GLASILO SLOVENSKE PODPORNE JEDNOTE Subscription |6.00 ŠTEV.—NUMBER 271 DL, pondeljek, 17. novembra (Nov. 17), 1980 ¿lui* »t .peci»! rut« of pu»t»*« provided jpg in »ectlon 1103, Act of Ot t, 1*17, ai Povest o dobrem peku in kruhu Slodeše vmt je lekko race, lahko pe Je tedl reenlčne New Yerk. — loedore Wisot sky, Uuitnik pe kari Je v Brookly-nu, je 14. t. m. sklenil pomagati revsism. SUfcal je, da je vehko lačnih ljudi v mestu. Nepekel jc 800 hleboev kruha in potem jt lel na/delo. Najprvo je pelje1 kruh v brezplačno driavno poors dovalnico, kjer se navadno zbira jo brmpooehii delavci. Tam je od dal 50 hlebov. Drugi ga niso marali. Pok je bil v sadrogi. Na coat' je vpntal policaja, kje oo lačni revefti. Policaj mu je svetoval no ko uNoo, kjer etanujejo najvočj revefti. Wisotaky je šel tja ia p< teftkem delu in ponujanju oo j« rodil 800 hlebcev. Končno mu j< neka ftonoka rekla: "Kaj nam br suh kruh brm masla?" To je poka tako ujcello, da a< Je vrnil domov o 450 hlebci kru Vssk dan deli kavo, juho ia pecivo 2000 do 3000 oaebem. Zl-vlo največji dobrotnik v Chicaga! _ . Chlcago. — Zadnji potek je i prUlo ne dan, da Al Capono, kralj gangotev, butlogarjev in krukov vsake vrste, kateremu očitajo, . da ima na veoti celo vrsto umo-. rov, iovršuje ne tihem veliko de-, lo usmiljenega Samerltana, s ka-, terim nedkriVJuJe vae ostale for-malno, legalne in prignane flsmi-. ritane v čikaškem moetu. Capo-. ne nas&čujo brcepoeek» ia brm-( domovinske rovoAel Medtem, ko , oe drugi molje irt «eno dobrih src , kregajo, kako bi najbolje poma-1 goli in pomagsll, jo Capone ie ( pred dvema tednoma odprl kuhi-| njo ln brmplačno jedilnico v hlAJ , m So. State st. in deH kavo, juho in prlgriaek trikrat dnevno 2000 do 3000 siromakom dbeh spolov. | Dva čedno/jblečona mofta vodi-ta vso stvar ln povedala sta i» ( porter Ju, da Capono plačuje voe račune, ki snidejo tedensko $8,-100. Ampak, če časoplei to raene-sojo in optenljo naslov proetora, IhmIo računi večji, ker pride več ljudi 1 — sta pripomnila mana* | ter J s. A nič sa to, saj mister Ca* pons itak namerava odpreti Ae dve drugI kuhinji ga hroepoeolno v Chicagu 1 — sta pripomnila ponosno, i Caponljsv dobrodelni savod servVra dnevno tajtrk od pol o* smih do pol dsvetih, kosilo ob pol dvanajstih In vešejo ob pol ie-. stih. Vsak dan porabijo 80 ga- •i fiMttrttft« funtov sladkorja. Dolge vrsta gostov stoji pred hilo,kodsMJoJed. se svojo moro, pa ss strahoma vrne Ao enkrat, ker nI prvič dobil dovolj. Manader pa nič ne reče, ker Je "dovolj sa vse". Ia Capone je napovedal, da na prihodnji zahvalni prsenlk dobi vsakdo puranovo pečenko I Medtem poročejo listi, da je Capons v sad njih treh letih Imol $80,000 dohodkov mesečno oamo od evojlh igralnic v Oioeru aU milijon dolarjev v treh letih. Po-ročajo tudi, da Jo Capone pred kratkim predlagal šikaškim sodnikom, naj oklenejo g njim mir In mu prepuste proete roka na trgu pivo v Chicagu, on pa jim garantira, da ne bo va£ nobene-•ga gengsftkega umora. Končno poročajo, da je Capone prod nekaj dnevi sagroorU vsem velikim druftbem v KsJifomljl, ki pošiljajo "grape jdioo" (groadovoo) v Chicago, da bo "nekdo ubit", Še ne umaknejo svojih prstov proč od čikeškega trga. ' Well 7 Well — vi vsi dobri, k» ščanalri ljudjs, ki al slutite nsbe-aa g dobrimi teleenimi daK usmiljenje, kaj pravite na U*T Nove odkritje pojasnujejo Hoo-verjevo naklonjenost napram trama Tacoma, Week. j— (FP) — O-pozicija državnemu zavarovanju zoper breapooolnošt o strani voditeljev oafanfciranega delavstva Je havala ektro kritiko v glasilu oenArahmga delavskega sveta "Taaoma LÎor Advooate" Urednik dMla.|fftin McGivney jo jo oanaill ga llkavščino in bi* če s žgočimi beejaiaml tiste, ki naglašejo, da je- tako zavarovanje miloščina, katero ponosni a* meriški delavci odklanjajo. "Lebor Advociše", piše Mc Qivney, "kakor tadl mnogo dru-gth delavekih Ikrtov, se čudi ar-gumentom, ki jih nagleftejo voditelji ameriškega delavstva in t katerimi skuiaJo pobijati sistem državnega zavarovanje zoper brospoaelaoaš, S tem so so pridružili ameriškim Industrijam ln penavlj^o njihove frazo kot poDige, ko kritizirajo britskl «Istem zavarovanja zoper brezposelnost. Po njttievlh nazorih nimajo delodajalci nobenih dbves noeti napram doUÀmem v času in-Justrijske depreeUe in so ti od vizni od «iloščiae, ki jo proje> mojo od dobrodelnih organizacij." McGivney pobija naziranje, da bi a pomočjo tekača zakona viola lehko priottila delavca, da po-itane otavkokaa. "Vos, kar bi vlada 1 ukini al«*," mmvl oh, "Je odtegnitev zavarovalnineko >odpore in delevec bi nabil radi toga nič na slsfcšem kot jo da- Weehiafton, D. C. — (FP) — Frederick R. Berkley v časopisu "Baltimore Sun" pojasnjuje vzroke, zakaj Je Hooverjeva administracija naklonjena truetu e-Metriko. Berkley nešteva imena Uudi, ki oo financirali Hoo-vorjovo predsedniško kampanjo, od katerih sts dve tretjini elek-traraki magnati. Kakor so veliko oUne družbe pomagale, da Je bil Harding tavoljen predsednikom, teko ee elektrerske kompanije pripomogle, da Je Hoover poo tal predsednik. > Hsrding je bil hvalešon svojim podpornikom, zato Je iabrel predstavnike oljnih družb sa člane «vojega kabineta. Tako Jo tudi Hoover organiziral svojo ursdno »milijo la zastopnikov slektrar-«koga trusta. Zskladniškl tajnik Mellon Jo eden naj večjih delni-5arjev elektfarakega trusta v A-meriki. Ogdon Mills, sakladnll-U pod tajnik, IstoUko lastuje iekiico trusta. Dršavni tajnik Henry L, Btimaon je bivši direktor Amertean Superpower Co., Dharloe Francis Adams, morna-rlflnl tajnik, jo bU prod par letl predsednik Booton Electric Poorer Co., podružnice olektrarako-ga trusta. Nato slede še Ray Ly nan Wilbur, Ujnlk aa notranjo nadeve; Thames D. Theeher, generalni solicitor v JusMčnom de-»artmentu in drugi, i J. R Natt, blagajnik narodne-ta odbora republlkansks stranke, lo načelnik dlroktorija Forth Worth Power 4 light Co., kl Kontrolira tadi nekatero olektrar-ska družbe v državi Ohio. Henry M. Robinson, intimni Hbovorjov prijatelj in svetovalec, Je direktor Southern Callfor-rde Edison Co., Id jo dobila velike konoeoljo ga izrabljanje vod-m sile pri Boukder Jmu, pri demur sta jI šla na roke tajnik aa notranje aadeve Wilbur In predsednik Hoover. Roblneon Jo tudi (ttroktor pri General Eleotrio Co. Mod podporniki prešlo republikanske volilne kempenje najde-j mo devet mož, ki so priepsvall 1178,000 v kampanjski sklad, ti, to George F. Bakers, Sidney Z. Mitchell, Cyruo B. Eaton, Geo. M. Tldd, Charles Heydsn, William Neloon, R. Cromwsll in Harrison WIlMams. Vel so prominentnl ss-itopnlkl olektrarskega trusta ln vzdržujejo močno skupino lobl-itov v Washlngtone. Weahington, D. C. — Predaed nik Hoover, ki paktira z vodite lji demokratov in republlkaiw v kongresu v svrho, ds bo nJego\ zakonodajni program sprejet d podpore dobrodelnih organizacij, ' kl je miloščina v pravem imielu beeede in katera ponižuje Ako prejemnika kekor dajalca." Državni department molči e olto ariji v Afriki Waahingtoe, D. C. — (FP) * tV zvrni a kronanjem Rae Tafa rije za ceoerja Etiopije je prišk na dan, da ae v tej dodeli nehe |a najmanj bol milijona st&njev Ko jo bil o akuaclji poučen dr lavni department, ni hotel det nobenega odgovora na vprašan is, dali bodo Združene drže ve a pelirale za odpravo suŽenJMv* \ Etiopiji aH v drugih afrižklh dr latah. Ko je nedavno prišlo pe ročilo, da na plantažah kavčuka ki Jih lastuje Firestone Rubbet Co. v Liberiji, je oker U veei vznemirile državnega tajnik« gt i m sons in mnogi so pričakove II, de se bo Amerike pridružili-drugim drževeh v akciji sa od prsvo suženjetve. Liberija je sa morska republika v Afriki in J« bila ustanovljene po ameriški» filantropih za bivše zamorske su ¿nje v Združenih državah. Ras Teferi, oeser Kti/n>iJe, y pripravljen odpraviti ouženjetvr r njegovi deželi, kot je rezvMne a poročila angleškega ploetoU* Boberteone, toda oe ve, de bo mogel tega doeeči bres poeso čl od zunenjih držav, kl Imej' •«oje Intereoo v Afriki. J. G White Engineering Ce. is New Yorka je pred kratkim dobila koncesije ze zgraditev jaea ob Je seru T »sns v Etiopiji ie uradni k| to družbe eo iz Javi M. da ne ko do rabili sužajev pri tem dele Kako bodo izpolnili to obljubo v deželi, kjer večino del odpre vi j* Jo aužnji, Je zagonetke. London, 15. nov, — Po sklepa imperialne konference, ki Je bila pravkar zaključena, bo Velika llritentje v bndoše znana kot zveza enakopravnih dom I ni J on o v. Anglija, kl Je doolej igrala nek* ko vrhovno vlogo, bo odslej tudi domlnijon s Škotsko in severno Irsko vred. Vprašanje centralnega* priaivnega sodišča za vae domini J one Je oetalo nerešeno. Pravtako Je ostal nerešen voe ekonomski program imperialne konference. Domintjoni so poke-saJi. da ss najprej zanimajo aa svoja lastna ekonomska vpraše-njs Ia se druge dele imperije se ne brigsjo. -• Medrid, U. nov. — Delavci voditelji, kolikor ni bilo aietl-ranih, so aocoj ptaveli delavstvo v štiriladrajsetural protestni generalni stavki v Madridu, nsj m vrne na delo v pondoljek zjutraj. Generalni štrejk je bil popoten. Preko 100,000 delavcev je bilo ne uliceh ia spopadi s policijo in fsžistično civilno gardo so trajali vas dan; okoli 800 oeOb je bilo ranjenih, nekatere smrtno. Proti večeru je zmanjkalo kruha v pekarijah la ženske oo v več sločejlh Izvršile napad ne pokerije. RaSburje-noet je bile velikaaaka le ljudje oo v splošnem mislili, de Je pri- jl; štirje ebitl Medrid. 15. nov. — Včeraj oo bilo v središču Madrida velike ddevsk« demonstracije, la katerih oo je Isclmile bitka s policijo, kl je streljala ne demonstrante. Atirjs so bili ublH In okroc 50 ranjenih okr<»g 5000 deleveev je bilo v demonstreeijeh s klici "Vlvs revolucioer Stavka je bile oklieeaa kot protest proti atrsljaaju ne stev-bi neke delaves v petek, ko oo demonstrirali '.proti stavbnim podjetnikom In psi tam sta bile dve delevee ubita. Stavke oo bile tudi v drugih špenakik me- PROSVETA TUB ENLIGHTENMENT CLASILO W LASTNIMA SLOVSMSSS IHOMfl rOSTOS-Ml JS0NOTS M#lilm « •d« M Uta. (tam Chi»—) to K« IM* w M UU. *.M M tout b*B| to ohm 97t . , . 0'veto Ootpodovo vi-tabaj. Vidim vstajati in tla-h pati Goapodu, kar /s vtliial nadal-»no kri i* voulul proklatatvo nad ttboj vedno maafo in tvojimi krivii- Jeremiji TI ubogi javd ne vedo, ifltve njenih družic, da so Aup-no odpotovale v Evropo. Jugoslovanski priseljenci v S. Paulu so videli tu že vsakovrstne pejacade in večkrat m pride po ceni do zabave, kJ v teh težkih časih dokaj razvedrilno vpliva na šivce. Bivši jugoslovanski generalni konzul v S. Paulu g. Nsstas lile Je rekel, da "ovo je Jedna fun-jarska kolonija." da Je bog poelal "duceja", ki njegovim najboljšim zaveznikom "svetim očetom" rešuje Italijo. Po zadnjem ponesrečenem atentatu na duoeja je bil papež prvi, kfjepadsl na kolena k pobožni molitvi, zahvaljujoč ss Vesgsmo-gočnemu, ker Je v svoji neskonč tU (Nevidnosti Mil IUIiJo grosne nesreče, ter ttoencm zsukazal njegovim tonzUrancem maŠevati zahval niče pa +esj Italiji. Ob priliki ssdnjln duoejevih šuntar-skifc lovorov po rasnih mestih Italije so blH škofje in druga duhovščina, ki ,sb ga povsod spremljali in blagoslavljati, dočim ao delavce zaptiraU. Boi je jese ss on nič ns boji, ker dels vm v sporazumu božjim namestnikom ter tako vrši samo božjo voljo; ve tudi, ds kjer ae vlada po boš j i volji, m jesa božja navadno stresa le na revno ljudstvo. Ko pa pride jeza "gospodova", ae bo poana. la rssltke med duoejem in pa-pešem, ker njuna vsoda je neras-družljjva. e > V drugem- tednu septembra ao nekateri tukajšnji časopisi prinmU tole: "Ob priliki prihoda inosem-sklh lepotic na postajo Tus (S. Paulo) Js vodstvo tukajšnja ju-goalovenske kolonije ns čslu s častnim jugoslov. konzulom g Wencealavom Psstom, predeed-n i koma "Zsdrags Jugoslovana v Braziliji" in "Jugoelov. narod nega doma" gg. Djordjem in Wikolom Kraljevičem in Pran-kom Cernigojem, predsednikom društva "Primorje", organlslm-lo čaaten aprejem predstavnici svoje semlje, a miss Jugoslavija ni mogla priti. Njej nan jena cvetlice eo podarili mlaa Franciji, mlaa Rumunijl in mlaa Bolgardi. Zal. da je tako lepa patriotska namera propadla." leti listi so do sadnjega dne objavljah imena meh takosvs-nih missss, ki m imele napraviti Islet is Rio de Janeira v Sao Paulo. Od vaeh mtme*. po številu 26, bilo jih Je Javljenlh le 14, med katerimi pa Imena miss Jugoslavije ni bilo «mgoče izslediti. Ona Je Imela gotove vsroke, da je tsoatala od cblsks Sao Paula. Bils Je poučena od merodsjne strani, da vss imena gornjih vetaaov Isvea Iflporja" in a-neko. da "naalovr prej omenjenih osebnosti eo samo stari "sk-si**, od katerih Je aetal le britek spomin na nekdanje pobožne želje. EdinU ki imaipravico se ponašati s svojo saršo je predsednik •Trimorja". čeprav le flgu-rlra tO mesto in končno še ta Je — Italijan. Radi teh ia enakih raalogov Je miaa JagesUrija raj-ls pdtakala | Rio # Jene*« yr- Naša društva Ohio. — Nebom opisoval naših slzfcfti delavskih razmer, v katerih živimo pod kapitalizmom, pač pa Je moj namen opisati našo collinwoodsko društveno življenje. Se se spominjamo, ko je Collinwofd pred 20 leti sačele svojim društvi lom. Naši pionirji so us društva pod okriljem naše m SNPJ in sicer s par danes eo skoraj nekatera največja društva nsje jednote. štvo "Mit", moram priz ker danes šteje vsega sen par, same stare korenine. Le nekaj nas je hovih priseljencev. Pral leti je bila ta naselbina znana na splošno kot najnaprednej ša v Canbria okraju, kar ni1yilo pretirano. Danes le životarimo. Ni med nami nikakega navskrižja, tn ako se kaj popraskamo, tudi hitro poravnamo mOd seboj, kar je pravilno. Zakaj ni med nami več živah nostl na prosvetnem in političnem polju? Odgovor je in ni težak. Prvo je, ker se Je v rovih skosi celo poletje slabo delalo, ix ako nI svetlih dolarjev, tudi n veselja do ničesar. Drugo je, ds je po skrsMranju unije nastalo mrtvilo po vseh naselbinah in tudi nsšs nI isvseta. Vendar Človeku ta praznota preseda. Imamo dom, ki odgovarja za vse prireditve^ Zimska sezona je tu, ps nič življenja od nikoder Zakaj ni naša mladina bolj skup-na? Odgovor:'Zatx>, ker ji stare j I ši ne damo pdbude do prosvetnega dela. Bratje in eestre, prepozno še nI in še je čae ss to. V ns-selbini je preoej razvite mladine kir potrebuje vzgoje na prosvet nem in političnem polju. In akc jl starši damo pObudo, bo nam enkrat hvaležna. Tudi mi smo bili mladi, polni življenja, in akc je bila živahnost potrebna ss nss, je gotovo potrebne tudi naši mladini.' Ali ne bi bilo lepo, oko U se naša mladina shajala skupno, i mela sestanke, na katerih bi u učila kaj Je naloga delavca in kaj je potrebno, da al izboljšamo ek eistenco ter m poleg tega skupne sebe vala? lakušnje nas uče, kair eo naa razmere dovedle po faz sulu nekdaj močne premogarak« unije. Bras organizacije ni pra vega življenja, ga al bilo in gs ne bo. In ako smo padli, ali mo rabiti s tem rečeno, da moram« obležati? To vprašanje se ti* naa kot mladine, osiroma nje še bolj. ker njena Je pribodnjost. Ko je slavni rokoborec Dempey padel preko ograje, ko ga je Pir po sbil na tla. Je vstal, se sakadil v svojega nasprotnika ia ga pra- Volitve so za nami. Volilni listek Je glavno orožje delavstva, v kolikor se ga poeluftujevsvojem Interesu. Za enkrat ee ga še ne dosti v Ameriki, kar pa ne pomeni, da ne bo nikdar bolje. Nekateri amo imeli priliko allšati naše kandidate. Ravno tako tudi republikance in demokrat je, ki pred volitvami obmetavajo z blatom, po volitvah ai pa stisnejo roke, ker so tako lepo potegnili ljudstvo s obljubo za glažek fem-paa. Tega bkifanja smo že navajeni. Vjsmo tudi, da mora tudi tega biti enkrat konec — ko ljudstvo spoana, da nima od tega ni- Petnajstietnlca Moon Run, Pa. — O delavskih razmerah ne bom poročal, ker eo tako slabe kot drugod širom sveta. Na društvenem polju nI zaznamovati kakega napredka. Seveda je treba pomniti, ako so delavske razmere slabe, da tudi med člani in Članicami ni posebnega življenjš in zanimanja zz nobeno ustanovo ali priredbo. Dne 11. oktdbra je društvo Jt. 88 SNPJ priredilo vinsko trgatev,, ki je bild Jako slabo obiskana. Društvo šteje okrog 200 članov in članic, ali veselice se je u deležilo neznatno Število. Kaj je temu vzrok si lahko vsak tolma- BLi^j» ** I Na zahvalni dan 27. novembra bo Slovensko podporno društvo obhajalo 15-letnico obstoja. Dru štvo se je zavzelo, da priredi v ta namen veliko slavnost, da pri mernd proslavi dan svojega roj-Btva. Prireditveni odbor je pridno aa delu. Uprizorjena bo igra "Namišljeni bolnik" v treh dejanjih, ki je ssnhniva vseskozi in se nam obeta dobrega užitka in razvedrila. Vlbge eo v rokah dobrih diletanto^ in jo režira brat Gor j up. Za prigrisek bo odbor dobro skrbel in nam bo postregel z domačimi klobasami. Kličem vsem društvom in posameznikom od blizu in daleč, da se gotovo udeleže te slavnosti, da se skupno nekoliko pozabavamo in pozabimo naše vsakdanje gorje. Torej v Moon Run na zahvalni dan —Jakob Skeri. Kje eo boljše kuharice? Cleveland, ftilo. — Skrbno či tam dopise iz raznih naselbin, a nikdo se ne pohvali s delom. Tudi tukaj se dela slabo, da človek komaj rine nšprej svoje grenko življenje. V Ameriški domovini sem sopet čltala dopis "Gorenjke". Ker je ona toliko Črn Kraševce, ae človek mora oglaalt. Ce JI soprog povsem ne ustreže, mi Kraševcl gotovo nismo tega lcrivi. Tudi tega ne, če on kuha krompir 6 vodo. Res, v svojem dopisu ga ona še poseka, da Je smeha vredno. Slišala sem, da Je rekla, da me nesnamo drugega kuhat svojim možem kot lrislo sel je. Vprašala bl jo, če Je že naredila svojemu možu omako s lisičjega repa? Yes, Kra^ vke znamo bolje kuhat svojim možem kfefor pa Gorenjke. Našim možem tudi ni treba kuhat: se kar vsedejo k m k L Zdaj, ko se Je pričela "jaga", bodo lovd sopet lahko kupili srno in na večerjo povabili najlepše gorenjsko d< kl< Vprašam, katera Angelca je bila tieta, U Jl Je mož prineeel en bušel saj v frontno sobo? Gotovo Je bila Helena, ne pa Angelca. Vseeno: K naše vci amo ljudje kot Gorenjci. Raalika Je mogoče le ta. da Kraševcl nismo čes Gorenjce. Mogoče imamo tudi več resume. Človek Je človeka podoben pa naj ba Gorenje, Dolenje al| Krsta* - Dopisovalka. iT MOVBMBlU Italijanski fažizea pred polomo* (Za Prosveto prevei F. N.) (Opomba: Mnogo se je pisaU^A njih tednik e oirašnt* razmerah, ki vlada, Italiji in o okrutnostih, 9 katerimi na«tZ fašistična vlada proti svojim naeprotniko Da eo see te vati rebtične in da je poloiaj J Italiji mnogo slabit, kakor ee mora presoL iz dotičnih vesti, priča pač najbolj tivo vpadni članek, povzet iz časopisa "Kansas City ^¿B iz peresa časniikega poročevalca Georges Sel desa, kateri je bil pred nekaj tedni izaruin .1 Italije.) Se pred par meseci so bili aajpomembnej ši italijanski politični izgnanci kot na primer Nitti, Lusso in Rossetti, zelo pesimistični ^ de izgleda na padec fašizma. Ni še tri m<*e ce od tega, ko so izjavili: "Mi bomo umrli Franciji. Nikdar več ne bomo videli na ljubljene Italije." ^^^^^^ Pred nekaj dnevi, ko eem jim naznanil, d se podam nazaj v Ameriko, so mi odgovoril z vabilom, naj obiščem njih domove v Rimu Rappalu in Neaplu, vabili so me, naj jih obj sčem enkrat prihodnje poletje. "Mislil sem, da nimate upanja na vrnite in da boste umrli v prognanstvu," sem jim od govoril. "Položaj ee je popolnoma spremenil Italiji," so mi odgovorili. Da, položaj se je spremenil v Italiji . .. , V teku enega leta, tako govorijo ne sam< odločni protifaštsti, temveč tudi državnik nevtralnih držav, bankirji, kateri odklanjaj« odločno, metati še. nadalje "dober denar za sla bim", vodilni evropaki ekonomski veščaki, teri vidijo polom v Italiji, polom, ki je neizogi ben vsled lopovskh mahinacij s financami, kor tudi vodilni žurnailisti, KATERI — If EUROPE MAKE AS WELL AS REPORT POLITICS — vsi ti imajo eno prepričanje to je, DA V ENEM LETU NE BO VEC MUS SOLLNIJEVEGA REŽIMA V ITALIJI. Veliki liberalni voditelj, bivši ministersk predsednik Nitti, kateri še pred enim mesečen ni imel nikakega upanja za demokratično via do v Italiji, kakor mi je rekel predno sem od potoval v Ameriko, se bavi sedaj predvsem načrti za svoje posredovanje v meščanski voj nI in splošni zmedi v prihodnjem letu. Pade< fašizma ni sedaj več glavni problem — ker U je neprcpreČljivo — problem je prehod k de mokratičnemu sistemu vlade brez prelivanji krvi ln meddobe boljševizma. Najvažnejši elementi, kateri bodo povzro čili padec fašizma ao: Finančna kriza, povzročena vsled razsipa vanje denarja potom neogovornih in zločinskil elementov v vladi in vseh vašnih uradih. I Odklonitev posojil od strani bankirjev. Brezpoeelnost in Občna nezadovoljnost. I Organizacija revolucionarnih edinic v 34 važnejših mestih. Odklonitev vsakega nadaljnega sodeiovi nja od etrani "lastnikov fsšizma", velekapita Ustov v Milanu, Turinu, Genovi in drugod, ki teri sedaj povečini financirajo protifašistični gibanja. Mogoče je, da bo zgodovna zaznamovali neko gotovo ¿utro meseca jidija tekočega leta kot "začetno točko konca fašistične zgodovine.' — Tistega pomembnega dne (o dogodku je «ve zvedel šele sedaj) eo pričeli padati izpod jasne ga neba beli letaki, revolucionarne vsebine Vaebovali so revolucionarni proglas za itali janski narod, naznanjajoč, da se bliža za defrk konec tiranije. Ko sem dospel v New \ort sem še le zvedel, da ni U novica nikdar pro drla preko meja Italije, daeiravno je Milan veliko mesto, kjer je živelo tiste dni stotine turistov Iz tujih dežel. Fašizem je na ta nsi« dosegel pomembno zmago v tujih deželah - — Mussolinljeva cenzura je triumfirala. To da v Italiji sami je teh 200,000 letakov povzr» čilo čudeže — bil je to začetek revolucije. — Učinek tega je bil silen. Prvič v iV** ni se je revolucionarna stranka poslužila irj-koplova za napad na rešim. "Bombe" ao predstavljati zavoji revolucionarnih spisov in preglasov. Letalec Bassaneesi, odvetnik, iivec r Parizu se je naučil voditi letalo nslsšč v« namen. Na povratku, oziroma na svojem gu je bil ranjen in potem aretiran v SvicL To "bombardiranje" Je povzročilo v Milanu velike nemire. Medtem ko so se dvigm v srak vladna letala, da ulovijo ali vsej Jo letalca revolucionarja, Je fašlstičns nuU» razganjala razburjene množice, katere *> borile medseboj za letake; vsakdo si J« zagotoviti večje število, za nadaflno razširjenj med ljudstvom po vsej deželi. VtehaUnih* mirih Je bilo veliko število oeeb ranjenih. J£ pa ao bile v kratkem čaau prenapolnjene « mu dogodku ao sledila običajna nasilja fa*^ čne milice: tisoče hiš je bilo preiskanih « tine oseb vržebfti v ječo, toda vzlic temui»» šijo ti letaki Še eedaj po vsej Italiji.. - «J m italijansko ljudstvo zaveda, da so ns«^ silne, tajne moči, katere delujejo neumorna» osvoboditev delete in uničenje diktatorja^ Pet različnih proklamadj z blatom mi£ eklh cest je bilo utihotapljentti do met* VJ riz; utihotapljene eo bile v ročnem meni prijaznega In Mussoliniju plomata. Vsebina enega Ismsd teh letsssf g glasi: Fašizem vodi Italijo v pogin. ^ J Banke in Induatrije se nahajajo v krizi: 800,000 brezposelnih. 14.000 bankerotov aa leto. 2,000000 v proteatiranih notah. 'EON^ELJgg. , «j- Vesti iz Jugoslavije || (PtroésvsUkj biro Pro«vet« t Jniotlavijl) -__ rJE PREMOGOVNE LE PRI ŠKOFLJICI Ljubljana, 30. okt. 1930. ft dni so opekarski delavci v ■ Škofljice pri kopanju ilo-I naleteli na dva mefcra širo-plaat premoga. Ta žila je go- 0 podaljšek premogovnih slo-na Orlah, kjer so že pred le- izkoriščali premogovne plasti. V v« i okolici Skofljiice se namreč ijajo ležišča antracita, ki l-nad 7000 kalorij. 2e 1. 187« Cvek kopal in raziskoval pre-v ne plasti; po načrtu izko-li pa teh revirjev niso niko-Hed vojno, ko je bilo potreb («KŠkim četam kovaškega pre-so ukazali vojaški gospod-da se rudnik odpre in začne matično izkoriščati, a je bife vojne potem konec in prav ta-tega načrta. Rudnik je potem pil dr. Ivan Lovrenčič z nekim im imigrantom, a si je kes-je Lovrenčič prisvojih rudnik ■Ogledali ao si ga mnogi i-lski interesenti ter se pokalno izrazili o bogastvu ln kva- 1 tega premoga na Orlah. j se za rudnik zanima neko leško društvo in je verjetno, dibo tudi to naše bogastvo pre-v tuje roke. Dr. Živko Topalovlč predaval v Ljubljani Predsinočnjlm je bi! sklican v orani Delavske zbornice javen ovni shod, ki ga je sklicala kovna komisija. Nanj je po-ila dr. Žtvka Topaloviča, cen-ega tajnika delavskih zbor-|fc Jugoslavije. Enako bi se mo-shodi vršiti na Jesenicah, v ru, v Celju in Trbovljah. V ubljani bi se moral vršiti le v |o, dasi ga je sprva polici prepovedala in kesneje spet olila, a se shod v nedeljo ni il, ker je imel beograjski br k večurno zamudo in ni mo-priti Topalovič pravočasno li shod. Potem je policija dovolila, da se vrši v torek zvečer, toda ne kot ahod, marveč kot pre. tavanje in ne ame biti ptedlože-ae nobene rezolucije piti ne ame fovoriti kdo drugi kot Topalovič sam. Na shod je prišla velika možica ljudi, delavcev in delavk, ki ao pazno poslušali izvajanja »druga Topaloviča, kl je govoril * fospodarski krizi in delavstvu. Orisal je položaj na avetu in po-teaj pri nas ter nakazal, kaj bi kOo trdba storiti, da se odpomore fcj krizi. Rezohicije s tofcadevni-ai sklepi in zahtevami predložiti ni smel, kakor je tudi moral nmoldati marsikaj resničnega. Moral je ostsiti v okviru predaja, ki ga je nadzoroval policijski svetnik sam. Redko pride *> take skupščine množice, in še je cenaura na delu in ne «voli nobene odkrite besede... Drobne veeti Vbmilec Stangel v bolnici. — "»■očali smo o tem, kako so o-"toiki iz Novega mesta v Gotni J" obkolili kozolec posestnika ¡»gla, na katerem ae je ekrival J**in sin Anton Stangel in kako k začel Stangel streljati na J*nike, ki ao ga hoteli aittira-J k*r je rtbdolžen Več vlomilov ^velikih tatvin. Oftial je na o-JJnik< kakih 40 strelov, a nI aa-' ? nikogar, le nekomu je prebil suknjo. Ko je videl, da ne ¡•»ogel uiti, si je pognal kroglo v glavo, Nezaveatnega eo * prepeljali v kandijsko bolni-? "ravniki so mnenja, da bo ■»tel okreval ter ga bodo po-J» sretirali ter predali sodniji. J^tno pa je, da bo Stangel "J™1 vid, ker mu je krogla Jrtrelila očesni živec. V kozol-Jv katirem se Je Stangel za-!J**Kral, so našli še dvoje no- * lov.k.h pušk. Mko i/premlnjajo avoje Ime- ni literaturi, saj nastopa v Gogo-ljevi Zenitvi snubec, ki se piše Jajčnik, ampak je trdovratno ho. tela pobegniti norčevanju ljudi ki so jo zmerom spodobno klica U za Jajčnica. In bilo ji je tudi nerodno, če je stopila pred kake ga tujca, pase mu predstavile za Jajčnico. Zmerom je zardela Zdaj, z Ječnikovo pa lahko stop pred veaoljni avet in nihče je ne bo oponašal. fjNezgbda dimnikarja. — Nena vadna nesreča se je pripetila 19 letnemu dimnikarskemu pomoč niku Andreju Rfhterju, ki Je do poldan krog deaetih prišel v hiše trgovca Preloga v Gospodski ulici, da bi očistil dimnike. K6 jc šel na podatrešje ter odprl vrat ca v dimnik, je bržkone izgubi ravnotežje ter je padel v tjimnik Zletel je na dno dimnika ter tamkaj obležal. Za nesrečo ni vede nihče. Pomagati si ni mogel. Ne kaj časa je kričal na pomoč, dim opoldanskih ognjišč ga j< začel dušiti in nimogel več klica ti na pomoč. Ko ga opoldne ni bi lo h kosilu, se je mojstru zdele malo čudno, pa je poslal vprašat k Prelogu, kje je pomočnik. Tr je povedal, da je odšel krog 10 čistit dimnike, kesneje pa ga n' več videl. Pomočnik Puh takoj odšel na podatrešje ter opazil od prta vratca. Takoj je spoznal da je prišlo do nesreče. Zskriča je v dimnik in Rihter se mu jt slabotno odzval. V sveSti si, da je Rihter torej že blizu štiri ure dimniku, In da se je to zgodile prav, ko vsa hiša kuha in kuri za kosilo, ko je torej v dimniku največ dima — je pomočnik uvi del, da je t$eba takoj pomoči Poklicali so reševalno postajo in gssilce. Prišli so ter vprašali Ri hterja, če se bo lshko privezsl zs vrv, Če mu jo spuste. Odgovori) je medlo, da se bo lahko. Spustili so vrvi ter jo -potegnili prsz-no navzgor. Rihter ni imel moči da bi se privezal. Spustili so potem pomočnika Puha na vrvi dc tovariša, da bi ga priveaal. Kiju* Silni vročini, ki je bila v dimniku, je Puh privezal tovariša, a ko sc hoteli potegniti za vrv, so videli da je Rihter toliko omamljen, ds si ne more nič pomagati in ds buta z glavo v dimnik. Zato sc sklenili, da prebijejo zid na mestu, kjer tiči Rihter v dimniku. Puhu so spustili v zid strugalo naj z njim udari ob zid, da bodo videli, kje treba zid razkopati Tako so potem v prvem nadstropju razkopali dimnik ter potegnili Rihter j a ven. Bil je nezavesten, a se je na zraku kmalu zavedel Člani reševalne postaje so mu mi-dlli prvo pomoč, nslcar so ga z avtom prepeljali domov, kjer se je kmalu popolnoma opomogel. Nora šele v kamniškem okraje. — Te dni je komisija pregledala ln potrdila dobro Izvedbo novega šolskegs poslopja v vasici Gozd v kamniškem okraju. Sola je enoraarednica, ima veliko učno sobo ter sobo za učils, kakor tudi stanovanje za učitelja. Je lična hiša in v okras Gozdu. Sola je stala blizu 240,000 Din a svetom vred. Sola ima tudi avoj vrt, da Je mogoče učiti kmečke o-troke tudi praktično v vrtnarstvu in sadjarstvu. — Vse šole, ki so jih zadnja leta občine in ljudje zgradili, se odlikujejo po modernosti urejenja in po lepi arhitekturi. Tako so pred dvems letoma poetavill novo šolsko poslopje v Izlakah pri Zagorju. Poslopje je torej prav na deželi, na kmetih, a Je tako lepo in moderno, da bi prav lahko stala v me-stu. In kar Je najbolj vafoo pri tej modernosti — šolske sobe. u-čiinlce so svetle In solnčne. ¡Nič reč ne zidsjo šolskih poslopij v tistem starem slogu, ki je že od daleč kazal s avojo dolgočsstno-atjo, da je tukaj šola. Nove šole ao svetle in lične, solnčne ln vabljiv*. nekaj aveUege sredi vs-si sli trgs. — No. saj za te o-grom m- davke, ki jih plačujejo naši kmetje, so lshko lepe ... Hčerke v plamenih. — H^ dflo se je v vasi Golobi njsk pri .___ Mirni peči v eovom^ki okojici. vzela docela dmgfiekonee Servej sts odšla g MM ne pelje ter vzele s sebe tudIT-letnega ¿Inčka Jožeta in 4-letno Lojzko. Otroka sta se «amsigrs-laobšlvlmeJLJ<*ek JeW dums snel očetove šel grmovje zažgati Grmovje ni • - *- imel pa je v otroški ee-in igravosU J f Z«rn mostu radi neapodeb-"V,J (183). lord Birkenhced (162), Winston Churchill (15), Spowdsn (48). Niti enega glasu nI dobil Rsmssy Marl*«aldl Bivši premier Baldwin Jih Ima samo 18. Caotcfburyakl nadškof je tako slabo odrezal kot Mac Donald, e njegov tovertš. yefllkl nadtiadika jih je dobil 82. Med pisatelji ata prejela nekaj malega priznanja Chesterton, kl ga poznamo po Zupanšičevem "Četrtku", la James Barrio, avtor sls v negs "Petra Pane", ki nsm ga »loven* GriBe Korit ni k. Kralja Jurija se nllrie ni spomnil; bržkone se si mislili, ds je izven tekmovanja. SIcer pa, če nI iMteej*i Britanec, je najbolj Odkritja profeeorja Vavilova glede izvora ovsa eo zanimiva. Naš pitomi oves eeetavljajo štiri glavng skupine v vaeh mogočih inačicah. Kljub vaaj tej peetroeti pa velja za vae ene reanica, da namreč vae lahajajo od plevela, ki je pomešan med druge, deloma že ieu mira joče kulturne rastline. Današnji pftomi oves spremlja kulture pšenice, lil, glavno pe dvovrstno pšenico, ki je bila krušno žito predlndogarmanekih na rodov. V posameznih krajih sveta, v Abesiniji, v Bolgarija, na Kavkazu, v pokrajinah ob Volgi hi Karal in Španiji, kjer so se ohrani li mali otoki posetev dvovrstne pšenice, nahajamo ogromno število obhk pitomegm ovsa, kl ra ste kot poeeben plevel med to pšenica Cim pe je prodiral oves v bolj vlažna aevernc kraje, je prebohotll prejšnje posetve In se osemoevojii kot posebna setev. V AJbeaAnijl še dansa lahko opaau-jerao pri abesinekem oveu vae ta potek. Pnav tako ftudi na severu Portugaleke ln Spaaeke. Prav tako aapleVeljenje prvotne poeotve % drugo ln iapodrinje-nje prvotne kultura po plevelu o-pažamo tudi pri lešnih posetvah. kjer prežene grahora lečo. Večina pttdmih križnic je nastala iz plevela pomešanega med druge setve. Prav istega izvora so mnoge stročnice, kakor tudi cela vrata eočivja a. pr. korenje, icjer se je po dolgoletni umetni gojitvi divjega korenja posrečilo pošlah tniti in ameanitl oleeenelo kore-niko. Po vnem tem pridemo do zaključka, da je dobra polovica nebih kulturnih raatlln nastala is setev drugih kultur ln je doma-lega brez Človeške volje aa vzela avoje mesto v poljedelstvu. Reaiskavanja raatlln kakor la nu, kopriv,1 korenja, maka ao pokazala, da gre njihTlirJenje vedno aa človeškimi seliftčt. Kakor Je poksaal Člen komMje IJenln grajskega zavoda V Peruju Je-upčik sta teki raetlini v njihovi domovini tudi paradižnik ln Divji lan v Aziji i!n deloma tudi na jugovzhodu Evrope je sta len apremJjevalec nomadskih rodov. Na gnojnti tleh kakor bi se ponujal aa kulturo. Ce zajamemo vsa opanovanja," dobimo pet središč sa pradomovino naših kulturnih raatlln. ' 1.) Južnozapadna Aalja uklju-čno Indijo, juftni Afganistan in sosednje dele Buhare, Kašmirja in Penije. Ta velikanski center je zibelka mehkih pšenic, ril, drobnozrnatege lanu, graha,, leče, cele vrate aočivja, indijskega bombaševca, mnogih sadnih vrst na pr. breekve, marelice in dr. S.) Drugo središče je južno-vzhodna Azija vključno gorate predele Kitajke, Japonske in Nepala. Tu ja zfcelka golega ovsa, golega ječmena In proea. Tu je domovina soje, mnogih ssdaj pitomi h križnic (repe) fn mnogih sadnfti vrst. r ^ 9.) Sredozemsko središče ob-sega obal Sredozemskega morja a Sirijo,, Palestino, Giftko, pirenejski in apeninski polotok In E-gipt. Tu Je domovina oljke in figovega dreveea, našega ovsa, boba ln mnogih aelenjsdl. 4.) Se vemo vzhod na Afrika po-sObno Abesi ni Js in Eritrea ata središči zaae. Tu Je pravi pisani bazar za raane vrate naših pi tomih rastlin, med katerimi Je najvažnejša naša glavna krušna rastlina trik pšenica. i.) V novem avetu imamo prvotno zibelko kmetijstva v Peruju, gorati Mehiki, Gaatemali in Kolumbiji. Od tukaj Izvira krompir, topinambur, koruza, fižol, buča, tobak, ameriški bombaže-vse in dr. La solnčnles sili v notranjost severne Ameriks, kjer zarašča kot plevel cele planjave. Domovine neJvsšaeJBfh kulturnih rastlin leži v glavnem v goratih predelih Azije. Hlmalaj-skegs gorovja, gorovja severne Afrike, Južne Evrope, PircneJev, A peni nov in Beiksna, v novsm svete pa v Kertlljerili in v Južnem Skalnem gorovja. V starem svetu je neveaana domovine kulturnih rastlin aa pea med 20 in 40 stopinjsmi Severne širine. Ti skalnati pr«l«ii mejijo na pustinje srednje Azije in ne S*, bare ter nudijo s pestrostjo svo- | jegs podnstjs ln f--------- » pokazalo, da je največ kulturnih rastlin v legah 500 do 8600 metrov nad morjem. Proti mnenju, da ao prvi započetki poljedelstva bik prvotno v dolinah velikih rek Tigri aa. Evfrata, Indusa, Gangesa, Nila, Jangtsekisnga, Amur-Daria itd., pridemo do pra-pričenja, da so bili gorati predali afcelka poljedelakega življenja, kakor so tu-slušsla. Njene oči eo bile široke od groae. Tiha in zamišljena Je stopals domov. Ali ni bil tudi njen o-semlstnl Marko Izmed tistih, kl so vsem ljudem le v napota? Ali nI bil njen sinček tudi njej v breme? NJsJ, ki je še mlada ln polna življenja? Odkar ji je bil mož umrl, je občutila Markovo bolezen še mnogo težje. Kaj vse je bilo pretrpelo njeno materinsko sres, ko so JI zdravniki izjavili, da je vaako zdravljenje nemogoče! .Med tem ko eo drugI otroci rnelt, Je ostal njen sinček zmerom enako msj-hen. V zadnjem letu as je stisnil v dve gubs ln tako je šlvel vsem drugim otrokom v posmeh in zabavo, Ce bi umrl? Rešen bi bil vseh muk t Ali bi bila ra-šena tudi ona? Mraz jo je tresel, čeprav je bilo še toplo. Kako strašne so bile take misH? — Nsl Njen u-bogi otrok Je visel na življenju. In vlei tudi ns pji s vso ljubeznijo svojega mskgs srčka. In tudi one ga ljubi, tako neizmerno rada ga Ima. — Morda je ps Stopilo v zadnjem Šesu nekaj v njeno ŠMjenJe, čemur je bil mslček ns poti? Senca Je pedle ne njeno pot. Zeustevlla je korak. Pred njo je stal mlsd mož in uprl avoje oči vanjo. Dotinarjev Mirko, Id ga Js M le spoznala pred nekaj tedni. Mislila je nanj ves dni In vas noči. Zbudil je bil v nji voljo do življenje in vedria js, da M bila lahko ob *Jer»i štreni srečna. "DoraT , . 'Tonina 733 caTTobliirDoro. Iztegnila je rako proti nJemu ln on je prijel to drobno ročico in Jo iskreno poljubil. Tedaj sr Je sačul po oeeti krik. Prestrašila ata se ln njiju roki sta ss nehote spustili Po cesti se je pripodila otrok. "Pojacl Pajac!" ao vpili otro-d ln kazali na majhnega po» habljenega dečka. Dora Je nenadoma pobledda. Stekla Je tja ln vaditfiila drhte-čega sinka na svoja prsa. Ko ae je obrnila! ni bilo Mirka nikjer. Nejevoljen je bil odšel. DrugI dan je dobila Dora drobno pisemos. Vso noč nI bila spila in danes je bila tako trudna. A ko ja spoznala plaavo, ee je veselo nasmehnila. Prečkala je pismo: baet«k> eo Jo pekle v dno duše. PobeaMa Je glavo na prsi in krčevito zaihtele. Zunaj Je žvižgal kos. Topsl dež js udarjal ob okna. Dora nI čuta in videla ničesar v svoji topi bolečini. Ces nekaj šasa je začutila dvoje mehkih ročk, ki sta se o-vMi okoli njenega vratu. Vzdignila Je glevo. ■Marko Js sUl prsd njo ln Jo sočutno gledal a svojimi velikimi očmi. / r "Mama — uboga — ljube — mama — moja — mama," je aa-jecljal. Doslej je morala Dora tolažiti svojeda deška, a danes Je prišel on, de jo potolaži. ' Dora je objela bledega otro, ka In ga strastno privils k sebi. ■PMarkec, ti si vse, ksr imam! Ne, ne dam te tajim ljudem, nsl ne I Nikoli U ne bom dela!" Vstala Je, vzele pepir In pero In naplaala: "Z Bogom, Mirko. Pisal si mi, nej se vntUr že odločim ia dem svojegš ubogsgs otroke k tujim ljudem, zato, da bom lahko same s teboj. Tsga ns moram storiti Jo lega nikoli stori-la ne bom. Ostala bom pri nJem