.LJUDSKA P B A V 1 C A« USTANOVLJENA 4. OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT U-DNEVNIK IN TEDNIK OD OSVOBODITVE DO L JUL 1931 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD l. JUNIJA 1993 IZBAJA KOT -BORBA- ZA SLOVENIJO Leto X V111. Štev. 172 DIREKTOR -BORBE-VELJKO V L A B O V I C GLAVNI in odgovorni UREDNIK DU9AN BLAGOJEVIC ureja UREDNIŠKI ODBOR • List izhaja vsak dan razen oetka — Cena to dinarjev SEDMI JULIJ GLASILO ZVEZE U N ISTO V JUGOSLAVIJE II. IZDAJA ^ Na današnji datum pred 12 leti ieJe v crkvi, vasici z nekaj tsami okrog križišča vaških poti, h ZJe?-e^ prv* uporniški strel svo-odoljubne Srbije, ki ga je dal ltilca Jovanovič-Spanec. an r Strel ^ naiavil začetek vse-B tistega, kar so mnogi na sve-smatrali za končano: narodi Boslavije so pod vodstvom KP Boslavije in tovariša Tita šele jatce b°^ zoper fašistične osva- Posamezni partizanski ognji v doslaviji so se hitro zlili v sku-Pen plamen, ki je zajel 7. julija e kraje v Srbiji, 13. julija Črno to,, 22. julija Slovenijo, 27. ju-Hrvatsko ter Bosno in Her-9ovino, li. oktobra pa Make-°ntl°- Narodi Jugoslavije so se spali pozivu Centralnega ko-t Le.3a NP Jugoslavije in začeli w boj za svojo svobodo in neodvisnost. t JSedmi julij je pomenil zače-' najburnejšega in najslavnej-ska razia v zgodovini srb-rA9a vseh jugoslovanskih na-_aov. Bil je ne samo začetek oboro. 'zene vstaje, marveč tudi za- x c marveč ok ljudske revolucije. £Gorička vještica« in ostala Zagorkina dela sodijo med klerikalne in malomeščanske zmazke. To »vještico* pa, kakor vemo, ob rikalizirani komunisti iz »Slo- ti- motorje po 2000 ks in njihova to- , naža bo znašala do 1200 ton, vo- j javljajo v 140.000 izvodih teden-zile pa bodo 18 vozlov na uro. I sko komercializirani, če že ne kle bodne Dalmacije«. Je pa na soče in tisoče pustolovskih >zna ' stveno-fantastičniht, stripoosM pa celo ižoltiht romanov, vzbujajo rodoljub je, hrabrost i vrsto vrlin, katerih propagiranj na posreden način zabava vzgaja dečke, gospodinje in or ' ge. Takšne vrste knjžeonost lan prispeva o moralnem smislu vzgoji mladih ljudi morda bob kakor pouk etike, kakor so s razumeli nekateri profesorju * so predavali »komunistični ver uk, samo brez bogat._ . Sicer pa je položaj tak. ® bodo otroci brali, kar jih zaniM in kar ustreza njihovim nagono in želji po fantastičnem, po m_ či in uspehih, najsi že bodo z ' ložbe izdajale taka dela ah n -V ulici, kjer stanujem, se je ne pegasti deček domislil, da bi P' sojal \Otok zakladovt, >Bednike ' iHajduket in >Maske z belo zobmit po deset dinarjev na 11 branja. Mar je k temu še treo pripomniti, da je na »knjižni cr borzit bila pred petimi l«iiv.c” predvojna razcefrana sknjizica enakovredna 6 do 10 knjigam z“' ložbe jNodo pokolenjet iz ^af0,’ ko se je ta založba še ukvarja z izdajanjem tiste neprebavljiv otroške književnosti stalinističn -ga porekla. . Kaj potem? Vse nas navaja n misel, da je treba vsaj del ti«*?*’ kar so spravili pod zmečkan klobuk literarnega kiča, še naP.! izdajati. In logično je, da so knj' ževni sveti založb, ne pa komercialisti, poklicani, da določijo. kaj bi bilo treba objaviti in česa jj • Ni namreč literarni kič vse. ka je umetniško manj ali nič vredn > prepričan pa sem, da komerciali' stično merilo, ki se je ponižal na raven špekulacije, ne bi smel zapeljati tovarišev grafičarjev »levičarstvo«. Tem manj. ker s mi zdi, da smo mi ta prob}elI! nametno rešili brez drastična ukrepov iz arzenala »otroških n0’ leznU. Oskar Davišo ZDRAVSTVENE USTANOVE nai bi 1. oktobra prešle na samoupravljan e Tajništvo za zdravstvo Zveznega izvršnega sveta je izdelalo osnutek uredbe o upravljanju zdravstvenih ustanov Beograd, 6. julija. Tajništvo za ljudsko zdravje Je predlagalo Zveznemu Izvršnemu svetu, naj izda uredbo, s katero bi prešle ustanove zdravstvene službe v družbeno upravljanje, ki bi ga uveljavljali preko upravnih odborov, sestavljenih iz predstavnikov delovnih kolektivov, Zavodov za socialno zavarovanje ln državljanov, ki bi Jih določil ljudski odbor. Osnutek določa, da bi ta način upravljanja obsegal bolnišnice, zdravstvene postaje, lekarne, zavode za transfuzijo krvi, higienske zavode, centre za rehabilitacijo Invalidov postaje za prvo pomoč, naravna zdravilišča, dispanzerje, porodnišnice, higienske postaje, če niso v pristojnosti zdravstvenih domov. Klinike in klinične bolnišnice bodo lahko upravljali upravni odbori, če bo to sklenil republiški svet za ljudsko zdravje in socialno politiko v sporazumu z republiškim svetom za prosveto ln kulturo. Pripomniti moramo, da osnutek | Ce upravnik zdravstvene ustafl°ve uredbe točno določa, da upravni od- meni, da sklep upravnega odbora 113 bor ne more nadzorovati strokovnega sprotuje pravnim predpisom ali °d' dela uslužbencev zdravstvene ustanove. V osnutku uredbe je natančno obdelano vprašanje pristojnosti upravnega odbora ln upravnikov. Upravni odbor bo med drugim potrjeval na predlog strokovnega odbora proračun dohodkov in izdatkov svoje ustanove. Določal bo cene storitev ter sklepal o kreditih, o višini finančnih sredstev, s katerimi lahko razpolaga upravnik, o uporabi skladov, o investicijah, kakor tudi o uporabi vseh gmotnih sredstev, ki so izročena ustanovi v upravo in uporabo. Zdravstveno ustanovo bo neposredno vodil upravnik, ki ga bo imenoval ljudski odbor in ki bo hkrati član upravnega odbora Odgovoren bo za izpolnjevanje zakonitih in drugih pravnih predpisov, nalog organov, ki bodo nadzorovali delo ustanove, ln sklepov upravnega odbora. redbam nadzornega organa, bo e' stival, na katerem bodo sode.1*" vale tudi folklorne skupine iz Bele krajine, pevski SKUD »Duša11 Jereb« iz Novega mesta, godb*, fizkulturniki itd. Spomini tovariša Tita na bivanje v Srbiji med vstajo leta 1941 Pogovor tovariša Tita z urednikom Radia Beograd Radivojem Markovičem ob 7. juliju Spominjam se, da smo bili jaz, Rankovič, Lola Ribar in Ivan Mi- , *Tist.ih se spominjam še ,j **vo- Med okupiran jem Jugoslavije sem se mudil s tovariši v Magrebu, kjer smo opazovali Prihod Nemcev, ustaško hajko na rodoljube in drugo. Vse smo rideli, seveda tudi zelo nagli po-raz jugoslovanske vojske. Toda Prav zaradi tega, ker nam je po Prihodu Nemcev in ustašev v Zagreb postalo nemogoče, da bi v boju proti okupatorju, smo se preselili v Beograd, čeprav je bil strahovito prizadejan in porušen. Tam smo imeli takrat več možnosti, ker je bil Beograd začasno oslabljen — pravim začasno zato, ker ni bilo v njem oblasti. Jugoslovanska vlada je bila zbežala, okupator pa še ni imel organizirane domače kvizlinške oblasti, o ,____________ da bi lahko opravljala službo mestu ostali in od ondod vodili žandarja proti tistim, ki so se nadaljnje akcije naše Partije v borili proti okupatorju. Preselitev CK iz Zagreba v Beograd Proti koncu maja smo se pre-1 so se Nemci pritoževali Moskvi ■elili v Beograd. Del tovarišev, I zaradi nepokorščine Jugoslova-itade Končar in drugi, so ostali nov. Citirali so odstavek iz na-T fagrebu, mi pa smo se takoj j šega razglasa... ne vem, ali iz tih priprav. Jaz sem se po- tega ali iz kakega drugega. Mo- T Vezal, pravzaprav smo se po-Jezali takrat z dr. Ivanom Ribarjem in še nekaterimi ljudmi iz ako imenovanega opozicijskega j °ka (samostojni demokrati itd.), °a bi se prepričali, kako gledajo Co.I Proti okupatorju. Strinjali so se z našim gledanjem na ves po-0zaJ- Za nas je bilo iz formalnih razlogov zelo važno, da ne nastopali sami kot komunisti, marveč da bi takoj v začetku zbrali tudi čimveč nekomunistov, o se pravi naprednih demokratičnih elementov, ker smo se za-edali, da bo boj začel pravza-pfav najboljši del, komunisti, ki v° 1 . ,na *° pripravljeni. Toda daljni perspektivi smo upošte-ali tudi to, da bremena borbe ne morejo prevzeti sami komu-Isti, marveč da ga moramo prepasti na čim širše ljudske mno-jIc.e; Tedaj smo v Beogradu razdelili razglas.. .« Cesar ni storila nobena partija na svetu Urednik Radia Beograda je spomnil tovariša predsednika na razglas Sr- 7 dne 6. aprila, ki je bil objavljen ob fašističnem napadu na Jugoslavijo in s katerim je bilo ljudstvo podano na odpor. . >Da, drži. Mi smo ta razglas •zdali ne glede na to, da nobena komunistična partija na svetu ni bila prekoračila tiste svoje obilnosti do Sovjetske zveze, ki tgkrat še imela pogodbo z i'emci o nenapadanju in prija-mljstvu. Objava tega razglasa Ja Pravzaprav v določenem smi-*.f. pomenila nastopiti proti li-mji, ki jo je imela Kominterna °d vodstvom Sovjetske zveze, oda mi smo se takoj, v za-aetku, že leta 1938 med okupa-i.to Avstrije, takrat prvi posta-,ih na stališče glede borbe proti asozmu. prvi smo opozorili na adaljnjo ekspanzijo fašističnih > na nadaljnjo agresijo, in prvi ■mo v Kominterni zahtevali, naj u vse sile skoncentrirajo tudi a bodoče hoje, ki bodo nedvom-0 Prišli. Da ni nobena partija . hvropi in tudi ne na svetu akrat, kakor smo mi to storili, V|gnila svojega glasu, je bilo ,pPa pripisati togi podrejeno-jj vseh teh partij, Moskvi in mninterni. Partije niso ničesar d°kler ni od ondod pri-a direktiva. Sovjetski voditelji fa so se spet bali storiti kaj. , ar bi lahko razdražilo Nemce, ®r so še zmeraj verjeli, da je ^ Mogoče, da bi jih po vsem. Lar so se z njimi dogovorili. vPmci napadli. To zelo dobro Prr), ker sem se sam nekaj dni ie spominiam se datuma. ^ stal v Beogradu z nekim so-■le‘skim svetovalcem, to se pra-z vojnim atašejem, ki sem ku rekel, da čete. ki so se ta-^at umikale iz Srbi je proti ma-zarski meii, gredo proti Sovjet-1 zvezi. Rekel je, da to težko ^rlame. V Sovjetski zvezi še jel j' Prorl napadom niso ver-M , a i'11 bodo Nemci napadlil str'r - so mislili, da je to samo ateška poteza za zavarovanje. r] ,Razglas, ki smo ga takrat iz-p ''.je bil v skladu z linijo naše _ Mije, da se brezpogojno upre-k(? 0 PPalerju, pa naj bo še ta-in Pln.van, da se ne damo pod-n 711'*'- da ne dovolimo, da bi . so deželo brez odpora pod-JPrmili.« Spomnil bi Vas. tovariS pred-®bnik, še na nekatere dogodke, na r«ern,m CK KP). ki je bil v Zagrebu konec aprila 1041 in na kn-erern je bilo govora o pripravah oboroženo vstajo in o njenem •OaČaui, ,m strmoglavljenje stare. , Prejšnjih letih in v aprilskih dneh r?mnromitirane oblasti in o uposta-. v> nov e Kako je Moskva spre-te sklepe, o katerih ste Vi po-s,a,i nor.»čilo? , tej, sklepih smo Moskvo tla|V(>st'li. Moskva je na to gle-kp a s. Precejšnjim nezaupanjem r ni verovala v našo moč, ker ni ,Yarjela. da ima naša Komu-kalr Partija med ljudstvom da * P°Sf,ben vpliv. Mislila je, Šk du Da^ razglas ne bo mnogo 0clll njihovim stikom, čeprav skva na to ni reagirala ...« Predsednik Tito je potem opi- Beograd, ki je bila zelo težavna. V Beogradu je večkrat menjal bivališče, dokler se nazadnje ni nastanil v vili inž. Milanoviča blizu železniške bolnišnice na De-dinju. Tovariš Tito je tu ostal do odhoda na osvobojeno ozemlje septembra 1941. Hoditi po Beogradu je bilo takrat zelo težko. Vendar pa so tovariš Tito in njegovi sodelavci našli način, da so se sestajali. Največkrat so se zbrali v vili Vladislava Ribnikarja, v kateri so sprejeli najvažneješ sklepe. Tu so sestavili tudi razglas z dne 22. junija, na dan nemškega napada na Sovjetsko zvezo. Tistega dne so proučili ves položaj in sklenili, da bodo začeli organizirati najprej diverzantske, potem pa tudi partizanske skupine, a ko bodo dobili orožje, bodo začeli ustanavljati partizanske od- sal spomine s poti iz Zagreba v I rede. SKLEP O ZAČETKU VSTAJE »Tovariš predsednik, naša javnost ne pozna Vaših spominov na zgodovinsko vstajo CK z dne 4. julija 1941, ko je bil sprejel sklep o začetku vstaje.« »Moji spomini pa na to niso več tako jasni. Vem, da smo tudi 4. julija o tem govorili in da smo obravnavali položaj. Vse priprave pa še niso bile končane. Kot rečeno, smo se še pogajali z bivšo Riharjevo opozicijsko skupino o skupnih akcijah. Mi, komunisti, se nismo nameravali lotiti nekakšne pustolovščine, ker bi utegnila v nekaj mesecih splahneti in bi ljudstvu prinesla samo škodo. Naša linija je bila takoj v začetku, upostav-ljati, pa naj bi šlo še tako počasi, toda čvrsto bazo za dolgotrajen odpor proti okupatorju. Moram reči, da se nismo slepili Rankoviča iz zapora, je predsednik Tito nadaljeval. »Sreča, da smo se takoj v začetku odločili za pošiljanje ljudi na teren, v nasprotju s prakso v Franciji in drugih deželah, kjer so menili, da je treba glavni boj biti iz mesta, ne pa s periferije. Naša linija so bili kmetje, podeželje. Tu je bil tisti element, ki lahko vzdrži dolgotrajno borbo na svojih ramenih. Takrat je bilo to pri nas dozorelo in na našo srečo smo pošiljali ljudi na teren. To nam je omogočilo tisto naglo naraščanje partizanskih odredov, in tja, kjer ni bilo politično dovolj izobraženih ljudi, smo zmeraj pošiljali tiste, ki so prišli iz mest, ideološko pripravljene in že prekaljene borce. Naša linija je bila, da bi v mestih sicer bili boji, da pa bi bil Za ?. julij, dan vstaje srbskega naroda, je predsednik republike Josip Broz-Tito na prošnjo Radia Beograda pripovedoval svoje spomine na bivanje v Srbiji med vstajo leta 1941. Radio Beograd je oddajal ta pogovor sinoči ob 20.30, ponovil pa ga bo danes ob istem času. Danes objavljamo odlomke tega pogovora. Predsednik Tito je na vprašanje urednika Radio Beograda Radivoja Markoviča med drugim rekel: lutinovič. Imeli smo legitimacije, ki nam jih je bil dal pop Milutinovič iz Ivanjice, Ribnikarjev prijatelj. Sam je pritisnil na te legitimacije pečat.« Posvet v Stolicah Predsednik Tito je šel na pot 16. septembra. Po hudih težavah I je le prišel do valjevskega par-tizanskega odreda. Po razgovoru z Dražo Mihajlovičem je bil posvet v Stolicah. O tem tov. Tito takole pripoveduje: » ... pozneje, ko smo poklicali vse tovariše in sklenili sklicati konferenco, oziroma vojaško in partijsko posvetovanje pri Krup-nu v Stolicah, smo odšli v Stolice, se nastanili v neki hiši in počakali na tovariše. Moram reči, bil sem prijetno presenečen, da so lahko prišli tudi tovariši iz Slovenije. Pomislite, takrat, ko je bil sleherni korak takorekoč življenjsko nevaren, ko je bilo gibanje strahovito težko, so prišli tovariši iz Slovenije, Hrvatske, Bosne, iz vseh krajev. Tega posvetovanja so se udeležili najbolj odgovorni ljudje v naši Partiji in ljudski vstaji. Vojaški in partijski posvet v Stolicah štejem med naša najbolj uradna posvetovanja. Na njem so bili sprejeti tudi sklepi velikega pomena. Sklenili smo ustanoviti vrhovni štab. Preje je bilo ta bolj tako, na tem posvetu pa smo sklenili ustanoviti glavni štab Hrvatske, Slovenije itd. Tu smo analizirali ves notranjepolitični položaj in kolikor smo bili poučeni, tudi mednarodnega. Prav tako smo mnogo razpravljali o kratki in o dolgi vojni. Ze takrat je menila večina udeležencev — to mnenje pa so sprejeli vsi navzoči — da bo vojna trajala delj časa. Nemci so naglo napredovali proti Moskvi, vse je kazalo, da bo vojna dolgotrajna. Sklepi, ki smo jih tam sprejeli, so delno že znani, tako da to pot ne bi govorili o njih...« Po nemški ofenzivi, ki je doživela polom pri Krupnji, se je vrhovni štab premestil v Užice. O tem pravi tovariš Tito: »Vrhovni štab je sklenil oditi v Užice, ki smo ga že osvobodili in odločil, da bodo Užice t-fV*' ^ L- * ^ * s*-*, : '"26‘š......... Tovariš Tito v gozdu nad Vrbni co 22. junija 1942 diktira povelje za veliki premik z utvarami, kakor mnogi v Jugo-1 ta boj po možnosti diverzantski, slaviji, ki so mislili, da bo na- j Ko pa smo videli, kako Nemci pad Nemcev na Rusijo doživel1 drakonsko obračunavajo z ljudmi, zlom že v enem mesecu, da jih i smo že mislili, naj bi imelo bodo Rusi namlatili; mi takšnih j to drugovrstni značaj, ker dotlej, iluzij nismo imeli. Pozneje, na 1 do našega odhoda, je bil boj v jesen, pa smo že videli, da bo, Beogradu silno neenak. Mladinci boj dolgotrajen. Tako smo se že so se po3vpeli do čudežev juna-- s __ j.i— štva, največkrat pa so tudi pod- legli. Nam je bilo žal, da so ljudje padali. Mislili smo, da je to dovolj kot protest, kot demonstracija proti okupatorju, da pa je treba v boju uporabljati mnogo učinkoviteljše metode, tako da bomo enakopravni. Če ima sovražnik mitraljez, jaz pa puško, je to pač neenakopravno. Zato smo glavno težišče že takrat usmerjali na ven. S temi diverzijami po mestih ne bi prišli daleč. Diverzije so bile za nas mnogo važnejše na železnicah, na važnih industrijskih objektih, ki jih je lahko okupator izkoriščal, vendar pa je junaški boj mladincev v Beogradu silno dvignil moralo na podeželju. Ljudstvo na podeželju je bilo tako rekoč o vsem obveščeno. Ubijanje rodoljubov v Beogradu ali izgon iz mesta so vzbudili odmev po vsej Srbiji. In val ogorčenja ljudi proti zverinstvom, ki jih je počenjal okupator, je naraščal.« prav jaz sem dobil avto, ki mi ga je poslal Koča Popovič. Zaplenil ga je Nemcem. Nekateri tovariši so potovali s kamionom, vsi pa smo se vozili čez Mačkov kamen in Ljubovijo. V Užicu smo seveda lahko našli primerne prostore, ker mesto še ni bilo hudo razrušeno. Nastanili smo se v poslopju Narodne banke. V banki je bilo okrog 60 milijonov dinarjev, od tega okrog 12 milijonov v srebru in 48 milijonov papirnatega denarja. Takrat je denar imel še veljavo, tako da smo z njim mogli plačati tisto, kar je bilo treba plačati za nadaljevanje vojne. V Užicu je bilo nekaj tovarn, pa usnja in tekstila, tako da smo ljudi vsaj za silo oblekli. Imeli smo tudi tovarno orožja. Nemci so jo sicer bombardirali, mi pa smo takoj dali prenesti stroje, ki niso bili razbiti (takih je bila večina) v banko, v podzemeljske zakladnice. Tam v začetku orientirali na dolgotrajen boj z okupatorjem.« »Do 16. septembra, ko ste »It na osvobojeno ozemlje, ste iz Beograda vodili priprave na vstajo. V Beogradu so Vas tudi obvestili o uporniški puški v Beli crkvi.« »Po 22. juliju, ko smo izdali razglas, in še po eni seji CK, smo poslali nekaj tovarišev na vse strani. Odšli so v šumadijo, v Vzhodno Srbijo itd. Spominjam se, da smo poslali Rodoljuba Čo-lakoviča, Gruloviča, Črnega in še nekaj tovarišev. Koča Popovič je odšel v Mačvo in Posavino organizirat partizanske odrede. Skratka, takoj smo poslali ljudi, da bi ob pomoči krajevnih organizacij in tovarišev na terenu začeli organizirati diverzantske skupine in partizanske odrede...« Potem ko ie poudaril važnost akcij beograjskih partizanov, zlasti osvoboditev tov. Aleksandra Iz Beograda na osvobojeno ozemlje Ko je govoril o dnevih pred odhodom iz Beograda na osvobojeno ozemlje, je predsednik Tito rekel: »V hiši za Nozdovcem smo sklenili, da pojdemo vsi na osvobojeno ozemlje. Dotlej smo vodili akcijo iz Beograda in poročila so redno prihajala od zunaj. Rankoviča smo bili že osvobodili. . Spet je delal v strogih ilegalnih okoliščinah, prek tovarišev, ki so bili v Beogradu. Dobivali so poročila in jih pošiljali meni, jaz pa sem v Nenadovičevi hiši prvikrat začel izdajati Biltene vrhovnega štaba. Imel sem vse zemljevide — specialke iz vse Srbije im proučeval sem, kam bomo usmerili našo glavno ofenzivo. Ko sem ogledoval konfiguracijo terena Srbije, sem videl, da je za nas najugodnejša smer zahodna Srbija, za orientacijo naših bojnih sil, za reorganizacijo naših partizanskih odredov in za vzpostavitev svobodnega ozemlja. V začetku nismo verjeli, da bomo tako hitro vzpostavili tako veliko svobodno ozemlje Jaz sem to smer našel pred- vsem zato, ker je to hribovit teren in gozdovi. Drugič pa, ker je tam borbeni element in ker je bilo znano, da so v tistih krajih ljudje, ki so se slehernemu okupatorju uprli. V Beogradu nas je nekaj izdalo nekaj biltenov vrhovnega štaba. Drugače pa sem bil v Nenadovičevi vili sam, brez slehernega aparata in brez vsega Toda ta listič, Bilten vrhovnega štaba, ki smo ga izdajali v zelo majhnem formatu, je neverjetno hitro postal priljubljen, ker so ljudje videli, aa ima naš boj v Jugoslaviji od začetka organiziran značaj in težnjo centralne dirigirane akcije organizma, ki že nastaja. Res da nihče ni vedel in nihče ni mislil, da imamo tudi general štabne oficirje in drugo. Mi pa smo organizacijo že od začetka postavljali tako, da se je lahko pozneje čedalje bolj razvijala. Sedaj smo sklenili oditi v tisti del okrog Valjeva, ki so ga bile partizanske sile osvobodile, ker so partizanski odredi potem, ko je počila prva puška v Beli crkvi, nitro naraščali. Nas je bilo več. politično in vojaško vodilno sre- smo instalirali celotno tovarno, - . w v • Ji .1 St - ! 11.1 Ca na Xa1 n n rti A i«4jSWbiroja je minilo ra,ri , ° *et- To je zelo kratko «aobje za VSe, kar se je v tem mnroiZS0 °’ 23 vse> har se je d zgoditi med tema dvema mn t °{na> ki imata skupno sa- Pošastn« tudi nad Prvim Plava mil,3 senca Rusije. Kdo bi leta i’ se 130 komaj dobra tri žela zmaS* revolucije naša de-rar!žPV.Jkateri so še vladali Ka-Dniro-i ev^i’ Pred vsem svetom in J v jasni luči svoje zrele p suverene socialistične zavesti, še Posameznih faz naše novej-zgodovine je ^bogo. Ena med svnto* edinstvena knir Vrste> Pa je g^evniško delo lr°slfl,,= Krleže. misli, da s svojim delom nekaj v polnem pomenu besede d e 1 u-izpričuje, kakor je pripovedova- j o č a priča svojega časa, mož, nje raznih zgodb ali opevanje raznih duševnih razpoloženj, delamo krivico, kar se žal zelo pogosto zgodi, če ga presojamo po enem samem odlomku njegovega ustvarjanja. V vseh oblikah svojega ustvarjanja, v svojih dramah in novelah, v stihih in polemikah, v člankih in romanih, v esejih in v svojem dnevniku, Krleža samo nadaljuje nepretrgano bogato in zmeraj novo oblikovanje življenjskih pobud, ki jih je s svojo izredno rahločutnostjo od življenja prejel in, kot umetnik, vrnil spet življenju. r°slava 2e kot kr,r~ "■ut takšno, K«r*ranje ° jr , . času, je SnZ6V0 del° iz' T0 p? dragoceno. , delo ni kroni- Drptf ,Vsem tistim Prehodpim, žur- kolit in ne~ £4° Površnim, razumemo pod 31 Pojmom. To v književno delo , °zjem pomenu ?^?de, literarno •> ali manj sa-°voljno zrcalo stvarnosti, to delo ■zjemno in dragoceno tudi kot Pričevanje, ker je tratno sinte- dvakr. tično, Po sintetično Svoji naravi in avoji metodi. sar t en v Casu, ko je na ce-0 skent in kraljevskem avstro-jk.skem prestolu sedel Franc si , in ko je v Srbiji vladal s s .raljice Natalije, je Krleža ko.Vohm književnim pričevanjem t t neposredni očividec zajel Vei- ■ie na®e novejše in najno-j2j"se, zgodovine, ki se začenja z In v01?1 prve svetovne vojne, fj njegova vojna proza, pačite? v evolucijskem pomenu ske t30!013’ defetistična v lenin-kn.!P pomenu te besede, kot jj P?evpi prikaz človeškega do-tgJiPnja vojne, že ta njegova Za t krvava, gosta vojna pro-jj’ ki se začenja leta 1917 s sam 0 rapsodijo, pomeni ne svet° V našem, marveč zares v ga tovnem merilu vsekakor ene-Vid na!P°membnejših, najdaljno-kn;P»el®ih in najpretresljivejših “hzevnih dokumentov. t)0rfred seboj imamo sintetično, dei= n° in ustvarjalno dejavnost, borinOSt Človeka, ki misli, se san! lri. ustvarja, dejavnost, ki je v Je ziyllenje. Zanimivo bi bilo sk0 T °ziru analizirati bibliograf-Žev kronologijo Krleževega knji-io n6ga *n Publicističnega dela, janj merjati s kronologijo doga-eden .Ustreznega časa. To bi bil Zali ,lzmed načinov, da bi pokaže ’ kako je to dolgoletno Krle-Up p Ustvarjanje živo, budno in ip P° reagiranje na stvarnost knii- ti organsko razvijanje akcr0Vaega °PUsa, torej sinteza V In misli, boja in pesmi »Le Casu, ko Kfjf.ende« in ®2a tudi je objavil svoje prve »Simfonije«, piše članke, kjer že na- V celoto Krleževega dela so vključeni nešteti motivi, in težko bi našli književnika, ki bi mu dar za opazovanje, izkušnje, spomin in bogastvo asociacije omogočali takšno bogastvo s širino in globino te celote zajetega bogastva motivov. Izhodišče Krleže ve misli je zmeraj stvarnost. In ko je z občutljivostjo umetnika in z odločnostjo borečega se misleca reagiral na obilje motivov, ki so kot magnet obrnili nase njegovo zmeraj budno, zmeraj dejavno pozornost ter mobilizirali žive sile njegovega borbenega in ustvarjalnega duha, je leta in leta na razne načine in v različnih oblikah neštetokrat preoblikoval snov z najrazličnejših področij življenja. Različne teme so pri Krleži tako ali drugače izpodbudile tisto (samo njemu dano) igro ustvarjalne fantazije ali tisto vi-zuelnost kritičnega prodiranja v sociološko in psihološko snov ali v bujnost njegovih neizčrpnih asociacij. In vsi ti elementi, preobraženi v tem svetu, ki je specifično Krležev, postanejo sestavni deli dialektične celote, ki se dan za dnem izpopolnjuje in obogateva in ki nam omogoča, da v njej spoznamo celotni lik književnika, ki je pojmu književnost vrnil dostojanstvo. Nam pa je to delo kot idealna prizma, ki iz nje spoznamo in doumemo svet, v katerem živimo, svet človeka in družbe v njenem obstanku, in ki v njem spoznamo sami sebe. Krleža je revolucionar in pesnik, človek, ki je že blizu 40 let biui °Citno govore o njihovi vse-l>rič *n težni*> ter vzporedno z stratn'm! pesmimi objavi vrsto 0pe. ,.’h komentarjev o vojnih 60 *aF’jab- Krleža je napisal nad froru uh- Člankov O položaju na Dosedanja akcija zbiranja ustanov, ®°dk *n 0 razvoju vojnih do- nih ln podpornih Članov Prešernove j, ^ družbe Je v glavnem naletela na ra- iz§la e L januarja 1919 je Že zumevanje pri velikem številu de-l4-dn Prva številka »Plamena« lovnih kolektivov ln upravnih od- Krlea°V,?ilamični zaokroženosti še- prelme zanj 240 din. manj 54 din, dela i-0do Priš'a njegova izbrana j ki ]lh obdrži poverjenik, dejansko ' nIi vsaj glavna zbrana dela 1 torej 218 din Da bi družba mogla ^dajanje Krleževih zbranih neovirano lzvrSevatl svojo osnovno - ' kulturno zelo važno, ker nalogo neomejenega Sirjenja napred-b° Prvikrat klasično pokazal , ne ljudske knjige, se obrača na vso globoki književni, 'kultur-1 lavnost z dvema prošnjama tj{ .god°v’inski ideološki in poli- NaSa skupnost je po vojni z vejati'' bornen Krleževega ustvar- llklm razumevanjem žrtvovala že Ia’ njegovega dela kot celote J ogromne vsote za kulturnoprosvetne Slehernemu književniku kii namene ln za Izobraževanje delovnih ljudi. Dejavnost Prešernove družbe je ena Izmed oblik posredovanja kulturnih dobrin zlasti tistim, ki še nimajo prebujene potrebe po dobri knjigi. Družba lahko izvršuje svoje naloge Izključno ob vsestranski pomoči ln razumevanju delovnih kolektivov In posameznikov. Zato vabimo vse delovne kolektive, zadruge ln posameznike, da podpro družbo z vplačilom ene ali več ustanovnln ali vsaj podpomlne ter s tem omogočijo družbi, da ne bo prisiljena omejevati svoje dejavnosti. Ena usta-novnlna znaša 25.000 din, podpomlna do 25.000 din. Čeprav Je skupno število članov razmeroma veliko, so vendarle kraji ln nekatera večja podjetja (zaradi manjše aktivnosti poverjenikov ali pa premajhne pomoči, ki Jo prejemajo), v katerih Je število članov še zelo nizko. Zato pozivamo zlasti delovne kolektive ln zadruge, da vplivajo na povečanje števila članstva, da se bo denar, ki ga dajo družbi, vrnil s knjigami delovnemu kolektivu, odnosno članom zadruge. Vsa denarna sredstva nakazujte na tekoči račun pri NB 601-T-352. naslove poverjenikov ter koliko članov predvidevate pridobiti, pa pošiljajte na naslov: Glavni odbor Prešernove družbe, Ljubljana, Tomšičeva 9. Izdajalska vohuna Beograd, 6. julija (Od posebnega dopisnika). Pretekli torek okrog 22. ure sta se skušala skriti v Boru diverzanta Danilo Ognjanovič ln Josip Pavlovič, ki ju je bolgarska vohunska služba pretihotapila čez mejo. Ljudje, ki so ju opazili, so nemudoma obvestili organe notranje uprave, da se skrivata v neki hiši In so ju že sami skušali prijeti. Diverzanta sta skušala zbežati, tedaj pa so začeli streljati nanju. Oba vohuna sta bila ranjena. Ognjanoviča so takoj odpeljali v bolnišnico, Pavlovič, ki mu je uspelo bežati dalje, pa je bil po nekaj kilometrih bega ubit, ker je začel streljati na varnostne organe. Po izjavi Ognjanoviča Ju je bolgarska obveščevalna služba pretihotapila čez mejo z nalogo, da bi v Boru ustanovila vohunsko diverzantsko organizacijo. Letalsko sodelovanje s Turčijo Beograd, 6. Jul. Delegacija turških letalcev pod vodstvom poslanca Jazmana je danes popoldne obiskala letališče na Banjici. G. Sefkl Jazman je našemu sodelavcu med drugim izjavil: Predvsem ima naše sodelovanje globok smisel. Zamisel, da z vzajemnim sodelovanjem okrepimo boj proti napadalnosti, je enaka v sleherni Izmed naših treh držav, v Turčiji, Grčiji In Jugoslaviji. Piskovič-Trnavac, Jevrem Rade Popovič, Dobrivoje Milutina Radosavljevič, Vidoje Uroša Smi-Ijevski, Dragi Todora Stamenko-vič. Z drugim ukazom predsednika FLRJ so bili enako odlikovani z redom narodnega heroja padli borci: Nedeljko Voje Bamič-Zar-ki, inž. Izidor Barum, Vera Jovana Blagojevič, Dragoslav Boga-vac, Radoš Bojovič, Miroslav Bukumirovič-Bukum, Stanko Jovana Bujič, Miodrag Svetolika Cajetinac-Cajka, Božidar Zivana Dimitrij evič-Kozica, Stevan Dakič, Vasilije Djurovič-Zarki. Trajko Petra Grgovič, Obren Baje Januševič-Artem, Radoslav Miliča Janičijevič, Miroslav Milana Jovanovič, Petar Janičijevič, Miroslav Milana Jovanovič, Petar Vladimira Jovanovič-Komiriča-nac, Aleksa Joke Markišič, Zdravko Svetomira Jovanovič, Nada Matič, Bora Dušana Miki-ne, Marko Milanovič, Jovan Milana Milosavljevič-Joca, Rada Milana Miljkovič, Milan Drage Minič-Sumadinac, Slavko Dušana Munčan-Sava, Radislav Ilije Nin-čevič, Branislav Obradovič-Džom-ber, Drinka Dragomira Pavlovič. Nadežda Vasilja Purič, Jovanka Radivojevič-Kitza. Andža Mateja Rankovič, Sima Čedomira Simič. Dragoslav Nikole Srnič, Milorad Spire Stanojlovič-Mica, Dušan Nastasa Vukasovič. Konrad Vik-tora Zilnik-Slobodan. V Atenah se je danes začelo zasedanje sveta ministrov Balkanskega sporazuma. Pomen, ki mu ga pripisujejo ne le v teh državah, ki so podpisale sporazum, marveč tudi v drugih državah, priča, da pričakujejo od tega zasedanja važne zaključke. Dosedanji rezultati upravičeno po pravici in v polni meri opravičujejo takšne nadeje. Ze to, da je bila trojna konferenca sklicana tako kmalu po podpisu in ratifikaciji sporazuma, dokazuje, da je bilo doseda- nje sodelovanje uspešno. Rodilo je mnogo sadov na vseh področjih ................. nošajev, na političnem, 'ročjih medsebojnih odenem, obrambnem, gospodarskem in kulturnem, razvijalo se je v zares prijateljskem vzdušju popolne enakopravnosti in ustreznega razumevanja posameznih in skupnih koristi vseh treh držav. Po drugi plati je bilo to zasedanje sklicano v času, ko je medanorodni položaj prepleten s pomembnimi dogodki. Z vse večjo pripravljenostjo kot doslej so se pričela reševati nekatera vprašanja, od katerih je odvisen mir v svetu, ni pa še takšnih odločitev, ki bi krepkeje in za daljšo dobo utrdile temelje, na katerih mir sloni. Pa ne samo, da še niso rešeni temeljni problemi, ki so sprožili hladno vojno, temveč tudi sodi vse, kar so doslej v tej smeri storili, med prve priprave in ne dopušča miroljubnim silam, da bi se demobilizirale. Dosedanje izkušnje nasprotno terjajo, da je treba že sedaj skrbeti za poroštva, da bodo vsi morebitni sklepi dolgotrajni in takšnega značaja, da bo tako zares onemogočena vrnitev v stanje, iz katerega še nismo izšli. Med dogodki, ki jih lahko štejemo med nove v tem obdobju, spadajo vsekakor diplomatske poteze ZSSR o državah Balkanskega sporazuma. Nedvomno bodo te eno izmed vprašanj, ki jih bodo v Atenah preučili Ni težko soditi, da bo skupno stališče določeno v duhu že razglašenih načel: sleherni predlog, ki utegne kanstruktivno vplivati na ureditep položaja ^ v tem delu sveta, bo sprejet. Toda nič ne more držav Balkanskega sporazuma zadržati, da ne bi krepile svojih obrambnih naporov, saj bodo na ia način najbolje prispevale k zagotovitvi miru v tem delu sveta. Predstavniki treh držav bodo prav tako izmenjali tudi svoje poglede na splošni mednarodni položaj. Od njih pričakujejo, da bodo dognali, kako naj bi te tri države najučinkoviteje vplivale na ureditev položaja v svetu. Njihovo zasedanje bo dalo še več; da bo namreč Balkanski sporazum postal takšen istrument. ki bo tudi o bodočnosti v kakršnemkoli položaju najučinkoviteje in najdosledneje zavaroval temeljne koristi naših treh držav, njih svobodo in neodvisnost. Razumljivo je, da bodo, kolikor bo to potrebno, sprejeti konkretni sklepi 0 novih oblikah medsebojnega sodelovanja. In ravno poglabljanje in utrjevanje sodelovanja je temeljna naloga atenske konference. Ko je bil Balkanski sporazum sklenjen, ga je pozdravil ves miroljubni svet. Dosedanji rezultati so potrdili to zaupanje in odobravanje. Pred kratkim objavljena deklaracija je pokazala, kakšno pot je ubral in kakšna je njegova vloga. Zato ni nobenega dvoma kakšni bodo uspehi konference. Le-ti ne bodo izostali. In tudi ko bi bili skromni, bi pomenili resen prispevek k razčiščenju položaja v svetu, k utrjevanju miru in neodvisnosti narodov. Ze zaradi tega si je treba razlagati Atensko konferenco kot iskren in brez pridržka konstruktiven napor treh miroljubnih balkanskih narodov. O. M. Albanska vlada odgovorna za izgrede na naši mej; Odločna protestna nota zaradi poslednjih 55 incidentov Beograd, 6. Julija (Tanjug). Po nalogu državnega sekretariata za zunanje zadeve FLRJ Je jugoslovansko poslaništvo v Budimpešti izročilo danes noto tamkajšnjemu albanskemu poslaništvu, v kateri protestira proti 55 Izgredom, ki so jih inscenlrali albanski obmejni organi. Nota poudarja, da albanski obmejni organi nadaljujnjo sovražnosti proti Jugoslaviji in da Je za te obmejne izgrede v celoti odgovorna albanska vlada. Na vse konstruktivne predloge Jugoslavije, da bi se uredilo stanje na Jugoslovansko-albanski meji, albanska vlada ne le ni ničesar ukrenila, da njeni obmejni organi ne bi povzročali obmejnih izgredov, marveč s svojim stališčem celo še podžiga in podpira sovražno in izzivalno delovanje proti Jugoslaviji. Nota najodločneje protestira proti tem akcijam in terja, naj albanski organi opustijo tako pqčetje, ki samo še bolj zaostruje položaj na Jugoslovansko-albanski meji. Pobuda francoskih socialistov ZA ENOTNO DEMOKRATIČNO FRONTO, VKLJUČITEV NEMČIJE V ZDRUŽENO EVROPO, MIR V VIETNAMU IN PROTI NASILJU V TUNISU IN MAROKU fc kongres Nemčije Pariz, 6. jul. (Tanjug). Ob zaključku svojega kongresa je francoska socialistična stranka v posebni resoluciji kritizirala politiko fracosku vladne večine v zadnjih dveh letih in poudarila, da je mogoče to politiko popraviti zgolj z enotno akcijo vseh demokratičnih sil v deželi. Zato poziva k ustanovitvi demokratične in so- pomične0."^' hTT'n TT š!nie Tiv?la nk polno »aPos'<,nost' »boli'| aretirane politične fn sindikalni rodite-šanje življenjskega standarda delavcev, | ije in zapro mornce tl,njskpca sjndikal- V posebni resoluciji se izrazil za naglo vključitev združeno, toda ne enotno Evropo ter za načelo evropske armade, ki bi bila dostopna vsem evropskim državam. Kongres je nozval parlamentarne skupine, naj se vzdrže glasovanja o vojaških kreditih za vojsko v Indokini, dokler se vlada ne bo začela pogajati za premirje. Kar se tiče Tunisa in Maroka, je obsodil i.ni v-6 ... , ’ ije in zapro morilce tuniškega sindiknl nnniU?«lii> n ^ utajam in zlorabam, | nega voditelja Perhata HaSeda ter zago popuščanje napetost, v Severn, Afriki, mir l tove držaUjanske svoboščine, svobodr v tndokini, kolekti\no varnost in orua- tiska in sindikal nizacijo Evrope ter voljo za neposredna. Na kongresu je bil izvoljen pogajanja izražena v predlogu za četver- j vršni odbor stranke pod vodstvom gene-no konferenco. | ralnega tajnika Guy Molleta. V noti Je dalje poudarjeno, da je jugoslovansko zunanje ministrstvo v svoji noti z dne 5. septembra 1949 zato, da bi se normaliziralo stanje na Jugoslovansko - albanski meji, predlagalo ustanovitev mešanih komisij, ki bi jih Imenovale jugoslovanske in ablanske oblasti. Toda albanska vlada nanjo ni odgovorila ne sprejela Jugoslovanskega predloga. »Po načelih miroljubne politike in sporazumnega reševanja spornih vprašanj«, je rečeno v noti, »državni sekretariat za zunanle zadeve FLRJ tudi ob tej priložnosti opozarja vlado LR Albanije na omenjeno noto.« Ce bi vlada LR Albanije še vztrajala pri svojem dosedanjem stališču, bi imel državni sekretariat za zunanje zadeve FLRJ to za nov dokaz, da vlada LR Albanije dela to z namenom, da bi še nadalje — v nasprotju s koristmi obeh držav — povzročala spore in da bi neresnično prikazovala svoje sovražne namene in sovražna dejanja proti FLRJ«. ŠAH VIII. KOLO JUBILEJNEGA ŠAMPIONATA Ljubljana, 6. julija. V VIII. kolu jubilejnega šahovskega šampionata Slovenije so bili doseženi tile rezultati: inž. Levačič : Pirc remi, Puc : Kočevar remi, inž. Vidmar : Ger-mek remi, Kržišnik : Šiška prek., Preinfalk : Guzel remi, Gabrovšek : Grosek prek., Vavpetič : Sikošck prek., Krivec : Izveltov prek. Stanje po tem kolu: Germek 5,5, Pirc, inž. Vidmar, inž. Levačič 5, Kržišnik, Krivec 3,5 (1), Preinfalk 3,5, Grosek 3 (1), Puc 3 itd. PLAVALNE TEKME V SPLITU Split, 6. julija (Tanjug). Tu je bila danes tekma v vvaterpolu za državno prvenstvo v zveznem razredu med zagrebško »Mladostjo« in domačim »Mornarjem«, ki je zmagal z rezultatom 4:2 (1:1). Pred tem je bilo plavalno tekmovanje, v katerem je »Mladost« premagala Splitčane s 55,5 proti 42,5 točke. Gostje so zmagali v petih izmed osmih disciplin. mb —r J— , ^ Sff i a '« a m — r ja b cr > na n bi v b r * m =%' DESETLETNI NAČRT POSTOJNSKEGA OKRAJA Pridelovali bodo več semenskega krompirja, izboljšali živinorejo in skrbeli tudi za druge gospodarske dejavnosti Postojnski okraj je izdelal de-•etletni perspektivni načrt za razvoj kmetijstva, industrije, šolstva, trgovine, turizma, obrti in komunalne dejavnosti. V okraju je 5450 kmečkih gospodarstev, prebivalcev pa ima okraj 47.000. Glavne gospodarske panoge v okraju so gozdarstvo, lesna industrija in živinoreja. V bodočih desetih letih se bo zmanjšala kmetijska površina za 6660 ha v korist gozda. V Zgornji Pivki je mnogo slabih kraških pašnikov in zato jih bodo pogozdili. Njiv in vrtov pa bodo v tem času pridobili za 550 ha. Na 25 odstotkov orne površine sadijo v okraju krompir. Krompirišča nameravajo razširiti za 5 do 10 odstotkov. Seveda pa bo treba pri zadrugah, ekonomijah in privatnih kmetovalcih uspeti, da bodo pridelovali čim več vrst prvovrstnega semenskega krompirja tako, da bi ga konec desetletnega načrta prodali na leto 400 vagonov. Z uporabo umetnih gnojil pa bi pridelek krompirja lahko znatno zvišali in s tem dobili tudi več denarja. Načrt predvideva, da bi semenski krompir lahko sadili na Blokah, v Loški dolini, Cerkniški dolini, na Drž. posestvu Hrašče in na bodoči kmetijski šoli Ravne. V okraju nameravajo povečati sadovnjake za 400 ha. Tako bi v okraju Postojna imeli 12 odstotkov vsega sadnega drevja v Sloveniji. Zdaj imajo v okraju okoli 367.000 različnih sadnih dreves, za vse to sadje pa imajo le sedem sušilnic. V vsem okraju je komaj 10 odstotkov urejenih gnojišč. Gnojnica odteka po vaseh in dušik izhlapeva, tako da imajo spričo tega ogromno škodo. Kmetje bi morali dobiti čimprej cement za , v Cerknici. napravo gnojniščnih jam, silosov, Leta 1951. so predelale žage popravilo svinjakov in hlevov. Za 210.000 m3 hlodov. Zaradi tega, cement kmetje stalno sprašujejo, ker sekajo zdaj manj lesa, ustav-Leta 1949 so v okraju pora-1 Ijajo tudi posamezne žagarske bili 18 vagonov umetnih gnojil, obrate. S tem je_ tudi sproščeno 1950. leta 47 vagonov, 1951. leta pa 28 vagonov. Konec desetletnega načrta pa bi porabili 920 vagonov umetnih gnojil in 190 vagonov apnenega dušika. V desetih letih bodo imeli 1300 ha več travnikov. Za zaščito krompirja proti ko-loradarju nameravajo nabaviti 52 motornih škropilnic. Nekateri sicer menijo, da bi veljalo povečati pridelek pšenice in ostalih žitaTic. Vendar pa bd to koristilo le v toliko, kolikor bo treba žita sejati zaradi kolobarjenja; saj na Notranjskem uniči žito enkrat moča, drugič suša. Tudi živinoreja je v postojnskem okraju ena izmed glavnih gospodarskih panog. Ponekod redijo prvovrstno živino, kot na grimer v Loški dolini, v predelu loške planote in Cerkniški dolini. Vendar pa v vsem okraju ni krave, ki bi dajala 1400 litrov mleka na leto. Načrt pa predvideva, da bi živinorejo izboljšali tako, da bi krave dajale na leto po 1700 litrov mleka. Prav tu bo treba še mnogo truda in razumevanja. Potrebna bo mlečna kontrola, odbiranje prvovrstnih telic, krav, bikcev itd. L. 1952 so ime. li v postojnskem okraju 12 milijonov litrov mleka. Doma so ga porabili 3,560.000 litrov, 3 milijone litrov so ga predelali, ostalo pa prodali. Zdaj imamo v okraju pet mlekanskih obratov, nameravajo pa zgraditi mlekarski obrat precej delovne sile, za katem bo treba iskati zaposlitve v drugih krajih. Trenutno je brezposelnih 300 ljudi, izmed teh največ žensk. Prav zaradi tega Notranjci žele, da bi na Notranjskem kaj gradili in da bi razširili lesno industrijo. V Loški dolini so bili pred vojno štirje lesnoindustrijski obrati, sedaj pa obratujeta samo dva. Razen teh stvari pa je v desetletnem načrtu predvideno, da bodo izsušili Cerkniško jezero, s tem bi pridobili 1200 ha plodne zemlje. V načrtu je tudi gradnja železnice Rakek—Loška dolina— Delnice, pozabili pa niso tudi na turizem in v zvezi s tem nameravajo olepšati Postojno, obnoviti Rakovško dolino, urediti pota na Snežnik, Križno jamo in druge znane kraje na Notranjskem. n. Belokranjska mladina pred svojim praznikom Cerkniško jezero V spomin na 10. obletnico izvolitve Pokrajinskega komiteja SKOJ-a za Slovenijo je sklenil Okrajni komite mladine v Črnomlju organizirati festival, ki bo hkrati spomin na deseto obletnico prve krožne konference mladine, ki je bila 16. in 17. julija 1943 na Suhorju. Nad 60 aktivov mladine iz vseh krajev Bele krajine se pripravlja na veliko slavnost, ki bo v Črnomlju 19. julija. Slavnost se bo začela z mimohodom mladincev in mladink pred tribuno v Črnomlju, na kateri bodo tova-riši-udeleženci konference pred 10. leti. Dopoldne bodo po govorih in počastitvah padlih mladincev in mladink nastopi folklornih, kulturno-umetniških skupin, pevskih zborov in metliške mladinske godbe, popoldne pa bodo fizkulturna tekmovanja. Pred za- Jeseniška postaja nima postreščka Jesenice so obmejno mesto ter važno križišče železnic, skozi katerega se vozijo številni domači in tuji potniki, izmed katerih so mnogi prisiljeni prenočevati na Jesenicah. Cesto pa človek opazuje letoviščarje, ki se brezupno ozirajo po postreščku, da bi Jim pomagal prenesti prtljago v bližnji hotel. Toda postreščka ni od nikoder, ker takega človeka na Jesenicah sploh ni. Čudno, da kljub vsemu stokanju o pomanjkanju denarja še nikomur ni padlo na um, da bi se tako dalo tudi lepo zaslužiti. Morda se bo zdaj kdo opogumil? ključkom bodo najboljšim tekmovalcem razdelili nagrade, nakar bo z mladinskim rajanjem prireditev zaključena. Belokranjska mladina je povabila na svoj praznik vse udeležence Suhorske konference pred 10. leti, prav tako pa tudi mladino drugih dolenjskih krajev. mm lili kJPC Pred vhodom na razstavišče ob otvoritvi Mariborskega tedna Z OKRAJNE KONFERENCE SZDL MURSKA SOBOTA V soboto je bila okrajna konferenca SZDL okraja Murska Sobota. Organizacije SZDL so lani imele precej uspehov v pripravah in izvedbi občinskih dne-vov, ki so imeli kulturnopro- tovila tudi slabosti. Posledica ne-konkretnega dela ali sploh nedelavnosti je bila, da se je število članov od zadnje letne konference zmanjšalo. Ljudstvo pa je ponekod nepoučeno o važnej svetni in gospodarski pomen, j ših stvareh, kar izrabljajo špe-Zato je razveseljivo, da tudi le-1 kulanti in ga zavajajo. tos prirejajo po vseh občinah občinske dneve. Doslej najbolj uspela sta bila v Kuzmi in Turnišču. Posebno dober program pa so pripravili v občini Cankova, kjer so ga nazvali občinski festival in je trajal ves teden. Končni rezultat občinskih prireditev pa je bil lani Prekmurski teden, letos pa Prekmurski festival. Razen precejšnjih uspehov, ki jih je Or dosegla lani pri volitvah ljudskih odborov ter drugih akcijah, je konferenca ugo- CENE NA CELJSKEM TRGU V SOBOTO Celje, 4. julija. Ves teden je bil celjski trg dobro založen s sadjem in zelenjavo. Na trg je prišlo marsikaj novega, kar je vplivalo na znižanje cen in izpremembo jedilnih listov. Od sadja so bila naprodaj prva jabolka, prve slive in zlatorumene marelice. Bližnje zadruge in državna posestva so pripeljala na celjski trg večje količine zelenjave in s tem znatno vplivale na znižanje cen poljedelskim pridelkom. Pred stojnicami kmetijskih zadrug in državnih posestev so stale vsak dan dolge vrste ljudi. Cene posameznih pridelkov so bile Apostol lazi noj išče gostoljubje drugod Kako bi bil Jože Grdina na vsak način rad »sfabriciral« dokaze, da pri nas 'preganjamo vero Mnogi ljudje so morali pred vojno I trebuhom za kruhom po svetu, svoje rodne kraje pa so obdržali v srcih, čeprav jim domovina tedaj ni dala kruha. Vsi, ki domovino ljubijo, so se razveselili njene osvoboditve ter ji po svojih močeh pomagajo, da bi se hitreje razvijala. Iz leta v leto prihajajo ti dragi rojaki k nam tudi na obisk, mi pa jih sprejemamo z odprtimi srci. Toda med rojake, ki nas obiskujejo, se tu in tam vštuli ko ljuljka med kleno pšenico kak posameznik, ki skuša gostoljubje stare domovine v korist reakcionarjem, ki jim je naš napredek trn v peti. Med take moramo šteti tudi Jožeta Grdino. Ta se je prve dni maja letos pripeljal iz ZDA k svojim sorodnikom v Prevalje, občina Preserje pri Ljubljani. Medtem ko se ogromna večina izseljencev, ki nas obiščejo, trudi, da bi spoznala resnico o svoji stari domovini, je Jože Grdina ubral drugo pot, katero si je po vseh znakih sodeč začrtal, še preden je odšel iz Amerike. Sorodniki, ki so ga vzeli pod streho, njegovega bivanja niso prijavili oblastnim organom nem roku družiti le z ljudmi, ki so med vojno, tako povšeči. Toda ta »užitek« naj kakorkoli sodelovali ali vsaj simpa- j prihrani lepo zase, nikakor pa naj si tizirali s fašisti. Hkrati je začenjal oznanjati že vnaprej pripravljene trditve brez dokazov, da pri nas ni verske svobode, da bo o tem pisaril v ameriške časopise itd. Svoj obisk v domovini, na katero skuša tako podlo pljuvati, je večkrat prekinil s potovanji v Rim in v Avstrijo, kjer se je po lastnih trditvah sestajal s sovražniki naše države. Na vsak način hi rad vsem in menda tudi sebi dokazal, da pri nas preganjamo vero. Ce bi mu sovraštvo do napredka domovine ne zalepilo povsem oči, bi se seveda na vsakem koraku lahko prepričal, da je resnica drugačna. V to resnico se je zaletaval ko muha ob steklo. Na Žalostni gori nad Preserjem si je Grdina najel dva domačina: Antona Susmana iz Prevalja in Jakoba Kovačiča iz Goričice. Susmanov če in stric sta bila domobranca, njegov brat pa je zbežal v Argentino, kjer se pripravlja, da bo zapel novo mašo. Kovačič je dobil zaradi sodelovanja z okupatorjem 7 let ječe, 48"ur ° m arveč sl »V ^ * a “eKmobranec. Kd’ velra ‘tz‘obeins^re Ji°„Že V domačem kraju se je Grdina začel ishal svoJe P°ma8aee- Na Žalostni go- V domačem kraju se je Grama zacei ri ta tr0jica 13- maja ob treh p0. poldne pritrkavala najmanj pol ure, da bi izzivala in priklicala koga, ki M prihitel »preganjat vero«, česar pa seveda niso doživeli. Kasneje je ta čedna druščina plačala samo denarno kazen, ker Je s predolgotrajnim pritrkavanjem kršila občinski odlok o javnem redu in miru, ki dopušča 5-minutno zvonenje ob običajnih cerkvenih opravilih. Ko pa se je Jože Grdina potrudil dobiti dovoljenje okraja, je spet lahko šel zvonit na Žalostno goro, da je mogel posneti zvonenje na magnetofonski trak, s katerim namerava v Ameriki dokazovati, da v Jugoslaviji preganjamo vero. Podjetje »PRVI PARTIZAN« TITOVO U2ICE sprejme ZDRAVNIKA S SPLOŠNO PRAKSO in najmanj 2-letnim stažem. Stanovanje zagotovljeno, plača po dogovoru. Pismene vloge s potrebnimi podatki je treba poslati na gornji naslov Vse, kar je prav! Gospod Jože Grdina naj zavoljo nas kar lepo ostane še naprej jetnik svoje reakcionarne miselnosti ter pošllj* svoja misli na božjo pot v Izkoriščevalske čase pokojne stare Jugoslavije, če mu je ga ne drzne več ponujati v naši domovini, ki jo skuša podlo blatiti s tem, da kolportira v svetu laži o razmerah pri nas. Ml jugoslovanski ljudje smo sl s krvjo priborili svojo svobodo, zato pa znamo odločno pokazati vrata vsakemu, ki bi hotel izkoriščati naše gostoljubje v podle namene. Tem raje pa sprejemamo vsakega človeka od koderkoli, če spoštuje naše napore in se želi seznaniti z našo resnico. M. Z. Konferenca je razpravljala tudi o nalogah SZDL pri pojasnjevanju važnejših gospodarskih in političnih vprašanj. Le tamkaj, kjer ljudje niso bili poučeni, se je lahko zgodilo, da so se širile govorice, češ sedaj se odvzame obdelovalna zemlja tistim, ki imajo nad 10 ha, drugo leto pa bodo odvzemali že nad 5 ha in podobno. Zaradi prevelike razdrobljenosti zemlje morajo važno vlogo odigrati kmetijske zadruge, katerih je v okraju 97. Njihovo delo pa je ponekod zelo pomanjkljivo in to predvsem tam, kjer ljudje mislijo, da je zadruga stvar upravnega odbora, ostalih članov pa se nič ne tiče. V takih primerih mora SZDL seznanjati ljudi z nalogami KZ in pravicami članov. SZDL pa mora seznanjati ljudi tudi z desetletnim prespek-tivnim načrtom razvoja kmetijstva, da se bodo ljudje zanj prostovoljno odločili in ga izvajali. Posebno skrb je treba posvečati preusmeritvi proizvodnje na pridelovanje industrijskih rastlin, zlasti sladkorne pese, za kar je zemlja primerna in imajo tudi dovolj delovne sile. Ljudje pa vedo, kako je treba gojiti sladkorno peso, saj so se tega naučili na raznih veleposestvih v državi in inozemstvu, ko so iskali zaslužek. Y primeru večjega pridelovanja bi bilo možno 1460 nameščencev. — v industriji je zSracbti sladkorno tovarno v tej zaposlenih 9270 oseb, od tega 7819 mo- pa zaposliti delovno silo, ki išče ških in 1451 žensk, v rudarstvu 6460, od tega 5842 moških in 618 žensk, v komunali 100, izmed tega 82 moških in 18 žensk, v gospodarstvu 204: 171 moških in 33 žensk, v prometu brez železnice 111, v gostinstvu 152, v družbenih organizacijah in ustanovah 628 in 600 v drugih podjetjih in ustanovah. naslednje: sadje: jabolka 40 din kg, marelice 70 din, breskve 70 din, hruške 56 din, slive 56 din, borovnice 40 do 45 din, maline 80 din; zelenjava: krompir 24—26 din kg, iižol v stročju 38—80 din, grah v stročju 36 din, paradižniki 56—62 din, kumare 50—80 din, jedilne buče 18 din, zelje 18 din, koleraba 30 din, ohrovt 35 din, špinača 60 din. solata v glavah 15 din, solata endivja 25 din, korenje 50 din, rdeča pesa 30 din, peteršilj 40 din, čebula 30—38 din, česen 50 din; ostalo: mleko 30 din liter, smetana 160 din liter, gobe lobanje 120 din kg, gobe lisičke 50 din kg, bučno olje 450 din kg. cvetlični med 300 din kg, majhni piščanci par 250 din, veliki piščanci 560 din par, kokoši 400 din, kozlički 800—1100 din, zajci 300—400 din, jajca 14—15 din komad. Okraj Trbovlje šteje skupno 49.541 prebivalcev: 24.193 moških in 25.348 žensk. — V tovarnah, podjetjih in ustanovah je zaposlenih skupaj 13.159 oseb, izmed tega 11.324 delavcev in zaslužek na sezonskih deljk Treba bo skrbeti za razvoj 1?" kalne predelovalne industrije 1“ odpravljati sezonstvo. , Pri vsem tem pa lahko °°' igrajo važno vlogo organizacij® SZDL, če bodo ljudem pravilo0 pojasnjevale. — *e' NESREČE PEŠCI POZOR NA TRAMVAJI V nedeljo popoldne okrog je tramvaj, ki je vozil proti Zalanj; pred tramvajsko postajo na kolodj, ru podrl 58-1 etno Ivanko Šmalc s * tove ceste 37. Čeprav je voznik traTi. vaja dajal ves čas signale, se Sm» oova s proge ni umaknila. Kljub voram jo je tramvaj zagrabil iu kel še 9 metrov daleč. Ima Pre možganov in hude rane po vsem lesu. VLAK MU JE ODREZAL OBE NOGI V soboto okrog polnoči je na 4sn-ševi ulici (pred stadionom .2elea®“ čarja v šiški) opazil železničar, £ je spuščal zopornice, da leži tirov človek. V istem trenutku Pf ? privozil premi kalni vlak. Čuvaj'^ lezničar je kričal in opozarjal. Strjf jevodja je začel zavirati, žal pa pozno. Lokomotiva je šla prek 6(M®j£ nega ključavničarja Poldeta šarja iz Janševe ulice 4, in mu rezala obe nogi. Med prevozom J® ponesrečenec umrl. Ugotovilo se J®.* da je bil vinjen in d« se je ob Pr0*L spotaknil in obležal. Prav gotovo P. no bi prišlo do te nesreče, če bi . J, železniški prehod primerno osvetlJen* Čuvaj bi lahko na ta način prej gledal ležečega, in bi tudi lahko prej preprečil nesrečo. Z GOSPODARJEM STA SE SPRl>A 20-letni delavec Feliks Pevec i* Zaloške 44, se je sprl z gospodarjem* Pri prepiru ga je gospodar tako no udaril po roki. da mu je povzro* čil odprt zlom leve roko. OTROCI NE OBEŠAJTE SE NA AVTOMOBILE 5-letni Joško Zajc, Vir 14. se 3® obešal na tovorni avtomobil. Pri teJ1? Pa mu je spodrsnilo, da je padel, pretresel možgane, ima pa tudi hud® rane po vsem telesu. Tako so odločili birokrati! Pri polnih službenih letih le 1700 dinarjev pokojnine Zavod za socialno zavarovanje I sem zvedel, da so moj spis zaradi mi je izdal odločbo P 48566, o1 reorganizacije poslali 12. marca Ljubitelji fotografijeJ Ob priliki obiska I. LJUBLJANSKEGA FESTIVALA si oglejte tudi naše zaloge foto materiala, foto pribora in foto aparatov. - Prispela je pošiljka »NITRAPHOT« žarnic. - Se priporočajo foto-trgovine 418 uuiiunnfl Cankarjeva 7 ln Titova 24 kateri so mi našteli 36 let, 3 mesece in 20 dni delovne dobe. Bil pa sem rudar — miner. S to odločbo so mi odmerili invalidsko pokojnino II. skupine, in kot invalid II. skupine prejemam le polovično invalidnino: 1200 din na mesec. Na to protislovje, da se mi sicer prizna nad 36 let delovne dobe, hkrati pa odmerja invalidska pokojnina, sem se r ebno pritožil letos 18. februarja na Republiškem zavodu za socialno zavarovanje. Referent, s katerim sem ob tej priložnosti govoril, mi je ljubeznivo pojasnil, da je v odločbi res pomota in da bi moral glede na službena leta prejemati starostno pokojnino. Vse to je zabeležil na papir in pristavil, da bodo napako popravili. Ker rešitve le dolgo ni bilo, sem že sam večkrat urgiral. Končno tega leta na Okrajni zavod za socialno zavarovanje o Krško. Seveda moram pripomniti, da so ga poslali na napačni naslov, ker sem doma iz okraja Celje-okolica. Skoraj bo že pet mesecev, vprašanje moje pokojnine pa noče in noče biti rešeno. Čeprav gre za napako, ki bi se ne smela napraviti pri reševanju pokojnin. Se dozdaj nisem uspel dognati, kateri birokrat vendar sedi na tem spisu in ali je le-ta o Krškem ali o Celju-okolici. Jaz pa živim, slabo seveda, od 1700 dinarjev na mesec pri polnih službenih letih. Vem, da imajo zavodi za socialno zavarovanje ogromno dela. Vendar pa menim, da bi že tudi ta akt lahko rešili, saj gre vendar za človeka in ne za papir. Gučer Adolf, Pristava \ »OBOD« Export-!niport, CETINJE sprejme takoj: strojnega inženirja z daljšo prakso v vodstvu obrata kovinske in plastične proizvodnje; elektro-strojnega inženirja z daljšo prakso in dobrim poznavanjem proizvodnje elektromateriala; inženirja tehnologa za plastične in kovinske proizvode s prakso in po možnosti z znanjem francoščine ali nemščine; inženirja tehnologa kemije ali kemika z daljšo prakso v kozmetičnih proizvodih; 2 tehnika z daljšo prakso v konstrukciji orodja za kovinske in plastične proizvode; strojepisko ali strojepisca I. razreda z znanjem francoščine in italijanščine; 6 prvovrstnih orodjarjev z daljšo prakso v izdelavi orodja za kovinske in plastične proizvode. Ponudbe s točnim opisom dosedanjega dela pošljite neposredno podjetju. Plača po dogovoru, nastop takoj, stanovanje zagotovljeno. »OBOD« Export-Import, Cetinje 2427 1-1 VSEGA PO MALEM ZA VSE Učinkovito zdravilo proti gobavosti Cez kakih deset let ne bo več na svetu nobene žrtve te strašne bolezni zboleli so večinoma, ko so se mudili v kolonijah. V starih časih, zlasti v srednjem veku, pa je bila gobavost razširjena še mnogo bolj. Cerkev je namenoma širila prepričanje, 'da je gobavost kazen božja. Zato so gobavci sami sebe bičali in mučili. Vsak gobavec je moral nositi črno obleko, da so ga zdravi ljudje že od daleč spoznali. Razen tega pa je moral stalno imeti pri sebi močno ropotuljo, da je zdrave ljudi obveščal in opozar- Velika letalska prireditev v Angliji V Hampsireu v Angliji bo 15. julija velika letalska prireditev. Vngleška kraljica bo prisostvovala paradi 1125 oficirjev, podoficirjev in vojakov iz vtseh letalskih enot. Pregledala bo 500 letal in njihovt posadke na letališču. Parade se bo udeležila tudi druga letalska komanda s sedežem v Zahodni Nemčiji. Nad letališčem bo letelo nad 600 letal, ki se bodo Gobavost ali lepra, ena najstrašnejših nalezljivih bolezni, je naposled našla močnejšega nasprotnika. Zdaj že lahko to bolezen popolnoma ozdravijo in gobavci se lahko vrnejo med zdrave ljudi. Novo učinkovito zdravilo proti gobavosti se imenuje »J-51«, 'n izdelujejo ga že toliko, da za prvo silo zadostuje. Gre za kemično spojino, katere glavne sestavine so žveplo, dušik in srebro. Prvi poskusi z njim so pokazali, da lahko zanesljivo trdimo, da čez kakih 10 let ne bo več na ®velu nobene žrtve lepre. Velike količine preparata »J-51« so že Poslali v Indijo, kjer je v nekaterih pokrajinah 15—20 % prebivalcev gobavcev. , Na splošno ljudje mislijo, da Ie gobavcev na svetu malo. Po statistiki Združenih narodov pa J'h je še nad dva milijona, največ y tropičnih krajih. V resnici jih Je se neprimerno več, morda blizu fO milijonov. Statistika OZN ob-sega namreč samo registrirane gobavce. Največ gobavcev je v domovini te bolezni, Aziji. Samo y,..ndiji jih je nad milijon, približno toliko pa tudi na Kitajskem. Aziji sledi po številu gobavcev Afrika. V Nigeriji je žrtev te bolezni kakih 400.000. V francoski Vzhodni Afriki 100.000, v belgijskem Kongu 200.000, na Madagaskarju 40.000, v Francoski Ekvatorialni Afriki 50.000, v Abe-?lr,iji pa 15.000. Precej gobavcev je tudi v nekaterih deželah Južne Amerike. V Braziliji so jih našteli leta 1948 nad 37.000. Pa tudi, . . -, „ , • , e ?>soko civilizirane dežele Evrope konstruiral! predzgodovinske zi-m Amerike niso brez njih. V fran-1 vaU, se morajo ^dno zadovo- jih narisali predzgodovinski ^ljudje na steni jam, kjer so živeli. Ravnatelj munchenskega živalskega vrta pa je po 30 letih zanimivih genetskih poskusov dosegel »evolucijo nazaj« in vzredil čredo živali, povsem podobnih živalim, ki so jih lovili ljudje v kameni dobi. Pred 15.000 leti so ljudje iz kamene dobe risali na stene jam slike majhnih konj s sivo dlako jal na nevarnost; brž ko je ropotulja zaropotala, so se zdravi ljudje razbežali. Mnogi znanstveniki so posvetili svoje življenje iskanju zdravila proti gobavosti, pa ga niso mogli najti. Prvo kolikor toliko učinkovito zdravilo proti tej bolezni so odkrili pred kakimi desetimi leti. Ni pa moglo bolezni povsem ozdraviti, in tako so morali gobavci na rešitev še čakati. Šele leta 1948 je predstojnik leprozne postaje na otoku Malti, ki se je več let ukvarjal s proučevanjem in poskusi, odkril preparat »J-51«. To zdravilo je poceni. Doza, ki jo mora bolnik vzeti na dan, stane v našem denarju komaj dobrih 30 din. Zato lahko novo zdravilo množično uporabljajo tudi v zaostalih in siromašnih deželah, kjer je gobavost najbolj razširjena. Za poskušnjo so v neki francoski bolnišnici najprej zdravili 15 gobavcev. Zdravljenje se je začelo leta 1948 in trajajo je poldrugo leto. Preden so mogli dokončno ugotoviti, ali so bolniki popolnoma zdravi, je bilo treba počakati še nekaj let Cas kon- I KONFERENCA KOMISIJE KLUBOV ZVEZNE LIGE Določeni so pari za I. zvezno ligo TEKME ZAČNO 30. AVGUSTA, KONČAJO PA SE 2. MAJA dvigala s 4C letališč. Te velike pa- i trole je minil. Malone tri leta po rad« angleškega letalstva se bo- | končani terapiji na bivših bolni-do udeležili tudi mnogi predstav-1 kih ni videti nobenega znaka, da niki tujih dežel, ki so prispeli v j bi se bolezen vračala. Vseh 15 London na kronanje kraljice Eli-, bivših gobavcev se je nedavno zabete II. 1 vrnilo med zdrave ljudi. KONJI IZ KAMENE DOBE Vzredil jih je nemški genetik Heinz Heck Znanstveniki, ki bi radi re- dva divja azijska konja z neko ‘ ' ‘ " pasmo udomačenega konja z Islandije. Po petih rodovih se mu je posrečilo tarpana vzrediti. MALI LEKSIKON Vprašanja: Kakšno korist imamo od ultrazvokov? Katera dežela je znana kot velik izvoznik deman-tov? Koliko ljudi je doslej padlo v vseh vojnah? Odgovori: Ultrazvoke uporabljajo zidaj 8aJHo v vojaške namerne. Uporabljajo pa jih celo ribiči, d* iščejo veoje jate rib. Ni pa &© dolgo tega, ko so ultrazvok© uporabljali tudi za pranje perila. Kilovatni vir ultrazvokov povaroči, da voda v umivalnik u zavre. V Kaliforniji razganjajo z ultrazvoki na letališčih meglo. Za to uporabljajo nekakšne zvočnike, iz katerih se širijo ultrazvoki. * Kot velik izvoznik deman* tov je znana Venezuela. Njeni letni dohodki od demantov znašajo kakih 10 milijonov dolarjev. Venezuela pa še daleč ne izkorišča svojih ležišč demantov, niti zlata, ker so v nedostopni in še neraziskani džungli na gorski planoti Uran Sabana, 1500 m nad morsko gladino. Razen tega ima Venezuela bogata ležišča železne rude, niklja in magnezija. Dohodki, ki jih dobiva lz tega naravnega bogastva, Pa so glede na možnosti zelo uiajhni. * 2e iz najstarejših časov vemo, da so se ljudje zmeraj vojskovali in borili. Pisan dokument o tem nahajamo že v fv. pismu. Vzroki apopadov 60 lahko različni. Eno pa nedvomno drži, da j© človek zmeraj plačeval »krvni davek«. Statistični strokovnjaki sodi- S°* da je v vseh vojnah padlo •akih 7 milijard ljudi. VIII. KOLO — 11. OKTOBRA BSK: drugi iz prve skupine, Spar-tak: prvi iz druge akupine, Vojvodina : Partizan, Hajduk : Dinamo, drugi iz druge skupine: Sarajevo, Vardar — Lokomotiva, prvi iz prve skupine: Crvena zvezda. IX. KOLO — 25. OKTOBRA Crvena zvezda : BSK, Lokomotiva: prvi iz prve skupine, Sarajevo : Vardar, Dinamo: drugi iz druge skupine, Partizan : Hajduk, prvi iz druge skupine: Vojvodina, drugi iz druge skupine: Spar tak. X. KOLO — 1. in 4. NOVEMBRA BSK : Spartaik, Vojvodina: drugi iz prve skupine, Hajduk: prvi iz druge skupine, drugi iz druge skupine: Partizan, Vardar : Dinamo, prvi iz prve skupine: Sarajevo, Gr-vena zvezda : Lokomotiva, XI. KOLO — 15. NOVEMBRA Lokomotiva ; BSK, Sarajevo : Crvena zvezda, Dinamo, prvi iz prve skupine, Partizan, Vardar, prvi iz druge skupine, drugi iz druge skupine, drugi iz prve skupine: Hajduk, Spartak : Vojvodina. XII. KOLO — 23 . NOVEMBRA BSK : Vojvodina, Hajduk : Spaiv tak, drugi iz druge skupine: drugi iz prve skupine: Vardar: prvi iz druge skupine, prvi iz prve skupine: Partizan, Crvena zvezda : Dinamo, Lokomotiva : Sarajevo. XIII. KOLO — 6. DECEMBRA Sarajevo : BSK, Dinamo : Lokomotiva, Partizan : Crvena zvezda, prvi iz druge skupine: prvi iz prve skupine, drugi iz prve skupine: Vardar, Spartaik, drugi iz druge skupine, Vojvodina : Hajduk. Teden dni kasneje se bo nadaljeval drugi del državnega nogometnega prvenstva. Potem bodo igrali drugo kolo drugega dela državnega nogometnega prvenstva, nakar bodo imeli klubi počitek do 14. februarja, ko se bo začelo tretje kolo zaključnega dela prvenstva, ki bo končalo 2. majia. Komisija je morala napra-t,t-, » viti takšno razdelitev, da bi imela, VII. kodo — 4. in 7. OKTOBRA naša državna reprezentanca dovolj Prvi iz prve skupine: BSK, Ctrve- časa za priprave na svetovno prven na zvezda : Vardar, Lokomotiva: stvo. . drugi iz druge skupine, Sarajevo : Zanimivo je, da Je razdelitev za Hajduk, Dinamo : Vojvodina, Parti- I prvenstvo v nekaterih boliji enaka zan : Spartak, prvi iz druge skupi- lanski razdelitvi. Razen tega je znane: drugi iz prve skupine. J čilno, da bosta Crvena zvezda Vesli in dogodki Na sestanku komisije ligaških klubov so bili izžrebani pari za posamezna kola državnega prvenstva za tekmovanje za 1953-54 leto. I. KOLO — 30. AVGUSTA Hajduk : BSK, drugo plasirani druge kvalifikacijske skupine: Vojvodina, Vardar : Spartak, prvo plasirani prve kvalifikacijske skupine — drugo plasirani prve skupine. Crvena zvezda — prvo plasirani druge skupine, Lokomotiva : Partizan, Sarajevo *. Dinamo. II. KOLO — 6. SEPTEMBRA BSK : Dinamo, Partizan : Sarajevo, prvo plasirani druge skupine — Lokomotiva, drugo plasirani prve skupine: Crvena. 'zvezda, Spartak: prvo plasirani prve skupine, Vojvodina : Vardar, Hajduk: drugo plasirani druge skupine. III. KOLO — 9. SEPTEMBRA Drugo plasirani druge skupine: BSK, Vardar : Hajduk, prvo plasirani prve skupine: Vojvodina, Crvena zvetzda • Spartak, Lokomotiva: drugo plasirani prve skupine, Sarajevo: prvo plasirani druge skupine, Dinamo : Partizan. IV. KOLO — 13. SEPTEMBRA BSK : Partizan, prvi iz druge skupine: Dinamo, drugi iz prve skupine: Sarajevo, Spartak : Lokomotiva, Vojvodina : Crvena zvezda, Hajduk: prvi iz prve skupine, drugi iz druge skupine: Vardar. V. KOLO — 20. SEPTEMBRA Vardar : BSK, prvi iz prve skupine: drugi iz druge skupine, Crvena zvezda : Hajduk, Lokomotiva : Vojvodina, Sarajevo : Spartak, Dinamo: drugi iz prve skupine, Partizan: prvi iz druge skupine. VI. KOLO — 27. SEPTEMBRA BSK: prvi iz druge skupine, drugi iz prve skupine: Partizan, Spartak : Dinamo, Vojvodina : Sarajevo, Hajduk : Lokomotiva, drugi iz druge skupine: Crvena zvezda, Vardar: prvi iz prve skupine. Partizan tekmovala v zadnjem kolu, da Hajduk igra z Vojvodino in Dinamo z Lokomotivo. V drugem delu prvenstva, ki se bo začelo takoj po končanem prvem delu se bodo srečali isti pari samo na nasprotnih igriščih. PRVENSTVO SLOVENIJE V TENISU Razboršek - Čebular prvaka v parih Ljubljana, 6. julija. — Danes popoldne so odigrali na igrišču pod Cekinovina radom finalno srečanje moških parov. _>anska prvaka Razboršek in Čebular sta bila za razred boljša od svojih nasprotnikov Žerovca in Suharja, ki sta se zuašla šele proti koncu tretjega niza. Rezultat tekme: 6:1, 6:2, 6:3 za par Razboršek— Čebular. S tem je letošnje prvenstvo Slovenije v tenisu končano, če izvzamemo in in lososovemu podobnim gobcem, slike tako imenovanih tarpanov. Zadnje ostanke teh pripadnikov konj so še našli v Evropi v začetku minulega stoletja, ko so zadnji izginili. Leta 1928 se je genetik Heinz Heck radovedno vprašal, ali ne bi mogel s to evolucijo iz sedanjega konja vzrediti tarpana. Potrpežljivo je opazoval okostnjake slike v jamah in nekatere risbe tarpanov iz minulega stoletja, da bi se čimbolj seznanil z njihovimi značilnostmi. Potem je vztrajno iskal tiste vrste konj, ki so ohranile nekatere izmed značilnosti tarpana. Tako je začel križati ta Zdaj ima v živalskem Vrtu 12 tarpanov, 5 podobnih konj pa je dal drugim živalskim vrtom. SPAL BI... Švedskega generala Svena La-genberga je nekega večera švedski kralj Oskar II. povabil na kvartanje. General je bil utrujen, , ____ toda vabilu se je pač moral od- ZDatl. Med koartanjem je popeval Zahodne Nemčije, Italije, Avstrije in KOLESARSTVO Ponovitev državnega prvenstva Kolesarska zveza Jugoslavije je na eni izmed zadnjih sej sklenila, da se zaradi nepravilnosti, ki so bile na državnem prvenstvu 14. junija v Beogradu, in zaradi nešportnega vedenja člana Jedinstva, Poredskega, ponovi državno prvenstvo dne 2. avgusta na krožni progi okrog avtokomande v Beogradu. Kolesarji bodo morali prevoziti 20 krogov na valovitem terenu, od katerih meri vsak 8,2 km. S ponovitvijo prvenstva je dobil ljubljanski Odred zadoščenje, saj je na prvenstvu 14. junija med moštvi osvojil prvo mesto, sodniški zbor pa mu je enostavno določil zadnje mesto. O tem sklepu bodo odločale še republiške zveze. LETOŠNJA MEDNARODNA DIRKA »Skozi Hrvatsko in Slovenijo« Kolesarska zveza Hrvatske bo skupno s kolesarsko zvezo Slovenije organizirala tudi letos veliko mednarodno kolesarsko etapno dirko »Skozi Hrvatsko in Slovenijo«. Dirka bo od 8 do 16. avgusta. Start bo v Ljubljani, cilj pa v Zagrebu. Doslej so se za pesmico: »Ko bi bil kralj.. .< Ko je kralj to slišal, ga je vprašal: »No, Sven, kaj bi storili, ie bi bili kraljP« »Ah, takoj bi šel spat,< je od govoril general. Trsta. V Ljubljani letos prva kvalitetna prireditev Na znani podutiSki progi, ki bo nekoliko krajša in bo merila 3.5 km, priredi ljubljanski Železničar v nede- ljo 12. VII. ob 13. uri kolesarske dirke z dtrkališčnim sporedom. Na dirkah, bodo sodelovali: Grajzer, Polak, Brajnik, Della Santa, Apollonio, Blažun, Zanoškar, Cajhen, Podmilščak, Rozman, Vidmar, Poženel, Godnič, Mozetič, Leben itd. Na sporedu bo handi-cap dirka (8 krogov). Start in cilj dirke bo pred športnim domom v Zg. Šiški (Jama). »TOUR DE FRANCE« Nič novega v četrti etapi Četrta etapa dirke okoli Francije je pripeljala karavano kolesarjev iz Lilla v Dieppe (138 km). Kakor v vseh dosedanjih etapah so bili slabši vozači najbolj aktivni, tako da so že v prvih kilometrih pobegnili Francozi: Desbat, Caput in Batere. Tokrat pa asi niso mirovali, ampak so organizirali zasledovanje. Na polovici etape so imeli trije ubežniki nad 8 minut prednosti. Nato pa sta se od zasledovalne skupine ločila Bobet in Astrua, ki sta se v pičlih nekaj kilometrih približala trojici na čelu za 1 minuto. V drugem delu etape je ta beg propadel, zato pa so ponovno pobeg- j r° j kapitulirati, ker ni mogel zadržati nill Francozi: Lauredi Mirando in IoraH 6rnih kraetov. Auder ter Nizozemec Voorting. Ti so K - *• - tudi prvi privozili skozi cilj v Dieppu, skupina pa je zaostala za okoli 5 minut. j Vrstni red na cilju: 1. Voorting 5:20,19 (povprečna hitrost 35,215 km na uro), 2. Mirando, 3. Lauredi, 4. Auder, vsi s časom zmagovaioa, In tako cjalje. V skupni oceni vodi še vedno Švicar Schaer pred Nizozemcem Wagt-mansom in Francozom Renaudom. Jutri se vozi 5. etapa Dieppe— Caen (200 km). Ljubljančan Jože Suhar je kot postava idealni tip teniškega igralca. Na prvenstvu Slovenije je dosegel lepe uspehe: 3. mesto pri članih posamezno in 3. mesto v igri mešanih parov. finalno igro starejših mladincev, ki bo odigrana v nedeljo v Mariboru. Ce bi točkovali prvo mesto s 3, drugo z 2 in tretje mesto s po eno točko, bi dobili naslednji vrstni red moštev: i. .Branik« (Maribor) 3? točk, 2. »Ljubljana« 26 točk. SVETOVNO SAHOVSKO PRVENSTVO IVK0V PREMAGAL AVSTRIJCA REICHELA Kopenhagen, 6. julija — V nadaljevanju prekinjenih partij III. kola je Jugoslovan Ivkov danes dopoldne dobil partijo proti Avstrijcu Reichelu, ki je Lila prekinjena v tf. potezi. Pri nadaljevanju h o ,£re ie fte>chel že po petih potezah mo-P0 ?" I rol kapitulirati, ker ni mogel zadržati rlora črnih kmetov. Po tej zmagi vodi Ivkov v svoji skupini z 2 in po! točke. V IV. kolu igra Ivkov z belimi figurami proti zastopniku Izraela Persitzu. NOGOMET »B« - moštvo Branika se je uvrstilo v naslednje kolo tekem za pokal FLRJ s tem, da je premagalo Aluminij iz Kidričevega s 5:2 (3:1). V predtekmi sta tekmovali mladinski moštvi Branika in Kovinarja, v kateri je Branik premagal svojega nasprotnika z rezultatom 3:0 (0:0). PHILIPPS OPPENHEIM 32 *0Man VELIKA PREVARA »Vi ste vsekakor dober igralec, baron,« je dejal. »Celo vaš ernški jezik je postal polagoma angleški. Sedite in popijte z ^ma čašo piva. Cez nekaj minut nam bodo postregli z obedom.« Dominey se je trdo priklonil in sedel za mizo. Vlak je bil že odpeljal. Dominey je zamišljeno gledal skoz hno. Seaman, ki je čakal na svojo avdienco, ga je potrepljal 10 rami. »Dragi prijatelj,« je rekel, »sočustvujem z vami. Žalostni ste al°. ker ste obrnili hrbet Berlinu. Vendar pa pomnite, da ni taleč dan, ko bo sodba o vašem izgnanstvu razveljavljena. Za v°j zločin boste delali pokoro. Verjemite mi, da nihče izmed Rših prijateljev in vam ravnih, čeprav si ne drznem prištevati e mednje, nikoli ni gledal na to stvar v takšni luči kakor nje-■°vo cesarsko veličanstvo.« Nasmejan natakar v črni livreji, z belimi obšivi, je prinesel T visokih čašah pivo. Najstarejši oficir, ki je sedel nasproti Do-hineya, je dvignil čašo in se priklonil. »Na zdravje barona von Ragasteina,« ie dejal, »s katerim se tal nisem že prej seznanil. Želim mu, da bi se čimprej vrnil v lornovino kot bratu po orožju in tovarišu v velikih doživetjih. ^aj živi!« 15 Everard Dominey, zemljiški gospod, najnovejši in najbolj Popularni član Norfolškega športnega društva, je stal nekega popoldneva, nekaj mesecev po svoji vrnitvi iz Nemčije, na vogalu dolgega gozda, ki se je razprostiral od vrha gričev skoraj do kuhinjskega vrta Dominey Halla. Malo dalje na levo od njega so stale štiri zasede. Na eni njegovi strani je stal Middleton, naslonjen na jesenovo palico, in poslušal, kako se bližajo gonjači, na drugi strani je stal Seaman, ki se je nekam komično razlikoval od ostalih po temnosivi obleki in trdem klobuku. Stari čuvaj, ki ga je bil čas menda ozdravil vseh skrbi, je bil nekoliko klepetav in zelo srečen. »Res kaže, da mora stati na tem vogalu kak Dominey,« je pripomnil, ogledujoč velikega fazana, kako pada nad njunimi glavami. »Spominjam se, ko je vaš gospod oče prepustil to mesto lordu Wendermeru, ki so ga ljudje imeli za najboljšega lovca na fazane v Angliji, pa po končanem jutranjem lovu ni mogel pokazati več kakor nekaj klavrnih primerkov, čeprav so mu letali fazani nad glavo ko škorci.« »Nekoliko poševno lete, nagnjeni na levo, kajne?« je pripomnil Dominey potem, ko je ponovil svoje pravkaršnje junaštvo. »Tako je,« je dejal starec »in zdi se mi, da jih ne zna nihče razen vas Domineyjev tako sestreljevati.« Starec se je odmaknil nekaj korakov in odšel na griček, da bi z njega opazoval prodiranje gonjačev skozi gozd. Seaman se je obrnil k svojemu gostitelju. V njegovem glasu je bilo slišati odtenek odkritosrčnega občudovanja. »Prijatelj,« je dejal, »vi ste pravo čudo. Kaže, da ste se spremenili v Domineyja tudi v streljanju fazanov.« »Ne smete pozabljati, da sem na Madžarskem streljal ptice, ki so letale še više,« se je glasil brezbrižen odgovor. »Jaz nisem športnik,« je priznal Seaman. »Jaz se na šport sploh ne razumem. Vem pa tole; tu je starec, ki je v tej deželi živel, odkar se je rodil. Gledal vas je, kako streljate, poln spoštovanja, in dobil je vtis, da mu je znan celo način, kako držite puško.« »Da so leteče ptice nagnjene,« je pojasnil Dominey, »je čisto navadno krajevno praznoverje. Konec gozda je poševen in zato se človeku zdi, da letajo ptice nagnjene bolj na levo, kakor je res.« Seaman je za hip napeto pogledal vzdolž roba gozda. »Gospa Worcester prihaja,« je rekel. «Vse kaže, da deli antipatije gospoda Worcestera do mene in da misli, da ji čustev ni treba prikrivati. Samo še besedo, preden odidem. Danes popoldne pride princesa Eiderstrom.« Dominey je namrščil čelo, potem pa se je opozorjen po čuvaju obrnil in zadel zajca. »Prijatelj,« je dejal z izzivajočim glasom, »nisem prepričan, da ste mi povedali vse, kar veste v zvezi s princesinim obiskom.« Seaman je bil nekaj časa zamišljen. »Prav pravite,« je priznal, »nisem. To je napaka, ki jo bom takoj popravil.« Odšel je k prihodnji zasedi, kjer je stal advokat Mangan, ki je bil mnogo manj spreten kakor Dominey. Gospa Worcester je čez nekaj minut pristopila k Domineyu. »Henryju sem rekla, da niti trenutek ne ostanem več pri njem,« je dejala. »Porabil je že kakih štirideset nabojev, pa je ranil samo enega zajca.« »Henry ni najboljši strelec,« je pripomnil Dominey, »čeprav mislim, da ste glede njega nekoliko prestrogi. Videl sem, da je pravkar zadel lepega fazana. Kar pa se tiče ptic, to res ni važno.« DNEVNE NOVICE Ravnateljstvo Elektrogospodarske sole v Cerknem, okraj Tolmin, obvešča, da se bodo prošnje za sprejem v šolo sprejemale samo do 15. t. m. Dne 20. in 21. t m. pa se bo namreč že vršila psihološka izbira kandidatov (psihotehnični sprejemni izpit) v šolskih prostorih. Kasneje prispele prošnje se ne bodo mogle več upoštevati. — Ravnateljstvo šole. Zavod za socialno zavarovanje za mesto in okraj Maribor razpisuje mesto farmacevta, ki bo vršil re-taksacijo receptov in kontroliral, če se zdravila predpisujejo ekonomično. Pogoj za sprejem je vsaj petletna lekarniška praksa. Prejemki se bodo določili po ustrezni uredbi. V Ljubljani so od 26. junija do 2. julija umrli: Vlado Macarol, 42 let; Jože Štrosar, 1 leto; Marija Ferlič, 70 let; Anton Palovšnik, 87 let; Franc Sive, 25 let; Minka Ravnikar roj. Svete, 50 let; Antonija Elsner rojena Podboršek, 80 let; Bojana Ložar 3 mesece; Anton Tomas, 19 let; Terezija Ferjančič, 84 let; Ladislav Pleša, 33 let; Viljem Lenassi, 71 let; Franc Škerl, 56 let; Marjan Kolenc, 1 leto; Antonija Kaučič roj. Daičer, 30 let; Jožefa Kotnik, 94 let; Josipina Bizjak roj. Koderman, 76 let; Ljudmila Švara roj. Kruh, 51 let; Pavla Klešnik, 70 let: Jože Koželj, 49 let; inž. Herbert Golob, 51 let; Janez Vegnutti, 59 let: Janez Hren, 77 let; Ignac Kic, 48 let; Marjan Bobek, 4 mesece; Hedvika Seliškar, 79 let. — V tem času se je rodilo v Ljubljani 88 otrok, med njimi 30 Ljubljančanov. V Ljubljani so se preteklo soboto poročili: mehanik Frančišek Kralj in gospodinja Marija Čolnar; kovač Franc Petrič in šivilja Gabrijela Merhar; delavec Jože Polanec in delavka Katarina Badavnik; trg. pomočnik Vincencij Resnik in nameščenka Tatjana Groznik; študent Sreten Djokič in učiteljica Vladimira Dubrovič; delavec Franc Lehner in servirka Cecilija Železen: podoficir JLA Antun Majnarič in delavka Marija Kastner; šofer Angel Makuc in delavka Frančiška Glavič; krojač Štefan Heric in blagajničarka Ivana Romih; organ LM Stanislav Novak in snažilka Olga Tuljak; dipl. tehnik Jahko Vojnovič in šivilja Ana Rus; stroj. inž. Aleksander Golob in študentka Margareta Jarc; zobozdravnik Miroslav Rojina in zdravnica Tatjana Hvala; vodov, inšt iater Marjan Žolnir in knjigov. del ka Majda Piškur; gradbeni inž. V dimir Haller in nameščenka Marija Merhar; delavec Venceslav Medjimurec in delavka Marija i Karlič; oficir JLA Ivo Bilankov in delavka Ivanka Logar; sprevodnik JDZ Alojzij Menard in delavka Ana Mohar; mizar Janez Mrkun in šivilja Angela Benčina; delavec Janez Stre-kelj in delavka Frančiška Kermavner; organ LM Jože Bezget in vrtnarica Štefanija Bizjak; mehanik Janez Janežič in delavka Ana Ahlin; laborant Alojz Kovač in bolničarka Ana Grandljič; zidar Jože Reberšak in delavka Marija Nemec; knjigovodja Stanislav Dornik in nameščenka Ljudmila Bezeljak; stroj, ključavničar Rudolf Heine in delavka Hed-viga Stibrič; nameščenec Kristjan Peskar in bolničarka Ana Košir; i dimnikarski pomočnik Jožef Podkraj- I šek in navijalka Frančiška Primožič; ! študent tehnike Božidar Battelino in ! študentka tehnike Vida Pečenko; nameščenec Mirko Kovačec in gospodinja Ana Intihar; pleskar Franc Levstek in šivilja Serafina Ferenčak; pravnik Jovan Šanovič in dijakinja Breda Gorjanc; delavec Stanislav Dolinar in vezilja Ana Dolenc; kovač Nikola Pozderc in delavka Marija Belec; dipl. ekonomist Marijan Cerlini in predm. učiteljica Ana Vaupotič; gledl. igralec Janez Albreht in uradnica Jožefina Dolenc; študent tehnike Janez Bricelj in medic, sestra Ana Čanžek; študent Drago Smodiš in študentka Tatjana Krivčenko; organ LM Alojz Radetič in bolničarka Marija Relič; delavec Karol Ivančič in gospodinja Frančiška Zakrajšek; uslužbenec Ivan Ostanek in uslužbenka Antonija Premru. Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS Stanje vremena dne 6. Julija ob 7. uri: Od Azorov je prodrl klin visokega zračnega pritiska, ki bo povzročil prehodno izboljšanje vremena tudi pri nas. V Jugoslaviji je bilo danes dopol-dne pretežno oblačno vreme. Zjutraj je bila po kotlinah megla. V Primorju so bile jutranje temperature v mejah od 20-25» C. V Sloveniji je bilo danes dopoldne pretežno oblačno vreme z vmesnimi padavinami. Temperatura morja v Kopru je bila danes zjutraj 21° C. Napoved za 7. julija: Pretežno lepo vreme z jutranjo meglo po kotlinah, dopoldne naraščajoča oblačnost s krajevnimi plohami v popoldanskem času. Temperatura brez bistvene spremembe. DANES IN JUTRI GLEDALIŠČA OPERA Festivalne predstave Torek, 7. julija ob 20.30: Verdi: »Tra-viata«. Gostovanje R. Francla. — Predstava na vrtu Doma JLA, Miklošičeva cesta. Izven. (Vstopnice v prodaji pri operni blagajni in eno uro pred pričetkom predstave pri vhodu na vrt.) Sreda, 8. julija ob 20.30: Verdi: »Rl-goletto«. Gostovanje VI. Rudjaka. Predstava na vrtu Doma JLA, Miklošičeva cesta. Izven. (Vstopnice v prodaji pri operni blagajni in eno uro pred pričetkom predstave pri vhodu na vrt.) Četrtek, 9. julija ob 20.30: Gounod: »Faust«. Gostovanje Tomislava Ne-raliča. Predstava na vrtu Doma JLA, Miklošičeva cesta. — Izven. (Vstopnice v prodaji pri operni blagajni in eno uro pred pričetkom predstave pri vhodu na vrt.) Otroci, ki sodelujejo pri baletni predstavi »Vrag na vasi«, imajo vajo v četrtek, 9. t. m. ob 10. uri v Operi. KINO KINO »UNION«: Amer. barvni film »Rudniki kralja Salomona«. Tednik: Filmske novosti št. 27. Predstavi ob 18 in 20. KINO »KOMUNA«: Amer. film »Festival Ch. Chaplina«. Brez tednika. Predstavi ob 18 in 20. KINO »SLOGA«: Amer. film »Aretacija«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. KINO »SOČA«: Amer. film »Gospa Bovary«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 17. dalje. LETNI KINO »TIVOLI«: Amer. film »Aretacija«. Tednik. Predstava ob 20.30. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Ameriški barvni film »Rudniki kralja Salomona«. Tednik. Predstava ob 20.30. — Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih eno uro pred pričetkom predstave. KINO »ŠIŠKA«: Nemški film »Imenujem se Niki«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. CELJE »UNION«: Avstrijski film »Eva podeduje raj«. CELJE »DOM«: Ameriški film »Win-chester 73«. BLED: Jugoslovanski film »Vsi na morje«. KAMNIK: Nemški film »Glas dru- gega«. JESENICE »RADIO«: Ameriški film »Rebecca«. JESENICE »SVOBODA«: Amer. film »Rebecca«. JESENICE »PLAVŽ«: Ameriški film »Ne poj mi žalostnih pesmi«. Najbolj poznane gume za motorje, osebne avto^obiie. kamione, specialna vozila, trakforie in letala Tovarne v Združenih državah Amerike, Kanadi, Angliji, Švici in Nemčiji Prodajalne: Beograd, Uzun-Mirkova br. 1, telefon 23-270 Zegreb. Marticeva br. 51, telefon 23-427 Novi Sad, Zeleznička br. 94, telefon 40-48 Sarajevo, Radičeva br. 4, telefon 33 45 KONCERTI Koncert pevskega zbora Slovenske filharmonije v okviru Ljubljanskega festivala v petek, 10. t. m. ob 20.30 v unionski dvorani — Dirigent Rado Simoniti. Na sporedu narodne pesmi. Vstopnice od 120 do 40 din v koncertni poslovalnici in pri Turističnem društvu. RADIO Dnevni spored za torek, dne 7. julija 5.00—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci (pester glasbeni spored) — vmes ob 5.10—5.20 Jutranja telovadba — 5.30—5.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska — 6.00—6.10 Jutranja telovadba — 6.30 do 6.40 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda — 7.00—7.05 Radijski koledar 12.00 Pester spored slovenskih vokalnih in instrumentalnih skladb — 12.30 Napoved časa, poročila in pregled dnevnega sporeda — 12.45 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 Med glasbenim sporedom kulturni drobiž 14.00 Priljubljeni operni napevi — 14.30 Radijske reklame — 14.40 Poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Škoberneta — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.10—15.30 Zabavna glasba, vmes objave — 18.00 Mojstri operete Johann Strauss, Franz Lehar in Fran z von Suppe — 18.30 Športni tednik — 19.00 Radijske reklame — 19.10 Zabavna glasba, vmes objave — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 S poskočnimi melodijami doma in po svetu —■ 21.00 Radijska univerza — inž. Mirko Šiško: Sadjarstvo v ZDA — 21.15 Plesna in filmska glasba — 22.00 Napoved Časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 Janez Matičič: Godalni kvartet v c-duru — 22.55—23.00 Lahko noč — 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Torek, 7. julija: Lekarna »Center«, Gosposka ulica 20. KINO PARTIZAN: Angleški Ulm »Trlo«. UDARNIK: Amer. barvni lilm »Konec sveta«. STUDENCI: Italijanski film »Jutri bo prepozno«. POBREŽJE: Ameriški film »Gentle-man Jim«. GLEDALIŠČE Torek, 7. julija: Zaprto. RADIO MARIBOR 12.00—15.30 Prenos sporeda Radia Ljubljana, vmes od 13.00—13.15 Oddaja v madžarščini — 17.00—17.20 Malo za šalo — malo za res — 17.20—17.30 Odlomki Iz operete »Ptičar« (Zeller) 17.30—17.40 Poslušajte domača poročila — 17.40—18.00 Zabavna glasba, vmes t objave in oglasi — 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. DROBNI OGLASI PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju razpisuje mesto stalnega dramaturga, režiserja in inspicienta. Pismene ponudbe je poslati na: Uprava Prešernovega gledališča, Kranj, do 15. julija 1953. 413 250.000 PASJIH ZNAMK, okroglih ali šesterooglatih, 30 mm premera in 2 mm debeline, iz pocinkane ali aluminijaste pločevine, z oznakami: pasja glava, Vojvodina 1954, začetne črke okraja in registrska številka, kupimo. Pismene ponudbe pošljite do 15. julija 1953 na naslov: Pasteurjev zavod, Novi Sad. LJUDSKI ODBOR VLASOTINSKEGA OKRAJA — VLASOTINCI razpisuje natečaj za 3 pravnike, po možnosti s prakso in poznavanjem dela v ljudskih odborih, 1 gradbenega Inženirja za gradbeni in komunalni oddelek, 1 gozdarskega Inženirja s prakso za gozdarskega referenta, 1 farmacevta, 1 zdravnika s splošno prakso za okrajnega zdravstvenega inšpektorja. Interesenti naj vlože prošnje najdlje do 31. julija 1953 s kratkimi podatki o dosedanjem službovanju. Plača po uredbi. 2396 1-1 Za vsa pojasnila se obračajte na Generalno distribucijo proizvodov za FlRESTONE »3NTERKOMERC« GENERALNA TRGOVSKA ZASTOPSTVA • B E O G R ; TER AZIJE 27/111 • TEiEFONI 25-3C5, 26-512 In 27-198 2 MESTNO ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE — BEOGRAD, Timočka 14, telefon 41-024 sprejme 2 clektrolnženirja s prakso pri električnih napeljavah z močnim in šibkim tokom ali 1 inženirja in 2 elektrotehnika. Nastop takoj, plača po tarifnem pravilniku. 2460 1-1 LJUDSKI ODBOR MESTA SKOPLJA razpisuje NATEČAJ ZA IZDELAVO IDEJNEGA OSNUTKA ZA REPREZENTANČNI HOTEL V SKOPLJU NAGRADE : 1. nagrada 400.000 dinarjev 2. nagrada 250.000 dinarjev 3. nagrada 150.000 dinarjev Člani ocenjevalnega razsodišča: Dimce Zograf-ski, predsednik, Aleksander Minčev, ing. arh. Djuro Eincel, ing. arh. Sotir Tomovski, ing. arh. Miho Čakelja, ing. arh. Ljube Pota, ing. arh. Jovan Rankovič, Abdula Selim, Cvetko Ivanovski Od 15. julija dalje bo udeležencem natečaja na razpolago elaborat za ceno 600 din. — Rok za izročitev je 10. oktober 1953, za udeležence izven Skoplja pa velja datum poštnega pečata 2477 INDUSTRIJA AZBESTNIH PROIZVODOV »JUGOAZBEST«, MLADENOVAC Telefon št. 9 — Tek. račun 116-T-3 pri podružnici Narodne banke v Mladenovcu J: Komercialni oddelek in ogledna prodajalna: BEOGRAD, DOBRINJSKA ULICA 12 Tel. 26-537, poštni predal 273 — Brz.: »Jugoazbest« Beograd IZDELUJE: AZBESTNE PLETENICE, suhe, grafitirana in zvita tesnila v vseh dimenzijah, kvadratna in okrogla; AZBESTNE BLAZINE v vseh velikostih po želji kupcev; AZBESTNE OBLEKE: suknjič in hlače, rokavice 290 in 430 mm, škornje, predpasnike, golenice, kapuce in delavske obleke; AZBESTNE MANLOH TRAKOVE in OBROČKE za zapiranje odprtin pri parnih napravah z nizkim in visokim pritiskom izdelujemo v vseh dimenzijah; AZBESTNO VLAKNO ZA FILTRIRANJE gostih in redkih tekočin, alkoholnih in brezalkoholnih pijač v kakovosti št. 1, 2. 3 in 4 za čiščenje vina, žganja, ruma in drugih tekočin; to-vlakno uporabljajo na cedilih s finimi siti; »EKA« PLOSCE v vseh serijah in dimenzijah za filtriranje tekočin na specialnih cedilnikih; VSE VRSTE STUBLINA IN IZPUŠNE ZAMAŠKE iz bakrene pločevine in armiranega klingerita za motorna vozila, stabilne in letalske motorje kakor tudi obročke za motorne svečice izdelujemo po načrtih in originalnih vzorcih; KLINGERIT PRSTANE v vseh dimenzijah in oblikah, po specifikaciji in vzorcih potrošnikov; OBLOGE ZA ZAVORE (ferodo) in sponke za vsa motorna vozila, dvigala in kompresorje izdelujemo po potrebi potrošnikov; BOMBAŽNE PLETENICE vseh dimenzij, kvadrataste, suhe, mastne, lojene in grafitirane za tesnerije vseh vrst črpalk za vročo in hladno vodo; KONOPLJENE PLETENICE vseh dimenzij, kvadrataste, suhe, mastne, lojene in grafitirane za tesnenje vseh vrst črpalk za vročo in hladno vodo; RAZNA MAZIVA ZA POLIRANJE KOVIN, originalno belo mazivo na osnovi dunajskega apna, kakor tudi zeleno in rdeče, mazivo, ki ga uporabljamo za glajenje kovin; JUDOL MAZIVO za tesnila pri parnih kotlih zaradi lažjega odstranjevanja brez poškodb in za mazanje vijakov in matic pri visokih temperaturah; VOSEK ZA JERMENA izključno prvorazredne kakovosti; POLIRNE PLASCE, suknene in platnene v vseh dimenzijah za glajenje kovin; Izoliramo razne naprave s svojo strokovno delovno silo in materialom na vsem ozemlju FLRJ. — Potrošniki naj svoje zahteve dostavljajo komercialnemu oddelku, Beograd, Do-brinjska ulica 12, poštni predal 273 Ob tej priložnosti čestitamo vsem našim poslovnim prijateljem k narodnemu prazniku Dneva vstaje, 7. juliju! 2474 1-1 Opozarjamo vsa t da si ob priliki obiska JUBILEJNEGA X. MARIBORSKEGA TEDNA ogledajo veliko in bogato izbiro papirja, šolskih in pisarniških potrebščin na razstavnem prostoru in v našem engros oddelku TRGOVSKEGA PODJETJA PAPIR MARIBOR - Gosposka ulica 3 telefon št. 31-17 Stisni;zsssz *> ■*-« — —