TRGOVSKI LIST
Časopis n trgovino, Industrij o Im obrt.
rt 4
naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za H leta 00 Din, za M leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnlStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon St. 30-89.
Leto XVIII.
V Ljubljani, v soboto, dne 8. junija 1935.
štev. <U>.
(/ptfftčoHfe $twc*tsUik ftu£-otopel odpeto
Minister dr. Marušič je na sestanku slovenskih poslancev poročal o nameravanem znižanju premogovnih dobav za železnice. Prometni minister hoče predvsem dobavljati premog iz državnih premogovnikov in zato postopno zmižujie dobave zasebnih premogovnikov. Za letos naj bi se te znižale za 100.000 ton, Slovenija sama pa naj bi dobavila 58.000 ton 'manj. Poleg tega pa namerava prometni minister znižati tudi ceno premoga za osem odstotkov. S tem bi se zmanjšal zaslužek naših rudarjev za približno 12'milij. dinarjev. Na podlagi tega poročila so slovenski poslanci obiskali prometnega ministra in mu predočili, kako težke posledice bi nastale ne le v rudarskih revirjihr temveč tudi v slovenskem: gospodarstvu, če bi se izvedle namere železr niškega ministrstva. Upamo, da bo imela intervencija slovenskih poslancev tudi zadovoljiv- uspeh.
Vendar pa bi s svoje strani opozorili na nekatera dejstva, ki ee že redno vsako leto ponavljajo pri določevanji, premogovnih dobav za državne železnice.
Za naprpdek gospodarstva je predvsem potreben mir, da se imore gospodarstvo mirno razvijati, da ni moteno od nepričakovanih dogodkov. V nasprotju s to temeljno rarodno gospodarsko potrebo pa doživljamo skoraj vsako leto, da se z vprašanjem premogovnih dobav razburja vsa naša gospodarska javnost. "Nikdar se gotovo me ve, na kakšno dodelitev, se more računati, vedno se razburjajo rudarji z alarmantnimi vestmi o znižanju dobav, da nikakor ne pride do onega miru, ki je potreben za mirno produkcijsko delo. Čas je, da se napravi že enkrat termi nepotrebnemu razburjanju konec!
Naravno in teoretično pravilno je, če hoče država kriti potrebe svojih železnic na premogu predvsem iz državnih premogovnikov. Toda to se mora izvajati na način, ki ne bo v škodo narodnemu gospodarstvu. Bila* bi usodna zmota, če bi pomenilo pospeševanje proizvodnje v državnih premogovnikih uničevanje proizvodnje v zasebnih, kajti nobenega dobička, temveč samo škodo bi imela od tega država. Predvsem so zasebni premogovniki za državo zelo dobrj davkoplačevalci in že zato ni v interesu .države,, da se ti davkoplačevalci uničijo. Na drugi strani bi ustavitev obratov v najboljte organiziranih zasebnih premogovnikih pomenila tudi veliko gospodarsko škodo, ker bi sto in stomilijonski, v ta podjetja investirani kapital ostal mrtev. Najtežje pa so posledice na socialnem polju. Ustavitev dela v zasebnih premogovnikih pomeni, da je vse prebivalstvo prizadetih premogovnih revirjev ob kruh. Vse to prebivalstvo pade potem' na breme javnosti, zlasti države.'To breme bi bilo izdatno večje, kakor pa bi bil eventualni dobiček od večje proizvodnje v državnih premogovnikih.
Zato vse ob svojem času. Tendenca, da se poveča proizvodnja v državnih premogovnikih je sicer pravilna, a le ob pogoju, če se uresničuje brez škode za zasebne premogovnike. Zato bi se smela pospeševati proizvodnja v državnih premogovnikih le v tem .obsegu, d^ bi bili ti v prvi vrstd deležni poviškov v konsumu premoga, ki bi nastali zbog povečane industrializacije države. Vsako leto se otvarjajo nove proge, povečuje se ladijski promet, postavljajo nove tvornice ter se zato veča konsum premoga. Popolnoma ■zadostuje, če poskrbi država, da gre to povečanje v prvi vrsti — a ne v edini — v korist državnih premogovnikov. Vsako večje pospeševanje državnih premogovnikov pa je napačno.
Upamo, da bo tudi prometno ministrstvo spoznalo, da je samo to stališče glede razdelitve premogovne proizvodnje pravilno in
v skladu s potrebami našega narodnega gospodarstva. Zato naj obvelja to stališče kot pravilo, da bo tudi že enkrat konec vsako-
letnega, tako škodljivega in nepotrebnega razburjanja javnosti zaradi premogovnih dobav državnim železnicam.
ICaf ovita a^cacni itevo/z?
Apoena cu/tacUiia induAtcifaUik dc&ai/ - hc f%a vaSUtHi tcutint - wvca ttoi apeaptU
V naši javnosti se večkrat sliši zahteva, da treba odpraviti vse zaščitne uvozne carine, ker bi se potem povečal uvoz tujih industrijskih izdelkov, kar bi imelo za posledico večji izvoz naših agrarnih proizvodov. Tuje industrije da »bi potem same pritiskale na svoje vlade, da omogočijo večji odjem naših agrarnih proizvodov.
Proti temu ponekod zelo razširjenemu mnenju je nastopil v beograjski »Pravdi« z daljšim člankom dr. Cvetko Gregorič, ki na podlagi raznih dejstev dokazuje, da je’to mnenje zmotno.
Predvsem ugotavlja, da so nastale težko-če z našim agrarnim izvozom po uvajanju agrarnega protekcionizma v industrijskih državah. Po vojni so začele industrijske države povečavati svojo agrarno proizvodnjo e vsemi mogočimi sredstvi. S kOntingehtira-njem, ustanavljanjem monopolskih central, uvoznimi prepovedmi, visokimi cariutami so onemogočevale uvoz tujih agrarnih proizvodov ter s tetai dosegle svojim kmetoval-* cem za njih pridelke tako visoke cene, kakršne se našim' hiti ne sanjajo.
Ta protekcionizem pa ni le slučajen, temveč se morajo agrarne države zavedati, da bo trajal ta protekcionizem še nadalje, ker se je začel iz globokih vzrokov. Industrijske države hočejo, da se morejo v primeru vojne prehraniti. Z okrepitvijo Agrarne proizvodnje pa hočejo tudi okrepiti politično konservativni element, ki ga predstavlja kmetsko prebivalstvo. Končno pa hočejo povečati svojo agrarno proizvodnjo tudi zaradi zboljšanja svoje trgovinske bilance. To so torej sami razlogi, ki trajno narekujejo industrijskim državam agrarni protekcionizem.
Na svetovni kmetijski konferenci v Ženevi 1. 1927 se je sicer govorilo o potrebi odprave vseh carinskih ovir, toda efekt teh govorov je bil samo ta, da so zapadme države skoro nato še povečale svoje uvozne carine. Pozneje je prišlo v Parizu do carinskega premirja, ki pa je bilo naperjeno samo proti agrarnim državam, da te ne bi smele ustvariti lastne industrije. Seveda je bil tudi ta sklep brez učinka.
Pozneje je bila sklicana mednarodna žitna konferenca, ki od takrat redno vsako leto zaseda. Namen konference je, da omeji proizvodnjo žita. Kako je pomen njenih sklepov za Evropo brezpomemben, dokazujejo naslednje številke.
Proizvodnja pšenice je znašala v posameznih državah v milijonih stotov v:
Italiji Nem- Fran- Češko- Av-
		čiji	ciji	slovaški atriji	
1.1930	57	38	63	13	3
1.1931	67	42	71	11	3
1.1932	75	50	90	14	3
1.1983	81	56	98	19	4
1.1930 1.1991 1.1982
1.1933
1.1934
v Avstriji 737.450 glav 737.866 glav 557.933 glav 46&.150 glav 386.301 glav
v Češkoslovaški 587.561 glav 187.558 glav 136.436 glav 109.800 glav 82.776 glav
Uvoz goveje živine:
V samo treh letih so te države svojo, pšenično proizvodnjo dvignile za približno 50 odstotkov in Francija je postala celo izvozna dežela pšenice. Zato je tudi zahtevala na žitni konferenci L 1934 za sebe izvozni kontingent za pšenico. Nemčija in Italija krijeta že sami svojo potrebo na pšenici, da preostajati kot uvozni državi pšenice le še Avstrija in Švica. Ti dve državi pa potrebujeta letno samo 6 milijonov stotov pšenice, d očita znaša izvozni višek Jugoslavije, Ma-(djarske in Rumunije okoli 30 milijonov stotov.
A ne samo žitno, temveč tudi svojo živalsko proizvodnjo povečujejlo industrijske države, zbog česar stalno pada uvoz živine v te države. Uvoi svinj je znašal:
1.1980
1.1981 1. J982 1.1983
‘ v Češkoslovaški 84.848 glav J
17.067 glav 1.126 glav * — glav
v Avstriji 106.724 glav 69.281 glav 24.875 glav 27.694 glav Uvoz jajc pa je nazadoval v Avstriji takole: L 1930 je uvozila Avstrija 17.601 meter-al*ih »totov jajc, L 1931 17.430,1.1962 11.428 in 1. 1933 8.968 met. stotov.
Avstrija, ki je še leta 1925 uvažala znatne količine mleka iz Jugoslavije, ima danes mleka sama zadosti in je začela mlečne pfoizvode že izvažati.
Enako pospešuje na vse načine kmetijstvo narodno socialistični režim v Nemčiji, d# bo ta kmalu vsaj vse glavne agrarne ]5ro-izjvode v zadostni meri proizvajala (doma.
Zato je treba računati g tem, da bodo Jugoslavija-in.druge agraajoe države južno vz-
hodne Evrope izgubile trge srednje Evrope za svoje agrarne proizvode. Nadomestilo vv drugih državah bodo našle le težko, ker se bodo v drugih državah srečavale s konkurenco čezmorskih držav in Rusije, ki ibodoi s svojimi nizkimi cenami lahko osvojile trge.	-	;
Jasno je, da Jugoslavija ne more piisiV liti druge IdTžave, da morajo kupovati njeneiJ. agrarne proizvode, ki pač ne bodo zaradi nje izpremenile svoje gospodarske politike.; Zlasti še ni misliti na opustitev agrarnega protekcionizma teh držav, ker imajo iagrarci v vseh teh državah močan političen vpliv, ki ®e je doslej vedno izkazal kot močnejši od vpliva industrije. Tudi če bi odpravili vse uvoene carine, bi vendar ne naraste} naš agrarni izvoz, temveč bi dosegli samo to, kar smo že dosegli s trgovinskimi £qgod-bami s posameznimi industrijskimi drža>-vami. Agrarni protekcionizem je zahteval v vseh teh di^vah tako veflike žrtve, U(a jih države ne bodo žrtvovale zavoljo nekoliko boljšega odjema svojih industrijskih izdelkov v agrarnih državah.	‘
Rešitev je «amo v tem, da agrarne države povečajo odjem agrarnih proizvodov' nit lastnem trgu, kar pa je dosegljivo le t industrializacijo države.
Končno navaja dr. Gregorič še več dm-gih vsega upoštevanja vrednih, točk glede naše industrije in njene težavne konkurenc ce s tujimi industrijami, ki so ofd' svojih vlad neprimerno bolj favorizirane. S poudarkom važnosti domače industrije tudi za obrambo države, zaključuje svoj posrečeni članek.
1Uc4 fo Uomc
Sedanja kriza je tretja velika kriza v zadnjih sto letih
V »prager Tagblattu« odgovarja dunajski ekonomist dr. Alfred Schwoner z zelo zanimivim člankom na vprašanje, kdaj bo konec krize. Med drugim pravi:
Neki nemški gospodarski voditelj je dejal, da bi se mogli sedanji veliki gospodarski preobrati primerjati le še z gospodarskimi učinki odkritja Amerike. Danes pa so razmere takšne, da bi se moglo reči, da so velike posledice odkritja Amerike preklicane, tako se je moralo takrat nastalo povečanje sveta umakniti zožitvi ozemlja zunanje trgovine. Seveda ni sedanji preobrat le ena običajnih depresij, ki se od nastanka kapitalističnega gospodarstva redno ponavljajo v okviru sedem do desetletnih konjunkturnih dob. S tem pa tudi ni rečeno, da bi bili sedanji dogodki nekaj absolutno novega, nekaj, kar še nikdar ni bilo in da se ne bi mogli razložiti kot redni pojavi večjega obsega. Pri primerni presoji bi se mogli ti dogodki celo napovedati.
2e mnogo preje so nekateri znameniti ekonomisti ugotovili, da so poleg kratkih konjunkturnih dob tudi dolge konjunktur-ne dobe, ki trajajo tudi do 40 in 50 let. Te dobe tvorijo okoli 20 do 25 let trajajoči valovi depresije, katerim slede enako dolgi valovi gospodarskega dviga. Dolge depresijske dobe označujejo nizke cene, in obrestne mere. Druga njih značilnost pa je, da je tekom njih trajanja število let, ko zastaja gospodarstvo, večje kakor pa število let gospodarskega podviga, ki jih označujejo visoke cene in visoke obrestne mere.
Odkar obstoji kapitalistično gospodarstvo, sta bila dva takšna dolga depresij-ska valova. Prvi se je začel okoli 1. 1882., ko se je nehal navidezni podvig po Napoleonovih vojnah, ter je trajal do približno leta 1845. Dragi tak val pa je zadel ljudi okoli 1. 1873, in je trajal do 1. 1895. in tudi še do 1. 18%. Tretja velika depresijska doba pa se začenja z 1. 1929. Kako dolgo bo ta doba trajala, ni mogoče reči, vsekakor pa traja v njej prva konjunkturna depresija že celih pet let. Dosedaj se še ni posrečil dokaz, da re-
zultirajo dolge konjunkturne dobe z isto zakonitostjo iz kapitalistične družabne oblike ko kratki cikli. Depresijska dobo 1873/95 ni imela le drugega značaja, k«* ona v letih 1822/45, temveč so ludi povzročili nastanek obeh dob drugi izven-gospodarski dogodki, kakor zlasti popolnoma ljudi izčrpajoči vojni dogodki* Id jih pač ni mogoče označiti kot redne in neodvrnljive posledice kapitalističnega gospodarstva. Da pa morajo takšne vojne s svojimi velikimi dolgovi in s popolno iz-premembo vseh normalnih razmerij v gospodarstvu povzročiti dolge depresijske dobe, o tem pač danes nikjer ne dvomijo: Če bi pravočasno študirali gospodarske posledice Napoleonovih vojn, bi si mogli prihraniti mnogo napak in mirovne pogodbe bi izpadle tudi malo drugače.
Čaši pa so se sedaj izpremenili in vprašanje je, če se bo tudi to pot depresiji avtomatično nehala. Tudi po Napoleonovih vojnah so skušale vlade z državnim posegavanjem v gospodarstvo ter s protekcionistično trgovinsko politiko premagati nastala zla. A že takrat so s tem zlo le povečale. Toda takrat je bil kapitalizem šele na začetku svojega razvoja. Gospodarstva sploh ni bilo mogoče obvladati in na to ni bilo niti misliti, da Mt država urejala in vodila vse gospodari stvo. Dolga doba depresije se je nehala nekako okoli 1. 1846, ko je angleška vlada odpravila carino na žito ter s tem uvedla dobo najbolj svobodne svetovne trgovine, ko so obenem velika odkritja zlatih ležišč v Avstraliji in Kaliforniji oplajala vse gospodarstvo. Težko je reči, katero od teh dveh dejstev je odločilo zboljšanje. Danes pa je stvar čisto drugačna. Kapitalistično podjetništvo se je iz lastne iniciative vedno bolj odmikalo načelom gospodarskega liberalizma in zlasti s karteli in zvezami ustvarilo vzorne oblike vezanega gospodarstva. Samo korakanje po tej poti bi — brez intervencije države — v 50 ali 100 letih privedlo do novega fevdalizma ah do nove oblike državnega gospodarstva. Vojna je ta razvoj pospešila. Skoraj vse države šo se med vojno posluževale kar-
delom podobnih organizacij, da so mogle TPlfirali.na gobpodarslvo primfehno spojim rebnm. Izkoinijevlki so= jih ljudje
doživel
±rile
z/vojnim gospodarstvom, pa 3» _ ] > eplašajbče, d« v.ipirvih pdh »vojnih’" letih povsod začel zopet prodirati liberalizem. Ker pa tudi ta ni mogel zrna" :gati kaosa, ki je nastal po« ‘vojn!; nišo mogle vlade zbog razburjenja javnosti čefcMi/ darse kafos neha sam od sebe.
stanovskem gospodarstvu je za-čeferpridobivati tal. V Italiji, v Nemčiji in :rWV$MrMajo uradno uvesfi stanovska gospodarstvo. Tudi v Angliji, Belgiji in ^ranciji so začeli pospeševati obvezne kartele in končno so celo v Združenih drža,-iV»:*Sev«.'iAidfeHke,,kjer Se je vsako omeje-jteftfe1 Svobodne fekme kaznovalo, Načeli brgahizirafi vSO industrijo ifa zakonit na-fihh.Sevedb/gre1 zfaenkrdtle za prve po-MHSšfe vh drždvneiJi)OS(edartfo brez vsakega itačrtnega gospodarstva prevladujejo sta-•novski vpliv. Z mnogo večjo pravico 'bi iPdgH iJbVbrifi	novetrt’ merkanfiližmu,
ftaftor paf^^Stanovsiki gospodarski ustavi sfetaTažvojrte bo nadaljeval, potem tfcfcto Š9 nadalje veljali zdkdfli zasebnega gospodarstva, čeprav z raznimi motnja-y teist; ‘ Obenem‘ pp hidr tok kortjunk-rtr. in -sSeer tako kratkih ko tudi dolgih.
državno poseganja v - gospodarstvo pfc bčr moglo preprečiti, kta se morajo dolge depresflske dobe izteči in da bodo 5e
„ 4t JUS' 8’ • --C	jj	•	■ -TI . .
o kratkim časom ppdviga sledile ; dobe zastbfa, verjettto-je cfeto, da BodO državna poseganja celo podaljšala depresijsko dobo iti da se tako'dolgo pe Uo začela konjunktura, kakor pO Napoleonovih vojnah, dokler ne bo dana svd-tovni . trgovini zopet popolna svoboda
gibanja. 1   *'	‘4-* ■*-' ’■ •	*
Če bi pa prišlo do resničnega načrtnega gospodarstva na slanoVski podlagi, če bi vsaka država sestavila popoln načrt proizvodnje in razdelitve, po katerem se morajo ravnati vse pokticne in stanovske organizacije, potem tu8j'rte <tWnVrf ttd« benega zasebnega gospodarstva, pa • tudi nobenih cikličnih konjunktur. To pa rte pom feni, da bolem ne bi bilb nobenih gd-špodarskih katastrof več. Napake v državnem gospodarstvu, ki jih" rti mogoče preprečiti, bodo imele za posledico slabo oskrbo prebivalstva iiv tudi brezposelnosi* Predvsem pctfbf bit« £hroi#tie*w'<*asebwa iniciativa,, tudi če bi bila zasebna Ipstrii-na dfctunjferta, 'in: tehnični napredek bi bil bistveno zavrt. Takšen sistem bi bil pri stagnaciji števila prebivalstva rtiogoč, he-mogoče pa‘je« stanovsko-načrtno gospodarstvo z istočasno množitvijo prebivalstva. Ze izi vojaških vzrokov pa hpčeio vse vlade vedno /večjo množitev prebivalstva m «tVl tem jer iodtočitni razlog proti izločitvi vpliva zasebnega gospodarstva.
11:
»Vli
‘f ! f
Ui
aoL
rOt
wOlL
V četrtek popoldne je bil občni zbor Tr-
fov,skega bolniškega podpornega društva, ;i pa seveda ni bil tako sijajno obiskan ko pred enim letom, ko sa bile na dnevnem redu volitve. Poslovno poročilo o bolniški blagajni je podal predsednik g. Klinar. — Vseh zavarovancev pri društvu jrt 7362, ki sb skupno’ plačali 1’35 milijona Din. Od zavarovancev je 4064 v najvišji stopnji zavarovanja. Lani se je zdravilo v glajmarjevem domu 553 članov in svojcev, v drugih jav-flih bolnišnicah pa 481, za katere je izdalo društvo skoro 600.000 Din. glajmarjev dom je bil vedno dobro zaseden, da je društvo že mislilo na njegovo povečanje. Zahvaljuje ne mestni občini, ki je znižala «ene'pltna, elektrike in vode. ‘MltttetrStvP *a socialno politiko je usvojilo stališče društva glede prispevka bolniški blagajni. Društvo je odtočno nastopilo proti predlogu SUZOR-a, da se toesto zasebnih bolniških blagajn ustanove nove jv okrilju SDZOR-a. Proti temu predlogu je nastal tudi splošni odpor v vseh krogih zasebnih nameščencev. Društvo je predlagalo, da 'se bolniškim blagajnam nudi najširša samouprava ter uvede obvezno zavarovanje trgovskih; zasebnih ter avtonomnih nameščencev. To stališče je
društvo razložilo v posebni' spomenici ministru za socialno politiko dr; Marušiču, ki je med drugim izjavil, da ne bo glede zavarovanja zasebnih nameščencev ničesar ukrenil brez zaslišanja zainteresiranih bolniških blagajn. Predsednik Klinar je končno omenil; da poteče 13. decembra 100 let, odkar je bilo na iniciativo ljubljanskega trgovca Ferdinanda Schmidta ustanovljeno Trgovsko bolniško podporno društvo. V počastitev tega izrednega jubileja bo izdalo društvo posebno spominsko knjigo.
Blagajniško poroči!« je podal g. Josip Bi-bcr. Skupni promet je znašal 5'47 milijona Din. Dajatve so znašale 683.042, prispevki p& 896.90&Diril PošlotfrA prebitek 1416 dinarjev. Jtkiiva'šlajrtftkr^ega doma znaSajo 5’4 milijona, upravni stroški sanatorija pa so dosegli vsoto 440.475 Din, poslovni prebitek sanatorija znaša okoli 3500 Din.
Končno je podal poročevalec statistiko članov v višji stopnji zavarovanja. Teh je v Ljubljani 2293, v Mariboru 476, v Celju 197,;,v Kranju 145, v Ptuju 50 in v drugih krajih £27.
. Po poročilih nadzornega odbora, ki je predlagal razrešnico, so zborovalci odobrili vsa poročila.
Izrazita obrtno trgovska pod-črtanost
letošnjega Ljubljanskega velesejma s krepko zastopano industrijo je hvalevredno in prijetno dejstvo njegovega XV. letnega jubileja. Razstavljeno blago je odlične kakovosti -in raaatavljalei so izvedli med seboj pravo tekmo, da prikažejo svoje izdelke v čim okusnejši in čim ugodnejši obliki. In-duštrijsko-obrinotrgovsko razstavo prijetno poživljajo letošnje specialne velesejmtsike prireditve, katerih najodličnejši sta: Gasil-ška razstava, ter ona »Žene 'in obrti« z velikomestno modno revijo, ki prednaša dnevno na živih 'modelih Uajnovejše stvaritve elegantnih ljubljanskih mtodnih salonov s pestrim sporedom nastopov naših gledaliških umetnikov. Razstava domače .volne in. volnenih izdelkov .s preprogami je prirejena v namenu, da poživi v vseh naših krajih tudi ta stari, častitljivi Oibrt. Z več modeli je zastopan jadralni odsek ljubljanskega Aerokluba, kjer ti naši najmlajši piloti vse potrebno razkažejo in obrazložijo. »Živalca« je pa itak že staro znana in vpeljana, prinaša pa prav posebno letos yse polno novega. Interesentov' in kupcev za razstavljeno blago je letos izredhb mnogo ih je velesejmska uprava v obilni meri poskrbela tutd* za živahno razpoloženje na svojem zabavnem in restavracijskem pro-
iri ji: mjJ -s ibv.i. ni m leisri1 Zaposlitev delavstva zopet padla
Po. podatkih OUZD za mesec maj se je število zavarovanega delavstva v mesecu maju v primeri z lahškith hihjem znižalo za 679 na 80.567. število moških zavarovančev, še je znižalo za 879; dočim se je število ženskih pbvišalo za 200.
Število bolnikov je ostalo skoraj neizpre-menjeno.
Zopet pa je padla dnevna zavarovana mezda, čeprav le malenkostno. Padla je že
r.a Din 22-43, in sicer za moške na 25-09, za ženske pa na Din 18 19.
Zaradi zmanjšanja števila delavstva jš padla tudi celotna dnevna zavarovana mež-da za 32.874 Din na 1,807.410 Din.
Socialna akcija Pomočniškega zbora združenja trgovcev v Ljubljani
Zaradi težkega gospodarskega položaja, v katerem se nahaja naša trgovina, se veča stevild brezposelnih trgovskih pomočnikov iz dneva v daii Mnogoštevilnim brezposelnim so sel v zadnjem času pridružili še novi brezposelni trgovski 'pomočniki, ki se obračajo za'pomOč na svojo stanovsko organizacijo ki je v tem primeru ljubljanski pomočniški zibor združenja trgovcev. Pomočniški zbor je ustanovil že prod leti poseben podporni fond, v katerega redno votira večje zUOške iz rednih prispevkov svojega č’anstva. Ti prispevki pa so v Zadnjih letih padli, ker se je število članov zmanjšalo, drugi’Člani pa ižT neumljivih razlogov ne plačujejo članarine. Ker; je število brezposelnih raslo Irt «e j« podporni fond prehitro črpal,' jb uvedel'odbot Pomočniškega zbora posebno socialno akcijo tfer še je Obrnil s' prošnjami rta večje trgovine in obrate1? Akcijh lepo napreduje ih' še je doslej/ odfcvalb lepo število darovalčev. Doslej so v podporni fond Pomočniškega' zbora darovali: »Zlatorog«-,' tovarha mila v Mariboru; Hrovat & Cohip., Ljubljana, Mestno načelstvo, Ljubljana, »Jugočeška«, Kranj, tvoi*nica mila Sohieht, Osijek, A. Šarabon, Ljubljana,Tvan Krivie ml., Ljubljana, tvor-nioa čokolade Uniort, Zagreb, Industrija platnenih izdelkov, Jarše, Stane Vidmar, Ljubljana, Golob & Co., Vič, tvomica Sidol,
Zagreb, tvormica dr. Oetker, Maribor, tvor-nica mila Afbus, Novi Sad, društvo Unio, Maribor, Jugo«vila,- Maribor, titornica Hfenr. Franck, Zagreb, Bach mana, Zagreb; Ivan Zkletei, • St. Vid;’ Fran Kos i»- M; Lazar, Ljubljana. Odbor Pomočniškega zbora se vsem tem -tvrdkam prav iskreno, zahvaljuje in* pfeiporbča svbjlm članom, h8f'te tvrdke’ vsestransko podpirajo in priporočajo. Ker akcija še ni končana, prosinio tudi druge tvrdke, da še odfcovejo našemu apelu in prispevajo v podporni fond trgovskih pomočnikov.
fiiDirioa ? iruu.tdiji.; V-------------------
ZDRUŽENJE TRGOVCEV V LJUBLJANI im kw«o 1	rtevjnficfr	»1»»’
54. letno glavno.. skupščino v soboto duš 22; junija 1936 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica 27.
t v ©«evnl‘.ped: :
1.) Poročilo predsednika.
9.) 'Poročilo taJtrtkaL	-v
3.) - Poročilo blagajnika. Računski zaključek za leto 1934.
4.) Poročilo -nadzornega odbora.
5.) Proračun za1 teto 1985.
6.) Samostojni predlogi.
7.) Slučajnostiu	.	1	:	>
Ce eb določeni uri ne bo navzočnih zadostno število članov, ee bo sklepalo o predmetih dnevnega reda uro ketsneje, t. j. ob pol 9. uri zvečer — § 874 d.‘ z. u ■ ' -
•Samostojni predlogi se morajo predložiti upravi najkesneje tri dni pred občnim zborom — § 887 o. 2. > J d r IV smislu čk 40. pravii je sklepni račun za leto 1084, kakor tudi letni proračun za leto 1935 vsakemu članu združenja v uradnih urah na vpogled. ‘
Uprava Združenja.
Pšenični pakt podaljšan za eno leto
i,- Pšenična konferenca je sklenila, da bo priporočila vsem prizadetim vladam, da se pšenični dogovor podaljša do 15. julija 1936. V tem času pa bo skušala konferenca skupno s tajništvom doseči dogovor za rešitev pšenične krize. V angleških žitnih krogih so s sklepi konference zelo nezadovoljni ter jo smatrajo za farzo. Vsi prejšnji sklepi konference so namreS ostali samo na papirju, ker je' Argentina prekrSilk dogovorjene kvote. Nobenega jamstva ni, da se ne bo to tudi letos znova zgodilo.
Povečanje industrijske proizvodnje v Angliji
V zadnjem času se je znatno povečala industrijska delavnost v Angliji. Zlasti je večja proizvodnja v kovinski, strojni in av-tomobilni industriji. V zvezi z večjo proizvodnjo se je povečal tudi dobiček industrijskih podjetij. Samo v aprilu je ta dobiček za 16’5°/o višji kakor je bil v aprilu lani. 242 podjetij je napravilo v aprilu 35‘2 milijona funtov dobička. Zlasti dobro delajo industrije jekla in železa, kar je pač v ?vezi s splošnim oboroževanjem.
Mednarodna konferenca za delo
Na dnevnem redu Mednarodne konference za delo, ki se sestane dne 4. junija v Ženevi, so naslednja vprašanja, ki so važna tudi za naše izseljence in naše ljudi. Tako bo konferenca obravnavala o teh vprašanjih: Zaščita delavcev, ki se preselijo iz ene države v drugo, da se jim ohranijo pridobljene pravice glede starostnega in drugega' zavarovanj^. OinejiteV ženskčga dela v rudnikih. Nezaposlenost mladih ljudi. S kakšnimi pogoji bi se mogli mladi ljudje pošiljati na delov kolonije. Vprašanje dopustov in skrajšanje delovnega casa pri javnih delih; zlasti onih, ki so subvencionirana od vlad ter v težki industriji in v gradbeno-tehrtiški stroki. Revizija konvencije iz 1. 1931. o delovnem času v premogovnikih.	.
I, f- 'lil ii.h - 'i lili  ' M ■	, | ,
Kcnfcuvzi in
prisilne poravna**
Odpravljen je konkurz Mirka Langusa, trgovca v Vurbergu, ker je bila razdeljena vsa masa; dalje Josipa Urana, parfumerije v Ljubljani, ker ni pokritja ža stroške pbstbpkd.
Potrjena je prisilna poravnava Petretiča Konrada, trgovca v Senovem, z razdelitvijo terjatev da štiri skupine in ob poroštvu so-proge Eme. -• nšftvog	oatetov
Potrjena je poravnava mod Žmavcem Francem, trgovcem v Gornjem gradu, in njegovimi upniki s 40°/ono kvoto in 12 obroki.
»Verifikacijski 'odsek je-potrdil .vs#* man-date^vazen oirtH ti Mačkove liste; ker1'je s te listo predložil odseku samo en poslanec svoj«-, pooblastilo. Verifikacijski odsek je sklenil, /dia ostanejo ti mandati neverifici-rani, dokler ne predlože poslanci svojih pooblastil. .
Zunanji minister dr. Beneš je v spremstvu svoje soproge ter s poslanskim svetnikom Kučero odpotoval v Moskvo.
Goring je prispel v četrtek f Beograd v spremstvu svoje1 soproge,-- Heeeenskega princa, ministra Kerrla, drža;vn. podtajnika K&nerjjatvfo: nekaterih drugihl’višiih -ltomi ških ufadnikov. Na letališču je bil sprejet od•'aa^»pBukoT>«.|Wšib obipgki Po odstopu trodnevne vlade BOuissriha je pCVVeril predsednik republike mandat v-a sestavd nbve vlade Pietaiju, ki pa je 'vrnil ihrtndat, keir^ni mf^el^seetavltt novb vtede. Nato 'je ponudil predsednik republike man-dat Delboeu, ki ipa je* mandat’‘ odklenil? Končno1 je jtovbrll liebrun a sestavo nove vlade zunanjega1 ministra Lavala, ki je končno sestavil; novo vlado.
Novi Lavalovi vladi, ki je sestavljentt'p'rč-toj podobno ko Bouissonova, je firfekel parlament zaupnico s 412 proti 137 glaso-vom'. Gre'aeddj' ža to, ali bo parlament sprejel1 tudi pooblastilni zakon.
Baldvvin je sestavil novo angleško ylado, v. kateri, je - MaCDonald predsednik tajnega ministrskega sveta, sir Simon notranji minister, Samuel Hoare zunanji’ minister ih lord-kanoelar lord Haldan. Eden je minister za posle Društva narodov.
Angleško-nemška pomorska pogajanja še niso dovedla do nobenega uspeiha, kesr Anglija odklanja nemško zahtevo; da se zviša , nemško brddovje na 400.000 ton.
Roosevelt je v boju za Niro odnehal iu ne bo predlagal nobenih zakonskih izpre-memit), s -katferimi bi bilo mogoče kljub razsodbi najvišjega sodišča vzdržati delovanje Nire. Edino to bo storil za Niro, da bo predložil zakonski načrt, po katerem morejo dobiti državne dobave samo tvrdke, ki se praktično ravnajo po določilih določb Nire;
V enem letu pa bo vsa Nira likvidirana in njeno uradništvo odpuščeno. Delavci posledice prenehanja določb Nire že čutijo in so jim btte ponekod že znižane plače.
Bivši francoski letalski minister Cot je bil rta nekem shodu ranjen, ker je propagiral uvedbo dveletne vojaške službe.
Italijanske oblasti ,so zopet dovolile, da prihaja »Volkischer Beobachter« zopet v Italijo.
Sedež prve italijanske motorizirane divizije bo po sklepu italijanske vlade v Trj-dentu.	i
Tibor Eckardt je pozval Gbmbosa na dvoboj zaradi njegovih zaničevalnih izjav. Dvoboja pa ni bilo in- sta se nepomirljiva nasprotnika pomirila.
Bavarski notranji minister Wagner je ostro nastopil proti antisemitskemu terorju in utemeljil svoj nastop s tem, da ta teror krši notranji in zunanji ugled države, ne da bi dejansko kaj škodil Židom, ki jim je bil namenjen.
Belgijski parlament je sprejel zakonski načrt, po katerem se določa flamščina kot uradni jezik samo za kraje s flamsko večino. !U ;
Visoki dostojanstveniki anglikanske cerkve so izdali proglas na vernike da molijo za državnike, ki bi delali za mir.
Sovjetska vlada je imenovala za svojega zastopnika pri Mednarodnem/ uradu za delo bivšega naroldlnega komisarja za socialno politiko Markova.
Francoska in sovjetska vlada sta sklenili, da medsebojno ustanovita pomorske atašeje v Moskvi in Parizu.
Komunistični princip enakih plač je bil v Rusiji kršen sedaj tudi,glede plač nameščencev v državnih prodajalnah. Nameščenci, bodo odslej plačani sorazmerno prodanim količinam blaga.,; .
Med Rusijo in Mongolsko je bil sklenjen vojaški dogovor; ki dovoljuje prehod sovjetskih čet skozi Mongolija Rusija pa je dala Mongolski večje posojilo z«-oboroževanje. V mongolsko armado vstopijo ruski oficirji.
Državni dolg Italije se je po poročilih angleških listov dvignil v desetih letih fašističnega Težima od 93 na 149 milijard lir. Italijanski finančni minister pa ja demantiral te številke ter izjavil; da se je v označeni dobi povišal dolg le od 92 na 104 milijarde lir, - 1,	.. . r- ..s	...„n
Na pariškem kolodvoru v Saint Nazaire so našli kovčeg z orožjem in bombami, ki so bile namenjene za atentat v Parizu, če bi se ponesrečil marsejski atentat.
»-■-—■m m ') mm\»
Francoski franfeJe vedno v nevarnosti ,
Z imenovanjem Bouiasonove.ivlade, zlasti pa % imenovanja® CaiUtaucft z& finančnega ttiimetra-ter^po a«povedi m^govega finančnega-ppografchakef je položaj franka znatno afooljšal Tn tečaj franka s© j© popravil na vseh borzah. Špekulacija se j© >zbala, da bi tfiogli odločni ukrepi francoske vlade popolnoma oslabiti njeno pozicijo in je aačeda zato kupovati franke. S padcem vlade pa je dobila špekulacija proti franku zopet pogum im položaj franka se je oslabil, da Jfe nadaljnji razvoj franko vega tečaja popolnoma negotov. Situacija*^- ■bo šel©’ Tazei-itila z imenovanjem nov© vlade ter njenim ^tališčem v parlamentu. Kako nevarna je le postala situacija za frtuiteoski frank, kažejo najbolj številke o oldtoku zlata iz Francoske Wrike. 00 ft^rlla se je zmanjšala ilata podloga francoske banke za ve* ko tl milijard od 82,6 na 71,6 milijard frankov.
Dvig hranilnih vlog , i;i
Poročilo Narodno	®avaja #Stati-
stiki 'hranilnih*vlog/ 3a Jeitila vsota vlOg dne -t. apiHa tS86'10.088 milijonov dinar.* Jev in se je ta vsota v marcu torej povečala za 98 milijonov iMLn&rjev. Vlog« so presedale lansko vsoto istega, da® aa: 148 miii-jOnov. Zasebne banke pa izkazujejd padec ih je vsota vlog pri 20 naj večjih bankah v državi v niarcu padla za 45 milijonov, na 5125. Med drugim navaja poročilo nadaljnji pad$e poabjil* čeflfMiiv' se Je likvidnost zasebnih bank povečala.	.
*.• > v (tlBi in .... b	■
Stanje Državne hipotekarne banke
se je po izkazu za konec meseca v marcu izpremenilo (vse v milijonih dinarjev) takole:
aktiva'-'; g$<Mna in zapisi so se povečali za 46-6 na 465*8, posojila na nepremičnine sb padla za 10-7 na 2l71*&+na doklade in dohodke za 1*36 na 605-7, domače menice za
0-6 na 83-4, posojila na zastave za 22 94.5, nepremičnine so se povečale za 1-6,
tekoči račun finančnega ministrstva je padel za :22-7 na 598-0, razni za 5'6 na 129-2, odkup vrednot se je povišal, za 1"5, rezervni fond za*12. na* 141-6, razna aktiva 14-2 na 98 0, kavcije ža 6-7 n* 2.208-0;
pasiva: samostojni fondi so se povečali za 8-6 na 247-9, javni fondi in kapitali so se zvišali za 16-3 na 1.356-7, zasebni kapital m 6-6 na 1.083-8, vlogo na tekočih računih so pomočile od 3’3 na 259-5, rezervni, fond se je dvignil: za 8 na 138, zastave in obveznice za 1-8 na 800, tekoči račun fin. ministrstva je padel za 2 na 43-3, razni tekoči računi so padli od 454-4 na 163-7, razna pasiva pa so narasla za 17-5 na 165*6 milijonov dinapfev ; „ {r i ■
Naši državni papirji v inozemstvu
 so notirali v začetku teldma:
7% ni Blair v ijondonu'28.875 do 29.75, 7%ni Blair v Newyorku 28.5 do 30.0,
8%ni Blair v Newyorku 29.5 do 31.00,
7% ni Seligman v Newyorku 28.00 do 32.5, 7%no stabilizacijsko posojilo v Parizu 237.0.
Zlato se steka v Ameriko
tTvoz zlata v Združene države Sev. Amerike je znašal po podatkih Njujorške zvezne banke v marcu 207, v aprilu 129'6 in v maju 130'6 milijonov dolarjev. Samo iz I1 rancije je prišlo v , maju zlata za 111 5 milijona dolarjev. Iz''Holandske pa je prišlo največ zlata v aprilu, namreč za 84‘7 milijona dolarjSV. V prvth'petih mesecih letošnjega leta je uvozila • Amerika Bkupno Jllata za 533 milijonov dolarjev, v 16 mesečih, odkar je bila izvedena stabilizacija dolarja pa za 1643 milijonov dolarjev. Od te Vsote je prišlo iz Evrope zlata za 1349 milijonov, in sicer: 626 iz Londona, 486 iz Francije, 214 iz Nizozemske, 13 iz Belgije in 10 milijonov dolarjev iz Švice. Zlata podloga državnega zaklada je znašala koncem maja 8‘85 milijarde dolarjev ter dosegla s tem rekordno višino. Približno 40 odstotkov vsega zlata na svetu je v rokah Združenih držav Severne Amerike, dočim ga je imela v začetku letošnjega leta samo 37 odstotkov, v začetku lanskega leta pa samo 33 odstotkov.
Žitno trzii&e
Tendenca (vrsta. , _
; Cene-so ostale neizpremenjeno čvrste, zaključena pa sta bila v tem tednu 2 vagona pšenice in pet vagonov koruze. Od petka 3*. maja t. 4. na ponedeljek 3. t. m. so po-žk^fle’četie' koruzi za Din 2'— pri 100 kg, bd&i pienici- za Din 1*— in banatski pšenici za Din 2'— pri, 100 kg;'Še občutneje se je podražila moka, 4n sicer za deset do petnajst dinarjev pri 100 kg. Oves in otrobi so notirali neizpremenjeno.
- žito:
Kdruca:
v.plofetprafe * icnutetM ' garancijo, froo vagon bačka postaja, plačljivo proti da-	v
-f	plikatu.................. 73—	75'—
: popolnoma suha, c kvalitetni) r. garancijo, franko vagon b«-nataka postaja, plačljivo f*	' proti duplikatu	.....	78 —	75'—
0Vw*f:a“’ zdrav, suh," retetan, franko vagon'' slavonska postaja, plačljivo	proti duplikatu .	.	107'—	109'—
PeSniea: zdrava, reš. »tiha, 78 kg, 2%, franko vagčh bačka postaja, plačljivo pfotl’ duptjKattt > 140 — 145 — zdrava; rež. 8tiha, 78 kg,‘ 2C, franko vagon banatska postaja, plačljivo proti duplikatu .	. u *,........ 189-—	142'—
Hlevski iiiolld:
Moki:	‘! N
pšenična Og, banatska postaja, fekskl. prometni davek, plač-■ ■ljivo proti duplikatu . .. . 235'— 245'— pšenična Og,, bačka postaja, ekžkl. prometni davek, plač-'5*»1JWtt^rotl(duplikatu J . -. 230 - 240 — pšenična 2, bačka' pbšti-ja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 210'— 220'— pienična 5, bačka postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . 190'— 200'.—
Otrobi:	; ~r—--------------------
pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto ra neto, ekskl. prom. daveki franko vagon ' bačka postaja . . ,	100'—	105'—
Lemo tržiite
Tendenca še vedno neizpremenjeno mlačna-	t
Kakor vsako leto, tako je tudi koncem letošfije "pomladi opažati pojemanje konjunkture v lesni izvozni trgovini. Kakor izgleda, se bodo tekom poletja prodajali le trami, ki so pač v tem času sezonski predmet, dočim se bo v drugih vrstah kupovalo in krilo le za najnujnejše potrebe.
Zaradi' nabavljanja uvoznih dovoljenj je sklepanje kupčij v'sedanjih časih zelo otež-kočeno. Italijanski kupci nujno potrebujejo blago in z&htevajo takojšnjo dobavo. Blago se sicer takoj odpošlje, ne more se pa vkrcati; ker vprav omenjeno dovolilo zbog raznih formalitet še ni dospelo. Tako se čestokrat zgodi, da blago čaka v Sušaku na italijansko uvozno dovoljenje. Zbog tega trpi veliko škodo tako kupecj- Ki nujno po-trejShje blago, kakor tudi prodajalec, .Jci bi poslano blago ie rad vnovčil. A tudi s pravnega stališča je sklepanje takih kupčij sila otežkočeno, ker se v mftčgih primerili zamude le težko določi krivda zamudnika. Vse te nevšečnosti pa bi se dale odstraniti 't- jasnimi dolgoročnimi trgovinskimi pogodbami. Le na ta način bi se mogel spraviti naš izvoz zopet v normalni tir.
gulira naj se naš izvoz v Španijo in reorganizira J*«** Ceškoslovaškoi..m )pd! «gi ■
Za -povečanje našega izvoza prediaga
združenje, naj se kontroliira uvoz, da bi Ib moglt> ugotoviti, koliko se more povečali naš-uvoz iz klirinških držav, iz katerih milo uvažto*) in nam previsoka aktiva klirii-ga ohemogoča-izplačU* terjatev..Občni zb# je dalje zahteval uvSdlto zasebnega ftlirii-^"•“Jfcvatfijo, udeležbo združenja v str§-kovhem odboru za razdelitev kontingenti M 'da se kontingenti priznajo samo članom združenja.
Trgovine bodo	BinkaKnl HMMWteljok
dne< 10; t. m.' z a p i? t e. Uprava Združenja trgovcev v L jtiMJtfftf?* ~	..-ti
n TJcmcL m po svetal
■—   •	..
Za novega avstrijskega poslanika '▼•Beogradu je bil imenovan dosedanji avstrijski potlanik v Švici upolnomočeni tainister H einrich Schmid.
Za novega rudarskega glavarja^v Ljoib-l|am je imenovan inžv Josip Močnik, rodom iz Idrije. Novega glavarja iskreno pozdravljamo. , Z,'*' c f' -! t ' '	- ’	1
Nova jugoslovansko-avstrijska blagovna tarifa dne 1. junija še ni »topila v veljavo, ker ni bit dosežen sporazum z vključeno Madjlarsko glede pengovega tečaja.
Temelje za novo peteronadstropno poslopje v Batini tvornici v Borovem so položili te dni.
Nnevnik »Naša sloga« na Sušaku bo pričel/ v temi mesecu znova izhajati.
Banjaluška tvornica Celuloza d. d. se bo preusmerila na izdelovanje lesnega koksa, ker njena pogajanja s papirnicami glede cen niso uspela. Papirnice so zahteval® nižjo ceno nego je na tujih tržiščih, tvornicfe pa z d«nipingam tuje konkurence ne morfe uspevafi,To je bila edina tvornica* celulea® v aafl* državi «in bomo torej odslej popolnoma odfrisni v stroki od tujine.
Novi patpirnl kart«! V Afstriji bo ustavil delo v mnogih tvomicah štajerske in Gornje Avstrije in odpustil 3000 delavcev. Kot vzrok se navaja nerentebitaost proMrdje.
Produkcija grškega aluminija je dosegla v zadnjih štirih letih vrednost 3,3 milijona drahem ln je uVoz aluminijevega blaga nazadoval tod 02 na *8|ti**& kilogramov.
Časopisna senzacija 4 smrtjo polkovnika Lavrenoea, da ni umrl, marveč >da je fe odšel na novo tajno- misijo, lokrat v - Ab&-šinijo, (dbslej še ni bila veljavno dekantirana.
Vse banke v Gdanskem so zaprte, ker ||b je prebivalstvo navalilo na denarne zavodi, da zamenja gdanske goldinarje za polislfe zlote.- Prebivalstvo je namreč prepričadi, da namerava senat znova devalvirati goldinar. Že po prvi devalvaciji pa eo cene poskočile za 70%, da je bil gdanski delavec na slabšem, kakor brezposelni nemSki delavec, ki je prejemal brezposelno podporo. Panika, ki se je polastila zaradi negotovosti usode goldinarja prebivalstva, je sih»b omajala politično moč narodnih socialist«.
Izvoz jajc
Združenje izvoznikov jajo v Zagrebu je
imelo maja meseca občni zbor, na katerem je sklepalo o ukrepih za povečanje izvoza. V resoluciji Ugotavlja, da je s prepovedjo prenosa terjatev proti Nemčiji zastal ves izvoz, ker izvoznikom manjkajo sredstva, da bi mogli čakati na plačila po šest db sedem mesecev. Zato je potrebno, da se odkupovanje terjatev spet uvede. ’
Glede izvoza tako imenovanih vloženih jajc, zahteva združenje, da se pri razdelitvi kontingentov upošteva njegovo mnenje. Zahteva tudi razne olajšave za izvoz jajc v Italijo, ki kupuje lažje blago in vrste, ki se v Nemčijo in Švico ne.morejo prodati, Re-
Trgovci in indugr^cll
Mlinsko-
tehnične
MLINSKA SITA
d ■ SVILKNA I« VOH El A
la GONILIA JERMENA
se priporoma za
BRCAR C COMP.. Ljubljana
>	KOLODVORSKA ULICA 35
NA DEBELO
„ETERNA“, EMAJLIRANO IN ALUMINIJASTO, PORCELAN, STEKLENINO, VSE GOSPODINJSKE IN GOSPODARSKE POTREBŠČINE, OKOVJE ZA VSE GOSPODARSKE IN INDUSTRIJSKE PANOGE, PLOČEVINO, VSO ŽELEZNINO, NOSILKE, CEMENT, 2ELEZJE ZA ŠTEDILNIKE IN KOPALNICE, KOMPLETNE KOPALNICE IN STRANIŠČA
NAJCENEJE PRI
Ljubljana
TYRŠEVA (DUNAJSKA) CESTA ŠTEV. 11 POLEG „FIGOVCA“
Trstje za strope lastnega izdelka, Bakula za strope in senčilo za vrtnarstvo, Parketne deščice, Asfaltna strešna lepenka, Lepenka za izolacijo, Izolačne plošče, Bitumen juta za izolacijo, Resitol za izolacijo, Aresit specijalna strešna lepenka, Bitumen meksikanski in rumunski, Asfaltmastiks, Lesni cement, Destiliran katran, Karbolinej, Strešni lak in razna druga izolačna sredstva ter asfaltiranje teras, skladišč itd. — Zahtevajte cenike!
GradaJka ulita 22.
D.ZO.Z.
LJUBLJANA
Tyrl«va ceata It. «7
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte?_§trace, journale, šolske zvezke, mape, odjemalne knji-
žice, risalne bloke itd.
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
JOS. R. PUH, LJUBLJANA
Krize bo konec
ko bodo domači denarni zavodi mogli zopet dajati
nova posojila iz novih vlog
Qlav*o zastopstvi za Stovenifo
Zaupajte Vai denar
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode ‘d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh
ki izplačuje nove vloge, vložene po 1.1953, neomejeno ter jih obrestuje po 4 — 5 */o
Vloge nad Din 400,000.000*— Rezerve Din 14,000.000*—
Železo In Jeklo: polizdelke (caglje, platine, plamene); -valjano železo, okroglo, polokroglo, kvadratno, ploščato; kotno železo; tračnice do 22 kg na tekoči meter; vroče valjano in hladno valjano trakasto železo; debelo in tanko pločevino, črno in pocinkano; železno žico, valjano, izvlečeno, svetlo, žarjeno, pocinkano, pobakreno, pokosi-
treno; cevi za plinovode in vodovode do 3”, črne in pocinkane; vlečene cevi za pohištvo; vzmeti za pohištvo iz pobakrene jeklene žice; žičnike vseh vrst.
Ogljene elektrode: elektrode za električne peči ter ogljene šibike za elektrotehnične svrhe.
Telefon: Jesenice na Gorenjskem 4.
Pošta: Jesenice-Fužine, Dravska banovina. — Brzojavni naslov: Industrija Jesenicefužine,
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trfonko-lnduatrijako A A »HERKUR« kot izdajatelj* ln tiskarja: O. MIHALEK. Ljubljana.