POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto II. Štev. 34 Celoletna naročnina 175 Lir Polletna „ . 90 „ Posamezna številka • 4 „ Za Jugoslavijo . . . 2 Din Go.rics, soboto Z4. ougusto MG Laž v službi imperializma Okrožni odbor za Goriško v imenu nad 50.000 vpisanih članov najodločnejše protestira proti potvorbam dejstev, ki jih navaja De Gasperi v svojem memorandumu Mirovni konferenci. Gosp. De Gasperi govori poleg ostalega tudi o predlogu Francoske črte, ki naj bi odrezala gotovi del slovenskega ozemlja, in pustila nad 50.000 Slovencev Italiji ter s tem nečloveškemu zatiranju in zasužnjevanju kot smo vajeni iz preteklosti. Gosp. De Gasperi se niti s to črto ne zadovoljuje, pač pa bi rad imel črto, ki naj bi šla severno od Gorice in bi tako prepuščalo star slovenski gospodarski in kulturni center vse dežele v izkoriščanje in zatiranje Italiji. Še več, govori celo o Soški dolini, ki naj bi prav tako prišla pod Italijo. To utemeljuje s tem, da živi na tem področju mešano prebivalstvo in da gravitira gospodarsko na Videmsko provinco. Po vseh znakih sodeč, gosp. De Gasperi ni študiral ne zemljepisja, niti narodopisja, kajti laži in potvorbe so tako velike, da si težko predstavljamo, da bi državnik izustil tako nesramno trditev, kot je napisana v memorandumu. Vsemu svetu je znano, da je meja med Slovenci in Italijani na zapadu tako čista, kot malo katera narodna meja na svetu. Ne samo, da v vsej Soški dolini ampak tudi v vseh Brdih ni enega samega Italijana, ki bi bil tamkaj naseljen pred 1918. letom. V kolikor to je tja pa sem kaka družina, so to Italijani, ki so proti De Gasparijevemu režimu in proti Italiji. Naj pove gosp. De Gasperi, kje so tiste vasi, kjer prebiva mešano prebivalstvo. Ni treba, da s praznimi frazami in lažmi skuša slepiti svetovno javnost in potvarjati dejstva. Govori nadalje, da bi ostalo pod Italijo okrog 10.000 Slovencev. Izgloda, da gosp. De Gaspariju ne zadostuje lekcija za lekcijo, ki jih prejema. On stoji na stališču, da je treba tako dolgo lagati, da postane laž resnica; tega pa ni mogoče danes, ko so tu ljudje, ki mu lahko povedo resnico in očitajo laž. V sami goriški občini je večina Slovencev. Ze po štetju iz leta 1910. je bivalo tu 24.311 Slovencev in 17.506 Italijanov. In celo to štetje ni bilo nam naklonjeno, kaj pa šele štetje iz leta 1921! Da ne govorimo potem o čisto slovenskih vaseh, kot so: Sovodnje, Gabrje, Vrh, Doberdob, Števerjan, Vipolže, Cerovo, Oslavje, Pevma itd., kjer zaman iščete italijanskega prebivalstva, da ne govorimo o Slovencih v Slovenski Benečiji, kjer jih je po ljudskem štetju iz leta 1921. približno 33.000. segajo daleč čez Francosko linijo tja do Rezije in Čedada. Merilo pri določanju razpoloženja tukajšnjega prebivalstva naj bodo žr- tve in borba, ki jo je naše ljudstvo vodilo proti italijanskemu imperializmu - ne pa prazne fraze predstavnika tiste Italije, ki je naše ljudstvo zatiralo in proti kateri se je naše ljudstvo ves čas borilo. Napadalec in zatiralec mora biti kaznovan brez usmiljenja in tisti, ki se je za svobodo boril za skupno zavezniško stvar, naj dobi priznanje in svoje pravice. Za to pravico se je naše ljudstvo borilo in ne bo odnehalo dokler ne bo izbojevana. MilRŠaL TITO V SL MEO JESENIŠKIM DELAVSTVOM V Jesenicah, na Gorenjskem, je imel maršal Tito ta teden govor, ki ga je naslovil vsemu de- lovnemu ljudstvu velikega industrijskega centra. Množica ga je prisrčno pozdravljala. Manifesti- rala je za bratstvo in enotnost naših narodov ter za priključitev Trsta in Julijske krajine k FLRJ. IZ GOVORA MARSALA TITA Maršal Tito je govoril tudi o miru, prav za prav o borbi za mir. Takoj je dostavil, da tu ne moremo sami mi mnogo opraviti. V tej dobi, ko bi morali ustvariti mir, ko sedijo za zeleno mizo in razpravljajo o miru, smo prišli do prepričanja — tako je nada- ljeval 'maršal Tito — ki nas je globoko pretreslo. Spoznali smo, da nekatere države, ki so šle v osvobodilni vojni skupno z nami, nočejo osvobodilnega miru, marveč imperialistični mir (klici: Pol z reakcijo!). S tem se ne moremo sprijazniti. Vodili smo osvobodil- no vojno ter smo si želeli osvobodilnega miru. To pa pomeni, da bodo naši bratje, ki trpe pod tujcem, združeni z nami v domovini (klicanje: »Živela Julijska krajina! Vse damo — Trsta ne damo! Tito, Primorska te kliče!«). Osvobodilna vojna je bila težka Tovariši, tovarišice! Osvobodilna vojna je bila težka. Terjala je milijonske žrtve. Med državami, ki so dale največ žrtev, so b,-le Sovjetska zveza, Jugoslavija, Poljska in druge. In tem državam se danes ne priznavajo nobene žrtve — ne njihove ogromne žrtve in ne njihove ogromne zasluge, ko so nosile glavno brr ie v tej vojni. Težko bo doseči pravic^ - avr. toda mi se bomo še naprej bo-ili, da ga bomo dosegli. Naše -jud-stvo je svobodoljubno in miroljubno-. Naj nam nihče ne reče, da želimo novo vojno — nove provokacije. Majhna država, kot je bila Jugoslavija — s 16 milijoni prebivalcev — je žrtvovala v tej vojni 1,700.000 svojih sinov in hčera. Kaj to pomeni? To pomeni: več kot vsakega desetega državljana. Danes tej majhni Jugoslaviji nihče ne more reči, da želi vojno po tako strašnih izkušnjah, po onih ogromnih krvavih žrtvah in požarih, po brezmejnih izgubah in trpljenju. Naše ljudstvo noče ničesar drugega kot mir, da bi se moglo v miru mirno razvijati. Medtem pa nas hočejo nekatere imperialistične velike sile ob- tožiti, da nočemo miru, prav tako kot hočejo obdolžiti Sovjetsko zvezo, da noče miru — tisto Sovjetsko zvezo, ki je dala milijone in milijone svojih najboljših >i-nov in brezmejne materialne žrtve. Kaj to pomeni? To pomeni, da hočejo oni krivdo za neuspeh zvreči na nas, na tiste, ki najbolj težijo za mirom. Da. mir hočemo mir, toda pravičen mir, ne pa — mir za vsako ceno, kakor to želijo oni, ki bi hoteli doseči svoje imperialistične cilje na račun narodov, ki so žrtvovali za občo stvar vse, kar so mogli. Pripovedke o skrbi za neodoisnost malih narodou Nekateri krogi v zavezniških državah so polni pripovedk o skrbi za neodvisnost malih narodov — za nekršenje suverenosti. A kaj oni v resnici delajo? Ne spoštujejo teh načel niti- tedaj, ko gre za zavezniško državo, kakor je to na primer Jugoslavija. Navedel vam bom samo' najznačilnejše primere. Gotovo se spominjate, da sem v skupščini iznesel značilne primere kršenja naše suverenosti, naše državne neodvisnosti. Spominjam vas te ga, ker hočem dokazati, kdo želi mir, in komu ni do miru — ker hočem dokazati, kdo provocira in kdo nam želi odreči naše pravice. Ob tej priliki sem opozord na vsakodnevna sistematična kršenja naših meja in našega ozemlja, preko'katerega ne preletuje jo posamezna letala, marveč desetine letal. Kršitve naših meja in našega ozemlja pa tudi po tem niso prenehale. Vi veste, da je tudi po tem skoro vsak dan. pa naj je biio lepo ali oblačno, a o-blakov, kot veste, je v letošnjem letu bilo nad Jugoslavijo — na žalost — zelo malo, prišlo dr nadaljnjih kršitev naših meja in našega ozemlja. Vi veste, da so skoro vsak dan naše ozemlje prestala ne samo civilna, marveč ludi vojaška letala — ne samo posa mezno, marveč cele eskadrile (Tako je, tako je!). Sam sem bal pršca, kaho se je to degodilo Spominjate se in veste, da sem kot namestnik ministra za zunanje zadeve v zadnjih dneh poslal noto, v kateri so poudarjeni ponovni primeri kršitve naših meja. Ali mislite, da so po vsem tem storili kaj, da se to prepreči? Ne. Ničesar niso storili. Rekli so nam, da jim mora- mo dati številko letala. Ali lahko vidite v višini dveh ali tritisoč metrov številko letala? Ne, vidite, to je razumljivo. Toda če se primeri kaj takega, kot se je bilo dogodilo z onim letalom, ki je bilo prisiljeno pristati, potem se najde na stotine izgovorov m se trdi, da je možno, da se je iz- gubilo v oblakih, čeprav je bilo popolnoma jasno. Potem gredo še dalje, pa sramotijo in klevetajo našo vojsko. Izmišljajo si, da letalu ni bil dan znak za pristanek, da je bil na letalo odprt ogenj, ko je pristalo itd. Vse ro ni res, ker sem bil sam priča, kako se je to dogodilo. mi nočemn dati niti pedi naše zeml$e, ki nam po prauicš pripada Pa ne samo v slovenskih vaseh. Desettisoči članov SIAU v Furlaniji dokazujejo, da si Furlanija nikakor ne želi Italije, pac pa da stremi k Jugoslaviji, ker je to njeno zaledje in ker mu ta nudi možnosti boljšega življenja. Taka je resnica in tolikšne so laži najvišjega predstavnika italijanske države, laži, ki ne morejo služiti kot izhodišče za diskusijo, niti niso uvod v pametno in trezno razglabljanje o dejanskem položaju, zato da se doseže sporazum na Mirovni konferenci. Gosp. De Gasperi, kot vsi predstavniki na Mirovni konferenci morajo vedeti, da se je naše ljudstvo borilo na strani zaveznikov za uničenje fašizma in za nacionalno osvoboditev. Te žrtve pa Mi hočemo novi mir. Mi hočemo mir, dostojen onih, ki so največ žrtvovali v tej vojni (dolgotrajno odobravanje). Mi nočemo Tovariši in tovarišice, ko danes govorim o državah, ki so bile z nami povezane v tej vojni, danes pa zavzemajo proti nam nekako čudno stališče, ne mislim na te države v celoti. Mislim samo na neko skupino ljudi, ki vsiljujejo svojo voljo narodom teh držav, o katerih nihče ne more reči, da niso demokratično nastrojene. Narodi' teh dežel so demokratično nastrojeni in želijo mir prav tako kakor tudi mi; toda reakcija teh držav hoče napačno pri- miru za vsako ceno, ker smo ga preveč drago plačali. Mi ne plačamo več niti pare za ta mir, mi nočemo'dati niti pedi naše zem- kazati dejansko stanje v svetu — hočejo jih nastrojiti proti narodom, ki težijo za pravico in mirom. Danes ni več dveh front, zapa-dne in vzhodne, vzhodnih in za-padnih držav. Ne. Danes se postavlja vprašanje demokracije, vprašanje resnične demokracije ali pa reakcije. Reakcija je v vseh zapadnih državah prav tako kot je tudi pri nas. Demokratični elementi so i v Ameriki i v Angliji i v vsaki drugi državi. Zato mo- lje, ki nam po pravici pripada —-mi svojega ne damo, toda želimo mir, želimo najboljše odnose z vsemi državami. ramo biti mi danes budni, kot morajo biti budni tudi narodi vseh drugih držav, ki mislijo človečansko, ki mislijo demokratično in ki se žele izogniti novim vojnim avanturam r&znih reakcionarnih imperialističi ih klik. Danes sta ti dve fronti: fronta demokracije in miru in fronta reakcije ter vojnih provokatorjev, nikakor pa ne dve fronti • — zapad in vzhod! (vzklikanje proti reakciji in vojnim hujskačem). Fronta dennohraciše in miru in fronta reakcife ter oojnib proookaforieu Zahvala Kardelju in delegaciji JK za njuno delo v Parizu Izvršni odbor SIAU za Trst po obširnem razpravljanju političnega položaja Trsta posebno v zvezi z razgovori, ki sedaj potekajo v Parizu o primorskem vprašanju na splošno in še posebej tržaškega vprašanja, popolnoma odobrava resolucijo, ki jo je izglasoval izvršni odbor SIAU za Julijsko krajino glede razgovorov v Parizu. Zahvaljuje se delegaciji za Julijsko krajino za njeno uspešno delovanje s pojasnjevanjem tržaškega vprašanja svetovnim demokratičnim silam in za njej uspešen doprinos za mobilizacijo teh demokratičnih sil v korist rešitve, ki ustreza interesom in volji demokratičnih množic. Izreka prizna nj e za preudarno in odločno delo ministrov Molotova in Kardelja v obrambo interesov tukajšnjega prebivalstva. Opozarja številne delegacije na mirovni konferenci na nesmiselnost pogodbe, ki prisoja Italiji Tržič in Gorico. Tržič namreč tvori s Trstom nerazdeljivo gospodarsko enoto, Gorica pa kot kulturno in gospodarsko središče Slovencev iz Brd, Vipave in vseh severnih krajev, pripada naravno Jugoslaviji. Zahteva v nasprotju z zvijačnim predlogom italijanskega ministra De Gasperija po odložitvi tega vprašanja, da pride brez odlašanja do odločitve o usodi Trsta tako, kot si to želi antifašistično demokratično prebivalstvo, ki se je junaško borilo ob strani zavezniških narodov za uničenje nacifašizma, že na sedanjem zasedanju mi revne konference. To neobhodno terja težko gospodarsko stanje mesta in napet politični položaj, ki ga povzroča bodisi predrznost reakcionarne in brezobzirne manjšine, bodisi večkrat dokazana in obsojena pristranost tukajšnje Zavezniške vojaške uprave. ••♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Proces v Ljubljani proti shupini norotìndi izctojalccu in vojnih zločincev z Leonom Rupnikom no čelu Sredi tega tedna se je pričela v Ljubljani razprava proti izdajalcu slovenskega naroda Levu Rup niku in 5 drugim vojnim zločincem, Roescnerju Ervinu, dr. Rožmanu Gregoriju, dr. Kreku MT-hi, V izjaku Milku in dr. Hacinu Lovru. Izvršili so sledeča kazniva ^ dejanja: obtoženi Rupnik, Rožman, Krek in Hacin - kazniva dejanja izdaje ljudstva in države; skupaj z obtoženim Roe-senerjem pa tudi kazniva dejanja vojnih zločincev. * * * Dr. Gregorij Rožman, bivši ljubljanski škof, je sedaj na begu. Dr. Miha Krek, advokat m bivši minister, je sedaj v inozemstvu. Ostali štirje so seda., na procesu v Ljubljani kot obtožene . RESOLCCIJi OKROŽNEM NERODNO OSVOBODILNEGA ODBORA ZA GORIŠKO Gorico-Jugoslauiji! Predsedstuu miroune konference Okrožni narodno osvobodilni odbor za Goriško, ki zastopa najbolj razsežen del po zaveznikih v Julijski krajini zasedenega o-zemlja cone A in ki se razsteza severo-zapadno od Trsta mimo Gorice do Predila, je sklenil, da ponovno predoči predsedstvu mi- rovne konference svoje stališče napram vprašanju zapadno-jugo-slovanske meje, oz. bodočega ju-goslovansko-italijanskega mejaš-tva. Naše ljudstvo je zbrano v naši narodni osvobodilni organizaciji na demokratičen način in PARIZ nadaljuje v borbi započeto delo sedaj na politični ravni, dokler ne bo ustreženo njegovim upravičenim težnjam, za katere je toliko krvavelo. Te naše težnje, podprte s potoki krvi in s kupi požganih vasi in krajev, so enostavne: Goriška, Kanalska dolina, Slovenska Benečija in Rezija - k Jugoslaviji ! Zahteva, da bi vse ozemlje, ki je slovensko in samo to ozemlje prišlo v sklop naše narodne, Jugoslovanske države. Ravno tu na Goriškem pa je narodnostna meja že tisoč let točno začrtana in se ni premaknila niti za ped zemlje. Meja je orisana po nar ivi sami: do kamor sega Furlanska ravnina, živi italijansko ljudstvo, kjer se pa vzdiguje v gričevje in rastejo iz tal gore, je zemlja, ki jo v znoju svojega obraza obdeluje slovenski ratar. Ta narod- Pred Vami leži francoska črta: Kakšna krivica v vidu gornjih dejstev! Na Goriškem nam jemlje dostop do morja pri Devinu in Tržiču, kjer sega naš živelj do samega morja. V Gorici sami, tem gospodarskem narodnostnem in kulturnem središču goriš-kih Slovencev, od morja do Predila, pa do Idrije in vse Soške in Vipavske doline ter spod Krasa, pa ta črta prepušča Italiji o-gromno večino mesta radi neznatne manjšine. Deželo, skoro vso daje nam, nasprotniku pa glavno mesto te dežele, v katerem tudi po avstrijski statistiki iz 1. 1910. razpolaga samo z 17.000 ljudi svoje narodnosti proti 24.000 Slovencev! Mesto leži na slovenski zemlji, je okrog in o-krog obdano od tega prebivalstva, vsa toponomastika govori o slovenskem značaju in preteklosti (od imena samega, do imen njegovih okrajev, kakor Travmk-Trg v sami sredini mesta, Pristava, Studenec, Brajda, to so sama slovenska imena v mestu samem, njegovih okrajev —- mesto je nastalo kot gospodarsko središče nostna meja Vam je dobro znana. Obsega brez krminskega In gradiščanskega okraja vse goriš-ko okrožje (Gorizia area) Jo Predila. Ali vedite, da žive naši bratje, iste narodnosti in krvi tudi onstran zapadne Morganove črte, t. j. v Slovenski Benečiji, v Reziji in v Kanalski dolini, ki so jo naši pradedje obljudili in tamkaj prebivali že tisoč let. Slovenska Benečija se razteza severno od Čedada in Tarčenta v globo- Krivica francosie črte naše dežele, pa se nam vseeno jemlje. Deželo daje francoska črta nam, nasprotniku pa glavno mesto brez dežele! Nam vse škofijsko področje, nasprotniku pa škofijsko poslopje in semenišča. Nam vse ceste, ki se križajo v Gorici, vse komunikacije, ki sekajo in vežejo goriške doline (Soško in Vipavsko) med sabo, Italiji pa vse osrednje cestne u-rade, brez cest. Nam potrošnike in dobavitelje, nasprotnik pa dobi skladišča in vso trgovino, o-sredotočeno v tem mestu, ki bo morala zapreti svoja vrata. Mi dobimo Goriško malone v celoti, nasprotniku pa ostanejo vse bolnice, vsi administrativni uradi, vsa poslopja, vsa višja učilišča, gimnazije, realke, učiteljišča in vsa taka poslopja, mi pa ostanemo s svojo mladino brez teh inštitucij in poslopij, čeprav je mesto slovensko in prebivajo v njem kot večina ob boku, male, priseljene italijanske manjšine. In francoska črta reže Brda, to tisočletno slovensko ozemlje, v dva dela, severnega daje nam, južnega pa Italiji, to pa tako, da kih gorskih dolinah in po pobočjih; Rezija pod Kaninom sega od Bovca in Soške doline do Bole, Kanalska dolina pa leži severno od Predila pod Montažem, pristno slovensko goro. Ali sploh smemo zahtevati zemljo, ki je naša, ki je obljudena po Slovencih? Ali se Vam ne zdi pravično, da dobimo to, kar je naše, zlasti če še dodamo na tehtnico, da smo se borili ob boku zaveznikov za iste ideale svobode in neodvisnosti in za srečnejšo prihodnost. ostane severni brez vsake poti do severnega dela Gorice same, v kolikor je nam prisojena, in bi morali kmetje voziti svoje pridelke po gorskih stezah in kolovozih preko Plav dalje v Solkan in v lastno Gorico — se razume s potnim listom. In vsa gornja Soška kotlina okrog Bovca bi z odvzemom Rablja in tamošnjega rudnika ostala brez svojega naravnega gospodarskega zaslužka, brez vsakdanjega kruha, kajti iz te kotline je hodilo in hodi okrog petsto delavcev dnevno po predoru skozi Predil v Rudnik in Rabelj na delo. Že ta predor dokazuje, da je le avtohtono delavstvo ustvarilo ta rudnik in da ga z znojem črpa v korist splošno-sti. Kratek pregled na narodnostno pobarvano zemljepisno karto goriške dežele in samega goriškega mesta kaže sam zase, kakšna krivica se nam godi s francoskim načrtom. Takoj vidimo, kako tuja roka sega v slovensko ozemlje in mu trga ven iz njegove dežele njegovo glavno mesto. FiSistiSn siraliDvlaJa zadnjih 25 let je pokazala, da je življenje drugje kakor v Jugoslaviji - nemogoče Izvršni Narodno osvobodilni -odbor za Goriško govori v imenu vsega slovenskega prebivalstva z Gorico vred, če protestira proti tej francoski črti in zahteva, da se vsa slovenska zemlja na Goriškem, Slovenskem Benečan-skem, Reziji in v Kanalski dolini priključi k Jugoslaviji. Izvršni odbor govori v imenu 9 okrajnih in 170 krajevnih narodno osvobodilnih odborov, posejanih po vsej naši goriški deželi in v samem mestu Gorici, ko zahteva, da se narodnostnemu načelu ugodi v celoti in ne prepušča Italiji nobena slovenska manjšina več. Fašistična strahovlada zadnjih 25 !et je pokazala, da je življenje drugje kakor v Jugoslaviji — nemogoče. Mi si želimo izpolnitve našega narodnostnega programa tudi iz skrbi za bodočnost, radi svoje ljubezni do trajnega miru. Ni je trdnejše meje med dvema sosedoma, kakor je meja pravičnosti. črta, ki je potegnjena po načelu poštenosti in stvarnosti. Nasa zapadna meja, potegnjena po seliščih, kjer prebivajo Slovenci, ne jemlje Italiji ničesar, kar je njenega, daje nam samo to, kar je naše. In taka meja bo lahko solidna baza trajnega miru in medsebojnega spoštovanja med Italijo in Jugoslavijo. Mirovna konferenca ima nalogo ustvarjati take osnove trajnega miru. Zakaj torej ne dodeliti Jugoslaviji, kar je njenega. Ali naj na mirovni konferenci prevladajo spletke? In ali naj se tam polagajo klice bodočih, novih sporov, novih vojn in novih spopadov? Tega in take bodočnosti si ne želimo. Po tolikih žrtvah, po tolikem trpljenju je naša edina želja: Dajte nam trajen mir, toda pošten mir. Le pošten, pravično utemeljen mir, to je državna meja, ki odrešuje prav vse naše brate stoletnega suženjstva, je tisto, kar jamči trajen mir, kar ga omogoča in mu daje neizpodbiten fondament. Zato vas v imenu miru, v imenu poštenosti in pravičnosti rotimo, da sklepate o bodočem miru res na načelu narodnosti, da nam daste kar je naše, da izpolnite vse naše zahteve. To smo v polni meri tudi zaslužili. To ljudstvo, ki želi v Jugoslavijo, ni poznalo in ne pozna v svojih vrstah nepismenosti, analfabetizma. Iz te okolnosti lahko sklepate, kako visoka je njegova narodnostna in kulturna zavest, kako zrela njegova politična preizkušenost in orientacija. To ljudstvo ne bi dalo miru, dokler ne bi bilo v celoti odrešeno. Zato pazljivo motrite njegove težnje in ugodite njegovim poštenim zahtevam! Ker so vse te stvari tako o-snovno čiste in enostavne, si kar ne moremo misliti, da bi Pariška mirovna konferenca hotela drugače urediti mejo med Jugoslavijo in Italijo, kakor po gori začrtani poti. Tudi tržiško, gradiščansko in krm'nsko prshiv.iistvo si želi v Jugoslavijo In še ene okolnosti ne pozabite: Tržiško prebivalstvo, kakor tudi po večini kolonsko prebivalstvo Gradiščanskega in Krminskega okraja si želi v Jugoslavi- jo. Ali ni dolžnost Pariške konference, da upošteva tudi željo tega prebivalstva? Izvršni odbor na osnovi gornjih dejstev upravičeno pričaku- je, da bo mirovna konferenca v Parizu storila take sklepe, ki bodo v skladu z mednarodno priznanimi načeli pravičnosti in narodnosti. Pričakuje pa tudi, da bo znalo predsedstvo opozoriti gospode delegate na daljnosež-host vseh sklepov in kako pogu-bonosne za bodoči mir bi bile določbe o meji med Jugoslavijo in Italijo, ki ne bi upoštevale narodnostno začrtane meje med italijanskim in jugoslovanskim narodom, to je med Italijani in Slovenci na Goriškem, Slovenski Benečiji in v Kanalski dolini. Naposled prosimo predsedstvo mirovne konference, naj pospeši mirovno pogodbo z Italijo in podviza delo posameznih odborov tako, da bo situacija v coni A zlasti pa v Gorici čimprej jasna.. Opozoriti Vas moramo ha dogodke zadnjega časa v našem mestu, kjer so se znova pojavile fašistične tolpe Mussolinijevega vzora, ki po vzgledu zadnjih 25 let napadajo vse kar je slovenskega. Pretepi naših ljudi so na dnevnem redu. Proti njihovim stanovanjem mečejo fašisti oom- be, razbijajo slovenske trgovine, opustošajo demokratične ustanove, zahrbtno morijo antifašiste itd. Vse to neznosno ozračje je treba presekati s pravično rešitvijo mirovne konference. Zato Vas vnovič prosimo, da sklepe konference pospešite in našim zahtevam ugodite v polni meri, ker so pravične, stvarne in se opirajo na voljo in narodnost prizadetega prebivalstva. Trdno upamo, da bo mirovna konferenca odstranila med Italijo in Jugoslavijo vsako možno bodočo spodtiko, vsak zarodek, ki bi privedel do kakih nepotrebnih tragičnih zapletov v bodočnosti. Za Okrožni narodno osvobodilni odbor za Goriško: Predsednik: Štrukelj Jožef. Tajnik: Vižintin Bogomil. RASIZEM IN PRAVICA V AMERIKI Književnik lija Ehrenburg je objavil v »Izvestijah« drugo seri jo »Črtic s potovanja po Ameriki«. »Izgleda — piše lija Ehrenburg — da bi morala vladati v tej de želi, ki je naseljena z raznimi plemeni in združena z mladin patriotizmom, naciona’ia enakost. Toda Amerika, ki ni poznala fevdalizma, je vzpostavila drugo hierarhijo — rasno1. V vojni proti hitlerizmu je Amerika odigrala vidno vlogo. Toda, tu je rasizem z zakonom dovoljen. Antisemi tizem je v Ameriki tako vsakdanji pojav, da ga mnogi celo ne opažajo. Mnogim izgleda popolnoma naravno, da ta ali ona u-standva zaposluje samo »arijce« ali da v neke hotele ne puste Židov. Na zahodni obali so Kitajci pariji. Obstojajo krogi, društva in organizacije, ki ne sprejemajo Italijanov, ker jih srna trajo za nižje ljudi. Posebno tragična je usoda črncev. V ZDA jih je 12 milijonov in je mogoče reči, da vsak deseti Američan nima človečanskih pravic. Da bi se razumel položaj črncev v Ameriki, je nujno potrebno videti jug ZDA. Po newyorskih nebotičnikih sem videl stric Tomovo kočo in moram reči, da se je ta koča malo spremenila. V vseh južnih državah obstoja zakon o »rasni razliki«. Črncem ni prepovedano, da se vozijo po železnicah, toda morajo potovati v posebnih, vedno prenapolnjenih vagonih. Za črnce so v tramvajih posebna ločena mesta — zadaj. Črnci nimajo pravice, da sc udeležujejo zborovanj belih ljudi, ne smejo stopiti v cerkev, kjer molijo beli ljudje, in razumljivo je, da ne smejo niti sanjati o gledališčih in kinematografih za bele ljudi. V ustavi ZDA — piše Ehrenburg — je rečeno, da imajo vo-livnO pravico vsi državljani in državljanke. Toda črnci v južnih državah nimajo volivne pravice. V državi Alabama je 3 milijone prebivalcev, od katerih je 1 milijon črncev. Volivno pravico v tej državi ima 496.000 belcev in 4000 črncev. V Birminghamu je 130.000 črncev, ki so dopo'nili 21 let, a volivno pravico jih ima vsega 1400. Ko sem bil v državi Mississippi, sem se spomnil, kako so neki ameriški novinarji godrnjali na Jugoslovane, ker je vlada Ljudske fronte odvzela volivno pravico okoli 200.000 osebam, ki so podpirale nemškega okupatorja. Isti ameriški novinarji smatrajo, da je popolnoma naravno, da so milijoni ameriških črncev, med njimi tudi tisti, ki so sodelovali v vojni za svobodo Amerike, brez volivne pravice. Jaz bi postavil svojim ameriškim čitateljem vprašanje, ali je pravičnejše odvzeti volivno pravico ljudem š črno vestjo ali ljudem s črno kožo? V zadnjih letih si je jug ZDA ustvaril industrijo. Ogromna izdelava v dolini Tennessee, ki je bila osnovana po Rooseveltovem načrtu, je pocenila električno e-nergijo in pripomogla industrializaciji 7 držav. Toda črnci so tudi tu sužnji. V tovarnah opravljajo najtežja dela. Ne morejo biti niti mehaniki, niti elektro-mehaniki itd. Nekvalificirani de-lavec-črnec dobiva na uro 15 centov manj kot nekvalificirani delavec-belec. V Ameriki je mnogo sindikatov, ki jih vodijo avanturisti ali demagogi. Ti ljudje govore belim delavcem, da nesreča ne izvira iz pohlepa belih delodajalcev, temveč zaradi črne kože lačnih »konkurentov«. Lastniki sužnjev na jugu prepričujejo, da se črncem ne sme dati pravice, ker črnci »nimajo pravice do kulture«. Na jugu sem sam sreča! mnogo izobraženih črncev-znanstvenikov, književnikov, zdravnikov, učiteljev in advokatov. Na jugu, kjer je dosti belih ljudi — v bistvu divjakov (čeprav imajo razne diplome), predstavljajo ti črnci-intelektualci nepričakovane svetle pojave. Na čelu lastnikov sužnjev — piše dalje Ehrenburg — se nahaja senator Bilbo, demagog rdečega nosu, ki privlači poslušalce z nedostojnimi anekdotami in bur nimi pozivi »da se obrzda črnce«. Bilbo je nekoč predložil, da se vsi ameriški črnci izseliio v Li berijo. Dobro bi izgledali lastniki sužniev brez sužnjev. Ehrenburg zaključuje, da se nahaja jug pred usodnimi dogodki: Ali bodo lastniki sužnjev priznali pravice črncem ali pa bodo črnci pričeli borbo za ena kost. Prepričan sem — pravi E-hrenburg — da bo rasizem v A-meriki končno uničen. Toda ire-ba je vedeti, kako velika je ta bolezen in do kolikšne mere se je zakoreninila v mozgu povprečnega Američana. Na jugu nisem sreča! niti enega človeka, ki ni okužen z rasizmom. Videl sem rasiste, ki branijo idejo superiornosti ameriške rase nad ostalimi narodi. Zakaj so potem umirali a.m o-ški vojaki v Normandiji in na Renu? — se vprašuje Ehrenburg in zaključuje: Verujem v veliko bodočnost Amerike in prepričan sem, da se bo ameriški narod kmalu ozdravil od svoie najtežje in najsramotnejše bolezn ^isGoonl sklati ..(Soškega tednika!“ [Jugoslavija se bori za pravičnost »Rude Prave« glasilo Komunistične partije Češkoslovaške piše: »Vsak pošten irt nepristranski demokrat bi moral misliti, da bodo Američani in Britanci, ki so postali znani po svojih pogostih proglasih in pravicah narodov ter spoštovanja demokracije, ne samo priznali napore malih narodov in njihovih uspehov, ki so bili doseženi brez tuje pomoči, temveč tudi to, da jih bodo občudovali. Kaj pa se godi namesto tega? Anglo-Američani izganjajo jugoslovanske osvoboditelje iz njihovega Trsta in velikega dela stoletne domovine z enostavno »demokratično« pretnjo, da bodo proti njim uporabili orožje. Uničujejo se demokratične pridobitve osvobodilne borbe ljudstva iz Julijske krajine, za katere se je izjavila večina italijanskega prebivalstva. Postopano obnavljajo stare fašistične zakone in institucije, na odgovorna mesta se vračajo stari izgnani uradniki, likvidirajo šole in ko ljudstvo zahteva obljubljene svoboščine, ga aretirajo italijanski fašisti -škvadristi v uniformah civilne policije. Trst je postal zbirališče ustašev, Mihajlovičevih četnikov in drugih fašističnih mednarodnih zločincev, ki ropajo UNRRA ine pošiljke, katere so določene za Mladinci iz udarniškega dela na cesti Ljubljana-Postojna pišejo: Z mirno vestjo lahko rečemo, da smo se mi danes odzvali klicu porušene domovine in z našo vključitvijo v delovno brigado smo popolnoma v pomoč mladini narodov Jugoslavije pri častnem izvrševanju zadane si naloge na III. Kongresu mladine v Zagrebu. Še več; mi izpo.njujerr o načelo utrjevanja bratstva in enotnosti vseh narodov, ne samo jugoslovanskih, temveč tudi ita lijanskih demokratičnih množic potom ital. mladine, ki z nami premaguje vse obnovitvene težave. Utrjujemo bratstvo s tem, da z ostalo mladino sodelujemo ]iri obnovi, gradnji in dviganju kulturnega življenja, kar bo znatno zboljšalo kulturno, politično in ekonomsko stanje v Jugoslaviji. Zavedamo se današnjih važnih nalog, ki stojijo pred vso mlad’-no, zato nočemo izostati. Vemo, da smo mi mladi steber družbe in kot taki hočemo tudi ostati, ker se zavedamo koliko žrtev nas je stalo novo življenje in ne bomo zato odnehali. Borili se bomo naprej. Izraz simpatij Jo nove Jugoslavije in odločne volje nadaljevati boj za demokracijo so ravno naše mladinske delovne brigade, ki so sestavljene !z vseh madincev sveta, Taka je miselnost nas vseh, taki vem, da ste vi vsi. Tukaj se mladina fizično, moralno, kulturno in politično utrjuje v korist skupnosti in samemu sebi, živi sploh nov način skupnega bratskega življenja. Življenje je res včasih in za nekatere trdo, zlasti za dobro navajene meščane, a spehi so tako veliki, da človeka zajame ponos ko gleda na premagane ovire. Kaj je torej bolj ponosnega kakor to, da mladinec jasno in glasno pove, da je bil v delavni brigadi in da je vestno izvršil svoje delo? Kaj je bolj veselega kot novica, da je bila brigada pohvaljena, obdarovana z zastavo, da je bila ta in ta četa pohvaljena pred brigado, ali da je bil ta ali oni mladinec pohvaljen kot najboljši udarnik? Če vsemu temu doložiš, da ima brigada največjo Jugoslavijo. Ali je to dokončno stališče, ali samo primer, kaj pričakuje Trst, če bo uspela njegova internacionalizacija? — Vprašuje člankar in nadaljuje: Vprašanje Trsta je eno Izmed najbolj važnih, o katerih bo reševala današnja pariška konferenca in rešitev tega vprašanja bo preizkusni kamen pravičnosti. Rešitev tržaškega vprašanja bo predvsem preizkusni kamen, na katerem bomo lahko proučili vrednost današnjega miru. Jugoslavija stoji danes skupaj s Sovjetsko zvezo v prvih vrstah borcev za trajen mir, prav tako, kakor je tudi stala za časa vojne v prvih vrstah borcev proti fašizmu«. POKONČATI SO HOTELI VSE SLOVENCE! Mussolinijev zet Ciano, ki je bil tudi zunanji minister, je pisal dnevnik. Tako najdemo v dnevniku beležko z dne 5. januarja 1942: Obiskal me je Vidussoni (takratni tajnik fašistične stranke - op. ur.). Govorila sva o marsičem. Naposled je Vidussoni sprožil važna politična vprašanja in pri tem je prešel na vprašanje Slovencev. Proti njim ima strašne - zlonamerne nakane; vse bi hotel pobiti. Pri tem sem mu pripomnil, da jih je milijon. Nič ne dè - mi je zavrnil prav odločno -treba je narediti s Slovenci tako, kakor delaio Askarci v Afriki: vseh pokončati in iztrebiti. nagrado, ki se jo lahko pričakuješ, odnosno, da imaš srečo prisostvovati odhodu tov. Kardelju na mirovno konferenco, kjer bo dosledno branil naše interese ali pa da imaš veselje pričakovati ali sprejeti v svojo sredo maršala Tita, čutiš tak učinek nad sabo, da rade volje delaš in še naprej ostaneš pri delu, tudi če tvoj mesec konča. Zato se bomo tudi mi kasneje vrnili iz udarniškega dela. Povabimo vso mladino, da se odzove klicu obnove in naj pazljivo sledi vsem klicem borbe, da se pripravi za vstop v novo življenje, sad naše Osvobodilne borbe in garancija naše boljše bodočnosti. Gotovi, da se boste čim uspešneje borili na političnem polju in sledili naši poti, poti, ki pelje do najsigurnejše dosege našega c.-Ija, priključitev Julijske krajine k FLRJ, vam vsem pošiljamo naj borbenejše pozdrave iz našega delovnega mesta. Vsi v delovne brigade za čim prejšno obnovo in gradnjo naše domovine. Vsi na pot borbe za priključitev k Titovi Jugoslaviji! Mladina iz Kanalskega pri III. goriški četi Tržaške brigade. Pozdrog delovni mladini Briškim udarnikom, graditeljem mladinske proge Brčko - Banoviči Okrajni odbor zveze antifašističnih žena Brd, pošilja v imenu vseh žena Brd, Vam udarnikom in graditeljem, borbene in uda nostne pozdrave. Z občudovanjem sprejemamo vesti v naših časopisih, o Vašem napredovanju pri gradnji proge. Ponosne smo, da ima naša nova domovina Jugoslavija tako mladino, kakršne zgodovina še ni imela prilike videti. Se posebno smo ponosne, da ste med to mladino Vi mladi Brici. Z globoko zavestjo izvršujete nalogo, od katere zavisi trdna bodočnost in blagostanje jugoslovanskih narodov. Nepopisna radost nas obdaja, ko vidimo, kakšno slogo in bratsko ljubezen gojite z mladi- no vseh dežel, k' skupno z Vami gradi našo porušeno domovino, kamor se je prostovoljno odzvala. Mi v Julijski krajini (coni A) vodimo še vedno hudo borbo za dokončno osvoboditev. Ne samo to. Pri nas se ponovno dviga fašizem. Dnevno se izvajajo nad našim ljudstvom aretacije, pretepi in umori. Silne škode mora utrpeti naše antifašistično ljudstvo, vemo pa, da brez žrtev ni zmage. Kakor smo bili pripravljeni žrtvovati vse v času narodno osvobodilnih bojev, tako smo pripravljeni še danes. Aretirali so nam tudi Vam dobro znanega tovariša Slavka, člana okrajnega odbora SIAU za Orožje vseh vrst, 25.000 nabojev je že bilo pripravljenih, a ljudske množice so budne. Že delj časa je bilo opaziti, kako se zaganja »Voce libera« in njeno sorodno časopisje v delavsko trdnjavo, ki se tudi Tržič imenuje. Izzivanj zlonamernih natolcevanj je kar deževalo. Vrstili so se bombastični naslovi, ki so govorili o izmišljenih in g> rostasnih dogodkih. ZVU in u-služna civilna policija je poslušala te sirenske glasove, antifašisti so polnili zapore v Trstu, Gorici in Tržiču. Za prazen nič, za star bajonet izza prve svetovne vojne, ali za zarjavelo puško »forla-derco« je slovenski ali italijanski. antifašist bil aretiran in zap"t. Reakcionarno časopisje pa je za gnalo krik in vik, njih časopisje je pisalo o skladiščih orožja, ki so ga našli pri naših organizacijah, pa četudi je šlo samo za puško mlekozobnega pionirčka. Ker so delavci ladjedelnice v Tržiču videli, da ne kaže civilna policija posebne vneme, da bi razkrinkovala gnezda reakcije m njih tajne zveze so pa sami šli na delo. Videli so že delj časa, da se sumljivi elementi akcijske stranke in bivši fašisti, da se nekaj živahno zbirajo, prevažajo, in to v vsej tajnosti. Tako so delavci zaznali, da je v neki kleti hiše, ki je last grofa Montagnacca večja množina orožja, ki je bila od stanovalcev skrita »za vsak slučaj«. Orožje je prišlo iz »onkraj« Soče in pripeljalo z avtomobilom. Dovoz orožja je priskrbel neki Dominuti, preddelavec v ladjedelnici skupno z njegovim prijateljem Minozzi-jem (star fašist). Ko so fašisti zaslutili, da jih antifašistično delavstvo zasleduje so raznesli orožje na vse strani. Tako so nastala nova skladišča, kakor v ul. Ponziana in v neki napol porušeni baraki tovarne za izdelavo sladolednih škrnic-Ijev v ul. S. Polo. Orožje je po vsej verjetnosti skril neki Gino Sgubbi, član Lega Nazionale. Brez aparatov za Iskanje kovin so našli 25.000 nabojev. Delavci in žene so se napotili v to hišo, da bi napravili sami temeljito preiskavo, ker niso zaupali policiji. Toda v svoji »vestnosti« je policija res prišla, a začela odganjati antifašistično ljudstvo, ki je želelo oblastem in policijskim organom pokazati s prstom, kje da se skrivajo pravi krivci vseh zločinov, nesreč in a-tentatov. Toda — zgodilo se je nekaj neverjetnega. Varnostni organi so začeli razganjati množice, ki so jim hotele pomagati, ter jih pretepati in streljati. Nekega tovariša je angleški oficir ranil celo do krvi. Končno je ljudstvo le doseglo, da je policija izvedla preiskavo. Sršeni so zapustili svoje gnezdo. A daleč niso šli. Ko so fašisti videli, da so razkrinkani, so v naglici odvrgli in poskrili orožje, kjer je pač bilo mogoče. Pred par dnevi so agenti CP na nekem travniku v bližini Pie-risa (Furlanija) odkrili pod se- Brda, aretirali so tovarišico Peternelj Anico, članico okrožnega odbora ZAMJK za Goriško. Vsa ta dejanja pa podpira Za vezniška uprava, ker pušča na svobodi fašiste in vse pokvarjene elemente. Me žene Brd, kakor vse ostalo ljudstvo Julijske krajine, ne bomo odnehale, dokler ne dosežemo naše pravice. Povejte vsej mednarodni mladini o trpljenju, ki ga moramo prenašati. Iz dneva v dan rastejo naše težnje in želje vsega našega ljud stva, da bomo čim prej rešeni te okupacije in bomo priključeni k Jugoslaviji, deželi miru in svobode. nom 8 brzostrelk (tri vrste Beret-ta, 4 vrste »Sten« in eno ruskega izvora ter 180 nabojev7. Iz poročila, ki ga je izdala »V.Z.N.« je razvidno, da je bilo orožje lahko zarjavelo, iz česar lahko sklepamo, da je bilo orožje spravljeno tja šele pred kratkem. Kadar je treba udariti po antifašistih, takrat so si vsi edini - od »Voce libera« pa do najvišjih u-pravnih oblasti. Iz muhe napravijo slona, iz nedolžne igrače se rodijo velike zaloge municije in mitraljez. To, kadar gre za antifašiste; če pa delovno ljudstvo razkrinka reakcionarne bandite, ki se pripravljajo na kak »D’An-nunzijev udar« in pokaže s pr-\stom na skrite zaloge orožja, jih začne policija razganjati in tepsti, zato ker se vmešavajo v njih »uradne zadeve«. Sancta simplicitas! Sličice Reakcionarno časopisje večkrat imenuje naše ljudstvo »čredo, ki uboga na povelje«. Ti zagrizenci in sovražniki poštenega ljudstva pač ne poznajo srca in duše naših ljudskih množic in jih ne bo do nikoli spoznali. Radi nam predbacivajo, da dobivamo težke milijone v propagandne svrhe iz »one« strani. Ker ne vedo priti v okom enotni volji in solidarnosti našega ljudstva pa si izmišljajo vse mogoče stvari. Poglejte iznajdljivost naših vr-tojbenskih žen. Ne da bi jim kdo ukazal — vedo, da je potrebno nabrati precej denarnih sredstev za naše poletne kolonije v Koj-skem, Livku in Čezsoči. Tedensko prispevajo jajca, mleko ali pa med. To prinesejo v Gorico, sladoledarji jim izdelajo brezplačno sladoled in ob nedeljah ga prodajajo v Vrtojbi. Tako iz-kupičijo tedensko 5000 lir, ki gre v prid počitniškim kolonijam. To se pravi sam!l!>i!lllllll!l!llini: llllllllllilllllllllilllllllilllllilllllllll.'l M01DAVSKA SOVJETSKA REPUBLIKA Moldavska sovjetska socialistična republika (Besarabija) je e-na najmlajših članic bratske družine narodov Sovjetske zveze. Njena ustanovitev je bila speje-ta na VIL zasedanju Vrhovnega sovjeta ZSSR 2. avgusta 1940 na izrecno zahtevo vsega moldavskega naroda, ki je po svojih najboljših predstavnikih prostovoljno izrazil željo, da bi prišla Moldavija v sestav ZSSR kot enakopravna članica. V sklop novo ustanovljene Moldavske SSR je prišlo vseh 6 okrožij Besarabije med Prutom in Dn j estrom in tudi 6 rajonov bivše Moldavske avtonomne SSR na levi obali Dnjestra. Zapa-dna meja Moldavije gre preko Pruta in je hkrati tudi državna meja Sovjetske republike z Ru-munijo. Na jugu, severu in vzhodu pa meji Moldavija na Ukrajinsko SSR. . Moldavska SSR zavzema 34.100 kvadratnih kilometrov. Njen o-srednji del je valovita visoka ravnica, ki prehaja na severu v stepski predel, na jugu pa sc razprostira od mesta Benderi na Dnjestru do kraja Leovo na Pru tu velika Budžakska stepa prav do obale Donave in Črnega morja. Večji del Moldavije z izjemo južnih predelov co pokri- vali bukovi in gab-ovi gozdovi, ki pa so zdaj iztrebljeni n spremenjeni v pašnike, sadovnjaice in vinograde. Gozdovi so ostali samo na posameznih krajih, v rečnih dolinah in na gorskih ob or kih. Število prebivalcev Moldavije znaša 2,713.000. Od teh je 70° « Moldavcev, nato s.edijo Ukrajinci, Židje, Rusi in Bolgari. Glavno mesto republike je Kišin j 'v. ostala večja mesta in industrijska središča pa so Tiraspo'. Banderi, Orgejev, Soroke in Kagul. V času sovjetske oblasti je prišlo v Moldaviji do velikih socialnih in gospodarskih ^nrememb. Z vključitvijo Besarabije :n Severne Bukovine v socialističiv gospodarski sistem Sovjetske zveze, je bilo Moldaviji omogočeno, da je razvila svoje proizvajalne sile in v najkrajšem času ods'ra nila škodljive posledice kolonialnega gospodarjenja rumunskih okupatorjev. Vsa podjetja, ki prej niso delala, so bila obnovljena in so začela obratovati. V nekaj mese ;ih je bila nezaposlenost popolnoma odstranjena. Na dan osvoboditve je bilo v mestu Kišinjevu 13.000 nezaposlenih. V treh mesecih pa so imeli že vsi svoje delo. Hkrati z vzpostavitvijo industrije v Moldaviji je naraslo tudi število delavcev. Pred 28. junijem 1940. je bilo v vseh šestih okrožjih Besarabije zaposlenih komaj 3000 delavcev, dočim jih je bilo L oktobra 1. 1940. že 6000 in v začetku 1. 1941. 10.000. Nenavadno hitro so se obnavljala stara podjetja in se gradile nove tovarne. Sovjetska oblast je izboljšala tudi gmotne pogoje delavcev. Sovjetska oblast je izboljšala tudi položaj kmetov v Moldaviji s tem, da je korenito rešila a-grarno vprašanje. Veleposestva so bila zaplenjena, kulakom je bila odvzeta odvečna zemlja. Naj siromašne jšim kmetom ie dala sovjetska oblast v lastništvo 215.669 hektarjev orne zemlje in 2343 hektarjev sadovnjakov in vinogradov. To zemljo je dobilo 153.315 siromašnih kmečkih gospodarstev. Razen tega je dala sovjetska oblast moldavskim kmetom 19.814 glav živine. Od tega števila je bilo 7466 konj, 518 volov in 900 različne druge roga- te živine. Najvažnejši ukrep sovjetske oblasti je bil odpis kmečkih dolgov, ki so znašali več milijard lejev. Leta 1941. so dobili moldavski kmetje pred setvijo 23.926 ton različnega semena. Sovjetska oblast je dala kolhoz-nikom kredit 16 milijonov rubljev za nabavo orodja in vprežne ži vine. Organiziranih je bilo 79 strojno traktorskih postaj s preko 700 traktorji in 500 kombajni za obdelavo kolhozne zemlje. Kolektivizacija je zajela 97° o kmečkih gospodarstev. Napredni kolhozi republike so ob žetvi dosegli velike uspehe. Kolhoz »Osmi marec« Kaninskega rajona je dobil 28.9 m pšenice z enega hektarja. Kolhoz »Budžoni« Ribnickega rajona je 1. 1940. dobil z enega hektarja 20.5 m pšenice, 36 m ovsa in 40 m koruze. Leta 1924. je znašala površina sadovnjakov in vinogradov v Moldaviji 5900 ha, leta 1938. pa je znašala že 22.392. • • • Pod modrim vodstvom Partije Lenina-Stalina je moldavski na- rod v kratkem času dosegel velikanske uspehe v gospodarski in kulturni izgraditvi svoje dežele. V času sovjetske oblasti se je Moldavija spremenila iz zaostale in zatirane dežele v cvetočo sovjetsko republiko. Ti uspehi sovjetske Moldavije lahko služijo kot vzgled, kaj vse lahko doseže narod v bratski skupnosti republik Sovjetske zveze. V borbi za svobodo in neodvisnost vseh narodov Sovjetske zveze so sodelovali tudi moldav-ci v. svojih enotah. Ko je bila Moldavija okupirana, so mnogi organizirali partizanske skupine in se borili v zaledju. Ljudstvo samo je sodelovalo pri sabotažah in zažigalo svoje žito, da bi ga Nemci ne izvažali. V partizanskih grupah se je borila tudi Marija Raskapova, ki je postala he roj Sovjetske zveze. Po osvoboditvi in prihodu Rdeče armade v Moldavijo je moldavski narod podvojil svoje napore v proizvodnji in pošiljal proizvode na fronto. Danes pa ta mlada sovjetska država izg a-juje vse, kar je bilo uničeno n,ed okupacijo, koraka krepko in svobodno naprej in razvija vsa svoja naravna bogastva. JiROMBERŠKI SPIONI RJI Pionirji smo iz Grčne, s križišča Kromberga in iz sredine vasi, časopise po hišah nosimo, od nas vsi radi kupijo. Kupite časopis od nas! Pošteno ime, pošten je glas: „Slovenski poročevalec*, „Ljudska pravica*, povesta le to, kar je resnica. „Primorski dnevnik*, „Soški tednik* čitaj zvesto vsak zavednik! „Ljudski tednik*, „Kmečki glas* -ob njiju hitro mine čas. Mi dela se ne plašimo, samo lenuhe plašimo. Z lopato, s koso, z grabljami in s krampom smo pripravljeni, da udarniško opravimo, če se za kaj postavimo. Pionirji ■ Šllilillllllllllllll :il!!l!li!!!ill!!lllll!ll!!lll!lll!l guvernerja, ki je izpovedala, da so gostilničarji prostovoljno in pod nobenim pritiskom pomagali in da bodo to tudi še za naprej delali. Civilna policija pa ni tega mnenja ter zahteva od gostilničarjev, da bi si morali izprositi potrebno dovoljenje, kar pa obrtniki odločno zavračajo. Idrsko Prosvetno življenje se prebuja Košnja je za nami. Glavno delo na polju je končano. Naše organizacije so začele zopet živo delovati. Pri obnovi in udarniškem delu imajo zabeležiti prav iepe uspehe. Ljudstvo je priredilo več manifestacij, kjer je zahtevalo priključitev Trsta, Gorice, Tržiča in Slovenske Benečije k novi ljudski Jugoslaviji. V nedeljo 18. t. m. nas je prijetno iznenadil komaj pred dvema mesecoma ustanovljeni ženski pevski zbor prosvetnega društva »Peter Skalar«, ki je nudil domačinom in okoličanom par ur neskaljenega veselja. Spored je obsegal 20 točk, z uvodnimi be sedami, pesmimi in recitacijami. Z uspehom je nastopil tudi dram ski odsek z enodejanko »Sovražnik žensk«, nakar je nastopil se moški zbor, ki je na splošno željo moral ponoviti »Bazoviško«. Burno pozdravljen je zapel par pesmi tov. Nace Hrast, član Kosovelovega pevskega zbora. Za dobro uspelo prireditev gre zahvala vrli pevovodkinji Ivanki Kosmač ter predsedniku društva, ki se je stalno zanimal za orga-nizatorično delo. Vaščani so z začudenjem opazili, da je kaplan Pontar, bivši belogardistični poročnik, vodil procesijo sv. Roka — zastražen po civilni policiji. Tokrat je naj-brže pozabil na svoj tolikokrat citirani izrek: Povej s kom hodiš in povem ti kdo si. Sužid Uprizoritev trodejanke" »Nenavaden človek" in še kaj Prvič se oglašamo iz naše vasice. Skromni smo in tisti, ki nas ne pozna, bi mislil, da spimo spanje pravičnega, a temu ni tako. Naše prosvetno društvo »Matajur« je uprizorilo z uspehom tro-dejanko »Nenavaden človek«. Mladinski zbor pod veščim vodstvom Ivanke Kosmač je zapel par krasnih partizanskih pesmi, ki so nas spominjale naše velike borbe za svobodo. Naše žene in mladina imajo globok čut socialnosti in samopomoči. Za počitniško kolonijo na Livku so zbrali čez 5 kg masti, 17 kg testenin ter enako količino koruzne moke. Poleg zelenjave in drugih živil so darovale še i7 kg fižola in 50 komadov jajc. Naše požrtvovalne mamice in mladina so rekle: »Skrbeti moramo po naših močeh za te revčke, da jim zabrišemo iz spomina vsako sled prestanega trpljenja. Ob vsaki priliki je potrebno, da sc jih spominjamo in da utrdimo med nami enotnost in bratstvo slovansko-italijarvskega ljudstva«. Toda tudi ostale vasi niso hotele zaostati. Velike množine živil in jajc so darovale furlanske vasi. ZPP iz Volč je darovala od čistega dobička neke prireditve 1000 Hi za počitniško kolonijo. Vaši darovi, dragi vaščani, ne bodo zastonj. Se pozna zgodovma bo pisala o požrtvovalnosti našega ljudstva in z zlatimi črkami bodo naši potomci brali o plemenitosti in dobrem srcu naših mater in mladine. Vrsno Izlet na Krn Naše prosvetno društvo »Skočir Maks« je napravilo 13. t. m. izlet k našemu sivemu očaku — Krnu. Mladina je vso pot glasno prepevala domače in partizanske pesmi. Ob tem izletu smo se spominjali vseh naših borcev, ki so padli za našo svobodo; trdno smo sklenili, da ne odnehamo od naših zahtev in da ne bomo nikoli dopustili, da bo tujec teptal svete stopinje, po katerih so hodili naši junaški borci. Hočemo ostati zvesti naši zemlji, ki je bila vedno naša. Kar s težkim srcem smo se poslavljali od našega Krna; veselo prepevajoč smo obšli planine ter prišli v vas v strumnih vrstah z veselo in borbeno pesmijo, ki se je razlegala še pozno v noč. Bovec Civilna policija stalno na delu proti antifašistom Ko je dne 19. t. m. privozil avtobus iz Gorice, je civilna policija skupno z vojaško policijo, kakor navadno, legitimirala potnike. V avtobusu je bil tudi tov. Lozej Jožef, član Okrožnega odbora Enotnih sindikatov. Ker je bil brez osebnih dukumentov, slučaj je hotel, da je malo prej izgubil listnico, katero je pobral neki tovariš iz Dvora je šla policija s prizadetim v Dvor, kjer so dstn: co tudi našli. Ko je policija v'dc-la izkaznico SIAU in E.S., ga je aretirala in odpeljala v zapor. Zaprli so tudi tov. Marka Alojza, poslovodjo Okrajne zadruge, ki je malo prej govoril s tov. Lože jem. Drugi dan so tov. Lozeja peljali na vojaško policijo ter ga izpraševali, kaj je prišel delat v Bovec. Ko jim je dopovedal, da je prišel po poslovnih opravkih so ga izpustili. V zadnjem času se opaža, da policija zasleduje vse funkcionarje SIAU ju jih o-vira pri njih delu. Aretacija predsednika Okrajne ZPP Preteklo nedeljo je napravila skupina domačinov izlet v Beio-peč. V Rablju so se ustavili eno uro ter parkrat zaplesali. Orožniki so zabranili ples tov. De^a Bianka Jožetu, mogoče iz vzroka, ker ga je kdo ovadil, da je bil preje partizan. Na bloku zunaj Rablja so jeepi obkolili avtobus, legitimirali izletnike ter aretirali tov. Della Bianka in to brez vsakršnega vzroka. Odpeljali so ga neznano kam. Vsi potniki so imeli v redu svoja potna dovoljenja, izdana od bovškega guvernerja. Ncš mu prebivalstvu Imeli smo že več slučajev, ko so hotele »gotove« osebe podtakniti našim somišljenikom razne predmete, posebno pa letake. 20. avgusta se je pojavil neki civilni policist, po videzu in govorici južnjak pred hišo na vogalu ulice Duca d’Aosta št. 34 ter prosil gospodinjo, Slovenko Marijo Žbogar, če lahko uporabi stranišče. To stranišče je takorekoč javno, ker je ob cesti in se ga poslužujeta še dve stranki sosednje hiše. Straniščni in stanovanjski vhod pa sta drug zraven drugega Ko je civilni policist zopet stopil na cesto se je srečal z nekim drugim civilnim policistom, katerega je najbrže čakal. Vsaj tako se je zdelo. Nekaj sta se menila, drugi policist je nadaljeval poc, pii tem pa je napravil z glavo znamenje, kot da nekaj zanika. Nf dolgo za tem mu prid na proti tretji policist, po videzu ravnotako južnjak. Oba se napotita do stranišča. Notri se nekaj menita in se vrneta do gospodinje. Prvi policist pokaže gospodinji snop listkov s parolaur ter ji reče: »To ste vi dala v stranišče!« Ta se začudi, ker v stranišče nikdar ne stavijo papirja in zanika. »Čitajte« ji pravi policist >-Me ne zanima«, mu odgovori žena, ker je imela čisto vest. »Veste, da vas za to lahko aretvam in vas bo to stalo 6 mesecev zapora«, ji zagrozi južnjak. »A jaz sem dober in vam ne mislim škodovati. Zato povejte, kdo bi bil lahko to napravil«. Ko je naša žena izrazila sosedi Italijanki svojo sumnjo in rekla: »Verjemite mi, da je to lahko kar sam napravil«, je ta nehote preslišal in še vedno nadaljeval, da ker je on dober bo te listke sicer raztrgal, ampak pol leta zapora bi za tako dejanje zaslužila. Zanimivo je, da to stranišče, ki je zelo primitivno in polno pajčevine, ne premore nobenega prostora, kamor bi se lahko kaj položilo. Popolnoma vse pajčevine pa so čisto nedotaknjene, celo okrog podboja vrat, kjer bi se lahko kaj zataknilo. Po vsej verjetnosti ni storilec tega dejanja sploh spustil iz rok snopa listkov. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Poziv Enotnih sindikatov Sedaj, ko je treba pomagati počitniškim kolonijam za otroke delavcev, se obrača Mestni odbor Enotnih sindikatov na vse sindikalne odbore, naj nemudoma obvestijo vse delavce, da je potrebno dati eno uro plače v ta namen. Nabrani denar naj se pošlje Mestnemu odboru Enotnih sindikatov v Gorici, ki bo dal objavL ti v našem časopisju seznam vseh, ki so darovali za počitniške kolonije. »♦«•»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Glasbena šola o Gorici Na Glasbeni šoli Pevskega in glasbenega društva bo vpisovanje gojencev od 28. avg. do 7. sept. na trgu E. de Amicis (na Kornu) št. 8 dnevno od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Vpisati se morajo tudi oni gojenci, ki so že posečali glasbeno šolo. Na šoli bomo poučevali glasbeno teorijo, harmonij, klavir in gosli. Ako se bo vpisalo zadostno število gojencev, pa tudi druga godala in pihala. Začetniki se v pripravnem tečaju lahko pripravijo na instrumentalni pouk. Tem gojencem še ni potreben instrument. Na šoli bosta ustanovljena tudi otroški in mladinski pevski zbor. V otroški zbor bodo sprejeti glasbeno nadarjeni otroci od devetega leta da mutacije, v mladinski zbor pa po dovršeni mutaciji. Za oba zbora naj se priglasijo v čim večjem številu otroci in mladina ljudskih in srednjih šol ter vsa ostala mladina, ki ima veselje do petja. Ravnateljstvo Glasbene šole v Gorici. ♦♦♦ «>♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦ PORAZDELITEV POŠKODOVANE PŠENICE ZA KRMO Okrožno kmetijsko nadzorni-štvo naznanja, da se bo vršila porazdelitev za krmo namenjene poškodovane pšenice na podlagi prfcdbeležene potrebščine vsakega posameznega živinorejca. V ta namen se vabijo kmetovalci, da se predbeležijo pri pri stojnih Občinskih kmetijskih li-rad ih. Določene so sledeče mesečne količine: 1) 5 kg za perutnino in kunce, 2) 50 kg za vsako glavo goveje živine, konja in plemenskega prašiča, 3) 20 kg za vsakega pitanega prašiča, 4) 10 kg za vsako ovco in kozo. Prevzem pšenice se bo vršil pri skladišču Okrožne kmetij'ske zadruge. Pri tej priliki se opaža, da se poškodovana pšenica, ki vsebuje mnogo soli, ne sme rabiti sama marveč zdrobjena in primešana drugi krmi. Primešanje k drugi krm: je tudi zato potrebno, da se odstram' ali vsaj zmanjša neprijetni duh, kateri povzroča, da HŽivajo živali to pšenico z manjšo slastjo. Opozorilo storšEm gluhonemih otroh Gluhonemnica za Slovensko Primorje v Portorožah bo sprejela za prihodnje šolsko leto v prvi razred od 10 do 12 telesno in duševno zdravih gluhonemih otrok v starosti od 6 do 10 let. V višje razrede bo sprejemala tudi otroke, ki so že obiskovali kako gluhonemnico. Vse starše, ki žele poslati svoje otroke v imenovani zavod, prosimo da pošljejo na ravnateljstvo imenovane gluhonemnice takoj prošnjo za sprejem. Prilože naj rojstni list, zdravniško spričevalo, izkaz o premoženjskem stanju ter priporočilo merodajnega ljudskega odbora. IŠČE SE Fili Bernard živ. Franca, >'ojen 3 julija 1928; partizan. Zajet je bil od Nemcev 13. junija 1944 in nato interniran v Buchenwald (Weimar). Zadnjič se je oglasih 14. novembra 1944. Kdor kaj ve o njem, naj piše: Fili Francu, vas Fili št. 6 pri Anhovem (Gorica). Jutri, v nedeljo, 25. avgusta, vsi v Ajdovščino na Parado dela. Umni Zì»mni Zbiiod - QZZ PODRUŽNICA AJDOVŠČINA, Gregorčičeva ul. 32 Sprejema vse vrste zavarovanj (požar, -vlotri, nezgode, jamstvo, motorna vozila, steklo proti razbitju In druga). Za informacije in sklepanje zavarovanj se obračajte na naše zastopnike v vseh večjih krajih Slovenskega Primorja ali na našo podružnico. AVTOBUSNI PROMET Avtobusno podjetje F. RIBI A Comp. GORICA - TOLMIN IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 17.— uri, prhod v Tolmin ob 18.30; odhod iz Tolmina ob 6.— uri, prihod v Gorico ob 7.30 zjutraj. GORICA - ŠMARTNO - DOBROVO IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 13.— uri, prihod v Šmartno ob 14.10; odhod iz Šmartnega ob 14.30, prihod v Gorico ob 15.35; odhod iz Gorice ob 17.30, prihod v Dobrovo ob 18.55; odhod iz Dobrovega ob 6.30, prihod v Gorico ob 7.50. GORICA - TRST IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 7.— in 14,15, prihod v Trst ob 8.25 in 15.15; odhod iz Trsta ob 13.— in 19.— uri, prihod v Gorico ob 14.20 in 20. uri. GORICA - VIDEM IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 7.—, 12.15 in 12.45. Odhod iz Vidma ob 8 30, 13.25 in 18.30. GORICA - GRADIŠKA IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 7. , 14.—, 16.— in 18.30. Odhod iz Gradiške ob 8.10, 13. -, 18.— in 19.50. GORICA - PALMANOVA IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 14.— , uri; odhod iz Palmanove ob 6.30 uri. GORICA - F1UMICELLO - GRADEŽ IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 14.— uri; odhod iz Gradeža ob 6.30 uri. GORICA - RONKE - GRADEŽ IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 7. uri, odhod iz Gradeža ob 19.— uri (Vozi vsak^dan vključno nedeljo). - y GORICA - TRŽIČ IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 6.45 (samo za delavce), ob 13,— in 16.— uri; Odhod iz Tržiča ob 8.—, 12.30 in 17.25 (samo za delavce). GORICA - KRMIN IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 12.45 in 16.- ; odhod iz Krmina ob 9.16, in 13.58. GORICA - BOLOGNA IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 5.30 (ob torkih in petkih). Odhod iz Bologne ob 8.30 (ob sredah in sobotah). GORICA - MILAN IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 6. - uri (ob četrtkih in nedeljah), odhod iz Milana ob 7. (ob torkih in sobotah. GORICA - RIM IN NAZAJ Odhod iz Gorice ob 5.30 (ob sredah). Odhod iz Kima ob 3.— uri (ob sobotah). AvtoBusno podjetje Gianeslni: PROGA TRST - GORICA - BOVEC Odhod iz Trsta (iz postaje avtobusov) proti Bovcu ob 6.30. Prihod v Gerico (via Donizetti) ob 7.30. Prihod v Bovec ob 9.30. Odhod iz Bovca proti Trstu ob 16. uri. Prihod v Gorico (Zlati jelen) ob 17.50. Prihod v Trst ob 19.— uri. BOVEC - GORICA Odhod iz Bovca ob 6.— uri, prihod v Gorico ob 9.15. Odhod iz Gorice (pri Zlatem jelenu) ob 16.30, prihod v Bovec ob 20.30. GORICA - SV. LUCIJA OB SOČI Odhod iz Gorice (pri Zlatem jelenu) ob 6. in 12.45. Prihod v Sv. Luci io ob 7.10 in 13.55. Odhod iz Sv. Lucije ob 7.30 in 15 uri. Prihod v Gorico cb 8.40 in 16.10. (Avtobusi ne vozijo ob nedeljah). iZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ — Za Lst odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: GORICA, ^Ljudski dom" pritličje Izdaja lista je odobrena od A. 1. S. Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gnrici — Najemnik: ^Primorski dnevnik*