki smo s fToboj istih načel, temvefi danes prihajamo pred Te s č«stitkajni in voščili. ^Straža." Stara sem riovet let, v primeri s Tvojimi leti š.> otrok. Preden sem zasjledala lufi sveta, je bila uevarnost. da bi Ti kot todnik preriehal in zaftel po 2krai izhajati na teden. Tvoji, čitatelji so bili že toliko politično zreli, da jim kot tednik nisi zadostoval, zlasti ker se je radi splošne, direktne in enake volilne pravice in ponovnih volitev politidio življenje zelo razširilo. Namesto da bi se Ti preustrojal, morebiU v škodo svoji stari vcliavi, poklicaK so v živIjenje meno. Naslonila sem se na Tebe kot denarno močnejšega, a mislim, da Ti nisem več v nadlego, ker že diham neodvisno. Rada pa Ti iz bvaležnosti in spoštovanja sežem pod pazduho, kadar radi preobilnega gradiva v listnici uredništva zdihuješ. Da31 zahajam v hiše imovitejših, vendar nisem vredna' se staviti vzpored s Teboj; kajti pot si mi Ti pripravil, učil si štajerske Slovence brafi, slovensko čutiti in misliti. Nezlomljlva je Tvoja sila, v kmetskih domovih si se globoko vkoreninil. Citajo te vojaki-domorodci na različnih frontah, Ti jtm ustvarjaš zvezo z ljubljeno ožjo domovino. Imel si tudi Ti, Tvoji uredniki in somišljeniki, hude boje tekom let. Venec zmage nosiS Ti. Za boje si se rodil, v bojih si zrastel, v svetovni vojski obhajaš zlati jubilej. Skrbi i sedaj nisi prost. Želim Tebi in sebi, da bi mogla fitajerskim Slovencem z velikimi Crkarni oznaniti mir, njih rojakom na bojišfiu pa povratek; potem pa se, kaj ne, zopet z nov^mi Silami pasvetiva blaginji mdlega slovenskega liudstva. ^afi Dom." Ljubi ,,Slovenski Gospodar"! Tebi je morebiti /iiano, da. nisem, mrtev, ampak samo spim. Kakor i kralj Matjaž v gori, pofiivam, doklerine napoči, dan, da stopim s švojo armado, organizirano slovensko tnladino na plan, in mlndinsko gibanje na Slovenskem Staierju bo zopet v teku. Ti §e veš, Ijubi moj pokrovitelj, koliko veselja sva doživela nad mladimi narocniki, dopisniki, agitntorji. govorniki, organizatorii. Najini letniki tega stoletja so tega prifta. PriporoCaj moiim starim prijateljem, naj mojo številke lirpnijo za boljše ftase. Tvo.ja 501fitnica rae zelo mika. da vstanem ter osebno s svojo armado pred Tebol defiliram, ali Ti veš, da sem kot zvest domoljub ekoraj vso moško mladino dal na razpolago za obrambo velike očetnjave, kjer mi dela veliko 6ast, a mladenke pa so z delom doma tako obložene, da njih mobilizacijo Se sedaj opustim, Pa saj ee tako sleherni Slovenec, ki je vzrastel iz mladinskega gibiinja, veseli Tvojega sijajnega jubileja. Tebi se imamo zahvaliti, da ni bilo že prepozno, ko smo z organizacijo začeli. »Gla&nlk naisveteišlh Src." Star sem 15 let, mladič proti T«bi. Preproeta je moja obleka in resna moja vsebina, ker bavim se z vefinimi resnioami. Dobiti me je poceni, ker ne ifiCem zemeljskega dobicka, ampak vse kaj višjega^ — ljubezni do Najsvetejših Src. Krščanska načela, n» katera si Ti vedno prisegal, skušam jaz prenesti v življenje po cerkvenib organizacijah, bratovščinaK. Za Tvoio možatost, s katero si se vedno priznal h kršCanskemu naziranju, naj Ti bo vezilo ob Tvoji petrlesetletnici blagoslov Najsvetejši1! Src Jezusa to Marije za to novo in vsa nadaljna leta, de.setletja in stoletja. ^Gospodarske novlce." Mislile smo, da smo od Tebe neločljive. A za'caj si nas izloMl sedaj med vojsko? Kaj ne. Tvoie gospodarsko vprašanje Te je pri^ililo, dn zofiasno 0pustiš priloge, ker vo;skn siii, dn se omeiimo le na najpotrebne.iše. Da se rnzlnčujemo od Tvojih drugovrstnih novic in služimo strokovnemu poduku, sme dobile Ime ,,Gospodarske Novice." Bile amo prlljubIjene,- kakor si priljubljen Ti. Potrebne bi bile zdai 6e prar posebno, a kakor mora v vojskinem 6asu edon, cetudl ženska, delati za dva, tri, tako delaš Ti sfldaj za nas vse. Torej Še vedno izvršujeŠ, kar so !Ti y naslovu pred 50 leti rojenice prisodile, biti: •lovenski gospodar, kažipot za gospoidarje in gospodJnje. Cestitamo Ti k temu, da nisi nikdar zanemaril tistega temelja, v katerem naS narod korenini na Slovenskem Stajerskem, in to je gospodarsM temelj. Da je naše ljudstvo gospodarsko utrjeno in v zadnjih Časih tako napredovalo, je tudi Tvoja velika zaRluga. Ko napo6i zaželjeni dan miro, bova zopet sIrupno gospodarsko ufiila in bodrila naš narod. Vsi častitaino. Sedaj pa stopimo vsi, ki Te imamo radi in smo s Teboj bolj ali manj zvezani, skupaj v vrsto ter Ti želimo na Tvojem nadaljnem potu božjega blagosloya in narodove ljubezni, Vodi napre] naše slovensko IjndstTO v lepšo bodoonost! Navdušenim kaži cil]e, mlačnim vlivaj poguma, zaspane vzbujaj! Sovražnike odbijaj, prijatelje ščitil S sre6nimi vriskaj, žalostne tolaži! Ce se Ti dobro godi, se ne prevzami, oe iTe preganjajo, vstrajaj! Bodi kakor dosedaj vedno pošten, pogumen in odločen! In iiikdar ne boš omahoval pod težo svojih let, kajti. Ijudstvo bo Te ljubiJo in Bog bo s Teboj! A tudi v bodoče se hrabro bojuj za narorl teptani in njega nbstoj, z besedo in z deli krepko pospeSuj blaginjo njegovo in sploSni razvoj; za naroda slavo, korist in prosveto delujmo vsi skupaj z ljubeznijo vneto! Vojni spomini. (Napisa! JannS Golec) (.Daljo.J Z Bogom gvud kra^ke, lajske si*eče! Ono noft iii drugo predpoldne smo pošteno stopili. Enkrat popoldne smo se ustavili v vefijetn kraiu: Kurovloe. V tem selu je prijezdila mimo nas eskadrona ulancev> Nekateri jezdeci so postali in nam kazali do krvi opraskajie konje, 6eš, s kozaki smo se že ravsnili na sulico Ln sabljo. Kako smo vam mi te konjske kramp« tedaj pomilovalno gleciali, božali in jim ponujali sladkorja. Bili so pač po našem mnenju ranjeni ali vsaj opraskani prvi — junaJd . . . Nastanili smo se v grško-katoliiKem župnišču. Gospod pleban je bil suholav, starikav dedec, grdega pagleda in neprijaznega v«d6nja. Otrok Je imel kričavo in vražje razposajenih, velildh in srajčnikov za par podor. Pri pogledu na ta otročji dirinda] po župnišču sem se hvaležno pokrižal. Zahvaljen Bog, da niso duhovniki pri nas oženjeni!" Gospod pleban nam ni ponuflil ni8, Se vode ne, ampak samo grdo in mrko nas je motril. Uroki bi se rai bili oprijeli, da sem dedca še dolgo gledal. A prav vesel sem bil, da me je poslal oberst n«kaj kilometrov na^pref, poljske poti preiskovat. Vrnil sem se v župnišče pozno v boC. Zbiri&t sem plebana s prošnjo, naj bi mi odprl prenoWfi6a; dasi je znal, da sem jaz duhovnik in čeprav sem Bfr bil v službi, me je pognal kot vsiljlvega psa ia mt zaloputnil vrata pred nosom. Tremrtno mi je v srcu togotno zavrelo, a pwmagal sem se. Krenil sem v hlev h konjem in tamka" na slami spa.val bolj sladko, kot i>od negostoliubnim plebanovim krovom. Usotla ga ]e oplazila poB» neje s šibo ^inega požiga za ftrnookost ia neprija«nost. Sam mi je nekaj tednov pozneje tožil v Ijvovo, da so mu kozaki skurili hram in hlev; ostala ma Jfr Ie razposajena otrofijad. Nekaj kilometrov za Kurovicami zafienjft s« mpregledna ravan in ua karti je bilo zapisano: Samc ob suši in \Točini orekorafiljiva. Ko smo mi avgustft leta 1914 stopili na to plan, Wla so tla vsled vroein* suha in razpokana. Kako so se n&ši kmeftki fan^ft čudili temu nepreglednemu žitnemu morju, ki |e v lahnem pišu valovilo tako ftarobno zlatobarvne. Bodna zemlja je Srnft, kot po nagih vTtovih in ne raW nubenega gnoja. Vsakdo bi si pač mislil: V tako rodovitno ra» vnih krajih so paž kaj bogati Ijiidje. Kaj še! Rusinski kmet je reva in iz teb bogatih krajev je na]ve$ izseljencev v Ameriko. Vzrok bede ruslnskega seljaka so gradovi z ogromnimi veleposestvi in židje. V vsaki vasi najdete grad, vsaj pred vojno je bilo tako, last kakega poljskega žl^ahtnika. Pa ne obdelu]e sam razsežnega veleposestva, ampak ga daje v najem grabežljivem čifufu. Ta ga porazdeli med kmeto in skuša izžeti iz krvavlh seljaških žuljev v nebo vp:očo najemnino. Kmet dela in trpi, pa ne za evolt žep, ampak za grajski in židovski, Lahko umljivo, da je msinski ratar precej len in se izseljuje. Kar so bili kmefiki punti nekdaj za gradove in veleposeslva v naSi domovini, taka šiba božja je ta vojna za gallška gradišfia in za veleposest. Galic;.jo sem celo premeril z lastnimi nogami pred in po bitkah ter videl, kako je stoletnim gradovom z gospodarskimi poslopji vred kikirikal rdeči petelin . . . Po teh ogromnih žitnicah smo korakali iz Kurovre ves dan in dospeli v selo Przegnojow. Tukaj so nam ljudje že pravili, da so videli kozake z dolgimi aulicami. Zapovedana je bila turli nrsm največja previdnost v noči, ker sovražnik ni več daleC. To slamnostreho selo, ležeče v popolni ravnini, je ka.j pusto in dolgoCasno. Mravliinci mržnje in pritajenega strahn so mi gomozeli po hrbtu, ko som se pomikal med bajtaml. Straže so bile razpostavljene ol> vseh izhodih in dobodih. S stotnikom Franclom s\n si polskala v prvuočišče navadno kolarnieo- pri neki kmefiki baiti, bolj koncem vasi. Dolgo sem premetnval vozove, pljuge in brane, predno sem napravil to]iko prostora. da sva polegla lnhko nii dva v štric v slamo. To je bila noč prod prvo bitko, tega sva se n ba dobro zavedala. Niao bila to prijetna čnstva, s-i se nobenemu niti sanjalo ni, kak lintver da je — pv va bitka . . . Znala sva tudi, da bi kntoremu lahko ta prva praska upihniki luC življenja., Francl mi do dobra. razložil, kako se je treba v boju plaziti \»\ trobuhn in kriti glavo zi kupoem zemlje. Po podedovani slovenski navadi svfi na slami nekaj ?5asa tnrnala in moledovnla. Predno sva zaspala, si ie Francl pripravil s;minkres, meni pa potisnii bridko t«flb1jo. (Dalje prik)