> Jtli I VSik fiten \pH* in ikov PRO V TA glasilo slovenske narodne podporne jednote I^EAS^ £ jrr&slvjjmr chicago, ill., sobota s. septembra (september) i»17 stev.—number »i. H Kingovo so Ropali raz" lelesilL ia« ZA VRATEN UMOR ALI SAMOMOR? L««ikaTi a«0 ^ tnam*aj fjmita** okoli rane. A^O ni. — mrli * fftdnika Peter M. Hoff - [i, Kila mrs. Maude A. King, rl milijonarja James Kingo, ^na na samotni cesti pn »rdu, N'- C- fi odredbo sodnika Oorge ijMtnii ho vzeli vdovo iz ha'kre-Lrikvo. da jo raztelesijo in do--jo varok njene smrti. Pre -I > vodil dr. William Bur-LjstPr, patologi-st na severoza-i univerzi; zdravnik i« uradu pa ogledniku, saržent »T. in neki časnikarski poro-10 prisostvovali pre -■i"' Miki oglednik je izjavil, "da i njegovi sodbi ni sama prizo-rane in du je bilo izvršeno jkktro." Te besede so v jovju t izrekom mrliško -iniške porote v Ooneordn, ki »i, da je Kingova umrla za ki jo je N»ima povzročila. Zdravniki so dognali sledeče: ua je taka, kot jo napravi 32 kalibru, prevlečena jl Krogla je vstopila okoli b pred središčem lobanje, levim ušesom. Okoli rane ni aenj od smodnika, kar doka-da je bil samokres precej od glave, ko je bil sprožeu. rogla je šla skozi možgane in Ijpriil« v dot iko /. notranjo stra-[ijo čela, kjer je ostal jeklen J. Svinec se je obrnil na de -itnn in našli so ga v možga-Odstranil ga je dr. Rurmei -ij brsni. ♦1» levem členku je bilo opaziti Ipidpliitbe. Preiskava je dognala, |4jel)il členk zlomljen pred tjo. Vsi drugi organi so bili ivi. Najvažnejša fakta sta: Clenk fbil zlomljen pred njeno smrtjo, ' i rane na glavi ni znamenj od inika. R P. Fad.vn, zdravnik v >rdu, priznava, da je le po-l^fco preiskuj atrlotiama. j* T' in New Yor- Podjetnike organizacije aaMe- a*,r J. ^el«, ds rax vozi js Vsjo, ds strokovno organiairu J" bil H*momor sli | delavci priznsjo zs dobo vojne od- Cbict«u J* ' prte delsvnico. u f <>neords, ds siKli Oe ho podjetniki res uko pstri K J. ' ^ J- »>ils Kin-1 otivni, kot vpijejo, naj priznaj •^ttfcftrun t v. loticni, soi tjiijrjv, i----- 1,1 apfllra ni ^»- idelavake organizacije in zaprto V ds 'Hl-jrtelsvnieo, ps ne bo nikjer prWo .lo sp«»rov. Hpori naetsjsjo tsm kjer so delavei neorganizirani r jih podjetniki tladjo Wi f«ltja, d» je groza Milwaukee, Wia. — Tukajwije strokovne delavske organizacije so dobile povabilo, da se udeleže tonvencije farmarjev, ki se vr&i od 18. do 20. septembra v »Saint ^ulu, Minn. Povabila je poslala 'Narodna farmarska nestrankarska liga", ki ima svoj glavni stan v Kt. Paulu. Liga pravi, da farmarji niao imeli centa profita od visokih cen za živlejnske po -trebštfine in da jc šel ves profit v žep prekupčevalcev in posredn -valcev med farmarjem in konzu-mentom. Liga pravi v svojem povabilu: 'Za pšenico dobimo manj, kot znaiiajo produktivni stroški, med tem ko je našim izkoriščevalcem dovoljeno, da kopičiju miljone. Študirali smo problem, ki po -meni za nas življenje ali smrt, in prišli do zaključka, da imamo skupnega sovražnika, proti kateremu moramo skupno nastopiti, a sovražnik je profitar, špeku-ant in monopolist v naši deželi. (Farmarji na severozapadn smo sc odzvali z vsemi našimi močmi, da produciramo več pšenice, ker nam je uiprava obljubila prUično ceno. Posodili smo denar proti visokim obrestim, da smo kupili seme po visoki ceni $3 bušelj. ^ačaLi smo visoko mezdo iu vi :o-ce cene za stroje in umetna gno -lila. Nail življenski troski so narasli kot pri delavcih; izvedenci »ravijo, da so se pomnožili za 11:1 odstotkov. Ceua za pšenico r hita določena na *2.20 za buscij; *«i centov nižje, kot je bila ceiid, ko je bi lzakon»sprejet. Ta cena veja za najboljšo pšenico in farmar ne ho dobil več kot «1.80 z.a hu-šelj, kn bp pšenica razvrWe.ia pu vrstah zveznega sistema. Za sod moke je treba 4Va buš-je pšenice, Mlinar bo plačad za-njo manj in vendar ui sliša-govorice, da pade cena moki Mlinarji so izrekli, da vzamejo le 25 centov profita pri sodu moke. V resnici bodo pa dobili *1.7*> nad 25 centi, ko produkcijski t roški znašajo le 80 centov, ker odradke od pšenice prodajo še za enkrat tako visoko ceno." Povabilo končuje: "Apeliramo na delavstvo, ds posije delegate Naš »kupen sovražni ? jc velebiz-r»i;<, katerega naia-sli vojni profit bi "potopil največjo ladjo, Ui plove", in katerega lakomnost in akopuitvo vplivata nanj, d». K >• jufa našo skupno deželo in za -stavo." Ljudstvo zahteva Avstri|a in Nemci-kruh po pet (a hočeta razde-centov. UtiPolisko. PO SODBI IZVEDENCEV JE TA CENA MOOOOA KARL SE PROGLASI ZA POLJ-SKEGA KRALJA. Sv. Gabriel |e ostal v posesti Avstrijcev, POTOKI KRVI TEČEJO ZA POSEST GORE. Pekovski podjetniki ae upirajo Tako hočeta Avstrija in NernMja znižanju cene za kruh. Waahington, D. C. — Ljudstvu kc je pričelu boriti, da doseže kruh pu pet centuv hlebec. Delavske strokovne organizacije, "Ameriška ekonomska družba za dom" in druge vplivne organizacije so obvestilo Herbert Hooverja, živilskega upravitelja, da je mogoče znižati ceno kruhu in da jo je treba znižati, ker tvori kruh glavni ljudski živež. Obvestilo je izročil J. W, Sullivan, zastopnik "Amerinkc delnv-ske federacije" v odboru za določitev cene pšenici. Obvestilo pravi: "1 cent razločka med 5 in H ceutnim hlebcem najbolj zadene siromašnega človeka. Žrtve nobenega človeka v tej vojni se ne dajo primerjati g žrtvami sironiainega človeka. Visoka cena za kruh — za njegov glavni živež — gu zadene najhujše in postaja strašen davek za ljudske mase, ki najtežje nosijo butaro." Henry J. Walters, predsednik kansaškega poljedelskega nčill-šča izjavil pred odborom, ko jc razpravljal o ceni za pšenico, da se lahko -hlebce po pet eentiv postavi s profitom na trg, če je bušelj pšenice 4*2.20. Živilska uprava je preračunila, da lahko pek iz soda mode, Ui ga stane *»,28, če je bušelj pšenice fro #2/20, napravi 1100 hlebcev pu 14 unč, ki jih proda po pet <-cn tov. Od soda moke mu oalane 0&.T2 kosmatega dubička. u l-mela svoj parlanusut, toda ziuia-nja politika, amuula in finaiKT bodo pod kontrolo Avstrije. Prvi korak, ki za tem sledi, bo kon-škripci js Polj« kov ' v avstrijsko armado. Kodanj, Dauska, 7, sept. — Kakor javljajo lz Krakuva, je prišel Berlin poljski grof Itiniker lr. Varšave v imenu skupine prnmi-nentnih ruskih Poljakov in pred* ožil" nemški vladi več aahtev Med drugimi zahteva, da se odpravi meja med nemško in avstrijsko okupirano Poljsko, ro-kivizicije ha Poljskem morajo prenehati in da tNcmčija založi l^oldrugn mUjardn mark za prenovi jen je zrušenih krajev. Item ftviea, 7, sept. — Vest U Juuaja, da nameravata Nemčija iu Avstrija razdeliti med seboj ri*ko Poljaku, je povsro^ila med t'uk'a.jXn.jiiMi diplomati veliko zanimanje in tudi razburjenje. Ka-cor so glasi vest, Im Avstrija a-nektirala večji del Pnljske, kate-ro združi z Galicijo in Kari llabs-lUrg bo poleg avstrijskega cesarji iu ogrskega kralja tudi poljski kralj. Ako se to zgodi, potem t>o Avstrija trojna monarhija. 8traina bitka od Tolmina do morja traja ie tretji teden, London, 7. wept em bra. — Brzojavka lz Dunaja če« Amsterdam, ii se upira na uradno poročilo a v-atrijskega vojucRa slana, pravi, da so Italijani vacli gorski vrb Sv. (labriela, toda avst»rij*onovill šest napadov v gostih masah, todn gorskega vrba niso dosegli, Him, 7. sept. -- Knojsta bHk« ob Huči, ki t raju Ac tretji teden, še vedno divja ud Tolmina do morja. Najljutejšl hoj* se še vedno vrše naokrog vrhov Sv. t labriela In Sv. Danicla, acveroiztočnn od Gorioe in na Krasu. Avstrijci so dobili na potom sveže Čete doniohramwv iu več nemških divizij, ki s*i prišlo i« ru-mnnske fronte. To jim je umogo* čilo silovite pnitinajiade na ve* krajih dolge fronte. Na gori Sv. Gabriel a so avstrijske .čete reoku-pirale nekatere zakupne snkclje. 00 z* | |clJ>natro korp pee year; eeontrtee, M-60 per year. ______ Addroost "PROSVETA" pbq8veta v svet, da so bili v Vatikanu dobro podučetii o'vseh dogodkih na konferenci vodilnih evropskih bankirjev v Švici in da je bankirska konferenca povzročila papeževo noto. Bankirji žele mir, ki ga sklenejo izšolani dipiomatje. Tak mir hode tudi papež. V tem soglašajo bankirji in papež. In dim dalj trnja vojna, tembodj postaja revolucionarna, toliko bolj prihaja v nevarnost posvetna in cerkvena avtokracija, z njo ps seveda tudi stari red, ki sloni na razrednem gospodstvu in razrednih krivicah. Bankirji in papež so v skrbeh, kaj bo, če ne pride zdaj mir in vojna traja še nekaj let. Od tukaj izhaja želja po miru. Vse pritikline, ki jih obešajo tej želji, prikrivajo pred ljudstvom pravi namen, zakaj zahtevajo, da se sklene takoj mir. Nam orožje. LwJLl 44*1 Datum r okUpanju «. pr. (A«i|UiU 31-17> P®»«0, ▼»*•«• j* nulov« ponMi, te rmm j« • Un dnevom potekla naročina. Ponovit« jo pravoiatno, te m vam na ustavi Mat. KONFERENCA EVROPEJSKIH BANKIRJEV IN MIR. < Skoraj po triletni vojni se je vršila v Švici konferenca evropskih bankirjev. Konference so se udeležili bankirji iz neutralnih dežel in evropskih držav, ki so zapletene v vojno. Bila je prava mednarodna konferenca, katere ni nihče oviral, dasiravno je sovražnik sedel poleg sovražnika in se mirno razgovarjal o predmetu, ki je bil na dnevnem redu. Kapitalistični listi tudi niso ozmerjali bankirjev, da so izdajalci, čeprav so se razgovarjali s sovražniki. Kaj je bil namen konference? Ko so se bankirji sešli na konferenci, je brzojsv poročal, da so se sešli izgolj gospodarski vzrokov. Kakšni so ti gospodarski vzroki, tega brzojavke niso povedale. Nekaj dni po konferenci so šele poročali, da so se bankirji sešli, da izdelajo načrt za ustavljenje vojne, da tako preprečijo prihajajočo revolucijo in socializem. Znano je, da so bili državniki Velike Britanije in Nemčije izzvani, da govore o sklepih in namenu bankirske konference v Švici. Državniki so prezrli ta izzivanja, kakor da ni bilo bankirske konference v Švici. Neki švicarski list je pa povedal, da so se bankirji prijateljsko razgovarjali o svojih problemih, kakor da bi sedeli doma v svojih komptvarjih, dasiravno na bojiščih divjajo ljute bitke. Neki bankir iz nevtralne dežele, je baje dejal, da vojna povzroča ogromno materijalno zgubo, državni dolgovi naraščajo z neznansko hitrico, vse skupaj pa tvori veliko nevarnost za kapitalistično gospodarstvo. Bankir je govoril resnico. Ogromne zgube na človeški delavni sili, materialu in silno narasli dolgovi, od katerih je treba plačati obresti, delajo bankirjem skrbi. V strahu so, če se ne najde ženi j, ki reši finančni problem, ki ga je ustvarila vojna, da dobi kapitalizem tako močan sunek, da ga položi na tla. Bankirji so se preudarno razgovarjali o položaju na konferenci in delali zaključke, ki varujejo njih interese. Gospodje se niso ozirali pri razpravah na želje navadnega ljudstva, ki krvavi na bojiščih, ampak pri srcu so jim bili le njih lastni interesi. In kedar pride čas, da prihajajo kapitalistični interesi v nevarnost, tedaj tvorijo vodilni bankirji vseh narodov čvrsto falango, da ohranijo svoje razredne privilegije. Delavsko časopisje je posvetilo premalo pozornosti konferenci bankirjev in njih željam. Ce so bankirji za mir, ga ne zahtevajo, ker imajo usmiljeno srce za navadno ljudstvo, ki največ trpi v vojni. Njim ni za to, da se svet demokratizira in odpravi militarizem, ampak gre jim za ohranitev starega reda. Naše mnenje je in najbrž se ne motimo, da so vodilni evropski bankirji zmešali štreno tako, da se ni vršila stock-holmska konferenca. Na razpolago jim je najvplivnejše easopisje v vseh evropskih državah, s katerim lahko preprečijo, kar nočejo, da se izvrši. Bankirji so za mir, toda ne za tak mir, ki ga sklepajo direktni ljudski zastopniki. Bankirji rajše zaupajo izu-čenim in gladkim diplomatom, da sklenejo mir. Finančniki niso zainteresirani v tem, da se snidejo ljudski zastopniki v Htoekholmu ali v katerem drugem mestu, kot ho se sešli gospodje bankirji v Švici, da se prijateljsko pogovore o mirovnih pogojih in zahtevajo, da h«' »klene mir na podlagi pravih načel demokracije. To bilo preveč in prenevarno zs bankirje. Sumljivo je, da je papež prišel z njegovo mirovno noto nekaj dni preti časom, ki je bil prvič določen za stoekholmsko konferenco. Papeževa nota, ki jo je predalnik Wilson krepko zavrnil, ima očiten namen ohraniti avtokraciji, kar je mogoče zanjo rešiti iz svetovne vojne, če jo sodimo po besedilu. Seveda komentirajo tudi papeževo noto z različnega stališča. V katoliškem svetu govore, tla je papež izdal noto, ker so ga prevladovala naj- Socialisti, delavei zaupamo svoji lastni moči v boju proti sedanjemu krivičnemu družabnemu sistemu. Za ta boj pripravljamo in vzdržujemo dvojno orožje: organizacijo in časopise. Vprašanje Ali jo mogoče delavstvu zmagati — uvesti socializem — brez organizacije in časopisja?" moramo odločno zamikati. Socialistični nauk nam razodeva janno in neizpodbitno, da samo socializem zamore osvoboditi delavstvo in človeštvo «ploh izpod-kupitulifttK-ne sužnosti. Socializem mam razlaga, da dokler obtHoji kapitalfctični sistem, se ne more nič izpremeniti ma korist delavstva. Lahko nastopijo pač reforme, ki .provzroče izpremiernbe, ali izkoriščanje delavstva ostane nedotaknjeno. V današnji družbi sta dva svetova, dva razreda ljudi Na eni strani no thrti, ki delajo od zore do mraka v potu svojega obraza, ma dnigi strami pa tisti, ki nič me de lajo, n se žive ob delu ftrvih. Na prvi strami so delavci-proletarci ki ne posedujejo drugega nego svojo delovno moč, katero morajo prodajati, če se hočejo preživeti, n« drugi pa kapital loti, ki od le-teh kupujejo delovno moč, kote-ra jim ustvarja zopet nova »bogastva. Prvi, ki vse ustvarjajo, pogosto nimajo kruha, drugi pa, lli lemarijo, šive v razkošjn im preobilici. Oe bi se vse to dogajalo po kak-šmem mam nerazumljivem zakonu, ne hi mibče ugovarjal tem krutim riwaneram, marveč !M se bilo trc.be samo vdati " v božjo vodjo" pil čokati, kaj še pride. Toda dimen vemo (pra/v dobro, kje leže vzrol V grškem državnem arhivu so sedaj našli med drugimi državnimi papirji tudi brzojavko nem -škiega kajzarja grškemu kralju, katera je bila odposlana prve dni julija meseca 1. 1914. To brzojavko je odposlal grški poslanik svoji vladi, v kateri sporoča, da Viljem prosi svojega zeta, da takoj mobilizira grško armado. Tn brzojavka se konča z besedami: "Kajzer še doda: Kar danes prosim," je izpolnitev obljub, katere sva si dala večkrat drug drugemu." Iz te brzojavke jc razvidno, dn je bila Nemčija pripravljena in jc dobro vedela, da bo julija meseca izbruhnila svetovna vojna. Dru gače bi ne zahteval kajzer od grškega kralja, da mobilizira armado. Nemčija je bila pripravljena za to vojno, ona jo je začela, to je popolnoma jasno. I>a je bilo prisiljena od svojih "sovražnikov", je pa gola laž. Seveda je bila prisiljena od pohlepa po svetovni vladi, ker je hotela vladati ves svet: največji sovražnik nemškega naroda je pa kajzer s svojo vlado. To sta dva faktorja, kn -tera sta zanetila ta svetovni voj ni požar. Čim dalje traja vojna, teni lepše stvari prihajajo na dan, katere je započela nemška vludn s kajzerjem na čelu se pred izbruhom vojne. Aneriške vesli. PRAZN0VSB8TV0 JE fiE PRECEJ RAZŠIRJENO. Pittsburgh, Pa. — V neki koči oh Pigeon Oreeku je bilo zbra -nih 20 rudarjev, ko je vanjo mla-rila strela, ki je na mestu ubila dva rudarja. Rudarji so pobrali svoja tovariša John Smitha in Afike Simona in ju pokopali na mestu, ker žive v praznoverju, če takoj pokopljejo od strele ubitega človeka, da zopet oživi. Ko se je raznesla vest, da je strela ubila dva rudarja, sta prišla v kočo dr. A. L. Hammer in konštabler .lames Oilinore, da preiščeta zadevo. Vprašala sta po ubitih rudarjih in rudarji so povedali, da so ju zakopali. Pokazali so grob na dvorišču, toda odločno so sc branili, da jn izkopljejo, češ, da oetaneta mrtva, če se ju dotaknejo. Konštabler je izkopal rudarja, a aretiral je tudi vseh osemnajst rudarjev in jrh odgnal v Ellsworth. Pstterson, nsmestnik mrliškegs oglednika, ju je raztelesil in dognsl, ds ju je strels uhils ns mestu. Na to ao izpustili rudarje is zapors. J. D. W0R* ai JB >ACIfiSTO*!" NOW YOIX~N~Y _ . . Works, bivši ksIiformMt tor. je izstopil U "Ku *veta za d*nokreei* . N,,rkM Prav>> da 4 L jod »tki ni zsvzel dosti širokega ^m ozirom us mir in da Je luj * vezek soeislistični «tra«ki Works je bil v odboru, kij, ganiziral -Ljudski sv,m " ,|J tudi na konlerem i v Ohi^j govoril take pacifistične u da je Ae bolj očrnil U„ ' 1'Hte, ki kc družijo , buri«,* pecifUtl Mogoče so „,„ 7dJ rodili, da to ne gre, j senatorju je postalo polje J ko in izstopil j, j, |fjJ mešanice. Početje bivšega senatorji moralo odpreti oči vsem oni cin listom, ki se družijo z hr aznirni pacifisti, da so „a kri| potu in da služijo muadiijai in avtokraeiji. MISTERIJOZNA UMORj Youngstown, 0. - PolitJ okrajnim uradnikom Ma ugj misterijozna umora ,ki sta bil] vrftena zgodaj zjutraj zunaj sta. O morilcih nimajo sledi. Neznan cestni ropar je nap. in obstrelil 50-letnej. Produkcija se je pomnožil« <* ta 1916 za 40 odstotkov ali 000,000 ton. Največ ieleaw so nakopali v Minnesoti, um in Alabami. PRIVILEGIJ ZA TARNAM DELAVCE. Waahington, D. C. - KonU nik Doolittle iz Kansas« je lagal, da so farmarji d«-lav«l proščeni kot sloj od voji^f f i be. Predlog je hil «»<'kazan seka za vojaške zadeve. NOVA DELAVSKA STEAK PRIDE St Paul, Minn - V sodijo, da sc rodi nova M* strsnka iz konvencij* "' " k rac ijo in delavstvo. N«va« ka bo sestavljena » P^ cev, socialistov, ki se ur ' s oedenjo taktiko v vojn^ Nemčiji, in strokovnih organizacij. Konv^a ^ bo sklicana najt)" Chicago. ZAMOEpa^s^gfl kmalu p»fp SODrtc* _ — strt r --Mt Peao, Tez. - - Belleville, ID. — Okrajni rudni- j šest deset mm«**** tki nadzornik navaje v svojem po- zveznega pešpolz«'P ročilu za 1KO, ki je ko»>čolo r. no sodišče v P" dnem 30. junija t. 1., da eo v rud- Preisksvs. S M ki §e J" rrikih St. nsimkegs okraja prodni-1 Častniki v v , eiraii 5,74«,196 ton premoge Pm v Kl Pa«n. Težje dukeijs ee je pomnožil, za 2,441, , jaške , „00 941 ton, ali za R7 odstotkov nad vrše obravnav ) prejšnjim letom. t diščem jevuo PROSVETA OLAYMI ota*j tMT—Cf SO. lawndals at*, OEWiW, UPEAVWI ODBOB: Predeedaik: Joka ▼ of ril, box MO, la Belle, UL L PijpMindmikt J, BiaikevU, B. P. D. 4, bos N, GMmi, Kaaa IL Podpredaedeiki Joie* Kakel], MB Iwtaf it«,, Bfc (Aleago, Tajalk: Jak« Teedertar, 170« Bo. LawaMle its 0Mta«o, Ok Btafajaikt Aatoa J. Terbeeee, P. O. Boa 1, 0leera, Uk Bapianikar: Joka Molek, 400« W. Slot St., Okleafa, QL MiDKOUlI ODUll Joto Amkrofti«, 111 box, Oaaoaabarf, Pa, Paul Barcov, T41—lal Bk, La BaUa, IM, r. 8. Taaekor, «74 Aheay Ava., RockaprtBf, NWy*. pomonn ombi Aatoa Kiest, Ill-Mtk Ato* Naw Dalatk, Mtak Jote Kadilek, box 411, Baritktce, Pa. Bedolf Pletartak, UI box. Bri4fe*iUa, Pa, Jakob Mik lav (U I, L. Boa I, WlUoak, Pa, If. PetroTlek, 14111 Hale Aee., OoUtaweed, a KADZTS tillmah zakulisnih domnjevanjih. Tudi Kresu je pridno dopisoval o svojem sprejetju med poalance, o različnih nemških strankah in njihovih voditeljih, s katerimi ee je oaebno seznail; o mladočešklh radikalcih in dvoreznih Poljakih. Sporočal mu je tudi o važnih pogajanjih med klubi ; potem mu je pisal jako nejevoljno piamo o slovenskih tovariših, zlasti po o nastali neslogi v alovenako-hrvaškein klubu, v katerega še ni vstopil in v katerega morebiti uploh ne bo mogel vatopiti . . . Svobodno ravnanje po lastnem prepričanju da je vendar še najboljše in najpametnejše. Tiste klubove obveznosti da so če-sto v oviro. Zatem inu ni precej časa ničesar pisal. Tudi "Braniku" je pošiljal pruv lakouične, malovažne brzojavke. Izgovarjal se je, da ima mnogo dela, ker je bil voljen takoj namesto nekega umrlega poslanca v dva odaefca. Omenil je tudi one vso Cislitvanijo vzuemir-jajooe vladne predloge. A le kratko. Stvsr da ui tako važna, ni tako huda, 'kakor je mislil doma. Pretirava se strašno. Oovoril je z nekaterimi svetniki v ministrstvu o tein. Tndi z dvema niiniatro-mo je govoril o tem. Žurnalisti nupravijo radi ir/. muhe slona. Večina poslancev je nahujskana ali pa terorizirana. Boje se pač za svoj maudat. On Dolžan pa da bo delsl vedno po prepričanju, ds se interesi celokupne države ne sinejo žrtvovati partikularintičnim . . . .led enkrat pa mu jc pisal med drugim tudi sledeče: "... Posebno značilno za naše razmere, posebno vsžmo za ve« razvoj naše politike pa je dejstvo, da ne odločujejo (pri nas razlogi — dokazi — pravica in reanica, nego zakulisna spletkarija — osebne zvene in ugled posameznikov. V zadnjem času ae posebno opsža, da se pri dvoru, zato pa seveda tudi pri vsaki vladi, ozira skoro le na sri-stokrate in njihove težnje . . . Pleni en itn ikoni so vrata odprta I Njim sc ne odreče nikdar nič, — vsaj nič pomembnega ne. /di se mi časih, kakor da jo vae ono, o čemer se prepiramo iu borimo v zbornici, že davno sklenjeno in določeno: da je torej vsaks parlamentarna bitka nova komedija —• novo slepilo naivnih volilcev . . . Kdor je izmed naa — poslancev — vitez., grof, baron ali vsaj navadni plemenita*, ts niore (brneči vae ali vsaj jako mnogo . . . ml plebejci pa se pehamo in potimo jisvkreber nalik ubogemu Sisifu . . . Motijo ae torej ljudje,'meneči, da je doba a-riatokratske hegemonije minila. Vpliv in ugled plemenitašev je še vedno velikanski, dasi we mora skrivati za — kulise. Iz tega vsroka pa je prav umljivo stremljenje večine mojih kolegov — tudi i/, opozicije — po mastnih dvorno-svetnišklh in ministrskih sto-leh, ksterim se pridruži običajno še za|»eljivi na-Nloxvek "pl." ... ali eelo baron." Za dosego te-K* pa ni treba ravno preveč truda. Znati se mora izrabiti le ugodno priliko . . . zadrego vlade . . . in zmaga je dobljena . . . ideal dosežen. Seveda je tak plemenitnik privezjin t premočnimi verigami ua vladni voz. Narod navadno nima dobička od take kupčije . . . Poslanci so pač tndi ljudje, ki mislijo pri ugodnih prilikah pred vsem — nase po geslu vseh praktičnih mož: "Primum ego " . . fdealisti obaojajo in preklinjajo lake "izdaji-ee' . . . toda če hi prišli simii v iste ugodne prilike .. . kdo stavi svoj mezinec, da ne bodo * veseljem tudi take "iadajice"?! - Svet je peč vedno okrogel bi pod kolo smo še vedno vai krva-vi . . . zato pa v invest nih od noša jih, v isvc«tiiih trenutkih precej val jednaki — lopovi Kdor pa nI . . . no, nikomur ni trebs braniti, da tolče sam ««ehe po glavi' V«ak po avoje ... modrce in bedak . . Krea je imel tedaj sum s aeboj dovolj o-pravka. Melanijs se je hotels peljati v Trst. ds si na toči ondi svojo bulo in poročno toaleto, a Kres jo je pregovoril, naj oatane v Taboru ter naj si naroči v»e potrebno U Ljubljane, ki je blilja. Sam ps *e je peljal v Trst, ds se predstavi svojemu tastu. .lakob Dolžan je hil *t«r. anh, ve., bel m oži-• ek in dobra, mehka duša .lokal se je, ko ga je objel zet. K re* ne je čudil, da je najti tinti med bankirji plemenitih mož. «"■ "Melanljo ljubim in sem vedno ljubil bolj kot v*e, kar imam in kar sem in»el, "mu je pra-rti Njene Je I Je so mi bile zmeraj le v rad<«t, naj je pametno in razumno dekle. Njena vsgoja je bila najJn-hnejša — Naj bo ..rečna t Vami! Ve*el aem, da je prišlo teko, aaj «em čul o Vas aame lepe v eat i. Potem je začel pripovedovati, kako * pokimala ter dejala: "Bog in sv. Devica Marija naj vama bodeta pomočnika! — Molila bom za vajino arečo." Od tistih dob se je vedla, ko bi bila Melanijs jedna njenih. Prav nič se ni reaveseltta ali začudila, kadar je prišla z Minko v sobo. Poslušala jn je, nasmihala ae, kimala ali pa majala z glavo . . . Melaniji se je zdelo ispočetka vedenje bodoča tašče jako čudno, če ne raaialjivo; a Minka jo je potolažila, da je vedno taks. Materina osa-meJoat, molčečnost in pobošnoat j« bils že vaem tako navadns, ds si je niti več drugače niao mislili . . . Pri Dolžanovih ps ao imeli dela čez glavo. Najete ao bile tri šivilje, ki so pripravljale nevestino bslo. Teta Ana je igrala vlogo matere ter naročala, grajala, svetovala in popravljala pp perilu, posteljnini, toaletah L dr. z največjo wkrb-IJivnstje. Ko se je vrnil Krea, ao ae dogovarjali še o tem in onem Stanovanje, katero je bUo namenjeno mladima zakoncem*, so morali povaem izprazniti in docfls preslikati ki tapecirati. Zadnji dve sobi sts se adružili v salon a tem, da ao podrli med njima tenko steno. Tudi stopnice ao morali popraviti, prebarvati vežo in -hodnike ter nakupi-ti močnih oleandrov, katere ao raxp*»tšvlli na primerna mesta. Potem so *e peljali v Ljubljano Melanija, na, Krea in Krenev oče nalropevat pohištva. In kupili so uajlepše opravo. Polagoma «e je pripravilo vae, da živita no. v o poročene a čim ugodnejše Poroka naj bi ae pa vritta, ko ae Trne Dolžan s Dunaja.'«- Tako js bOo sklenjens. (Dalje oML) Rudarske zgodbe. J. Koettgen. Mrzel, jesenski dež je prsaketal ua slabo razavetljene ceste majhnega mesta. Veter je tulil in ae lovil po golem drevju, bučai je oko lo hiš, kakor bi piskal zbor zlib duhov. Z velikimi koraki sem hitel v gostilno, kjer aem ogrel svoje mokre, premrle ude ob prijaznem, odprtem angleškem kaminu. Slučaj je zavel mene in moje prijatelje v isto gostilno. Tu je bil tajnik rudaiuke organizacije, majhen mož. dak Buskins, ki je bil podoben a svojim resnim o-brazom in zlatimi očali bolj učenjaku kakor pa strokovnemu urad niku. Le modre brazgotine v o bnazu so kazale njegov pravi pok lic. In poleg njega je stala orjaška postava Hary Herbert a, ki ga je poalala rudarska federacija semkaj, da jo zastopa, pri iavni preiskavi o rudarski nezgodi, ki ae je pripetila pred nekaj meseci v bližini mesta. Tuje« bi ne hrepenel ravno po /nanju s Herbertom. Oblačil sc. je malomarno, na glavi je nosil vedno staro rudarsko čepico, glava je bila okrogla, velika, skomj po polnoma plešasta in njegov glas je bil kakor glas medveda, ki je nahoden. Ali rudarji in rudniški nadzorniki po vsej deželi so ga visoko spoštovali. Herbert, je bil človek, kateremu je vsak strah tuj; po vsaki rudniški nezgodi je bil vselej na najnevarnejšem mestu. Njegovo znanje in njegove izkušnje o praktičnem indokop-ritvu so bila tako obsežna, da so nadzorniki v zamotanih slučajih radi hodili k njemu po avet. Ko smo po večerji sedeli z go-stilničarko okolo kamina, ae jc pogovor seveda sukal o preiskavi. Rudniški nadzornik se je trudil z dokazom, da je povzroči nezgodo eden od mrtvih ruadrjev, ki je bil na eno oko alep in ki jc po nesreči razbil svojo arvctil'ko. Herbert je aodil drugače. Po eksploziji so morali sov za nekaj mesecev zapreti, da ho udušili o-gen j, ki je izbruhnil. Ko »o rov zopet otvorili, je bil Herbert pri-šoten pri spravljanju že napol-zgnitih trupel. Tam, kjer je nastala eksplozija, je našel Herbert ru-darja, čigar svetilka je imela ne znatno luknjico v steklu. Herbert je po vestnem raziskovanju do-gnal sledeče: ta rudar je obesil svojo svetilko na poševno stoječ ktiln, plamen ae je zato dotikal stekla, voda je kapljala na to mesto, nastala je luknjica in pHnf so se vneli. "Truplu sem moral izruva/ti prate, preden sem ee mogel polastiti svetilke," je razkladal Herbert. Gostilničarks se je atresia in vzkliknila: "Kako grozno!" Herbert je zmignil z rameni, kakor bi hotel reči: Kaj naj bi storil t Pogovor je nekoliko zastal. Tuleči zli duhovi tam zunaj ao imeli besedo. Čez nekaj časa je pričel govoriti Buskins o nevarnostih in stna hot ah rudarskega življenja. Pripovedoval je, kako ga je neko«*' presenetil, ko ie bil še mlad in neizkušen rudar, tneskav zrak, ksko je bil omamljen, rovnies se je vedno počasneje premikala, i-mel je občutek, de hrumi okolo njega ailna vihra in kako ao njega in njegovega brata potegnili še pravočasno na zrak. "Rsvno mialim ns to," je d°-jel Herbert a smehom, "ksko ine je zadela prva nezgoda v rudni ku. Devet let aem htt atar, ko sem šel s avojim krušnim očetom — ssj veste, da aem najdenec — v rov, d s bi mu pomagal pri delu. Kmalu na to je zagrmria po rovu eksplozija, ki naju je oba pre-vrgla in oamodila. Oče je padel na hrbet in je imel trebuh ves ožgan, jaa sem padel ua trelnih in aem imel ožgan oni del telesa, kjer hrbet izgubi svoje »me. Pe* tednov sem ležsl v poatelji, vedno ns trebuhu in najbolj hudo mi je bilo to, ds nisem mogel tsko dobro in udolmo jesti, kskor moj oče, ki je ležal ns hri>tu, da ai adravi trebuh." "Najtežja nezgoda, ki je zsde la mene,'* je pripovedoval neto Buskins, "je bUs ona, ko sem si zlomil nogo. Delal aem takrat i nekim Joe Smkhom »k upa j Jo< Smith ie hil rssvpH v vsej vssi -največjega brerbožnika Nikdav ni M v cerkev, a tudi nikdar v gostilno; čudak je hil. No, na kra ju, kjer eve delala, se J« ntrgel ne kega dne velik kamen Vn padel ua t is ju, tiščal naju je, kakor bi bila v stiskslnici, mene zs eno uo-go, Smiths za obe. Noge ava imela zlomljene in klicala ava na pomoč Delala ava pa v tako oddaljenem rovu, da ni nihče sdišal najinih klicev. Ure ao potekale. Končno sem pričel peti tolažilno cerkveno pesem, da bi se nekoliko umiril. Dobro bi mi delo. Joe je molčal. Ampak, ko sem nehal, je pokazal na mogočno t&alo, visečo ravno nad najinima glavama in ki je pretila, da se odtir zdaj in zdaj iti naju ubije. Obupen strah se me je polotil in kričal aem, kolikor sem mogel na pomoč. Joe je oatal čiato miren. "Jak," je slednjič menil, "če se utrga tale pošast nad nama, te. daj bo konec najinih neumrljivih duš." — Priznati inoram, da me je hladnokrvnost tega bogatajca v tem trenotku bolj pomirila nego moj«, vera, čeprav* sem jtyher kristjan." Nihče ni nič pripomnil k tej zgodbi. "Najhujše, kar aem kdaj doživel," je menil čez nekaj časa Herbert, "je bilo apravljanje trupel po nezgodi v V. Kakor pri sedanji nezgodi, je bil tudi tain rov zaprt pet mesecev zaradi ognjw, tako da ho trupla nesrečnikov že strohnela. Nadzornik Atker« in j m sva bila prva, 'ki svn se spustila v rov." (Dalje prihodnjič.) Imel je prav. Angleški slavni odvetnik lord Kldon, ki je umri leta 1870 v Londonu, je zapustil vae svoje imetje blaznici. V oporoki je opomnil: "Vračam norcem, kar sem od njih prejeJ." Sitnež. Jože: Za vas mora biti strašno v tej vročini, ker ste tako debeli, ali ne? Miroslav: Niti najmanj ne. Samo to me jezi, ker me vsak osel to sprašuje. DOPISI. Gilbert, Minn. — Naznanjam članom društva "Slovanski rudar" št. 182, SNPJ., da je bilo sklenjeno na zadnji izredni dru -štveni seji, katera se je vrSila dne 2. septembra, da praznujemo slav-tiost razvitja društvene zastave v nedeljo, dne 16. septembra. Tem potoni vabimo najuljudneje vsa slovenska in hrvatska društva iz bližnje okolice in vse rojake, da se udeleže veselice v največjem številu. Vspored slavnosti: Zbiranje članov ob devetih dopoldne v društvenih prostorih. Ob pol deseti uri odhod. Veselica ae vrAi v Anton Indiharjevi dvorani. Veselica ae prične ob dveh popoldne. Vstopnina je za možke 50e. — Za najboljšo vsestransko postrežbo in godbo bo skrbel vese-lični odbor. Obenem opozarjamo člane društva "Slovanski rudar" št. 182, SNPJ., da imamo ravno na ta dnn društveno sejo. Seja se prične radi društvene slavnosti ob pol osmi uri zjutraj. Opozarjam člane, da se udeleže te seje polno -Številno in vsakdo naj ima že pripravljeno vsoto za asesment, dr bo Šlo delo bolj hitro od rok. Josip Brajer, zapisnikar. (8.-12.) NAZNANILO ROJakJ v Johnston-,i. 1»«., iu „k I nem preselil mojo krojil nieo i z :»lo Central Av> M Ohio St. Prevzel >,„ 1 tudi kegljišče in p„0| „M1 rej imam sedaj x se skupaj J poslopju. f Toplo ^ j)n J rojakom za izdelovanj,. J obleke in površnikov 1 TONY PORTURA I 322 Ohio Rtrset, John^j VAFRKDKK. j Prosvete piše u bUeJ ljudsUa. Ako ss strinjsiTl mi idejami, podpirsj trgo J oglašajo v Prosveti. V ujl mam vse za vsakdanje potj ne po zmerni ceni. j AHTON EORNU Merminia, Pa. ,. I POZOR PREMOGARJI ZA NB ROV. 1 VISOKA PLAČA! VARN PREMOGORO) ZASTONJ PREMOGI DAR JEM! POSEBNE UGODNOJ BOARDING GOSPq DARJEM! Dosti vozov! Stalno delo! $1.25 od tone! Ni odlaganja z dela! Ni stavke! Uniski premogorov! Dobre hise, nizki rent] delavskih neredov pri verley Coal Co., v H eve Pa. 100 SLOVANSKIH MOGARJEV RABIM Pridite pripravljeni u lo s P. R. K. zeleznico a se izglasite pri Supt. od verley Coal Co., Coalj Pa., ali pa pišite na Frank Zala, 805 H Bldg., Pittsburgh, Pa. Oči brez bistrosti, brez moei, kaj spi moreš narediti? TIPPROANOI, OKO. Prejeli smo obvestilo iz Tippe caoe, Ohio, kar se tiče tamoinjih premogorovov Still Water Coal ICining družbe, da potrebujejo precejšnje število premogarjev. Tu abaolutno ni nobenih delav • akih neredov in na stavke. Kar je nam znano, rudnik je varen. Premog je viaok in delo je stalno is za bodočih 25 let. Podnebje in pit na voda je dobra in tam so cerkve in iole. Tsm je Že precejšnje število elovanakih družin in družba ima fte najrajše Slovence kot premoga rje, ker ve, da so pridni in dobri delavci. Torej je že to do kaz, da Slovenci nadkriljujejo druge narodnosti. Mi priporočamo našim čitsteljem, kateri se brez dela ali imajo slsbo delo, ds gredo in ae prepričajo o tem pre-oao go rovu. Kar je nam snano, ts as dobro zssluži, in stanovanje se dobi 6—C aob sa 6 do 7 dolarjev na meeec. Kdor ieli iti delati v u rudnik, naj se pelje » B. š O. R R. železnico do Tippecanoe, Ohio ia tam aaj ae sglaai pri Sapt. R. I. Roash. (Adv) iNaroči še danes za en