Kronika Podravje • Veter ponovno povzročil veliko škode O Stran 5 Podravje Ormož • Naprodaj šola in apartmajska hiša Svetinje O Strani 6 in 7 Ptuj, torek, 28. februarja 2017 letnik LXX • št. 17 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.tednik.si ■Stajerskitednik I Stajerskitednik Kmetijstvo Slovenija • Skoraj 800 kmetij prisiljenih vstopiti v sistem DDV O Stran 8 Ljudje in dogodki Podravje • Številne pustne povorke v občinah O Strani 16 in 17 Šport Nogomet • Kidričani in Mariborčani v prvem polčasu trpeli, v drugem zabijali O Stran 11 Motokros • Neuničljivi Cairoli v Katarju prvi, Gajser takoj za njim O Stran 12 ImrnSii y * i ran Ptuj • Nedeljska povorka spet vrhunec tradicionalnega Kurentovanja Grenko - sladko slovo od pusta Nepregledna množica kurentov in korantov, ki se je viia skozi nedeljsko karnevalsko povorko na Ptuju, je svoje delo očitno opravila več kot odlično. O zimi ni bilo ne duha ne sluha, tudi zato so bili ptujske ulice in trgi toliko bolj polni, po nekaterih ocenah naj bi se povorke udeležilo rekordno število obiskovalcev, okrog 60.000. Več na straneh 16 in 17. ...... ffiK. ... •. Foto: Črtomir Goznik Štajerski v digitalni knjižnici: WWW.dlib.S Aktualno • RADIOPTUJ 89,8 »98,2° 104,3 www.rad¡o-ptu¡.s¡ Koliko denarja prejema Cerkev od države in koliko ji ga daje S Stran 2 Lenart • Bo stečajnemu upravitelju uspelo najti najemnika za Lentherm? O Stran 3 Kronika • Podravske ceste lani terjale 24 življenj O Stran 4 javno službo! podpira država kmetijsko^! kmetje | 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 28. februarja 2017 Slovenija, Podravje • Financiranje Katoliške cerkve Da Cerkev plača državi 10-krat več denarja, kot ga prejme, je le ocena Katoliška cerkev je najštevilčnejša verska skupnost pri nas. Glavni vir prihodkov Cerkve na Slovenskem so prostovoljni darovi vernikov, država oziroma ministrstvo za kulturo pa za financiranje Cerkve nameni okrog 1,6 milijona evrov. V poročilu za leto 2016, ki ga je objavila slovenska škofovska konferenca, je izpostavljeno, da država ne financira verske dejavnosti Katoliške cerkve, temveč Cerkvi namenja finančno pomoč v skladu z zakonom. Tako ministrstvo za kulturo Cerkvi po Zakonu o verski svobodi sofinancira socialno zavarovanje verskih uslužbencev. Katoliška Cerkev je lani iz tega naslova prejela 1,6 milijona evrov (decembra lani je imela 804 zavarovancev) oziroma približno 0,8 evra na posameznega vernika. A če k 0,8 evra prištejemo še vsa ostala sredstva, torej denar, ki ga dodeljuje npr. Ministrstvo za kulturo, Zavod za varstvo kulturne dediščine, pa tudi konservatorski posegi za ohranjanje državne kulturne dediščine, 48% sofinanciranje prispevkov za socialno varnost verskih uslužbencev in če upoštevamo še uspešno prijavo na javne razpise ter druge z zakonom predpisane oblike naj bi bilo financiranje po verniku okrog 5,81 evrov. Vendar pa je ta znesek po višini na repu med 12 državami. Slovenska škofovska konferenca je primerjala količino sredstev in število prebivalcev v posamezni državi ter vsoto javnih sredstev, ki se namenjajo na posameznega prebivalca v Finski, Danski, Avstriji, Nemčiji, Norveški, Madžarski, Hrvaški, Italiji, Češki, Belgiji, Franciji in Sloveniji. Največ denarja po njihovih podatkih za Katoliško cerkev namenja Finska, in sicer 190 evrov na prebivalca, najmanj med 12 državami namenja Francija, in sicer 5,56 evra, torej malenkost manj kot naša država. Koliko davka plača Cerkev državi, se ne ve V Slovenski škofovski konferenci so tudi prepričani, da Katoliška cerkev s plačevanjem različnih vrst davkov državi plača vsaj desetkrat več denarja, kot ga država nameni za sofinanciranje socialnih prispevkov verskih uslužbencev. V letnem poročilu, ki so ga pripravili, so našteli vrste davkov, ki jih cerkvene ustanove kot pravne osebe zasebnega prava plačujejo in poudarili, da so cerkvene pravne osebe lastnice več kot 80 % kulturnih spomenikov v naši državi. Država pa jim za njihovo vzdrževanje in ob- novo namenja le okrog 20 % sredstev od deleža, ki ga sicer daje v te namene. Dodali so še, da cerkvenopravne osebe ob obnovah kulturnih spomenikov plačajo višji DDV, kot jim Ministrstvo za kulturo v skladu s 27. členom Zakona o verski svobodi sofinancira socialno zavarovanje verskih uslužbencev registriranih verskih skupnosti. 2016 Katoliška cerkev 1.606.058,65 € Evangeličanska cerkev 19.892,12 € Evangelijska binkoštna cerkev 8.533,95 € Srbska pravoslavna cerkev, metropolija zagrebško-ljubljanska 19.233,78 € Krščanska adventistična cerkev 1.735,92 € Islamska skupnosti 31.475,74 € Slovenska muslimanska skupnost 1.988,83 € Vir: Ministrstvo za kulturo država nameni pomoči za njihovo vzdrževanje. Koliko davka Katoliška cerkev dejansko plača državi, pa na Slovenski škofovski konferenci ne vedo, zato je navedba, da Katoliška cerkev preko svojih sestavnih delov vplača vsaj desetkrat več, kot ji nameni država, le okvirna ocena, so pojasnili. Seveda pa ne gre spregledati vsega premoženja, ki ga premore Katoliška cerkev. Samo lani je Nadškofija Ljubljana od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije za zemljišča prejela več kot 10 milijonov evrov. Mojca Vtič Spodnje Podravje • Še ena v nizu p »Strategija sam prinaša rešitve Mestna občina (MO) Ptuj je nedavno javno Ptuja. V njem je med drugim predstavljeno pomanjkljivosti po posameznih področjih. 2017-2021 je za 10.500 evrov izdelalo podjetje »Za odgovor na vprašanje, kako naprej, je najprej treba najti odgovor, kje smo danes. Učinkovitega upravljanja desti-nacije ne more biti brez jasne in podrobne analize trga in okolja, turističnih trendov, trenutnih danosti destinacije ter njenih obstoječih in potencialnih ciljnih segmentov. Na tej osnovi je bil oblikovan strateški del dokumenta, ki predstavlja možnosti nove organiziranosti za upravljanje turizma v de-stinaciji in skupaj s ključnimi akterji oblikuje njene temelje -definira poslanstvo, vizijo in ci- lje razvoja turizma, prioritetne ukrepe ter aktivnosti za razvoj in upravljanje destinacijske znamke Ptuj. Zavedati se moramo, da zapisana strategija sama po sebi še ne prinaša rešitve za ptujski turizem. Predstavlja zgolj kažipot in zemljevid, ki nam pomaga, da gremo v pravi smeri za dosego želenih ciljev in predvsem, da gremo vsi v isti smeri. Strateški dokument je bil oblikovan v smeri realno dosegljivega, z željo in trdno odločenostjo nosilcev, da ne bo zgolj še eden izmed številnih, ki bodo obležali v predalih in na Kaj Ptuj ima, kje so prednosti in kje slabosti Kulturna dediščina državnega pomena Ptujski grad, dominikanski samostan, grad Turni-šče, Miheličeva galerija, I. in II. mitrej Prednosti: spomeniki nacionalnega pomena, zgodovina, poimenovanje najstarejše slovensko mesto Slabosti: slabo fizično stanje, nefleksibilen delovni čas, neekonomska usmerjenost, slabo označene poti Nesnovna kulturna dediščina Kurentovanje, sejmi, glasbeni in drugi festivali Prednosti: raznolika in pestra vsebina, zastopanost različnih zvrsti, unikatni festivali, bogata tradicija Slabosti: festivali ne ustvarijo večjega števila dodatnih nočitev Kulinarika Devet restavracij s ponudbo klasične evropske kuhinje in slovenskih domačih jedi, vinska klet in vino-teka, lokali, bari in slaščičarne Prednosti: vrhunska vina, bogata vinska tradicija, ekološka pridelava hrane s preverjenim poreklom Slabosti: lokalna kulinarika v gostilnah ni dovolj izpostavljena, omejen delovni čas restavracij v mestnem jedru, slabša ponudba prigrizkov lokalnega značaja, slaba ponudba hrane »za po poti«, omejena izbira vrhunskih restavracij za butične gurmane, slaba prepoznavnost manjših vinarjev na vinskih kartah domačih gostiln Narava, šport in rekreacija Ptujsko jezero in reka Drava, termalna voda, šport in rekreacija Dostopnost: ni stalnih linij turistične ladjice po reki in jezeru, najem in uporaba rekvizitov za plovbo po predhodnem dogovoru, pot okrog jezera ni osvetljena, kar onemogoča aktivnosti v večernih urah Prednosti: voda kot izjemen naravni vir, zdravilni učinki termalne vode, možnosti razvoja vodnih in drugih športov na in ob Dravi, neizkoriščeni potenciali, pridobljen znak Zelena destinacija Slabosti: neizkoriščene naravne danosti jezera in reke Drave, neurejena osnovna infrastruktura jezera in obrežja (klopi, koši, označbe poti ...), slaba oziroma pomanjkljiva gostinska ponudba, sezonskost določenih športnih dejavnosti, pomanjkljivo informiranje, neizkoriščeni ekonomski potenciali Vir: Strategija razvoja in trženja turistične destinacije Ptuj v obdobju 2017-2021 Foto: MV Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljane, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 28. februarja 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 tujskih študij in strategij - tokrat turistična a po sebi še ne za ptujski turizem « objavila novonastali dokument ostrategiji razvojaturizma na območju stanje na področju ptujskega turizma ter njegove prednosti in Strategijo razvoja in trženja turistične destinacije Ptuj v obdobju Lanara Consulting s sedežem v Ljubljani. policah,« je zapisano v predgovoru skoraj 200 strani dolgega dokumenta. Avtorji navajajo, da je strateški dokument nastajal fazno. Pri tem so odgovarjali na ključ- na vprašanja: kje smo, kam gremo, kako bomo tja prišli in kako bomo vedeli, če smo prišli do želenega cilja. Strategija je kot krovno vodilo namenjena vsem ključnim deležnikom, ki Foto: Črtomir Goznik Podatki spletne ankete in izpolnjenih vprašalnikov pri turističnih ponudnikih so pokazali, da so najpogostejše asociacije ljudi ob navedbi imena Ptuj na ptujski grad, kurentovanje, terme, staro mestno jedro in vino. Foto: Črtomir Goznik Število prihodov turistov in nočitev v najstarejšem slovenskem mestu narašča. Leta 2013 je Ptuj beležil 54.353 prihodov in 134.738 nočitev, leta 2015 pa 59.127 prihodov ter 145.700 nočitev. Leta 2015 so ponudniki na območju MO Ptuj razpolagali s 1.431 ležišči, od tega 1.207 stalnimi. s svojim delovanjem vplivajo na razvoj turistične dejavnosti. »Strateški dokument je bil oblikovan v smeri realno dosegljivega, z željo in trdno odločenostjo nosilcev, da ne bo obležal pozabljen v predalih in na policah. Za njegovo uspešno uresničitev je nujno aktivno sodelovanje in prizadevanje vseh deležnikov: podjetij iz turistične panoge, podpornih institucij, lokalne skupnosti in drugih.« Čelan: »Strategije pišemo že 30 let« Strategija razvoja in trženja turistične destinacije Ptuj v obdobju 2017-2021 je bila na zadnji seji ptujskega mestnega sveta predstavljena svetniškemu omizju. Nekdanji župan, danes mestni svetnik in vodja svetniške skupine Liste župana dr. Štefana Čelana, Štefan Čelan, je izpostavil: »Pri pisanju teh strateških dokumentov sodelujemo že 30 let, jaz sam od leta 1992. Doslej smo jih spisali šest. Moj predlog je bil, da bi lahko samo povzeli podatke po prvih petih strategijah, saj se stanje ni bistveno spremenilo. 80 odstotkov zapisanega v tej strategiji je navedeno v predhodnih dokumentih. Predlagam, da naj se v akcijskem načrtu orientira h konkretnim ciljem.« Vodja svetniške skupine SD Nuška Gajšek je o strategiji povedala: »Te strategije ni bilo težko napisati, ker ima Ptuj že sam po sebi bogat potencial. Potrebujemo konkretne akcijske načrte in finančni plan. Naravne, kulturne in zgodovinske danosti imamo, potrebno bo povezati vse deležnike. Če se bomo šli vrtičkarstva in vračanja uslug prijateljem - to se ne bo dobro izšlo. Strategija naj bo temelj za nadaljnje delo.« Župan MO Ptuj Miran Senčar je Gajškovi odgovoril, da bodo na podlagi strategije na Zavodu za turizem pripravili izvedbeni načrt. Fajt pogreša prisotnost medijev Svetnik Rajko Fajt (SDS) pri pripravi strategije oziroma opisu stanja pogreša sodelovanje lokalnih in regionalnih medijev: »Tudi mediji bi lahko podali svojo oceno, kritiko. Želel bi jih videti zraven.« Svetnik NSi Janez Rožmarin se je dotaknil infrastrukturnih pogojev, potrebnih za razvoj turistične dejavnosti: »Zavod bi se moral zavedati, da je potrebno poskrbeti tudi za infrastrukturo. Če bi le polovico svojih idej uresničili, jih ne bi bilo treba iskati zunaj Ptuja. S tem nismo nič rešili, če smo ugotovili, kaj na Ptuju že obstaja. Pričakujem program, ne samo posnetka stanja. Potrebno bo imeti posluh, da se mesto infrastruktur-no uredi in da bodo lepo urejeni tudi prireditveni prostori.« Svetnik SD Andrej Lazar je dokument pohvalil: »Je odličen in predstavlja odlično izhodišče za nadaljnjo delo. Dokument je sicer res obsežen, ampak mora opravičiti ceno, ki je bila zanj plačana.« Tudi svetnik Desusa Milan Krajnik je predstavljeno strategijo ocenil kot pozitivno. Mojca Zemljarič Lenart • Stečajni postopek propadle družbe Lentherm v polnem teku Bo stečajnemu upravitelju uspelo najti najemnika? Stečajni postopek lenarške družbe Lentherm, ki ga vodi stečajni upravitelj Dušan Taljat, je v polnem teku. Stečajni upravitelj je kmalu po tem, ko je okrožno sodišče Maribor sprožilo stečaj na predlog zaposlenih decembra lani, pričel z iskanjem najemnika propadlega podjetja Lentherm. Rok za oddajo ponudb v postopku nezavezujočega zbiranja ponudb za najem 15.880 m2 zemljišča z okoli 7.600 m2 površine stavb in nadstrešnic v lenarški poslovno obrtni coni se je iztekel 6. januarja. Kot je povedal Taljat, je kljub predhodnemu interesu prejel le eno ponudbo, a ta ni izpolnjevala vseh pogojev. V dodatnih pogajanjih je sicer kazalo, da se jim bo uspelo dogovoriti, a so to ni zgodilo. Ponudnik je namreč podal novo ponudbo. »Najemnik si je premislil in dal novo ponudbo za skrčeni obseg najetih prostorov (zgolj eno halo) z razmeroma nizko cenovno vrednostjo. Spoznali smo, da ga moti obseg obratovalnih stroškov, zato smo ga pregledno seznanili s temi stroški; torej v kakšni višini in v kakšnih pogojih le-ti nastajajo. Sedaj smo še zmeraj v fazi, ko kandidat razmišlja o najemu oz. o tem, ali so obratovalni stroški zanj sprejemljivi. Išče namreč še dodaten posel, da bi se mu zadeva izšla. Tako še čakamo na njegov odgovor. Sicer pa se pogovarjamo tudi z drugimi. Vsem zainteresiranim strankam nudimo vso podporo v posredovanju dokumentacije, opravljajo se ogledi ... Skratka, upanje za najemnika prostorov obstaja,« je povedal Taljat. Kdo je zainteresirani ponudnik, ni želel razkriti. Potencialni najemniki so dobrodošli, stečajni upravitelj pa ne verjame, da ima smisel ponoviti razpis za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem, ker je bila na prvi razpis prejeta samo ena ponudba in ker tudi po poteku razpisa ni prejel nobene resne ponudbe. Kot je povedal, se posvečajo končanju nujnih poslov, med drugim proizvodnji toplotnih črpalk. S približno osmimi ljudmi bodo delo predvidoma opravili do konca prihodnjega meseca. Po oceni upravitelja bodo s tem ustvarili prihodek v višini 14.500 evrov. Aprila prva dražba? Stečajni upravitelj pa se je po prodaji gotovih izdelkov iz zaloge v skladišču ob začetku stečaja in iz zaloge, ki se je oblikovala v postopku končanja nujnih poslov, lotil tudi prodaje zalog rezervnih delov. Kot je razvidno iz zadnjega sklepa, objavljenega na Ajpesu, je sodišče odločilo, da se bo opravila neposredna prodaja. Izhodiščna cena je določena na podlagi knjigovodske vrednosti zalog v višini 10.074 evrov. Gre za prvi predlog za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, na katerem v stečajnem postopku uveljavljajo ločitveno pravico. Ker namerava sodišče izklicno oziroma izhodiščno ceno določiti v znesku, ki je nižji od terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, poziva ločitvene upnike, da v 15 dneh po objavi zahteve sporočijo svoje mnenje o nameravani odločitvi sodišča o prodaji. Sicer pa naj bi stečajni upravitelj po najboljšem možnem scenariju že aprila pričel s prodajo nepremičnin propadlega podjetja. »V tem trenutku pripravljamo cenitve vrednosti nepremičnin in strojne opreme. Pričakujem, da bomo v začetku marca podali predlog za prvo javno dražbo. Zaradi postopka odločanja sodišča (pridobitve mnenj ločitvenih upnikov) ter zakonitega roka za objavo vabila, predvidevamo v najboljši situaciji, da bo prodaja stekla v aprilu. Bomo pa celoten kompleks poskusili prodati skupaj kot funkcionalno celoto tistemu interesentu, ki bi nadaljeval s proizvodnjo grelnikov vode in toplotnih črpalk,« je optimističen Taljat. Monika Levanič Vogrin vložil pritožbo na uvedbo stečaja, sodišče mu ni ugodilo Podjetje Lentherm, ki se je ukvarjalo s proizvodnjo grelnikov vode, solarnih kolektorjev, toplotnih črpalk, hidroforjev in zalogovnikov toplote, je pristalo v stečaju, ker je sodišče zavrglo predlog za začetek postopka prisilne poravnave in hkrati začelo stečajni postopek. Zaposleni so sicer stavkali že več mesecev pred začetkom stečaja zaradi nesoglasji z direktorjem družbe in tudi sami vložili predlog za stečaj družbe, o katerem sodišče ni odločalo, ker se je že začel stečajni postopek. Delavci so zahtevali odstop manjšinskega lastnika Ivana Vogrina, nekdanjega poslanca in župana, ki je vodenje podjetja prevzel marca lani. Vogrin je že novembra podal predlog za postopek prisilne poravnave, ki pa ga je mariborsko sodišče zavrnilo. Vogrin se je na odločitev sodišča pritožil, a je tudi Višje sodišče v Ljubljani pritožbo zavrnilo in potrdilo stečaj. Kot je v pritožbi navedel Vogrin, je sodišče stečaj razglasilo tudi zato, ker v predpisanem roku ni dopolnil predloga, česar pa naj ne bi mogel narediti, ker so mu preprečili vstop v podjetje. A navedeni razlogi za odločitev sodišča niso bistvenega pomena. Višje sodišče je v obravnavi pritožbo zavrnilo, ker predlagatelj predloga za prisilno poravnavo ni pravočasno dopolnil. V zvezi s tem se je pojavilo tudi vprašanje resnosti predloga, saj je direktor vložil prvi predlog za prisilno poravnavo že v avgustu 2016, ki pa ga prav tako ni dopolnil. FOTO: ML Cenitev nepremičnin in strojne opreme že poteka. Celoten kompleks bo stečajni upravitelj poskusil prodati kot celoto na javni prodaji. Trenutno že potekajo prodaje gotovih izdelkov, in sicer iz zaloge na skladišču ob začetku stečaja in iz zaloge, ki se je oblikovala v postopku končanja nujnih poslov. 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 28. februarja 2017 Podravje • Podravske ceste lani terjale 24 življenj V prometnih nesrečah s smrtnim izidom kar 43 % opitih povzročiteljev V prometnih nesrečah na podravskih cestah je lani umrlo 24 oseb; štiri več kot leto pred tem. Zaskrbljujoče je tudi, da je višji delež alkoholiziranih povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom in hudimi telesnimi poškodbami. V času pustovanj in prireditev, povezanih s pustovanji, problematika alkohola v cestnem prometu zelo izstopa, tako po številu ugotovljenih kršitev kot tudi po ugotovljenih visokih koncentracijah alkohola pri voznikih, še posebej na območju UE Ptuj. Kot ugotavljajo policisti, so prometno varnostne razmere na območju PU Maribor bile v letu 2016 slabše kot v enakem obdobju 2015. V tem obdobju so obravnavali nekaj več nesreč, in sicer 3.539 (2015: 3.532), od teh 22 (19) prometnih nesreč s smrtnim izidom in 1.224 (1.305) s tele- snimi poškodbami. V teh prometnih nesrečah je življenje izgubilo 24 oseb, kar pomeni 20 % več kot leto nazaj, hude telesne poškodbe sta utrpela 102 udeleženca ali 6 % manj v primerjavi z 2015, 10 % manj oseb oziroma 1.567 pa se je lažje telesno poškodovalo. Najvišji delež alkoholiziranih povzročiteljev nesreč na območju PP Ormož Kot glavna vzroka prome- tnih nesreč s hujšimi posledicami sta izstopala neupoštevanje pravil o prednosti in neprilagojena hitrost vožnje. Kar 12,5 % povzročiteljev prometnih nesreč je bilo vinjenih: »V prometnih nesrečah je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 8 udeležencev, 39 je bilo hudo telesno poškodovanih. Zaradi neupoštevanja pravil o prednosti pa je v prometnih nesrečah umrlo 9 udeležencev, 20 pa je bilo hudo telesno poškodovanih. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč na območju PU Maribor se je v letu 2016 bistveno povečal in Foto: Črtomir Goznik Podatki kažejo, da je v času pustovanja na Ptujskem na cestah še več alkoholiziranih voznikov. je znašal 12,5%, najvišji pa je bil na območju PP Ormož (18,2 %), PP Rače (15,7 %), PP Šentilj (15,3 %), PP Lenart (14,4 %), PP Ptuj (13,8 %) in PP Slovenska Bistrica (13 %). Največji delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč je bil v prometnih nesrečah, ki so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne strani/ smeri vožnje. Delež je najbolj izstopal v prometnih nesrečah s hujšimi posledicami, saj je bilo v prometnih nesrečah s smrtnim izidom kar 43 % povzročiteljev pod vplivom alkohola, v prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami pa 25 %.« Najhuje ob koncu tedna Kot še ugotavljajo na PU Maribor, je psihofizično stanje voznikov v cestnem prometu najbolj problematično ob koncu tedna, predvsem ob petkih, sobotah in nedeljah, in še posebej v nočnem času. Zato so na Ptuju policisti pretekli konec tedna izvedli poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na preverjanju psihofizičnega stanja voznikov. Do iztreznitve je bilo v letu 2016 pridržanih 31 udeležencev cestnega prometa. Monika Levanič Slovenija, Podravje • Ko javna Gozdarsko javn Javna kmetijska svetovalna služba se že več dove Slovenije je financirana 100 %. Zakaj In zakaj ne gre enačiti javnih služb? Zaradi različne pravne podlage za izvajanje javne službe in razlik v vsebini, organiziranosti in načinu vodenja službe, so prepričani na kmetijskem ministrstvu. »Iz programa Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) izhaja, da se izvajanje javne službe kmetijskega svetovanja financira iz državnega proračuna ali pa za storitve plačajo uporabniki (izpolnjevanje zbirnih vlog), dejstvo pa je, da zaposleni na KGZS oz. kmetijsko gozdarskih zavodih ne izvajajo le javne Število zaposlenih po OE ZGS konec leta 2016: Organizacijska enota ZGS Centralna enota 32 OE Tolmin 52 ■> OE Bled 38 OE Kranj 43 OE Ljubljana 71 OE Postojna 41 OE Kočevje 53 OE Novo mesto 55 OE Brežice 40 OE Celje 45 OE Nazarje 30 OE Slovenj Gradec 46 OE Maribor 56 OE Murska Sobota 24 OE Sežana 31 LPN - lovišča s posebnim namenom 62 Projekti EU 10 SKUPAJ 31. 12. 2016 729 | Vir: ZGS Podravje, Slovenija • Pomagajmo žabicam Pričenjajo se množične (in krvave) selitve V teh dneh se bo pričela množična selitev dvoživk. V različnih naravovarstvenih društvih bodo tudi letos pripravili prostovoljne akcije prenašanja žab čez cesto, voznike pa pozivajo, da prilagodijo hitrost vožnje in se žabam na cesti izognejo. Dvoživke (žabe, krastače in pupki) se od februarja do aprila iz gozdov in s travnikov selijo proti vodi, pri tem pa morajo ponekod tudi čez cesto. Ker v tem času samice nosijo zarod in na hrbtu prenašajo samce, so počasnejše in zato še bolj ranljive. Med vsemi vrstami dvoživk na slovenskih cestah povozijo največ krastač, ki so pri prečkanju cest najpočasnejše. Naravo- varstveniki ocenjujejo, da pod kolesi avtomobilov vsako leto pogine tudi polovica lokalnih populacij žab. Pri tem jim dejstvo, da so vse v Sloveniji živeče vrste žab uvrščene na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst in zaščitene z zakonom, prav nič ne pomaga. »Kdaj natanko se bodo selitve dvoživk začele, je pravzaprav nemogoče napovedati. Pomislite vsaj nase V društvu Zverca prostovoljcem v akcijah svetujejo, da se toplo oblečejo in primerno obujejo, obvezno opremo pa sestavljajo odsevni jopič, svetilka in dovolj globoko vedro. Zabe lahko primejo z golimi rokami ali z lateks rokavicami (te morajo biti brez pudra!) in jih prenesejo čez cesto. Naravovarstveniki voznike motornih vozil pozivajo, da upoštevajo prometne znake, ki opozarjajo na prisotnost žab na cesti. Če jim je za žabe vseeno, naj hitrost zmanjšajo vsaj zaradi svoje varnosti; zaradi povoženih trupel žab je lahko cestišče spolzko in nevarno. Načeloma se pričnejo, ko je nekaj dni zapored tudi ponoči temperatura nad 5 stopinj Celzija in je v zraku dovolj vlage. Veter žabe sicer moti, ker jim suši kožo, vendar se v dovolj vlažnem vremenu lahko selijo tudi v vetrovnih razmerah. Gre torej za kombinacijo številnih dejavnikov, se pa selitve vedno pričnejo, ko se zmrači,« je pojasnila Monika Koprivnikar iz Društva za pomoč živalim Žverca. Tistim, ki bi želeli žabam pomagati, zato svetuje, da stanje na cestah preverijo vsak večer, po potrebi pa pokličejo ostale prostovoljce. Iščejo prostovoljce za Ljudski vrt in Pristavo Na spletni strani www.po-magajmo-zabicam.si so objavili konkretne napotke za ravnanje, kontaktne podatke vodij posameznih akcij in zemljevid lokacij, kjer povozijo največ žab. Ocenjujejo, da je v vsej državi takih črnih točk okoli 2.000, na zemljevidu so označili ne- Prenašanje žab je le začasna rešitev V večini prostovoljnih akcij čez cesto prenesene žabe štejejo. Monika Koprivnikar iz društva Zverca je k temu pozvala tudi vse ostale: »Statistika je zelo pomembna, saj le tako vemo, katere točke so najbolj kritične. Na takih mestih bi morali postaviti podhode za dvoživke, ki so edina trajna rešitev. Ta bo državo nekaj stala, zato potrebujemo statistiko oz. dokaze, da problem v resnici obstaja.« Poudarila je, da podhodi niso nepredstavljiv strošek, bolj zapleteno je vse ostalo: »Pripraviti je treba projekte in cesto zapreti ... Če je volja, se to v resnici da narediti zelo hitro. Projektantom novih cest želimo sporočiti, da je varovanje narave v sodobni družbi nekaj samoumevnega.« Foto: arhiv društva Zverca kaj deset najbolj kritičnih. Med njimi je tudi cesta med Vur-berkom in Krčevino pri Ptuju, kjer reševalne akcije že več kot desetletje organizira Herpe-tološko društvo Slovenije. Po ocenah strokovnjakov bi bile podobne akcije nujno potrebne tudi pri ribniku v Ljudskem vrtu na Ptuju in pri ribniku v Pristavi pri Cirkulanah. Medijsko najbolj odmevna je akcija Pomagajmo žabicam, ki jo od leta 2008 organizirajo v društvu Žverca, še zdaleč pa ni edina. Podobne akcije namreč organizirajo tudi številna druga društva, organizacije, krajinski parki in posamezniki. Prostovoljci lahko na posamezni lokaciji v nekaj dneh rešijo več sto ali celo več tisoč žab. Koprivnikarjeva je povedala: »Odziv na akcijo Pomagajmo žabicam je vsako leto boljši, s tem se izboljšuje zavest o celostni zaščiti okolja. Problem namreč niso samo ceste, ampak tudi onesnaževanje voda, v katerih dvoživke prebivajo velik del leta. Zelo pomembno se mi zdi, da v akcijah sodelujejo tudi otroci, ki jim pomoč živalim postane samoumevna - tudi takim, ki nam morda na prvi pogled niso najbolj simpatične.« Eva Milošič torek • 28. februarja 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 služba postane plačljiva o službo podpira država, kmetijsko kmetje let sooča s kroničnim pomanjkanjem denarja, saj si morajo kar 40 % sredstev zagotoviti na trgu. Javna služba na Zavodu za goz-ta razlika? Služb ni mogoče enačiti, je bil odgovor kmetijskega ministrstva. službe kmetijskega svetovanja, pač pa tudi druge javne službe in storitve po pooblastilu ter tudi tržno dejavnost.« Tako naj bi zavodi za plače zaposlenih v okviru javne kmetijsko svetovalne službe (samo za svetovalce) s strani države prejeli 6,7 milijona evrov ter dober milijon evrov od uporabnikov, iz tržne dejavnosti pa naj bi prihodki znašali 2,56 milijona evrov, so povedali na ministrstvu. Ob tem ministrstvo financira še zaposlene v okviru javne službe na uradu KGZS v višini 637.710 evrov. »Vodstva KGZS in služb voljenih organov KGZS prora- Število zaposlenih v zborničnem sistemu Zbornični urad Celje Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ptuj Skupaj 53 95,25 44,50 93 43,8 90 101,88 68,43 105,4 || 695,26 Podatki prikazujejo polne delovne moči. V podatkih so zajete tudi zaposlitve za krajši delovni čas ali pa gre za nadomeščanje, zato so številke na decimalke. čun ne financira,« so dodali. Te financirajo kmetje s plačilom članarine. Za javno gozdarsko službo 20 milijonov evrov Na drugi strani pa imamo torej Zavod za gozdove Slovenije, ki izvaja naloge v javnem interesu na področju gozdarstva ter divjadi in lovstva. Prihodke za svoje delovanje ZGS pridobiva iz državnega proračuna (kmetijsko in okoljsko ministrstvo), prihodkov iz javnih del, drugih prihodkov javne gozdarske službe, prihodkov iz EU za izvajanje projektov in tudi tržne dejavnosti. Četudi torej ministrstvo pojasnjuje, da zavodov ne gre enačiti, pa vendarle imajo oboji podobne vire financiranja, le s to razliko, da gozdarskemu zavodu stroške delovanja javne službe krije država. Tako je za izvajanje javne gozdarske službe na ZGS letos predvidenih 20,4 milijonov evrov in še dobrega pol milijona evrov za izvajanje javne gozdarske službe na Gozdarskem inštitutu. Kakšne so naloge gozdarske javne službe ter zakaj je gozdarska služba upravičena do financiranja iz državnega proračuna, smo vprašali še Zavod za gozdove Slovenije. »V okviru javne službe izvajamo najrazličnejše naloge in dela, tako smo prisotni na terenu, torej v gozdovih, izdajamo dovoljenja in odločbe za sečnjo, vodimo številne administrativne postopke, upravne postopke, izobraževanja, sodelujemo pri pripravi letnih lovsko upravljavskih območij... Spekter nalog je res širok. Ob tem se moramo zavedati, da 60 % Slovenije prekriva gozd in da je lastništvo izredno razdrobljeno. Financirani smo s strani države, saj tako predvideva zakon o gozdovih. Namreč, naša služba ne opravlja nalog, ki bi bile za lastnike gozdov obvezne in ki bi jih lahko zaračunali ter bi si tako pridobili reden dohodek. Mesečno smo financirani in vsak evro, ki ga prejmemo, je utemeljen. Smo pa tudi mi v zadnjih letih morali znižati število zaposlenih, in sicer od leta 2006 se je število zaposlenih znižalo za 85 ljudi,« je pojasnil Andrej Kermavnar. KGZS si prizadeva za 80 % financiranje iz državne blagajne In če država za javno službo, ki deluje v okviru zavoda za gozdove, zagotavlja dovolj denarja za delovanje in normalno poslovanje, na drugi strani javna služba kmetijskega sve- tovanja že več let opozarja na pomanjkanje sredstev. Nezadostno financiranje nalog javne službe v okviru kmetijskih zavodov je tudi vzrok za nezadovoljstvo kmetov, ki morajo številne storitve plačati iz lastnih žepov. »Financiranje predstavlja ključni problem delovanja in vir težav, s katerimi se sooča KGZS pri izvajanju svetovanja. Po sedanji ureditvi je delež financiranja storitev javne službe kmetijskega svetovanja s strani države nekaj manj kot 60% in ta odstotek je vsako leto nižji (predvsem glede na obseg dela, ki ga predvideva program dela). Predlog sprememb zakona o kmetijstvu predvideva sistemski način financiranja službe, in sicer razmerje 80:20 - država pokrije 80, KGZS oziroma zavodi pa preostanek. Če bo to rešeno tako, bi lahko oblikovali t. i. košarice storitev, ko bo uporabnik vedel, katera storitev je plačana iz proračuna, katera storitev je prek cenika ministra kot storitev javne službe plačana s strani uporabnika in kaj predstavlja čisto tržno storitev,« so pojasnili na KGZS. Mojca Vtič Podravje • Veter ponovno povzročal škodo, sunki dosegli 75 km/h Največ škode je vetrolom povzročil na Bistriškem Napovedi vremenoslovcev so se uresničile; na pustni četrtek in petek so sunki vetra v Podravju podirali drevesa in električne drogove, odkrivali strehe. Največ škode je veter povzročil na Bistriškem, kjer je odkril bakreno streho telovadnice OŠ Spodnja Polskava. Po oceni policistov je bila povzročena materialna škoda v višini okrog 100.000 evrov. Poškodovana ni bila le streha, temveč tudi izolacija, deli bakrene strehe pa so poškodovali tudi fasado na sosednjem stanovanjskem objektu, kjer je nastalo za okoli 15.000 evrov materialne škode. Gasilci iz društev Sp. Polskava, Zg. Polskava, Prager-sko in Slovenska Bistrica so poškodovano kritino odstranili, ob tem pa stavbo prekrili s folijo, da zaradi dežja ne bi nastala še večja škoda. »Približno tri četrtine strehe na telovadnici je poškodovane, gre pa za objekt ki ima površine 700 m2, tako da bo škoda izjemno velika, tudi zaradi dežja, saj vemo, da zatekanja ni mogoče povsem preprečiti. Kljub temu ta nesreča ne bo vplivala na pouk, ki bo potekal normalno,« je povedala ravnateljica OŠ Spodnja Polskava Danica Veber. Na Pragerskem je veter povzročil škodo na cerkvi in trgovini ter številnih stanovanjskih objektih v ostalih krajih občine, med drugim je veter poškodoval občinsko stavbo. Bistriški gasilci so odstranjevali tudi drevesa, ki so onemo- gočala prevoznost cest ter pomagali Elektru Maribor. »V teh dneh je bilo na terenu okrog 60 gasilcev, precej tudi v noči iz četrtka na petek. Sunki vetra so bili napovedani, bili smo pripravljeni na nevšečnosti, ki bi jih lahko povzročil veter, ven- dar nismo pričakovali škode v tolikšnem obsegu,« je priznal poveljnik civilne zaščite v Slovenski Bistrici Branko Hojnik. Dodal je, da se je ponovno dokazalo, kako pomemben člen v verigi civilne zaščite so gasilci in kako pomembna je njihova izobraženost in opremljenost. »Pomoč gasilcev je za nas izjemna« »Veter je podiral drevje tudi na dovozne poti do daljnovodov. Pomoč gasilcev pri ureditvi prevoznosti cest je, ne samo za nas, izjemna. Pogosto pa nam pomagajo tudi pri odstranjevanju dreves z naših naprav. Sodelovanje je izjemno dobro,« so povedali v Elektru Maribor. Vetrolom je namreč obilo škode povzročil tudi mariborskemu elektrodistri-buterju. »V noči 24. februarja, ob 0:44 uri, je bilo brez napajanja 4.865 uporabnikov, večji del teh smo do jutra ponovno priklopili. Zjutraj je bilo brez napajanja še 2.790 uporabnikov. Močan veter je pihal skoraj na celotnem oskrbovalnem območju Elektro Maribor, največ škode pa je povzročil na Dravskem Polju, v Slovenskih goricah in na Pohorju. Škodo še ugotavljamo, kot kaže pa bo precejšnja, saj bo za dokončno sanacijo okvar potrebno teden ali še več dni dela na omrežju. Tudi tokrat smo na osnovi vremenske napovedi, ki je za nas osnova za pravočasno in dobro pripravljenost, organizirali pripravljenost ekip, kar potrjuje tudi časovna izvedba odprave okvar. Seveda, upoštevati je potrebno tudi okoliščine izvedbe popravil okvar (močan veter, ponavljajoče se okvare, nočni čas,...), ki bistveno vplivajo na časovni potek odprave okvar. « Koncesionarji naj se spomnijo pomoči gasilcev Ne samo na Bistriškem, tudi na širšem Ptujskem območju je veter lomil drevesa in odkrival strehe. »Gasilci so imeli največ dela s podrtimi drevesi. Odstranjevali so drevesa s cest, pomagali tudi Elektru Maribor. Načeloma bi morali podrta drevesa s cest odstranjevati koncesio-narji, vendar da se drevesa čim prej odstranijo, posredujejo gasilci, za kar bi lahko bili s strani koncesionarjev tudi nagrajeni. To namreč ni delo gasilcev. Sicer pa večjih škod na našem območju ni bilo,« je povedal vodja ptujske izpostave za zaščito in reševanje Dragomir Murko. Ob tem pa ponovno opozarja prebivalce Podravja, da v vetru naj ne kurijo v naravi, zaradi svoje varnosti in varnosti drugih. Mojca Vtič FOTO: Lovro Metikoš Po oceni policistov materialna škoda na telovadnici OŠ Spodnja Polskava znaša okrog 100.000 evrov. 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 28. februarja 2017 Ormož • Stečajni upravitelj v prodajo premoženja IGD Holermuos Naprodaj stara šola, kmalu tudi apartmajska Stečajni upravitelj IGD Holermuos Damjan Belič je začel prodajati nepremičnine nekdanje ormoške gradbene družbe. Na podlagi zavezujočega kot prvo poskusil prodati staro šolo Svetinje. Kmalu bo naprodaj tudi apartmajska hiša Svetinje z devetimi sodobno opremljenimi apartmaji in ski lokal, po izklicni ceni 523.600 evrov. Stečajni upravitelj Damjan Belič zbira zavezujoče ponudbe za prodajo stare šole Svetinje na naslovu Svetinje 6. Več kot 130 let stara stavba je bila nekoč osnovna šola. Od leta 1990 je izven redne uporabe, trenutno služi za skladiščenje. Stavba je potrebna obnove. Kot je namreč razvidno iz enega izmed dokumentov, objavljenim na Ajpesu, je stavbno pohištvo ter notranja obdelava dotrajana, prav tako tudi strešna kriti- na in fasadni omet. Sodišče je odločilo, da jo bodo prodajali na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb z izhodiščno ceno 35.150 evrov. Zainteresirani kupci morajo za sodelovanje vplačati varščino v višini 3.515 evrov in jo nakazati na transak-cijski račun stečajnega dolžnika najkasneje do 20. marca oz. mesec dni po objavi vabila na spletni strani Ajpes. Premoženje bo prodano tistemu ponudniku z najvišjo ceno, ki pa ne sme biti Zavezujoče ponudbe tudi za deponijo v ormoški coni Kmalu bo naprodaj tudi deponija v ormoški obrtni coni. Gre za zemljišče v skupni velikosti 5.683 m2, ki je v celoti ograjeno z žično ograjo. Del deponije je v asfaltni izvedbi, del pa samo utrjeno gramozno nasutje. Na deponiji so nameščeni skladiščni in sanitarni kontejnerji za potrebe gradbene dejavnosti, skladišče ima ustrezno infrastrukturo. Kot je še razvidno iz sklepa o prodaji, ki ga je ptujsko okrožno sodišče objavilo prejšnji teden, bo prodaja skladiščnega prostora opravljena na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb. Izhodiščna cena je določena v višini 90.900 evrov, varščina pa znaša 9.090 evrov. nižja od izhodiščne. Če bo več ponudnikov ponudilo enako najvišjo ceno, bo izbran tisti, ki bo ponudil najkrajši rok plačila. Ponudniki bodo obveščeni o izidu prejetih ponudb v največ 15 dneh po roku za oddajo ponudb. Če uspešen ponudnik ne bo pravočasno vrnil podpisane pogodbe ali pravočasno plačal celotne kupnine, se plačana varščina zadrži kot pogodbena kazen. Rok za plačilo kupnine je 60 dni, premoženje pa se prodaja po načelu »videno-ku-pljeno«. Apartmajska hiša Svetinje po izklicni ceni pol milijona evrov Prodajali bodo tudi apartmaj-sko hišo Svetinje, ki se prav tako nahaja sredi Ljutomersko - ormoških goric v Svetinjah. Prodaja objekta z devetimi sodobnimi apartmaji štirih zvezdic, 300 let staro vinsko kletjo, preurejeno v gostinski lokal ter pripadajočim zemljiščem, bo prav tako opravljena na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb. Izhodiščno ceno je sodišče določilo pri Interesentov veliko, denarja pa nekoliko manj? »Pričakujem, da bom premoženje prodal. Glede interesa za apartmajske hiše Svetinje pa: interes je velik, ampak tudi cena je visoka,« je bil skop stečajni upravitelj. O načrtih glede nadaljnjih prodaj je še dejal: »Trenutno je izdanih šest sklepov o prodaji, en je že pravnomočen in objavljeno je vabilo k dajanju ponudb, v odločanju pred sodiščem pa so tudi drugi predlogi za prodajo. Pričakujem, da bomo prvi krog prodaj za vse nepremičnine opravili v spomladanskih mesecih letos, z izjemo hotela Ormož, kjer je potrebno predhodno urediti etažno lastnino.« »Za apartmajsko hišo Svetinje je interes velik, ampak tudi cena je visoka,« brez ovinkarjenja pove stečajni upravitelj Damjan Belič. Stečajni upravitelj Damjan Belič bo na kot prvo poskusil prodati šolo Svetinje. 523.600 evro, varščina pa znaša 26.180 evrov. Kot je še razvidno iz sklepa o prodaji, se postopek zavezujočega zbiranja ponudb lahko enkrat ali večkrat ponovi, če prejšnji ni uspešen, vendar se izhodiščna cena v ponovljenem postopku sme znižati za več kot 10 odstotkov glede na izhodiščno ceno v prejšnjem postopku. Belič je pri tem še poja- FOTO: ML Makole • Tradicija fašenka se prekinja Pustni duh je po 23 letih zamrl Norčavi pust oziroma fašenk letos Makol ne bo obiskal. Vzrok? »Popolna nezainteresi-ranost društev in vaških odborov,« je priznal Fran Žrjav iz Etnološkega društva Ložnica, ki je zadnje desetletje prirejalo makolski fašenk. »V začetku leta smo sklicali sestanek, a sta od več kot 30 društev, ki delujejo v občini, interes pokazali samo dve. Ob tem sta bila pripravljena sodelovati še vrtec in vaški odbor Mostečno, ostali želje po sodelovanju niso izkazali,« je osrednji problem predstavil Žrjav, ki je že vrsto let gonilna sila fašenka v Makolah. Spomnil je, da so bile pred leti zelo dejavne vaške sku- pnosti, sedaj pa je ta pustni duh zamrl. Tako so na makolskem trgu lani na 23. fašenku zimo preganjale maškare najrazličnejših podob, ki so se združile le v skromne štiri skupine. Namreč vaške skupnosti, šola in vrtec niso sodelovali. »Bla-maža bi bila za društvo, če bi ljudje prišli z določenimi pričakovanji na povorko, potem pa bi nastopilo le nekaj ekip, kot je bilo lani. Tudi stroški z organizacijo niso majhni, od zapore ceste do vseh ostalih aktivnosti. Očitno se bo tradicija prekinila.« Na makolskem fašenku se nagrade niso podarjale, a tudi nagrada ne bi prebudila občanov iz zimske dremavosti, je prepričan Žrjav. »Ljudje pridejo zamaskirani na po-vorko, le udeležiti se je ne želijo.« MV FOTO: Milan Sternad Je bil lanski, 23. fašenk zadnji? Videm • Gradnja kanalizacijskega omrežja Dela se bodo pričela to pomlad Videmski občinski svet je soglasno potrdil projektno dokumentacijo za izgradnjo druge faze pogoj za pričetek postopka izbire izvajalca. Za investicijo bodo uporabili tudi razpoložljiva V delu naselij Tržec in Jurovci bodo predvidoma še letos pričeli graditi dobrih šest kilometrov kanalizacijskega voda, ki bo priključitev na kanalizacijsko omrežje omogočil 185 gospodinjstvom. Obenem bodo okoli 2.334 metrov azbestnih vodovodnih cevi nadomestili s cevmi iz novejših in ustreznejših materialov ter izvedli 72 priključkov na gospodinjstva. V načrtu je tudi obnova cestne infrastrukture v tem delu - v dolžini 9.777 metrov. Primarni kanalski niz bo potekal vzdolž naselij Pobrežje, Tržec in Jurovci (okoli 2,3 kilometra), na katerega se bodo navezovali sekundarni nizi. Primarni niz se bo navezoval na že obstoječ kanalizacijski vod, ki poteka po trasi regionalne ceste na območju naselja Pobrežje. Na celotnem območju so predvidena tudi štiri črpališča, odpadne vode se bodo stekale v čistilno napravo Videm s kapaciteto 3.500 populacijskih enot. Po terminskem načrtu naj bi se gradnja pričela marca letos in zaključila junija 2018, nato pa bo treba pridobiti še uporabno dovoljenje. Investicija bo stala 1.494.089 evrov brez DDV, od česar bo Občina Videm zagotovila okoli 1,3 milijona evrov, dobrih 199 tisočakov pa bo povratnih sredstev po 23. členu Zakona o financiranju občin. Da je naložba nujna, je razvidno iz projektne dokumentacije, v kateri so zapisali: »Celotna občina Videm ima 5.481 prebivalcev oz. 2.177 gospodinjstev, od katerih jih večina nima urejenega skupnega odvajanja sanitarnih odpadnih voda na kanalizacijski sistem. Urejeno odvajanje in čiščenje odpa- dnih voda ima 98 gospodinjstev oz. 294 prebivalcev.« Leta 2008 je občina imela le 0,37 % urejenega kanalizacijskega sistema ... Nekaj občinskih svetnikov je ob načrtih za nov del kanalizacijskega omrežja opozorilo, da gradnja kanalizacije ni končana niti v središču Vidma pri Ptuju niti na Pobrežju. Župan Vidma Friderik Bračič je odgovoril, da sta obe na- Gospodinjstva v Jurovcih in Tržcu se bodo na kanalizacijsko omrežje torek • 28. februarja 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 7 hisa Svetinje zbiranja ponudb bo po izklicni ceni 35.000 evrov 300 let staro vinsko kletjo, preurejeno v gostin- FOTO: ML podlagi zavezujočega zbiranja ponudb po izklicni ceni 35.000 evrov snil, da po objavi sklepa sodišča najprej teče 15-dnevni rok za pritožbe, po izteku tega roka pa bo objavljena objava za zbiranje zavezujočih ponudb: »Glede na višino izhodiščne cene bo rok za oddajo ponudb dva meseca.« Kmalu bodo naprodaj tudi stavbe na naslovu Vrazova ulica 9 z zemljiščem, in sicer po izklicni ceni 531.600 evrov ter parcele v Ormožu v skupni velikosti 1.472 m2 (Kristal) po izklicni ceni 51.500 evrov. Nepremičnine propadle družbe so skupaj ocenjene na okoli 4,9 mio evrov, od tega 1,1 mio evrov zemljišča in 3,7 mio evrov zgradbe. Monika Levanič Podravje • O projektu Štartaj kariero s potencialom Milijon evrov - le za informiranje in motiviranje bodočih brezposlenih Dobra novica je, da vlada v Podravje poSilja milijon evrov. Če smo seveda skromni. Regiji in okolju glede na strateške dokumente, ki jih je Slovenija za črpanje evropskih sredstev v finančni perspektivi 2014 - 2020 posredovala v Bruselj, pripada bistveno več denarja. A do konkretnega črpanja bo očitno Se dolga pot. Minule dni je vlada javnosti sporočila, da je Podravju odobrila milijon evrov vreden projekt. V sklopu projekta bodo zaposlenim, katerih delovna mesta so ogrožena, pomagali zagotoviti načrtovanje nadaljnje kariere. Prva asociacija ob pregledu sporočila za javnost je bila, da se lahko finančnih spodbud za ohranjanje delovnih mest, ki so ogrožena, nadejajo delodajalci, kar bi bilo po našem mnenju najbolj racionalno. A smo bili v zmoti. Milijon evrov bo vlada namenila za izvajanje motivacijskih delavnic, za informiranje s področja zaposlovanja in trga dela ter pisanje kariernih načrtov. Izvajalec projekta bo Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma iz Maribora. Ciljna skupina programa so zaposleni, katerih zaposlitev v regiji Podravje je ogrožena. »To so delavci, ki so bodisi že v odpovednem roku zaradi redne odpovedi s strani delodajalca bodisi se jim izteka pogodba za določen čas. V ciljno skupino sodijo tudi zaposleni, za katere je delodajalec prepoznal, da bo njihovo delo v okviru obstoječe kadrovske in organizacij- ske strukture podjetja v prihodnosti postalo nepotrebno in se zato kaže potreba po dodatnem izobraževanju, usposabljanju, ka-riernem razvoju ... Namen aktivnosti je priprava zaposlenega za prehod na novo delovno mesto ali novo zaposlitev,« pojasnjujejo na ministrstvu za delo in dodajajo, da bodo udeležence (podjetja in njihove zaposlene) v program vključevali neposredno, na podlagi prepoznanih potreb. »Fundacija Prizma bo na osnovi ocene lokalnih zaposlitvenih problemov ali ob napovedanem odpuščanju večjega števila oseb s strani delodajalcev organizirala sestanke z delodajalci, informativna srečanja za zaposlene, informirala ciljno skupino uporabnikov prek medijev, spletne strani upravičenca, socialnih partnerjev. Zainteresirani zaposleni se bodo na osnovi podpisanega dogovora imeli možnost vključiti v naslednje projektne aktivnosti: motivacijske delavnice z izdelavo individualnega ka-riernega načrta, različne delavnice za krepitev veščin in tehnik za učinkovito obvladovanje in upravljanje s spremembami na Na ministrstvu za delo poudarjajo, da izgubljenih delovnih mest in brezposelnosti ni mogoče reševati zgolj s spodbudami in subvencijami za novo zaposlovanje: »Zaposlenim, katerih zaposlitev je ogrožena, je treba zaradi kadrovskih in organizacijskih sprememb delodajalca zagotoviti čim hitrejšo karierno aktivacijo na osnovi vseživljenjskega učenja s krepitvijo splošnih in delovno specifičnih kompetenc za večanje delovne sposobnosti, mobilnosti in hitrejšega zaposlovanja na trgu dela.« trgu dela, usposabljanje za pridobitev manjkajočih in dodatnih kompetenc, uporabo storitev ka-rierne asistence z namenom povezovanja oseb s potencialnimi novimi delodajalci, izmenjavo izkušenj in informacij, dostopa do IKT in programov samostojnega učenja. Vse aktivnosti bodo za osebe iz ciljne skupine brezplačne. Projekt se bo izvajal do konca leta 2021. Predvideni rezultat je vključitev 800 oseb iz ciljne skupine. Pričakovani delež ohranjenih ali novih zaposlitev ob koncu projekta je 25 odstotkov.« »Fundacija Prizma je s preoblikovanjem v skladu z Zakonom o urejanju trga dela julija 2011 postala pravni naslednik Regionalnega sklada dela Podravje in je eden izmed ključnih akterjev v regiji pri načrtovanju in izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja na regionalni ravni. Povezuje socialne partnerje in druge deležnike na regionalnem trgu dela, ki bodo prav tako aktivno vključeni v izvajanje omenjenega projekta. Na primer Zavod za zaposlovanje -območni službi Ptuj in Maribor, predstavniki sindikatov, Štajerska gospodarska zbornica, delodajalci, občine ... « še dodajajo na ministrstvu, pristojnem za delo in socialne zadeve. Mojca Zemljarič kanalizacije Tržec-Jurovci, kar je povratna sredstva. selji s kanalizacijskim omrežjem že skoraj v celoti pokriti, težava pa je, da se ljudje nanj ne priklapljajo: »K temu jih trenutno ne obvezuje noben zakon.« Od tega, kakšno ceno bo občina dosegla na j avnem razpisu, bo odvisno, ali bo v novo investicijo vključenih tudi osem gospodinjstev v Jurovcih, ki so trenutno iz načrtov izpadla. Eva Milošič Foto: Občina Videm priključila naslednje leto. Gorišnica • Letos odpirajo več gradbišč Športni park, mostovi, kanalizacija, dvorana ... Župan občine Gorišnica Jože Kokot ima za letos smele načrte. Napoveduje obnovo dveh mostov, čez Pesnico in kanal reke Drave, obnovo večnamenske športne dvorane, gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta, nadaljevanje del v športnem parku, gradnjo treh vaških domov, zadnjega odseka kanalizacije in obnovo cest. Z lastnimi proračunskimi sredstvi bodo izvedli energetsko obnovo večnamenske športne dvorane in zdravstvenega doma. Čeprav so se sprva nameravali z naložbo prijaviti za evropska in državna sredstva, so od teh načrtov odstopili. Župan pojasnjuje, da so tehnični pogoji za izvedbo sanacije za pridobitev sredstev precej strogi. Ker bi bili stroški investicije glede na pričakovane prihranke previsoki, so se odločili, da bodo dela raje financirali z lastnim proračunskim denarjem. »Za ta namen smo v proračunu zagotovili 450.000 evrov. Pripravili smo popis del. Na dvorani bomo sanirali streho, zamenjali razsvetljavo in sistem ogrevanja. Po novem bomo dvorano ogrevali s toplotnimi črpalkami, doslej smo ogrevali z zemeljskim plinom. Računamo, da bomo za sanacijo dvorane namenili 380.000 evrov, okrog 70.000 evrov pa za obnovo zdravstvenega doma. Tam bomo zamenjali stavbno pohištvo in uredili sistem ogrevanja s toplotno črpalko,« pravi Kokot in dodaja, da nameravajo letos nadaljevati z ureditvijo novega športnega parka. »Nogometno igrišče z zelenico je bilo tehnično pregledano in predano v uporabo. Zgradili smo atletski stadion. Asfalt je položen, čakamo ugodno vreme, da bomo na atletske površine namestili še končni sloj. Gradnjo športnega parka bomo nadaljevali fazno. Prva faza bo gradnja slačilnic in tribun. Pripravljamo idejne projekte in načrte, sledi razpis za izbiro izvajalca in nato izvedba del. Računamo, da bi slačilnice in tribune zgradili do konca tega leta. S pridobivanjem gradbene dokumentacije ne bi smelo biti težav, saj smo za območje sprejeli občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). V drugi fazi bi v športnem parku zgradi- li spremljevalne objekte in nato v tretji prireditveno dvorano za okrog 300 ljudi. V prihodnje se bodo na glavni nogometni igralni površini igrale samo tekme, saj bomo zraven uredili še igrišče za treninge.« V prihodnjem obdobju bo občina Gorišnica gradila tudi vaške Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik oziroma gasilske domove v Tibol-cih, Mali vasi in Zagojičih. Za gradnjo doma v Tibolcih je pogodba z izbranim izvajalcem že podpisana (Zadruga Lipa Lenart), prav tako tudi z izvajalcem obnove mostu v Zagojičih (Maptrade Slovenska Bistrica). V teku je izbira izvajalca za gradnjo kanalizacije na odseku Tibolci - Zamušani ter za obnovo mostu čez Pesnico med Gorišnico in Zamušani. Gradnjo gasilsko-vaških domov Mala vas in Zagojiči bodo financirali v dvoletnem obdobju. Za vsak dom posebej so v letošnjem proračunu zagotovili po 170.000 evrov, enako v letu 2018. Gradnja vaškega doma v Tibolcih naj bi bila po zagotovilu župana Jožeta Kokota končana letos, za ta namen imajo v proračunu 270.000 evrov. Poleg naštetih naložb nameravajo letos obnoviti tudi cestno infrastrukturo na Forminu. Mojca Zemljarič Župan Jože Kokot pravi, da bodo letos v športnem parku v Gorišnici zgradili tribune in slačilnice. Poleg glavne nogometne zelenice, ki je že v uporabi, bodo uredili še pomožno igrišče za treninge in vadbo. Foto: MZ 8 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 28. februarja 2017 Izvoz kmetijskih proizvodov iz EU lani rekorden Izvoz kmetijskih proizvodov iz EU je lani dosegel novo rekordno vrednost. Skupaj je EU izvozila za 130,7 milijarde evrov kmetijskih proizvodov, kar je za 1,7 milijarde evrov več kot leta 2015. Najbolj se je izvoz povečal v ZDA in na Kitajsko. Uvoz kmetijskih proizvodov v EU pa se je po drugi strani zmanjšal za 1,5 odstotka na 112 milijard evrov. Kot so sporočili s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je EU lani v ZDA izvozila za 1,26 milijarde evrov več kmetijskih proizvodov, na Kitajsko pa za 1,06 milijarde evrov več kmetijskih proizvodov kot leto prej. Trgovinski presežek je sicer lani znašal 18,8 milijarde evrov, medtem ko je leta 2015 dosegel 15,3 milijarde evrov. Kot še piše v sporočilu, je agroživilski sektor leta 2016 predstavljal 7,5 odstotka celotnega izvoza blaga EU ter 6,6 odstotka celotnega uvoza. Skozi celo lansko leto so evropski proizvajalci uspešno povečali izvoz svinjine in zelenjave. Prav tako so izvozili več vina in olivnega olja, še sporoča komisija. (sta) ■ i ■■ ■ ■ ■■■ ■ ■ v ■ Na licitaciji najvišjo ceno dosegel gorski javor Na 11. licitaciji vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu je vnovič najvišjo ceno po kubičnem metru dosegel hlod gorskega javorja, in sicer 9375 evrov, kar je dobrih 1800 evrov več po kubičnem metru kot lani. Lastnik s Kočevskega bo za cel hlod tega gorskega javorja prejel 9906 evrov. Licitacije se je udeležilo 32 kupcev, kar je največ doslej. Letos je na licitaciji s 1700 hlodi v skupni izmeri 1885 kubičnih metrov sodelovalo 308 lastnikov, med drugim tudi ponudniki z avstrijske Koroške in Štajerske. Med drevesnimi vrstami sta bila letos prvič na licitaciji ponujena leska in pajesen. Paradni konj je že vse od prva licitacije gorski javor. Ta je letos po doseženi ceni za hlod zasedel prvi dve mesti z doseženima cenama 9906 in 8328 evrov za hlod, tretje mesto pripada hlodu oreha, ki je dosegel ceno 6870 evrov, četrto mesto zaseda gorski javor s 4094 evri za hlod, peto mesto pa pripada hlodu hrasta s 3696 evri za hlod. (sta) Foto: KGZS Slovenija, Podravje • Začela se je nova subvencijska kampanja Kmetom nižje plačilne pra Letošnja kmetijska subvencijska kampanja se je začela v ponedeljek, 27. februarja in bo trajala uredijo svoje podatke v registru kmetijskih gospodarstev. Ob oddaji zbirne vloge lahko -enako kot v preteklih letih - tudi letos kmetje uveljavljajo zahtevke za ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP), ukrep ekološko kmetovanje (EK) in ukrep plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD): gre za t. i. ukrepe razvoja podeželja. Pri ukrepih OMD in EK v primerjavi z letom 2016 ni bistvenih sprememb, v oba ukrepa pa je enako kot lani mogoče vstopiti tudi v letu 2017, so pojasnili na Kmetijsko gozdarski zbornici (KGSZ). Vse kmete, ki bodo v letu 2017 izvajali eno ali več operacij KO-POP, pa na KGZS z namenom, da se izognejo sankcijam, opozarjajo, da uredijo površine v registru kmetijskih gospodarstev z dejanskim stanjem v naravi, opravijo štiriurno redno usposabljanje, vodijo vse zahtevane evidence na predpisanih obrazcih, ki so dostopni na spletni strani KGZS, da hranijo vse račune o nakupu gnojil, fitofarmacevtskih sredstev ... in da ob izdelavi programa aktivnosti svetovalcu predložijo na vpogled podatke o analizah tal in o gnojilnih načrtih. Uvaja se plačilo za strme površine Da bi ministrstvo zmanjšalo opuščanje obdelovalnih površin z večjimi nagibi, je Slovenija dopolnila model neposrednih plačil s posebnim plačilom za strme površine. Do plačila so upravi- V letu 2016 je bilo skupno izplačanih 262,7 milijona evrov | Zneski v milijonih evrov Neposredna plačila 139,0 Skupaj kmetijsko okoljski ukrepi 93,8 * OMD 60,6 * Ekološko kmetovanje 7,6 * KOPOP 24,4 * Dobrobit živali 1,2 Zgodnje upokojevanje 1,1 Tehnična pomoč 3,4 Investicijski ukrepi PRP 9,7 Ribištvo 2,5 Čebelarstvo 0,6 Ukrepi promocije 0,8 Ruski embargo 0,9 Šolsko sadje in mleko 1,0 Ukrepi vinarstva 4,7 De minimis ukrepi 0,6 Sofinanciranje zavarovalnih premij 1,4 Ukrepi zunanje trgovine in intervencij 2,7 Ostali ukrepi 0,4 (društva, komasacije, slovenski zajtrk...) SKUPAJ 262,7 Vir: ARSKTRP (Opomba: podatki ne vključujejo zneskov vračil) čeni kmetje, ki imajo povprečen nagib GERK-a od najmanj 35 % do 50 % ali najmanj 50 % in so v gorskem območju. Če je posamezen GERK razdeljen tako, da del GERK-a spada v gorsko območje, drugi del pa ne, je do plačila upravičen le del, ki leži na gorskem območju. Za strmine od najmanj 35 % do 50 % je predvideno plačilo okoli 50 evrov na hektar, za strmine najmanj 50 % pa 100 evrov na hektar. Končna višina plačila bo lahko nekoliko nižja ali višja, saj je odvisna od števila vseh prijavljenih oz. upravičenih hektarjev za to plačilo. Zahtevek za plačilo za območja z naravnimi omejitvami bodo kmetje (tako kot ostale zahtevke) lahko oddali na zbirni vlogi za leto 2017. Se bo pa tudi zaradi nove sheme znižala vrednost plačil plačilnih pravic, in sicer za 3 %. Sprememba pogojev pri podpori za zelenjadnice Za zmanjšanje težav, ki so bile pri izpolnjevanju rokov obvezne prisotnosti zelenjadnic na površini, so ti po novem spremenjeni. Obdobje obvezne prisotnosti zelenjadnic je od 7. maja do 15. avgusta 2017 in od 20. maja do 15. avgusta 2017 za plodovke. Med plodovke spadajo: jajčevec, vrtna buča oziroma bučka, navadna buča, kumara in kumarice, sladka paprika, paradižnik, lubenica in melona. Prijavljena površina je med 1. junijem in 1. avgustom lahko med spravilom in setvijo ali saditvijo naslednjega posevka brez posevka največ 10 dni. Slovenija, Podravje • Zbornica zahteva spremembo kriterijev Skoraj 800 kmetij prisiljenih vstopiti v sistem DDV Ob koncu lanskega leta je bilo skoraj 800 kmetij prisiljenih v vstop v sistem DDV, saj so se jim v še dovoljen prag 7500 evrov všteli poleg katastrskega dohodka tudi drugi prihodki iz ukrepov skupne kmetijske politike. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je že pozvala finančno ministrstvo k spremembi zakonodaje, ki opredeljuje dohodke iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki se štejejo v prag 7500 evrov, nad katerim so se kmetije dolžne vključiti v sistem DDV. Kot primerljiv prag predlagajo 15.000 evrov. Na zbornici opozarjajo, da je bilo vseh kmetij, ki so bile obvezno vključene v sistem DDV, 1279, samo konec leta se je v ta sistem moralo vključiti 789 kmetij. Direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik je na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril, da gre za zelo veliko številko. Za izračun obveznosti so upoštevali podatke o obdavčljivih prihodkih in o katastrskem dohodku. "Torej se v ta prag šteje tudi vse prihodke iz ukrepov skupne kmetijske politike, na primer okoljska plačila, investicijske podpore, so- financiranje zavarovalne premije. V tem primeru bi prag preseglo veliko število kmetov in nakazuje, da se je država odločila, da bo iz pavšalnega načina obračunavanja davka prešla v obvezno knjigovodstvo. To je ob poudarjanju, kako je treba zmanjšati administrativna bremena, povsem nerazumljivo," je poudaril Ravnik. Zbornica finančnemu ministrstvu predlaga, da spremeni navodila, na podlagi katerih se seštevajo prihodki, ki določajo ta prag. "V zakonu piše, da se za prag šteje Ravnik je pojasnil, da je pavšalni sistem administrativno zelo ugoden, zato ga je država tudi uvedla in ga imajo tudi druge države. Zavezancem v tem sistemu ni treba voditi knjig ter izdajati računov, saj ga izda kupec. V sistemu DDV pa morajo kmetje izdajati mesečna poročila, vpisovati v knjigo izdanih in prejetih računov, obenem pa morajo v ta namen voditi knjigovodstvo. Kmet Janko Malovrh s Polhovega Gradca je predstavil primer, ko je bil od 1. novembra naprej prisiljen v obvezen vstop v DDV, na kar se je pritožil. Pritožba je bila uspešna, a sedaj ni niti zavezanec za DDV niti pavšalist. Kot so pojasnili na zbornici, je takih primerov več. "Za posameznika to pomeni ekonomsko škodo. Računamo, da bo to škodo možno sanirati za nazaj, a to predstavlja cel kup težav in veliko slabe volje. Upamo, da se ta zgodba ne bo nadaljevala za tisoče novih kmetov," je dejal Ravnik. (sta) Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je letos prvič dolžna Finančni upravi RS poročati o vseh izplačilih kmetijam v letu 2016. V zbornici zato poudarjajo, da bo ob nespremenjeni zakonodaji in nizkem pragu 7500 evrov več tisoč kmetij prisiljeno obvezno stopiti v sistem DDV. samo katastrski dohodek, finančno ministrstvo pa je tu širše tolmačilo podlage zakona. Pričakujemo, da se bo za določitev praga za obvezno knjigovodstvo štelo dejansko samo katastrski dohodek," je še dodal Ravnik. Kmetije so trenutno lahko izvzete iz sistema, če ne dosegajo katastrskega dohodka do 7500 evrov. Lahko tudi uveljavljajo pavšalno nadomestilo v višini 8,5 odstotka, teh je največ, okoli 40.000, prostovoljno vstopijo v sistem DDV in so v tem najmanj pet let ali pa so identificirani za namene DDV, če presegajo prag 7500 evrov. Foto: MV torek • 28. februarja 2017 Kmetijstvo ŠtajerskiTEBKlK 9 vice, a od 50 do 100 evrov za strmine do 6. maja. Zbirno vlogo bo mogoče oddati še v 25-dnevnem zamudnem roku do 31. maja. Agencija vse vlagatelje poziva, da čim prej ustrezno FOTO: MKGP Izjema je tudi pri podpori za mleko v gorskih območjih za leto 2017. Izjemoma se ne bo dodelilo na podlagi dejanskega števila živali in količine oddanega mleka za preteklo leto, temveč bo dodeljeno na podlagi števila krav molznic, ki so bile štete za upravičene za leto 2016. Še večja pozornost pri identifikaciji in registraciji živali Z reformo se še nekoliko bolj zaostruje zakonodaja glede identifikacije in registracije živali. To je v letu 2017 aktualno pri podpori za rejo govedi, za leto 2018 pa bo aktualno tudi pri podpori za mleko v gorskih območjih. Glede na to, da agencija vedno ugotavlja visoko stopnjo napak prav pri identifikaciji in registraciji živali, KGZS kmete poziva, da s sporočanjem sprememb glede živali na kmetijah ne odlašajo in jih vpišejo v register sami ali pa to sporočijo pristojnim za vpis v ustrezne registre. Vse živali, ki so starejše od 6 mesecev (v ekstenzivnih rejah 9 mesecev), morajo biti označene z dvema sredstvoma za označevanje (dve ušesni znamki). Ob tem na KGZS kmete še opozarjajo, da pred vlaganjem zbirne vloge dobro pregledajo svoje GERK-e in jih po potrebi uredijo na upravni enoti. Iz GERK-ov je treba izločiti npr. novogradnje, ceste, zaraščene površine, javiti je treba spremembe dejanske rabe GERK-ov ... Pregled GERK-ov še posebej svetujejo kmetom, ki imajo zemljišča v SV delu Slovenije. Na tem območju so novi ortofoto posnetki iz leta 2016. Kam po informacije? Ker je vsako leto kar nekaj novosti, na KGZS kmetom svetujejo, da se o njih pravočasno dobro informirajo ter hkrati osvežijo znanje o ukrepih, v katere so bili vključeni v preteklih letih. Zbirno vlogo lahko kmetje izpolnijo elektronsko in vložijo sami, ali pa pooblastijo kmetijskega svetovalca. Za prijavo v sistem elektronskega poslovanja je treba pridobiti digitalno potrdilo kvalificiranega overitelja (certifikat), s katerim vlagatelj vlogo tudi varno elektronsko podpiše. Kmetje, ki za vnos zbirnih vlog pooblastijo kmetijskega svetovalca, plačajo stroške vnosa v višini 15,70 € na vsakih začetih 30 minut vnosa. Mojca Vtič Letos za ukrepe kmetijske politike 42 milijonov evrov manj Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je v lanskem letu za ukrepe skupne kmetijske politike izplačala 262,7 milijonov evrov. V ponedeljek, 27. februarja, se je začela kampanja zbirnih vlog za leto 2017, v okviru katere bodo vlagatelji zopet oddajali zahtevke v skupni vrednosti okrog 220 milijonov evrov. Za sheme neposrednih plačil za leto 2015 je bilo v letu 2016 počrpanih 99 % razpoložljivih evropskih sredstev. Za ukrepe razvoja podeželja pa je Slovenija (za celotno programsko obdobje) od razpoložljivih 838 milijonov evrov evropskih sredstev v letih 2015 in 2016 skupno počrpala 170 milijonov evrov oz. 12,8 %. Izplačilo neposrednih plačil intenzivno poteka Generalni direktor Agencije Benedikt Jeranko je minulo sredo predstavil tudi potek izdaje odločb in izplačil za zahtevke zbirnih vlog 2016. Izdaja odločb se je začela v oktobru 2016, in sicer za izplačila za območja z omejenimi dejavniki (OMD). V sredini januarja 2017 se je začela še izdaja odločb za izplačilo shem neposrednih plačil za leto 2016. Do konca februarja bo upravičencem izplačanih več kot 129 milijonov evrov neposrednih plačil. Na področju investicijskih ukrepov razvoja podeželja je agencija lani obravnavala vloge za 18 objavljenih javnih razpisov. Do konca januarja 2017 je izdala 950 odločb v skupni vrednosti 35,5 milijonov evrov. Skupna vrednost teh sofinanciranih projektov oz. investicij je ocenjena na 92 milijonov evrov. Gorsko območje Slovenija, Podravje • Zanimanje za slovenski les narašča Povpraševanje po državnem lesu preseglo ponudbo Povpraševanje po lesu iz državnih gozdov za devetkrat presega količine, ki jih ima družba Slovenski državni gozdovi na razpolago za prodajo za leto 2017, so minuli teden sporočili iz državnega podjetja. Pa tudi sicer statistiki ugotavljajo, da se količine odkupljenega lesa povečujejo. V družbi Slovenski državni gozdovi so decembra lani začeli postopek prodaje lesa na podlagi količin, ki jih je za leto 2017 predvidel Zavod za gozdove, to je 703.167 m3 lesa. Odziv kupcev je bil izjemen, saj je povpraševanje za devetkrat preseglo ponudbo državnega podjetja. Prejeli so namreč okoli 250 ponudb, v katerih so ponudniki napovedali potrebo po izjemno veliki količini gozdno lesnih sortimentov. Največ ponudb kupcev za les iz državnih gozdov je bilo iz Slovenije, sledi Avstrija, zgolj simbolične ponudbe so oddali še ponudniki iz Madžarske, Italije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. ŠtajerskiTEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Ključno vlogo je imela cena Ključno vlogo pri razdelitvi je imela ponujena cena. »Za gospodarsko družbo je namreč povsem normalno in pričakovano, da ima ponudbena cena, seveda ob primerni boniteti ponudnika, največjo težo. Kot vsaka gospodarska družba moramo namreč stremeti k učinkoviti prodaji, kar pomeni tudi k doseganju čim višjih cen in realizacijo ciljev iz poslovnega načrta,« so pojasnili. Od skupne razpoložljive količine lesa (703.167 m3), so 596.690 m3 lesa ponudili 146 kupcem. Vso razpoložljivo količino hlodovine (razen najkvalitetnejših listavcev), ki je primerna za razrez, so zagotovili domačim kupcem. »Tujim kupcem smo namenili le manj vreden les v količini okoli 90.000 m3, za katerega v Sloveniji, vsaj v tem trenutku, ni zadostnih kapacitet za predelavo,« so povedali. Dodali so, da 106.477 m3 lesa niso razporedili med kupce, saj so te količine namenjene prodaji na javnih dražbah, ki jih bo državno podjetje organiziralo v tem letu. Najkvalitetnejše listavce, razen bukve in javorja, pa bodo ponudili tistim pogodbenim partnerjem, ki bodo ponudili najvišje cene. »V družbi Slovenski državni gozdovi se zavedamo, da razpoložljiva količina ne zadostuje za vse potrebe lesne panoge, vendar pa je potrebno tudi razumeti, da ima država v svoji lasti zgolj 20 % vseh gozdov. Zato vsem slovenskim kupcem lesa predlagamo, da se glede oskrbe z lesom obrnejo tudi na druge lastnike gozdov oziroma prodajalce lesa,« so še dejali. Kot ugotavljajo na statističnem uradu, tudi vrednost odkupa okroglega lesa iz zasebnih gozdov narašča. Lani so zasebniki prodali za 65,8 milijona evrov okroglega lesa oziroma za skoraj za skoraj 34 % več kot v letu 2015, večja je bila tudi količina odkupljenega lesa. Vrednost odkupljenih hlodov za žago in furnir je bila višja za skoraj 43 %, vrednost odkupljenega lesa za celulozo in plošče pa za skoraj 13 %. Vrednost odkupa lesa za kurjavo in drugega okroglega industrijskega lesa je bila nižja (za nekaj več kot 16 % oz. 13 %). Mojca Vtič 10 Äa/m&TEDNIK Kultura in izobraževanje torek m 28. februarja 2017 Ptuj • Ex-tempore Ptuj, Karneval 2017 Letošnja bera slikarskih mojstrovin je pustno pisana Peti letni čas v najstarejšem slovenskem mestu že tradicionalno spremlja mednarodni slikarski Ex-tempore Ptuj. Letos je strokovna žirija pregledala kar 81 prispelih del, najboljša med njimi so organizatorji nagradili. Grand Prix Mestne občine (MO) Ptuj, nagrada je bila letos vredna 2.000 evrov, je prejela Mira Uršič. Akademska slikarka, ki je na tekmovanju sodelovala že večkrat, je motiv kurenta povezala s slovensko ljudsko pesmijo Marko skače. »Ko se lotim slikanja, začnem kot čebela med zbirati, kaj bom upodobila, kaj želim povedati, kaj mi leži na duši in kaj vidim v tem času. Kurenta sem kot simbol ljubezni, demonov in vsega tistega, kar nas včasih nezavedno stiska ali radosti, povezala z narodnim motivom, s katerim ga najbrž doslej ni še nihče,« je povedala umetnica. Poudarila je, da ji nagrada veliko pomeni: »Ko so me zvečer obvestili o nagradi, nisem mogla zaspati. Počaščena sem.« Veliko odkupno nagrado MO Ptuj (1.000 evrov) je prejela Albina Kragelj, malo odkupno nagrado (500 evrov) Ljuba Hahonin, nagrado za najbolj izvirnega kurenta (250 evrov) Gregor Sama-stur, nagrado galerije FO.VI (samostojno razstavo s katalogom) pa Daniele Cestari. Slavica Tesov-nik, Sergej Hahonin, Milena Ro-štohar in Andreja Eržen so prejeli posebna priznanja strokovne žirije in vikend pakete v ptujskih hotelih (Mitra, MuziKafe, Poetovio, Sobe Šilak). Posebna priznanja strokovne žirije so prejeli še Niko Ribič, Jože Šubic, Jana Govedič, Šefik Bolic in Željko Strelec - Žec, Umetniški vodja nagrade Jernej Forbici in predsednica žirije Loretta Molinari pred zmagovalnim delom Mire Uršič Anita Granda in Tamara Arnuš pa otroški nagradi. Sodelovali so umetniki iz petih držav Deveto mednarodno slikarsko nagrado Ex-tempore je s pomočjo MO Ptuj in Javnega zavoda za turizem Ptuj v sklopu 57. Kurentova-nja pripravilo Kulturno-umetni-ško društvo Art Stays. Akademski in ljubiteljski umetniki so lahko slikarske podlage žigosali med 15. in 23. februarjem po vsej Sloveniji in v partnerskih galerijah v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem, poleg naštetih držav pa so prispela tudi dela umetnikov iz Rusije. Mednarodno strokovno žirijo, ki je vseh prispelih 81 del pregledala in anonimno ocenila, so letos sestavljali Alenka Domjan in Vladimir Forbici ter predsednica žirije, galeristka Loretta Molinari. Žiranti so bili nad kakovostjo del navdušeni, presenetila jih je tudi raznolikost - poleg del v kla- Vabljeni! Letošnji ex-tempore je postregel z raznolikimi motivi, slikarskimi tehnikami in pristopi, sodelovalo je veliko novih umetnikov. sičnih tehnikah so prispele tudi mavčne slike, tridimenzionalna dela in celo light-box ... Največ umetnikov je ostalo zvestih pustni tematiki, čeprav so organizatorji razpisali tudi prosto temo. Župan ptujske občine Miran Senčar je povedal: »Maske in kurenti so tukaj, na Ptujskem, doma že stoletja. Upodabljali so jih različni umetniki, do pred desetih let smo poznali predvsem Franceta Miheliča, Borisa Žoharja, tudi Božidarja Jakca in nekaj drugih umetnikov. Veliko število likov- nih del na to temo pa se je začelo pojavljati prav z Ex-tempore.« Umetniški vodja ptujske nagrade Ex-tempore Jernej Forbici je poudaril, da vsako leto sodeluje več umetnikov: »Vesel sem, da se je znesek glavne nagrade letos zvišal, kar tekmovanju daje dodatno težo. Morda se je tudi zato kvaliteta del izboljšala. Gre za znesek, ki ga daje tudi piranski ex-tempore, ki velja za največjega v Sloveniji.« Povprašali smo ga še o načrtih za prihodnost, saj bo prihodnje leto za nagrado jubilejno. Odgovoril je: »Želimo si, da bi k Ex-temporu pristopilo tudi gospodarstvo. Želimo si čim več odkupnih nagrad podjetij, da bi umetniška dela, ki so bila ustvarjena za Ptuj, na Ptuju tudi ostala.« Eva Milošič Nagrajena slikarska dela so razstavljena v galeriji Magistrat v Mestni hiši, vsa ostala v dominikanskem samostanu, obe razstavi pa bosta na ogled do 11. marca letos. V Mestni hiši bo ogled ob ponedeljkih, torkih in četrtkih mogoč med 7. in 16. uro, ob sredah med 7. in 18. ter ob petkih med 7. in 14. uro. Dominikanski samostan bo od torka do petka odprt med 14. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 18. ter ob nedeljah med 10. in 12. uro. Foto: CG Foto: ČG Zgrabi sedanjost, stopi v prihodnost Draga devetošolka, dragi devetošolec! Razmisli... Zaspana PRVA ALI utrujena ZADNJA? Izbirati IN izbrati? Vzhod, zahod, sever ali jug? Seife, SAVON ali SHAMPOO? VEČ znaš, VEČ veljaš? Že IMAŠ SVOJ stil? 2 x Š = ? Sanjati ALI spati? Pridruži se veseli druščini iskrivih, nadarjenih, radovednih, genialnih, ustvarjalnih ptujskih gimnazijcev. Po odgovore na zgornja vprašanja pridi na Gimnazijo Ptuj. Ptuj, Haloze • Pravljica Boštjana Koražije Zakaj se Haložani ničesar ne bojijo? Do te sobote, 4. marca, bo v preddverju Študijskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj na ogled pravljica Boštjana Koražije z naslovom Haloška kraljica in njeni trije sinovi. Pripoved, ki nam največjo in najvišjo haloško skrivnost zaupa v rimah, sta Ignac Navernik in David Koražija oplemenitila s fotografijami Haloz. Pravljica je dostopna tudi na Facebook strani knjižnice. TU SI NA PRAVI POTI! Pravljica za otroke in odrasle je posvečena skrivnostni Donač-ki gori in njenim trem vrhovom, seveda pa tudi Haložanom in Halozam nasploh. »Napisana je v socialnem in antikapitalističnem duhu. Govori o trpljenju delavske matere, ki v svoji požrtvovalnosti, da poskrbi za tri sinove, umre,« je pojasnil avtor. Poudaril je, da je to obenem zgodba o odrinje-nosti Haloz: »Haložani smo še danes pozabljeni od ostalega sveta, predvsem pa od svoje države.« Zapriseženemu Haložanu, ki zdaj živi na Ptuju, po ustvarjalni navdih ni bilo treba daleč: »Donač-ka gora je tako polna zgodovine in skrivnosti, da te takoj prevzame in začara.« Tudi fotografa so navdihnile Haloze. »Izbrane fotografije so nekakšne refleksije Haloz. Prikazujejo delčke narave in življenja v teh krajih, za katere ljudje morda niti ne vedo,« je pojasnil Koražija. Se je fotografija hišne številke v vasi pomenljivega imena Tlake v seriji znašla po naključju? »V Halozah življenje nikoli ni bilo lahko, za vsako stvar se je treba boriti. Čudovita vas Tlake ima v mojem življenju poseben pomen.« Avtorja nedavna arheološka odkritja na Donački pravzaprav niso presenetila: »Kot Haloža- so Atila, Ciril in Metod, Parsifal ... Še danes je gora pravi naslov, ko mora človek prečistiti svoje misli in poiskati samega sebe. Ptujski knjižničar svoja literarna dela javnosti pokaže le redkokdaj, zato priložnosti nikar ne zamudite. Pesniška zbirka Bojevnika brez obraza, ki sta jo pred dobrima dvema desetletjema napisala z Milanom Krajncem, je doslej njegovo edino objavljeno delo, so pa eno njegovih pravljic (Sneg se topi, maska nori) v ptujski knjižnici z razstavo predstavili že lani. Ker je nekaj zgodb še ostalo zataknjenih v ustvarjalče-vem rokavu, zdaj čakamo knjigo pravljic ... Eva Milošič * Foto: ČG Boštjan Koražija pravi, da »se Haložani nikogar in ničesar ne bojijo, saj vedo, da haloška kraljica in njeni trije sinovi vse hudo in zlo iz Haloz 'fkraj' spodijo.« nu se mi je zdelo logično, da so ljudje na in ob gori živeli že od nekdaj.« Od kamene dobe, katere arheološke pričevalce so našli v okoliških naseljih, se je tod zgodilo marsikaj. Na gori so se ustavili stari Rimljani, kresovi na gori so svarili pred Turki, isto mesto naj bi si coprnice izbrale za praznovanje sabata. Tu so tudi zgodbe o velikih osebnostih, kot Priporočamo v branje... Rodaan Al Galidi: Avtist in poštni golob Avtor je v današnjem času zelo aktualen, saj gre za emigranta iz Iraka, ki je politično zatočišče pred dvema desetletjema dobil na Nizozemskem in danes ustvarja v nizozemščini. Avtist in postni golob Za roman Avtist in poštni golob je Rodaan Al Galidi leta 2011 prejel nagrado Evropske unije za književnost. Ne zato, ker je emigrantski pisatelj, pač pa ker je odličen pisatelj. Kot je »aktualen« pisatelj - emigrant, je »aktualna« tudi tematika romana: avtizem. Duševna motnja, ki iz v »normalnem« življenju nenavadnih ljudi naredi genije na nekem področju. Genialnost osrednje osebe v romanu Rodaana Al Galidija je izdelovanje violin. Do znanja o tem je mladenič Geert prišel po naključju, ko je v sosednji starinarnici naletel na povsem uničeno violino, na kateri je bilo zapisano ime Antonius Stradivari. To ime mu sicer nič ne pove, ga pa navduši tehnična dovršenost violine, ko jo uspe sestaviti iz polomljenih koščkov. Pa se še sam loti izdelave violin na ta način. In potem je tu še poštni golob, ki se ga Geert želi znebiti tako, da ga podari ljubitelju teh živali. A ima golob zoprno lastnost poštnih golobov, da se zmeraj znova vrača ... Ocena: 5. jš Motokros Na uvodu Cairoli prvi, Gajsertakoj za njim Stran 12 Alpsko smučanje Jokica? Na srečo s solzami sreče Stran 12 Rokomet Koper premočan za Ormožane Stran 13 Rokomet Ptujčani skorajda zapustili igrišče Strani 13 Tenis Tamara Zidanšek prva med Slovenkami Strani 14 Futsal Tomaž v 2. ligo brez izstreljenega naboja Strani 14 íPoiluiajti na.i na mztovnim íjitzíu! tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. slovenska liga, 22. krog V prvem polčasu trpeli, v drugem zabijali Foto: Črtomir Goznik Josip Zeba (Aluminij) je po odlični podaji kapetana Matica Vrbanca (najboljšega posameznika tekme) dosegel prvi zadetek na tekmi, s katerim se je začel »potop« Kalcerja. RADIOPTUJ tut o/ttetcc www.radio-ptuj.si Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Kalcer Radomlje -Aluminij 0:3 (0:0) STRELCI: 0:1 Zeba (58.), 0:2 Mensah (71.), 0:3 Vrbanec (81.). KALCER: Ivačič, Kramarič, Ejup, Karamatic, Primc, Jako-vljevic (od 77. Babunski), Ba-rukčic, Balic (od 71. Rokavec), Cerar, Nunic, Šipek (od 62. Vidmar). Trener: Adnana Zildžovic. ALUMINIJ: Janžekovic, Kocic, Jakšic, Zeba, Turkalj, Mumino-vic, Mensah, Vrbanec, Bizjak (od 87. Krajnc), Škoflek (od 90. Mesec), Panadic (od 69. Tahi-raj). Trener: Slobodan Grubor. IGRALEC TEKME: Matic Vrbanec (Aluminij) Nogometaši Aluminija so spomladanski del sezone v 1. ligi odprli z zmago proti neposrednemu tekmecu za obstanek, s čimer so si dodatne kvalifikacije za obstanek (9. mesto) domala že zagotovili. V nadaljevanju se bodo tako lahko mirno skoncen-trirali na naskok na 8. mesto, ki zanesljivo prinaša prvo-ligaški status tudi v sezoni 2017/18. V začetno enajsterico je trener Slobodan Grubor postavil tri novince (Mensa-ha, Muminovica, Panadica), drugo trojico je posadil na klop (Kovačica, Meseca, Krajnca). Čeprav obrambna vrsta rdečih ni doživela sprememb, je bila v prvem delu srečanja zelo nezanesljiva. »Vložek je bil velik, zato se je obema ekipama videlo, da prave sproščenosti ni, predvsem moji varovanci so bili precej nervozni,« je prvi del 7 točk iz treh tekem Aluminij in Kalcer Radomlje sta se v sezoni pomerila že trikrat: Kidričani so dosegli dve zmagi, ena tekma pa se je končala z remijem. 4. krog: Kalcer Radomlje - Aluminij 2:2 13. krog: Aluminij -Kalcer Radomlje 2:1 22. krog: Kalcer Radomlje - Aluminij 3:0 opisal Slobodan Grubor. Z igro v 1. polčasu je bil lahko bolj zadovoljen domači strateg Adnan Zildžovic, ne pa tudi z rezultatom. Njegovi varovanci so zapravili dve zares lepi priložnosti (Šipek, Nunič), gostje so v tem delu ostali brez strela v okvir vrat. Drugi polčas so gostje odprli veliko bolje. »Ob polčasu smo odpravili pomanjkljivosti iz prvega dela, predvsem sem se posvetil psihološki pripravi na drugi polčas. V naši igri je bilo več mirnosti, kar je bil ključ do uspeha, saj so temu sledili zadetki. Zame je pomembno, da so za gol nevarni vsi igralci, ne samo napadalci,« je dejal gostujoči trener. Prvi zadetek že odločil Prvi zadetek je bil plod uigrane kombinacije ob prekinitvi: Matic Vrbanec je žogo natančno podal na oddaljenejšo vratnico, kjer jo je z glavo v gol poslal centralni branilec Josip Zeba - 0:1. Vodstvo je gostom vlilo dodatne energije, domačine pa povsem dotolklo. V 71. minuti je Vrbanec izvajal prosti strel z roba igrišča, domačini so žogo odbili na rob kazenskega prostora, od koder jo je Derrick Mensah brez obo- tavljanja mimo številnih nog poslal v mrežo - 0:2. Končni izid srečanja je v 81. minuti postavil najboljši igralec tekme, gostujoči kapetan: po lepi akciji je žoga prišla do Tahiraja, ki jo je usmeril proti golu, iz bližine pa jo je Vrbanec potisnil v mrežo - 0:3. Iz edine priložnosti domači- nov v 2. polčasu je tik pred koncem tekme nekdanji član Zavrča Tun Karamatic zadel vratnico. »Zadovoljen sem z rezultatom in tem, kako so fantje opravili svoje naloge. Igralci so upravičili moja pričakovanja, čeprav ostaja še nekaj stvari, na katerih bomo mora- Adnan Zildžovic, trener Kalcerja Radomelj: »Kidričanom čestitam za zasluženo zmago. Nogomet se igra za zadetke in v tem elementu so bili boljši. Sicer smo do prvega zadetka prevladovali na igrišču in si priigrali nekaj zelo zrelih priložnosti. Tako je po navadi v nogometu: če ne izkoristiš svojih priložnosti, sledi kazen - to se je zgodilo nam. Vprašanje pa je, kako bi se tekma razpletla, če bi mi zadeli prvi.« Nemanja Jakšic, Aluminij: »Prvi polčas smo nerazumljivo začeli precej nervozno, domačinom smo z našimi napakami podarili nekaj priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Ob polčasu smo se dogovorili, da igramo bolj čvrsto, agresivnejše, verjeli smo v svoje sposobnosti. Drugi polčas je bil povsem v naši domeni, vzeli smo tri točke in tako izpolnili cilj, ki smo si ga zadali pred tekmo.« li precej delati. Istočasno pa dodajam, da so bili nekateri elementi že precej dobri,« je bil po tekmi realen Grubor. Žarel je tudi povratnik po poškodbi Lovro Bizjak: »Zaradi vrnitve na igrišča po kar dolgotrajni poškodbi sem seveda zelo zadovoljen, kakor tudi zaradi tega, da smo uvodno tekmo nadaljevanja začinili z zmago. Ta je po mojem mnenju predvsem zaradi prikazanega v drugem polčasu povsem zaslužena.« Jože Mohorič 1. LIGA TELEKOM SLOVENIJA REZULTATI 22. KROGA: Kalcer Radomlje - Aluminij 0:3 (0:0); Maribor - Olimpija 1:0 (0:0); Rudar Velenje - Domžale 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Balkovec (48.), 1:1 Glavina (94.); Krško - Gorica 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Burgic (44., z 11-m), 1:1 Mensah (82.), 1:2 Grudina (88.); Koper - Celje 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Pungaršek (41.), 1:1 Džinic (55., avtogol). R. K.: Hadžič (Celje, 84.) 1. MARIBOR 22 15 4 3 43:15 49 2. OLIMPIJA 22 14 4 4 34:16 46 3. DOMŽALE 22 12 4 6 46:23 40 4. GORICA 22 8 7 7 26:25 31 5. CELJE 22 8 4 10 26:26 28 6. KOPER 22 7 7 8 21:27 28 7. RUDAR 22 6 8 8 28:29 26 8. KRŠKO 22 4 10 8 21:33 22 9. ALUMINIJ 22 5 6 11 18:33 21 10. RADOMLJE 22 1 6 15 16:52 9 Maribor korak pred vsemi, Aluminij blizu Krškemu Spomladanski del se ne bi mogel začeti bolj spektakularno, kot se je: z večnim derbijem. Tega je pred 12 tisoč gledalci v razprodanem Ljudskem vrtu dobila domača zasedba, ki si je s tem pred nadaljevanjem priigrala predvsem pomembno psihološko (in tudi točkovno) prednost. Če bosta tekmeca poravnana tudi na koncu, bo prvak Maribor: vijoličasti so namreč dobili še drugi večni derbi v sezoni, enkrat sta ekipi remizirali. Na preostalih srečanjih je bil najbolj prepričljiv Aluminij, ki se je s peto zmago v sezoni približal Krškemu na samo točko razlike. V nedeljo čaka omenjena kluba medsebojni obračun ... V Kopru sta močno spremenjeni ekipi Kopra in Celja remizirali, bliže zmagi so bili gostje. Tekmi v Krškem in Velenju sta bili odločeni v samem zaključku: na stadionu Matija Gubca so Goričani z golom Roka Grudi-ne odnesli ves izkupiček, na stadionu Ob jezeru pa so domačini z golom Dominika Glavine globoko v sodnikovem podaljšku prišli do točke. Maribor - Olimpija 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Zahovic (51.). MARIBOR: Handanovic, Šuler, Pihler, Novakovic, Vršič (od 78. Hotič), Kabha, Viler, Palčič, Defendi, Bohar, Zahovic (od 74. Tavares). Trener: Darko Milanič. OLIMPIJA: Vidmar, Klinar, Štiglec, Mi-trovic, Ilic, Cretu, Miškic, Alves (od 77. Novak), Boateng (od 62. Avramovski), Ben-ko (od 68. Eleke), Oduwa. Trener: Luka Elsner. Po šahovskem in izenačenem prvem polčasu, v katerem sta obe ekipi več misli posvečali obrambi svojega gola kot pa napadu, se je dogajanje razplamtelo v drugem polčasu. Že prvo resno priložnost na tekmi so vijoličasti kronali z zadetkom: Luka Zahovic se je v 51. minuti odlično znašel v kazenskem prostoru in z natančnim diagonalnim strelom po tleh zadel v polno - 1:0. S tem je spravil v delirij domače navijače (karte za derbi so bile razprodane že štiri dni pred tekmo), veselo je bilo v štajerski prestolnici tudi po tekmi. »Tekmec je bil v težavah, ko smo vršili pritisk na zadnjo linijo, dogovor je bil, da skušamo pri tem vztrajati. Vsekakor sem zadovoljen, da je bil Luka Zahovic na pravem mestu in da smo zmagali,« je po tekmi povedal Darko Milanič, trener Maribora. Slabše volje je bil Luka Elsner, trener Olimpije: »Na elitni ravni, kot je bila ta tekma, in pri takšnem vzdušju se kaznujejo vsake majhne napake. Storili smo eno, ki nam je vzela možnost, da odnesemo točke iz Ljudskega vrta, saj mislim, da smo si z igro vsaj eno zaslužili. Maribor dobro stoji, ima dobro igro in bil je teh nekaj odstotkov boljši ter si zaslužil zmago.« JM, sta 12 Štajerski Šport torek • 28. februarja 2017 Motokros • Svetovno prvenstvo MXGP Neuničljivi Cairoli v Katarju prvi, Gajser takoj za njim V Losailu v Katarju se je začela nova motokrosistična sezona, v kateri 20-letni Tim Gajser iz Pečk pri Makolah v elitnem razredu MXGP brani naslov svetovnega prvaka. Na uvodni preizkušnji ni ponovil lanskoletnih voženj na istem prizorišču, ko je slavil v obeh dirkah, kljub temu pa je lahko z osvojenim 2. mestom zadovoljen. Na prvi dirki je bil tretji, na drugi pa drugi, obe je dobil Italijan Antonio Cairoli. To je odličen obet za nadaljevanje sezone, v kateri mo-tokrosiste čaka skupno kar 19 dirk. Gajser je na treningih še vozil nekoliko rezervirano, na petkovih kvalifikacijah pa je bil prepričljiv že na startu in je na koncu zmagal z minimalno prednostjo pred Cairolijem. Na dirki je v prvi vožnji suvereno zmagal Italijan Antonio Cairoli, ki je že na pripravljalnih dirkah dokazal, da je v vrhunski formi. Gajser ni začel najhitreje, a se je hitro prebil na tretje mesto. Njegov sotekmovalec pri Hondi, Rus Evgeny Bobryshev, mu je pri tem zaprl pot in Gajser je dirko nadaljeval na 4. mestu. Z Bobryshevim in Belgijcem Clementom Desallom je bil borbo za stopničke, Cairoli pa se je medtem odpeljal daleč naprej in je bil praktično neulovljiv. Nekaj krogov pred koncem je Bobryshev naredil napako in Desalle je hitro smuknil mimo njega. Rus je potem povsem izgubil ritem, Gajser pa je to izkoristil in v naslednjem krogu zapeljal mimo moštvenega sotekmo-valca. Aktualni svetovni prvak je brez težav obdržal 3. mesto in s tem osvojil prvih 20 točk v novi sezoni. Druga vožnja je bila prav tako razburljiva. Gajser je takoj na začetku prevzel vodstvo, sledila sta mu Francoz Romain Febvre in Italijan Dirka v Katarju, rezultati: 1. vožnja: 1. Antonio Cairoli (Italija), 2. Clement Desalle (Belgija), 3. Tim Gajser (Slovenija), 4. Jevgenij Bobrišev (Rusija), 5. Jeremy van Hoerebeek (Belgija) ... 2. vožnja: 1. Antonio Cairoli (Italija), 2. Tim Gajser (Slovenija), 3. Romain Febvre (Francija), 4. Clement Desalle (Belgija), 5. Gauteir Paulin (Francija) ... Vrstni red, skupno (1/19): 1. Antonio Cairoli 2. Tim Gajser 3. Clement Desalle 4. Evgeny Bobryshev 5. Romain Febvre 6. Gauteir Paulin 7. Jeremy Van Horebeek 8.. Jordi Tixier 9. Glen Coldenhoff 10. Max Anstie Foto: Hondaracing team Tim Gajser je s Hondo na uvodni dirki v Katarju v novi dirkaški opravi zaostal le za neuničljivim Italijanom Antoniom Cairolijem. Italija KTM 50 Slovenija Honda 42 Belgija Kawasaki 40 Rusija Honda 32 Francija Yamaha 31 Francija Husqvarna 31 Belgija Yamaha 31 Francija Kawasaki 24 Nizozemska KTM 19 VB Husqvarna 19 Cairoli, ki se je hitro prebil na 2. mesto in se je edini uspel držati ritem Gajserja. Oba vodilna sta si privozila prednost pred zasledovalci, ki so zaostali skoraj 20 sekund. V prvi polovici dirke je Cairoli skušal premagati Gajserja, vendar se Makolčan ni dal in je celo povišal tempo. Sledila je končnica, ki je bila le za tiste z močnimi živci. Nekaj manjših napak Gajserja je izkušeni maček s pridom izkoristil in se močno približal našemu asu, dva kroga pred koncem pa ge je po hudi borbi celo prehitel in še enkrat zmagal. Gajser se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Cairoli je s polnim izkupičkom 50 točk postal skupni zmagovalec katarske dirke, Gajser je osvojil skupno drugo mesto, tretji je bil Belgijec Clement Desalle. »Zadnje dni sem imel nekaj želodčnih težav in dan dirke je bil prvi, ko sem se počutil bolje. Uspelo mi je prihraniti nekaj energije za zaključek. Zelo sem zadovoljen z zmago, veselim pa se že naslednjih dirk, ko bom še bolje pripravljen,« je zadovoljno razlagal Antonio Cairoli po prvi zmagi v sezoni 2017. »Bil sem bolan, tako v petek kot soboto nisem bil v najboljši formi in se nisem najbolje počutil na motorju. Vseeno pa je bilo vse skupaj kar dobro, še posebej druga vožnja mi je zelo lepo uspela. Na koncu mi je nekoliko zmanjkalo zbranosti in tudi telesno nisem bil povsem stoodstoten. Naslednji vikend bo nova priložnost, veselim se nove dirke. Zahvaljujem se svoji družini in ekipi ter navijačem v Sloveniji,« je v prvem odzivu po dirki dejal Tim Gajser. Sezona se bo z drugo dirko nadaljevala že konec tedna, prizorišče pa bo novo v karavani, Pangkal Pinang v Indoneziji. JM Alpsko smučanje • Svetovni pokal Jokica? Na srečo s solzami sreče! Konec tedna so s svojimi izjemnimi dosežki znova zaznamovali slovenski smučarji in smučarke, v prvi vrsti letos fenomenalna Mariborčana Ilka Štuhec in Boštjan Kline. Pred leti - v časih Bojana Križaja, Jureta Franka, Borisa Strela, Roka Petroviča, Anje Zavadlav, Bojane Dornik in drugih - si je bilo sploh težko predstavljati slovenskega smukača ali smukačico na tekmah najvišjega ranga, kaj šele, da bi osvajal točke svetovnega pokala. A prišli so tudi ti časi, in to v izjemni razsežnosti! Močne temelje zmagoslavja Slovencev v hitrih disciplinah so položila »vražja dekleta«, Katja Koren, Alenka Dovžan in Mojca Suhadolc - vsaka izmed njih je zmagala na eni tekmi svetovnega pokala v supervele-slalomu (1993, 1994, 1999). Sledila je serija Tine Maze, ki je prav tako slavila na eni tekmi v superveleslalomu, temu pa je dodala štiri v kraljevski disciplini - smuku (prvo že leta 2008). Leta 2007 in 2009 je svoja najbolj bleščeča trenutka kariere doživel tudi Andrej Jerman, ko je slavil na dveh tekmah v smuku. Letošnja sezona pa pomeni nov izjemen korak proti zvezdam in umeščanju Slovenije med smukaške velesile. Sliši se izjemno, sploh zaradi tega, ker na domačih smučiščih nimamo niti ene same koliko-toliko spodobno dolge proge za smuk. 26-letna Ilka Štuhec je sezono začela s tremi zaporednimi slavji v formuli 1 alpskega smučanja, eno je dodala še v superveleslalomu, ta konec tedna pa je slovenska smučarija bogatejša za dve novi zmagi v hitrih disciplinah. Ilka Štuhec Novi slovenski smukaški junak je Boštjan Kline, ki je v petek na smuku v Kvit-fjellu na Norveškem dosegel prvo zmago v karieri. Krstno zmago v svetovnem pokalu je osvojil po šestih letih, ko je v Crans Montani osvojil naslova mladinskega svetovnega prvaka v smuku in superveleslalomu. Klinetu so za zmago predvajali slovensko himno Zdravljico, ob stanju na najvišji stopnički zmagovalnega odra je zaprl oči in se prepustil trenutku: »Hotel sem se naužiti trenutka. Trenutka, ko je igrala himna, trenutka na najvišji stopnički. Trenutka, ko sta olimpijski zmagovalec Beat Feuz in vodilni v smukaškem seštevku Kjetil Jansrud pod mano. Bil je val emocij, vsega od žalosti in veselja pa radosti, tako da je bilo zelo lepo.« Sobota je bil znova zmagoslavni dan, tokrat je na najvišjo stopničko v superveleslalomu znova stopila Ilka. To je bila njena šesta zmaga v sezoni. Štuhčeva tudi sama ni vedela, kaj je storila v zaključku, ko si je pred tekmicami privozila odločilno prednost. »Malo sem že čutila noge, ker smo bili v petek cel dan na terenu in sem si rekla 'samo smučaj'. Zamislila sem si drugače, kot sem potem dejansko peljala. Ker se je vse tako hitro dogajala, sem enostavno improvizirala, očitno dokaj uspešno.« Mariborčanki se ob podobnem nadaljevanju obeta mali kristalni globus v supervelesalomu, zanj ima zelo realne možnosti tudi v smuku. To sta lahko globusa s številkama 2 in 3, saj je številka 1 že zasedena. Ilka ga je osvojila v kombinaciji. To ji je uspelo po zmagi v Val d'Iseru, na prizoriščih tekem ob koncu tedna v švicarski Crans Montani pa je dodala petkovo 2. in nedeljsko 3. mesto. Povsem dovolj za lovoriko ... Ob podelitvi kar ni mogla verjeti, da je to res zmogla, tudi kakšna solzica je stekla po njenem obrazu. »Jokica sem,« je potožila trenerju. Dokler so to solze sreče, je vse v redu ... Jože Mohorič Boštjan Kline torek • 28. februarja 2017 Šport Štajrnhi 13 Rokomet • NLB liga, 21. krog Koper premočan za Ormožane, Dol in sodnika za Ptujčane Jeruzalem - Koper 28:33 (12:16) JERUZALEM: Balent 1, Šu-talo; Kavčič 4, Petrovič, Ocvirk 6, Zidarič 1, Čudič 5 (3), Žižek Cvetko, Žuran, Kocbek, Kosi 4, Ozmec, Mesaric, T. Hebar, Raj-šp 3, Cirar 4. Trener: Saša Pra-potnik. KOPER: Vran, Vončina; Dolenc, Grzentič 5, Vlah, Matijaše-vič, Gašperšič, Moljk 2, Gorela 2, Rapotec 5, Smolnik 6, Soko-lič 7 (1), Planine 3, Bratkovič 3. Trener: Zoran Jovičič. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 3/3; Koper 2/1. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4: Koper 8 minut. IGRALEC TEKME: Tilen Sokolič (Koper). Ormožani so proti Kopru doživeli zaslužen poraz, ki jih je dokončno oddaljil od uvrstitve v Ligo za prvaka. Gostje so tekmo na Hardeku odlično začeli in že v 5. minuti vodili s petimi zadetki prednosti (0:5). Ormožanom ni uspevalo prav nič in Koper je v 10. minuti še povečal svojo prednost na +8 (2:10). Na vsak ormoški zadetek so Koprčani odgovorili z lahkim golom iz hitrega centra. Vse, kar je uspelo domačinom, je bil zaključek 1. polčasa. Po seriji treh zaporednih zadetkov (12:16) je za domače rokome-taše posijal kanček upanja v preobrat. Žal se ta ni zgodil niti v 2. polčasu, čeprav je zaostanek Jeruzalema v nekaj primerih padel na -3. Gostje so suvereno obdržali svojo prednost in dokazali, da si zasluženo delijo prvo mesto z Ribnico. »Čestitke Kopru za zasluženo zmago. Nas so drago stale poškodbe in neigranje nekate- l.ASRL (m) REZULTATI 21. KROGA: Je ruzalem Ormož - Koper 2013 28:33(12:16), Dol TKI Hrastnik - Drava Ptuj 34:24 (16:11), Do-bova - Maribor Branik 25:28 (12:14), Riko Ribnica - Slovenj Gradec 2011 34:25 (15:17), Istrabenz plini Izola - Urbanscape Loka 26:27 (14:15), Trimo Trebnje - Krka 23:23 (13:15). 1. RIKO RIBNICA 21 2. KOPER 2013 21 3.URBANSCAPE L0KA21 4. KRKA 21 5. MARIBOR BRANIK 21 6. D0B0VA 21 7. JERUZALEM 0RM0Ž21 8. TRIMO TREBNJE 21 9. DOL TKI HRASTNIK 21 10. SLOVENJ GRADEC21 11. DRAVA PTUJ 21 12. ISTRABENZ IZOLA 21 17 2 2 17 2 2 11 5 5 12 2 7 11 2 8 11 1 9 11 1 9 8 5 8 7 1 13 5 3 13 3 2 16 0 0 21 36 36 27 26 24 23 23 21 15 13 8 0 Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema (v modrih dresih) in Drave (v belih dresih) so v 21. krogu potegnili kratko: Ormožani so na domačem igrišču klonili proti vodilnim Koprčanom, Ptujčani pa na gostovanju v Hrastniku. rih ključnih mož. Gostje so si z odličnim začetkom tekme bistveno olajšali nalogo. Mogoče smo premalo verjeli, da lahko premagamo Koper,« je po tekmi povedal trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Na drugi strani je bil s predstavo svojih igralcev zelo zadovoljen trener Zoran Jovičič. »Zmaga na Hardeku je zmeraj nekaj posebnega, tu zmagujejo le najboljše ekipe. Dokazali smo, da smo zre- la ekipa, ki lahko meša štrene tudi preostalim ekipam v Ligi za prvaka. Teh tekem se z ekipo že veselimo. Zdaj moramo zmago proti Jeruzalemu potrditi na tekmi 22. kroga proti Dolu Hrastniku,« je vidno zadovoljen povedal strateg Koprčanov. Ekipo Jeruzalema v zadnjem krogu rednega dela čaka gostovanje pri Mariboru. KU Rokomet • 1. A SRL (ž) Borovčakova zadela za točko ZRK Velenje - ZRK Aklimat Ptuj 29:29 (16:13) ŽRK AKLIMAT PTUJ: Knaus, Mateša 3, Kac, Kreft 1, Kole-dnik, Križanec, Borovčak 11, Selinšek 11, Majcen, Korotaj 1, Gomilšek 2, Markovič. Trener: Nikola Bistrovič. Ptujske rokometašice so bile glede na stanje na lestvici favoritinje na tekmi z Ve-lenjčankami, ki so prikovane na dno lestvice. A v športu ne gre zmeraj vse po pričakovanjih in domačinke so nudile bistveno boljši odpor od pričakovanj. V začetku tekme so gostje doživele pravi šok, saj si je Korotajeva poškodovala gle-ženj. Sama je sicer želela nadaljevati igro, vendar so bile bolečine premočne - najverjetneje bo z igrišč odsotna nekaj časa. Ta šok so Velenj-čanke znale izkoristiti in so s prvo mini serijo na tekmi (4:0) v 11. minuti tekme po-vedle 8:3. Zaostanek je vendarle spodbudil Ptujčanke, ki so zaigrale bolje predvsem v napadu in so z zadetki Selin-škove in Borovčakove prišle do priključka. Do polčasa so si ponovno pridelale tri zadetke zaostanka. Tudi drugi del tekme so varovanke Nikola Bistroviča začele slabo in so dovolile, da si Velenjčanke priigrajo celo osem zadetkov prednosti. V prvih desetih minutah je bila 1. A SRL (ž) REZULTATI 16. KROGA: Velenje - Aklimat Ptuj 29:29 (16:13), Branik - Krim Merca-tor 20:45 (20:45), Celje Celjske mesnine - Ž.U.R.D. Koper 28:23 (17:10), Ljubljana - Zelene doline Žalec 27:32 (15:13), Mlinotest Ajdovščina - Krka 26:18 (10:7). 1. KRIM MERCATOR 13 13 0 0 2. ZAGORJE 14 12 0 2 3. CELJE C. MESNINE 13 9 0 4 4. MLIN. AJDOVŠČINA 15 9 0 6 5. ZELENE D. ŽALEC 15 9 6. KRKA 14 6 7. AKLIMAT PTUJ 14 5 8. LJUBLJANA 14 5 9. Ž.U.R.D. KOPER 14 4 10. BRANIK 14 2 1 11. VELENJE 14 0 2 0 6 1 7 1 8 0 9 1 9 11 12 obramba Aklimata slaba, pri domačinkah sta neusmiljeno zadevali Ferenčeva in Pirče-va, ki sta dosegli po osem zadetkov. Pri rezultatu 23:15 je gostujoči trener vzel minuto odmora in dekletom povedal nekaj krepkih, kar je očitno zaleglo, saj so se njegove igralke s serijo 0:6 približale na dva zadetka zaostanka. Do konca tekme je bilo zelo zanimivo, saj sta bili ekipi rezultatsko precej izenačeni. Zadnje tri zadetke, vključno z izenačujočim za 29:29, je dosegla Borovčakova. Ob koncu tekme so imele Ptujčanke še nekaj sekund za zadnji napad, a jim je zmanjkalo časa za zaključek akcije. Pri gostjah sta bili daleč najboljši igralki in strelki Bo-rovčakova in Selinškova, ki sta dosegli po 11 zadetkov. Ptujske rokometašice so dokaj srečno prišle do točke proti Velenjčankam, dobro so odigrale le kakšnih 15 minut tekme, medtem ko v preostalem delu niso igrale na želenem ali pričakovanem nivoju. David Breznik Ptujčani skorajda zapustili igrišče: Dol TKI Hrastnik -Drava Ptuj 34:24 (16:11) DRAVA PTUJ: Rosič, Rajič, Janžekovič 1, Žuran M., Rei-sman 1, Bračič, Maroh 1, Lesjak 3, Hrupič 8, Šalamun 1, Gregorc 1, Jensterle 6. Sabo, Krasnič 2, Osterc, S. Žuran. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Dol TKI Hrastnik 2/3, Drava Ptuj 4/6. IZKLJUČITVE: Dol TKI Hrastnik 8 minut, Drava Ptuj 12 minut Ptujski rokometaši so na trenutke ponovno pokazali odlično igro, a zaradi pomanjkanja kadra niso mogli držati hitrega ritma Dola, ki je na koncu (pre)visoko zmagal. Na poti do zmage sta jim zelo pomagala sodnika Marko in Matjaž Pirc, saj sta Dravi s svojimi odločitvami »pokradla« številne žoge. »Tekma bi lahko trajala dva dni, pa nikakor ne bi mogli do pozitivnega rezultata,« so po tekmi tarnali v taboru Drave. Ptujčani so dobro začeli tekmo, saj so povedli 0:3, a ta nalet sta sodnika takoj zaustavila in Hrastničani so z dvema mini serijama prišli do preobrata. Strelsko razigrani Hrupič (skupno je dosegel 8 zadetkov, večino časa je igral na mestu organizatorja igre, saj Marko Žuran zaradi poškodbe ni mogel igrati, op. a.) in Lesjak sta v 20. minuti še poravnala izid na 10:10, sledile pa so posamezne napake igralcev Drave in nerazumljive sodniške odločitve, kar so igralci Dola takoj izkoristili s serijo 5:0 in odšli na odmor s petimi zadetki prednosti. V nadaljevanju so domačini imeli še večjo pomoč sodnikov, ki nikakor nista dovolila, da bi se ptujski igralci rezultatsko približali. Razigranemu Hrupiču se je strelsko priključil tudi Jensterle, ki je dal skupno 6 zadetkov, zelo solidno sta odigrala tudi Krasnič in Re-isman. Hrastničani so izkoristili vse podarjene napade in so v sredini polčasa vodili +8 (25:17). V končnici sta sodnika na čuden način izključila Gregorca, po vseh smešnih odločitvah so nameravali rokometaši Drave celo predčasno zapustiti parket. Po posredovanju trenerja Ivana Hrupiča so vendarle odigrali tekmo do konca, poraz pa je bil neizbežen. David Breznik Rokomet • 1. B SRL (m) Zastreljali preveč »zicerjev« Herz Šmartno -Moškanjci Gorišnica 34:23 (18:12) MOŠKANJCI GORIŠNICA: Bratuša, Šandor 5, Bedrač N. 1, Mlač-Černe 1, Valenko, Geč, Balas 1, Lozinšek 3, Grobelnik 4, Ranfl, Vrbančič 2, Krabonja 5, Preac, Bedrač T. 1. Trener: Robert Bezjak. Rokometaši Moškanjcev Gorišnice so v Šmartnem pri Litiji odigrali tekmo z ekipo Herza, ki je vodilna ekipa 1. B državne lige. Domačini so pred kakšnimi 200 gledalci prišli do visoke zmage, potem ko so približno polovico zadetkov dosegli na »lahek način« - iz protinapadov. Gostje so za ugodnejši rezultat tokrat zastreljali bistveno preveč strelov iz čistih položajev, t. i. zicerjev. Po uvodnem zadetku Vr-bančiča so domačini naredili nekaj mini serij, s katerimi so že v 20. minuti povedli 12:7. Fizično močnejši in iz-kušenejši domači igralci so s pridom izkoriščali svoje prednosti s preigravanjem obrambne različice 5-1, tudi s številnimi menjavami položajev in natančnimi zaključki. Ob polčasu je bila razlika v njihov prid šest zadetkov, ki se je v nadaljevanju le še nadgrajevala in je bila najvišja že +13. V ekipi Gorišnice so ob koncu tekme dobili priložnost za igro tudi mlajši igralci, strelsko pa so bili najučinkovitejši Krabonja, Šandor in Grobelnik. V naslednjem krogu se bodo varovanci Roberta Bez-jaka pred domačimi gledalci pomerili z ekipo Krškega. David Breznik 1. B SRL (m) REZULTATI 17. KROGA: Herz Šmartno - Moškanjci-Gorišnica 34:23 (18:12), Slovan Mokerc--Ig 39:27 (19:11), Radeče Papir nova - Sviš Ivančna Gorica 25:31 (12:18), Črnomelj - Krim 28:38 (15:22), Cerklje - Brežice 34:37 (16:22), Škofljica Pekarna Pečjak - Rudar 26:25 (15:11), Sevnica - Krško 30:35 (17:17). 1. HERZ ŠMARTNO 17 13 2 2 28 2. SVIŠ IVANČNA GOR .17 14 0 3 28 3. KRIM-OLIMPIJA 17 11 2 4 24 4. ŠKOFLJICA PEČJAK 17 12 0 5 24 5. BREŽICE 17 11 2 4 24 6. SLOVAN 17 11 1 5 23 7. KRŠKO 17 9 4 4 22 8. RADEČE PAPIR N. 17 9 0 8 18 9. RUDAR 17 6 2 9 14 10. ČRNOMELJ 17 6 0 11 12 11. MOKERC - IG 17 3 1 13 7 12. MOŠKANJCI - G. 17 3 0 14 6 13. CERKLJE 17 2 0 15 4 14. SEVNICA 17 2 0 15 4 14 Štajerski Šport torek • 28. februarja 2017 Futsal • 1. SFL Tomaž v drugo ligo brez izstreljenega naboja Tomaž ŠIC bar -Benedikt 0:3 (0:2) STRELCI: 0:1 M. Senekovič (12.), 0:2 M. Senekovič (18.), 0:3 U. Senekovič (34.). TOMAŽ ŠIC BAR: Vrbnjak, Krajnc, Magdič, Školiber, U. Goričan, Gašparič, Roškar, D. Goričan, Belšak, Buzeti. Trener: Marjan Magdič. BENEDIKT: Anžel, Lovrenčič, Savec, Kramberger, Drašak, Čuček, Škerget, Kos, Kopun, M. Senekovič, Klemenčič, U. Senekovič. Trener: Tomislav Novak. Blizu 300 ljubiteljev futsala je v Ljutomeru spremljalo odločilno tekmo domače ekipe za obstanek v 1. slovenski futsal ligi. V predzadnjem krogu rednega dela je Tomaž ŠIC bar gostil Benedikt, domači pa so za ohranitev upanja na dodatne kvalifikacije za obstanek potrebovali zmago. Tekmo so na koncu dobili gostje in si tako pred zadnjim krogo zagovotili vsaj dodatne kvalifikacije, Tomaž ŠIC bar pa se po eni sezoni igranja v prvoligaški konkurenci ponovno vrača v 2. slovensko futsal ligo. Gostitelji so šli v najpomembnejšo tekmo sezone hendikepirani. Zaradi poškodb sta manjkala pomembna člena ekipe, vratar Miha Prijol in igralec Dejan Kurbus. Kljub izostanku omenjenih so gostitelji šli odločno v dvoboj in že v prvi minuti je Domen Ško-liber zatresel vratnico. V nadaljevanju sta ekipi igrali previdno, s številnimi napakami in brez priložnosti za zadetek. Gostje so prišli do 1. SFL REZULTATI 17. KROGA: Bronx - Litija 9:2 (4:1), Oplast Kobarid - Zavas Siliko 5:3 (0:1), Tomaž ŠIC bar - Benedikt 0:3 (0:2), Proen Maribor - Puntar 8:3 (2:1), Dobovec Pivovarna Kozel - Sevnica 6:1 (3:1). 1 PRO. MARIBOR 17 16 1 0 92:40 49 2 LITIJA 17 11 3 3 71:47 36 3 BRONX ŠKOFIJE 17 9 1 7 66:63 28 4 OPL. KOBARID 17 8 3 6 58:40 27 5 DOBOVEC KOZEL 17 8 2 7 60:54 26 6 SEVNICA 17 7 2 B 44:4B 23 Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Po zaostanku izvedle zmagoviti preobrat Kostmann Slovenj Gradec -ŽOK GSV Ptuj (22, 23, -14, -21, -4) ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Cvirn, Drevenšek, Burič, Stavbar, Grič-nik, Horvat, Čabrian, Gajser, Pu-šnik. Trenerka: Marijana Horvat Gojkošek. Trenerka ptujskih odbojka-ric Marijana Horvat Gojkošek je tudi tekmo s Kostmannom podobno kot prejšnji teden proti Celju začela z rahlo spremenjeno postavo in s poškodovano Gajserjevo na klopi. Slovenjgradčanke so se tokrat dobro pripravile na papirnate favoritinje in so presenetile tudi z uvrstitvijo v postavo dveh izkušenejših igralk - Janetove in Vindi-ševe. Prav ti sta v zaključkih akcij največkrat odigrali odločilno vlogo. Pozitiven zalet in rahlo re-zultatsko prednost so Koro- ' ' ' >■■; . m1 1 1 i t ' i- i. i H + h ■ F ¡■■¡v-':i EÎIH»-li i i -m.u t e Foto: Miha Soštarič Derbi začelja v 1. slovenski futsal ligi je pripadel Benediktu, ki je z zmago pahnil Tomaž ŠIC bar v 2. ligo. 7 ZAVAS SILIKO 17 5 3 9 50:65 18 8 PUNTAR 17 5 0 12 34:72 15 9 BENEDIKT 17 4 2 10 58:72 14 10 TOMAŽ ŠIC BAR 17 2 3 12 41:82 9 Pari 18. kroga (vse tekme 10. marca ob 20. uri): Litija - Dobovec Pivovarna Kozel, Sevnica - Proen Maribor, Puntar - Tomaž ŠIC bar, Benedikt - Oplast Kobarid, Zavas Siliko - Bronx Škofije. vodstva v 12. minuti: Urban Senekovič je z dolgo globinsko žogo pred vrati domačinov našel Marka Senekoviča, ki je poskrbel za veselje v gostujočem taboru. Domačini v nadaljevanju prvega polčasa niso našli poti do izenačenja, pred odhodom na odmor pa so doživeli nov hladen tuš. Gostje so po sumljivo dosojenem prekršku na robu kazenskega prostora prišli do prostega strela, ki ga je izvrstno izvedel Marko Senekovič in povedel Benedikt v vodstvo z 2:0. V zadnjih desetih minutah tekme so domačini poskušali s petim igralcem v polju, vendar je Tjaž Lovrenčič dobesedno zaklenil svoja vrata. Gostitelji so imeli svoje priložnosti, vendar so bili nenatančni. šice unovčile v prvih dveh nizih, v katerih so igrale boljše od pričakovanj. Na drugi strani so gostje v počasni igri spustile preveč žog na tla, prav tako pa so dovolile, da so se domačinke preveč razigrale. Po zaostanku 2:0 v nizih je trenerka Horvat Goj-koškova postavila na parket standardno najmočnejšo postavo, hkrati pa je motivirala svoje varovanke, da so zaigrale veliko bolj angažirano in zbrano. Svoj delež je dodala Gajserjeva, medtem ko je bila na celotni tekmi ponovno najučinkovitejša Cvirnova. V tretjem, četrtem in petem nizu so Ptujčanke veliko akcij odigrale tudi skozi sredino, prav tako pa je začel veliko bolje delovati tudi blok. Vse te izboljšane prvine so jih po- Sedem minut pred koncem dvoboja pa je bilo konec upanja za Tomaž ŠIC bar. V lase sta si skočila Domen Školiber in Marko Senekovič, sodnika sta obema igralcema podelila rumena kartona, vendar je bil to za Školibra drugi karton in obenem predčasen odhod v slačilnico. Sodnika sta sicer imela na tekmi veliko dela, saj sta poleg rdečega kartona Školibru podelila še deset rumenih kartonov. Z igralcem več so gostje dosegli še tretji zadetek. V zadnjem, 18. krogu, bo Tomaž Šle bar gostoval v Tolminu pri Puntarju, Benedikt pa bo gostil Oplast iz Kobarida. Miha Šoštarič 2. SFL: Druga zaporedna zmaga FC Hiša daril KIX Ajdovščina - FC Hiša daril Ptuj 2:4 (1:1) STRELCI: 1:0 Ignjatovic (9.), 1:1 Krajnc (10.), 1:2 Braček (27.), 2:2 Žonta (27.), 2:3 Kavaš (35.), 2:4 Pihler (36.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Pajek, 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 17 KROGA: Kostmann Slovenj Gradec - ŽOK GSV Ptuj 2:3, Svolley Vuzenica - Celje 3:1, Swatycomet Zreče - Prevalje 0:3, Benedikt - Mozirje 1:3, Kajuh Šoštanj - ŽOK Ljutomer 1:3, Braslovče - Nova KBM Branik II 0:3. 1. NOVA KBM BRANIK II 17 15 2 48: 2. PREVALJE 3. ŽOK LJUTOMER 4. ŽOK GSV ZAVA PTUJ 5. MOZIRJE 6. SVOLLEY VUZENICA 7. BRASLOVČE 8. CELJE 9. KOSTMAN S. GRADEC 17 10. SWATYCOMET ZREČE17 11. KAJUH ŠOŠTANJ 17 12. BENEDIKT 17 17 15 17 12 17 11 17 12 17 1G 17 B 17 2 4B:1B 45 2 45:12 44 5 41:2G 3B B 43:21 3B 5 4G:25 33 7 35:3B 2B 9 29:34 23 7 1G 2B:35 2G 4 13 21:41 15 4 13 21:43 14 2 15 15:4B 7 2 15 14:47 7 Marijana Horvat Gojkošek, trenerka ŽOK GSV Ptuj: »Z igro svoje ekipe tokrat nisem zadovoljna, saj so igralke naredile preveč napak. Po zaostanku smo zaigrale bolje in smo z efektivno igro v napadu prišle do zmage.« v razmiku minute v polno zeria Salama - - Futsal klub Do- zadela Sašo Kavaš in Thomas brepolje 13:1. Pihler. 1. IVANČNA GOR. 16 13 1 2 75:32 40 V naslednjem krogu bodo 2. FSK STRIPY 1B 12 1 3 71:43 37 Ptujčani še tretjič zapored 3. GORICA FK 17 1G 4 3 B9:49 34 gostovali, tokrat pri ekipi Ke- 4. ŠD MLINŠE 16 9 2 5 59:51 29 belj Pizzeria Salama. 5. VELIKE LAŠČE 16 9 1 B B3:52 2B REZULTATI 16. KROGA: KIX 6. KEBELJ SALAMA 16 B 2 B BB:5B 2G Ajdovščina - FC Hiša daril Ptuj 7. HIŠA DARIL PTUJ 16 5 2 9 62:71 17 2:4, FC Ivančna Gorica - FSK 8. DOBREPOLJE 16 4 2 10 46:81 14 Stripy 3:1, Gorica Futsal Klub 9. DLAN LOGATEC 17 2 2 13 40:88 8 - Velike Lašče 2:1, ŠD Mlinše 10. AJDOVŠČINA 16 2 1 13 39:67 7 - Dlan Logatec 8:2, Kebelj Piz- JM Braček, Kraut, Vindiš, Kavaš, Krajnc, Pihler, Anžel. Trener: Boris Špra h Ptujčani so se še iz drugega zaporednega gostovanja vrnili s polnim izkupičkom. Pretekli teden so slavili pri ekipi FK Dobrepolje (3:5), tokrat so na podoben način ugnali zadnjeuvrščeno ekipo Kix Ajdovščina. Zmago so si priborili v zadnjih petih minutah srečanja, ko sta Tenis • WTA in ATP lestvici Tamara Zidanšek prva med Slovenkami UMA ■vi AL Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) je pri 19 letih prvič v roke prevzela žezlo najboljše Slovenke na svetovni ženski teniški turneji. stavile na pravo pot do zmage in po dveh hitro dobljenih nizih so v petem nizu »zmlele« tekmice, saj je bil rezultat v njihovo korist kar 15:4. Tako so vendarle prišle do zmage, a težje, kot so pričakovale. David Breznik Kar se je napovedovalo že kar nekaj časa, to se je zgodilo v ponedeljek, 27. 2. 2017. Žensko teniško združenje WTA je namreč objavilo novo rang lestvico igralk, na kateri je članica TK Terme Ptuj Tamara Zidanšek prvič najvišje uvrščena slovenska igralka, je na 138. mestu (najvišje v karieri). Prvo mesto zaseda Američanka Serena Williams, druga je Nemka Angelique Kerber. 19-letna Konjičanka je v tem tednu napredovala za pet mest, njena trenutna največja tekmica za domačo prevlado, 25-letna Dalila Ja- Lestvica WTA, uvrstitve Slovenk: 138. Tamara Zidanšek 144. Dalila Jakupovič 159. Polona Hercog 239. Tadeja Majerič 412 4G3 3BB 2G1 točk kupovič (144.), pa je izgubila dve mesti. Še vedno je zaradi poškodbe izven turnirjev Polona Harcog (159 ), ki je bila več let zapored najboljša slovenska igralka in članica TOP 100. Uvrstitev v to skupino je zagotovo tudi ena izmed Tamarinih želja; le vprašanje časa je, kdaj ji bo to dejansko uspelo. Z rezultati v letošnji sezoni (lestvica Road to Singapore) trenutno zaseda 55. mesto med vsemi igralkami. Blaž Rola ta teden precej niže Na moški ATP-računalni-ški lestvici najboljši Slovenci zasedajo podobna mesta kot dekleta. Najvišje je Grega Žemlja (140.), sledi Blaž Kavčič (149.), tretji je Blaž Rola (299.). Ptujčan je ta te- den zdrsnil kar za 36 mest, saj ni ubranil točk iz lanske sezone, ko je februarja odigral najboljši turnir: v Sao Paulu (ATP 250) se je iz kvalifikacij prebil med najboljših 16. Blaž je ta teden nastopal na challenger turnirju v Yokoha-mi na Japonskem (50.000 + H), zaradi precej nizke uvrstitve in močne zasedbe na turnirju pa je moral v kvalifikacije. Po dveh uspešnih nastopili (izločil je Japonca Imaa Shintara - 436 - in Rusa Evgenyja Karlovskiya - 424.) ga je na zadnji stopnički ustavil 19-letni Južni Korejec Soon Woo Kwon (301.), rezultat je bil 4:6,4:6. Skupaj z Gregorjem Žemljo je tudi že izgubil uvodni krog tekmovanja med dvojicami, zato je z nastopi na Japonskem že zaključil. JM torek • 28. februarja 2017 Šport, rekreacija Štajerski 15 Nogomet • NK Drava Karate • ABV Ptuj Drava neprepričljiva na naravni travi BELTINCI - DRAVA PTUJ 4:4 DRAVA PTUJ: Domjan, T. Golob, Roškar, Gajič, Močič, Kuko-vec, Šporn, Šalamun, Marcius, Križan, Bašic. Igrali so še: Traj-kovski, Dirnbek, Romih. Trener: Simon Sešlar. V sklopu priprav na spomladanski del tekmovanja v 2. ligi so nogometaši Drave odigrali v Beltincih prvo tekmo na naravni travi. Ptujčani so v igri naredili precej napak in so se šele navajali na igralno površino. Igrali so premalo povezano in so ves čas lovili nasprotnika. Za domačine so dosegli zadetke Breznik, Tkalec in dva Mauko, za Dravo pa je Karate • OŠ karate liga Dragocena ekipna zmaga V soboto, 11. 2., je Karate zveza Maribor organizirala v Športni dvorani Selnica ob Dravi tretji krog OŠ karate lige. Iz Karate do kluba Ptuj so v katah ekipno med starejšimi dečki postali zmagovalci Jure Sluga, Anej Šmid Ca-futa in Sergej Skaza. V pol-finalu so premagali ekipo iz Selnice ob Dravi ter v finalu KK Gornja Radgona - Apače. V katah posamezno je Anej Šmid Cafuta zasedel 5. mesto, Jure Sluga pa v športnih borbah 3. mesto. 28. januarja je v Ljutomeru potekal mednarodni karate turnir Pokal mesta Ljutome- Športni napovednik Ljutomer - Izbor športnika leta 2016 Športna zveza Ljutomer bo v četrtek, 2. marca, ob 18.00 na slovesni prireditvi v Domu kulture že 47. razglasila najboljše športne posameznice in posameznike ter kolektive za leto 2016. NŠ Redni zbor članov PD Ptuj Vljudno Vas vabimo, da se udeležite rednega zbora članov PD Ptuj, ki bo v petek, 10. marca 2017, z začetkom ob 17. uri v veliki dvorani Restavracije Gastro, Rajšpova ul. 16, Ptuj. Po uradnem delu občnega zbora vas vabimo na družabno srečanje in ogled fotografij z izletov. Predsednik PD Ptuj: Jože Dajnko Denis in Enej postala mojstra najprej iz enajstmetrovke zadel Gajič, nato se je dvakrat med strelce vpisal Bašic, zadetek za izenačenje je dal Marcius. Ptujski nogometaši v Beltincih niso pustili dobrega vtisa, odslej bodo v glavnem trenirali na pravi travi. DRAVA PTUJ -VOCKLMART 6:1 Nogometaši Drave so odigrali prijateljsko tekmo z avstrijskim četrtoligašem Vocklmartom. Ptujčani so tokrat odigrali zelo dobro. Med strelce so se vpisali Bašic (3 x), po enkrat pa Marcius, Šalamun in Čeh. David Breznik ra. Na njem je sodelovalo 250 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Iz Karate-do kluba Ptuj se je tekme udeležil Jure Sluga, ki je tekmoval v katah in borbah in v obeh kategorijah zasedel odlični 3. mesti. Iz ptujskega kluba je treba omeniti tudi tekmovalko Zalo Horvat, ki v tem šolskem letu odlično tekmuje na šolskih karate tekmah. Na zadnjih štirih tekmah (Ptuj, Žalec, Velenje, Podčetrtek) je skupno osvojila dve prvi, eno drugo ter štiri tretja mesta v katah in borbah. UR Na Akademiji bojevniških veščin (ABV) Ptuj so 16. in 18. februarja potekala izpitna polaganja za pasove in nazive v borilnih veščinah. Denis Šumenjak in Enej Petrovič sta osvojila črni pas, 1. DAN, in postala mojstra karateja. Pred izpitno komisijo, ki ji je predsedoval Silvester Vo-grinec, strokovni vodja ABV in mojster borilnih veščin (6. DAN), so člani in članice v novi telovadnici OŠ Dr. Ljudevita Pivka Ptuj prikazali osvojeno znanje iz karateja, aikida in samurajskega mečevanja (iaido, kendo in ke-njutsu). Med množico osvojenih pasov sta visoke nazive osvojila še Robert Vogrinec v karateju 1. KYU (rjavi pas), mojstrski kandidat, in Dejan Bošnjak v aikidu 1. KYU. Denis Šumenjak na akademiji vadi od leta 2011. Zraven črnega pasu v karateju je nosilec mojstrske stopnje 1. DAN v aikidu (goloroka samoobramba) ter iaidoju in kenjutsu (samurajsko mečevanje). V kendu, japonskem športnem mečevanju, je letos osvojil modri pas, ima pa tudi zeleni pas v kobudu, okinavski veščini uporabe WM «áfflMi gaaftsja ■ ■i Denis Sumenjak (levo) in Enej Petrovič sta postala nova ptujska mojstra karateja. Foto: Robert Vogrinec orožja. Opravlja tudi funkcijo sekretarja društva. Za svoje dosežke je prejel častni naziv hikari no senshi, ki ga akademija podeljuje svojim najzaslužnejšim članom. Enej Petrovič na ABV prav tako trenira od leta 2011. Z veliko mero prizadevnosti, talenta in zanimanja za borilne veščine je postal eden najmlajših mojstrov karateja v društvu. Ob karateju je letos pričel vaditi še aikido. Za črni pas sta morala kandidata prikazati kihon (tehniko), kate (vezano tehniko), kumite (programirani sparing), shobu (prosto borbo), tameshiwari (tehnike lomljenja desk in opeke) ter kobudo (iz arzenala orožja -obvladovanje sai nožev). Matjaž Horvat Strelstvo • Cyprus GP 2017 Ormožan Tomaž Blazinšek z napako daleč od vrha Zmagovalci v katah ekipno (z leve): Sergej Skaza, Jure Sluga, Anej Smid Cafuta V pripravah na novo sezono s puško šibrenico je med 6. in 9. februarjem v Larna-ki na Cipru potekala velika nagrada Cipra. Prizorišče s prijetno klimo za evropske zimske razmere je bila prava izbira pred zahtevnejšimi tekmovanji, ki sledijo v letošnji sezoni. V najbolj množični disciplini turnirja - v trapu - je tekmovalo kar 93 strelcev iz 23 držav in med njimi tudi 5-članska slovenska reprezentanca. V njej sta bila tudi Ormožan Tomaž Blazinšek in Tadej Kosta-njevec iz Sv. Andraža v Slovenskih goricah. Naši strelci so se dobro odrezali in dosegli nekaj zelo vzpodbudnih rezultatov. Krivo »streljanje v tunelu« Žal pa tega ne moremo trditi za najvišje uvrščenega slovenskega strelca na aktualni svetovni ISSF jakostni lestvici Tomaža Blazinška, ki se je z zanj skromnim rezultatom 105 zadetkov (po serijah 21, 23, 18, 20, 23) uvrstil šele na 56. mesto. Nastop odličnega Ormožana, ki je v lanskem letu zablestel na svetovnem pokalu v Ba-kuju, kjer je osvojil 7. mesto, je bil deležen natančne analize vodje slovenske reprezentance Nikolaja Mejaša, ki je ugotovil, da je Blazin-šek v tehničnem smislu storil veliko napako (»streljanje v tunelu«), zaradi katere njegovo streljanje ni bilo na ravni tistega, ki smo ga bili vajeni iz pretekle sezone. S pravilnim posegom je Bla- Foto: Simeon Gönc Ormoški trap strelec Tomaž Blazinšek (desno) je letošnjo zimsko sezono trap lige zadovoljen sklenil na 4. mestu, Aleš Hozjan (levo) in Jasmina Maček sta osvojila 8. in 11. mesto. zinšek na naslednjem treningu napako že odpravil in pozitivno pričakuje prva velika tekmovanja v sezoni, ko se bo z reprezentanco udeležil letošnjega drugega ISSF svetovnega pokala v mehiškem Acapulcu (16.-21. 3). Trap reprezentanca bo letos imela dva vrhunca sezone: v drugi polovici julija z EP v Bakuju ter septembra s SP v Moskvi. Med Slovenci se je najboljše odrezal Brežičan Matija Mlinaric, ki se je s 117 zadetki v kvalifikacijah s tremi sotekmovalci v dodatnem razstreljevanju potegoval za finale, vendar na četrto dodatno tarčo moral priznati premoč kasnejšemu zmagovalcu Valižanu Wixeyu. Zelo dobro streljanje je pokazal tudi Denis Vatovec in s 116 zadetki osvojil 13. mesto, aktualni državni prvak Ivan Krkač je s 110 zadetki osvojil 33. mesto, dober nastop pa je uspel tudi Tadeju Kosta-njevcu, saj je s 109 zadetki (21, 24, 23, 18, 23) osvojil 38. mesto. Zaključek zimske trap lige: Blazinšek brez skupnega odličja V Ilirski Bistrici se je 4. februarja končala 5. sezona zimske trap lige. Tomaž Blazinšek je po zmagi na 4. turnirju s 67 zadetki tokrat zadel 58 tarč (23, 16, 19) in osvojil 11. mesto ter ostal brez dodatnih točk za skupni seštevek, kjer je osvojil končno 4. mesto. V skupnem seštevku sta bila boljša njegova reprezentančna kolega, zmagovalec Denis Vatovec (62) ter dvakratni olimpijec Boštjan Maček (57), ki je kljub izostanku na zadnjem turnirju zaradi poškodovane noge in kolena (sledi vsaj 3-mesečna rehabilitacija), osvojil bronasto odličje. Drugo mesto je presenetljivo osvojil mladi strelec iz SD Trap Kungota Matjaž Lepen (60), ki je poleg zmagovalca Vatovca kot edini osvojil točke prav na vseh šestih turnirjih (uvrstitve med najboljših 8). Ptujski strelec in član SD Poetovio Mišo Rakuša je točke osvojil na treh turnirjih in se z 18 točkami uvrstil na 7. mesto. Tadej Kostanjevec, ki strelja za radgonsko ekipo, pa si je v zaključku sezone z 62 zadetki pristreljal 5. mesto ter se v skupnem seštevku uvrstil na odlično 6. mesto, brez točk pa je ostal le na predzadnjem turnirju. Posamezno -skupni seštevek: 1. Denis Vatovec, VRH 67 62 2. Matjaž Lepen, TKU 65 60 3. Boštjan Maček, MSO 0 57 4. Tomaž Blazinšek, ORM 58 46 5. Ivan Krkač, KUN 65 44 6. Tadej Kostanjevec, RAD 62 39 7. Mišo Rakuša, POE 0 18 8. Aleš Hozjan, VRH 65 9 Simeon Gonc 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 28. februarja 2017 Dornava • Otroci spoznavali koranta Kako se naredi korantija V vrtcu vsako leto z otroci govorimo o pustu, si ogledamo posnetke, fotografije na to temo, izdelamo različne maske, prisluhnemo različnim zgodbam in pravljicam o pustu, imamo pustno rajanje, obiščejo nas cigani, koranti ... Letos smo se odločili, da povabimo med nas predstavnika društva Koranti Spuhlja Martina Klinca, ki nam je predstavil, kako se izdela korantija in kaj jo sestavlja. Martin Klinc je otrokom na zanje primeren, prijeten način približal lik koranta - od kje izvira, kakšno opravo je imel nekoč in kakšno ima danes. Pokazal in poimenoval je vso opremo, ki jo korant potrebuje ter razložil iz katerih materialov so določeni deli korantije izdelani. Otroci so si vse dele lahko pobliže ogledali, si nadeli masko, se rokovali z ježevko in potipali kožuh, ki ga obleče korant. Martin jim je postavil tudi nekaj zanimivih vprašanj, na katera so otroci z navdušenjem odgovarjali. Kakšen je namen koranta oz. njegova naloga? Da prežene zimo. In še in še ... Otroci vam bodo povedali. V radovednih otroških glavah so se porajala tudi različna vprašanja, na katera jim je mojster z veseljem odgovoril. Obiskali so nas tudi člani ED cigani Dornava, ki so nam skozi poučno zgodbo približali njihovo življenje. Marjeta Peteršič in Neža Čuš pa sta otrokom v vrtcu pokazali, kako se izdela »duhec«. Janja Čuš Kodrič Ptuj • Rekordno število obiskovalcev karnevalske povorke Pust: pokopali ga bomo in Nepregledna množica kurentov in korantov, ki se je vila skozi nedeljsko duha ne sluha, tudi zato so bili ptujske ulice in trgi toliko bolj polni, po 1. mesto je prejela skupina Čarobni vrt iz Stojncev. Vrhunec tradicionalnega Ku-rentovanja je karnevalska povor-ka, ki na enem mestu združi več tisoč nastopajočih in še bistveno več ljubiteljev maskiranja, ki si jo ogledajo. Če po čem, je Ptuj znan po povorkah, ki so najpomembnejši dogodek vsakega, tudi letošnjega 57. Kurentovanja. Po množici dogodkov, ki smo jim bili priča vse od svečnice naprej, posebej pa od uradnega začetka Kurentovanja, smo dočakali tisto, po čemer se ta čas - ki ga nekateri imenujejo tudi peti letni čas -pomni. V nedeljo se je na ptujskih ulicah in trgih predstavilo več kot 2500 mask, ki so poskrbele za izjemen spektakel, tako karnevalske maske kot etnografski liki so poželi odlične odzive obiskovalcev, ki naj bi jih bilo celo okrog 60.000. Da bo ravno Kurentovanje v najstarejšem mestu, ki je pravi magnet za obiskovalce, dobro ime mesta ob doživetjih etnografskih prikazov in karnevalskih mask poneslo na vse konce, je med drugim dejala Katja Gonc, Foto: JCK Foto: CG Majšperk • 18. pustna povorka Miške, trgatev, furež ... in še kaj Navihani in razposajeni pust, ki je letos povezal tradicijo z izvirnostjo, je na pustno soboto že 18. leto obiskal Majšperk. Pustni sprevod od Brega do OŠ Majšperk so vodili rogati in pernati koranti in kurenti iz Lancove vasi ter iz domačega novoustanovljenega Društva kurent Vinicius. Otroci iz majšperškega vrtca so bili kosci in gospodinje; rdeča nit letošnje povorke so bile namreč šege in navade. Učenci prve triade OŠ Majšperk so prikazali Kata-rinin sejem, dejali so: »Kar želite, to dobite, le denarnico odprite.« Stoperški osnovnošolci so uprizorili tradicionalni kmečki praznik - furež, ki je v mnogih domovih v Stopercah še danes živ, ptujsko-gorski učenci pa so vrezali prvo brazdo. Četrto- in petošolci iz OŠ Majšperk so predstavili tipične haloške maske, med drugim lik babe, ki nosi deda. Šestošolci in sedmošolci so uprizorili gostijo in poročni sprevod, učenci 8. A furež, njihovi sovrstniki so se lotili izkopavanja krompirja, najstarejši na OŠ pa so uprizoritev šeg in navad sklenili s trgatvijo. Za pridih pravljičnosti je poskrbela družinska maska Snegulj-čica in sedem palčkov, člani PGD Majšperk so se začeli ukvarjati s kmetijstvom, Športno pohodni-ško društvo Preša je opravilo spomladansko rez v gorici, Društvo žena Tisa in PGD Ptujska Gora so se lotili samooskrbe, o shujševal- Štajerski TEDNIK www.tednik.si E s l ■ Stajerskitednik I Stajerskitednlk ni kuri pa so dejali, da je najboljša zlato zapečena in z mlinci obložena. Pokazali so se tudi folklorniki KPD Stoperce, ki so bili gošjeki, majšperški planinci so se podali na Donačko, člani Društva upokojencev Ptujska Gora pa so za čas povorke postali kosci in gospodinje. Zaplesale so tudi miške iz KUD Majšperk ter zapele mišjo odo »O miška moja«. Mojca Vtič FOTO: Mojca Vtič Učenci iz Stoperc so uprizorili furež. Sicer pa je strokovna komisija najbolje ocenila FS KPD Sto-perce - gošjeki in šestošolce, ki so uprizorili gostijo Sveti Tomaž • Fašenk pri Svetem Tomažu Zmagali dalmatinci DPM Sv. Tomaž Na pustno soboto so tudi Sveti Tomaž okupirale pustne šeme in liki. V tradicionalni povorki, ki jo je tudi letos pripravilo tamkajšnje turistično društvo, je sodelovalo 22 skupin. Fašenk pri Sv. Tomažu je privabil okoli 600 obiskovalcev; ti so bili navdušeni nad pestrostjo in slikovitostjo letošnje povorke. V pustnem sprevodu se je predstavilo kar 12 otroških skupin, štiri etnografske in še šest odraslih skupin. Veseli dogodek so otvorili konjeniki Ranča Laso. Prvič so na povorki biče zavihteli pokači iz Gradišča pri Svetem Tomažu. Tudi brez kurantov ni šlo - zaplesali sta dve skupini iz Ključarovcev in Podgorcev. Kot običajno so v povorki sodelovali otroci iz vrtca, ki so znova navdušili s simpatičnimi nastopi, in učenci z učitelji vseh razredov tomaževske devetletke. Tako smo lahko videli ljubke snežinke, korenčke in zajčke, astronavte, vrane, indijančke, in še in še ... Tudi odrasle skupine so navdušile z izvirnostjo, saj so uprizarjale aktualne lokalne teme ter poskrbele za veliko smeha. Predstavilo se je osebje medgeneracijskega centra, ki so ga uprizorili člani Društva gospodinj Sveti Tomaž, pa razposajeni 101 Dalmatinec iz Društva prijateljev mladine (DPM) Sveti Tomaž, Savski kavbojci in indijanci, To-maževska mladina s Tomaževskim kombinatom d.n.p. (družba neomejenega pitja), PGD Koračice s Turistično informacijskim centrom in turističnimi točkami Svetega Toma- ža - od Cajnkarjeve domačije, Kleti - muzeja Brumen, Savskega ribnika do smučišča Globoki klanec. Iz Jur-šincev pa so se prišle pokazat tudi čudovite zlate ribice. Strokovna žirija je odločila, da v kategoriji odrasle skupine tretje mesto in nagrada v višini 100 evrov pripada skupini »Tomašo-vski kombinat d.n.p.«, Zlate ribice iz Juršincev so osvojile drugo mesto in denarno nagrado v višini 200 evrov, zmagala pa je skupina 101 Dalmatinec DPM Sveti Tomaž, ki je prejela 300 evrov. Vseh 12 otroških skupin je bilo nagrajenih z denarno nagrado 50 evrov. Monika Levanič Zmagovalna skupina mask po oceni komisije je bila ekipa 101 Dalmatinec DPM Sv. Tomaž. FOTO: ML torek • 28. februarja 2017 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 se (za leto dni) od njega poslovili karnevalsko povorko na Ptuju, je svoje delo očitno opravila več kot odlično. O zimi ni bilo ne nekaterih ocenah naj bi se povorke udeležilo rekordno število obiskovalcev, okrog 60.000. Nagrade so si prislužili: Tudi letos množica pustnih dogodkov Po mestu je v soboto dopoldan sprehodil mestni korzo, od nedelje, 19. februarja, do četrtka, 23. februarja, so Mestni trg Ptuja polnili etnografski pustni liki, ki so navduševali s prikazi običajev, sočasno so potekale otroške animacije. Včeraj se je odvila tudi po-vorka vrtčevskih otrok, ki jo organizira Vrtec Ptuj in v kateri je letos sodelovalo več kot 1300 otrok. Danes, v torek, pa se najbolj norčav čas v letu zaključuje s pokopom pusta pred Mestno hišo, s tem se oblast ponovno vrača v roke ptujskega župana Mirana Senčarja. 1. mesto (1.200 EUR) ČAROBNI VRT, Stojnci 2. mesto (1.000 EUR) ZAKLADI JESENI, Mala vas 3. mesto (900 EUR) ZMAJI, Siget Stojnci 4. mesto (800 EUR) POMLAD NA SONČNI STRANI ALP, Soviče Dravci 5. mesto (600 EUR) KUBA, Bukovci 6. mesto (500 EUR) ZLATE RIBICE, Juršinci 7. mesto (400 EUR) JUTRANJA ROSA, Sodinci 8. mesto (300 EUR) AFRIŠKO PLEME, Bukovci - Vopošnica 9. mesto (200 EUR) KRTEKI, Zgornji Leskovec 10. mesto (100 EUR) VIKINGI, Moškanjci Zakladi jeseni iz Male vasi so si prislužili drugo mesto. Tudi tretja nagrada je šla v Stojnce (Siget), in sicer skupini Zmaji. Tudi letos smo na povorki bili priča inovativnim in zanimivim maskam. Od barbi punčk v škatlah do ribic, zmajev in pomladi. Najboljše karnevalske skupine so prejele tudi nagrade, ki so jih podelili župan Mestne občine Ptuj Miran Senčar, Mitja Bervar, predsednik Državnega sveta in častni pokrovitelj 57. Kurentovanja ter 16. princ karnevala Aleš Goričan plemeniti Maksimilijan Gregorič. Skupine pa je ocenjevala in izbirala petčlanska komisija v sestavi Marija Hernja Masten, Stanka Vauda Benčevič, Barbara Ferčič, Srečko Molk in Sašo Fenos. direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Ta je letos prevzel organizacijo Kurentovanja. "Kurentovanje in maskiranje Ptujčanom izredno veliko pomeni. To lahko sklepamo tudi po tem, da je bila prva povorka že leta 1873. Na nas je, da še naprej ohranjamo to bogato tradicijo in jo še bolje unovčimo pri razvo- ju turizma," pa je pred povorko dejal župan mestne občine Ptuj Miran Senčar, ki je letošnje Ku-rentovanje ocenil kot izjemno uspešno. Kakorkoli, po vseh kazalcih je jasno, da so imeli največ uspeha pri svojem delu kurenti in koran-ti, kar 600 si jih je v nedeljo nadelo maske in zelo uspešno so od- ganjali demone in zimo ter privabljali pomlad. Ob najštevilčnejši in v naših koncih najpriljubljenej-ši maski pa se je seveda tudi letos predstavila množica nepogrešljivih etnografskih likov: od rus do pokačev, oračev in kopjašev ... Povorke se je udeležilo 43 skupin, 30 domačih in 13 tujih, in sicer iz Škotske, Hrvaške, Italije, Francije, Avstrije, Nemčije, Makedonije, Belgije in Srbije. Ravno pomen povezovanja ljudi in narodov, ki je del pustova-nja, je po mnenju predsednika 57. Kurentovanja in podpredsednika FECC Branka Brumna ena od bistvenih razsežnosti Kurentovanja na Ptuju. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Cirkulane • 24. Fašenk v Cirkulanah Zmagala je jutranja rosa v čarobnem vrtu na sončni strani Alp Cirkulanski fašenk, ki bo prihodnje leto praznoval srebrni jubilej, tudi tokrat ni razočaral. V pustni povorki, ki jo tradicionalno organizira Turistično društvo Cirkulane, je skozi središče Cirkulan v 18 skupinah zaplesalo okoli 800 maškar. Prve so se predstavile etnografske maske: koranti, ruse, orači, pokači, baba deda nosi ... Sledili so jim otroci iz vrtca in učenci obeh lokacij Osnovne šole Cirkulane-Zavrč, ki so glas o fašenku razširili čez lužo; Cir-kulane je obiskal sam ameriški predsednik s soprogo (da se je za to odločil prav v pustnem času, morda ni naključje, so namignili). Manjkala seveda ni niti godba na pihala, povorko pa je sklenilo sedem karnevalskih skupin, ena od njih iz sosednje Hrvaške. Predsednik cirkulanskega turističnega društva Anton Bratušek je povedal, da je bilo obiskovalcev kljub lepemu vremenu letos nekaj manj kot lani. Haložani po dolgi zimi pomlad očitno že zelo težko čakajo, saj so prve tri nagrade podelili »spomladanskim« maskam. Za najboljšo so izbrali skupino Jutranja rosa Turističnega društva Sodinci, drugo nagrado je prejel Čarobni vrt Kulturno-umetni- škega društva Maska Stojnci, tretjo Pomlad na sončni strani Alp Kulturno-turističnega društva Klopotec Soviče-Dravci, četrto Bobri iz Združenja za tradicionalne običaje Pingo Cestica, peto Krtki društva Kocil iz Skorišnja-ka, šesto Vikingi iz Moškanjcev in sedmo Palčki rudarčki. V nagradnem skladu je bilo 700 evrov (prvo mesto je prineslo dva sto-taka), podjetja pa so prispevala tudi praktične nagrade. EM Cirkulansko turistično društvo s pustno povorko ohranja živo dediščino in skrbi, da se znanje izdelovanja tradicionalnih in karnevalskih pustnih mask prenaša iz roda v rod. Markovci • 26. Fašenk v Markovcih V Markovcih pisano in veselo Etnografsko društvo Korant Markovci je na pustno soboto pripravilo povorko, ki se je vila skozi Zabovce in Markovce do občinskega poslopja, kjer so se skupine predstavile. V povorki je sodelovalo okoli 2.500 mask, gledalcev se je zbralo še nekaj sto več. Letos se je prijavilo 35 karnevalskih skupin, okoli 15 pa je bilo etnografskih. »Najprej se predstavijo etnografski liki, ki predstavijo mističnost, skrivnostnost in prvinskost fašenka, nato pa še karnevalske skupine, ki predstavijo izkazovanje idej, izvirnosti, norčavosti in estetike,« so pojasnili organizatorji. Poleg mask iz devetih vasi občine Markovci so nastopili tudi gostje iz širše okolice in sosednje Hrvaške, sodelovalo je tudi z markovskim pobrateno Etnološko društvo Prforcenhaus iz Kostanjevice na Krki iz Dolenjske. Povorki sta sledili pogostitev in podelitev nagrad najboljšim maskam v karnevalskem šotoru v Markovcih. Med etnografskimi skupinami so si nagrado prislužile Frajlice iz Zabovcev, v karnevalskem delu pa so nagradili kar osem skupin. Prvo nagrado (700 evrov) je dobila skupina Zmaji iz Stojncev, drugo mesto (500 evrov) je pripadlo skupini Kuba oz. mladini iz Bukovcev, tretje (400 evrov) pa Čarobnemu vrtu Kul-turno-umetniškega društva Maska Stojnci. Večino nagrad so prispevali organizatorji, nekaj je primaknila tudi markovska občina. Štajerski TEDNIK www.tednik.si Z s II Stajerskitednik Stajerskitednik Prava paša za oči niso bile le maškare, temveč celotni vasi Za-bovci in Markovci. Gospodinje so kar dva tedna pripravljale pustno dekoracijo in izobesile številne pustne duhove (za vsakega od njih je bilo treba izdelati vsaj 150 papirnatih rož!), po stari navadi so pri večini hiš maskam pripravili tudi pogostitev. EM Mladina iz Bukovcev je zaplesala v kubanskih ritmih. Foto: EM Foto: EM 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 28. februarja 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kurenti so svoje delo vendarle opravili dobro Verjetno zdaj nihče več ne dvomi, da se pomlad vendarle bliža. Tudi zvončki in trobentice se strinjajo s tem, saj že cvetijo s polno močjo. Glede na moker vikend in tudi pred nami naj bi bilo še nekaj dežja, ni odveč opozorilo, ki ga sicer ponavljam večkrat. Hoja po mokri zemlji in mokri zelenici škodi bolj, kakor uporaba herbicida takrat, ko je to nujno potrebno. Pričnemo z zelenicami in mahom Mnogi me že kličete v zvezi z mahom v zelenicah. Žal pa jih še več meni, da je mah posledica nizkega pH (kisle zemlje). Pa ni tako. Mah je posledica zbite zemlje, v kateri ni zraka in previsoke vlage v tleh ter seveda premalo sonca. Zakaj tako opozarjam na to? Ker se bliža čas obrezovanja oz. je ta čas že tu. Pri obrezovanju sadnega drevja na vrtovih pogosto močno pohodimo tudi zelenico. Če je le možno, za to opravilo izberite dan, ko vsaj nekaj dni prej ne bo deževalo. Potem bo škoda manjša. Po obrezovanju pa se takoj posvetite zelenici. Najprej jo prezračite (ventriku-lacija). To lahko naredite tako, da jo zelo močno pregrabite, kar je dokaj naporno. Ne bojte se, korenine je potrebno rezati in zgrabiti ven mah, predvsem pa prevleko, ki je zaradi košnje nastala nad zemljo. Tako boste v zemljo spustili svež zrak, poln kisika, zbudili mikroorganizme in predvsem pomagali koreninam, da se čim bolj razrastejo. V trgovinah pa se dobijo (ponekod jih posojajo) tudi ventrikulatorji. Vsi, ki želite lepe in nezapleveljene zelenice, si ga nabavite, saj je dobro zračiti trikrat na leto. Po zračenju (ven-trikulaciji) odstranite ves mah, ostanke košnje lanskega leta, nato pa potresite kremenčev pesek ali zeolit, da bodo korenine trav imele zrak dalj časa. Čas je tudi za gnojenje. Če želite dolgo časa lepo zelenico, jo je seveda treba hraniti. Tudi zelenico lahko nahranite z organskimi gnojili (bri-keti) ali kompostom. Tako bodo mikroorganizmi v njej pomagali zračiti zemljo in dovajali hranila plitkemu koreninskemu sistemu trav. Komposta dodate 2 - 5 l/ m2, odvisno od tega, koliko je zemlja zbita oz koliko je v njej peska. Bolj peščena ali zbita je, več komposta dodajte. Lahko pa se odločite tudi za gnojenje z mineralnimi gnojili; spomladi izberite taka, ki vsebujejo več dušika. Obrezovanje okrasnega grmičevja Obrezovanje ni manjšanje, krajšanje grmičkov in dreves, ki ste jih posadili na napačno mesto. Naj ponovim nekaj osnovnih pravil rezi od lani. 1. Že pri sajenju izberite takšne vrste in sorte okrasnih grmov-nic in dreves, katerih oblika in končna velikost bosta ustrezala vašim željam. Tako odpade vsakoletno rezanje in manjšanje rastlin , ki tega ne želijo in slabo prenašajo. 2. Pred rezjo skrbno izberemo orodje in predvsem nabrusi-mo škarje. Rez naj bo kar se le da gladka, tako zmanjšamo možnost okužbe z glivicami. 3. Vse rane, kjer je premer rezi večji od 5 cm, obvezno premažemo s cepilno smolo. 4. Vsaka rastlina ima svoj čas, ko je zanjo najbolj primerno obrezovanje. Večino režemo v času zimskega počitka, najbolje zgodaj spomladi. Nikoli ne režemo po prvem septembru, začnemo lahko spet, ko rastlinam odpade vse listje, še bolje pa je počakati na začetek pomladi. 5. Spomladi cvetoče grmovnice, najbolj poznamo forzicije, japonsko kutino in španski bezeg, režemo po cvetenju, saj z spomladansko rezjo porežemo cvetove. 6. Rezi se, če je le mogoče, izognemo. 7. Večina okrasnih grmovnic potrebuje le občasno obnovitveno rez, kar pomeni, da vsake tri do štiri leta izrežemo stare veje in grm pomladimo. 8. Obvezno obrezujemo samo vrtnice čajevke, plezalko visterijo (glicinijo) in lataste hortenzije ter seveda žive M \ J\ Foto: Miša Pušenjak Takšne koše povzroča nestrokovna rez. V želji po počasnejši rasti je bil dosežen povsem nasproten učinek, rastline so še bujnejše, poganjki pa še daljši. meje. Že pri slednjih pa svetujem, da se vsi, ki imate dovolj velik prostor, odločite raje za prosto rastoče žive meje, ki jih ne obrezujemo, vsaj redno ne. 9. Močna rez pospešuje obra-ščanje, rastline so po močnejši rezi še večje, gostejše, bujnejše, zato močna rez ni rešitev za prevelike grmiče ali drevesa. Močneje so lesnate rastline porezane, bolj so privlačne tudi za škodljivce, predvsem uši. 10. Ko želite pospeševati rast, torej režete močneje, agresiv-neje, ko pa želite rast omiliti, potem porežite samo najbolj nujno, odvečne veje, veje ki senčijo ali so obolele, poškodovane oz prestare. Torej, preden s škarjami naredite harakiri na vašem vrtu, se raje umirite, preglejte rastline in se potem odločite, kaj je nujno narediti, kaj pa po tehtnem premisleku ostane lepše, če ne bo porezano. Foto: Miša Pušenjak Zeleni listki zimskega tolščaka vsebujejo veliko koristnih snovi; priporočam velikanske količine v prehrani. Delo na zelenjavnem vrtu Na prostem je zdaj sicer že čas za prva vrtna opravila, a žal vreme malo nagaja. Najprej bi bilo potrebno okopati in prezračiti vse gredice, na katerih vrtnine še rastejo. Najbolj pomembno je, da okopljete zimski česen, čebulček, če ste ga posadili, in tudi zimsko solato, radič in motovilec. Sv Valentin je odklenil tudi korenine in z okopavanjem se novo življenje prične. Šele po tem opravku (po želji) pokrijte zimsko solato, mogoče tudi motovilec. A nikoli hkrati ne prekrijte cele grede. Potem bodo sicer vrtnine hitreje dozorele, a tudi hitreje zacvetele. Če pokrijete samo del, del pa ne, bo uhajanje v cvet nekoliko zamaknjeno in boste lahko pridelek z vrta uživali dalj časa. Na gredice, ki ste jih pripravili lani, že lahko posejete tudi bob in grah, če pa imate že pripravljene sadike solat, pora in čebule, lahko posadite tudi te. Če ste sadike vzgojili sami, ne pozabite, da jih je potrebno pred presajanjem na prosto utrditi. To pomeni, da jih na ostrejše, hladnejše razmere na prostem pripravite. Vsaj teden dni pred presajanjem naj bodo na prostem čez dan, dva do tri dni prej pa tudi ponoči. Posadite tudi čebulček in jare sorte česna. Prej bodo posajeni, večji koreninski sistem bodo naredili in lepši, predvsem bolj zdrav bo tudi pridelek. Če ga imate, okoli zimskega česna natresite lesni pepel. V rastlinjaku pa je dela že več V rastlinjaku vzgajamo sadike in izvajamo tudi prve setve v zemljo. Posejemo grah, bob, mesečno redkvico, rukolo, azijske listnate rastline in zimski portulak, če le-ta ne raste že od lanskega leta. Vsebuje ogromno vitamina C, ki ga zdaj zelo potrebujemo. Nima izrazitega okusa, zato ga lahko dodate vsem zimskim solatam, potresete po namazih ali dodate v sveže sokove in smutije. Ponovno lahko sejete tudi špinačo in mo- tovilec. Za sadike pa sejemo že skoraj vse. S setvijo čilija, feferonov in paprike je potrebno že pohiteti. Enako velja za jajčevec in trajna zelišča. Sejemo pa že paradižnik. Vse te rastline pikiramo. Zato jih posejte najprej v setvene plošče, pikirajte pa, ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj. Ne čakajte, saj so prav takrat najbolj primerne za presajanje in je korist pikiranja največja. Sejemo pa tudi letne solate, por, čebulo, blitvo ali mangold, listnati peteršilj, zeleno, por, solato, nadzemno kolerabico, brokoli, cvetačo, zgodnje zelje, okro, andsko jagodo, priljubljena trajna in enoletna zelišča in številne cvetlice enoletnice. Naj vas spomnim samo na astre in cinije. Veliko prej in lepše bodo cvetele, če boste vzgojili sadike. Vzamemo lončke premera 5 cm in v vsako posejemo 3 do 5 semenk, ki jih po vzniku preredčimo. Med vrtninami bi posebej opozorila na listnato (stebelno) zeleno. Pri nas jo bolj slabo poznamo. Tudi sama sem menila, da je med njo in go-moljno le malo razlik, pa ni tako. Stebelna oz. listnata zelena naredi veliko večje liste, ki so krhki, stebla so sladkasta in res primerna za uživanje. Lahko jih grickamo kar tako, na vrtu, za žejo, ali pa doma ob televiziji ob jogurtu. Seveda pa so listi odlična in skoraj nujno potrebna začimba v juhah in pravi dodatek različnim presnim sokovom. Ni ista zadeva, kakor gomoljna zelena, tudi njen okus ni niti približno enak. Je pa zdrava, saj vemo, da zelena čisti telo, odvaja vodo, poleti hladi in pomaga prenašati vročino. Lahko jo sadite izmenično z porom, pa bo v jeseni tudi težav z porovo zavrtalko manj. Tako, za ene teden sem vam naložila dovolj dela, če boste le v tem času hitenja in izkoriščanja delavcev našli dovolj časa zanj. MAREC WW If JK Sušeč -t SREDA 1 Albin 09. teden A u H. /— Četrtek 1 O Hilarij do 11:00 Odi 2:00 —\ Četrtek Janja «O 06:00 Od 09:00 -i r-j petek 1 / Jerica -.spr PETEK —J Marin SOBOTA Edvard SOBOTA Kazimir «I NEDELJA 1 J ložef ©¡S 13:00 s ^ NEDELJA Janez do 09:00 ^fff od 10:00 P0NEDELJEK Srečko 12. ted in _ „.«o L9 oo «—) Klemen ■~)f~\ ČETRTEK JU Bow —PETEK —» l Benjamin 00 0*00 od 09:00 ^ Cvetje in oljnice ^^ Sondnie. lan. diiaviirct ^H invsewsKCvetl«.-, ^^ Podtalni plodovi j^d © Plodovke in sadje ^IcfvsííísttHfM Listnate rastline Íoíale, «lie. «rovt. O S*0l#otflohisadiiod pcčkaijev. Hruike. slive škrlupu. Nadaljujemo jih lafco. 02 «Oriujemo evje, iKiiriemo s «nljenjem