Chicagft, 1». soboti, 27. juniji (June 27), 1931 4 fer ta imUm 11 OS, Aet ef Oet I, 1SIT, astkortaed oo Juae 14. lili. Ishaja faak^šan^rsas n aešelj Is lassed šsflr^esesgž l tošai« m \ ■ •! P R O SVE TA glasilo slovenske narodne podporne jednote UmikIiI« A V«. Offke of SSST South Tolophono, STBV.—NUMBER 149 jrahiranje dveh bank, stavka | proti redukciji in strah grad -boljževiki" ao trt "Hbe bož-V', ki tepejo Waukegančaate liSj^p • > Waukegan, IU. — (FP) — Jiroe, konservativne, v bcftjo ulj o ali pa v usodo vdane Wau-gančane ae je te dni polotila nva panika in ne bres vzroka, id to mirno, prijazno in zado-iljno mesto je nenadoma pri-rumel vihar in vznemiril ako-Ij slehernega, prebivalca. Najprvo se je razširila vest, i 10 tri mizarske tovarne re-ncirale plače ia da ao radi te-godili mizarji pri Dow Mfg. ompaniji na atavko. Mezda |m je bila utrgana za pol dplar-i ns uro, od 91-20 na 70 cen-iv. Tudi mizarji pri Wauke-»n Sash & Door Co. in pri |*ar Lindahl družbi ao .poatall emirni vsled redukcije in ae ridružili »tavkarjem. Nato se je med dobrimi in pa-riotičnimi mešani raznesla tet, da bodo v Waukeganu zbodli "boljfteviki" — čikaška rgsnizacija Lige za industrij-io demokracijo. Olanin Ame-Ike legije in dame iz "vitje" rutbe, ki ae trkajo na avoje revolucionarne" prsi in z za-osom pripovedujejo, da ao čla-iee superpatriotične organ iza-ije "Hčerke ameriške revoluci-r, so pričele proteatirati proti rdeči nevarnosti/' ki je gro-la mestu s strani konference. hi oblastih JKu"rsvrfMPiwiar-i" hčerke zahtevale, da ae zbo-nanje kratkomaio prepove. i kljub temu, da ao prejele formacije od načelnika "rdeče-l" kadra čiltaške policije, da »rovalci niso "bona fide" »IjSeviki, se waukeganake re-ilucionarke nikakor niao mo-e pomiriti. Strah pred ne-irnimi prekucuhi jim je pre-i zašel v mozeg. lutnja plavokrvnih, da ae iis mestu nevarnost, ae je rea •sničila, ampak na drug na-n kot ao pričakovali. Prišla s skrahiranjem dveh bank, kar pa ne morejo biti odgo-mi "bolj fte viki", ki ao na kon-renci razpravljali, ne o potrebi učnih krahov, ki ao neareča lastnike, ie večja pa ca vla-telje, ampak kako jih prepreči. kako zmanjšati brezpoael-at in kako priti do aocialne konodaje. 0 teh vprašanjih je govoril di Clarence Senior, tajnik solistične franke, ki je bil pri tukejfanskih "ravoluclonar-k" še {»osebno na aumu kot varen prekucuh. Izrazil je •nje, da bodo "člani atranke tikali dan, ko bo odpravljena r^ina in pomanjkanj«, dosega državna oakrba za atare M in položen temelj novi *bl. "Kar najbolj potiebujemo, je t<»jAnja remedura za odpra-surovoeti, krivic in deterio-5ndv^to| drastične ak-Ker smo pa navajeni ponj kan ju, amo skoraj indlfe-,tr>i za njegove poeledice." ^lalisaeija velikih dohod-("driavljenje bank in rezanje brezpoaelnoaU potom Unia nakupovalne moči de-■tva, ao po fteniorjevem mne- 1 potrebne remedore za odpra-na j večjega socialnega zla, ''•njkaaja. v Ustaaovitav aova repab-Hfci f Špaaljl praprahaa Madridska vlada odkrila zarote In Jih takoj potlačila. Španija neatrpno pričakajo Izida i deljakih volitev Madrid, 26. jun.—Tam v i vernozapadnem kotu Španije se je pojavilo gibanje za uatanovi-tev nove republike Galicia v španski federaciji, toda potlačeno je bilo tri ure potem, ko ae je rodilo. Zaeno a Katalonijo ao aanjali o avtonomiji, .toda njihove želje ae niao ureaničile. V mestu Oreneee ao že zvonili zvonovi in vreščale tovarniške airene, naznanjajoč rojatvo nove republike. Governer province Galicia ni hotel priznati nove republike in je telefonično obveatil notranjega miniatra Miguela Maura ter potem mobiliziral clr vilno gardo. Tri ure pozneje ae je gibanje razblinilo v nič. Miniater Maura je bil obveščen, da trije burbonaki dinaati-ji naklonjeni generali—Barrera, Calvacanti in Dea Pujola—kujejo zaroto proti republikanaki vladi. Baje aodelujejo pri tem tudi komuniati in radikalni aindikali-ati, toda kar ni Maura docela prepričan o možnoati take kombinacije, jih ni dal aretirati, pač pa je odredil vladne agente, da zaaledujejo delo "zarotnikov." Volilna kampanja ae bliža koncu in vae napeto pričakuje izida, ki bo odločil usodo Španije. Ka-leneki eksperti ao- baje fte ae* stavili uatavo sa novo republiko, toda dite vae v tajnosti in jo bodo objavili šele po volitvah, če bodo te ugodno izpadle sanje in zaaigurale dominacijo provi-zoričnega predaednika Katalonije Francieca Maoia. Uaija protestira pri Od njega zahteva, da nastopi proti oblaste« v vzhodnem Otilv, ki napadajo In terorizirajo rudanfce stavkar je i New Vork. — (FP) — Ohlj-aketmi governer ju Whitu je Ameriška unija za civilne avo-bodščine poslala brzojav, v katerem proteatira proti naailatvu oblasti, ki v vzhodnem Ohiu brutalno razbijajo atavko rudarjev, a pomočjo Amgriške legije. Od njega zahteva, da nastopi proti naailatvu šerifov in njegove drhal i, ki ae poalužuje nelegalnih metod proti atavkarjem. Unija je poalala v atavkovno okrožje avojega zastopnika, ki preiakuje divjanje šerifovih po-bojnikov. Proti šerifu ln njegovim pomočnikom namerava nastopiti na aodniji. zijske otroške Ottawa, Kanada. — Kanadski miniater za ribolovatvo Rhode« je v imenu vlade te dni izjavil v parlamentu, da domlnijonaka vlada prevzame vae atroške pen-sijakega sklada. Iz katerega prejemajo podporo atare oaebe. ki ao bres sredstev. Stroški ae ae-daj delijo med provincami in do-m4nijon»ko vlado. Ako bi v delali ne bilo krise je rekel Rhedea, bi vlada fte bila previela sklad r amialu obljube tekom sadnjih volitev. Padanj« rajstev v Franciji Pariz, jun. — V prvih treh meeecih tekočega leU je v Fran dji umrlo S4.000 več Ijodl kot je bilo rojenih, kot pokesujojo u radne številke, ki ao bile včeraj objavljene. Uradno poročilo tudi omenja, da je bilo v tem času sklenjenih 10.000 manj zakonov v primeri s lato dobo prejšnjega Iste., REKORDNI POLET AMERIŠKIH LETALCEV Pričakujeta, da I avoj polet okrog aemlje v man k*»t deaetih dneh.—HilMg In Holrila v Berlinu Moskva, 26. jun—Wiley Poat ln Harold Gatty sta ae včeraj dvignila v srak a tukajšnjega letališča in poletela čez uralakc gorovje proti Siberijl. Njihova prva točka, kjer nameravata pristati, je Novi SI-beriak, kraj polnočnega aolnca kjer je aamo dve uri noči v štiriindvajsetih urah. Raadalja med Moskvo in Novim Slberiakom je 1,460 milj. Na njunem poletu okrog zemlje ju spremlja areča in kot kaže bosta-končala avojo pot v rekordnem času. Ifnogo drugih letalcev, ki so pred njima podvse-11 allčen polet, ao ae morali vrniti, ker niao mogli premagati težav in saprek, na katere ao naleteli. Letalca upata, da boata končala epohalni polet prej ko! v deaetih dneh. Berila. 26, jun. — Otto Hillig in Holger Holrila ata ae včeraj ob 4. popoldne (čikaški čaa) epu-atila na tla na tukajšnjem letali šču ln tako dokončala avoj pre-kooceanakl polet. Njuno letale "LibertyM je bilo v sraku 92 ur in 6 minut in je Imelo aamo šc pet galon gaaolina, ko je doepelc na letališče. Letalca ata bila selo izmučena valed dolge vožnje In ata ae takoj podala v hotel, da ae odpočijete._ Urgtra moratorij na dolgove Rudarji organizirajo pohod Stavka ae fte vedno širi v pitta burškem distriktu Pittaburgh, Pa^ dU (FP)—Na Črt za največji gladovni pohod js b bil nasnanjen ,000 rudarjev sodanji paniki v svesi s stavko v treh premogovnih dietriktih katerih središče je Pittaburgh. Na tiaoče rudarjev, njihovih žen in otrok bo odptkovalo dne 80 Junija v pohodu v bogati Pitta burgh, zahtevajoč Živila ln dru ge potrebščine, a« glaai poročilo stavkovnega komiteja. Število atavkarjsv narašča od dneva do dnevu. Poročila govore da je 900 rudarjev sastavkalo pr< National Iflstag Co. V Kini Gro-vu, W. Va., jf 5C(0 rudarjev pu-atilo delo. Loraln Coal Co. v bližini Bridgeporta, O., jfe^uatavila obratovanje premogovnika, ko ae je 600 rudarjev pridružile atavkarjem. Sto Rudarjev je pu-atilo delo v Kenwood premogovniku. Tidve stavki ata aledlll a-Miš rudarjev. Več rudar ei|ih, ko je poli »tg. Veat i) i glasi, da t is okrase ni retaclji jev je bilo ranj cija napadla pike ja Green, Pa., ae dar jI v osmih premogovnikih pri pravljajo na štrajk. Kompanija je pdhlala avoje tydbojnlke proti rudarjem z namenom, da prepreči atavko. Z raiširjajočo ae atavko po-ataja tudi problem odpomočn' akcije reaen. Rudarji ao komaj Ishajall celo takrat, ko so delali, Pološaj je sedaj naravnost obupen. Stavkar j l so odposlali komiteje na vse strgni, da organi-sirajo odpomočnoiakcijo. Jeklar- GOVERNER SE ZAVZEL ZA BREZPOSELNE Columbua, Neb., 26. jun. — Kongresnik Edgar Howard je poalal telegram predaednlku Hooverju, v katerem mu auge-stira, naj ae isreče sa petletni moratorij Intalbulaclj ln hipotek sa ameriške farmarje in male hišne posestnike v mestih. Ho-ward pravi, da bi Hoover atorll dobro delo, ker ae je že isrekel sa moratorij vojnih dolgov ln reparacij, če bi podvsel sličen korak za ameriške farmarje in male hišne poaeatnike, ki ne morejo zmagovati avojih obveznosti radi ekonomske krise. so bile v sad-mesde kakoi obljubili po-bi poraz poraa Ml sa Vročina nblla štiri osebe v Chlcagu Chicago, 28. jun. — Štiri oaebe so včeraj umrle na posledicah vročine, ki muči Cikažane že par dni. Neka draga čikaška ienaka je umrla valed vročine v Glen-view. Neki farmar v Arlliigton Heightau je tudi poatal žrtev vročine. Vremenakl urad poroča, da Je bila makaimalna vročina včeraj 96 stopinj, dočim Je toplomer pred federalnim poalopjem kazal 104 atopinje. akl delavci, kate njem čaau sn tudi delovni čm» moč, ker se sa rudarjev polhe nje. Kompanija so aedsj pričele i evikcijsml stsvksrjev in to kljut apelu governerja Pinchota, naj operatorji ne rabijo tega orošja proti lačnim rudarjem. Stavkov. nI komltej je poalal apele sa pomoč na vae delavske organlsacl je ter pravi, da Je isid rudarske stavke v veliki meri odvisen od pomoči, ki Jo bodo stavkar j l do-bili od delavskih organizacij. Bogat Spanec umorjen v Mehiki Vera Cras. Mehlks, 26. Jun.— Luhi Re t o laza, laatnlk velikih semljlšč v Mehiki, Je bil včeraj umorjen v Vlila Medellin. Uaod. na krogla je priletela akosl okno, ko Je Ketolasa a svojo družino sedel pri obedu. Morilec Je po begnil.__ Hovjetl dovolili polet lindberghu les Rusijo VVaahlngton, D. C. — Sovjet-aka vlada Je dala dovoljenje Charles Mmlberghu ia njegovi ženi Annl, da smeta leteti fes rusko osemlje v nameravanem poletu proti Orlentu. BHMnHMM Dejal ja, da bo pomllost II vse ti ste brasposelne delavce, ki jih bo policijski načelnik poslal zapor na obtožbo vagahundaše Okiahoma City, Okla.—(IHP) — Poskus novega polici j akega načelnika v tem mestu, ki hoče reševati problem brezposelnosti v smislu, da je revščina sločln, je naletel na odpor pri governerju Willlsm H. Murrayju. Vač sto revnih družin ss je nsmrsč na atanllo v kolibah In barakah ob meatni meji, (tedniki teh drušln ao bres dela. Ker ta kolonljg dela sramoto mestu, je policijski na* čelntk Watt odredil, da ss te rs-vole aretira na obtošbo vagabun-date. Krog ato je bilo aretiranih v enem tednu ln pred aodnlkom ao morali obljubiti, da bodo dobili delo ali pa ae Izgubili is me-ata. Ko ja bil governer Murrair obveščen o teh aretacijah ln kam« panji, da ae napravi is revščine sločln, je sagrosil. da bo pomiio stil vsakega bresposelnegs. ki js bil obtoften v sspor na obtožbe vagabundaže In kateremu aa nt more očitati nobenega drugegs prestopka. Watt Je odgovoril da bo nadaljeval s aretacijami, ko je zvedel o governerjevi nameri. Ker ae je meatna vlada !sre-| kla proti uatanovltvl sklada ss odpomoč brezposelnim, js Wstt predložil sahtevo, da vlada odobri večjo vaoto za upoalltev novih policajev. Prošlo zimo Js mestna administracija potroills Brezposelnost med pridigarji Baptiatična eoritev bo omejila število dijakov, ki ae priprav IjaK da postanejo prldlgarj Chicago.—(FP)—Preveč bap-tlstlčnlh pridigarjev, preveliko število sapuščenlh oerkva In premalo dohodkov — to je prispe vek te denomlnaolje k splošn Hooverjevi depresiji, kot poroča D. U. MoGulre, urednik glasila baptiatlčna cerkve The Bsptlst. Haptlstična oerkev Ima v /.dru lenih državah 88,000 pridigar-jsv, od katerih Jih je 14,000 bresposolnlh. Poleg teh jih je veliko le sačaano naatavljenih, ki ss skrbno oslrsjo, kje bl dobil) boljše aluibe. Od 82,176 bsptl-etičnih cerkva jih Je skoro po-bvlca zaprtih. Bkonomaki pblo-žaj vpliva, tudi ha reševanje duš McGuire priporoča, naj ae o-meji števil* dijakov v aemsni-ščih, ds ss tako odpravi nadpro-dukclja. CUišns rssmsrs prevladujajc tudi v drugih protestantovaklh cerkvah, je dejal McGuire. MaaM mt aa zatoiai klopi Zagovarjali gs be moral tudi is* kar je Ignoriral brisan* meatni vred poselnlh pri rasnih fftistnlA delih. Ker se ne bo storilo niš take-ga prihodnjo slmo, pravi Wstt Je potrSbna pomnožitev policij' ake alte, da bo lahko pobijala zločine Watt upravlčuje avojo kampanjo proti breaposelnlm a trditvijo, da atanovalcl kolonjje nlar pndiivalci tega meata, temveč farmakl delavci, ki ao ae satekll v meato, ko ao Isgublll delo. Večina dobrodelnih organlsacij ss-vsema slično stališče* pri rasde-Ijevanju živil Irt drugih potrsb- ščln med reveži. Mauiunrlli ■---*— t — — — --t J ---- newyorssa wwnir» < ki »lav uvni New Vork, 26. jun. Apelat-no aodlšče Je včeraj odstkvllo J ean Norrla kot aodnloo munlci* (Milnega aodlšča. Norrla je bila obtožena, da Je ponarejala urad* ne rekorde, da uatvarl boljši vtis glede avojega poatopanja. Obto-žeaa Je bila tudi, da js tfdo In krivično poatopala4 proti ženskam, ki ao prižle pred njsno so-diŠ^s, ln da Js obaodfla neko dekle v sapor, ne da bl Imela kakih dokazov proti njej. lie-dLR m Hm PTUM i n iimasi - i || r » aj - f i | i L M K j T T ^ l p Br mm i i r lLi " L * ■ i * „ T*" ' "g MM ^ t v«. . v k/ - —" rH CMjrja" v Verku. Gradi ga Alberta. * Vsi rnikl s županom morali ssgovsrjati pred najvišjim sod»6sm Alber-U, ker niso nišssar atorill sa od pomoč brespoaflnim tegs mesto Proti njim ss js prltožlU skupi- ns breapoaelnlh. ve in so kr< mestne vlado oski4mvnM ki so v pomanjkanju. V Združenih državah ae ta vsst sliši skoraj neverjetna. Meatna administracija prsd sodiščem ker ns akrbi ss brezpoaelnsl V mejah velike dešele "robustnih Indlvidualistov" pa sspirsjo osebe, kar so brss dsls. To delajo v mnogih mestih ns obtožbo pote. puštvs. Posebno,v nekaterih kra* Jih na jugu in Jugosapadu rešujejo brezpoeelnoat s tem, Is po* lldjs lovi brezdomce, Jih Ura pred aodlšča, aodlšče Jih ps obso di v robljo privatnim kontrak torjem. Davek na moške in vsdrlnranje Boston. — Vssk moški nad 20 letom bo moral plačati en dolar letnega davka sa vsdržsvanjs pensljaksgs aklada, katerega Je država Mssaachuaetts odobrila zadnjo jsssn. Zs financiranje sklada Js držsvns leglslatura ss* vrgls rasna prl|Wir«wila i« konč no aprsjels davek na moške, k' Stopi aedaj v veljavo. Socialno pravično bl bilo, ds bi U atroške noalll bogati alojl ln ne moški (sli ps ženake) brez osi rs, sli Je posameznik reven al' bogat. Kdor ne bo plačal davka tudi voliti ne bo amel. bančnik Chicago. — Eden vsrokov, de bank v Chlcagu aa v kratkem čaau, Je je trideaet 9 vrata prlo zastoj v atavbinakl Industriji Poročilo državnega delavakegp depertmenta pokassje, ds u stavbinske aktivnosti v meaect maju t I. padU sa U% v primeri s istim mesecem preteki* ga leta. Padec atavbfneklh ak tlvnoetl v vaej deželi je 1*% kar je najnižja točka v igodovl nI d*partments, odkar Je uvedel zadevno statistiko, Ise sa isguMje- |.10,000 Chicago.26.Jun,—Hodnik Wal-ter T Htanion Je določil, da mora Rdgar Mcflun plačati |80,000 odškodnine enajstletni Lorrain* Ha«kine. ker Je aavosll v avto* molili, v katerem ee je deklice vosite In jI je pri kolistji priletel kes šipe v oko ter gs JI Je take v to POSOC NEMČIJI, DA JO lEtlJO PRES KRIZO brile načrt glade nakupa nemških trgovinskih menic v vso* ti 986,000,000. Francija, An- delujejo v akciji ss ajašsajs kredita nemške državne banko, Pogajanja g moratoriju ns nadaljujejo Wsshington, a C., 26, jun— Predaednik Hoover je včeraj po-oblaatil sakladnlšksgs tajnika naj nadaljujs s pogajanji a fran* ooako vlado, da ss isgladtjo ne-aoglaaja glede pogojev enoletne-gs auspsndlranja vojnih dolgov in reparacij, Mellon js včsraj v naglici sspustll London ln odpotoval v Pariš. Medtem, ko dlplomst! delajo, da isravnajo opoaicionalna mnenja med Francijo |g Združenimi državami, Js odbor federalnih ra-servnih bank odobril načrt, da federalna reservna banka v New Vorku In druge kupijo od nemške drftgvns bsnks trgovinske menice v vsoti 181,000,000. Isto štsvilo menic bodo kupile snglsšks banka, franooeka banka in mednarodna banka i Baa-lu, kar pomeni 1100,000,000 kre-dlta nemški državni banki Predsednik Hoover šs vodno vstraja aa avojsm stališču, ds mora njsgov načrt uključevstl suapendiranje vseh reparacij-sklh odplačil, kar pa Frsnoijs odločno pobija. ■Državni tajnik Btimson bo da. nss odpotoval v I ta H j o. Za U Ho-rak sa js sdtoštt potem, ko js iSk kot sns uro knnfsrlral s tinmm sklm Doatsnikom M. Claudelom. Po končani konfsrsnoi ae js Stlmson j ki telefonu raagovarjal a predaednlkom Hoover Jem. O čem sto govorila, nI bilp pojasnjeno. Hoover ja poanejp izjavil da Js šs vedno gverjen, ds bo njegov nsčrt uspsl. Zahteva, da ss odslovi ras delavke, dvignila — Radi snkteve neks- tsrlh političnih strank, ds vlsds ukrene, ds delodsjslel odslove vse omušene Ionske, so se strnile vse organlslrsne delavke ln C testirale pri vladi, naj kaj ta-a ns ukrene, V protestu pravijo, Mds so o* može ne ženake akomj ' v vaeh alučajlh prisiljene radi potrebe noaltl trikratno breme: materin-atvo, gospodinjstvo In induatrij-ako delo." Odalovltsv oženjenlh vk jmIOAaJ Rssisnsfcs kraljlss sn- l^ondon, 26, jun. *— londonski llatl ao včeraj objavili vsst po poročilih, ki ao prišla s Dunaja in katera ae glsae, ds kraljlea Helena ali Magda Lupeaeu, pri-lašnica kralja Karala, trpi na posledicah zastrupljanja. Dunajski poroče+ales llata "Daily Herald" Javlja, da ao se v Bukarešti rssšlrile govorice, da je ena od teh lenak bila laatruplje-na, toda dobiti ni mogel potrdUs ali sanikanja to vsoti. Agitator prolapsu In deportiran Appalarhis, Va. — Šerif Henry Blalf la Harlana, Ky„ jo navalil na Tom Connona, voditelja I. W W, ga pretepel, vrgel v ječo aa 18 ur, di noči nasilno iagnal js v državo Vlrglnijo. Connors Je javil napad oblastem v mestecu Appaiachia, kamor je dospel, defKirtecljo pa American Ovil Llberttee uniji, od katere ae pričakuje, da nasilnemu lertfu na«t«>pi j »roti aa aodiššu* i v Um. Da-aretirati, aU 4» m (I>optM»«alri la gard kal "gimoti is mm as) aoslor. kar aoj ia Bankrotirano unftdto voditeljstvo Oacar Amerlnger, «tar delsvskl čssniksr in bojevnik a krepkim peresom, je te dni vzel na rešeto delavake strokovne organizacije In bridke konstatlral. da Je vodetyo unij koranKo bankrotiralo. Voditelji unij niao prestšli pw-izkušnje sedanje velike krile ln drug so drugim so počepali pod nog« kapitalističnim ma-gnetom. Krha Je na svoje« višku nsžls ameriške delavake unije brez voditeljev, brez programa In bre* vsega. V evojem bojevitem tedniku "The American Guardian" Amerlnger takole riše dangšnji žalostni položaj amerižkega organiziranega delavstva: Kaj Je organizirano delavstvo (store unije) storilo v tej velfki kriti? Ens tretjina vseh smerišklb delavcev je brez dels, druga tretjina pa je le deloma upoelens. Milijone de-Isveev in ns desetine milijonov Uudi, ako prištejemo družine brezposelnih, fektldno trpi pomanjkanje glavnih potrebžčln ta življenje. Stotisože želesnižarjev je stolno bres dds; bede pol milijone rudsrjev vpijs do nsbs. Ob že-Issaižkih tirih vss dežele gore v nočeh ognji ln eb ogajfli posedajo raztrgane postav« brez-domskih ljudi. Vse ceste, ki vodijo na Jug, sever, sapsd In v shod, so polna teb rsstrgan mh ki trapajo pež v ževljlh brez podplatov ali odskskujejo a asdsžsv v štorih ln rssbitih svtih. Voditelji, ti ljudje nleo prostovoljni tram-pjf t To ao pridni delavci, ki Iščejo dela in kruhe. Te Je ekeodue amerlžkegs delavstva, ki aapužža dom In ognjižče. To Js klsnje nedolžnih ! Ali ne vidite, ds je to rfočia strsdanjs sredi nelsmerncgs bogsstva? Zločin izgona pridnih rok lz tovsren, ki so jih zgradile, U rudnikov, ki ao Jih isgrebie, Is skladišč, ki so polna živil In obleke. Voditelji unij, kje so važl kooatruktlvni načrti in predlogi vsaj sa omiljen je, ako ne sa odprav* tega atražnega tla, ki tare važe brate in sestre? Ali nimate nI* več misli v svojih glavah, «11 vež čutenja v svojih arslh? AU vas je vellžina katastrofe tako omamila, da ate zdaj nezmožni sa vsako misel in skeijo — ali pa ste ae prirasti! k svojim stolčkom in prlve-aall na evoje bogate prijatelje, da ae ne moreta ganiti? Nikdar v zgodovini* dela vat va niao bili časi tako zreli za akcijo kot ao v tem momentu Nikdar že ni bilo tako zlste priložnosti sa boj ta petdnevni teden, socialno savarovanje, od pravo etrožkegs dsls In droge olajžave. VI pa sedite kot prlemoljenl In mrmrate* svoje moli t ve, svoje mile prožit je, kot j slovi berači na klopeh ubožnice, namesto da bi stali na planem in grmeli pravico ia odrsženje svojegs ljudstva od bede. stočinstvs in propasti 1 i Ganite se, vendar! Postavite se na Mo sedmih milijonov brespoaelnta. Bodite njihovi glasniki, ga govorniki, šampijonl In voditelji! Pokličite Jih na ulice! »Krite jih v psrkih is vodite jih v glavne mesta držav In dsžels! Velike msse podpr<» vsže zahteve bolj kot celo §o> re hased. ki jih namečete v resolucijah. Ne boj te se. ds vas rsažesejo kot lahko rszpodljo p« žčiso revnih komunietov. Ksdsr so milijoni ns pohodu, se Jih ne upe nihče napasti. Vea is svojih lukenj, na plan. na čelo mase! Teko grmi Amerlnger. Ali ge kdo sliži? Ali ga tujejo ln poslu žsjo voditeljčkl s Is psps Green. Woll, Quis lsn. I*wts ln stoti ns drugih, ki so odebelili In ožrebuhsli ob prispevkih organ ki ranih delsv- __________Cslif. — Dne 7. junUa je zadek nažo oaaelbi ao žalostna vest, ds jo preminul po kratki petdnevni bolezni sa pljučnico dobro znani rojak John Judntch. Dssiravno je bil nssd nami komsj par let, si je v Um času pridobil mnogo prijsteljev in je obenem postal tudi člao h zobraž4-vainegs in dramatičnega kluba "Siovenis". BU je član t* di družtva "Tabor Slovanov" žt. 804 mm, družt. "Prijatelj" It 40 »HPZ jn družt. "Golden Cate" It. 141 J8KJ. V U druživa j« prlže| s prestopnimi kali Zapustil js veliko aobratov in sester* zapustil pa Je tadi svojo družino, ženo Anno, dva hčerki in tri sinove. Pogreb pokojnika se je vržil v stredo 10. junija na Cy press Lawn pokopališče. Ksr je napravilo mod aažim ubogim narodom veliko presenečenja, j« Ulo to, da ae je vežil pogreb po civilnem obredu. Udsležfag na po» grebu ni bila taka kot bi mogla bfli, Ja to vsled tega, k«r ao ao nekateri noži dobri rojaki precej potrudili ter romali k nažemu župnika in ga prosUi, da jim grehe odfriflti, ako se udeležijo pogreba. Ker jim najbrž ni bilo u-godtfA jih ni bilo zraven in ao že dsuge pregovorili, ier blatili nedoflffle osebe. Ds se Je vržil pogreb po civilnem Aredu, je bila želja družine. Torej aakaj bi se kakžon po-sam«ftik vmežaval v družinske st vs«4 In poskužal ukazovati družini, Kako In kakžen mora biti po-gret)44 Dosedaj nlaem videl že nobenega teh ljudi, da bi žel od hlže do hiže pobirat aa plačanje torej tudi ta atvar o* stane družini, ki ni bogata, kakor vsi veste, a atrožke bi ji pa radi nakopali bres potrebe. » Narava vzame kar njej spada pa naj bo pogreb tak ali Uk. Vai bomo ŽU od koder smo pribit. Tsjnlk družtva "Takor#love-nov" žž. 304 SNPJ je bil po isra-iu nekaterih "za župnika", ker njemu je bila izročena polna mot vseh žtlrlh družtov, da og uredi pogreb. Od umrlega sta ae poslovila predsednik drutt. "Golden Gate" žt 141 JflKJ, kateremu jO pokojni br. Jadnich tajnikov al, in blagajnik družt. "Prijatelj* žt. 46 S8PZ, kateremu je bil br. Judnleh predsednik. Pa mojem mnenju se is popiib sa-kij učil v najlepžem rodu. Raslika je bUa le v tem, da na« nI bilo treba poklekniti na mokro travo, kot na pokopal ižču Holy ( rosa. Kar se pa tiče pokopališča ln groba, je pa po laJavl vseh krasen prostor — žs celo jama je bila ovita z zelenjem. ■Pokojnik je bU rojon dnelR maja 1. 1864 v vasi Kot, blizu Semiča na Dolenjakem, V Ameriko je prižel 1. 1IM. Do leta I MM Je živel v Elyju, Mi*a.| kjer Je bil dve leti tudi mestn odbornik (alderman). Prizadeti družini moja sotakjs, pokojnemu sobratu pa trajen opomin I—Opsasvatsc. 11, ds bi tam govoril, ampak je takoj pobrati žile ia ko- pre-_ On je 8M8 prižel Is zapora, kamor so «8 uteknili na New Wferty» ju. Ohio. ^ Ljudje ae aedaj precej zanimajo za «0 ualjo, ksr vodo, do sedaj propademo, da potem ne bomo nikoli imeli uatfe. Sedaj ae moramo vai držati skupaj, aaj bo rudar ali kar koče, ker če sedaj propademo, potem bo sa vse hud udarec. Sedaj moramo hoditi vsi na piket, tudi ženske ia otroci. Nekateri pravijo, da K. M. U. si dobra. Seveda sa kapitalist* m dobra, aa delavca js pa dobrs vsaka unija, samo vodstvo je tre* jfca dobro, potem je dobra unija. United Miae Workers unija je be podpisale pogodbe s unijo assaiea pe je ta, da je to le grda protvesa od strani kompanlj-akih klapčonov. ki M radi skupaj nagnali čimveč skokov. Rojaki, opozarjam vas, da ae oe daste zapeljati tem agentom, ki želijo le zlomiti sedanjo stavko v tem okrožju- SOBOTA, 27. JUNUA Upton Sioclair v katoliškem tisku Samuelovo idumi*. »pisal Uptos Sin,Ui 1 Prevedel p France Ačko. Krtove knjM zvezek. Delavska založba v Ljubljani lJ^H lom * vzhodni Ohijo, as bodite se« sUvkokazit. Povejte tudi ljudstva drugega naroda, da naj Dne 21. junija Jg t bližini poskužal avogo srečo. Pa je pridobil v vsej Beani kooug m V«di oe premoflgrjev, ampak dn««ib delavcev in le psr premogarjev ki so podkupljeni, da mu slede--------I ■ Tudi tam je imel policijsko m dobra, ali Johs Uwis jo je tako kozsžko protekcijo. ps kljuk ta- kmarU ia vodf da je v Ohiju mu ni mogel nastopiti Priila.j< popolnoma psg^d^ * velika masa možkik, žensk in o- j to no briga, ima dosti denarja, trok, ki so za N. M. U. is so mu j fcer js že dosti *W prodal.pH uprizorili mačjo godbo; ropotali] gu^M ta člani 8NW, če W vas so s žkatljami in vssm mogoči« | ^ aagoaarjal, da U žli 88 do-ter zvonili. Razbili so mu Igdi ši pe ns njegovem svtu. Letelo celo ksmenje ia pljuvali so Spremili ao ga policaji na no. Pitt«buržki "Goso»8" pa poroča, da ga je poslažslo da m premogarjev! Seveda aič oe povedo o mačji godbi in o n«pgmM sprejemu, ki ao mu ga priasdiU premogarji in gs tako lepo44 mili" od tukaj. ■ Take in slične posdrsve dobi on povsod v Pen ni, kjer jo sedaj več tisoč premogarjev aa stavbi, ps pe pod ILeirisovo pak pod N. M. tf. I V tej okolici je več piamogo-kopov, ps ssmo eden neka) obrs tuje s stavkokazi, vsi dragi pa so zaprti. Preje je (Malo 1400 premogarjev v teh rovih, ssdsj ps dela SA0 stavkokazov, in sieer pri pittsburžkl premogokopni bi; ostale družbe so v8e ustavile Premogarji, nikar ne poslužaj- te Lewlsovlh ljudi. Ako pridejo,« ----ria da vas organizirajo, napodite Vsi so pa oNjabill.da t^dona, jih, kakor so oni napodili pre- PooovUI Imkor hitro pe mogarje L 1022 v W. Va. ta dru- m .. v 1Ak4l god. Organizirajte sff in pristopi- »f™ ** ** ^^ tTv N M. U. V njej je zadnja I *ownu. Z delavskimi razmeram« V Ameriki nimajo denarja, a j e plačevala za tono premoga nakopanega a krsropom» Ko, as podkopanega s strojem pa 46c in dnevno delo pa f&«0. Stavko je organizirala National Miner* u-niia. so imeli že vso atogr v teku, je pa zopet prižla na dan i. Lewi*ova mašlna, ki se tepe 88 prvenstvo. Vsak premoga* fc mislil, da jo U. M. W. A. v Penni umrla že pred žtiirimi leti; v res-nisi je umrla, a pokopsna že ai hila — ležala je ta« v jaifcu, sedaj je zopet prižla aa površje ds dela sgaio med premogarji. Takoj prvih 14 dni stavke sol njih prisil* lazili po bM ponujali njih "relief', ki so ga delili tudi v obliki "mooashine" — "samo podpiši svoje lase. p> bo bož dobil kar bo* hotel/' * dejali, a v zadnji stavki ano pa Stavkali 18 mesecev, pa aisme bik upravičeni do take radodar-nosti. Kako ae bo stvar iztekla, ae it m va Zatrjuje se* da Loviaov* mažina ima 10 odatotkov pristar žev, a že ti niso premogarii, eo večinoma delavoi, ki so upoeleni pri Allegheny okraju J* ilMafl "allright". - pomoč premogarjev. Če z njo ne zmagamo, bomo potisnjeni sa sto let nazaj.—Adolf Ts«skfe Li brary, Ps. ■Weot tanklort, I1L — Povsod ss slabo dsls. Upoalen sem bU pri J C> W\F1'1C?!!1 Co ' 0r,ent; 4t'2 « Z njim sva 80 dolgo raz- ja tudi tam slafco. Tukaj pa eo na&i rojaki večinoma politično in goapodarako organizirani, kar jim mnogo pomaga v teh slablb časih. NJim bi morali slediti rojaki v drugih naselbinah in ae organizirati. Na Moxhamu sem srečel rojaka A. Vidricka, podpredsednika V Proeveti smo že poročali, du i, krallto tzžla zgoraj omenjena knjig* J ljanl, nakar je bila zaplenjena. ■ |g zdaj prižlj v roke, ^veda ne od za "J Ni navada, da bi ae zapisujem ksiia, 2z knjige (ori •JJjMg^mjtakml^ I znanec ^ drugič jo Upton Sinclair BaMUr zS3 asž dakivAi piaatdj, 8ato ne bo odveč ft, vemo, kaj vnidllmo o prevodu in le pos£5 uvodu prevualca, patra Ačka. 1 Ni nameož navada, da bi frančiškani n*J vaj alt Uptona Siaolairja. V katsHihiJISA aksjb Amerike ae najdete njegovih kn^,. in aadnji žiht aem opravil aprila t. 1. Prožlo zimo ae je do-lalo 100-odstotno, neksterl pa 76-odat. In žs bt žlo Uko nsprej, da ai prižla družbe ns dsn t novi« načrtom, da bi nekateri delali 100 odet., drugi le polovico tretji pa žs ms«j. To je povzročilo 100-odst, stavko Na aejl nežega lokala je hilo da zaatavkamo. govarjala. iPonpvU je celoletne naročnino na Prosveto, pc^eg tega ps asm tudi dobil psr novih naročnikov. Pri tem mi je velikr pomagal rojak M. Pristavec, ki me je vozil po naselbini brezplačno. Pet novih naročnikov dobiti v onem dnevu v teh časih ni lahka stvar. Naže marljive gospodinjo so se povsod Izrazile, ds takoj sklenjeno, da zastavnamo i ^^ ^ p^^ kl je deUv. To as je tudi sgodilo. Po par dwj ^ m ^ a mnogo u stavka, aa nam je pridružil tudi nloiiVega ^^ Jako ^ Hm Oh. šaman vpije, kliče ln roti stari Amerlnger. Zaman Je vsaka beeada, izgovorjena in natisnjena. TI voditelji so gluhi, nemi ln slepi ta vsako žive besedo in za vsako Živo resnico Mrtvft eo . . . Ni Jih . . . VodiUljntvo smerUkih delavakih unij Je koranito bankrotiralo. Jalovo je. korumptrano In prodano. Delavci so astnl. Hrtn in tjs bugsjo kskor velikanka čretia plahih ovac In čakajo vodstva z Jasnim programom ln jaanim cilje«. Filozofija starega Sojca: Sližal so«, da je prijatelj Kulak začel misij on za pobijanje svobod so ljubezni med socialisti. Drsgsče Ps je prijstdj KulnV velik prijsteli in praktik «vs-hede Ig avsbodne IjubsBgl. Privez jo vsem Ig ar»ede esftd nsjvgž. samo »ocialiato« ns. Si-Mjža satočmust! Rekord sebičnosti! I"/ Stavka v Psani Co v srd Sla Ps. — V pittsbur žkem premogokopnem okrožju j« stavka. Vodi Jo N. M. U., za katero ml stojimo ICMVodstotna Leta 1 m in 1927 nas Je l^nrlsevs UMWA popolnoms uniči Is ln nato Je ne mara noben premognr Na stavko smo žil pod Natlona' Minem unijo. Lokalno kapi tališ tlčno časopisje sicer poroča, de nas je poklicale na stavko Unl* trd Mine Workers unija, kar ps nI res. Aem Je prižel dvskrat P T. Karan, predsednik & dlstrik t s umrle unije, ds bi ns« držsl govor. Tods oa ne sme pokassti svojega obrata med nas, ki amo HM^dat. aa N. M. U. !n kaj Je naredil Fngnn. ko gs nismo hoteli pnalužati? Sel je cerkev In tam Je držal govor — »ti«, pa ae premogarjem aaspak le delavcem, ki delajo v Couatr parku Poleg teh ao bili državni polieaji In konstablor-Ji. kl os gs čuvali, da ne b| nsnj nsvslils masa premogarjev, kl ac 88 N. M. U. In lokalno kapitalisti-4ao časopisje Je pa poročalo, da ga Je poslužalo £00 premogsrjev Ns Bvoughtoau so gs takoj spo> dlll. niti v cerkev mu niso pusti- rov žt, 1. ki je seveda last late družbe. Dne 20. junija go tam premogarji imeli izredno sejo, na kateri so glasovali, dali gredo na delo ali ne. Sejo pa so povzročili tisti, ki ao na atrani kompanije* kajti povsod se dobi par takih "prijateljev". Nakana se jim n posrečila. 1 Na. seji se je zbrana množica pričela pomikati proti predrzne-žu, kl je sklical sejo, ne da bi c tem vedel jamski komitej. Le treznosti in hladnokrvnosti članstva ae ima predrznež zahvaliti se ni agodilo kaj hujžega i nJim. Sedaj ima pri obeh rovih stavko v rokah uaijski odbor, u* nijskl zastopniki. — U bodo stvat Kako bo stvar Izpodls, ae sedaj že ao more povedati, epa« ps. do bo smsgs naže. Pissl bi več, pa js v tem kraju zelo vroče. fet« ja (Ml a- Tukaj na Slavki o* * Junijs; vedi J« N. M. U. DoaodsJ že dobro na-pr«dujemo, seveda. sUvkokasrrv se todi ne manjka ta tudi panijakih pokojnikov j« Smo vsak dan aa plketu ta hodimo od rova do rova, ker velikokrat sa zajtrk dobimo 8s iiknjt lavno na lt._______ pri rovu na Pinejr Porku. OMa. last Hanna Coal <'o, se talT tnimlM- metali. da smo biH vsi poročsti. ds js lz mladenič poljske bombe pobiral la Jih aessj v putijs metal. KakAno Je kar zraku vjsl. Seveda, on Je bil pri-vojakih in Je IsA putljl ko ga mislili dopadejo razni dopisi v Prosveti ki so tako zelo zanimivi. Na Mozhamu sem imel priliko videti "vajo" nažih lovcev, ki imajo svoj klub. Oni ao se pridno vežbali, gospodinje pa ao pripravljale okusne jedi. Imenitno smo se imeli tleti -i v — ,^fc nI Joseph Rogu. LMMCIA UREDNIŠTVA - Coverdale, Pa., L. G. t — O stvari smo že poročali podrobno. Hvala za list! Governer ohUahil po*eč Toroito, Ont. — Abitlbi Po*ir k Paper Co., ki izdeluje lesne kažo, bo morala odpreti svoje pa-pirnioe v severnem delu fMrovtn-oa ali ps finančno podpirati svoje hregpotetoe delavce. V to jc bo akužala prlsiHti provinžns vlada, sko bo premijer Henry dr* žal Mjttbo, kstero H dal detega- hi moram premogogopne ortiz- t vse tudi la jtvnHi knjižnih premnogih mest jf S ključen. Ako žo niso v Tatikanu posUvili sil olairjevih knjig na "Indeks", Je pač vzrok u kar jp dandanes že toliko tiskanega greha v Ameriki in po svetu sploh, d» "sveu cmu» ne zmote vsega posls. Pster Ačko je napisal k prevodu uvod, T katerem pravi, da jo Upton Sinclair...... sekte (menda misli sekto "Seokers" ali ^ Ijev, kiflgurlra v tej socialni noveli),*^ m, ni zajel evangelij« v vsej svoji globini z kij* temu je mogočen ltlicar krščanstva." To je v* lika zmota, kl dokazuje, da prevajalec najbrž ni čital drugega SincUirjevega dela, razen te Hbvele, in malo pozna avtorja. Ako bi čital njegovo knjigo "Prcfits Of Religion (DobiCU vere)-, dalje dramo 4*Tle\\ (Pekel)" in ie "Mi. mdnart" pa "Roman Hdliday (Rimski pru-nki)H, bi drugače sodil. Res je to, da Sinclair ne le ne pripada nobeni sekti ali cerkvi, temvd je odprt svobodnomialec in agnostik, ki neusmiljeno biča vse ceitve brez izjeme ter im-potenco krščanstva v Socialni borbi; tak je, ki-kršen je bil Jack London. Pater Ančko ni doumel smisla novele, katero je prevedel — daje 8Vtor narisal karikaturo nauka isksteljds Sekte; v tej karikaturi pa ni nobenega resam klica po krščanstvu. To si Ančko same mali. Vse kaže, da je novelo zato vsljubil, ker m va ceAve, ki figuri rajo v njej — protestantov** d katerih je znano, da ao notoričse dekle kapitalizma kakor je tudi katoliška hierarhij« r Ameriki ne glede na dejstvo, ds posamezni tokovni — in teh je bore malo — krkizirsjo ta> pitalizem. ' "Samuel, the Seeker" je mlsd fsrmsnid fant, neizkušen, skrajno neveden in naiven, to-d* dober in znatiželjen. Vzgojen v veri, dz je treba vedno tekati nosnico ta pravico, odide« Artna, dk poišče, tods med potjo in v Lodt-manvlHu, kamor ga |e aanesel tovorni vlak gladnega in bres oonta v žepu, doživi celo vrato udarcev 1n razočaranj. Spozna nepopisno rev-ščino med delavci ia, nepopisno bojsstvo v pa-lačdh mttijonarjev, spozna hinavstvo mamaou prodanih profesorjev in dušnih pastirjev, spo-zns korumpiranost policije, sodišč in politikov, spozna 8ilno izkoriščanje delavcev in praznoto vsake krščansko moralnosti in pravičnosti ter prave ljubezni med "izvoljenimi" na viku drut-be; končno spozna, dg je ono, kar je mM. žal šsle msd — socisUsti. In aocialiati »majo dragačfen "evangelij • * - Ačko tudi pravi v uvodu, da je njegovo delo prvi slovenski prevod Uptona Sinelsi Novo priznanje, da pater ne ve dosti nfti o de-venski literaturi v Ameriki. Prvi aloreidH prevod tlpionaiGindžirja je bil romsn iti* kašklh klavnic "Jungle^, ki je itšel tetsl^ zalofbl Prolčtarca v Chicagu in oskrbela w ga zdaj že pokojna Joft« Kavertnik in Ivan Kr^Druga Sinclair Jeva knjiga v »loven* prevodu, ki ga je oskrbel pisec teh ftJfF bi|s "Jimmie Higgins^; IzMa je teta 1W1 VJ ložbi Književne matice SNPJ. Pote* večjih del je bilo prevedenih ta ameri^lovenskih Ustih ln drugih pubhk* Jak nekaj manjših Sindairjevih del. iskreni! . ' A . Nekaj opszk o Ačkovem prevodu. ^ dilo je na mnogih mektth precej opisov, ki io v tavlrnlku D^^JJ napačno prevedenih in s te« je -kvari«-J aelTNa primer "wgltraas" 4natekancs>£ prevedena v metreso m prevedeni v vladne pooblaščene«* , "damages" (odškodnina) je ^edensv^ niao »vse bolj zadet: prviš^ ker Je I državni uradnik, namreč uči-dj. in drugič, ker je bil rea či-ISlovenec. Videl je, da kot tak 1 bo mogel storiti nššeaar, če itarn učitelj, torej član avstrij-»Ka aparata. Oblaati vedno za-hajo zdrave razvoje. In Fleiš-sn je bil zaveden Slovenec teli. ko je bilo to nevarpost in je snonilo biti Slovenec-—biti pun-t. Fleišman je bil puntar. Odjedal je službo učitelja in se (jli umaknil v svojo veaiao Be-kvo ter tamkaj začel s svojim lom. -"T Fleišman je bil samouk kom-aist; on je bil prvi, ki je skla- I »lovenuke originalne umetne »«i iu bil je prvi, ki js ustalil slovenski pevski zbor, ki matica vseh pevskih sborov v »venij i in matica, Iz katere se razvila današnja Glasbena mi- * Fleišman je zbral krog se-32 pevcev, in nastopil s njimi koncertom slovenskih umetnih »mi v oficijelno nemški Ljub-mi. Da je bilo tu treba mnoge h stvariteljakega ln mnoge ruma. Mitičnega poguma, je »no. Fleišman je bil zaveden ►venec in pisal Je zdravice ln d"»ce ter poveličeval lepoto k slovenske zemlje. Ustanovil P"leg xbors tudi glssbenl, prvi **nski glasbeni list "Gerilce" r!l<*). okrog katerega je Sksal v<>n»k<- komponiste, katerim je stal sam. Izdal Je se-n *v0rov razvila do oper "jnsn je bi) početnik, on Je sa-»U to pihanje. Pod reakcije »»Ja po letu 1848 ja deloval ^"»sn. vodeč nas s Pi itas J v slutnjo JaaneJŠIh dni. T« »šman Je bil tip pravega najino zavednega Slovenca, ka-n#*ss bi potrebovali tudi se-da bi šel preko vaeh ovir In »današnjifi dni z delom in u-»rjanjem. On irt hfl tak na-*«njak za narodov blagor, ka h imamo polno po salonih * pnt^^^^^H in svoje profite. On je bil saveden tedaj, ko je bilo to pua-tarsko, bil zaveden ne z besedami, marveč t delom, s trdim «k lom, ki je rodilo lepe uspehe. tte vzpodbudo dr. Koaine se j« osnoval odbor aa postavitev spomenika Fleišmanu prsd rojstno hišo na BerlČevem. In včeraj je bil spomenik — M steber na voglu hiša— odkrit. Prisostvovali s«, pevski zbori, ki ao peli Fleiš-manove pesmi, slavnostni govor pa je prav lopo govoril Ivo Perus-zi, član zbora 'Ljubljanski zvon,' ki nam je orisal podobo in pomen Fleišmana. Danes, ko bi tako potrebovali močnih ljudi, ki bi bili tudi zdaj ostali brezkompromisni Sloven ci, ki bi šli preko ovir z delom in ne bi klonili pred nikomur in ničemer, nam je podoba pozabljenega Fleišmana kar v vzpod budo, da ae vsaj tu in tam tudf med nami rodi cel človek. Prav zares! <*'} j maja. — V maju se je isseblg is naše države preko Jesenic le 4ttoaeb in aicer 80 r ostale evropske države, 8B6 pa v prekomorske kraje in sicer v USA 181, v Argentino 11, v Ka aado 48, v U*uguay 18, v Čile 1, v Brazilijo 2 in v Juino Afriko 8. Povrnilo pa ee je v maju preko Jesenic v državo 048 oseb. Iz prekomorskih krajev ae jih js vrnilo 844, ostali pa so iz evropskih držav (Francije, Belgije, Luksemburga itd.). Če primer-Jiamo številke izaeljonih in povratnikov, vidimo, da se jih je 000 več vrnilo v državo kakor pa izselilo. Deportiranih je bilo v minuUm moaaaii nualt in tiicul iiiiiiu rv iti iiirorvu eae rivc< 87 is DBA, 8 is Kanade itd. Smrtna neereča. — Nenavadna nesreča se js pripetila v Koloniji v Mariboru. Tamkaj stanujoče-mu železničarju Mrovljetu eo s tovornim avtom pripeljali drva ln premog. Mrovljetov sinko, star 5 let, ae je seveda smukal okoli avtomobila Ja «a ogledoval ns vse nsč|n. Odlcnl je tudi cev iz-puha, ki si jo je hotdl ogledaši pobliše. Vtikal je vsnjo roko in hotel celo zstrobitl v cev. Prsv tisti kip pa je Jrfer pogasi motor in ognjesl izpuh je lantku ožgal grlo ln pokvaril dihalne organe, da je kmalu omedlel PfepeljeH ao gs v bolnico, kjer ps je čez nekaj dni umrl sa ranami v grlu. To Je menda zelo redek primer smrti rsdi avto-mobilovega izpuha. Kasti je dospel do čltanja raznih aktov in zapisnikov iz zasliševanja na policiji ln Hodniji. Ksr se izjave obtožence« prsd poiidjo ae krijejo s is-javami pred sodnikom niti z Izjavami prsd ašnatam, so pač toženci razločili vsi soglasno, odkod ta zmeda. Izjavili so na procesu, da ae na policiji iajav-ljali tako le radi tega, da bi ee čimprej rešili policijskih zapo rov in policijske preiskave. Zato so izjavljali, kako Je hotela policija in kako ao jim predlagali in. govorili. Izjave na policiji ao dane brez resnosti In rea niče, marveč aamo radi tega, da Je Šla pretakava naglo dalje. Milijoni za cerkev. — Z nasto-pom Jugoslavije je ljubljansko preblvalatro pravoalavne vere precej nasastlo. Prišli ao srbski oficirji, srbski uradaiki v dizajnih uradih la take ee Je itevUo pravoslavnih povečalo. Dobili se v Ljubljano tudi svoiega duhov-nika hi adaj bodo zidali že stoje pravolaavno cerkev. Mestna eb-f čina je udano odstopile sa cerkev sUvbiAša v Truberjevem parku — kamor earkav nikakoi ne spada, parke Imejmo zs zdrsv ja w oblasti se pedarile aekaj denarja, zbrali so ga od denarnih ia kspKali*ttfnlh podjetij, ki ar: vedno priprsvljens, dsjsti tiso-čske as eerkve, ps bedlel te slf one t,—*- in tako namere vajo še kar kmalu zidati. Cerkev bo stale 1,774000 Dia, paroblja (fa-rovt) pa m.m Cerkev bo to-asj 4raga stvar la praeoslavai farervž be lopa pelaše saj bo fU-ls nad pol milijona. Tako bomr polsg katoliških esrkvs dobili v Ljubljani še prsvoslsvno cerkev Poataviti take eerttee al Uke težko, ker so to složne oblesti In begata podjetje, ki darujejo sa Uke nsmene tskoj težke tisočs ke. Kakšno korist bo imeU Ljubi j sns 04 te cerkve, se ne ve^ Korist pe bo duhčvnik, ki bo ddbtl lepo palačo sa svojo reakkenco. Pribiti treba, da je dandanašnji, v teh težkih dneh, ko so tisoči ljudi bres posla, ko tiaoče družin strada, naravnost zločin, zapravljati tisočake za gradbo cerkva, pa naj si bodo to take ali take. Toda tisti, ki imajo denar in financirajo eerkve, zavode za poneumnjeva-nje ljudi, zavode sa vzgajanji, ponižnih ljudi bres hrbtenice, tisti Še vedo, da ae jim bo ta denar bogato obrestoval. »vilka "Svobode" | t Kapitalizem in socialiaem po svetovni vojni, Kaj je marksizem, Versaillska volitev in IsoUraševalno delo med austrijakim delavstvom. Prva dva članka se boata še nadaljevala. Kakor je potreben članek I "Kaj je marksizem," da spozna ^delavstvo osnovne probleme delavskega gibanja, tako je aktualen članek "Kapitalizem in socializem po svetovni vojni," ki ga po novi knjjgi Otta Bauerja, avstrijskega .socialističnega vodite. Ija, prireja Talpa. Golouh je napisal članek o "versalllskih volitvah." Cvetko Krlatan pa infor-mira čitatelje o kulturnem gibanju avatrijsklh sodrugov ln nam pokaže veliko allko njihovega de- po- tovanja, Vilko llvanuša ip pri čil premišljevanje MMaJakl spo-mek mini," nadaljuje pa se odlom' "Kavčuk" is Bhrenbergovega romana "10 PS/f Vsak a eno pesmijo sta zastopana Vlado Kle-menčič in Tone Čufar. V običajnih rubrikah "Pregledi" je mae-go gradiva o naši in tuji literatu ri, dalje o našem kulturno-lzob-raževalnem delu, itd. — "Svobodo!1 priporočamo. Naroča se pri Proletarcu." I ie milijoni sa ceskve. - Kakor pravoalavni v Ljubljani, tako hočejo katoličani v Beogradu zgraditi eerkev, ki pa bo mnoge večja od Ij ubij a neke pravoalavne in se bo imenovala "katoliška katedrala."' Bo to moderna sgrsd-ba, ki W zahtevala težkih milijo, aov. Našli ao že psoator 5000 kvadratnih metrev, kjer be etals katedrala. Da pa Beograjčani* pravoslavni ne bi saoatajal! u katoličani, so tudi oni znovs po« zvali javnost, naj sblra denar zs pravoelavno cerkev sv. Save V Beogradu. Pravoslavni hočejo postaviti še večjo cerkev, ki bc stala 100 milijonov Din, a imajc nabranih šele 6 milijonov.—Tudi tu velja pripis, ki smo ga na» pisali k notici o gradbl pravo« slavne cerkve v LJubljani, da j« namreč greh zapravljati težke milijone za cerkve, dočlm strada tisoče družin radi brezposelnosti in hira za tuberkulozo v vsakem mestu velik odstotek prebival« stva, ker nima človeških steno-vsnj. Gradijo naJ ta stanovanjske hiše, ne pa božji hrami. Jaa-no Je, da teh milijonov ne zbira airomašno ljudstvo, ampak jih financira teftki kapital in država Požar pri HrMtaiku. — Pri po-sestnici Cečovi v Klati vasi pri Hrastniku se Je vnelo poslopje ia je agornje nadstropij pogorelo, ostalo PS se gaailei redili. Pogorel Je torej gornji del darskega poslopja. Zlvlno so 11, škode pa Je krog 4*000 Ogenj v Usblnclh. — V »obrtc je zagorelo pjs kmeta Ca* grana v Babinclh pri Ljutomeru Začelo Je goreti na akednju. Pri-filtetf so gasllel If LJutbmera ln okolice, pomagali so sosedje, Is-pustili so živino, da se Je rešila gospodarsko poslopje pa je k I Jut gašenju pogorelo do zidov. Sko- * f »"rr rrj gospo-10 rsši-0 Din Vsled raznih Časopisnih vesti 0 "lovu" sa inosemci, ki so tukai nepostavno in o rastočem številu deportacij obstoja precej ne-sporasumljeaja glede repatrlaoi-je siromašnih inosemcev, napovedane od delovnega departmon-ta. Ta repatriacija ni deportaci-Ja. Nihče al prisiljen, da bi as na vladne stroške povrnil domov V tem slušaju gre le sa pošiljanje nazaj onih inosemoev, ki zaprosijo za povrstek na vladne stroške. Seveda U repatriacija ni niti začaeen odhod v stari kraj. tako da hi ee dotičnik lahko povrnil kot vaak drugi priee-Ijenec, ki m v stari kraj na začasni obisk. Repatrllranl in ose mec ne bo bržkone nikdar več v stanu, da bi prišel nazaj. Repatriacija siromašnih inosemcev se tiče U onih, ki niso še tri leta v Zdrušenih državah. Mnogi, ki «0 pred kratkim prišli v Združeno države ln ao raaoča-rani, ker plio našli dela ln so brez prijateljev, ki bi Jim pomagali v ttfkJSh časih, tv poaudba ameriške jy!|ade, da jim plača pot-ne stroške nazaj, v utegne priti dobrodošla. Na drugI strani ja v tem precej kompflikacij ln lnoss-mec, ki bf,rad porabil to priliko ae mora zavedati tudi poaledic,1 kl ao v zveti s repatrlaeljo. Le one osebe, ki eo prišle v Združene države s prevttao priseljen Mt o vlzo in so bile zakonito pripuŠčene od priseljeniške oblssti, so upravičene zaprositi zs povrstek na vladne atroške Inozemei, ki so tuksj več kot tri lets, niso uprsvišoni aH, ako sc v siromašnem stenju, khko računajo tri leta od zadnjega prihoda v fedruAOne države, t. j ako so začasno odpotovali li) se povrnili pred trenM leti. Kdor nI sskonito prišel v Zdru-žeae drŽave, naj ne zaprosi*' ne more b^I "repatriiran" na vladne stroške. Pač pa, afco Jr prišel sem po 1. juliju 19*4, je podvržen deportacij i. Tiskovine sa prošnje sa repatrlaeljo (Applkatlons for Bemo-val to Natfve Country) ao aedaj na razpolago na vseh priseljeniških postajah in tudi pri največjih dobrodelnih organizacijah. Treba posebne prošnje ss vsakega posamesnlka brez oslrs ns starost in «orodništVf,| Prošnja, kakor Je razvidno U tiekovine, zahteva na eni strsnj natančne informacije glede časa prihoda v Združene države. Treba navajati, 4mU je prosilec 8e dobil pomoč od javalh dubrodel« nih ustanov. Ako ni dobil tedaj treba razlagati v kakem gmot* nem stenju se prosilec nahaja 1 nože mec mora podpisati prošnj< ln tudi dobrodelna ustanova kjer Je dobil kako podporo. Ko oblaat ugotovi, da je Inoae-mee zskonito prišel v Združeni države ln da ae nahaja v bednem SUMj«, generalni prl»eljenlški komisar v Washingtonu dovol povrstek na vladne otroške, i Taki repatrllranl Inoaemcf ar po zakonu elcer lahko povrnejo v Zdru^ ne države, dočlm aa di«|H>rtiraui iM^.emel avtomatlč- ao i«klj učeni sa vedno, - AN tudi oni ae bodo stežka kdaj povrnili Najprej ae Jim ne be Izdal nlkak "permlt" za povratsšc, kajti ae smatra, kot da eo Ss sUhio povrnejo domov. Ako bi ss hote« kasneje povrniti, bi morali priti f kvoti, in vaskdo ve, kake ^ koše ao zvezane e lam. Na drugi ataanl pa, tudi če padejo do kvo-tubli« charge." Priseljenec, kl bi rad saproail Sa brezplačni povratek svoja Žene, otrok aH matere, ae mora zato zavedati, da se ti bržkone ne bodo nikdar več mogli |H>vrnkl i Ameriko. Ako kdo ni tukaj še tri leta ln bi ae rad povrnil a ženo In ošsoai ssora anati, da kana In otreoi -bedo 4obM breaplašao V(Snjrtti v dotik« tudi a tu^kodaM organizacijami, Razni odbori za odpomoš, ljeai od maogi ganizacij; bodo ■. 'i n. ■ tujerodnih or* Sam^ZUI mL kovinski KirodN m annrri: nI ^ m I* ,i88S 2«5T4» 8^Lawsšala Ava^ Gklčage, 111. 1 OLkfm ODBOK B. N. R. I« PPBATKl ODABK Nt OAINKAl. a. A* T1DBA. cl tajsik.........ISŠT S, HOVaK. lajaik Sat. ašdalka... .SMT 8. Uaašs|e Ava.. :SSt l AH; " bm&sArC FRANg kteva, da ae odpravi prieBjrf* vojaško vefbaoje, kljub protr atom od stresi Članov Ameriške legije. Dijaki asmersvgje pred-ffifke kaže feaia, kl ma Js atraj edvsel delo. Odftsl Jo v «ss- blltl peticije držsvni legisUturl sma, proseša ap iašormaaijs < mogočnosti repatrisaijs. Ker tu jerodne organizacije puanajo ras-mase tukaj ia v inozemstvu, morejo dati mnogo vač koš enoatav-ne Informacijo o mogočnosti repatriacija, tako da ne bo ktoao-mac vsled nspatrladje prišel I« v večje slo, kot ga trpi tukaj. A« meriške usUnove kot "International Institute of YMCA"Ca-tholk Immigrant AjtT ln "Bet-tloment houses" bodo rinti lovali s tujerodnimi organlsael* Jami v vprašanju repatriacija. nag um i« Stavka voaalkav takaUav v Pittsburghu Pittabargb, Pa. ** Vač kot U-aoč vosnlkov Uksijev, kl so stavkali pri Parmalee Co* Je do-sleJ odiMio poskus druibe, ki Je Imporšlmk atavkokaas, da sa-vzamejo atesta atavkarjev. Stavkarji so pokassll, da še nI-ao IsgubiU bojevltosti, a katero ao ae odlikovali v štcgJlMhProd enim letom. V prvih par dneh Je prišle As spopadev a polkijo Baajsš* stavkarjev je kilo aroti-rasik. Stavkarji sahievajo, da drušba ponovno apoali sto voznikov jih ja odslovila, garancijo minimalne mesde $4 na dan in u- nljsko kontrolo nad oslovltvsmi. Centralna delavska unija v Pltts* burghu ln druge delavske orga« Frank A, nisacijs so otf karjem v njih« m*' de j ubile pomoč stsv« hovem boj«, Nasdjevaaje fsrme , r i^in Ottaata, Oat. —Od zadnje je-mi Ja kanadska vlada aaselila aa farme 7400 brsapuaelšdh do-Is ve«* v. MlniaUrstvo sa aasMieva' n Je in koloakaoljo poroča, da ss t sistem IskasaJ sa uspešnega, r so ja vrailo v mesta le majhno število deisveev. tok Ja vlada naselila ns idllftOO drušin, kfcae if« pele velod brssposelnostl. Masa ljeae so kils aa M^rsns farme ln • veslajo svoj laetnl čoln a uspe* bom." pravi W. A. Gordom, kl na^iuje tej vladni službi. dvatlsoč Cal. - Več kot na držsvpl sal-peticijo, IH sa- Z^ NASE FARMARJE nekateri nadležni sa boj in topsš. Mlad samci marajo biti ločeni od starih sameev. Plemenjenje Je saj važnejših točk v sajčjerejl sate ai moramo salo dobro a pomniti ia as dobro seznaniti ta panogo pal sajčjaraji. Krmljenje te krma domačih aajeov Navadna aajčja krma Jo i dnevno listi nepokvarjeni 6ves, Ječmen, naotŠka i nepokvarjena detelja (alfalfa) In mala mnošl aa salona krme, posebno korenje Js priporočljivo. Debele pŠe-nične otrobe, pomešana S polovico ovsom ali Ječmenom, po-kladamo enkrat na tsdon. B navadno deteljo lahko nadomesti mo alfalfo (nemška detelja^, vseeno ao pa saJSl šolo poši na alfalfo ia js tudi 90I0 t , in milina. Kar Jo sena la detelje, naj m seaše podao laSoMi^gg i>e potrosi v gnoj. ao asie dabre aek-njave^ ■IBfrjfrBrtedo trate. Travo la drago isieajad ae amsam ni-k dar pekladati pokvarjeno aH a« grete t te # strup sa sajos, ampak vedno sveže. Nekateri saj-ČJerejcl sploh ne poklsdajo aič kfito,'dragi pa krmijo « da po velikosti sajosv ln po sta-hju samic. Naaaša sa tudi vprašanje na to, kakšno seno smo jim pokla-dali in kakšno zelenjavo. Ako smo Jim pokladali alalfo in korenje, niao potrebovali toliko imata klaje, kakor ša smo Jim (HkkladaN aeljo, travo In sa-ao. Klaja mora kiti vedao ras dsljsns, to pa sato, da Jih dršl-me sdruve in da imamo dobiček ad raje. , Samice, kadar Imajo mladlša, potrebujejo veš flliate hrane jaio več «ego ob čaati plemenja Samieo, kadar sa pleaMnlJ* ne amojo biti nikdar predebele, kor potem nerade ali pa sploh oo oplamene la včasih ša salo poor-kajo vsled prevelike vročine. Lahko ss pa odebelijo,, ako Jih nameravamo poklali za meeo. 1'oaebno moramo pasltl na to, da Imamo sdrsva sajss, da jih alučajno ne pokvarimo a krmo. Mlsdičl, kadar Jih odrejuj* dgf Js trska biti zek> previden, kadar as krmi selsas Ida-Js, ds ss Js ns krad pvavsš, salo Ja pa pežrsbna aa pravllai rasvoj živali. Bolela, špiaaša in drsge mehke Nstaale raslllas also dobre ss ssjes. Vedno naj krma, kadar ss Kskor sem še rekel, ee iajee krmi dvekrat aa dsa mo, naj se krmijo dvakrat na dsn, kolikor pojedo v 88 mlau-tsh naenkrat Nikoli ns smemo pustiti krma v psaadah v sajč-ajsku, ker bi slašajno postals klala, u mesena, la tako ki s tako hrano šivailm aaprtM tdesal. saprtje ia faaae idMge nepri- " Nlk Jk ti I sme biti sam aša ne med kr-Doblje ae peaebaa i , kj se jik pritrdi ns| da Jo aajsi ližejo, Taka sol sa laMiiMi WiiiiUJ ^nciat k k..« uru ■*mwrv nvpiM |M<>MPa| RJOT |rrw- dajsjo ssjčje la kokešje petrsb-I ne. B vfšs, čists eada nort biti vedno v sajčnjsks, as pa alč, • Vods Jo potrebna vsakemu orvanismu. Vse fa»a«ale ln krmo marajo bili tamelJHo čl- ■Čistoča Je prva pri vsaki Šivali pa naj bo ta aH ona šIvaL Zajčji hlevi aH aajtejskl Čisteče je prva, ker Je aajpo-glavitm^Jša aa uspešna rajo. V Jušnik krejik. kjer al ht Imajo aavadao same s žičnimi mrežami, kar sadeetuje. Vsi aajšnjaki, pa najeibo kjerkoli morajo biti v prvi vfvši evstli la mačai., To Je največje vaša« sli. Te je potrebne radi sdvev-Js Bivali Val hlevi morajo Mti tako pestevijsnl, da šivali ae nedteguje sevihU, kl se psekal, kskor poleti (Da I j p prfcodajlš.) 1900 BLUE ISLAND AVENUB EIOBVSTI^. 8elaemkPodu. V gorenji tabor aem moral Iti mimo mizarske delavnice, kjer so delali krste« Sedaj so porsbill že skoraj vse krste in so že navozlli novih desks. "Cujtel" sem dejsl pionirju, ki ml Je n* pravil mizo, "ali bi lahko napravili le eno? MsJhno .. ,r A Popraskal se Je zs uiesl. "Težko," Je odgovoril, "baž smo dobili naročilo za trltiaoč krst. Vsa zaloga Je požU in poveljstvo Ja mnenje, da Jih bomo prihodnjo spomlad Ae mnogo več rabili, kakor letos. Zvečer, po deln če bom utegnil .. " "Poskusite l Bo za nekega kamerada i* gorenjegs taboriičs. Podblelski se pile. Dra-gonar. Kd*j bo gotova r "Takole, v oamjh dneh . . ." Ko sem dospel v njihovo birako, Ja bil Pod baž na straži. Sulka ml Je radostno pritekla nasproti. Pogrnil Je kitajski plašč poleg aebe in me z roko povabil naj sedem. Sicer pa Je molčal. "Kako Je a povratkom, dragi f ms Js ko-nsčno vendarle vprsšal. Grlo ss mi Je atianilo. "Ne vem, Pod," aem dejal hripavo. Odkašljal se Je. "Da, ali . . .," Je pričel. Obrnil aem ae In ga pogledal v obraz. Njegove velike oči ao trudne in brez bleeka, redki brki okoli uat ao raagrizenl. "Pod sem ga aku- lal potolažiti. "Ne amež obupati" Streael je gUvo. "Na," Je dejal oaorno, "ne zmorem vel. . . To nepreetano spreminjanje: 8edaJ bomo šil... ne bomo šil t Zopet — aedaj... nel... Mislil sem, vsi smo mislili... Ne l" Js vzkipsl, "tega ne prenesem, sit aem že vsegal Mrzlo,vroče, mrzlo vroče ... gremo — ne gremo, vojna — mir, vojna — miri Za boga .. . f^daj Imamo obleko in čevlje, nam pa zato ne dajo ničeaar jeati. Drug sa drugim podlega aullcl. Včeraj Je nekdo znorel. Ka-strlrajte me i Je kričal venomer. Kaetrirajte me vendar ... Vsak teden imamo enega norca Preveč smo ae že vessllll, živeli smo tako-. to js, vidli, tisto vsč. rekoč že doma, razumel zlo..." "SemJenof ne bo dolgo vladal t" ssm dejal, pa ne odločno. Pod ve. "To pravil le, da bi me potolažil. V resnici . . % fie leta, da lahko trpi to, pravijo nekateri ..." . "Kako pa Je z oatallmir aem ga vprašal. "Brilnn je od revolucije aem kakor po-beanel..." "BlankT" sem vprašal naglo. "Ta Ja tudi le končal. Za pol rublja ti napravi kar hočeš ..." . Poveall sem glsvo ln pogladll Suško. In sem jo bošal. 1 "Oh," aam dejal tlhb, "drugi ao prav taki . . . ssmo skrivajo . . . Sicer pa delajo ravno tako ..." "Da," je mrmral Pod, "vsi smo ljudje. Tudi Schnarrsnbergu Js padlo srce v hlače —" / e Cez nekaj časa je nadomestil Poda mali Blank. Ima rdeče liae na licih ln upsdla praa. Njegove oči ao atrašno podplute. "Nekoč aem te videl pred kantino," aem mu dejal. "Bi rad kaj kupil?" "Nel" je dejal trudno. "Kar tako aem a tal. Kar tako,.." S Podom ava šla k oaUlim. Trudno leže na avojih pričnah, nekateri Igrajo karte. BrOmr ima upadle oči in čepi ob ateni. Ko aem ae vaedel k nJemu mi Je dejal: "Moja žena ima otroka, junker." "Kako tor sem vprašal tja vendan. _ _ "J&ena mu je piaala," mi je pojaanil artiat. ■r Kapelj ae Je zasmejal. "Ta ni preslaba I" Je dejal zaamehljlvo. "Neki ženski pri naa v vasi, se Je zgodilo enako. Dve leti po smrti avojega moža je porodila. Pa Je dejala aamozaveatno: Od moža jel" "No, in -r' je vprašal artiat. "No, in—? Ko ao JI dopovedal!, da Je njen mož že dve leti mrtev, je dejala: Kaj me to briga? Njegov Je, pa basts. Svojega otroka lahko nosim toliko čaaa v sebi, kakor ga hočem..." Nekateri ao se smejali. Toda v smehu ni nikakega zvoka veš. Vse Je tako prazno, votlo. „ . . "Ne jemlji to tako za hudo I" aem tolažil BrUnna. "Ubil Jo bom, kadar ae vrnem I" Je zaškr- tal. "Potem ae najprvo sam sebe ubij!" je vzkipel Pod razkačeno. •» O "Kaj pa hočsš?" je zakričal Brilnn. Ali; Ja ponorel? "Prokleti kravarl Sestradani da-beluharI Skopuški kmptavz —" ,u< "Ali naj U ša enkrat pretolčem?" je zatrdil Pod. "Žrebec, koael, živina —" Poskočil sem kvišku. "Tiho, Podi Za boga, kško pa govorita? Sram vas bodi I Ali niste bili nekoč najboljši prijatelji? Ali nimate dovolj od Rusov? AH se hočete še celo sam med IšboJ trpinčiti? 'Sodite vendar pametni 1" je vstal ia šal. "Sicer pa ima Pod prav, Brttnn," aem dejal mirno. "Kadar ai v ateklanjaku, ne amaš,metati kamenja. In kar Je enemu dovoljeno, je tudi drugemu 1 Tvoja žena ni ničeaar drugega zagrešila kakor to, kar si tistokrst in atokrat v dejanjih in mislih. TJlaz ssm vsndar mož!" se mi Je hotel Izmuzniti. "Moš, moš ..." "Kar tiho bodi, ztokavzarl" je zaškripal Bsvaitc. Vetal ssm. Kaj naj počnem tu? Iztrebiti ta raivzde? Izključno 1 Naj mu nekako po far-ško dopovevn, da Je Bog sedaj Izravnal, kar Je imel on grehov prsvsč ... Ah, to se mi gabit "Na a viden je, kameradje!" aam dejal potrt in aem šel. ... Da ln sgodilo ss Js ... Najboljši prijatelji ss sovrsšljo • . . "Popoldne je bU tu neki Avstrijec," ml je pravil Olfert, ko ssm ss vrnil. "Ob petih bodite pri njemu I Begmann, kasarna IV, prvo nsdstropje." dal aem tja. Kaj hoče? V kaaami IV ao mi pokazali nekega tolstega kavaleriata. "Po-alušajtc, praporščak," Je pričel, "naš tolmač Je Še vedno bolan, zato vaa prosimo... Neki stražar nam Je obljubil priskibetl nekaj deklet. Dobra, mlade stvarce Is oflclrakega bordela v Clti. Ne moremo ae z njim natanko dogovoriti, pa aem mu naročH, na j bo ob petih tu .. Stisnil aem uatnlce. AH naj? Morami Ako bi odrekel, bi me vsi tako sačrteli, da bi moral snoretl. Razložil ml Je v>a. Ceno, število odjemalcev, ter koliko čaaa bo trajalo vae tole. "SIcer pa aem vaa v proti ualugo zapissl na llato," je dodal k svojemu poročilu. Potem sva govorila vaak dan ^poznal sem njene domače. Zvedel aem, ds se je bil njihov ded priselil v te krsje iz nemške Svi-| ca kot ursr. Oče je bil psdel ž« v začetku na tirolski fronti. Sc brez premožen js. Hišo, nsssd | smokev in koruzno njivo imajo v najemu. Skorb vso koruzo sc jim že nezrelo pokrsH vojski. In tako. Tolažil sem jih in bodril, ds bodo že kako pričakali konca. V {pogovoru z Ninetto sem se že dodobra priučil jeziku. Pripove i dovala mi je 0 zaročencu, premožnem trgovcu, ki Jo bo vzel, ko se vrne s vojne. Slutil sem, ds I je U ženkev veliko upsnje Nl-nettlne družine. Na ta način bi morda zlezli iz airomaštva, ki jih I tlači. Bil sem potrt. NTnetts Je videla, da sem zaljubljen. Njene oči so me gledale resno, kakor bi me prosile, naj pozabim, kar je povedala. A njen temperament je opojfl vae najino pomenkovanje vae amehe in šale, ko aem jih v [ skopo odmerjenih trenutkih po-aečal v kuhinji. Pozabil aem na vae avoje težave, na glad in frofe to. Po njej aem epozral bolje sa-| mega aebe. Spoznal aem /la sem pravzaprajVjalad in 4#(h<#mii-vetl m Hiteti. ..,,„ , ' Ponudila ae j* prflošnoet, da ava bila sama. In takrat sem Jo poljubil. Lepe, oble roke mi j« ovlla okoli vratu in me prižela Inaae. I Imeli smo velike vaje v okoli-{ci mesta. Nsša vojna črta Je pro-| dirala preko poljane, obsijane od poletnega aolnca. Vroče nam je bilo. Takrat aem jo opazil, kako gre po ceati ob dolgi vretil | murv. Njena rdečk obleka je klicala v mojo kri. V prihodnjem hipu je zatrobilo odmor. Pohitel aem med koruznimi njivami in za naaipom ob ceati za njo. Vprašujoče me je pogledakt, ko aam jo dotekel. Nato se je nasmeh nlla. Mirno, kakor da nI nič. Zavila sva zopet np polje med aenč-nato grmičevj$. Jam se Je zače la in končala moja kratka mla doat. Zatopil aem se v njene lepe, plava oči In niaem veda ko je prišlo, da je bila vsa moja, ln kako Je pretekel feae. Zdramil je naju grom in blisk. Debele deževne kaplje so ohladile najina od poljubov raašarjena lica. ff" r Cez dva dni smo marširsU na fronto. Začela se je nova ofen siva. Vee aem bil Še otnamljen od svoje' prve ljubezni. Noge so stopale po rumeni, vlažni ilovici v naglici izkopanih jarkov, a arce ss je vračalo pota lepih opoj nih trenutkov. Moje ustnice so vedno šeeptale: Ninetta! Tovariši so me opazovali. Čuden sem ae Jim zdel. Gotovo, ker v meni ae je zbudila vriakajoča mladost ln volja živeti., Zataknil aem al za čelado rdeč poljakl mak in hodil z blaženim nasmehom na uat nah po polju groze in smrti. Iisimlja •MasaJ* (H nenapisane vojna knjiga.) Po večdnevnem bedastem ek-nerciranju amo ležali utrujeni, lačni na elamnjačah, kadili, če smo imeli kaj. gledali v strop in kvantali. Ah, te kvante v četrtem letu vojne 1 Vanje amo zavijali, kakor V sive, utnszane plahte, avoje siromaštvo, da so nam pod njimi tem varneje plapolala naša uboga oeeronajetletna srca, kakor boječi, nemirni plameni. I |JDa, osemnajetletna srca in drugega nič. Drugo Je bil le bridek spomin: domača hiša, starši, bele ceste in šumeči gozdovi v daljavi. Kadar je kdo tem govoril, so fa poslušali molče—nihče ni nič pripomnil. Se tisti Je mahoma utihnil in povesil oči, kakor bi se srsmoval. Zdelo se nam je M Je iz naa pa do sveta, ki so naa iz njega iztrgali ter naa vrgli v te ušive barake, napeta struna, ki ne ame zazvenetl. Ne, ne ame zazvene-tl» m je vendar venomer zvenela in tfepetala> na* kak •ja, ki Stoji gane naprej? Daj človek d* kbš ing miri lajnar ti zato zagode še iekfhšeelStfeeteJfc^ta. Ml smo ga preganjali s kvan-tami. Enoietnik Kumer Je začel. Nihče ni nsigal luči. Som rak in tobakov dim je leno visel nad nami. Kumer, ki je pripovedoval največ, se nam je zdel kakor mol, prikupen in poata-ven, kakor uatvarjfn Don Juan. Vai amo verjeli, da je. "Dragi moji, kaj takega je .'] težko kdo doživel. Zenaka je bi- la reeda iz gornjih deeettieočev, i soka, bleda, nedostopna, ampak jaz sem Jo nagovoril. Samega aebe sem postavil na tehtnico, ker sem hotel preizkusiti fanta v sebi. Pa aem zmagal. Kar omehčala se Je, kakor vosek na toploti. Ni mi bilo žal truda. Ko sva bila že tako daleč, da . . ." Zazdelo se nam je, da struna ni več zvenela ln da je lajnar utihtiil. Panil Utrujeni bi bili radi zaspali, pa ni šla Kumer je začel z novo dogodivščino in Še kdo. Ko smo zjutraj zarana morali vstati, je padel vod osemnajst-letnikov kakor gruča otrok v hladno, neprijazno jutro. V ohlapne vojaške obleke so tonila nedoraala telesa, v velike jeklene čelade ao se skrili bledi, drobni obrazi. Potem ao naa poslali na fronto. Lajajoče granata so ubile otroškoponosno kvanto med nami, dim ekrasita naa je ovil, da nismo videli niti svojih borih osemnajst let. Mnogo ji^a je ostalo tam na tisti vlažni, lepljivi Ilovici in tudi Kumer. Vrglo ga je vznak, da je gledal a avojl SOBOTA, 27 razno Francija teli tb*^ V istem času, ko prihajajo » Pariza vesti, da se FmS** gaja z Rueijo za skupn^l^ bo poročajo is WaahingS£d; veliki obravnavi, ki jo 1 žila francoska Nsrodns ££ proti sovjetski Rusiji, kateTT« tožila na nnvr^iU modrimi, otroškimi, očmi soko nebo nad aeboj. Ponoči ____ga potegnili v granatni lijek in zasuli Don Juana-otroka. Nobena ženska ni jokala sa njim razen njegove matere. "Tisti, ki smo dočakali konec, smo, vrnivši se, doživeli tudi Ženske. Ne žensk v fantastični kvanti, kakor osemnaj^tletnik v barakah, marveč prave žive ženske, pač ljudi drugegs spola. Ni bilo tako kakor takrat in tud lepše ter resničnejše ni bilo. žiU francoska Narodna' baafc V-.. -----R^iji. katen i. tožila na povračilo pet milijo^ dolarjev v zlatu. Ta francoski denar je bil m vojno deponiran v klet ruikTir žavne banke v Petrogradu. aa. vjeUka vlada pa ga jezapknilt Procea, ki je trajal devet toda* je »daj v prvi instanci zaključ«' §odlšče je izreklo sodbo, ki ^ sprotuje francoskim interes« Francoska vlada je namrrf predlagala, naj se zapleni neb ruka pošiljati v zlata v Združe-ne države in naj ae ji izroči to zlato kot odškodnina za izgubo ki jo je utrpela Francija z za->lembo njenega zlatega depoja v Petrogradu. Washingtonsko sodi. šče pa je zahtevo odbilo. Sevedi se francoska vlada ni zadovolji, la z rešitvijo, ampak je njen z* atopnik nemudoma vložil pritot bo na drugo inatanco, ki bo zdaj pregledala sodbo in jo potrdili ali pa razveljavila. Ali ste naročeni na dnevnik "Proaveto"? Podpirajte avoj list! NAZNANILO (Dalla srtkedaiič.) Vlsdo Klemenčlč: Fmrtaitou zfriba (Odlomek) Ah, predslsč sem zsšel. Ksj sem hotel povsdsti? Vidite, jsz nočem nič vedeti o vojni. SsJ js vae vojna in kar Je v zvezi z vojno, zakopano nekje globoko, globoko. In vendar marsikdo, pa naj jo je doživel ali ne. izdaja celo knjige o njej. ClUl aem jih. Nekatere ao prav resnične. Ce so imel** namen, prlstuditi ljudem vojno, Je dobro. A večina ljudi, l>oaebno onih, ki ae vojne niso udrležili, takih knjig ne razume Ce vam bom adaj povedal voj no zgialbo, bo to lajema. ki je do dan*-* Se nisem napravil. Menda mr k temu nagiba zaupanje, ki Ka imam do vaa od prvega trenutka. * Na* polk ae Je po zadnji aošk ofenzivi neetanil v nekem Več jem kraju nedaleč od Tllmenta Sa) tam je znano, kako amo živeli na pohodu. Izatradanl ljudje so lmrli naenkrat vsega po volji Njih objestnost že nI več pusnsls meje. Opajalt so se do neaavesti. pijsni so izpuščali plemenite Italijansko črnine po tleh, do kolena ao bredll po vinu. Večine civilistov je v kraju ker ao nas nastanili, zapustila svoje domove in pobegnilo s Ita-Jijanako armado vred. Oetalo Je okrog petaajet drufm. m še to le ženske, otroci in starci. Skri-vsli se se pred vojaki ln Idell vse mile dneve okoli ognjišča v ku-liinjsh. Dekleta ao bila lepih, >ujnlh ataaov, zapeljive, a njihove Črne oči ao naa gledale ao-vraino. Siti In apočetka vedne pijani vojaki bi hoteli g njimi v prostih urah kramljati in Jim dvoriti, pa ni Šlo. Neprikupna zunanjost frontnikov in neznanje italijanščine nI mogla privlačiti teh Jušnih deklet. Prišla Je tudi prepoved poveljatva. dfeje občevanje a civilnim prehfvalatvom zabranjeno. Sčaaoma pa ao moštvo prav močno obdnall. Vedno več ekaerciranja in manj hrane Je la frontnikov napravilo ponižne kaaamake rekrute, kaj klavrna bitja. Ob proetih urah ao lazili poaamesno aH v akupinah po ulicah, ki ao bile kakor Izumrle, predpisano pozdravljali redke oficirje, ki ao jih arečali ln ml-slill — kaj? Ah. kaj misli tako lačno, ušivo, topo bitje? Na kruh na dopust, na domačo hišo kaj vem. Oficirji ao ostajali v svojih menzah vse noči popivali v druž bi bolničark in drugih "dam" li Gradca in Dunaja ter aalesovsl mlade Italijsnke. Iz dolgegs čaaa ao se prepirali o službenem reglementu. ki je postal na mah strašno sktuslen. lllša, v kateri je stanoval mo. vod. Je stala v eni najbolj sapu-ščenlh ulic Stanovali smo v pr vem nadstropju ln podatrešju Saj al pred ata vi jate: za na J ne-ometana. s korri krita tlpičns itslljsnaks hiša, sa hišo se še sačenja koruzno polja, teme Je ta hiša (n njena okolica postsls kakor ae pravi/ pomembna. V pritličju je stsnovsln družina: mati, dve hčeri ln stric. Večinoma ao bili v kuhinji. Proti večeru so'kuhali polento In se pol-glaano pogovarjali. Od hčera je bila etarejša Ninetta. lepo postavno dekle, plavlh oči, kostanjevih las, le polti je bila temne jušnjaške. Večkrat sem se vprs-šal, odkod Je sašla v to južno raso. Rszen polti Je bila vas naša, Slovenka. ^ Ko so ss sjutraj umivali, so hodili čez dvorišče za hišo, kjet Je stal vodnjak. Enkrat sem pri Uki priliki nagovoril Ninetto Pogledala me je, stopila mlmc mene ln že hotela izginiti sa ves dan, kakor je to delala vedno. Toda zvok mojih besed se Je mors) dotakniti v njej strune, ki nI morda še nikdar sadrhtela. Naj se vam ne sdl vse to sentimentalno! Dvignila Je oči in me pogledala tako naravnost, da me je prešinilo. V njenih očeh je bile toliko duše. ki ae Je v tem tre-nutku rszlils name in toliko ponosne samosvoje mladosti, ds sem skoro zardel, ker sem zmotil ta lepi plamenček v njegovem tihem plapolaj u. Opazila Je, da ae ne amejem kakor drugi In pozorno prisluhnila moji alabi Italijanščini. V kratkem razgovoru sem Jt pove-daL aako ml Je težko, ker ml one ln njeni ljudje ne aaupajo ter podašnm. B<>g ve. kaj aem Ji govoril Ali več ao morda povedale moje oči ia kretnje. Spominjam se. kako amo lezli počasi, mukoms skozi nekak predor pod nizkim hribom. Vsak si je oddahnil, ko ga je zakrila tema pod zemljo, zakaj zunaj ao aekale v kotlinlco, kjer ae je abl-ral polk, granata in meaarile ljudi. Na drugi strani smo lesi! na dan ln tekli do prvega kritja. Ko ae je atotnija zbrala, amo šli po vljugaetfam dohodnem jarku v prednjo Jjnijo. Granata so udar-} jale na fevo in deeno. Pred menoj je ekaplozija stisnila stene jarka. Mqj tovariš, po rodu Poljak, je zastokal Oči so mu Izstopile. Težke plasti ilovice so mu smečksle telo., (Dalje prihodnjič.) STAR IN ZVESTI PRIJATELJ t* poznana franka odjemalcem, katerim vedno rada pomaga In daje naavete. Oaa obavija vaak vrat bančne peale In prodaja "šifkarte" vseh dratb. Ne poaablte aa obrniti na njo kadar kaj potrebujete. CHICAGO, ILL. Radio In krave Ameriški listi poročajo: Neki ameriški farmar Ima radio silne rad. Neke** dne pa je Opasil, da se pred oknom njegovega stanovanja vsak večer vstavlja živina ki prihaja s paše domov, in posluša radio. Ta opaaovanje Je kmeta napotilo, da Ja dal postaviti radio aparat tudi vt hlev. Odkar pa Je bil poeta vije« aparat v hlevu, je opaall, da dajejo krave po 90 odstotkov mleka več ne dan kakor sicer. Ko so aa ta po-jsv zvedeli ns bttža/i visoki šoli sa kmetijstvo, ao takgj poslali tja aafctenta, da aadevo preišče Ta zgodba mogoče nUpssnlčna na vaak način pa Ja dobra reklama sa radio. AH ste šs SPREJEMA m t HSKSRSK0 OBIT SPAMJOtA DELA TJgkm vabilm sa vgggHeg in •hoda, viiitnice, čmnika, knjige, koledar-K ktake itd. v slovengkem, hrvatskem, slovaškem, Mkem, nemškem, anfieikem jarikn In dragih .VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJUU. DA TOKOVINE NAROČA ? SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila daje vodstva S. N. P. J. PRINTERV MMIfe cncAoaac. TAM a DOBE NA tKUO TUDI m U8TMENA POJASNILA