LOVEN GOSPODAR Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32—, polletno din 16"—, četrtletno din 9'—, Inozemstvo din 64 — Fostno-čekovni račun Številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cen« lnaeratom: Cela stran din 2000"—, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, '/« strarf din 250—, 'In strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Na|weQa Ho&rina Pretekli teden je bil protituberkulozni teden. Njegov namen je bil poklicati ljudstvu vsaj enkrat na leto v spomin nevarnost in razširjenost te najusodnejše ljudske bolezni. Celotedenska manifestacija bi naj hkratu tudi bila opomin vsakemu posamezniku in vsemu narodu, da storimo vsi svojo dolžnost v obrambi zoper to ljudsko morilko in v skrbstvu za jetične bolnike. Manifestacija zoper bolezen je obenem manifestacija za zdravje, ki je največja zemeljska dobrina za človeka. Kdor ni zdrav, zanj sonce ne sije tako prijazno, zanj zvezde na nebesnem svodu tako ljubko ne migljajo, zanj rožice tako prijetno ne cvetijo in duhtijo. Delo mu ne gre od rok, jed mu ne gre v slast. Komur gloda črv bolezni steblo življenja, njega sile pešajo in z njimi pojema sposobnost in pripravljenost za življenje in za rešitev življenjskih nalog. Iz zdravih poedincev raste zdrav narod. Čim večji je krog bolezni zapadlih posameznikov, tem bolj boleha narodni organizem. Če se ta proces ne ustavi, postane tudi narod plen smrti. Zgodovina je zabeležila precejšnje število narodov, ki so v svojih članih bolehali v naraščajočem obsegu na telesnih in duševnih boleznih, dokler ni naposled zadela smrtna katastrofa narodno občestvo. Čim manjši je kak narod po številu članov, tem večja nevarnost mu preti v tem oziru. Zdravje: to bodi naše geslo! K zdravju je potrebna vzgoja, ki mora začeti pri mladini. Vzgoja za telesno svežost, krepkost, gibčnost. Saj je zdravje prav v tem, da se človek čuti krepkega, močnega, za življenje sposobnega. Telesna vzgoja je važen del vzgoje v obče. Zato jo kot svojo pri rodno pravico zahtevamo za sebe, ne pa, da bi bila nezaslužen privilegij gotove organizacije. Vzgoja za zdravje ne sme prenehati tudi pri odraslih, M so v zdravstve nem oziru potrebni stalnega pouka. Naj bi naša prosvetna organizacija te svoje ve-levažne naloge nikdar ne pustila iz vidika! Kakor mora biti najskrbnejše zanimanje za ljudi o zdravje sestavni del naše narodne kulture, tako bodi tudi glavna skrb naše socialne in gospodarske politike. Siromaštvo je nujno združeno s pomanjkanjem hrane, obleke, zdravega stanovanja. Čim bolj se zaje uboštvo in pomanjkanje v široko množico ljudstva, tem bolj mu pije kri, mozeg in zdravje. Zato bodi poglavitna skrb človeške družbe, da oskrbi vsem stanovom in vsem pripadnikom poedinih stanov možnost gospodarskega obstoja in razvoja in s tem *x>treben gmotni predpogoj zdravja in življenja. Cilj, ki nam mora vselej biti pred očmi, se glasi: Telesno in duševno zdrav narod! S£ HelO MCIIC! Feldmaršal in pruski ministrski predsednik Herman Goring je imel 14. maja v Linzu na Avstrijce nagovori katere je pozval na delo z naslednjimi besedami: »Nikar si ne domišljajte, da smo prišli iz rajha zato, da vam posteljemo mehko posteljo, v katero bi se vi mogli udobno ulečL M smo le prisil, da vam pomagamo. Toda delati morate vi sami. Pred svetom morate pokazati, da je beseda o avstrijskem veselem razpoloženju laž. Odpočitek po delu je lepa stvar. Toda komodnost med delom se imenuje lenoba. Vaša naloga je, da pokažete, da se Nemci Vzhodne marke (Avstrije) prav tako razumejo na delo kakor Nemci iz ostalega rajha. Ne pozabite, da je naš rod leta 1918 in v naslednjih letih popolnoma odpovedal. Zato moramo sedaj dvakrat več delati! Še nikoli se ni zgodilo, da bi komurkoli na svetu kaj darovali. lil tudi nočemo sprejemati daril, Kdor hoče državo iz takšnega propada dvigniti in znova zgraditi, ta mora delati ne samo osem ur dnevno, ta mora delati kakor še nikoli prej ni delal.« Potem je Goring govoril o železnih rudah Avstrije. Dejal je: »Naj imajo drugi zlato. Mi smo veseli, da imamo železo. Z zlatom tržijo, z železom branimo svojo svobodo. V Linzu bodo nastale največje železarne podonavske kotline in Linz se bo iz svojega dosedanjega sanjavega življenja malega pokrajinskega mesteca prebudil v rjovenje velikanskega gospodarskega središča. Mene navdaja samo ta želja, da bi stvar hitro postala dejstvo. — Sedaj pa vam, Avstrijci, dajem povelje, naj se delo začne!« Namestnik čsl. zunanjega mm. smrtno ponesrečil Iz Splita se je odpeljal dne 12. maja z avtomobilom proti Zagrebu namestnik čehoslovaškega zunanjega ministra, minister in poslanik Bohdan Pavlu s soprogo in kuharico. V Livmi v Bosni je dal avto popraviti in se je peljal v Prijedor in proti Bosanskemu Novi ob reki Sani. Nenadoma pa je g. Pavlu zgubil oblast nad avtomo- bilom, ki je strmoglavil v reko. Gospa Pavlu se je rešila skozi odprto okno avtomobila in je priplavala iz reke s hudimi ranami na nogah in z manjšimi poškodbami na rokah ter so jo prepeljali v bolnišnico v Bosanskem Novi. Iz potopljenega avtomobila pa nista mogla g. Pavlu in kuharica ter sta utonila. fellfta riiiiiiiüa nesreča na AngEsSkeaa Velika in strašna rudniška nesreča se je zgodila 10. maja zjutraj na Angleškem v rudniškem okolišu v Markhamu v pokrajini Derbyshire. V 700 metrov globokem rovu, v katerem je bilo na delu 200 rudarjev, je nastala silna eksplozija jamskega plina. Velik del rova se je sesul, vendar so ostale pri eksploziji delno nepoškodovane naprave za dovažanje svežega zraka in telefon, po katerem so lahko sporočali zasuti rudarji svoj položaj. Reševalna dela so začela z vsemi modernimi sredstvi koj po nesreči. Komaj pa so izkopali prve mrtve in ranjene, je že nastala krog devete ure dopoldne druga eksplozija v zasutem rovu, ki je pokončala razne dovod- ne naprave, ki so preostale po prvem udarcu strašne nesreče. Kljub ponovni eksploziji so nadaljevali z vso naglico reševanje. Proti večeru 10. maja je bilo potegnjenih iz zasutega rova 72 mrtvih in 39 ranjenih. Reševalna dela so nadaljevali, ker je bilo omenjenega dne na večer še 45 rudarjev v rovu, v katerem je prišlo do dveh eksplozij plina. Dne 11. maja ni bilo od opoldne iz zasutega rova od ponesrečenih rudarjev nobenega odgovora na telefonske klice. Reševalno moštvo, ki je prodrlo v rov, je ugotovilo, da so vsi ponesrečenci mrtvi. Strašna nesreča je zahtevala 117 smrtnih žrtev. Uwe uduSenl isla i w PraziMii Organizacija zelenih srajc, h kateri pripadajo pristaši skrajne desnice, je hotela v noči s pomočjo mornarice strmoglaviti vlado predsednika Vargasa. Vstaši so v noči zasedli mornariško ministrstvo. Lotili so se že zasedbe vojašnic v brazilijanski prestolici v Rio de Janeiro in so že tudi navalili na palačo predsednika. Predsednik je poklical telefonično še pravočasno na pomoč policijo in ta redne čete, ki so zadušile itnor v par urah. Voditelje upora so aretirali in pridejo pred vojaško sodišče. — Komaj je vlada zatrla prvi upor, je izbruhnil 11. maja drugi. Skupina upornikov je skušala pridobiti za nadaljevanje vstaje častnike križarke »Bahia«, ki je zasidrana v pristanišču Rio de Janeiro. Med uporniki in posadko je prišlo do borb, ki so končale z aretacijo upornikov. V bojih zadnje v' J j je padlo 13 ljudi, 31 je bilo ranjenih. Zaprli so nad tisoč ljudi. Med aretira-nimi ->e tudi general ICcsta mlajši. I2S razilili držav V NAŠI DRŽAVI Predstavnika Turčije v Beogradu. Zadnjič smo poročali, da sta se pripeljala v Beograd 9. maja predsednik turške vlade Pžehal Eajar in zunanji minister dr. Ruž-di Aras, da sta vrnila dr. Stojadinoviču obisk, katerega je napravil pred kratkim v turški prestolici Ankari. Ministra sta bila v avdienci in na kosilu pri knezu namestniku Pavlu. Predstavnika Turčije sta Be mudila v Beogradu tri dni in sta bila večinoma gosta našega predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadmoviča, s katerim sta se večkrat razgovarjala o vprašanjih, ki se tičejo na splošno držav balkanskega sporazuma, posebej pa še v onih, ki zanimajo Jugoslavijo in Turčijo. V četrtek, 12. maja, je priredil dr. Stojadino-vič gostoma na čast poslovilni večer, nakar sta se odpeljala nazaj v Ankaro. Novi minister brez listnice. Odstopil je kot minister brez listnice dr. Šefkija Beh-men. Na njegovo mesto je bil imenovan dr. Džafer Kulenovič. Novi minister je pc poklicu odvetnik iz Bosne in pristaš dr. Spahove bosansko-muslimanske JRZ. V DRUGIM DRŽAVAH 101. zasedanje v Ženevi. 101. zasedanje sveta Društva narodov je pričelo 10. maja v Ženevi pod predsedstvom letonskega zunanjega ministra Muntersa. Prvi je govoril angleški zunanji minister Halifax, ki je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je odnehala z angleško-italijanskim sporazumom napetost ob Sredozemskem morju. Za Halifa-xom je govoril francoski zunanji minister Bonnet, ki je tudi izjavil, da je Francija zadovoljna z dobro zaključitvijo angleško-italijanskega sporazuma. Tudi francoska vlada je pričela z Italijo pogajanja. Za njim so govorili: v imenu Male zveze romunski zunanji minister Petrescu Comnen, zastopnik Belgije, Poljske in ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Vsi so hvalili in pozdravljali prijateljstvo med Anglijo in Italijo, ki je pomemben korak za popolno in trajno pomirjenje Evrope. Najvažnejša seja 101. zasedanja se je vršila 12. maja. Na tej seji se je pojavil bivši abesinski cesar Haile Selasie. Dovolili so mu tole kratko izjavo: »Prišel sem branit svoj narod. Z ozirom na bolezen prosim svet, da mi oprosti, če ne bom čital sam spomenice, ki jo želim sporočiti svétu.« Nato je prebral cesarjev tajnik dolgo ne-guševo spomenico v francoščini s predlogom, da bi se naj predložilo abesinsko vprašanje jesenskemu zasedanju skupščine Zveze narodov. Negušev predlog je prišel na ra^ravo, v kateri so nastopili kot govorniki zastopniki: Anglije, Francije, sovjetske Rusije in Male zveze. Kot zadnji je govoril v imenu Letonske predsednik 101. zasedanja Munters. Zaključil je abesinsko debato z ugotovitvijo, da se je večina članic sveta Društva narodov izrekla Ea angleške in francosko stališče, to je, da bš članice Društva narodov v priznanju Italijanskega cesarstva lahko pridržijo popolno svobodo. Odstop mažarske vlade — nova vlada. Ministrski predsednik Daranyi je v zadnjem času ponovno zagotavljal, da bo v Ireh mesecih izvedel (13. maja že spre- jeti) židovski zakon ter spremenjeni tiskovni zakon. Šele po teh spremembah bo preosnoval svojo vlado. Med temi obljubami šefa vlade pa so zaceli rovariti skrajni desničarji, ki so že grozili s prevratom radi počasnosti Daranyjeve vlade, dani ma-gnatske zbornice so naslovili na Darany-ja spomenico, v kateri so zahtevali, da Urchova trgovina v Celju bo opuščena! Blago bo prodano čisto poceni! Prostori morajo biti izpraznjeni! mora v teku osmih dni izdati uspešne ukrepe proti prekucuhom. Ministrski predsednik je smatral zahtevo magnatske zbornice kot nezaupnico in je odstopil s celotno vlado. Regent Horthy je sprejel ostavko in poveril sestavo nove vlade dosedanjemu gospodarskemu ministru in predsedniku mažarske Narodne banke Adalbertu Imredyu. Imredy je koj sestavil novo vlado. Iz nove vlade so izpadli poleg ministrskega predsednika Darany-ja še notranji minister, vojni minister, kmetijski minister in minister za industrijo in trgovino. Z novimi osebnostmi nadomeščeni ministri so bili izraziti pristaši rajnega ministrskega predsednika Gom-boša. V novi vladi je ostal dosedanji zunanji minister Kanya. Po vrnitvi Hitlerja iz Italije. Kakor smo že poročali, se je poslovil Hitler v Florenci od italijanske kraljevske dvojice, Mussoli-nija in drugih dostojanstvenikov. Ko je pri- vozil Hitlerjev posebni vlak na Brenner, ki loči Italijo in Nemčijo, je poslal kancler, italijanskemu kralju in cesarju, prestolonasledniku in duceju brzojavke, v katerih je poudaril, da ne bo nikdar pozabil fašističnemu narodu Italije sprejema, katerega je bil deležen, kjerkoli se je pokazal. — Hitler se je vrnil v Berlin 10. maja. Nemška prestolica je pozdravila vrnitev voditelja z nadvse sijajnim sprejemom in pozdravi. Francija in Italija nadaljujeta razgovore za sporazum. Pred Hitlerjevim obiskom so se že vršili razgovori za sporazum med Francijo in Italijo. Pogajanja so bila prekinjena ob dneh bivanja nemškega kanclerja v Italiji in so zopet pričela 11. maja v Rimu med francoskim odpravnikom poslov Blondelom in italijanskim zunanjim ministrom grofom Ciano. Ti razgovori napredujejo zelo zadovoljivo in bo sklenjen v kratkem načelni sporazum. Kakor hitre bo dosežena načelna podlaga in bo Francija priznala italijansko cesarstvo, bode sledila podrobna posvetovanja v vseh posebnih vprašanjih, ki se tičejo Francije in Italije na Sredozemskem morju in v Afriki. Kriza belgijske vlade. Jansonova belgijska vlada je odstopila 12. maja dopoldne. Na nočni seji je sicer dobila vlada zaupnico, a se je poslovila radi tega, ker je glasoval del liberalcev in katoličanov proti vladi. Nova belgijska vlada. Novo belgijsko vlado je sestavil zunanji minister Henry Spaack, ki je socialist. V novi vladi je večina ministrov, ki so bili že v prejšnji Jan-sonovi vladi. V Spaackovi vladi so zastopani socialisti, katoliki in liberalci. Prekinitev diplomatskih odnosajev med Mehiko in Anglijo. Kakor znano, je Mehika razlastila vse tuje petrolejske družbe. Glede razlastitve sta naihuje prizadeti Anglija in Združene ameriške države. Angleška vlada je vztrajala na tem, da izplača mehiška vlada takoj odškodnino razlaščenim angleškim petroleiskim družbam. Radi te zahteve je odnoklical mehiški predsednik Cardenas svojega poslanika iz Londona. Mehika je v teku zadniih dve sto let prva država, ki si ie upala prekiniti diplomatsko zvezo z Veliko Britanijo. M@wl£c ii SponsSic tirlavlfiuiske mm Obupen položaj v Barceloni Rdeča Barcelona z neznatnim zaledjem je od vseh strani odrezana in je malodane onemogočen vsak dovoz v mesto. Radi tega je gospodarski položaj v mestu samem obupen. Najslabši kruh je strogo porazdeljen na karte. Mesa sploh ni več dobiti in že riž je redkost. Ker imajo nacionalisti že dolgo v svojih rokah električne centrale Katalonije, koje prestolno mesto je Barcelona, je slednja že cele tedne pogreznjena v nočeh v popolno temo. Še podnevi ni po barcelonskih ulicah nobenega prometa, ker je zmanjkalo bencina. Barcelončani že komaj čakajo, da bi prišlo do predaje mesta, ki je v največji stiski. "labo vreme zavrlo prodiranje nacionalistov Kakor pri nas, so imeli tudi v Španiji do polovice minulega tedna najslabše deževno vreme s silovitimi nalivi, ki so onemogočali vsako vojaško gibanje m prodira- nje. Glavni sunek Francove najboljše armade, kakor hitro bo dovolilo vreme, pričakujejo iz Alcale de Chivert na Torre Blanca, od koder bodo nacionalistom odprta vrata v Valencijo. Značilno razmerje Nacionalistična radijska postaja v Sala-manki je objavila, da je sedaj v rokah nacionalistov 360.000 kvadratnih kilometrov španskega ozemlja, dočim gospodarijo rdeči še nad 182.000 kvadratnimi kilometri ozemlja. Franco zbral pred Castellonom 60.009 mož Na težavnem ozemlju 1000 m nad morjem se pomika 60.000 mož broječa Fran-cova armada na 30 km široki fronti proti Castellonu. Od 11. maja do danes so nacionalisti ujeli pri prodiranju proti omenjenemu cilju 3500 rdečih, sto strojnic, 25 poljskih ter gorskih topov in ogromno streliva. V *eh dneh so se pomaknili zmagovalci od 6 km na 25 km. Japonsko-fcffaisha tofna Japonske žrtve na Kitajskem Japonski zunanji minister Hirata je govoril na sestanku japonskih pokrajinskih poglavarjev o velikih žrtvah, katere so utrpeli doslej radi vojne na Kitajskem Japonci na moštvu in v finančnem oziru. Minister je tudi napovedal, da bo treba na Kitajskem še zelo mnogo žrtvovati. Temu pogledu Hirote v preteklost in bodočnost je priskočil na pomoč kitajski generalni štab, ki trdi, da so poslali Japonci v sedanji vojni na kitajsko ozemlje 1,100.000 vojakov. Od teh je padlo in podleglo raznim boleznim 400.000 mož. Japonci so zgubili do sedaj 626 letal. Velika bitka v južnem Šantungu V južnem Šantungu so pričeK Japonci 9. maja z veliko ofenzivo. Napad pehote je pripravilo topništvo z obstreljevanjem kitajskih utrdb med Velikim kanalom, Jih-sienom in Tajerčuangom. Prav tako so v velikih skupinah bombardirala japonska letala kitajske postojanke. Velika bitka ob ¡Velikem kanalu je prinesla Japoncem le delne uspehe. Japonci so prodrli do me-Huejeha, 60 km zapadno od Cininga onstran Velikega kanala, in do Juančen-ga, 40 km severozapadno od Huejeha. Trije veliki japonski oddelki, ki so pričeli prodirati iz Cininga proti jugozapadu, so zadeli na hud odpor Kitajcev. Pri Nan-jančvangu pa so Kitajci Japonce celo porazili, da so se morali umakniti na sever. Japonska ofenziva v pokrajini Honan le malo napreduje, ker je leva obal Rumene reke polna kitajskih četnikov, ki so doslej Japoncem prepreči h vsako frontno prodiranje. Boji za Amoj Med japonskim otokom Formoza in med obalo kitajske pokrajine Fukijen je maj- hen otok Amoj, na katerem leži važno pristaniško mesto istega imena. Japonske bojne ladje so 10. maja nenadno napadle Amoj in £o zasedle izkrcane čete po srditih bojih polovico otočiča. Na pristanišče Amoj so vrgla japonska letala nad dve sto bomb. Zasedba otoka Amoj je uspela Kitajcem 12. maja. Japonci se bodo vgnez-diM na imenovanem malem otoku, ki Jim bo postal oporišče za ofenzivo proti veliki in na južnem Kitajskem najvarnejši luki ter gospodarskemu mestu Kanton. Japonci pripravljajo strupene pline Kakor je razvidno iz prednjih poročil, ne gre Japoncem na nobenem kitajskem bojišču po njihovih načrtih. Da bi pa kljub kitajskemu odporu izsilili Japonci vsaj delne uspehe, so poslali na bojišča dva bataljona strokovnjakov za boj s strupenimi plini pod poveljstvom generala Moto-čua. Japonci bodo pričeli v najkrajšem času najbolj kruto in vse obsodbe vredno kemično vojno. Brezbožniško delovanje v Rusiji ne popušča. V Leningradu je 24.326 organiziranih brezbožnikov, ki a) porazdeljeni na 1059 celic, v okolici mesta pa je 241 celic s 14.056 brezbožniki. Lani je bito v mestu prirejenih 4228 brezbožniških predavanj, (v radiu je bilo 54 takih predavanj. Posebno živahna je bila predavanjska kampanja y letošnjih velikonočnih praznikih, ob ka-(fcerih je bilo v vsej državi 8000 proti-krščanskih predavanj. V krajih, kjer je še precej vernih ljudi, so bile za te praznike prirejene vojaške vaje za sovjetsko mladino. Državna tajna policija je prepovedala velikonočno zvonenje, dočim se je moralo na praznike vršiti delo v vseh obratih. V borbi zoper krščansko slavljenje Velike noči je skupno bilo dejavnih 200 tisoč brezbožnikov. Kakor proti svetim dnevom, se obrača brezbožniško sovraštvo tudi proti svetim krajem. Leta 1937 so v Rusiji zaprli na povelje tajne državne policije nad 1500 cerkva, in sicer radi tega, ker niso mogle plačati previsokih davkov. Od teh je bito okrog 900 pravoslavnih cerkva, 240 rimsko-katoliških, 200 moha-medanskih, 115 judovskih in 61 protestantskih. Istočasno divja naprej pobijanje duhovščine, odnosno »sodnijsko« postopanje zoper njo. Po poročilih poljskih listov je bito do polovice leta 1936 odstranjenih s svojih mest 42.800 pravoslavnih duhovnikov, kojih večina je bila ustreljena, drugi pa poslani v delovna taborišča v Sibirijo. Ljudski komisar (minister) za notranje zadeve je nedavno izjavil, da bo Rusija kmalu postala prva država na svetu brez duhovnikov. Mnogo je že danes ruskih mest, kjer ni niti enega duhovnika več. Tako si satan gradi in utrjuje svojo fronto. Statistika kapucinskega reda. Po najnovejši statistiki, sporočeni iz Rima koncem leta 1937, je na svetu 13.466 kapucinov. Od teh je duhovnikov 7802, klerikov bo-goslovcev 1454, klerikov modroslovcev 1080, bratov laikov 3130, klerikov novincev 488 in bratov novincev 199. V misijo-nih deluje 1062 duhovnikov in 358 bratov laikov. Vseh kapucinskih samostanov je 1020. Koliko se jih da sežgati? Leta 1936 je znašalo število tistih, ki so bšH v Nemčiji po smrti sežgani, 75.808, torej 9% vseh smrtnih primerov. Od leta 1901 je število krematorijev (zavodov za sežiganje) in sežganih mrtvih trupel naraščalo. Leta 1901 je bilo šest krematorijev in 602 za-žigov (0.06%), 1910. leta 6084 primerov sežiganja mrličev, 1920. leta 53 krematorijev in 16.888 sežganih (1.8%), 1933. leta 107 kranatorijsr in 63.674 sežganih (84 odst), 1936. leta pa 114 krematarijer m 75.808 Bežganflu Številke dokazujejo, d« pod narodno-sodalističnim režimom ®d&-gan je mrličev narašča. AH je to v zvezi t versko mlačnostjo, ki se širi? * Eviiarisfično slaite m Pfnfsfii gori Premnogim ne dopuščajo razmere, da bi se udeležili evharističnega slavja v Budit» ■pesti Zato se bomo doma pridružili sv* tovnim narodom in molili za razširjenji evharističnega kraljestva na zemljL Pri Materi božji na Ptujski gori bo v istem! času kot v Budimpešti evharistična pro slava po sledečem sporedu: Dne 28. maja ob 10 začetek s sv. mašo, ob 19 pozdravni govor in slovesne večeiv niče. Nato celonočno češčenje Najsvetej* — Ob 22.30 teoforična procesija X bakljami, ob polnoči polno črnca z ljudskins petjem in s skupnim sv. obhajilom mož is fantov. Dne 29. maja bodo vse dopoldne sveti maše. Ob 6 govor, sv. maša in skupno sv< obhajilo žena in deklet; ob 10 govor in pcntifikalna sv. maša ter zahvalna pesem« Ves čas proslave bodo spovedniki vernikom na razpolago. Pridite od blizu in daleč na lepo evha-ristično proslavo na Ptujsko goro! K smrti g. Fr. Šegule Zadnjo soboto ponoči je umrl v Mariboru v pokoju živeči g. Franc Šegula, upoko-' jeni župnik, duhovni svetnik in zlatomaš-nik. Rajni se je rodil leta 1860 pri Sv. Marjeti pod Ptujem. Gimnazijo je končal f Mariboru, bogoslovje pa v Grazu, kjer ja prejel mašniško posvečenje leta 1885. Koi duhovnik sekovske ali graške škofije j« prišel za kaplana k Sv. Duhu na Ostrem vrhu, in je bil tudi župnik. i V našo škofijo }2 bil sprejet leta 1900* Postal je provizor in pozneje župnik pri Sv. Roku ob Sotii Radi oglušelosti je sto* pil leta 1916 v pokoj, katerega je preživel po večini v Mariboru. G. zlatomašnik jS bil izredno nadarjen. Udejstvoval se j4 pridno kot časnikar, veliko je prevajal is tujih jezikov, a njegova posebnost bo biB razni ljudski moliiveniki, katerih je izdaS celo vrsto in so še danes priljubljeni inaS narodom. Blagopokojni je obiskal večkrat Svet® deželo. Za književna dela, katera je napi« sal o svetih krajih, je postal vitez Božjeg^ groba. Od našega kralja je bil odlikovan. 9 redom sv. Save IV. razreda. Ob priliki z3a» tega mašniškega jubileja leta 1934 ga imenoval škof za duhovnega svetovalca. Pokopan je bil na pobreškem pokopaA šču v Mariboru 17. maja popoldne* Zaslužnemu in delavnemu duhovnik« ohranimo hvaležen spomin v molitvah 3» Vsemogočni mu bodi večni plačnik ! SPOMINKI ZA BIRMO v veliki izbiri fes po ugodnih cenah t prodajalnah Ttata&c ne sv. Cirila v Maribora ta Ptuju. Ml Nesreče Dnina* utonil v Dravi. Nedaleč od Vu-hreda je lovil les iz Drave 36 letni dninar Martin Galun. Naenkrat mu je spodrsnilo, padel je v Dravo in utonil. Na cesti ga doletela smrt radi oslabelosti. Na cesti pri Marenbergu so našli mrtvega 74 letnega berača Valentina Paher-nik. Vzrok smrti je popolna obnemoglost radi nezadostne hrane. Smrtna nesreča v kamnolomu. V kamnolomu pri Podvelki ob Dravi je zadel 24 letnega posestnikove ra sina Antona Staniča kamen tako hudo v glavo, da je kmalu po poškodbi umrl. Bukev ubila delavca. V gozdovih pri Mu-retincih aa Dravskem polju posekavajo drevje. Med tamkajšnjimi delavci je bil zaposlen tudi 46 letni Anton Majerič. Ma-jerič se ni mogel pravočasno umakniti iz-podsekani ter padajoči bukvi, koje vejevje ga je podrlo z vso silo na tla in mu je tako liudo stisnilo prsni koš, da ie obležal na mestu mrtev. Nesreča v otroškem prepiru. V Litiji so se sprli na poti iz šole učenci drugega razreda. Devetletni Rudi Učakar je vrgel osemletnemu šolarju Fr. Premku iz Grada kolec tako nesrečno, da ga je zadel v levo oko, ki mu je izteklo. Hlapec se ubil pri padcu s skednja. Lojze Fende, 47 letni hlapec pri posestniku Rebolju na Klancu pri Kranju, je metal seno s skednja. Pod nogami se mu je nagnila deska, Lojze je zgubil ravnotežje in padel na cementni obok. Pri padcu si je razbil lobanjo in je kmalu po nesreči umrl. Po nesreči utonil. Martin Razbornik, kmet iz Škalskih Cirkovc pri Velenju, je na povratku s kupčije padel v potok in utonil. Nesreča vsled splašenili konj. V Trebel-nem so se splašili konji in pod voz sta padla posestnik Leopold Grebene in organist Ferdinand Zupančič. Oba sta dobila tako hude poškodbe, da ju je prepeljal rešilni oddelek v ljubljansko bolnišnico. Nesreča motociklista. Na križišču kamniške proge z Vodovodno cesto v Ljubljani je zadel Vladislav Jamar, 27 letni trgovski potnik iz Poljan nad ikofjo Loko in zaposlen na Sv. Petra cesti v Ljubljani, z motornim kolesom v zadnji vagon kamniškega vlaka. Kolo je ostalo skoraj nepoškodovano, Jamar pa si je pri padcu zlomil nogo in je dobil nekaj nevarnih poškodb na glavi. Jamarja so prepeljali reševalci v zelo resnem stanju v bolnišnico. Otrok podlegel opeklinam. Malemu cer-kovnikovemu Lojzku iz Vinivrha pri Šmar-jeti na Kranjskem se je pri odprtem štedilniku v nezavarovanem trenutku vnela obleka. Otrok je dobil tako hude opekline, da jim je podlegel. Smrtonosna konjska brca. Vsled konjske brce v trebuh je umrl v ljubljanski bolnišnici Viljem Witine, 37 letni hlapec iz Mozla pri Kočevju. Razne požarne nesreče. Pri Pragerskem je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Medved, ki je oškodovan za 20.000 din. — V gospodarskem poslopju posestnice Marije Mernik v Slivnici pri Mariboru je izbruhnil ogenj, ki je uničil že 150 let staro stanovanjsko hišo. — Huda požarna nesreča je zadela v nedeljo dopoldne župnijo Sv. Anton v Slov. goricah. Otroci so se igrali z vžigalicami in so zanetili na Cenkovskem vrhu ogenj, ki je vpepelil okoli deset poslopij in od teh je šest stanovanjskih hiš. Nesreča je zajela tolik obseg radi vetra in ker so bila poslopja po večini lesena in krita s slamo. Požar je izbruhnil v hiši posestnice Pavle Lovrec. Oškodovani so "e: Kuri iz Ver-janč, Simon Rajh in Fras Anton iz Coge-tincev in Ivan Bortschneider. Skoda znaša 150.000 din in je Ie delno krita z zavarovalnino. IPÏTE 463 po manufakturno blago, sukno, žensko volneno, svilo za obleke, najboljše in trpežne svilene robce, odeje in vse potrebščine za posteljnino v najcenejšo trgovino in velezalogo sukna fmm D9B0VICMK, CEHE 3GSP0SHA ULICA Š«. 15 čudovita velika zaloga, 27 m dolgi trgovski lokal, 5 skladišč, lastna tovarna odej in perila. Lastno prepričanje o nalDeoftnejNeiii nakupu je nai-SS DollSl dohaz vsafcomurf Jfazne novice Za birmo! pri urarju in draguljarju ]. Janko, Maribor Jurčičeva ulica S Kajcenefe! Že od din 35-—. Vse z garanci'o Most med Muto in Vuzenico izročen prometu. Prometu je predan most preko Drave, ki veže Muto z Vuzenico. Vuzeniški most, katerega je odnesla lani Drava, so popravljali 18 tednov in znašajo stroški 150.000 din. Kmet našel na njivi rimski zlatnik. V Gorišnici pri Sv. Marjeti pod Ptujem je našel kmet na svoji njivi dobro ohranjen zlatnik iz dobe rimskega cesarja Honori-ja, kateri je umrl v Raveni na Italijanskem leta 423 pr. Kr. Podružnica ZAKg, Maribor. Dne 22. maja ob desetih bo redna seja pri Gambrtnu. Celoten odbor, stvar je nujna! — Dne 26. maja, na Vne-boliod, bo celodneven majniški izlet v Svečino. Ob osmih zbirališče pred gostilno Lovrenčič pri Kamnicl. Od tu preko Sv. Urbana čez hribe v Svečino. Ogled gospodinjske šole tn banovinske-ga posestva ter vzornih posestev v okolci. Zvečer povratek z avtobusom. Nedeljsko dolžnost naj vsakdo opravi prej. Hrano je vzeti s seboj. Udeležene! naj se javijo na naslov: Tit DoberSek, Maribor, Koroška cesta 5. Itdor hoče biti poceni oblečen, naj kupuje ostanke pri Stermeckl, Celje. Pišite takoj po cenik! Nalagajte svojo prihranite v Mestno hranilnico v Mariboru! 846 Nov živinozdmvnik. Višji veterinarski svetnik v pokolu Zavadilil Bogu mi i se je naselil kot praktični živinozdravnik v Mariboru, Trg svobode 6. prvo nadstropje. 836 Tombola v Kotinji vasi na binkoštno nedeljo, 5. junija 1938. 15 tombol! Prva 1000 din, desftt koles in drusro! 840 Specialist za kožne In «polne bolezni Univ. med. dr. VLADIMIR MILAVEC, vodja dermatološkega oddelka splošne bolnišnice, Maribor, Gosposka ulica S6 (palača bano-vinsko hranilnice) — ordinira od 11 do 12 in od 13 do 15. 847 Obžaloranja vredni slučaji Trije vlomi v eni noči. V noči na 11. maj v deževnem vremenu je bilo v Mariboru na trgu kralja Petra trikrat vlomljeno. Vlomilec je vdrl najprej z dvorišča v hišo lekarnarja Savosta. V lekarni je stikal za denarjem, a je naletel samo na štiri komade po 25 par, ker veliki železni blagajni ni bil kos. Zapustil je listič, na katerem je zabeležil v hrvaščini: »Vsaj 100 din bi mi bili pustili!« Vzel je s seboj še nalivno pero in očala v skupni vrednosti 500 din. Ko je pri lekarnarju slabo opravil, se je lotil sosedne Mavričeve manufaktume trgovine. Tamkaj je dobil 100 din zaželjene gotovine in je ukradel tudi raznega blaga za več tisoč dinarjev. Uspel mu je še tretji vlom v sosednjo tvrdko Slavija-Tekstil. Ker so mu bile posamezne bale blaga pretežke, je odrezal od njih sukno z nožem za posamezne obleke in je napravil precej škode. Policija je ugotovila, da so bili najbrž trije vlomilci na delu. Trgovcu Mavri-ču je ukradenega blaga za 8000 din, tvrd-ki Slavija-Tekstil pa za 3000 din. Kravji tat pod ključem. Gašperju Boha-ku, posestniku v Slov. Bistrici, je bila v noči iz hleva ukradena 2000 din vredna krava. Tat je gnal ukradeno živin če čez vse Pohorje in ga je skril na Fali pod šu-po. Orožniki so tata vtaknili pod ključ. Je to Vekoslav Boršič, ki je že predan sodišču. Smrtna žrtev fantovske podivjanosti. Franc Pograjc, 26 letni posestnikov sin iz Lubeža pri Litiji, in njegov prijatelj Čož sta se vračala proti domu. Na razpotju na tako zvanem »Pilu« sta se ustavila pri Kamničarjevih, kjer točijo domači pijačo. Tamkaj sta naletela na družbo pijanih fantov, ki so se ko j lotili dejansko Čoža, a jim je le ušel na prosto in pobegnil. 26 letni Tone Baje, doma iz Cerovca, pa je v svoji pobesneli surovosti tako »prešti-hal« Pograjca, da je podlegel številnim ranam v ljubljanski bolnišnici. Vlomilec, ki jo je pošteno izkupil. Poročali smo že, da so neznanci vlomili v krčmo v Kosezah pri Ljubljani in da je najemnik gostilne, ki je čul sumljiv ropot, streljal skozi okno ter enega vlomilca zadel, kar se je videlo po krvni sledi na begu. Te dni je prišel v celjsko bolnišnico človek, ki je imel rani na obeh rokah. Ko je za to dejstvo zvedela ljubljanska policija, je naročila celjski, da ga aretira. Ranjenca so takoj prepeljali v Ljubljano in ugotovili, da je to- nevaren dalmatinski vlomilec Radoševič iz Splita. Najemnik gostilne je vlomilcu prestrelil desno dlan. Krogla pa je odskočila, odletela v levo laket L. obtičala v mesu. Kljub obstrelu je Radoševič srečno pobegnil, končno pa se je radi hudih bolečin le zatekel v celjsko bolnišnico, kjer se je javil pod napačnim imenom. Menil je, da je Celje daleč dovolj od Ljubljane in da tam ničesar ne vedo o poskušenem vlomu v Kosezah in o streljanju. Pa se je bridko zmotil.., §¡0¥ensha Krajina V Belje. Predzadnjo soboto ln nedeljo so odhajali naši delavci tudi na drž. veleposestvo Belje. Letoe jih je odšlo okrog 1500. Pri odhodu Je bilo precej razburjenja. Letos bo naši palerje težko dobili delavce, ker je pač v Nem«ji in Franciji plača veliko boljša in je v vseh oztrih za delavce bolje preskrbljeno. Tako so naši palerje bili prisiljeni, da so najeli tudi nekaj slabših delavcev in pri pregledu v Soboti je te delavce zdravnik zavrnil. To so vsi obsojali, ko so pa tudi prejšnja leta večkrat hodili še slabši delavci Palerje že vedo, kake delavce lahko vzamejo, da bodo z njimi opravili vsa poljska dela. Siromašni starši so imeli stroške in sedaj so ostali otroci doma. So protestirali in vpili med drugim: živio Hitler, vi ste komunisti in ne delavci, in bati se je bilo celo dejanskega spopada. Kaj takega se naj več z našim siromašnim delavstvom ne dogaja! Pa-ler je itak vsakega preje videl in ga naj ne bi vzel, če je bil preslab. — Ob tej priliki naj tudi omenimo, da bi bil že skrajni čas, da se za te naše delavce nekdo pobriga. K tem našim delav cem bi morali pripeljati kakega inozemca in mu pokazati vso mizerijo glede stanovanja, hrane in drugih razmer! Je to v sramoto državi. Ce ima letno nad 20 milijonov dobička pri tem velepo-sestvu, bi lahko žrtvovala nekaj milijonov, da bi se postavila človeku primerna stanovanja in bi se jim tudi plača zvišala. In bi ostali naši dobri delavci doma ter ne bi silili v tujino. V Nemčiji ima delavec vsaj nedeljo prosto, v Belju pa je vseeno, naj bo petek ali svetek. Za vse druge delavce je bolje preskrbljeno kot za poljske. Pri veleposestvu v Belju je tudi nekaj Slovencev upravnikov m človek bi mislil, da se bodo ti najbolj zavzeli za naše delavce, pa je na žalost prav obratno. Lansko leto sem ožigosal, da so morali delavci delati celo takrat, ko sem bil pri njih in se niso mogli udeležiti nedeljske službe, in to kljub vsem prošnjam. In naši Slovenci so se po kazali kot podrepniki. Da bi moral takoj zapu stiti brezplačno stanovanje in grozilo se mi je celo s sodiščem, če stopiš mački na rep, res zacvili, pa tu ne bi smeli, še pomagati bi morali, da bi se razmere zboljšale. Na te razmere opo ssBBHmnan Oglas je reg. pod S. Br. zarjamo Zvezo poljedelskih delavcev v Soboti in naše poslance, oziroma ministra. Našim delavcem v Nemčiji naznanjamo, da ža lahko pošiljajo denar domov, in sicer ne samo deset mark, temveč tudi klirinške marke. Pritožbe. Dosti delavcev iz Nemčije se nam je že pritožilo. Obsojati moramo to, da naši siromašni delavci sami drug drugega izžemajo. Tako zvani palerje delajo veliko krivic delavstvu. Pri hrani jih goljufajo, denar jim utrgujejo itd. Take primere je treba ostro kaznovati. Pritožiti se bo treba na delavsko centralo v Nemčiji, da naj takoj odvzamejo takim palerstvo ali jih pa naj celo pošljejo domov, da si bodo bolj zapomnili, kdaj so naše delavstvo izrabljali. Na nekaterih marofih se je že tako zgodilo. Na vsak način pa taki ljudje drugo leto več ne bodo smeli iti v Nemčijo. Delavci, ne trpite takih krivic, razložite že tam delodajalcem, ki niso nič krivi, kako palerje postopajo z vami. V Soboti vam je na razpolago tudi borza dela. Kdo je kriv? Čitali smo v časopisih, da se prodaja goveje meso po 8 in 10 din. Splošno je znano, da se kupuje pri nas v Slovenski krajini živina najceneje, pa v Soboti stane najslabše goveje meso 12 din 1 kg. Baje prodaja nekdo \r. Sobote tudi v Mariboru meso po 10 din, dočim ga v Soboti po taki ceni ne more dati, to pa menda zato, ker mu v Soboti nihče ns konkurira, ču- dimo se, da je pri nas vse mogoče in ni nikogar, ki bi stopil na prste tem ljudem. Ali je res? Raznesel se je glas, da so neko damo iz Sobote v Zagrebu prijeli in jI odvzeli deset milijonov dinarjev, ki jih je mislila odnesti iz države. Denar je imela zašit v velikem lepem plašču. Denar je mislila vtihotapiti najprej v Francijo in od tam v Palestino, če je res, bi se že moral ta denar dati v kake dobre namene v Prekmurju, ker je to denar prekmurskega ljudstva Srednja Bistrica. Naš vrli širitelj Vagner Štefan nI več v občinski službi. Tako smo že bili nanj navajeni, da nam je res vsem žal, da ga nI več v naše domove. rajna Sv. Jakob v Slov. goricah. Dne 6. maja smo položili k zadnjemu počitku, v starosti 64 let, Leopolda P 1 a t e i s a, dolgoletnega naročnika >Slovenskega gospodarja«. Rajni je bolehal na neizprosni morilki jetiki. Na njegovi poslednji poti ga je spremljalo veliko ljudi. Ob grobu se je poslovil od rajnega g. župnik s prisrčnimi besedami. žalujoči ženi in hčerkama naše sožalje, pokojnemu pa večni mir in pokoj! Koliko ljudi je na vsem svetu? Francoski osrednji statistični urad je na podlagi zadnjega ljudskega štetja posameznih dežel ugotovil, da na vsem svetu živi 2116 milijonov ljudi. Največ prebivalstva ima Azija, kjer prebiva 1162 milijonov ljudi. Takoj za Azijo pa pride Evropa, ki ima 526 milijonov prebivalcev. Za njo prihaja Amerika, ki ima 261 milijonov, Afrika 156 milijonov in Avstralija 11 milijonov prebivalcev. Veliki britanski imperij ima vsega skupaj 510 milijonov ljudi, torej nekako eno četrtino vsega prebivalstva naše zemlje. Na Kitajskem pa živi 437 milijonov ljudi, ki pa so seveda naseljeni na enotnem ozemlju ter je torej Kitajska največja država na svetu in Januš Goleč: Ponarejena Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe 19 (D S Po slovesu od vojakov se Rupnik ni vrnil v Ljubljano, kjer je posedal pred in med vojno svoj fotografski atelje. Ne! Ostal je v obmejnem Mariboru. Imeti je hotel pri roki stike z Avstrijo in Madžarsko, da bi nabavljal z lahkoto vse. kar rabi šolan ponarejevalec. S Francem Rupnikom se je seznanil Jurij Potočnik v Mariboru. Že od prvega srečanja naprej sta ostala tovariša, katera je družila skupnost poklica in nikoli pa ne — prijateljstvo! Ako se je povzdignil Potočnik po mnenju naroda do mojstrstva v potvarjanju denarja, se je priučil sigurno te spretnosti od Rupnika, kateri se je vežbal v egiptovski šoli. Kako razmerje je vladalo med Potočnikom in Rupnikom ter kaj vse sta zagrešila na škodo državne blagajne, da sta si utešila neiztrebljivo vkoreninjeno ponarejevalno strast, o tem bodo pripovedovala naslednja poglavja. VI. poglavje Prvi stiki Omenjeno je že bilo, da je bil Jurij Potočnik leta 1924 lastnik ponarejevalnic - na Dravskem polju. Nekega dne mu je zmanjkalo kemikalij. Pripeljal se je po potrebne tekočine v Maribor k fotografu na Kralja Petra trgu. Jurij je imenoval pri fotografu imena takih kemičnih sestavin, na katere je postal pozoren majhen ter čokat možic, ki je bil istotam. Slučajen nakup izrednih kemikalij, katerih Potočnik tokrat niti dobil ni v Mariboru, je prvič spravil v stik mojstrska ponarejavalca: Potočnika in Rupnika. Skupno sta zapustila fotografa. Rupnik je vprašal Jurija, za kaj rabi redke ter izbrane tekočine. Vprašani je povedal po pravici, da je že presedel 15 let v ječi in se tudi sedaj ukvarja s ponarejanjem bankovcev. Možakarja sta se porazgovorila marsikaj. Končno je zaupal Jurij svežemu znancu svoj naslov in se je odpeljal domov. Po preteku enega tedna je bil Rupnik v razgovoru s Potočnikom na Dravskem polju. Ob tej priliki mu je Jurij čisto sigurno povedal in pokazal na ploščah, kaj da zna in katerih bankovcev se name- SEJMARJI! Za birme in božja pota dobite za posebno nizko ceno naš© molit-venike, rožne vence in druge predmete. Zglasite se v prodajalni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru ali Ptuju! Sv. Jurij ob Sčavnici. V sredo, 11. maja, je umrla Terezija C a g ra n iz Ženika v 91. letu starosti. Njena smrt je bila lahka, kakor da bi zaspala. Sicer pa je v svojem življenju izredno veliko trpela. Čez 30 let je imela hudo neozdravljivo rano na nogi, sedem zadnjih let je bila slepa, a cd božiča 1936 od kapi delno ohromela. V tej veliki telesni onemoglosti je bila čudovito vdana v božjo volja Osi—"-~vala jo je hčerka Lucija; podpirala sta jo sin Matjaš iz Ameriko in hčerka Ana iz Maribora, tajnica ženske zveze. Vsi trije 6o narcčn'ki »SlovenFkeg" gospodarja«. Njim in njihovim družinam naše sožalje — rajnici pa večni mir in pokoj! Zagojiči pri Moškanjcih. V nedeljo, 8. maja, smo spremili k zadnjemu počitku Franca Z e m -1 j a r i č , naddavkarja v pokoju. Bil je ljubezniv in velik dobrotnik ljudem ter je rad vsakemu pomagal. Kot dobrotnemu članu gasilske čete Za-gojiči mu je tudi ista izkazala svojo hvaležnost, četa mu je dala častno stražo m ga spremila na zadnij poti. Gasilci so tudi prenesli pokojnikovo truplo na pokopališče k Sv. Marjeti. Kajni Zem-ljarič je služboval večinoma na jugu države, največ v Bosni. Po upokojitvi sč je preselil v rojstni kraj k svojim sorodnikom. Po kratki bolezni ga je Bog poklical k Sebi po zasluženo plačilo. V miru počivaj, dragi ujec, Bog ti bodi dober plačnik — sorodnikom pa izrekamo naše sožalje! Sv. Kupert nad Laškim. Po dolgi zimi je prišla k nam cvetoča pomlad, a v lepem maju pri nas smrt kar naprej kosi. Dne 7. maja je umrla 21 letna Marijina družbeni ca Anica Gradič. Neusmiljena jetika jo je pokosila v cvetu njene mladosti. Vzgledno je preživela svojo življenjsko pomlad, lepo se pripravljala za smrt, ko je spoznala, da za njeno bolezen ni več zdravila. Tovarišl-ce-družbenice so jo dne 9. maja v častnem spremstvu spremile na njeni zadnji poti, družbeni voditelj je ob odprtem grobu stavil vsem družben-kam zgled o življenju in smrti. Dobra Anica, počivaj v miru in prosi pri Bogu za potrte domače in za vse družbenice! — Dne 6. maja pa smo položili k zadnjemu zemeljskemu počitku mlado zakonsko ženo Frančiško P u š n i k iz Vel. Grahovš. V celjsko bolnišnico je uboga, mlada trpinka in mučenica, šla iskat zdravja, pa so nam jo mrtvo vrnili v doinači grob. Bog ji daj večni mir — žalujočim pa naše sožalje! Svetina nad Celjem. Dva vrla moža in skrbna gospodarja sta nenadoma preminula na Svetini: posestnik Lapornik Franc in Matija Le-š e k , oba gospodarja v prijaznih Pušencih. Vsak izmed njiju je izpolnil G6. leto; Lešelc Matija je še Laporniku skopal grob, čez en teden pa je moral sam leči v gi b. Dobrima gospodarjema in vrlima krščanskima možema naj sveti večna luč — žalujočim pa naSe eožalje! macije, petje, igra »Naočniki«. Vabimo posebno matere in žene. Začetek bo točen! Sv. Lenart v Slov. goricah. Društvo »Zarja« priredi v nedeljo, 22. maja, po večemicah v Narodnem domu materinski dan a krasnim sporedom, na katerega vabimo prav vse farane in bližnje okoličane. Naša dolžnost js, da počastimo krščanske matere z obilnim obiskom in jim tako pokažemo svojo ljubezen in zahvalo. V mesecu torej, v katerem častimo nebeško Mater, ne pozabimo tudi svojih zemeljskih mater, ki so vredne našega spomina. Na svidenje! Bne 6. junija (binkoštni ponedeljek) bo velika loterija Katol. prosvetnega društva »Zarja« v Sv. Lenartu v Slov. goricah. Nad tri sto dobitkov! Preskrbite si srečke! rusivene SIcmšekovo fantovsko okrožje v Mariboru vabi vse prijatelje katoliške mladine, predvsem očete in matere, na mladinski praznik, ki bo na kva-tmo nedeljo, 12. junija, v Kamnici pri Mariboru. Ob 10 pred cerkvijo prid'~a g. ravnatelja Hra-stelja in sv. maša, katero daruje g. stolni župnik msgr. Mihael Umek. Ob 15.30 na telovadišču pri drevesnici g. Dolinšeka velik telovadni nastop. Selnica ob Dravi. »Pilat — sodnik našega Gospoda« se imenuje igra, ki jo vprizori Prosvetno društvo v soboto, 21. maja, in v nedeljo, 22. maja, ob osmih zvečer na prostem med župno cerkvijo in šolo. V pretresljivih prizorih gleda človek v tej igri usodo Pilata, krivičnega sodnika, večnega popotnika. Vso bližnjo in daljno okolico vabimo na to svojevrstno prireditev. V primeru dežja se igra preloži na 25. in 2S. maja (Vnebohod). Hoče. Prosvetno društvo vabi na proslavo materinskega dne, ki bo v nedeljo, 22. maja, ob 15 in ob 19.30 v Slomšekovi dvorani. Spored: dekla- Sv. Rupert v Slovenskih goricah. Dekliški krožek z Marijinim vrtcem priredi v nedeljo, dne 22. maja, po večemicah v društvenem domu materinski dan s sledečimi točkami: govor, dekla-maci ja, petje, simbolične vaje članic ter dve igrici iz starorimskih časov. Vabljene ste vse mamice od blizu in daleč, kakor tudi vsi prijatelji in prijateljice poštenega razvedrila. Vurberg. že precej časa smo molčali. No, pa saj tudi nič naveza- in razveseljive-! ni bilo za poročati, življenje teče vedno po starem tiru naprej. Pa f- eno je: »p :ezov« imamo vedno premalo, ' - si tudi ne moremo bogve kakih senzacij ustvarjati. Le ena velika želja, ako Bog da, se nam bo letos izpolnila: preureditev društvene dvorane in odra. Z delom smo že pričeli. Dobrodušni in zavedni ljudje pomagajo veliko zastonj, vendar so stvari, ki se le morajo plačati iin ob zaključku bo prav lep račun vseh stroškov. Zato moramo iskati gmotnih virov! Tako je društvo naštudiralo vsem znano in najbolj domačo zgodovinsko igro »Črni križ pri Hrastovcu«, v kateri nastopajo oeebe iz prošlosti Vurberga in osebe, katerih potomci še danes živijo med nami. Predstava te zanimive igre bo na prostem za cerkvijo, kar bo zopet nekaj novega za naš mali kraj. Nastopilo bo nad 30 ljudi. Čisti dobiček te igre je namenjen za kritje stroškov za prenovljeno dvorano. Zato ste vabljeni vsi Vurberžani, da doprinese vsak vcaj mal dar za dom naše prosvete, rava lotiti. Če bi ne bil Jurij koj skraja tolikanj zaupljiv, bi tudi previdni Rupnik ne bil vzel Potočnika po prvem obisku enostavno na svoje stanovanje v Maribor. Potočnik si je smel ogledati pri Rupniku njegove posnetke na ploščah. Videl je tisočdinarske, desetin petdesetdolarske ter pet- in stolirske bankovce fotografirane. Rupnik je imel za vsako ploščo toliko posnetkov, kolikor je bilo na bankovcu barv. Mojster iz egiptovske šole je razkazoval, kako ne sme ponarejevalec bankovca enostavno fotografirati. Treba je na eni plošči zakriti vse druge barve tako, da ostane n. pr. samo rumena. Na drugi plošči se zakrije rumena in vse druge razen modre. Ko so že vse barve na ploščah, je treba obiti s papirjem plošče vseh barv. Kakor hitro so na papirju vse barve druga za drugo, je bankovec ponarejen. Kako pa rgleda v resnici na ta način ustvarjena potvorba, je odvisno od oči, od roke, temeljitega znanja in muke-polne ter dolgoletne prakse mojstra. Rupnik je posedal za vsak omenjeni bankovec loHko plošč, kolikor jih je potreboval za potvarjanje Da opisan' način. Poleg zaloge plošč je videl Jurij rmt mogoče kamne za litografijo (kamnotisk), cin-fcaste plošče in bogznai koliko barv. Po natančnem razkazovanju ponarejevalnega imetja je vprašal Rupnik Jurija, če bi ne znal za kako stanovanje zanj kje na deželi. Že poprej je bilo naglašeno dejstvo, da je bil Rupnik skrajno previden. Zavedal se je, da je njegovo mestno stanovanje preobloženo s ponarejeval-nim materijalom. Kako nepoklicano oko bi se lahko zasadilo v te zaloge in mojster bi moral pod ključ ter na odgovor. Že starejši lisjak Rupnik je moral znati iz izkušnje, da spada ponarejevalska delavnica kam ven v kak prav skrit podeželski kot, v katerem ima človek mir pred nezaželjenimi obiski in ga tudi policija nima pod nadzorstvom. Dokler je bil Rupnik na delu s polno paro kot ponarejevalec, je imel vedno dve stanovanji: enega v mariborskem mestu, drugega na kmetih. Z mestnim in prav za prav praznim stanom je brisal policajem oči; resnično je prebival in delal zdaj tu in zdaj tam pri kakem dobrem kmečkem prijatelju. V Mariboru je bil prijavljen na policiji in se je pokazal v mestu od časa do časa na ulici, da so ga videli zastopniki javne varnosti in bili mnenja, da prebiva v mestu. {Dalje prihodnjič) Kitajci največji narod sveta. V Združenih državah Severne Amerike živi 144 milijonov ljudi. Vrtnice za 400 dni V Tokiu na Japonskem imajo poseben cesarski zavod, ki se peča samo z gojitvijo in proučevanjem cvetlic. Tu se lahko ponašajo s stalnimi novimi pridobitvami. Najvažnejša pridobitev je nemara ta, da je tamlcajšnjim gojite-ljem uspelo zelo podaljšati dobo cvetenja. To so dosegli s posebno gno-jitvijo in z obsevanjem. Kakor poročajo iz Toki-ja, je uspelo med drugim pripraviti vrtnice do tega, da cvetejo neprestano 400 dni. Stroški za ta eksperiment pa so znašali nad 30.000 je' nov. Id bo vsem v veselje in paacs le tedaj, če bo lep. Prav toplo p« ste vabljeni tudi prijatelji iz drugih krajev, zlasti sosedna, da posetite to lepo prireditev. Zanimanje je velika. Zato bosta dve predstavi. Prva na Križervo, druga v nedeljo po Križevem. V primeru neprfli&nega vremena se preloži. Ormož. Za mladinski prosvetni tabcur, ki se vrši na binkoštni ponedeljek ▼ Ormožu, se mladina velikonedeljske dekanije vneto pripravlja. Od 8 do 8.45 se zbiramo pri Katoliškem domu, na kar odkorakamo na cerkveni prostor, kjer se izvrši blagoslovitev novega prapora Kat prosvetnega društva v Ormožu. Po blagoslovitvi bo sv. maša s cerkvenim govorom. Med sv. mašo bo ljudsko petje. Po sv. maši bo prosvetno zborovanje. Govorili bodo naši prosvetni organizatorji. Popoldne bo v parku gospe grofice Wurmbrandt-Gjor-gjevič javen telovadni nastop ormoškega fantovskega okrožja in dekliških odsekov. Vse prijatelje naše mladine iskreno vabimo na to prireditev, ki bo ponosna manifestacija naše katoliške prosvete. Na svidenje na binkoštni ponedeljek v lepi Prlekiji! Mladinski tabor ▼ Veržeju. Ljutomersko fantovsko okrožje, dekliško in prosvetno okrožje priredijo v nedeljo, 22. maja, ▼ Veržeju velak mladinski tabor. Dopoldne sprejem gostov, nato sprevod po Veržeju na dvorišče salezij anskega zavoda v Veržeju, kjer bo na prostem sv. maša z ljudskim petjem. Ob 14 večemice, po večernicah procesija s kipom Marije Pomočnice. Po procesiji javni telovadni nastop na dvorišču salezi-janskega zavoda. Nastopijo člani, članice, gojen-ke, mladci in nižji naraščaj. Ta dan bo obenem proslavil salezijanski zavod praznik Marije Pomočnice. Prijazno vabimo prijatelje naših katoliških organizacij iz vse Prlekije, sosednega Prek-murja, kakor tudi od daljnejših krajev, da pohi-timo ta dan v Veržej, da bomo proslavili praznik Marije Pomočnice, obenem pa dali mladini svoje priznanje za njeno delo in pobude za novo delo! Velika Nedelja. Igro »Dva para se Zenita« ponovi igralska družina v nedelj», 22. maja, ob 15.30 v križniški dvorani Pridite! Vransko. Prosvetno društvo bo vprizorilo v soboto, 21. maja, ob 20 ter t nedeljo, 22. maja, in na Vnebohod, 26. maja, obakrat ob 15, v dvorani pri »Slovanu« pretresljivo igro iz naših dni »Podrti križ«. Igra zelo nazorno kaže, kam privede mladega človeka slaba družba in moderna vzgoja. Ker je igra velikega vzgojnega pomena, in da se omogoči udeležba tudi sosednim župnijam, jo bomo igrali trikrat Prosimo vaš, da pridete Od blizu in daleč! 12. junija okrožni tabor v Rraslovčah. Ob 9 bo sprevod od križišča bano vinskih cest ▼ Parižljah k cerkvi, kjer bo blagoslov nove društvene zastave ta sv. maša % ljudskim petjem. Sv. opravilo bo imel vseiufc. prof. dr. Lukman, predsednik PZ v Ljubljani Na zborovanju bosta govorila g. dr. Josip Hohnjee, predsednik PZ v Mariboru, ta g. prof. Bitenc, predsednik podzveze v Celja. Popoldne bo pa velik telovadni nastop vseh odsekov ta krožkov savinjskega okrožja. Med nastopom govor g. HanžeEBa, duhovnega vodje podzveze. Bratje, sestre, IX Junij bo naš veliki praznik! Bog ŽM! Bt. Jani na Vinski gori. V okviru Krajevne KZ ao al fantje ta dekleta že lani ustanovili svoje odseke. Da pa bomo priklenili v svoje vrste v»č mladine ta JI dopovedal!, kako važna je Kmečka zveza za nas vse, bomo priredili na Vnebohod, 26. maja, ob priliki blagoslovitve njenega prapora veliko mladinsko proslavo. Ob 10 bo sv. mata s pridigo, nato na prostem blagoslovitev prapora. Nato petje kmečke himne. Po himni bo velik» mladinsko kmečko zborovanje, na katerem bo govoril načelnik mladinske KZ Pui iz Ljubljane ta drugi. I3© večernicah vprizori fantovski odsek krasno igro. Prijatelji mladine so vljudno vabljeni, da v obilnem številu prisostvujejo tej veliki mladinski proslavi. Dramlje. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 22. maja, ob 15 na novem moderno urejenem odru ljudsko veseloigro v treh dejanjih »Micka, premisli si!« Vabljen'' Vojnik. Kmečki tabor. Kmečka zveza pripravlja za Vnebohod, 28. maja, veliko kmečko slavje. Ob pol devetih bo zbiranje udeležencev (konjenikov, kolesarjev, narodnih noš, okrašenih voz Iz domače fare in od drugod) izven trga na Taboru, nato bo sprevod k službi božji v farni cerkvi Po cerkvenem opravilu bo pri cerkvi kmečko zborovanje, na katerem bodo govorili gg.: Brodar, načelnik Kmečke zveze iz Kranja, Turnšek, član Kmetijske zbornice, ta Mihelčič, župan celjski Zborovanje bo vodil g. Rebov, predsednik Krajevne KZ iz Teharja. V okviru tabora bo predstava »Miklova Zala« na prostem s 150 ljudmi na naraven način (s konji, vozovi, kresovanjem ta godbo). Prva predstava bo v sredo pred taborom ob osmih zvečer na župnijskem travniku. Ta prireditev bo posebno veličastna, ker bo ob umetni razsvetljavi in bodo- kresovi oznanjali prihod Turkov. Druga predstava bo na Vnebohod ob štirih popoldne. »Miklova Zala« bo za Vojnik na vsak način dogodek. Vabimo vse sosede, da nas ta dan obiščejo. Loka pri Zidanem mostu. Dne "2. maja se bo vršil v Loki prosvetni tabor s celodnevnim spo redom. Pri jutranjih vlakih sprejem gostov. Ob 9 sprevod po vasi do vasi Račica, ob 10 sv. maša. Po sv. maši zborovanje. Govorili bodo govorniki iz Celja in Laškega. Po večernicah bo telovadni nastop mladine. Nastopijo člani fantovskih odsekov in dekliških krožkov, mladci, mladeniče ta gojenke. Na orodju nastopa orodna vrsta iz Celja. Vsa prosvetna društva. FO in DK laškega okrožja ta tudi sosednje vljudno vabimo, da se tabora v čim večjem številu udeležijo. Na svidenje v lepi loški dolini! Vsi, ki potujete, ne pozabite na novi vozni red! W Velja od 15. maja 1938 1 Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 y znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR ©opisi Pravi čudeži Nase sivkasto perilo je naenkrat dobilo belo barvo. Naša nova pomočnica mi ni dala poprej miru, dokler ji nisem dovolila, do j« kupila tisto dobro terpenlinovo milo Zlatorog. Nihče ne bi verjel, kak« izdatno je, kako čudovita čistilna moč j® v njem, kako vo!jno-mebk«S je perilo po njem, kako lepo belo in duhtečel TERPENTINOVO MILO Eazbor pri Zidanem mostu. Prosvetne društvo je 5. maja vprizorilo igro »Micki je treba moža«. Ob nabito polnih prostorih tukajšnje šole so naši vrli igralci dobro rešili svoje vloge. Zahvala za to gre naši vrli gospodični učiteljici, ki se zelo pridno udejstvuje na prosvetnem polju. Zahvaljujemo se našim prijateljem za številen obisk ta za da> rove. S tean so dali naši mladini novega poguma, še eno željo ima naša mladina, ki je pa malo težje izvedljiva, a upanje ima. Potrkala bo na srca prijateljev in upamo, da ji bodo priskočili n* pomoč, da se bo že enkrat v naM vasi postavilo poslopje, ki bo dom naše mladine, kjer si bo mladina krepila in si krajšala dolge zimske večere i koristnim delom in Izpopolnjevala svojo izobrazbo. Bratska srca prosimo, da nam pridejo na pomoč! Guštanj. Na gostiji posestnika Hudopisk, p. A Miheva v Kotljah, ta Jakob Angele so svat je darovali za novo bogoslovje v Mariboru 206 din. Bog plačaj! Novoporočencema obilo sreče in božjega blagoslova! Sv. Lovrenc na Pohorju. K rižev teden, to je od 22. maja do konca meseca, obhaja naša fara po 11 letih zopet sv. misijon, ki je že nujno potreben. Vodih ga bodo'misijonarji Družbe Jezusov« iz Ljubljane. Na misijon se že dalje časa vestno pripravljamo, prosimo ta trkamo. Zato upamo, da nam Bog ne bo odklonil vsega uspeha. K misijenu vabimo posebno naše oddaljene sofarane iz Podvelke ta Lehna, pa tudi sosede. Do takrat — se nadejamo — nam bo zasvetila že nova električna luč, ki Je že vsi občani željno pričakujemo. Nova falska luč ta bližajoči se misijo« utegneta pregnati vso pošastno temo iz naših src ta hiš, ulic, ovinkov ta solidnih cest Troblja prt Slovenj Gradcu. Letos se je nadvse veličastno obhajal praznik sv. Florijana, zaščit- nika ta patrona tukajšnje tovarne kos. ž« ▼ zgcdnjl jutranji uri so pokali topiCl ta igrala godba. Ob sedmih je šla procesija mnogobrojnih vernikov, ki bo se zbrali pri tovarni, v bližnjo Marijino cerkev, kjer je g. župnik Horvat daroval sv« mašo zadušnico za vse rajne sodelavce tukajšnje tovarne kos. Popoldne smo obiskali grob rajnega lastnika tovarne ta položili nanj venec. Po tem pietetnem činu smo bili delavci pogoščeni od g, tovarnarja. Izmenjanih je bilo nekaj govorov« Veseli smo, da ima naš delodajalec toliko socialnega čuta ta ga moremo staviti za zgled mnogim podjetnikom v naši okolici Slovenji Gradec. Učenci meščanske šole prired« v nedeljo, 22. maja, ob 16 svojo glasbeno-pevsk« ta telovadno akademijo. Nastopi šolski orkester ta šramel Cisti dobiček akademije Je namenje* za šolsko kuhinjo te šole. — Ponovno opozarja* mo na tombolo zasebnih ta trgovskih namešča* cev, ki bo v nedeljo, 19. junija. Tombolske karte se dobe v vseh tukajšnjih trgovinah ter v drug* 020000020153535353480001020000015300534801020201000201895348000002020000015300 večjih krajih Slovenije. Kdor bo kupil več kart, večja verjetnost bo zanj, da bo zadel popolnoma nov »Opel Kadet« avto, ki vzbuja zelo veliko zanimanje. Vsak si torej Že sedaj oskrbi karte, da Jih ne bo pozneje zmanjkalo. Remšnik. Odkrito povedano, malo nam je vzelo sapo, ko se je prikazal na meji kljukasti križ, ki ni pravi krščanski, kakor mnogi bedasto trdijo. Cas pa gre svojo pot in se ne zmeni za naše marše in zato ne smemo osupli stati in čakati boljših časov, temveč si jih moramo sami pomagati ustvarjati! Na jurjevo nedeljo je prišel govornik iz Maribora, da nam je nekoliko orisal stanje v «vetu in tudi z oziram na novega soseda. Sklep tega je bil, da se ne smemo ničesar bati, razen nezavednih In neznačajnih domačinov ter lastne «anikrnosti, M je požrla že toliko lepega in dobrega v Sloveniji. — Občinski odbor sedaj povečane obči-! Remšnik je na svoji prvi seji po volitvah soglasno izvolil g. bana dr. Natlačena in g. Marka Kranjca za svoja častna občana. Res, soglasno je mnenje, da se ima občina Remšnik tema dvema gospodoma mnogo zahvaliti za to, da smo zopet samostojni, in za mnoge izraze dobrohotnosti v številnih potrebah. — Remšničani! Šestdeset odstotkov vas je že v zadrugah. Kon-zum v Breznu, Krekov, ima vzhodni del Remšni-ka, a zapadni del pa nova zadruga, Id se imenuje »Kmečko-delavska zadruga v Spodnji Vižingi«. Torej vsem ostalim je to dejstvo resen opomin, da je le v skupnosti moč, v zadrugah je začetek režitve iz krize! Ni tu izgovora, da se ne smemo ga,meriti trgovcem, da mnoge zadruge propadejo te podobno. Taki izgovori dokazujejo samo stra-hopetnost Trgovcem zadruga ne bo nič škodovala, če bodo pošteno trgovali; nepoštenega dobička pa ob koncu življenja ne bo nihče vesel. — Tb so novice zadnjega časa. Za sedaj vabimo vso Dravsko dolino v novo zadrugo, da se bo utrdila, vkoreninila ter bo zmogla svoje veliko poslanstvo v oderuških In trdih razmerah za naše revno ljudstvo! St-Dj v Slovenskih goricah. Dne 8. maja se Je poročil Franc Kotnik, železniški zvaničnik, z Marijo Meško. Mladoporočencema obalo sreče! Svečina.. V nedeljo, 8. maja smo imeli izreden dogodek. Iz ugledne Krenove hiše sta ta dan dali obe domači hčerki slovo samskemu stanu. Pepca se je poročila s trgovcem Miroslavom Kert iz Ctae, Rezflta pa se je poročila z inž. Pavlom Fer-ihs, ravnateljem banov^nskega vinarskega in sadjarskega zavoda v Mariboru, želimo novoporo-6encem obilo sreče v novem stanu! Sv. Jakob v Slov. goricah. Dne 24. aprila smo bili pozvani na lovski sestanek. Po enournem čakanju so nas obvestili, da ne bo lovskega zborovanja radi neke ovire od strani Maribora, naj pa malo počakamo. Naenkrat se pa pokaže v dvorani g. dr. Gorišek z g. Pucljem. Otvori se zborovanje. BUo nas je krog 50 lovcev ln je prišlo še kakšnih 20 drugih ljudi, skupaj krog 70 ljudi. Ko se govornik spusti v političen lov, za kar pa ni imel dovoljenja, se je moral shod zaključiti. JNS lov se je torej popolnoma ponesrečil. Sv. Jakob v Slov. goricah. Naša KZ je imela redni občni zbor 8. maja. Iz poročil posnemamo, te ima 180 članov. Odbor je imel sedem sej. Po volitvah odbora, ki je ostal večinoma stari, je po-**el besedo g. Finec in v lepem govoru obrazložil pomen organizacije, ki nam je tako zelo potrebna. Snuje se MKZ ln upamo, da bo kmalu pri-Ma delovati. Sv. Trojica v Slov. goricah. Dne 22. maja se Vrši pri nas čebelarski tečaj. Predaval bo p reč. g. H. Peternel. Po pozni sv. maši ob 11 bo v samostanski dvorani teoretičen tečaj, ob 14 pa praktičen o izreji matic pri čebelnjaku tov. Matjašiča V Gočovi. Čebelarji, vabljeni! Negova. V petek, 6. maja, je nekdo iz Negove, član veselih ptičkov od Negove, kakor se sami naziva jo napadel proti večeru v samotnem klancu člana in odbornika tukajšnjega Prosvetnega društva, ga vrgel s kolesa ter ga hotel obdelati s pestmi Seveda naš fant ni držal rok križem ter mu je primerno odgovoril. Ker se taki in stični napadi na naše fante ponavljajo večkrat, hočemo zopet javnost opozoriti na kvarni vpliv JNS vzgoje mladine. Opozarjamo na tisto osebo, Id te fante vodi. Farani, vzdramite se! Sv. Barbara pri Mariboru. Pomenljiva slovesnost se je pri nas vršila 1. maja. Obhajali smo namreč 20 letnico župmkovanja g. Potočnika. Vsa župnija se je dostojno pripravila na Jubilej svojega dušnega pastirja. 2e v soboto so bili postavljeni mlaji, so žareli kresovi ter grmeli topičL S pesmijo smo pozdravili g. jubilanta in g. župan Kajnih mu je izročil za 20 letnico lep bel mašni plašč, delo čč. šolskih sester v Mariboru. V nedeljo so g. župnika pozdravili Marijina družba, Marijin vrtec in Apostolstvo mož in fantov z lepimi nagovori in deklamacijami. V spremstvu šestih duhovnih sobratov je bil med grmenjem to-pičev in pritrkavanjem zvonov slovesen vhod v Bivši uuuuum uegus je nuo^pu pri Untravjiem 101. zasedanju sv6ta Zveze narodov v ženevi. Neguš je propadel s svojim predlogom, da hI se obravnavalo abesinsko vprašanje šele na jesenskem zasedanju. cerkev, kjer Je bila slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo. Ljubi Bog naj ohrani g. župnika zdravega, srečnega in zadovoljnega, da bi še dvajset ta več let deloval za procvit, napredek in za časni ter večni blagor naše župnije! Božje pri Oplotnlcl. V noči na 8. maj so bili fantje v neki hiši na Božjem, od katere so se vračali domov s petjem. Med potom je nek nedorasel mladenič od zadaj zabodel z nožem v hrbet fanta, ki Je bil v družbi. K hudo poškodovanemu so poklicali zdravnika Iz Oplotnice, M mu je nudil pomoč, žalosten primer! Spuhlja. Prostovoljna gasilska četa priredi v nedeljo, 29. maja, veliko dobrodelno tombolo ob treh popoldne na dvorišču tov. predsednika Toplaka. Krasni dobitki! Cena tablici 2 din. Zagojiči pri Moškanjcih. Gasilska četa namerava prirediti 14. avgusta tombolo, združeno z blagoslovitvijo novega gasilskega doma. Sosednje gasilske čete prosimo, da upoštevajo ta dan in ne prirejajo svojrJh prireditev. Cvetkovcl. Prostovoljna gasilska četa je nabavila novo motorno brizgatno, katero plačilo zapa- •■:'■■:•• .i*.:'\ 81 letal knez Franc Jožef je postal regent kneževine Lichtenstein, ker se je odpovedal prestolu 84 letni stric knez Franc I. Lichtenstein meri 159 kvadratnih kilometrov, šteje 11.500 prebivalcev ln leži med Švico ln Predarlsko. V^^W-'j! % y i —... ... ' -'Sž: , Hitler in Mussolini na veliki vojaški paradi v Rimu da 15. julija, ker pa nima dcrroij sredstev, je pripojena prositi milodare po ohol takih vaseh ki prosi vse prijatelje gasilstva, da Jo podprejo. Pro-piava IS letnice obstoja tu ttagoslovitev do ve brizgalne bo v nedeljo, T. avgusta. Berkovcl. Prostovoljna gasilska deta priredi v nedeljo, 29. maja na vrtu g. SlavKa Rudolfa veliko tombolo z lepimi dobitki Tablica 2 Seno zvonenje ptroti nebu. Zvonik naj bi se postavil blizu orjaškega Kristusovega ldpa, ki m ga postavili pred dvema letoma v vasd Les Oa-ches med Chamonbcooa in Sv. Gervaiaom. Y podstavku tega Kristusovega kipa, ki je upodobljen kot knez mira, je vzidana kapelica, kamer vsako leto prihaja molit za mir stotine ljudi. Župnik, ki j« pokre-nil misel Kristusovega kipa, je dal pobudo tudi za zvonik ter upa, da ga bodo do letošnje jeseni že lahko dogradili, župnik poziva francosko mladino, naj v namen« tega mirovnega zvonika po vsej Franciji zbira star bakren denar, Id ni več v veljavi »Prvi« in »zadnji« Po izgubljeni bitki oh Berezini je Napoleon na begu pred Rusi in nJU hovo zimo dne 3. d»-cembra 1812 prenočil v Molodecznovem, v gradu grofa Opinskega. Ker pa v gradu že več lat ni nihče stanoval, je bilo to prenočišče cesarja in spremstvu kaj neprijetno. Napoleon je tistih nekaj ur, preden je odrinil dalje, prebil za v* v kožuh na zofl, ki so Ji bffl primaknili h kaminu. Ta soba j« postal* zgodovinsko važna; pa Napoleonovem odhoda so našli na steni nad kaminom 3 svinčnikom napisan podpas: »Napor leon Prvi«, čez nekaj dni pa je v istem grad* in v isti sobi prenoCB ruski general Kutuzov, po čigar odhodu so nan ŠH poleg Napoleonov® besed še pripis: »is Zadnji!« Gitara iz 16.000 vžiga»« Gitaro iz vžigalic al napravil samo neki bre» poselnik v Mariboru, ampak imajo to čudo tudi v Nemčiji. Rajmuw| Springer je šest mesece» delal na gitarf, katero j» sestavil iz 16.000 vžiga« lic. Tudi on je svoje deta razstavil in žanje sploJk no občudovanja, Kmečka trgovina Za poživitev lestno trgovine in industrije Trgovina z lesom se ne razvija tako, kakor bi brilo to želeti. Zastoj je nastal v izvozu v Nemčijo ta Italijo. Nemci nimajo denarja, da bi les plačevali izven kliringa, v kliringu pa prihajajo izvozniki prepočasi do kupnine. V Italiji pa je letos gradbena delavnost — privatna in državna — g«lo majhna. V obeh državah se pač pozna velika izčrpanost, ker sta vse, kar sta posedovali, vrgli v oborožitev. To sedaj vpliva tudi na našo prodajo lesa. V Beogradu je bila v četrtek seja strokovnega odbora za les, katere ao se udeležili tudi predstavniki slovenske lesne trgovine in industrije. Razpravljalo se je predvsem o preureditvi naših trgovskih odnošajev z Nemčijo. Slovenska delegacija je predlagala nekatere spremembe. Potem se je vršila razprava o odnošajih z Italijo ter se je ugotovilo izboljšanje medsebojnega kliringa, kar vzbuja upanje, da bo mogoče naš izvoz v Italijo primerno povečati. Slovenski predstavniki so poudarili potrebo pogajanj s Švico ter s prekomorskimi državami, da se dvigne izvoz našega lesa. Zahtevali so tudi znižanje pre-voznine na železnici za celulozni in brusni les. Za našo pomorsko lesno industrijo pa bo važno, da se zanimajo za naš les zopet v večji meri mažar-ski uvozniki. Na Mažaruko je poprej Avstrija veliko izvažala, sedaj pa ta izvoz polagoma zastaja. Živina Mesarji po mestih dvigajo ceno mesa — samo v Mariboru so ga podražili za 2 din pri 1 kg. Temu primerno bi se morala dvigniti tudi cena goveje živine, kar pa se žal nikjer ne vidi. Cene so ostale v splošnem stare. Na zadnjih sejmih je bil položaj sledeč: Ljubljana: voli 3.75—5.75 din, krave 2.25 do 5.25, teleta 7—8 din. — Maribor: debeli voli 4.50 do 5.75, poldebeli 3.60—4.50, plemenski 4.75—6, biki za klanje 3.50—5 din, klavne debele krave 4—5.25, plemenske 3.50—4.50, klobasarice 2.50 do 3.50, molzne 3.75—5, breje 3.50—4.25, mlada živina 4.50—5.75, teleta 5.50—7.50 din. — Sobota: biki 5—6, 4—5 in 4 din, telice 5—6, 4.50—5 in 4, krave 4—4.50, 3.50 in 2.50—3, teleta 5.50—6.50 in 5—6 din. —Št. Jurij pri Celju: voli 5.50—6 din, 4—5, mlade krave 4—5.50, stare krave 2.25—2.75, teleta 6—6.50 din. — Ptuj: voU 5—6, krave 2.50 do 5.50. biki 3.75—4, junci 4—5, telice 4—5.50, teleta 6 din. — Šmarje pri Jelšah: voli 5.50, 4.50 in 3.50, telice 5, 4 in 3.50, krave 4, 3.50 in 2.50, teleta 6 in 5 din. — Sevnica: voli 6. krave 4—5, junci 5—6 din. — Kranj: voli 6.25, 5i50 m 5 din, telice 6, 5.25 in 4.75, krave 5.50, 4.50 in 4 din, teleta 7.50 in 7 din. — Laško: voli 5—5.75, 5 in 4.50—4.75 din, telice 5.50—5.75, 5 in 4.50—4.75, krave 4.25, 4 in 3—3.75 din, teleta 6 in 5.50 din. Svinje Dočim se opaža, da pri živini cena zaradi pomanjkanja krme tu in tam že pada, je cena svinj, zlasti plemenskih, zelo čvrsta. Na mariborskem sejmu so se prodajali mladi prašički 5—6 tednov stari po 65—100 din, 7—9 tednov po 110—130, 3—4 mesece 150—210 din, 5—7 mesecev po 300 do 390, 8—10 mesecev po 420—490, eno leto po 710—820 din, 1 kg žive teže 6.50—7.25, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25 din. — Na sejmu v Ptuju so bili pršutarji po 7.50—8 din, debele svinje po 9, plemenske 6.75—7.50 din za 1 kg, mladi pujski 6—12 tednov stari po 65—130 din. — V Posavju bo mladi pujski po 160—180 din za glavo, špe-harji po 9, pršutarji po 7 din za 1 kg. — Na Gorenjskem so cene svinj visoke, š,peharji so po 10.50, pršutarji po 8—9.50 din za 1 kg. — Tudi v Prekmurju so svinje drage. Speharji so po 8.50 do 10, pršutarji po 8—9.50 din. — V Ljubljani eo mladi prašički po 120—200 din komad. Sirove kože in volna Goveje sirove kože so po 10—14 din, telečje po 12—15 in svinjske po 8—12 din za 1 kg. — Ovčja volna, neoprana, je po 24—26 din, oprana volna pa je po 32—36 din za lkg. Konji Trgovina s konji je prav živahna ter je za lepimi, težkimi konji precejšnje povpraševanje. Cene so bile na zadnjih sejmih sledeče: v Ptnju 1300—6500 din, žrebeta 1200—2300 din, v LJubljani 3000—3500 din, na Gorenjskem po 5000 do 6000 din za glavo. Vino Zaloge našega vina so zelo majhne, zlasti v Slovenskih goricah in na Dolenjskem, dočim ga je okrog Virštanja in na bizeljskem področju nekaj več. Cene so zelo čvrste ter so postale enakomerne za vso Slovenijo. Tako danes ni skoraj dobiti namiznega vina pri kmetu izpod 5 din za liter na veliko, le v virštanjskem področju se še prodaja po 4.50. Splošno pa se lahlco reče, da so cene namiznemu vinu od 5—6 din, boljšemu sor-tiranemu vinu pa od 7 do 8 din za liter. — Gorice kažejo zaenkrat zelo lepo, zelenje se s prvimi toplimi majskimi dnevi jako hitro razvija, nastavek je lep in škoda po pozebi ni tako velika, kakor se je prvotno mislilo. — Cena fruškogor-skih vin (Slavonija) je naslednja: navadno črno vino 3.80 din, skadarka in rizling 4—5 din, muškat 5.20 din za liter. Polži Za Prekmurje, Ptujsko polje, Haloze in nekatere druge kraje je nabiranje in prodaja polžev posebno za revne sloje precejšnjega pomena. Posebno družine z velikim številom otrok, ki so za iskanje in nabiranje polžev najbolj pripravni, zaslužijo s tem lep denar. Središče trgovine s polži je čakovec. Polži se izvažajo največ v Francijo, kjer jih radi jedo. V lanski sezoni so plačevali Vprašanja in odgovori Veljavnost plačila kupnine zastopniku prodajalke. R. S. K. v Solčavi. Od Kletarske družbe ste »potom njenega zastopnika« kupili vino, kupnino izročili temu zastopniku, Kmetarska družba Vas pa terja na ponovno plačilo, češ, da od navedenega zastopnika, ki da sploh ni več njen zastopnik, ni sprejela nikakega denarja. — Ako je bil navedeni zastopnik trgovski pooblaščenec ali trg. potnik Kletarske družbe, za katero skoro gotovo veljajo določbe trgovinskega zakona, tedaj velja zakonita domneva, da je bil zastopnik pooblaščen sprejeti kupnino za blago, ki ga je on prodal. Le ako je naročilnica ali faktura vsebovala kako nasprotno določbo (n. pr. da zastopnik ni upravičen k sprejemu kupnine, ali da veljajo le plačila neposredno družbi), ali ako ste na kak drug način zvedeli, da zastopnik ni upravičen k sprejemu denarja, odnosno, da ni več zastopnik družbe, tedaj bi morali kupnino še enkrat plačati, akc jo je zastopnik poneveril — sicer pa ne. Carinske in monopolske kazni; jamstvo očeta? S. Simon v J. Vaš polnoletni sin je brez Vaše vednosti šel preko meje in ob povratku prinesel s seboj zavojček avstrijskega tobaka, štiri cigarete, nov nahrbtnik in novo pletenko. Dravsko finančno ravnateljstvo ga je obsodilo na plačilo 1119 din, terja pa plačilo tudi od Vas (ker sin nima premoženja); financarji so Vam zarubili živino in že določili dražbo. — Za kazniva dejanja, ki jih zagreši polnoletni sin brez deležništva očeta, oče nikakor ne odgovarja. Predvsem bi morala tudi zoper Vas iziti kazenska odločba, zoper katero bi se mogli z uspehom pritožiti. Ako je obsojen le sin, tedaj se v izterjavo njemu naložene kazni ne sme voditi izvršba v Vašo imovino. Ako so bodisi pomotoma, bodisi namenoma zarubili Vašo imovino in prošnja pri starešini finančne kontrole na ustavitev izvršbe ne pomaga, vložite takoj izločitveno tožbo (lahko na zapisnik) pri sodišču zoper državni erar ter hkratu predlagajte takojšnjo odložitev izvršbe, odnosno prodaje zarubljenih predmetov z utemeljitvijo, da Vam preti nepopravljiva škoda. Služba pri graničarjih. F. Hrastnik. K mejni četi se sprejemajo jugoslovanski državljani, ki so dobrega obnašanja, zdravi in za službo sposobni, ki so že odslužili svoj kadrovski rok, ki niso preko 30 let stari (ako so redovi ali kaplari) ali ne preko 35 let (ako imajo višjo šaržo) in ki se zavežejo, da bodo najiAanj tri leta služili pri mejni četi. Prošnjo za sprejem morate nasloviti na poveljnika graničnih čet v Skoplju. Podpora pri vojakih obolelemu. J. Plevčak. Vaš sin je lani nastopil vojaško službo; pri vojakih Je zbolel, nakar so ga začasno odpustili ter poslali domov. Doma leži bolan in potrebuje dobro hrano. Vprašate, ali in kje bi mogli dobiti kako podporo za svojega bolnega sina. — Vojaška oblast sama skrbi za bolne vojake v voja- čakovski trgovci polže po 1—1.50 din za lkg, lertos pa Je cena zaradi padca franka nižja. Sezona ee sedaj pričenja ter se Je določila cena na 60 par do 1 din za 1 kg. Kupujejo pa samo polže s premerom hišice 3—3.50 cm. Živinska krma Zaradi neprestanega deževja in mrzle pomladi je trava v rasti zaostala, paše še ni, stare zaloga krme so že Izčrpane, nova košnja pa bo slaba in tako je začela cena živinske krme močno naraščati. V enem tednu je akok cen zelo visok. Najdražje je seno na Gorenjskem, kjer imajo malo travnikov, pa Je bila živina vsako leto ob tem času že na paši na planinah, sedaj pa je tam S« sneg. Ponekod prodajajo seno po 125 din za sto kilogramov. Povprečno pa Je v naših krajih se-i daj cena za seno 70—80 din, za slamo 30—40 din. V splošnem pa: cene poljskih pridelkov rastejo! Naše čitatelje opozarjamo, da so cene vsem kmečkim pridelkom v porastu. Podražil se j« krompir (na mariborskem trgu se prodaja merica po 9 din), podražila so ee druga živila, prav bi bilo, da se podraži tudi živina, ki je sedaj tako nizka v ceni, dočim mesarji dražijo meso. Prav tako je tudi pri vinu, pri živinski krmi. Kmetje naj ne dajejo pod ceno, ker se bodo drugače z draginjo, ki je zavladala po mestih, okoristili samo prekupčevalci in trgovci! ških bolnišnicah, ako smatra, da so oboleli pri vršenju službe. Ako pa smatrajo, da si je vojak nakopal bolezen po lastni veliki malomarnosti ter ga pošljejo domov, mu ne dajo nikake podpore. Kolikor vemo, ne obstoja niltak fond za podpore, kakor ga Vi želite. Pokojnina vdove po občinskem uslužbencu. J. G. v T. Občinski uslužbenec, star 68 let, s 27 leti službe, je že devet let poročen, žena je 20 let mlajša od njega ter jo strašijo, da v primeru smrti omenjenega moža ne bo dobila nikake pokojnine, ker je za toliko let mlajša od njega. Vprašate, da-li re3 zakon kaj takega določa. — O kaki taki zakoniti določbi nam ni nič znanega. žena bo pokojnino vsekakor dobila, ako ne bo morda ob času smrti moža sodno ločena od njega po svoji izključni krivdi. Izgubila pa bi pokojnino, če bi se vnovič omožila; ako bi vstopila v državno, banovinsko ali občinsko službo, dokler bo služba trajala, ali v kako drugo službo, če bodo presegali službeni prejemld trikratni iznos na njo odpadajoče pokojnine; nadalje z obsodbo radi kakega kaznivega dejanja, zaradi katerega bi tudi njen mož bil izgubil osebno pokojnino, in končno z izgubo državljanstva. Vknjižba na dedšično. A. Koren. Delodajalec Vam že od leta 1934 dolguje 500 din; je v »nezanesljivih« razmerah in vprašate, ali se ne bi mogli zavarovati z vknjižbo na njegovo dedšči-no. — Ako je dolžniku dedščina že prisojena, po-sežete lahko po njej z rubežjo, plačilno prepovedjo tretjedolžniku in predkazom Vam v poteg; ako je zastavna pravica za to dedno terjatev kje vknjižena, lahko dosežete vknjižbo nadza-stavne pravice. To vse velja, ako ste svojo terjatev že iztožili, odnosno imate že izvršilni naslov. Ako slednjega še nimate, Vam lahko dolžnik cedira del svoje dedščinske terjatve in sam dovoli vknjižbo podzastavne pravice. Izvršilni naslov lahko dosežete s sodno poravnavo ali s plačilnim poveljem, seve tudi s tožbo, odn. sodbo. Akontacije za les in zaščita. I. Rutar. Za lesnega veletrgovca ste kupovali les, pri čemur Vam je dal večji znesek »na kredit« v manjših obrokih proti podpisu kreditnega pisma in zemljiškoknjižnem zavarovanju, napisal pa je na pobotnice »a conto za les«. Vi izpolnjujete vse pogoje zaščitenega kmeta, a navedeni upnik Vam zaščite ali 50% znižanja noče priznati, češ, da gre za trgovski dolg na blagu. — V predmetnem primeru nikakor ne gre za dolg, ki bi izviral iz nakupa blaga na up, ker se pod blagom razumejo le življenjske potrebščine (kakršne so človeška in živalska hrana, pohištvo, obleka), orodje in kmetijske priprave, ki se ukoriščajo samo z uporabo človeške in živalske moči. — Vam se zaenkrat ni treba brigati za dosego znižanja in plačilo, marveč počakajte r»a tožbo, kjer boste ugovarjali, da Vam pritiče zaščita; v tem primera Vam mora upnik izročiti najprej novo zadolžnl-co, nakar šele morate plačati zapadle obroke. železna ruda najdena. A. M. Z. v J. Na svojem posestvu ste našli rudo, o kateri domnevajo razni ljudje, da je železna ruda. Radi bi jo vnovčili, pred tem pa dognali, ali gre res za železno rudo in pod kakšnimi pogoji bi jo spravili ▼ promet. — Pošljite vzorec najdene rude na mineraloški institut ljubljanskega vseučilišča, in sicer na roke g. asistenta p. Janeza Zurge. Ta bo rudo pregledal ter Vam sporočil, ali je kaj vredna ali ne. Prosite ga hkratu, naj Vam sporoči, kdo bi bil interesent za Vašo rudo. Pomoč vajencu, obolelem po krivdi mojstra. F. Križanec. Vaš sin je bil vajenec pri nekem mojstru, s katerim je moral preko Sotle po službenih opravkih, pri čemur se je zmočil do kolen, domov prišedšemu pa je mojster naročil, naj takoj začne sekati drva, ne da bi mu prej pusta, da se preobleče in preobuje. Sin se je tako pre-hladil, da je moral v bolnišnico. Vprašate, kam naj se obrne za pomoč. — Niste povedali, kako pomoč želite. Ako bi radi prisilili mojstra, da nosi stroške, ki jih imate radi bolezni svojega sina, smatramo, da bi utegnili s tožbo uspeti, ako je mojster sina res takoj poslal na delo, ko je prišel premočen domov, ker je mojstrova dolžnost, da pazi tudi na zdravje vajenca; v predmetnem primeru pa je zagrešil mojster veliko malomarnost, ko ni poskrbel za to, da se ta sin-vajenec preobuje in preobleče. Predvidevati je moral, da se bo utegnil prehladiti in si nakopati kako bolezen. Ako želite še kaka druga pojasnila, nam pišite. Drevje ob meji. Alojz Korpič. Iz pletenega plota, ki že dolga leta tvori mejo med Vašimi in sosedovimi travniki in sadonosniki, se je v teku let zaplodilo hrastje, ki Vam hkratu z akacijami, ki jih je sosed zasadil, dela velike neprilike pri sušenju krme, pri košnji, ter ovira rast trave in mladih sadnih dreves. — Imate le pravico posekati vse veje, ki segajo v Vaš zračni prostor ter izruvati korenine v Vaši zemlji (seve tudi drevo, ako stoji na Vašem zemljišču in Vam ne prija; opozarjamo Vas, da so vsa na Vašem svetu stoječa drevesa Vaša last, čeprav jih je zasadil sosed, ali kdo drugi); v kolikor Vam delajo drevesa, stoječa na sosedovem svetu, senco, ne morete zoper to ničesar ukreniti — vsaj ne brez dogovora s sosedom. Izterjava dolga — strah pred zaščito. K A. v S. p. O. Ako Vašemu dolžniku zaščita ne pritiče, lahko iztožite vso glavnično terjatev in vse dogovorjene 5% obresti, ako jih je res po preteku triletne zastaralne dobe priznal in obljubil plačati, ker se je s tem odpovedal ugovoru zastaranja. Ako pa dolžniku zaščita pritiče (ako so ob času nastanka dolga in 26. septembra 1936 njegovi obdavčeni dohodki izvirali pretežno iz kmetijstva — izjem in detajlov ne bomo ponavljali — in ni v boljšem gmotnem položaju nego Vi), smete zahtevati le polovico glavnice in dogovorjenih obresti do 19. aprila 1932 po stanju z dne 20. aprila 1932, nadalje v celoti 5% obresti od 20. aprila 1932 do 23. novembra 1933, 1% obresti od 24. novembra 1933 do 26. septembra 1936, od tega dna naprej 3% obresti — a v 12 letnih obrokih! Predvsem morate sestaviti zadevni obračun ter ga z novo obveznico izročiti dolžniku — eventuelno potom pristojne občine, šele po podpisu nove obveznice od strani dolžnika (ako ne bi hotel podpisati pri občini, morate stvar spraviti pred sodišče — nesporni oddelek) je dolžnik dolžan pla^ čati dotlej zapadle obroke (prvi je zapadel v plačilo 15. novembra 1936, drugi 15. novembra 1937). Ako jih ne bi plačal po preteku danega mn 15 dnevnega dodatnega roka, ga zamorete tožiti pred pravdnim sodiščem na plačilo celotnega ostanka (vseh, torej eventuelnih -2 obrokov). Potrebna šolska izobrazba občinskega tajnika, Zadrugar. Od 1. januarja 1937 se smejo za občinske tajnike postaviti v mestnih, tržkih, zdraviliških in takih občinah, ti imajo 3000 ali več prebivalcev, le osebe, ki imajo vsaj popolno srednjo ali tej enako strokovno šolo z zaključnim izpitom, tri leta pripravljalne službe ter dovršeni tečaj iz § 91 zakona o občinah. V podeželskih občinah, Id imajo do 5000 prebivalcev in kojih davčna osnova ne presega 150.000 din letno, ter v ostalih, prej ne navedenih občinah, se smejo postaviti osebe, ki imajo vsaj štiri razrede srednje ali njej enake strokovne šojft, tri leta pripravljalne službe ter dovršeni tečaj iz § 91 zakona o občinah. — Zahtevano kvalifikacijo lahko spregleda ban s svojo odločbo, vendar jo pa izda samo takim občinskim uslužbencem, ki so že vsaj pet let odlično vršili službo občinskega tajnika. Organist in prodaja zbranega vina. š. A. v S. Pri zbirci ste dobili večjo količino vina in vprašate, pod katerimi pogoji ga smete prodajati. Doslej ste ga prodajali brez kake omejitve na golo prijavo, slišali pa ste, da baje taka prodaja ni več dovoljena. — Ker ne gre za vino lastnega pridelka, ga Vi sploh ne bi smeli prodajati, ne v količinah nad pet litrov in ne glede na to, ali plačate trošarino ali ne. Ako bi finančna oblast zvedela za to prodajo, bi Vas kaznovala. Seve morate na vsak način, ako vino prodajate, plačati banovinsko in občinsko trošarino, ker bi sicer dobili še posebno kazen radi neplačanja trošarine. Banovinska trošarina znaša 1 din; koliko znaša občinska, pa povprašajte pri Vaši občini. Državna služba. J. Kramberger. Imate sina, ki bi ga radi spravili v katerokoli državno službo. Kam in kako se delajo prošnje za posamezne službe, smo na tem mestu že večkrat pisali in o priliki še bomo. Kje in kdaj bo prošnja uspešna, Vam pa žal ne moremo povedati. V kolikor bi sin dobil rad službo pri pošti, mu utegne dejstvo, da je bil pri vojakih nadzornik telefonske diviz'jske centrale, vsekakor koristiti. Našim malčkom Matfažek Junaškega Slovenca povest v slikah 19 Ko so kmetje-stražarji opazili bežečo turško vojsko, so se veselo oddahnili. Tudi vsi ostali so se z novim upanjem in novo vnemo vrnili v razdejane vasi, popra- vili koče, znova pozidali oskrunjeno in razdejano cerkev in znova zorali poteptana polja. Turki so naglo zbežali. Pustili so za seboj le prazno taborišče. Ves plen, ki so ga bili naropali, so že prej odpravili v svoje dežele, na jug. Vreče z dečki so obesili oslom na sedla. Zaman je bil ves jok. Če se je kateri le preveč cmeril, ga ie stari Turek, ki je korakal ob strani, oplazil s svojo brezovko. Matjažku se je stiskalo srce, ko se je poslavljal od prelepih domačih krajev. Čez dolgo vrsto dni so prišli globoko v turško deželo. Po golih brdih so samevale umazane vasi z razdrapanimi kočami. Cerkve nobene. Mesto belih stolpov so štrleli v nebo šilžfsti minareti turških molilnic. Po cestah so se klatili lačni psi in karavano besno oblajali. Gonjači so se jili komaj otepali, da niso popadli živine in dečkov. (Dalje prihodnjič) S premogom v pekel Dva Prekmurca sta potovala v Ameriko. Na vožnji po morju eden umre in — kakor je navada — so ga potopili v morje. Ker pa za ob-težitev ni bilo pri roki primernega železa, so privezali na mrliča kos premoga. Ko je drugi Prekmurec to videl, si je rekel: >Revež! Da boš prišel v pekel, to sem vedel; ampak da boš moral premog kar s seboj prinesti ...« Skrivalnica Kam je izginil stanovalec? r ~ 18. maj 1938 D 1 . ; i * J J J O ■ m m m r> M K m mi denarnih NAGDAD H kateri točki navodila o uporabi n j ... 0 Radiona spada posamezna slika? - Navodilo za pranje * Radionom, Id Je tiskano na brbtnl rtranl vsakega zavitka, Ima 6 točk. Potrebno je, da ločno doženete, katere tožite Radion navodila predstavljajo te slike. Vzemite v roko zavitek Radiona In prečitajte pazljivo vsako točko navodila, pa ga primerjajte s temi ■likaml. Nato vnesite v prazna kroge na teli slikah Itevilko «ste točke, k! po Vašem mnenju spada k posameznim slikam. Napišete y »podnjem desnem kotu tega oglasa čitljivo Vaše Ime In natančen naslov. Izrežite cel oglas In ga pošljite kot tiskovino v odprti kuverti franklrano • 25 para brez vsakega drugega obvestila na: Jugoslavensko d. d. Schicht« Lever, oddelek reklama, Osijek. POZOR: Poslednji rok za vpošiljatev je 31. maj* Din. "lo.ooo.-„ 5.000.-„ 3.ooo.-„ 2.000.-1oo.- *» 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 2oo nagrad po Skupaj Din. 40.000.- za pravilno relifevl Ugotovitev pravilnosti rešitev, žrebanje in delitev dobitkov izvrši posebna ocenjevalna komisija, katere člani so: Dr. Mato Peric, kr. javni notar Kamilo Krvaric* direktor „Hrvatskega Lista" Inž. Ante Safner, direktor Jugosl. d. d. SchicM-LeVer Dragan Gregurovic, šef reklame Jugosl. d. d. ScKicbt-Lever Glavni dobitniki bodo objavljeni 19. junija. Navodilo o uporabi obeta pri nagradnem tekmovanju dobitek, točna Izpolnitev^ istega pa prinaša uspeh pri pranju perila! pere sam - pere prizane$ljivo t„e t» l^ajiJ««- Ulica In ■T- -.-J..U**» Baaov.rta»^- Politične novice Angleška vlada preosnovana. Chamberlainova angleška vlada je 16. maja preosnovana. Letalski minister je postal lord in zato je prevzel to ministrstvo zdravstveni minister Kingsiey Wood. Na njegovo mesto je prišel dosedanji minister za škotsko Elliot. Odstopil je še kolonialni minister Ormsby Gore, njegovo mesto je pa prevzel minister za dominione M. Macdonald. Velik uspeh Japoncev. Japonci so dosegli važen uspeh na kitajskem bojišču. Japonska armada, ki je prodrla od Pekinga in Tiencina, se je združila z armado, ki je bila zavzela Nanking in je prodirala proti severu ob železnica od Pukova do Hisičova. Kitajska vojska se umika proti zapadu in bo morala zavzeti novo bojno črto. Domače novice Slovesno odkritje spomenika kralju Aleksandru pri Sv. ■Juriju ob Ščavnici. V nedeljo so slovesno odkrili pred šolo pri Sv. Juriju ob ščavnici kip kralju Aleksandru. Slovesnosti je prisostvovalo 700Q ljudi in. 14 praporov. Spodnja Savinjska dolina dobila elektriko. V nedeljo je prvič zagorela elektrika banovinskih elektrarn po 20 km dolgem vodu pod napetostjo 20.000 voltov od Topole mimo Gomilskega, Ka-ple in Prekope do Vranskega. Elektrificirane so občine: Braaiovče, Gomilsko, Sv. Jurij ob Taboru, št. Pavel pri Preboldu in Vransko. Slovesnemu trenutku priključitve omenjenih občin na Kranjske elektrarne je prisostvoval poleg ljudskih množic in domačih županov ban dr. Marko Natlačen, celjski župan, okrajni načelnik in razne druge odlične osebnosti iz Celja in Ljubljane. Usodepolno trčenje. V Celju je zadel zadnji ponedeljek popoldne Ladislav Purlan, trgovski pomočnik iz Celja, v tovorni avto, last Pečnika iz Ptuja. Nezavestnega Furlana so oddali v celjsko bolnišnico. Pri padcu s kolesa mu počila lobanja. Na strmem klancu pred Kamilico pri Mariboru sta trčila zadnjo nedeljo popoldne kolesarja 27 letni Peter Tonkovič iz Maribora in trgovski pomočnik Mirko Curk iz Kamnice. Sunek je vrgel oba kolesarja s koles in je priletel Curk tako nesrečno na cesto, da mu je počila lobanja. Požari. V nedeljo je uničil ogenj cn hektar mladega gozda med Vrhom na Pohorju in Rad-[vanjem. pri Mariboru. — Isti dan se je vnel tudi gozd posestnika Krajnerja v Hrastju na Pohorju. Ogenj je uničil tričetrt hektara mladega gozda. — V Zamušanih je vsled neprevidnosti Jastnice zgorelo staro in a slamo krito poslopje ¡posestnice Marije Cof iz Gorišnice pri Veliki Nedelji. — V Podovi pri Račah je pogorelo gospodarsko poslopje posestnice Marije Dolenc. V tem primeru gre za požig. te niste še bili na morju, romajte o Binkoštlh k Mariji na Trsat in doživeli boste prijeten izlet z ladjo po morju na prekrasni otok Rab. Nekaj nepopisno lepega je tak romarski izlet, poln zanimivih doživetij, ki razveseljujejo srce, dvigajo duha, da se človek čuti vsaj nekaj dni sproščenega, zadovoljnega. Vse življenje se boste radi spominjali veselih dni pri Mariji na Trsatu in še vedno boste radi pohiteli v zanimive kraje ob morju vsaj v duhu! Ne zamudite ugodne prilike, sedaj ko je voznina za vožnjo s posebnim vlakom in s posebno ladjo znižana od 190 na 165 din! Do posebnega vlaka pa je polovična voznina. Vedite, da, če bi sami potovali brez organizacije, bi znašali stroški nad 350 din. Skupni izlet na ta najlepši otok Dalmacije pa je za trsatsko romanje samo še letos. Kdor se želi še pridružiti romarjem, naj pošlje do 25. maja 165 din »Družini božjega sveta« v Ljubljani, Sv. Petra nasip 17, nakar bo prejel romarsko izkaznico, točen vozni red in druga navodila. Spomladanski velesejem v Ljubljani od 4. do 13. junija bo že 43. razstavna prireditev v Ljubljani. To pomeni 18 let razstavnotehničnega dela v službi gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda. Splošni del velesejma bo obsegal vse panoge industrijske in obrtniške proizvodnje. Pohištvo bo tvorilo posebno razstavo. Vsak naj uredi svoje poslovno potovanje v Ljubljano tako, da bo to potovanje zvezal z ogledom velesejma, saj bo mogel že na vel esej mu samem reEiti velik del svojih poslovnih zadev, kot je nakup hlaga, oddaja naročil itd. Na železnici ima vsakdo brezplačen povratek, če si pri odhodu na odhodni postaji poleg cele vozne karte nabavi še rumeno železniško izkaznico za 2 din in si preskrbi potrdilo o obiska velesejma, ki ga bo dobil na velesejmsSri blagajni Potovanje v LJubljano od 30. maja do 13. Jnaga, povratek od 4. do 18. Jimija. Društvene vesti etnj pri Velenju. Na Vnabohod, 20. maja, priredi Prosvetno društvo krasno igro v petih slikah »Stari in mladi« ali »Ponarejevalci«. Pred igro petje. Sodeluje godba Velenja. Val prijatelji poštene zabave vljudno vabljeni! Sv. Ana v Slov. goricah. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, 22. maja, ob treh popoldne v prosvetnem domu izredno lepo Igro »Črna žena«. Naj ne bo nikogar, da bi al te Igre proti mali vstopnini ne ogledal. Prijatelji, pridite! Sv. Jurij ob juž. žel. Na btakoštnf ponedeljek vsi na prosvetni tabor in na nastop celjskega okrožja fantovskih odsekov v Sv. Jurij ob juž. žel.! Za pokrovitelja je naprošen g. minister dr. Anton Korošec, povabljena sta tudi gg. minister dr. Miha Krek in ban dr. Marko Natlačen. Naši rajni Sv. Ana v Slov. goricah. V četrtek, 12. maja, je po dolgi mučni bolezni mimo v Gospodu zaspal v Studencih pri Mariboru v 93. letu starosti najstarejši župljan naše župnije M a ž i r Jožef, prevžitkar, doma iz Kremberga. Z Mažirjem je legel v grob eden izmed najzaslužnejših župlja-nov. Ob krasni majski naravi v romantični lepoti je šla njegova duša, previdena s sv. zakramenti, po zasluženo plačilo k Bogu V drugo življenje. življenjska pot pokojnika je bila skozi vso dolgo dobo trnjeva, polna bridkih preizkušenj in težav. V svojem zglednem zakonu, ki ga je preživel do smrti svoje žene nad 50 let, je vzgojil dva sinova, Martina ln Franca, in hčer Julijano. Sin Franc je -postal duhovnik, Id že nad 30 let vrši dušnopastirsko službo v Ameriki. V skromnem življenju pokojnega očeta ga je sin-duhovnik skozi dolga leta podpiral v onemoglosti za ohranitev skupnega doma. Mažir je bil skozi vso dobo svojega življenja marljiv v svojem poklicu in globoko veren mož, ki je po-gcetoma pristopal k sv. zakramentom. Bil je tudi vseskozi zaveden narodnjak, ki se ni sramoval svojega prepričanja javno pokazati. Vsem otrokom, predvsem pa sinu Francu, duhovniku v daljni tujini, izrekamo ob bridki izgubi zglednega očeta in vzgojitelja naše najgloblje sožalje! Nepozabnemu vzornemu možu, ki je posvečal vse življenje dobri stvari, ohranimo trajen spomin Večna luč naj mu sveti! Sv. Križ pri Ljutomeru. V naši župniji smrt letos neusmiljeno kosi. V vsem je pokosila že 35 oseb. Mc.l temi tudi gospodinjo v našem žup-nišču, Jožefo Herbst, ki je celih 31 let zvesto služila našemu g. župniku. Dne 16. maja smo jo v spremstvu šestih gg. duhovnikov in številnih vernikov, posebno belo oblečenih deklet, spremili k zadnjemu počitku. Bodi ji Gospod plačnik za vso zvestobo v službi, naj počiva v miru! Tokačevo pri Rogaškif Slatini. Po dve in pol leta traja ječi bolezni —j neusmiljeni jetiki — je s tolažili sv. vere preminula vdova Matilda Stojšek, roj. Gobec v 46. letu starosti Leta 1924 je ovdovela in mož ji Je zapustil dva sina. Bila je poštena, krščanska vdova. Bog ji daj uživati sveti raj! žalujočima sinovoma in sorodnikom naše ssčcljs! Dopisi Ptujska gora. Prostovoljna gasilska četa priredi na binkeštno nedeljo ob 14 na Ptujski gori veliko tombolo. Cisti dobiček je namenjen za plačilo že naročene motorne brizgalne. Planina pri Sevnici. Letošnji marec se nam je zamenjal za maj. Takrat je bilo bolj lepo in toplo vreme, kakor v začetku maja. Bilo je še prezgodaj sejati koruzo in saditi krompir. V začetim maja je bilo deževno vreme, da smo težko delali Imamo hribovite njive, na nekaterih krajih so cele brazde kakor špeh. Brana brazde malo popraska, če jih z motiko kopljemo, se pa ne zdrobijo. Kolikor zemlje odsekamo, tak kos ostane. Do Pankracija še nismo vsej al i koruze hi vsadill krompirja. Bog daj, da bi bilo toplo, da bi rastla trava, ker bo vsem krme za živino zmanjkalo. — Cerkev av. Marjete popravljamo in snažimo zunaj in -notraij. Zidana in posvečena je bila leta 1452. Sedaj je doba zvonik »nov klobuke Imamo tudi slikarja ▼ earkvl Zadnjikrat je bila cerkev slikana leta 1800. Od 4. do 13. junija 1938. Xlflll. Ljubljanski ueiesejein 43. razstavna prireditev Polovična voznina na železnici. Pri blagajnah železniških postaj kupite rumeno železniško legitimacijo za din 2-- Sejmišče obsega 40.000 m», prek« 600 razstavljalcev 14 držav. 0 POSEBNE RAZSTAVE: „Cesta" - Francijav- Pohištvo - Avto-„ mobili - Tekstil - Ženska domača obrt A LEPO ZABAVIŠČE. - Od 10. - 12. junija: V' UI. državni trgovski kongres SLUŽBE: Sprejmem takoj vajenca in pomočnika. Slana, krojaški mojster, Sv. Tomaž pri Ormožu. 800 Učenca sprejme trgovec z mešanim blagom Frar njo Pavko, Kozje. Stanovanje in hrana v hiflL Pismeni ponudbi je priložiti sliko. 857 Vajenca za kolarsko obrt sprejme kolarstvo Krar banja Slavko, Maribor, Aleksandrova 19. 863 Sodarskega vajenca z dobrim šo-lsldm epričevar lom sprejme Pavel Led&nek, sodar, Maribor, Gozdna ulica. 848 Čevljarskega vajenca takoj sprejme Modic, červ* ljar, Mihovce, Cirkovce, Pragersko. 850 Ofera, hlapca, deklo, starejše, sprejmem takorj. Naslov v upravi lista. 843 Rabim deklo k malemu gospodarstvu. Plača p4 dogovoru. M. Fras, Ribniško selo 7, Krče vina pri Mariboru. 837 Sprejmem oferja. Njiva za koruzo in krompir obse jana. Vpraša se: Trgovina Eisenhut, Jar»-nina. 851 Šofer išče družabnika za avtoprevoz z 20.000 dbsf izuči se tudi lahko za šoferja. Ponudbe podi »Mesečni zaslužek 4000 din — 858«. POSESTVA: Pritlično hišo z vrtom prodam. Pekre št. 2 854 Dve novo zidani hiši naprodaj. Vpraša se: Donfl( Rupert, Tezno, Majstrova 199. iS Zaradi preseUtve po zelo nizki ceni naprodaj na Ptujski gori. Tri sobe, dve kuhinji, tri klet^ okrog enega orala zemlje, to je sam vrt. Mesečni dohodek 340 din. Cena 32.000 din, 10.000 din hipoteke. Vprašati: Erbus, trgovina, MaiV bor, Aleksandrova 16. 834 Prodam hišo, velik vrt in njivo. Kristl, Pobrežj« pri Mariboru, Zrkovska cesta 71. 8331 Lepo posestvo z novo zidanim poslopjem, devet oralov, blizu Ptuja, se proda. Knez, Zg. Breg, Ptuj. 840 Hiša e sadonosnikom in 3% orali zemlje na prtu daj. Sv. Miklavž 67 pri Mariboru. 881 RAZNO: Dam devetletnega fantka v oskrbo ali pa za pa»« stirja dobri družini Zajšek Ivana, Jabtovec It, Podlehnik. 833 Pohištvo: spalne sobe, IcuhSnjske opreme, s tolče vseh vrst kupite najceneje pri »Obnova« F. Novak, Jurčičeva 6. 783 Odprodajamo vsak dan perilo, obleka, delen* svilo, ostanke, čevlje itd. po najnlžJHi cenah, Manufaktura Grajske starinarne, Maribor, V»-trinska 10. 861 Radi Izpraznitve prostora mojega nekdanjega kamnoseškega podejtja prodam še vse ostal» nagrobne kamne iz črnega švedskega granita, Carrara-marmarja itd. u vsak» le ko-ieta^ sprejemljivo ccno. J, Peyer, Maribor, snikova ulica T< SflM k OKSFORDA ^ bo in dobro izdelane k BELEGA PLATNA brez ovratnika iz TURINGA močne, Športni Tzorci fat FRENtA, trajne nodnc barv« iz FINEGA P0-PLINA moderne barve in Tzorci TRIKO SRAJCE mzličnib modnih barv RAZNO: Birmanska darila: ure, zlatnina, srebrnina. Pl-noza Alojz, urar, Ptuj, pri poŠti. 830 Za birmo pletene jopice, rute, nogavice iz lastne pletarne, venčke vam nudi najcenejše »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24. 740 MOSTIN moštna esenca za Izdelovanje zdrave in Jako dobre domaČe pijače. Steklenica za 150 litrov 20 din. Razpošiljamo tudi po poŠti. Drogenija Kane, Maribor. 483 Tri meseoe staro deklico dam za svojo. Naslov v upravi. 839 Kupim hranilno knjižico do 80.000 din katerekoli hranilnice, tudi podeželske. Naslov na upravo Slov. gospodarja« pod »Ugodno 853«. Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 461 Mostna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11. 595 Spomlad! Leto! — Ostanki iz mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, noben kos izpod 2 m, in sicer: Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m prima ozfordov, cefirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvila za bluze in obleke v izbrani lepi sestavL Paket serija H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Vsak paket poštnine prosto samo 130 din. Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukr na za moško obleko, damski kostum, oziroma plašč, in sicer: Z/l—130.—, Z/2—160.— in Z/3—250.— din zadnji dober kamgarn, isti v modri in črni barvi 275.— din. Cela podloga za moško obleko po kakovosti din 80.—, 100.— in 120.—. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Trgovcem popust! Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. Pri dveh ali več paketih primeren popust. 653 2509 tt zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. — Dopise: »Anosc, Maribor, Orožnova 6. Priložite znamko! 731 Mostin za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po 20 dinarjev. Drogerlja I. Thür, Maribor, Gosposka ulica 19. 648 Svile, volne, klobuki, čepice, kravate, arajce, kamgarni, hlačevina, ševijoti, svilene rute, svile za predpasnike najceneje edino pri Lah Ivanu, Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, podružnica Osluševd. Pozor! Pozor I Za češčenje preaveteg» Bes-njega Telesa je isi«l nor molitvenik „Pridite, molimo 1" ki obsega poleg običajnih molitev i udi šest molitvenih ur za skupne molitvene uro Zelo priročna knjiga stane samo Din 1-6 ■— * rdečo obrezo in Din 20"— ■ «lato obrezo. Knjiga so Liaroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. C EN I K i N VIQ REt Z AS Lepo vinsko trsje in korenjake še dobite po nizki ceni v trsnici Ceh, Sv. Bolfank v Slovenskih goricah. i . 763 Mlatilnico s tresalkami, skoraj nova, poceni prodam. Mihael Ivanuša, šalovci, p. Središče. 838 Hranilnica in posojilnica v Slivnici pri Maribora, r. z. z n. z., objavlja, da se na dan Vnebohoda, dne 26. maja 1938, vrši 30. redni občni zbor ob osmi uri v Slivnici h. št. 8. Poročilo načelstva, nadzorstva, tajništva za upravno leto 1937. 842 Trgovci — selmarlt! molitvenike, rožne vence, križe, svečnike, slike itd. po zelo znižanih cenam vam nudi TISKARNA SV. CIRILA, Maribor, Kralja Petra trg 6. Zahtevajte cenik! V S A. K prevoaren slovenski gospoda ZAVARUJ E sebe, svojce in svoje imetje VZAJEMNI ZAVAROVALNI PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 01. ZASI©PSf¥0: NAMBOR Loška ulica 10 J^* KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! I« E P R I 92 J v ime 1JANI □□□□□□□□□□□annnnnnnnnannnmmnnnm Hranilnica Dravske banovine :®r Central®: Marin®r Ptirsiiio: Cclic 3 t lastni novi palači na ogio nasproti pošte, prej Jnžnošta- Oosposhe-Slovenshe ulice. ,7 fersha Hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. Klobuke najnovejše fasone, moške k din 42*-, 45--i.t.d. otroške od din 24'- naprej. Obleke moške in otroške, perilo, kravate, nogavice i.t.d. kupite najugod-419 ne je pri JAKOB LAH Maribor, Glavni trg 2 BEsasaBiuasBiiaiiBiHBBBeia Vulkan ko§e jamčeno najboljše, brusne kamne, srpe, škropilnice za vinograde ter vse poljedelsko orodje, kakor motike, lopate, cement, apno, štorjo, traverze dobite po najnižjih cenah v trgovini železnine Alfonz Meuz Maribor, pri frančiškanski cerkvi. 812 NAJCENEJŠI NAKUP otroških, moških in ženskih nogavic, pletenin, moškega in ženskega perila, šiviljskih potrebščin ter tudi vencev in pajčolanov za birmo nudi „ti A" MARIBOR, ALEKSANDROVA UL. 19. Velika izbira! 809 Najnižje cene! Za mesec junij vam nudimo sledeče kipe: Srce Jezusovo cm 20 30 32 35 40 Din 20.- 65,- 35.- 37^ 4o7 48.- 55.-cra 40 45 55 65 90 100 Din 65,- 75.- 100.- 300.- 310.- 1720.- 2150.- Srce Jezusovo z razpetimi rokami cm 22 25 30 40 Din 55.- 80.- 100.- 90.- 130.- 120.- 280. Pri naročilu napišite velikost in ceno. — Priporočamo se za naročila! Tiskarna sv. Cirila Maribor - Ptuj. Za sv. birmo — spominki! Botrice in botri, napravite veselje svojim varovancem za sv. birmo in jim kupite lep molitvenik in rožni venecl Cena molitvenikov Angelček: rdeča obreza 5 din*, zlata 8 din, vatirano 11 din, usnje 20 din, beli koščeni 10 din*, 13 din, rjavi koščeni 10 in 13 din, beli biserni 23 din Sveta pomlad: rdeča obreza 6 din, zlata 10 din*, vatirano 12 din, usnje 27 din, beli koščeni 12, 16* in 20 din, rjavi koščeni 12,16* in 20 din, beli biserni 27 din Življenje mojega življenja: rdeča obreza 8 din*, zlata 13 din*, vatirano 20 din, usnje 30 din, beli koščeni 16, 20 in 27 din, rjavi koščeni 16*, 20* in 27 din, beli biserni 32 din Roža Marija: rdeča obreza 10 din, zlata 14 din, vatirano 20 din, usnje 30 din, beli koščeni 16, 20 in 27 din, rjavi koščeni 16, 20 in 27 din Pri Jezusu: rdeča obreza 9 in 10 din, zlata 14 din, bela 26 din, usnje 44 din Ključek nebeški: rdeča obreza 9 din*, zlata 12 din* Za Jezusom: vatirano 18 din Rajski glasovi: rdeča obreza 10 din, zlata 14 din, vatirano 20 din Večno življenje: rdeča obreza 20 din, zlata 26 in 36 din, usnje 56 din Moj tovariš: rdeča obreza 16 din, zlata 20 din Prijatelj: rdeča obreza 16 din, zlata 20 din Prijatelj otroški: broš. 2 din, rdeča obreza 5.50 in 7 din Cerkvena ljudska pesmarica: broš. 3 din Venec sv. pesmi: broš. 6 din, rdeča obreza 8 in 15 din Z * zaznamovani molitven jki imajo napis: »Spomin na sv. birmo.« Cena rožnih vencev Atlas beli: 2.50, 3.—, 3.50, 4.—, 4.50, 5.— in 5.50 din Atlas roza: 2.50, 3.— in 4.— din Rokailes beli: 2.50, 3.— in 4.— din Rokailes modri: 3.— in 4.— din Rokailes oranžni: 3.— in 4.— din Opal beli: 3.—, 3.50, 4.—, 5.— in 6.— din Opal modri: 4.— din Biserni imitirani: 4.—, 5.—, 6.50, 8.—, 12.— in 14.— din Marmor: 5.— in 6.— din Leseni črni: 4.—, 5.—, 5.50,6.— in 7.— din Leseni rjavi: 5.—, 6.— in 7.— din črni fini (Kokos): 13.—, 14.—, 16.—, 26.— in 28.— din Biserni beli: 15.—, 20.—, 23.—, 26—, 30.—, 32.—, 36.— in 40.— din Rožni venci v al paca škatlicah: 20.—, 23.—, 30.— in 38.— din Samo alpaca škatlice: 7.—, 9.— in 11.— dinarjev Kupujte v prodajalnah TIskarne sv. Cirila t Maribora in Pfali! Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd. Valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 56 Bančno Kom. zavod Blaribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterije Ugoden nakup manufakture za birmanke (ce) pri Trpina v Maribora, Vetrinjska ulica 15. 563 Vse vrste štampiljk za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj. najbolje S ra najvarneje pri osofilnici lisica 10. ohfobra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru