8. številka. Ljubljana, v ponedeljek 12. jannvarja XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan sve$er izim&i nedelje in praznike, te e velja po pošti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt lota l gld,, za jeden mesec 1 cld 'SO kr _■ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta H gld. 80 kr, za jeden mesec l gld. 10 ki\ Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, jio 8u kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopno petit-vrste po 6 kr., co so oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., fie se dvakrat, in po -l kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah št. 12, Upravnifitvu uaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. i V Izubijani, 12. januarja. V Bolgariji gospodari samovoljno Štefan Stani-bulov, in sicer dosedaj z nenavadno srečo. Njegova spretnost spominja uprav na Cavourja, njegova odločnost pa na kneza Bismarcka. Naj se govori o njem, kav pa hoče, to se mu mora priznati , da je nadarjen mož Načelo njegovo je pa to, da se vse, kar mu nasprotuje, mora udati ali pa zlomiti. V sredstvih ni izbirčen, na zakone se pa le toliko ozira, v kolikor se to ujema ž njegovimi nameni. Pred vsem skuša kar uničiti vsacega politiku, ki se ne ujema ž njim. Posrečilo t-e mu je, da je Kara-velova in Radoslavova napravil za pravi politični ničli, davi sta ta dva moža imela veliko veljavo pri svojem narodu. Najbolj pa čuti Stambulova pritisk Koburžan sam. Plesati moru, kakor mu on gode. Še celo oženiti se ni smel po svoji volj', ker se je Štefan Stambulov potegnil za to, da bolgarska kneginja ne sme biti katoličanka. Koburžan trosi milijone v deželi, ali zapovedati pa nema ničesar. Da to možu, ki je iz stare evropske vladarske rodbine, katerega sorodniki so vladali nekoč v Franciji, ni po volji, si lahko mislimo. Zato so ne Čudimo, da bi se Koburžan že rad otresel tega jerobstva. Pa tudi drugi odlični Bolgari so že siti Stam-bulovega počenjanja. Začenja bo v deželi neki upor proti njemu. Ne ve se, bode li mogel še dolgo ta mogočuež niojstrovoti deželo. Taka politika, kakor jo tira Stambulov, je nazadnje pokopala celo kneza Bismarcka, čegar stališče je bilo pač trdnejše, nego je stališče bolgarskega ministerskega predsednika. Bismarck se je lahko skliceval na velike zasluge, katere je imel za domovino, Stambulov se pa na tiike zasluge opirati ue more. Koburžan dosedaj res ni imel nobenega upliva, toda mož si ga utegne pridobiti. Veliko je že žr-toval za deželo, to tudi vedo Bolgari in gotovo to tudi vsaj na nekaternike ugodno upliva. Glavna Btvar je pa, da ima mož še denar, kateri ima posebno velik upliv v Bolgariji. Zraven druzih jako lepih lastnostij, ima pa Bolgar še to jako dvomljivo, da je grozno skop, kakor skoro vsi kristi-janskl orijentski narodi. Zato ni dvojiti, tla bode Koburžan polagoma že dobij nekaj privržencev proti Stambulova Kaez se je že začel pripravljati za resen hoj s svojim prvini ministrom. Iz svojo okolico odpravlja ljudi, ki so le orodje Stambulova in jih nadomešča s svojimi pristaši. Tako je Koburžan nedavno odslovil druzega tajnika in ga zamenil z novim. Posebno pa knez skuša pridobiti duhovščino na svojo stran. V tem oziru zaupno občuje z metropolitom Gregorijem. Baš po prizadevanji Kobur-žanovem izboljšala se je duhovščini plača, bolgarski sinodi sezidalo lepo novo poslopje, osnovala se je sinodalna bihlijoteka in semenišče. Nižja duhovščina Be sicer že ni dosti približala katoliškemu knezu, pač pa višja, katera rada vidi, če jo malo obseva dvorski sijaj. Stambulov bode pa gotovo branil z vso odločnostjo Bvoje stališče. Boj, ki se sedaj začeuja, utegne se še razuneti v boj za biti ali ne biti. Koburžan bode skušal odriniti Stambulova, poslednji pa knezu izpodkopavati stališče. Mi posebno ne simpatizujemo ne s tem ne z drugim, in nam je čisto vse jedno, zmaga li Stambulov ali pa Koburžan. Ta boj pa utegne imeti vendar dobre nasledke. Ker se ne bode bil le v višjih krogih, temveč se bode zanesel tudi mej narod, razcepila se bode vladna sranka. Sedanji vladni pristaši se utegnejo začeti ravsati in kavsati mej seboj. To pa bode gotovo izkoristila Rusiji prijazna opozicija, ki bode v tem v deželi zopet pridobila veljave. Naj zmaguje ta ali oni, nazadnje se bode narod vender naveličal teh komedij v Sotiji in utegne obema posvetiti, ko bode videl, da niti ta niti oni oni dobro ne stoji. Najnevarnejše je pa, da se bode razkol razširil tudi mej vojsko, ki je bila dosedaj najboljša opora vladi in Koburžanu. Zarote bodo zopet na vrsti in kaj lahko se pripeti, da vojska jedenkrat poimde sedanje Sofijske mogočneže s Ko-huržanom vred. Tako bi baš razpor mej vladno stranko naredil sedanjemu nezakonitemu stanju v Bolgariji konec in deželo pri vel na pravo pot, da se sporazumi s svojo osvobodileljico Rusijo. Gotovo seveda ni, da se kmalu to zgodi, kajti evropska diplomacija hode napenjala vse sile, da ohrani Ko-buržanu. Posredovala bode gotovo tudi mej Ko-buržanom in njegovim ministrom, dobro vedoč, da bi prevrat v Bolgariji naredil konec vsemu zapadno-evropskemu uplivu v tej deželi in uaičil ves plod orijentske politike tripelalijanee. Da ni evropska diplomacija delala na vse kriplje proti Rusiji, bi se goto še LISTEK. Deset let križem domovine. i. Na različnih krajih. Gospod urednik ! V kratkem poteče desetletje odkar romani križem domovine — treba torej podati Vam bilancijo o dobičkih in izgubah, to je ob užitkih in izkustvih doslejšnjega potovanja svojega. Kakor sem Vam bil obečal spočetka, ko sem oprtal potno torbo, prehodil sem v tej dobi mnlo-dane vse slovensko ozemlje — od Mure do Soče in od Žile do Sotle. Tu in tam sem prekoračil tudi mejo „ožje domovine" svoje ter pogledal med sosedno nam nosede. Da, nekatere krati sem se bil predrzml celo onostrau črnožoltih kolov našo države . . . Napotil sem se bil v svet, da si ogledam različne kraje opevane naše domovine na lici mesta in da se seznanim z rojaki svojimi od obličja do obličja ter se poučim osebno o njihovih šegah in običajih — no, da-si mi je bilo pri tem svojem (sprehajanji širom domovine tekati „s trebuhom za kruhom", dosegel sem vender, vsaj po nekoliko svoj namen, da se oziram zdaj, na zvršetku desetletja, zadovoljen na prezanimive sprehode po vele slikovitih pokrajinah jugoslovanskih . . . Poslovni nalog izvoljenega si poklica me je v teh desetih letih zavedel na različne kraje naše domovine: na sever in jug, na zapad in iztok, v mesta in vasi, na obljudeno ravniue in v samotna gorska zakotja, kjer mi je bilo občevati z vsakovrstnimi sloji našega občinstva: s kmeti in z gospodo, s preprostimi delavci in z odličnimi učenjaki, sploh z vsemi ljudmi, bodisi posvetnega ali duhov noga stanu. Vsled tegft sem se toliko ujučil in razbistri I, da se mi nič ue vnoža, temveč me vsaka stvar zanima in veseli, ter da uiBem izbirčen ni glede staje in ležišča, niti oziroma jela iu pita. In pri v,sej „borbi za obstanek" ohranil sem si še vedno nekoliko pogleda za prirodiue lepote in za vsakovrstne znamenitosti — ni čudo torej, da sem na svojem potovanji videl in slišal, doživel in izkusil ter užil marsikaj, o čemer se navadnemu „kruho- tako dolgo ne bilo obdržalo sedanjo nezakonito stanje v Bolgarski. Pokazati se pa le utegne, da je Btla dogodkov močnejša nego vse zvijače evropskih diplomatov, to tembolje gotovo, ker mora z napredkom narodne zavesti v Bolgariji prodreti tudi pre-pričanje, da zapadna Evropa Slovanom uičesa dobrega ue žeti, temveč vse meri le na to, da bi slovanski svet podjarmili germanskemu. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 12. januvarja. Ljuriskit šteVifjaije. Pri ljudskem številjenji na Češkem in Morav-skem so Nemci silno pritiskali, in sicer ne brez uspeha. V Liberei, kjer so, kakor je znano, najza-grizenejši Nernc\ se je naštelo le 1407 Uebov, torej niti polovico toliko ne, nego pred desetimi leti. V Moravskem Krumovu je bilo pred desetimi leti 48°/0 Čehov, letos so jih pa našteli le 35°/0. Jednako žalostna poročila prihajajo tudi iz druzih krajev. Spra trna komi s i j (t je izročila vladno izjavo o češkem notranjem jeziku posebnemu pododxeka v pretres. V ta pod-odsek voljeni so samo Čehi, ker so Nemci izjavili, da volitve ne vHprejmo. Posebnega jiomena pač posvetovanja tega pododseka ne bodo imela. Spravna komisija je pa jela posvetovanja o narodnih kur'jah. liejortmt ddvfcov na Offerskem* Ogerski finančni minister bode v kratkem pred -lož!] državnemu zboru predlogo b reformi pristojbin in pridobitkarine. Pridobitkarina se bode tako uredila, da bodo premožnejši stanovi razmeroma bolj obdačeni, ker je vsekako priporočati. Tudi v Avstriji se obetajo že dolgo časa primerne davčne reforme, ali finančnemu ministru se nič posebno ne mudi (dajšati bremen manj premožnim stanovom. v u; i ni c države« Luchi, Pojasnilo turške vlade glede Luckega nič kaj ne ugaja nasprotnikom Rusije. Zato so pa nemška glasila jeze na turško vlado, ki je tako onemogočila drugim državam, da se no morejo umešati vmes. Če je Lučki zares še v Rusiji kaj zakrivil, kriče židovska glasila, bi se morali navesti vsi dotični slučaji. Židje, ki so nevoljni na Rusijo, ki ||m precej gleda na prste, so seveda jezni, da Se jim je izmuznila iz rok tako lepa prilika zabavljati proti Rusiji O Luekem pa moramo omeniti, da ni neprestano bival v Bolgariji. Ko ho zarotniki odpravili Battenherž.kim, jo je Lučki pobegnil iz Bolgar- borcu" niti ne sanja! .. . Opisal sem Vam sicer zdaj pa zdaj kakšen svoj sprehod ter Vam označil to in ono poHtajo svojega romanja križem domovine; toda to še ni niti petina vseh opisov, katere sem Vam še dolžan. In glejte, gospod urednik! Ta svoj dolg, ako mi Bog da zdravje, rad bi Vam poplačal, predno umerjeni, vsaj v poglavitih potezah . . . Sprva, kakor veste, zanimal h>iu se najbolje za pokrajinsko obličje naše domovine. Zbok tega sem zlezel na marsikatero goro ter si ogledal vsak posamični kraj najprvlje a ptičje perspektive. S tem namenom sem bil šel n. pr. na Rogaško Goro in na Dobrač, na Pohorje in Sveto Goro pri Gorici, na Učko v Istri , in na goro svete Uršule pri Slovenjem Gradci, na Gorjance in na sv. Višarje, na Matajur ob beueški meji in na Ilum pri Ormoži, k bv. Vrbami nad Mariborom i u na Trjskavac na krškem otoku, čez Predel in na Trsat itd. itd. Na vseh navedenih mestih sem se prepričal na svoje oči, da je površje jugoslovanske naše zemlje jako različno, povse plastiško ter polno slikovitih pokrajinskih prizorov, tako da se čudim, da nam še ni ustal velik slikar, kateri bi proslavil in uvekovečil ske in se je Se le nedavno zopet vrnil, zatorej je prav lahko mogoče, da je on pomagal pri Borkiji carski vlak vreći iz tiru. Rusija in roj voda Orleanski, Danski princ Valdemar je pismeno prosil carja, da bi vojvodo Orleanskega vajirejeli v kak konjiški polk, kakor bo princa Luisa Napoleona, pa je dobil zanikalen odgovor. Odgovorilo se mu je, da ga ne morejo vsprejeti zaradi dobnu odnošajev s francosko vlado. Rusija ne mara, da bi Francozi mislili, da podpira monarhiste. Princa Napoleona so vsprejeli, pa le /ato, ker ni nikdar mislil priti na francoski prestol in sploh ni nikdar delal francoski vladi nobenih sitnosti). 1. dan maja. Delavski vodje na Dunaji so sklenili, da bode tudi letos prvi dan maja delavski praznik. Letos pa ne bodo demonstrovali le za osemurni delavnik, temveč tudi za občno volilno pravico. Ker je lani pr?l dan maja precej mirno minul, ga letos obla-stva in prebivalstvo ne bode pričakovala 8 tako vznemirjenostjo, kakor lani. Volilna reforma na Danskem. Danska vlada predložila je državnemu zboru predlogo novega volilnega zakona, po katerem se bode na vsacih IG.000 prebivalcev volil jeden poslanec. Mesto Kodanj bi volilo po novem volilnem redu 20 poslancev, dočim jih sedaj voli samo 9. Dopisi. Otl IM-avc 10. januvarja. [Izv. dop.] (Slovenščina v ljudski ali narodni šoli.) Slo venci štajerski trkamo že več let na vladna vrata, da bi dobili materini slovenski jezik v narodne šole. Ker so vladna vrata pred nami zapirajo, ker naše prošnje za pravo in pravico ne morejo prodreti do ušes vladnih mož, začeli smo se že pred leti pritoževati, začeli snuj klicati sodišča in sodnike na pomoč Ko so avstrijski sodniki cesarskega avstrijskega miuistra opozorili na državni temeljni zakon, ko so avstrijski sodniki odločno izrekli, da Imamo Slovenci kot avstrijski državljaui v zakonu utemeljeno pravo, da terjamo za naše ljudske šole materini slovenski jezik kot poučni jezik, udal se je avstrijski gospod minister Gautacb in je vsaki taki prOBUJi ustregel. Moti pa se, kdor misli, da so se vsled tega razmere za nas štajerske Slovence izboljšale! Kdo pa izvaja razsodbe državnega sodišča in gospoda GautschaV P.i nas nihče! Deželni zbor štajerski jih ne mara, kar je pokazal v zadnjem zasedanji, c. kr. deželni šolski svet se ž njimi ne strinja, c. kr. okrajnim Bolskim nadzornikom so trn v peti! Ves trud, vse prizadevanje, vsi stroški bili so zaman! Eksekutive, katera bi to, kar se je v hudi borbi pridobilo, izvajala nam pojioluoma nedostaje. Vse je (»stalo pri starem. Slovenske občine, katere so se zaradi usiljevanja nemščine pritožile, ho baš tako na slabem, kakor one, katere se niso pritožile. Tu pa tam Bkušal je vnet narodeu učitelj zasnovati pod uče van je na podlagi materinega jezika, na podlagi zdrave pameti in pedagogike To je večinoma spodletelo, ker se je uprl deželni šolski svet, — ker ho nasprotovali okrajni šolski nadzorniki. Tako je nadzornik Bauer \>r\ treh konferencah deklamit al, „dasa die Eifahrung lehrt, ndass berufs-eifrige Lehrer ohne VerkUrzung det siovenischeu vsa ta prirodina čudesa ... Le oglejte se širom domovine: Tam doli ob iztočni nje meji se razgrinja neprozirna ravan, po kateri se vijejo nalik ■rebrnim trakovom šumeča reke; tu gori na zapadu pa ki;e v nebi gorostasne planine, katerim veličastna temena pokriva večni sneg; ondu-le na severnem nje konci se vrate valoviti bolmi, s košatimi gos i i in bujnimi goricami opleteni, dočim se t.ikaj na jugu svet razplošča v nizko primorsko brezino, k|er med sivem skalovjem zorova sladko južno ovočje , . . Da se po različnosti naopične zemeljske obrazbe spreminja i podnebje, rastlinstvo in prebivalstvo ter njega bivališče — o tem imam izkustva dovolj! Za proučevanj«! razločka mej severom iu jugom naše domovine ni treba hoditi baš na Bkrajne nje meje: peljite se n. pr. po zimi iz Ljubljane v Gorieo, kar Vas stane par ur vožnje po železnici, in čudom se začudite: Tukaj sneg do vratu, ondu pa se morete sprehajati poleeen po zeleuečih livadah. Sicer pa imate v to dokaz še mnogo bližje, namreč v Vipavi: ko spomladi tu zoro čresnje, zagazite dve uri višje gori v Hrušici še v sneg. Se- Unterrichtstunden, sebr gute Erfolge i in Deutschem zu erslelen verstehen!" Temu gospodu tudi niso všeč učitelji, kateri zahtevajo, da se nemščini ▼ narodni Soli določijo gotove ure, da se are ne kradejo materinščini! Oblastno je tedaj zavpit pri konferencah, da ni treba posebnih ur za nemščino »aaaaerordentliche Unter-richtsstunden er*cheiuen eigentlich gaas nhertltinig". Se ve*, slovenski tako sna vsak slovenski paglavec, ure odmerjene pičlo slovenščini pa se lehko porabijo za ubijanje blažene nemščine ! G. nadzornik Ranner opiral ae je vselej na izrek c. kr. dež. šol. sveta, rekoč: „Der k. k. Lau-desschulrath hat sich dahin geaustsert: wenu ein Lehrer fragt, woher er die Zeit fUr den Unterricht in der deutschen Sprache nehmen solle, so beweist er hiedurch nur, entvreder ein uogenugendes Ver-staudniss fiir die Eitbeilung dieses Unterricbtes Uberhaupt, oder lasst er erblicken, dass es ihm an Berufseifer und guteu VVillen fehlt, durch dass er demnacb nicht geeignet ist, den bezUglichen schul-behordlichen Auftragen und Anordnuugen zu ent-sprechen." Mislim, da so to jasne besede, besede, katerim ni treba posebnega pojasnilu ! Kakega značaja mora biti v nas učitelj, da si upa hoditi pravo pot, da ga ne upogne sile, da se ne ustraši posledic, ako se drži zakonu in zdrave pameti, proskribirane pri naših topih pedagogih ?! Ali mislite, dragi rojaki, da so besede: „Eineiu soleh":i Lehrer kanu nur geraten vveiden, dem Lehr-berufe fiir immer zu entsagen uod sich ftlr emo audere Berufsart zu entscheiden", brez pomena, da so bile oficijalno govorjene od c kr. nadzornika Ranner-ja „et proprio motu" in ne vsled inspiracije iz Gradca?! Položaj, v katerem se nahajamo mi štajerski Slovenci zdaj glede narodne šole, je tak, da se širi demoralizacija, da se neti korupcija mej učiteljstvom. In kako pa naj vzgaja moialičua propalica značajen, čvrst naraščaj ? Naše razmere se morajo premeniti in to prav v kratkem! Ljubljanskega „Sokola'- občni zbor. (Konec.) Blagajnik Pavel Skale prečita potem svoje poročilo. Društvo imelo je preteklo leto 1831 gld. HVa kr. dohodkov, (saldo prejšnjega leta 51 gld. 9611 kr., udnina 1140 gld. 75 kr., veselice 614 gld. 40 kr., kuponi 24 gld.), troškov pa 1978 gld. 70Va kr. (Veselice 761 gld. 22 kr., izleti in deputacije 248 gld. 73 kr., učitelju telovadbe 194 gld. 92 kr., telovadno orodje 136 gld. 33 kr., tisk iu vezava 138 gld. 95 kr., plača društvenemu strežaju 108 gld., sluga pri telovadbi 57 gld. 38 kr., svečava 90 gld. 91 kr., stauarina za društveno sobo 63 gld. 12 kr., venci umrlim članom 61 gld. 22 kr., deset izvodov „Mira" 10 gld., društvu „Rudečega križa" 10 gld., poštnina 19 gld. 75 kr., dobitki za prvo streljanje 10 «ld., drobnosti 68 gld. 17Va kr.) Bilo bi to torej 147 gld. 59 kr. primankljaja. Ker je starosta Ivan Hribar društvu poklonil 100 gld., /nižal se je prlmankljaj na 47 gld. 59 kr. (Živio Hribar !) Proračun za I. 1891. kaže 1624 gld. dohodkov in istotoliko troškov. Izvestje blagajnika Ska- veda sloglasna burja in pa izjeme, kakeršna je le-tošna zima, ne postevajo se tu ! Vender pa moram izpovedati, da sem po zimi tukaj na jugu prebil mnogo več mraza, negoli na istem Pohorji, dasi je tam sneg leseno kočo zametel do kapa, sedel sem lepo v gorki zakurjeni sobi, dočim sem tu na Krasu in v okolici Goriški zmrzeval po ves dan na dimnatem ognjišči. In po noči, sjiati v kameniti hiši, v kateri ni bilo nikoli nobene peči — to Vam je bil še le pravi užitek: ko sem se zjutraj vzbudil, imel sem zamrzuene brke in trepalnice . . . Pa kakor sem dejal: po večletnem potovauji po VBeh različnih krajih širne domovine, privadil sem se i različnemu življenju ter bivanju bodisi na severu ali na jugu, in to po zimi ali po letu in ob vsakovrstnem vremenu. Da! Često sera krenil baš v najhujši zimi na severni predel domovine, o poletni vročini pa na jug : ondu sem se naužil v polnih požirkih slikovitosti snežnih gozdov, tukaj pa bohotnosti južnega rastlinstva. In kakor se na različnih krajih različno biva iu živi, istotako ae tudi v vsakem kraji naše domovine drugače ?pava, jd in pije. No, pregrešne leta, ki je priporočal, skrbeti za to, da se proračun ne bode prekoračil, vzelo se je z odobravanjem na znanje. Blagajnik Skale nadalje naznani, da je starosta Hribar za ustanovljenje tamburaškoga zbora nsbral 20 gld., kar se z veseljem in živioklici vzame na znanje. Pregledovalcema računov iavolita ae na g. dr. Trillerja predlog .Sokola" Deaman inForte. Potem bila je volitev, o kateri smo Že poročali Mej skrutinijem pa so prišle na vrsto druge točke. Brat Trstenjak poudarjal je zasluge staroste Hribarja, pod Čegar vodstvom se je „Sokol« poBpel na tako visoko stopinjo in prosil starosto, da Še ostane društvu na čelu. (Naudušeni živioklici.) Na to pa ustane brat dr. S t o r in predlaga, da se starosta Hribar, ki društvo tako izborno vodi in je, kakor smo ravnokar čuli, društvu podaril 100 gld. iu v obče stekel si za n Sokola" ne veni ji-vih zaslug soglasno imenuje Častnim članom| (Burno odobravanje vsega zbora.) Starosta Hribar zahvalil se je na tej jako častni ovaciji, a odločno izjavil, da častnega članstva ne vsprejrae, ker se po njegovem mnenji ne strinja, da bi starosta ob jeduem bil častni član. Navzlic glasnim ugovorom, ostal je starosta Hribar pri svojem sklepu, da ima občni zbor odločiti se, ali hoč >, da ostane še starosta, ali pa da bode samo častni član Ta alternativa bila je zboru mučna, a udati se je moral v to, da si še pri« drži gosp. Ivana Hribarja kot starosto, ker je baš njegova oseba najboljše poroštvo za društva prospeh. Pri točki „pogovor o maškaradi" poročal je dr. Tri Mer, kako je „ad hoc" pomnoženi odbor deloval, kako se je razdelil v štiri odseke in kdo so člaui teh odsekov. Pomnoženega odbora nasveti bili so vsi vprejeti. Dalje se je jednoglasno vsprejel brata M u-lačka predlog, da se „Sokol" in corpore udeleži blagoslovljenja zastave „Zagorskoga Sokola" dne 17. maja t. 1 , da se .Miru" iu društvu „Rudečega križa" da tudi letos po 10 gld., da se dne 14. t. in. odpošlje v Gospić našemu rojaku iu slavnemu skladatelju F. S. Vi I h ar j u čestitka na petindvajset-letnici. Brat Zagorja u je, kazoč na to, da je »Savinjski Sokol" ob jednem tudi gasilno društvo, poudarjal, kolike važnosti bi bilo, ko bi se ideja Sokolska razširila tudi mej gasilna društva ter predlagal, da se v tem ožim takoj store* primerni koraki. Po kratki debati izročil se je ta jako praktični predlog novemu odboru, da potrebno ukrene. Omeniti je Še, da je starosta Hribar poročal tudi o tamburaškem zboru. Vsi instrumenti za 12 tatnburašev Htali bodo 160 gld. Nabranih je že 20 gld., ostalih 140 gld. pa bode načelništvo že dobilo vkup \ kakor tudi skrbelo za učitelja. To izvestje so z dobro-klici vzame na znanje, odboru pa da pooblastilo za ustanovitev tamburaškega zbora. Ko se je bratu Benčanu in ostalim pred-telovadcetn izrekla zaslužena zahvala, vsprejel so je še staroste Hribarja predlog, da je treba storiti kar mogoče, da se društvo razširi in dobi več članov. V ta namen pomnožil se hode odbor h člani, ki se prostovoljno oglase, da bodo v tem zinislu moje kosti bo se v teku desetletnega potovanja prilagodile vsakovrstnemu ležišču: danes sem spal n. pr. na žimnici, jutri na slamnjači, tu na mehki blazini, tamkaj zopet v viseči pomorski postelji. Kar pa se dostaje naposled vseh mnogovrstnih jedil, t. j. kakor pravijo Kraševci „jedač", s katerimi se mi je postreglo križem domovine, moram priznati, da je moj želodec v tem oziru postal pravi virtuoz. To so Vam bile tuli si nasprotujoče jestvine, da bi se čudili, ko bi Vam jih navedel. In konečno o vseh toli inuogovrstnih pijačah, katere sem okusil to leta, mogel bi Vam napisati obširno statistiko ter Vam dokazati po lastni ekspe-rimentaciji, koli različno upliva na človeško srce ta ali ona kapljica božja. . . Da sem na različnih krajih naše domovine naletel tudi na kaj različne ljudi na dobre in zlobne, na modre in bedaste; iu da jim rabi povsod drugačna noša in drugačen „občevalni jezik" — o tem govoriva pozneje kedaj! V Ljubljani, 12. prosinca 1891. ProBtoslav Kretanov. titlovati. Ker le je takoj oglasilo aadoitno število Članev, bil je takoj tudi gotov ta agitacijski odsek, kateremu želimo najlepšega uspeha. Ko se je odboru izrekla Se zahvala na njegovom delovanji, zaključil bo je občni zbor, ki je v vseh točkah in v vseh govorih, katere smo, žal, zaradi prostora morali izpustiti, kazal, da v društvu veje pravi dah, lepa sloga in vzajemnost, da imajo vsi člani neomejeno zaupanje do svojega načelništva in osobito do svojega staroste. In baš to je najboljše poroštvo za bodoče uspešno delovanje. Na zdar ! Domače stvari. — ( Peti ndv ajsetletn ic a izbornega rodoljuba.) V „Novi Soči" Čitamo: .G. Ernest Klavžar dovršil je koncem minolega leta petindvajsetletno dobo svojega delovanja na dramatičnem polji. Koliko je dušno in gmotno žrtoval imenovani gospod za razvoj dramatike v Goriškej Čitalnici, ko-liko se trudil in neumorno deloval v prospeh in razcvit prvega našega narodnega društva v Gorici, ve vsakdo, kdor se je količkaj udeleževal veselic v tem društvu. A tudi drugod po našej ožji domovini je g Klavžar najbolj znana, najpopularnejša oseba na Goriškem. Ni je menda Čitalnice, ni društva na Goriškem, kjer ne bi bil s svojim neizcrpljivira humorjem razveseljeval in kratkočasil občinstva. Grda nehvaležnost bi bila, ko bi bo goriški Slovenci ne spominjali z veseljem in hvaležnostjo goapoda, ki se je skozi petindvajset let požrtovalno trudil in neumorno delal v prospeh našib narodnih društev, torej tudi za omiko in oliko našega naroda. Zato se je osnoval po želji mnogih tukajšnjih rodoljubov poseben odbor iz čitalnične srede, ki je že sklenil, da priredi v ta namen posebno veselico v dan 1. februvarija t. I. Uvčrjeni smo, da odobrijo vsi pravi prijatelji naših narodnih društev iu našega naroda ukrep označenega odbora ter po svoje pripomorejo v to, da bode dan 1. februvarja pravi narodni praznik. Klavžar jeva petindvajsetletnica ne bode se praznovala samo v ožjem Goriškem krogu, izvestno bodo vsaj v duhu prisustvovali rodoljubi po vsem Slo venskem, katerim je gosp. Klavžar poznat kot iz vrsten rodoljub in jeklen politiski značaj. — (Mo r a v š ka o b ć i n a) imenovala je gosp. (leželuega predsedniku barona A. W i n k I e r j a in gosp. dr. Maksa pl. vVurzbacha, graščaka in od vetnika v Ljubljani, častnima občanoma. — (Čujte, čujte!) Marsikatera čudna stvar čuje se o liudsketn štetji, najču.iueja je pa gotovo ta, daje po Druvljab, Žapužali i. t. d. kot komisar hodil mož, ki prav nič slovenski ne z u a. To je pač žalostno, da za tak posel neso mogli, oziroma neso hoteli dobiti človeka, ki bi slovenski znal. — (V Škofjiloki) umrla je preteklo soboto gospa Katarina Koceli, mati na Krškem umrlega dr. Kocelija. Posegla je visoko starost 89 let. V. m. p.! — (Iz Zagreba) se javlja, da je kardinal Josip Mihalovič, nadškof Zagrebški, opasuo obolel. — (Dr. Ba jam on t i,) vodja italijauaške strauke v Dalmaciji, je kakor javlja „Obzoru na Hinrt liolen. —- (Slovensko gledališče.) Včeranje predstave ne morem prištevati onim, o katerih spo-i očevalec z veseljem poprime za pero, da vrši svojo dolžnost. Veseloigra „Za kotni pisar" sicer ne spada bas mej slabeje igre starejvga nemškega re-pertoira, vender pa nema sama v sebi tacih situacij, da bi se vzdržala, če se ne igra prav točno in gladko In to smo pogrešali včeraj. Ne da bi očital pojedincem, v celoti so je opažala neka ml ačnost, tako da se občinstvo ni moglo prav razgreti, nlcopram je bila dvorana dobro obiskana. Ensembli so bili nekako medli, brez pravega f.i v ljenja. Najbolji prizori bo bili oni mej zakotnim pisarjem Presukancem in njegovim faktotumoni Adamom, ki so vzbujali mnogo smeha, Prvega igral je g. Sršen prav povoljno, akopram je pač malo pretiraval ,druzega pa g. ^erdan, ki je bil res izboren v maski in igri. Prav pohvaltto mi je omeniti g. Bo rš t n i k - Z v o n a r-J e ve, ki je ljubosumno soprogo prav dobro igrala. G. Borštnik je igral kaucelijskega svetnika sicer z ono sprednostjo, katere smo pri njem vajeni, vender pa sla bila on in posebno pa g. Danilova malo prestara za zakonski par, katerega sin še ni polnoleten. G. Verovšek trudil se je prav pošteno, a nedostajalo mu je onega sarkastično-humorističnega tona, ki ga zahteva njegova uloga skeptičnega samca. O. g. Danilo in Lov Sin zadovoljevala sta, isto-tako g. Sturm. Akoravno torej pojedincem baš ne morem očitati velicih nedostatkov, vender bi tudi v imenu plačujočega občinstva našim igralcem sploh priporočal, da Be marljivo ufie in ne apelirajo preveč na pljuča šepetalčeve, če pa poslednji morda svoji ulogi ni tako dorastel, kakor bi bilo želeti naj nadomestijo oni ta nedostatek 8 temeljitim učenjem. Da moremo imeti prav završene predstave, pokazala nam je letošnja sezona, treba je torej samo vsestranske dobre volje. —i. — (Glasbena matica.) Ker so se zadnji čas opustili javni koncerti učencev in učenk »Glasbene matice", kar ae je splošno obžalovalo, imel je odbor dobro misel, uvesti nekake „domače koncerte" v ožjem krogu, kakor ga pripuščajo društveni prostori. Včeraj popoludne ob 5. uri vršil se je v jedni društvenih učilnih sob prvi taki mali domaČi koncert, katerega se je udeležilo razun odbornikov in roditeljev mladih koncertantov še nekoliko po odbornikih vpeljanih prijateljev domače glasbe. Ker so društveni prostori omejeni, moral je odbor z obžalovanjem to stvar ukreniti tako, da vsak odbornik poleg svoje obitelji sme uvesti še dve osebi. Ker se bodo ti koncerti ponavljali vsak mesec, bode vender sčasoma mogoče, da tako pridejo na vrsto polagoma razun roditeljev onih učenk in učencev ki bodo sodelovali, tudi oni prijatelji društvu, ki se bodo za te domuče koncerte zanimali in se dali uvesti po odbornikih. Vspored obsegal je sest številk. Hen. Kaan-a „Serenado" in Ant. Dvorak a „Slovenske plese" igrali sta čveteroročno gospodični Jakobina L. in Marija M., obe, nam že dobro znani vrli pianistki, ki sta prav lepo izvršili težavni točki. Gospodična Joaipina Č svirala nara je P. Czajkovskega „Valčik" in ae pokazala prav nade-polno učenko ter rešila prav dobro svojo ulogo Vokalni del podal je Zajcev o „Dobro jutro", katero je pel prav dobro g. J. V. in pa čveterospev Hajdrihov „Deklici", ki so ga izvajali gojenci pevske šole tako povoljno, da so morali pridejati še jeduega. Po latinskem pregovoru „dulcis in fundo" pribranil sem si gospodično Franjo V. zadnjo, in brnz da bi krivico deial drugim gospodičnam, ki so nam tako izvrstno ovirale na glasoviru, moram reči, da mi je Zajčeva „Laatavicam" prav globoko segla do srca. Gospodična V. ima res simpatičen, obsežen glas in je predavala prav lepo, ter dela čast učitelju svojemu prof. Gcrbiču. Da je malo, ali odlično občinstvo vse točke živahno odobravalo, razume se in bi bilo rav ralo še poslušalo dalje Nadejamo B6, da se iz tega skromnega zaČeika razvije v kratkem času muzikalični „jour ftxe", kakor jih s posebno povoljnim uspehom goji pevsko društvo „Kolo" v Zagrebu, ki bodo gotovo prav blagodejno upltvali na razvoj našega domačega muzikalnoga življenja. Z zanimanjem pozdravili budemo prihodnji jednak večer, kateremu naj se slobodno postavi malo dalji vspored. —i. — (Nezgoda na ž el e /. n ic i) pripetila se je v soboto po noči mej Poljčanami in Ponikvo. Iz Poljčan odšel je ob določeni uri poštni vlak, deset minut pozneje pa lokomotiva s snežnim plugom. Pri stražnici št 481 je lokomotiva s snežnim plugom dohitela poštni vlak, zaletela se vanj in zdrobila zadnja dva vagona, lzmej potovalcev je ženijski nad-poročuik Maly, rodom iz Kranja, teško poškodovan, štirje drugi pa lahno. Maly je uprav grozno prizadet. Ko sta vlak in plug vkupe trčila, stisnila je velika sila klopi v vagonu vkupe in g. Maly)u ujelo jedno nogo, kakor v klešče in štiri ure prebil je nesrečnež v nepopisnih mukah v tem položaji, dokler ga neso iz groznega oklepa oprostili s tem, da so klopi razžagali. Pustivši razbita vagona na lici nezgode, prispel je poštni vlak proti 9. uri zjutraj v Celje, kjer so g. Malyja prenesli v vojaško bolnico. Kdo je nezgodo zakrivil, nam ni znano, gotovo pa je zelo čudno, da je v tem žalostnem slučaji poštni vlak snežnemu plugu gaz delal, ker nekoliko spominja na narobe svet. — (Z dežja pod kap.) Od sv. Trojice v Slov. goricah piše se nam dne 9 .t. m.: V Štanjgrovi poleg sv. Benedikta pogorel je včeraj viničarski hram Vinka Krmeka. V poslopji stanovala je neka ženska, katera je, boječ se, da jej ne prozebe jedina krava, noBila v lonci žarjavico v hlev. Bodisi, da je lonec slabo postavila, da se je prevrnil, bodisi, da ga je razbila krava, opletajoča okolo sebe, včeraj unelo se je v hlevu i u pogorelo je vse poslopje 8 kravo vred. Tako torej krava ni prezebla, pač pa se je opekla. — (Iz Opatije.) V sredo dne 7. t. m. začelo je v nas snežiti in drugo jutro bil je sneg že 40 cm na debelo. Od srede do petka nesmo dobili nobene pošte. V četrtek odposlali so ob 1. uri popoludne iz St. Petra pošto s pismi in časniki. Dasi sta bila v sani upreiena dva konja, potrebovala je poŠta do Opatije vender 21 ur. Radovedni smo, kako raco bodo prinesli Dunajski listi o tem snegu, ko so dne 3. t. m. pisali, da smo 2. t. m. v Opatiji imeli 24° toplote. Poročevalec je bil svoj toplomer izvestno obesil na svojo zakurjeno železno peč, ali pa je le njemu bilo tako vroče, ker se je dne 2. t. m. za Nemca n pisal, dasi je Slovenec z Dolenjskega. — („Bralno društvo" v Borovnici) priredi veselico v nedeljo, dne 18. prosinca 1891. leta v gostilni „Pod kolodvorom". Vspored: Tombola. Ples. Prosta zabava. — Začetek ob poln 8. uri. — Ustopnina za ude 30 kr., za neude 50 kr. — (Vabilo) k zabavnemu večeru, katerega priredi čitalnica Postojinska v soboto 10. januvarja t. 1. v prostorih g. Alojzija Burgarja. Vspored: 1. Petje. 2. Šaljiv prizor. 3 Srečkanje. 4. Ples. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Ustopnina za neude Bamce 30 kr, z družino f)0 kr. Udje so ustopnine prosti. Godba: Češki kvintet. K prav obilni udležbi vabi odbor. — (K o s t a n j e v i š k o bralno društvo) je za leto 1891. v odbor izvolilo sledeče gospode Viktorja Rosi no predsednikom; Josipa R o h r-mann-a tajnik.»m, Frana G rego r i č a blagajnikom Miho Nova k a knjižničarjem iu Damijana Pavlica, Otmarja S e ve r j - a in Antoua S t r a v s a odborniki. Društvo priredi letošnji predpust sledeče veselice: 18. januvarja plesni venček ; 1. fbruarja tombolo in ple.sni venček in 8. februarja unska rado. — (S e ž a n s k a Č i t a 1 n i c a ) priredi na „Sveč-nico" v 2. dan februvarja t. I. veliko veselico, pri kater' bode svirala vojaška godba c. in kr. jiešpolka štev. 87. — (Prebivalstvo.) V Žalski srenji se šteje prebivalcev in sicer v trgu 32'J moških, 340 žensk, skupaj 069; v Vrhji 139 moških, 191 žensk, skupaj 330 ; v Zg. Ložuici 75 moških, 70 žensk, skupaj 145 in v Sii. Ložuici 14 moških, 23 žensk, skuj>aj 37. Cela občina šteje skupaj 1181. Mej temi je kot občevalni jezik naznanilo 1106 slovenski iu 15 nemški. Prebivalstvo Be je torej od leta 1880 za 218 duš pomnožilo« »Slov. Gosp " Telegrami Slovenskemu Narodu": Praga 12. januvarja. Včeraj bil na čast nemškim poslancem s Češkega komers, katerega sta 86 udeležila tudi Plener in Schar-sohmid. Nem.ško-nacijonalni poslanec Đ en del govoril je nastopno napitnico: Nemci v Avstriji se bodo vedno trdno držali duševne in kulturne vkupnosti s svojimi drugimi rodnimi brati. Oni so odkritosrčni prijatelji avstrijsko-nemške zveze, a se ne bodo nikdar odrekli političnemu življenju, nikdar nemški zvestobi. Nemška nacijoiialnost ne izključuje zvestobe cesarju. Govornik napil zdravico na cesarja. Pariz 12. januvarja. „Gaulois" zanikava vest, da bi bil princ < hleanski prosil za vspre-jem V rusko vojsko. Madrid 12. januvarja. Po zadnjih poročilih se kaže, da je v Olotu prijeta oseba res Pad lovski. Misli se, da se jo v Barceloni hotel ukrcati v Ameriko, a svojega namena ni mogel izvršiti, ker ni imel potnega lista. Itazne vesli. * (Ljudsko š t e v i 1 j e n j o.) Izid ljudskega popisovanja iz Dunajskih predkrajev je znan. Unter-ddbling ima 1806 (proti 1770 prebivalcem 1880. leta), Oberdoblinjj 14.155 (8750), N^ulerchenbdd 43.021 (25.(557) in Sechahaus 14.060 (10.650). — V Brnu 86 je prebivalstvo v poslednjih desetih letih pomnožilo le z 79.200 na 92.000 prebivalcev. — V Budimpešti je sedaj 460.000 stanovnikov, za 111.000 več, nego pred desetimi leti. * (Po pet orilo) se je prebivalstvo v zadnjih tridesetih letih v Knittelfeldu na Gorenjem Štajerskem. Leta 1860. je to mesto imelo 1093 stanovnikov, 1870. leta pa 2018 iu 1880 1. 3948, pri zadnjem popisovanji pa 5866. * (Nedelja židovski praznik.) Več Židov v Ameriki hoče iz narodnogospodarskih ozirov svoj praznik prestaviti na nedeljo. Ker kristijani v Ameriki nedeljo jako strogo praznujejo, je za Žide jako nepripravno, če praznujejo soboto. * ( Dvojčki in trojčki) neso nobena redka prikazen, kakor je dognal ameriški zdravnik dr. Foy. Četvorčki so pa že jako redki, računati se sine na 2 ali 3 slučaje na milijon rojstev. Petorčki so pa znani le v 12 slučajih, pa še za te je bilo potreba poseči več stoletij nazaj. * (Pomenljiva ura tega stoletja) bila je od desetih do jednajstih zvečer dne 30. decembra minolega leta. Bila je predzadnja ura predzadnjega leta predzadnjega desetletja predzadnjega stoletja druzega tisočletja. * (2000 indijskili žen) se je obrnilo do angleške kraljiee, naj se dovoli dekletom možiti se le s 14., ne pa z 10. letom, kakor je bila sedaj navada. V svoji prošnji slikajo žene v kaj neugodni luči zakonsko življenje v Indiji. Poslano. Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, sknieao In od znamenitih zdravnikov priporočane lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — 1 ftkatljiea a 16 pil volja 15 kr, 1 zavoj* = 120 pil 1 gld. a. v. — I»re«I potiare-jimj« iu nc |ako avarl. — Irutol »J Izrecno Ncu-Mloiii-ovc Ellzahclne pil«-. — Pristne so samo, če ima vsaka Skatljica rodeče tiskano nafto protokolovano varstveno znamko »Sveti Leopold" in našo firmo: lekarna ..pri hv. Leopoldu", Ikmmj. iiipnIo. ivUt' der Nplfgfl- II nO |»lHllk«*IIKHMMe. V I .j II1» I lili i ho (lo bivajo pri gosp. lekarjl «J. IMcroll-ji. (791 — 121 MiMUl 270 r .! m t o J i za VtW li'i<» >-«»<>: »n pol lola gld. 2.30; ba četrt letu 1.15. b+iie Družba sv. Cirila in Metoda. Letne doneske aa I. 1890, so poslale podrainioe: Hlejska............. 30 gld. — kr. Benoielka............ 32 , iio , Vrhnilka ... ........ 88 n — a Kotmaravei na Korolkem...... l* „ — „ ("'rno mi Korolkem......... 20 „ — „ Koojtika m*. Štajerskem....... tO „ — „ Brailovlka na Štajerskem...... 31 „ — „ Skotja Loku . .'......... 30 „ 90 „ Rtbntoa............. W „ — „ Zolemperk............ 16 „ 30 „ Ormol............. o0 „ — „ GrOriika ženska.......... 140 H — „ Kobarid............. 95 . 67 „ Šimirije na Štajerskem.......42 , 01 „ Metliška.............12 , 50 „ Brdska............. 4 „ 20 „ Na Keeiri............ 22 , — „ Darovali so: L. smartina pri Litiji 12 „ — „ Volilo č. g. kapelana Tikvica..... 71 „ — „ s Tirolskega...........15 * — » Litijske In Šmartinske Slovenko .... 7 „ 52 „ Omizje pri Hajderji v Brežicah .... 3 „ — „ Bivši pevski zbor čitalnice Ljubljanske driavno obveznici*........100 rt — „ Razprodane ^ujige in vsprejem nine (učitelj Alojzij Novak)......... 4 „ 60 * Ker Se dvanajst podružnic ni poslalo letnih doneskov /.i leto 1HIH)., prosim, da to precej store, da morem skleniti račune z* preteklo leto, sicer bodo te podružnice v letnem poročilu za glavno skupščino izkazane brez doneskov za družbo. V Ljubljani, dno 6. januvarja 1891. Dr. J. Vošnjak, blagajnik. Loterljne srečke 10. januvarja. V Trstu: 68, 78, 57, 71, 60. TUJCI: 11. JHiiuvarja. Pri tIhIIčI : Plazer, Gibs, VVeiss, Schadeck, Stern, Stroheim z Dnpsja. — Petrič iz Kranja. — Dr. Kei*»mull--r iz Haasberga. — Lcbmann iz Monakovega. — Reinđl iz Belovara. Fri Sitimi: Ziper, Poviti, Taub z Dnnaja. — Dr. Dereani s soprogo ir Kamnika. — Kolb iz Srebrenice. IVrkl iz Zagrebu. Pri juitifin kolodvora : Nschod iz Prago. Pri bHtnnkfin dvoru: Neccofakv, Kunaer iz Kočevja. — Aggozio iz Trst«. — Ovjak iz Smlednika. Tržne cene r I,jiiitljasii dne 10. januvarja t. 1. Pšenica, bktl. Rež, „ Ječmen, „ O -os, Ajda, Pro»o, „ Koruza, , Krompir, , Leča, „ Grah, Fižol, Maslo, Mnst, Spub frišeu kgr. g. kr 6 »;r> 5)20 4 76 3 16 5 20 5 — 5 2' 2 41 12 — H — — ^ — 6»; — 50 Irbjkr. Špeb povojen, kgr. . —66 Surovo maslo, „ . ||—70 Jajce, jedno : . , . — 4 Mleko, liter . . . . — 8 Goveje meso, kgr. —'60 Telečje „ , — 80 Svinjsko , ] —54 KoHtruiiovo J „ —,4Ui Pišanec......— *6<»! Golob......11—20 Seno, 10O kilo ... 1 78 Slama, „ ... . l|78' Drva trda, 4 □metr. 6 80 „ luelika, 4 . I 4|40 Meteorologično poročilo. ! Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- . krina v i mn. 10. jan. 7. zjutraj. 2. popol. 9. zvečer 734-4 mm. 736'6 mm. 739 7 mm. —50° C — 1-6° C —260 C si. vzh. si. szh. si. szh. obl. jasno obl. 000 mm. 11. jan. 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 742-2 mm. 7410 mm. 74U6 mm. —4-4° C isl. zah. 4-0-6° C sL zah. —0-8° C si. zah. obl. obl. obl. 2 60 mm. snega. 1 11 Srednja temperatura —3'1° iu —1-5°, za 05° pod ia nad normuloui. ZOuLnsLJsl^a, "borza dne 12. januvarja t. 1. (Izvirno t«>i» grafično poročilo.) 1'apirna renta..... Srebrna renta..... Zlata rentH ...... r>°/0 marčna renta ... Akcije narodne Danka Kreditno akciju ...» London........ Srebro ........ Napol......... C. kr. rekini .... Nemške marke..... 4UL državne arečk« iz 1. 18M Državne srečke iz I. \Mi Ogerska zlata renta -l'1/,, • Ogerska papirna renta 5u/0 . Dunavu re§f. srečke 5"»u . Zemlji obč. avstr. 4', '„ /,'ati prid. Badolfove srečke . . Akcije unfclo-avstr. banke včeraj — danes 90-60 — gld . 90 65 90 75 — g 90 90 107 9 • — 108 55 103 50 — n U 2 95 997- — I' ^96-— 307 75 — _ 308• — 1 14 75 » .14-50 9 08 _ 9 08 4£ —— 41 r>*i-S5 » 56 27 7, 280 gld. 130 »Id. BO ki. 100 , 178 n 75 , 103 , 50 , 101 . 05 , 100 gld. 1J0 n 75 „ listi . . 113 n 1 n 100 gld. 180 , 75 , 10 , 19 n n 120 . 161 , 70 . 220 n 5'' , Tugepolna naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, fiajepo neskončni modrosti Vsegamogočnega najina iskreno ljubljena jedno-letna hčerka danes 12. januvarja ob 1. uri po noči po boleeti-polnem trpljenji preminula. Pogreb bodo v torek 13. t. m. ob 4. uri po-poludne. .. V Dobu, dno 12. januvarja 1891. (26) Janko in Berta Janežič. Hiša št. 9 na Poljanah z vrtom v prav dobrem stanji, proda mo pod ugodnimi pogoji. — Natančno pove gospa Jeki v dotični hiši. Za kombinirani poatnl In brzojavni urad na l>ol«-njNkcui Ihoo h« poštariea nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi popol-noina zmožna — Kje? pove upravništvo „Slovenskoga Na oda1*. (949—3) Razpis službe občinskega zdravnika za oličlaio ltolš2i4-^u okraju z 8000 prebivalci. — L^tna plata 785 gld , od vojaške posadko navadno 120 gld , za eepbenje kožic do 100 gld. Takse za vizite, razvtn občinskih revežev, mrliški ogledi, sodnuske preiskave, odškodnine za vožnje itd. honoriraju ae po dogovoru. Sloveoci-katoličani imajo prednost. Prošnje na župan*tvo v Bolel