List 20 « 4 t t • ^ Tečaj XL VS. • A* • \ . t J obrtniške J-. f. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veli v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 ki za pol leta 2 gold eetrt leta 1 gold. 30 ki za eetrt leta 1 gold C I^ubljani v sredo 17. maja 1882 ^ • • «te »C/ ^ 1» Obseg: O prenaredbi dednega nasledja pri kmetskem posestvu. (Dalje.) Obrtnijska novica. Zakaj krave zvržejo? Spomini na veliko slavjansko romanje v Eim leta 1881 ški razstavi, Krivošiji), Hercegovini in Bosni. (Dalje.) dopisi. — Novičar. Občni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. nov. 1881 Up (Dalj Gospodarske novice. in konec.) O trža v Popotne črtice. (Dalje in konec.) spodnji Dalmaciji Mnogovrstne novice. (to je > v Naši Gospodarske stvari (Erbschuldenkassen). Take denarnice naj bi izdajale ob rastne papirje ter bi snreiemalft tiflH H^nnr tafororra v. prenaredbi sprejemale tisti denar, katereg bi (lednega nasiedja pri kmetskem posestnik vsako leto v razdolževanje (amortizacijo) de dinskeg posestvu. (Dalje.) dolg z drugimi davki vred vplačeval. Na ta način bilo bi mogoče, vsako leto več ali manj takeg. obrestnega papirja izžrebati (izlozati) in ga izplačati. papir, ki bi bil podoben Nastal na ta način Tako imenovana hanoveranska postava (Höferrolle) zastavnim listom in obligacijam zemljiške odveze boče zapreči delenje kmetskih posestev med dediče in p^pir ^nael bi gotovost in vsak, ki svoj de enemu izročiti posestvo; njemu bi pripadalo po tej postavi tudi več premoženja, kakor določuj nas zakon Ijala Ako bi se ta postava pri nas v Avstrij > dosegi edni vpe kupil gotovo, kakor pa na visoke obresti Omeniti moramo odveze kmalu vse > plačane da bodo obligac bo raj Tak na- ou ka puiaičiva, pn ličta v .^^vsiriji vpe- —'toraj ui ae na uiesio ujm Ž njo v resnici, da bi tu se posestva i^hko izdal nov papir ali nove dolžna pisma z enakim se na mesto SI ga Da-zemljiške ijih preveč ne mogla cepiti, ter bi tudi dediču posestva bilo značajem, ki bi bil kapitalistom ravno tako priljublj mogoče na njem dobro izhajati, kar mu ni lahko 9 ako mora svojim sodedičem mnogo izplačati. Dosegli bi torej prvo in drugo uže navedeno točko, nikdar pa tretje ne in ta je: sodediči prišli bi na ta način skorej ob vse kakor prej imenovane obligacij (Konec prihodnjič.) ) sedanje pravice, kar bi bilo za vso državo slabo take razmere imele bi gotovo slab binsko življenje. , kajti na vse druž- Zakaj krave zvržejo Mi Zvrženje zamore pri kravah več vzrokov imeti, ka smo, kakor smo uže prej povedali, proti razde- terih ni treba vseh tukaj navajati, ker jih kmetovalci da mora ime isti litvi posestva; mi smo tudi za to ki prevzame posestvo, nekoliko predstva pred svojimi iz lastne skušnje še precžj poznajo Navesti hočem nekatere Bodediči nosti ker mora ravno on prenašati vse težave manj znane. Dostikrat I sit ko sodediči dobi vajo brez vsega truda vžitek od svojih dedinskih dele 9 skrbi in škodo gospodarst zakrivi zvrženje od glivic napadena krma, posebno škod zev 9 kateri so navadno na posestvu vknj ) ali pa obstoje iz kapitala, ki je na obresti Mi rosa. (intabuli bili toraj teh misli odp so v tem obziru rženi rožicki, snet in mokra ni tolikanj škodljiva. Rženi rožički so, kakor znano, kar naravnost za sadu špecijelno sredstvo; če se torej v krmi «^-»A f^M MJ JLUIOAI ^ t c^o KX^ X i li\D V iVUlUl/OiVIJ sestev v dedinskih slučajih na ta način obvarovati delitev kmetskih po- nahajajo, je to brejim kravam prav skodlj da naj se skrbno pazi da , » wxiAwwjiu jjt» La uai^iu uuvčtiuvaii, uži fc^iiv vie» SC SČ zji ujcLu, i^^äierü öt3 urcjim se sodediči z denarjem izplačali, ne da bi se oni kravam v obliki debele moke — šrota — poklada, tudi Zato njem, katero se brejim potem na posestvo z visokimi obrestmi intabuiirati za- rožičkov ne ponudi. Rožički v mogl f delež, izpi kajti ko je treba potem kapital to je se, razun na rži, tudi na f Profesor dedinski dolgo pride posestnik navadno v največo stisko Wilhelm predlaga, da bi se dedinski drugih travah prikazujejo, in dostikrat v prav veliki množini Ki to iz skušnje slučaj ----------------J- vw w^^oujv. oidv^c^jxav^, naj SC trava prav gotovo ali v pričetku cvetja, ali pa sredi cvetj m VSI 7 UM K^M. »V. lUiSV/iaiJ. vol ki nastanejo pri razdelitvi kmetskih pok ) kajt s tako godnj košnj posestev, spremeniti v neodpovedljive dolgove, namesto rožički obvarujemo, ker ti nastanej katerih bi se izdali za sodediče obrestni papirji se leto za letom dolževali (annuitete) } ki bi Senožeti, katere se enkrat kosij si svoje seno pred po cvetju, se navadno 86 kosij »mvn^J-V^ v/iajcvxoib , ivuöijvi ÖC ličivauuu veliko pozneje kakor one, katere dajejo po dve ali cel6 Lastnik tacega papirja zamenjal bi ga, kedar bi po- tri košnje; vsled tega je kaj lahko imogoče, da postane treboval denar f da pa prične kako obrtnij SI na pr kup kako posestvo ali seno enokošnih senožeti rožičkasto drug e. Pa tudi Izpeljati morala bi pa to stvar na vsak način dr žava, oziroma deželna vlada, in sicer na ta nači da se osnovale pri državnih ali pa pri deželnih denar- niških uradih posebne denarnice za dedinske dolgove na samo dvokošni senožeti postane senö lahko rožič- ako obstoj6 njene trave večinoma iz , klop- kasto, in to potem «jcku uuaiujc lijcuc veuii godaj dozorečih rastlin, kakor iz lisičjega repa *) Iz driizega letnika „Kmetovalca''. 154 m na veö kovine orožje. Pričeli so uže takrat delati to kovino dice itd. Posebno prva vrsta zori prav zgodaj , vadno je uže takrat, kedar se s košnjo pričenja^ ä - " kakor na pol zrela. Toliko dozorjena trava pa ni samo znali niso. Žalibog je izdelovanje te kovine tako drago, malotečna, ona postane tudi kaj lahko rožičkasta iz rude, ki^se imenuje ,,Kriolit'*. ker Bannit a še po- da jaz sem resnično v enem slučaji nič manj nego 110 rožičkov na enem samem steblu sestel. je„ Rudo ,,Bauxit'' so Aluminium ' mogoče le rabiti za lepotinske stvari. prej poznali samo na Francoskem in Irskem, še Klopčica pokaže tudi večkrat rožičke, ona ni sicer okoli petdesetega leta našli so jo na Bohinjskem, katero so nemški mineralogi ,,Wocheinit" tako zgodnja, kakor lisičji rep, pa vendar zgodnejša kratili. Sedaj se koplje ta ruda na Doljne-Avstrijskem kakor velika večina drugih trav. Vsled tega je tudi in tudi v drugih krajih ; zatorej dobijo nemške tovarne klopčica ob času navadne košnje, ako tudi ne prezor- lahko iz bližnjih krajev dosti te rude in si prevažanje jena pa vendar uže trda, in prav lahko je mogoče > da iz Kranjskega > ki mnogo stane, prihranijo. Skod a se na nji rožički nahajajo. Da se pa ne zarodč rožički na teh izvrstnih, zgodnjih rastlinah, zabranimo lahko s tem, da take senožeti v pomladi, kedar so iste rastline bilo za Bohinjsko dolino, ako bi se ta ruda več ne upo- v cvetji, z ovcami ali tudi z govedo popasemo Popa Bene rastline se v rašči toliko zadrže, da pojsneje z dru- zboljšuje senö, ter zabranjuje 've gimi vred dozore, zarejo rožičkov. Pasti se pa ne sme predolgo, iv w.- * v^vax t ^ čemu do 20. aprila in ne premočno, ker v nasprotnem koplje jo tam gospod K. Pibrovec to pa rabljevala. Opozorujemo obrtnike, katerim ne primanjkuje niti inteligence niti denarja, da se iz te rude lahko napravlja tudi opeka^, ki zdrži največo vročino (feuerfeste. Ziegel) in pa Smirgel. Taka opeka se posebno lahko in dobro prodajo. Tudi v Polščici blizo Krope nahaja se ta ruda > slučaju se tudi ostale sorte trav v rašči zadrže. E. K. Kar se sneti tiče, veleva previdnost da se pleve snetljave pšenice nikdar kravam ne pokladajo ; pazi naj po- se posebno na pokladanje zelene krme. Na listji sebno pa na steblih in klasju zelene turšice nahajamo mnogokrat neke bule, katere nastajajo vsled neke snetne glivice. Te bule so lahko prav majhne, kakor grah Porodila in predlogi pod Obeni zbor kranjske kmetijske družbe dne 23. novembra 1881. drobne, pa tudi lahko kakor otročja glava debele, od začetka bele, pozneje rudečkaste, konečno črno sive. vseh štadijah razvijanja so te bule brejim kravam kaj škodljive, kar so direktne skušnje do dobrega dokazale; vsled udov po 19. pravil ali posameznih družbenih (Dalje in konec.) Gospod Oguli n izreče > da v imenu podružnice tega naj se vedno , kedar se kravam zelena tur- ^ Novem mestu (Rudolfovem) stavil tudi predlog naj šica poklada vse bule 1 kar se dä, pazljivo odstranijo > se poučni črtež slapenske sadjerejske stvene šole kar velja od vsake domače sorte, in ne manj oa ame- dopolni s tem, da se v tej šoli teoretično in praktično gradi z namešanim trsjem z rikanske zobate, ali od tako zvanega konjskega (Konec prihodnjič.) zoba. uči metoda kako se ti^l XXA^UV/vAC* ^ C% CW V^ v i L C4V41. U u v/»J v» « v. j —— — malo škodo ali tudi brez škode navadnemu pridelku dado presaditi v čisto trsj (lospodarske novice. * Kmetijska podružnica Vipavska imela bode dne 19. ob 3. uri popoludne v gostilni gosp. K. Dolenca v Vipavi občni zbor, h kateremu zaradi važnih zadev, o katerih se bode razpravljalo, predstojništvo vse podružnične p. n. ude najuljudneje povabi. Kmetijska podružnica v Jesenicah ima 18. t. m. Gosp o Dol odg ) da to predgovornik žeii, se v slapenski soli uže leta vrši. On ne more druzega reči, kot: cepite trte in jih pogrobajic pa boste dospeli do boljšega. Odbornit Murni k izreče željo, naj bi g. Ogulil o razstavi novomeški in o predlogu zastran vrboreji nekoliko obširneje poročal, ker je posebno predlog do tikajoč se vrboreje jako zanimlj Gosp. Ogulin na to poroča važen. svoj občni zbor. Na dnevnem redu je volitev novega govoriti, ker se je to poprej povdarjalo. Kmetijsk Jaz sem hotel kratko i po- predsednika in cdbora. * Važno za sadjerejce! Zoper mrčese, ki poškodujejo sadna drevesa, priporoča lerjev lim" zoper mrčese Rabi se ta lim tako, da se družnica v Novomestu sko razstavo za okraj ukren , da napravi kmetij meški, krški in črnomalj se nam tako zvani „Pich- ski Kar se tiče vin w DiVI. Ukai OCi l/lOC; VIU , je UH juv^AV/ j i razstavljavcev je poslalo 53 vrst vina, katerih se debla obvežejo z 10 do 12 centimetrov širokim papir- vilo 18 v prvi razred bil vspeh zelo dober, kajti 49 "e sta- 36 v drugi 7 ostala razstavlj jem, kateri se potem s' tem limom namaže. Gosenice in vina so prejel ničlo. Poudarjati mi je, da so razsoja mravlje obtiče na tem limu. Vsakih 14 dni mora se valci sila strogo postopali, kar se ni godilo v vsaki vi papir zopet namazati. Za 30 dreves zadostuje pol ki-ograma tega lima, ki stane 75 kr. ter se dobi pod naslovom : ,,L. Pichler, Obstgartenbesitzer in Unterlab kajt ničla jski razstavi, kar jaz iz lastnega opazovanja vem. premovala so se uže marsikje vina, katerim, je sla Obžalovati le le to, da naša razstava med v61i- Nr. bei Retz/ i 7 , ampak v^likoposestniki nas niso ne le podpirali, temveč / Obrtiiijska novica. kopoaesiniki ni bila samo brez pospeševalce Vi* • štirje naravnost zaverali povedali se udelezitvi pri razstavi stirj gospodj so naravnost od Bohinjska ruda imenovana jyBauxit^^, katero so na Rudnici kopali, nehala se je iz Bohinja izvažati. Bo- ruda in besedah se hotela , kajt s tem napraviti jih mi slih stracija, ne razstava, opomnja , meni .rodna demon proti prav ne hinjska dolioa zgubi s tem mnogo zaslužka. a } se je izvažala na Nemško, kjer so iz nje izdelovali kuvino ,,A 1 u m i n i u m'^, galun in druge aluminijske ni rudeče nego zgolj kmetijske interese in njih pospeševanje. potrebna, kajti jaz ne poznam ni modre boje, Kar se tiče delavnosti odbora za obrambo proti soli. Kovina „Aluminium*^ znana je uze IZ časov Na- Phylloxeri sem podpirajoč svoj predlog o izobraženj poleona I. Ker je namreč ta kovina trikrat loža, kakor mnogih izvedencev o Phyll za Dolenjsko, narisal name zel6 obširno. Naznanil sem, da odbor napravlj železo ter ima zraven tega vse lastnosti železa raval je uže Napoleon izdelovati za svoje vojake iz te potne pouke in da je v vednem občilu z omikanimi 155 Odbor bode tudi še dalje na šole, po krajih preti ta nesreča, zlasti na nedeljske šole obračal ) kjer svojo Lapaj neta na to. da se Ta se glasi Slavni odbor ozironi na Kranj8ken[i toliko koristne kmetske po-pozornost, da jinGi pošilja voditelj opazovalne postaje v sojilnice s proste roke tako težko in silno polagoma ) Brežicah, gospod Julij Hansel, preparatov in da dobi« vajo od odbora liip. Lansko leto sem jaz sž svojimi snujejo, da želel podp ud k. kmetijske družbe »i občni zbor (odbor) morda razpravljal vprašanj potnimi pouki izpolnil svojo dolžnost, bodoče leto bodem posojilnicah in zlasti to poudarjal, ali ne bi bilo mo o jim razširil krog in jih pomnožil. goč ) okrajne posojilnice za vsaki politiški ali sodnijski Gospod družbeni prvosednik na to pravi: okraj na Kranjskem po postavnem potu Centralni odbor Vam izreka za V^aše odlično delovanje 7 pri razstavi v Novem mestu kakor tudi za Btani trud o Phylloxeri najsrčnejšo zahvalo. (Pohvala.) uaoorniK iviurniK omenja, aa posojilnice ali za- Gospod Ogulin prihaja do poslednjega predloga ložnice (Vorschusskassen) stojijo zdaj na dnevnem redu diti aš nepre- zakij kakor to česki deželni odb za ^^Ijenje obu dotne kraj Odbornik M urn i k omenja da poso za- podružnice novomeške , da bi se namreč zasajale razne m sk se z ustanovitvijo pomagati čedalje bolj ubo primerne vrste vrb za plesti jerbase in bi se poučevali zanemu km ljudje, kako jih plesti. Ko delata Eibničan in Kočevar li^l^e Zeitung", je tudi deželn akor poroča „Wiener Landwirthschaft v Prag to zade pozimi v gozdi, ter si pripravljata les za svoje izdelke in tako služita lepe novce , ne pozna mnogo Dolenjcev tega dela, ako tudi bi si a pletenjem raznih izdelkov iz f po katerih se zelö poprašuje, lahko kaj prislužili, stavlj obravnaval. Tudi centralni odbor bode to važno stvar odmah vzel v pretres. Gospod Ogulin omenja, da je novi kataster se- protja Tli velja zatorej tako hra ) da zel6 potrebno, pregledati poučiti kmetovalce y naj obilo ža- ga na novo. Gospodarji se trpinčijo z eksekucijami za sajajo beko in uralsko vrbo, da je bode dovelj za do- davke o predmetih, kateri niso njih in ki jih nimaj mači obrt, in potem je silno potrebno , da Be pošljejo Skraj } ga poliče v tej novi čas zatorej bil > kmetskemu ljudstvu učitelji, kateri stroki obrtatva, ter mu dopovedö, kako lepa vsotica se lahko zasluži pozimi. In za to je treba podpore. spravi v soglas plačujejo davek se kataster pregleda s starimi zemljiškimi knjigami oni, katerim ) da Gospod vladni svetnik to res dolžnost Fladung izreka na to Gospod vodja Dolenec se po vsem strinja z mi- da se to zlo najprej odstrani, ako se obrne do komp } siimi gospoda predgovornika, da je potrebno, vzpodbu- tentne gosposke, to jati Dolenjca v omenjeni m6ri. 7 do naančnega vodstva, ka Ko sem hodil kot potni učitelj po Dolenjskem, ni- tero jih more in jih bode rešilo kratkim potem Centralni odbornik gospod Makso pl. Würz bach sem na blizu 1000 oralov vinogradov videl nikake vrbe, pa pravi, da plačujejo davke trsje privezujejo tana z brezovimi šibinami. kjer sem ? ljudje, ki ča so se zapazil na Dolenjskem vrbo, bila je slaba. Dolenjci namreč nimajo nikacega pojma, ravnati z vrbo. Iz šibec tistih šestih vrst vrb , katere imajo na razpolaganje, um6 Vipavci prav naglo spletati iskati res nimajo nikacega posestva v dotičnih občinah pripetili trije takošni slučaji, a j sem Mera lahko kako umejo Vipavci pomagal, ker sem sam vložil reklamacijo. Kmetovalcu je to mnogo teže in draže, ker mora za to največkrat gnojne koše } kakoršnih ni najti drug^. Ali Vipavci tre- majhnih stroško pomoči pri odvetnikih, kar vedno prizade ne bijo vrbo tudi v zimi in učenci slapenski se vedno jeze, kedar ni druzega opraviti, in se jim ukaže: „bčke Gospod družb prvosednik izjavlja na to snažit prva tega ne morejo umeti ali zelo hvaležni, ako z dobro šibo hitro privežejo trs. pozneje so g. Ogul x^vrw^vrv« VAA. * X «J J C« T XJ C% U t \J y da bode gosp. zastopnik si. deželne vlade vzel predlog na znanje tem bila se še Gospod družb prvosednik omenj emlj( bilo da razprav gospodov govornikov o tej stvari namenu primerno zahvaljuje za vztraj rešena vrsta Q0 ude- po- da obravnav. Predsednik ležbo pri posvetovanji in sklene zborovanje ob ^^ zvečer. prositi od si. ministerstva podporo v ta namen , da se sestavi primeren nävod o ravnanji z bekami med kmetskim ljudstvom razstavi. Gospod Ogulin trdi, kar se tiče ravnanja z be- Za tržaško razstavo postavljeni odbor je izdal do kami po Dolenjskem, ni ravno tako slabo, kakor se je ločbe o razstavi nekaterih kmetijskih stvari in pridel- trdilo , vrstah. ker je veča množina, se premalo izbira v kov, iz katerih sebno za Odbornik M urnik izjavlja, da se predlog podruž- posnamemo ob kratkem to, kar je po-bralce ,,Novic^^ mikavnega. Za danes podamo nice v Novem mestu mora toplo pozdraviti. Uže pred živali. nekaj o določbah zadevajočih razstavo raznih daljšim obrnilo se je ministerstvo kmetijstva na družbo zaradi uvedenja pletenja in vrboreje. Centralni odbor je vstregel s poročilom , v katerem je gorko priporočal naznanili. Živali se bodo razstavljale v dveh dobah meseca septembra, dnevi pa se bodo še le pozneje odločili in to stroko obrtnije. Tudi si. deželni zbor se je poprijel prvi dobi se bodo razstavljali konji in psi > v drugi goveja živina, ovce, presiči in te stvari in si. vlada je njegove namene podpirala. Tr- druge živali. Zadnja dva dneva vsake dobe bo somenj govinsko ministerstvo pa je vprašalo trgovinske zbor- za prodajo razstavljenih živali. V razstavo se bodo jemale le take živali, ki kažejo Dice, kako bi ee hišna obrtnija s pletenjem pospešila. da bode prišel ministerstva poslanec na Kranjsko, da pre- Odgovori so šli sem in tje in obljubilo se je ? gleda stvar. Tedaj zboljšanje plemena in dobre živinoreje Kdor hoče kako žival razstaviti, naj se najdalje do dokazov ) da t ^ «.J«^ ft t^ J Kf «A ^ y v«. M ^ X v« v/ A AJI V/ V/ w C^AYC^A XMXJIkJVC^VAVA^ XX V^tJ W V/ M V^ v« AJ v/ o tej zadevi ni treba več nobenih 1. junija t. 1. oglasi pri upravnem odboru v Trstu , v je koristna, in centralni odbor bode z ve- oglasilu pa naj pov^, koliko repov misli razstaviti. Raz-seljem ponovil svojo prošnjo pri si. ministerstvu. stavljena živina se ves čas oskrbuje na stroške razstav- Gospod družbeni prvosednik izreka, da bo Ijavca; odbor pa po njegovi prošnji krmo preskrbuje centralni odbor zatorej z veseljem o tej stvari storil stopinje pri si. vladi in tako ustregel željam gospoda predlagalca. po tržni ceni. Vsak razstavljavec mora izkazati se s spričalom svojega županstva, da je razstavljeno žival sam izredil Odbornik M urn i k omenja, da pride še na vrsto ali da je vsaj leto dni njegova; le o bikih je zadosti, predlog uda gospoda vodje meščanske šole v Krškem če ga ima gospodar pol leta. Razstavljene živali mo- \ 156 rajo imeti ljudi, ki jih oskrbujejo, in ti ljudje smejo vsaki čas brez vstopnine priti k svojim živalim Za prostor ali stanišče bo za ves čas razstave uzvisena mi je tako moja malenkost, akoravno v to nepoklicana da je v 14. listu „Danice" tudi pod vštevsi dan prihoda in odhoda, plačati tako: Za konj ano- ro 10 gld za mulo 4 gold za dorasČeno goved gld za osla gold gold nimom „R. P/^ vabila naš narod k obilni udeležbi manja, ter ob enem nasvetovala nekak načrt, po kate-za telička 2 gld.; rem naj bi se vsa stvar vravnala. Škoda, da moje be- za enega do sest presičev za eno do šest ovac sede niso bile padle na gold. Za zajčke in kureti Premije, katere plačati gold ič plodovita tla; nasledek tega pa za psa 1 je bil, da smo Slovenci ravno z romanjem našim poka- zali prisodi posebna komisija, so častni kako malo edini da smo. tem vendar nobene diplomi, medalije, častne omembe in denarna darila, ki daljne besede več! so: za konje 200, 100 in 50 gold., za druge živali pa po 50, 30, 15 in 10 gold eko , Do malega vse časopisje, slavjansko in nealavjan-romarski ideji in katoliški stvari prijazno in ne- razstavi se pripuščaj te v • 1 • zivali: prijazno obravnavalo je od časa do časa to zadevo; romarjev oglaševalo se je čedalje več, in stvar prihajala Čvrsti biki, junčki od 3 mesecev do leta stari; ple- je čedalje bolj mikavna, neizrečeno in neskončno vab- menske krave s sesajoČim teličkom; druge krave, ki dajo veliko mleka, do 6 let stare; lepe miade kravice Ijiva. K-er se je Slovencev od dne do dne več za ro- do let likujejo. stare; vprežni voli, ki se do let stari; pitani po rasti in moči od žebci do 10 let stari; vprežni konji, lahki težki kobile od 4 do 14 let z žebičkom ali brez vprežne in jahal jega ) pa manje oglašalo , jeli so jih bratoljubno vabiti slovanski bratje na severu (Cehi, Poljaci) in na jugu (Hrvatje itd.), naj se jim pridružijo. Prvi izvoliH so si bili pot preko Trsta in prej naravnost v Rim. Stroški se v resnici tako zmerni, in zamuda časa tako kratka čez Jadransko morje v Jakin (Ankono) ter na tega potovanja kazali so tudi težke kobile; žebički in žebice do 3 let; tropa konj z vsaj enim žebcem ; osli (žebci), mule vsake vrste da je večina Slovencev sklenila, pridružiti Hrvatom, ki so ovce, kureti pred prešiči dobrega plemena, domači zajčki; domača se ne njim > > a • perutnina in tudi tuj«, ».i jc pa puoia. vaaj nem »üua txüuranjsKo, cez urorico, i^ormin, tsenetüe, ßo-meseci v Avstrijo; psi vsake baže in plemena. lonijo itd. proti Rimu. Za to potovanje (s Hrvati nam- kij pa prišla vsaj hem skoz Notranjsko po večem nameravali romati po su- čez Gorico, Koroiin, Benetke, ßo- Oglasila za razatavo tu navedenih živali sprejema reč) treba je bilo več časa in kazali so se tudi veči ^ —^ I ^ ^ /___________• \ ^ 1 _ . m ^ * . ^ t • izvrševalni (upravni) odbor v Trstu pošiljajo 86 pa stroški. u lahko tudi „trgovinski Ljubljani, katera o vsi ti zadevi tudi daje nadrobnej obrtni zbornici kranjski v Kar zadene priprave moje osebe , vršile so se mi pojasnila Se ve, da se pred zadnjim obrokom, to je, 1. junijem t (Konec prihodnjič.) morajo oglasila poslati se precej srečno. Trdo den prijazna prijateljska roka adevo polahkala mi je se dokaj lože mi -n. ■ > V f šolskega namestovalca za čas romanja (č. je šlo so mi de volje to obljubili); in tudi si. J^ * J ** tuu. gaali so jih na vse strani a tudi tu niso nič Up pa vendar le še ni konec, ker uporniki so se umaknili vise gor v Bosno in proti srbski meji ------/ - ----------O lOJV/JI J ali je morebiti celö smejo nekoliko na Srbe zanašati. To ker da se tam nastal. Najveö je upornikom na mari, da prestrižejo upora še dolgo ne bo zveze in ceste med večimi hercegovinskimi in bosen konec; še sedaj menijo, ► vesele n pretepajo naši > v • skimi mesti. Lehk6 bi tem potem zabranili, da bi se Krivošijah ni mirii s hrcegovinskimi in bosanskimi druhalimi, da celö v našim poslala pomoč, ako bi bili v zadreg Uže četku leta 26. januarija morali so se sprijeti s Her v pri- poročil, prenehali bodemo Dokler pak ne dobimo natančnejih ________V • # ^ svoje popise o uporu cegovinci, ki so se prizadevali zapažiti ^ cesto med Mo-starom, Nevesinjami in Počo v Bosni. Se nevarnejše bi bilo, če bi bili uporniki zaseli cesto med Fočo in Sara- Zabavne stvari jaki pod proti Foči trebit jevim. Zato so se poslali 27. januarja nadpolkovnikom Höce-jem iz Sarajeva cesto ter razpodit uporaiske druhali. Bilo jih je komaj 1500 mož. Pot bila je neizrečeno težavna. Prenočiti se je moralo prvi dan na snegu in ledu; celö vode je manjkalo, tako, da se je moral za pijačo kuho topiti sneg Drugi dan pomikali so se proti Trnovemu, ka čisto K v a j i } po mor je imela priti za njihov živež. Pot postajala je vedno težavniša kolöna, ki jim je nosila sta se iz Hrvaškega pripeljala, j Popotne crtice. Spisuje političen sitnež. (Dalje in konec.) katerih sem se zdaj peljal, so mi bili Na vozu smo bili štirje: dva trgovca, ki Med bil phprost, tesen postilij voz in trd, da smo po slabi cesti vedno tem pa se je sporočilo nadpolkovniku Hoceju, da so odskakovali. Skoro bi bil šel rajši pes uporniki zasedli Rogojski prelaz, na me] med Bosno > pa ker Herceg , ^ sem uze plačal, naj bo; dobro, da sem si bil v Mozirji za doma dalje marširati Kazalo sedaj ni niČ druzega, kakor nemu- to pot nekoliko želodec pripravil > da prela pridejo prej na Rogojski Kmalu nad Mozirjem unkraj Savine se pokaže sa } Naj bi predno pritekö upornikom veče čete na pomoč, mostan Nazaret na jako prijetnem gričku pot ne bila tako neizrečeno težavna Za vsako stopinjo kviško v gore ^morali so se da nisem utegnil ogledati ga škoda morda mi bo kdaj ugod > s snegom in ledom pričkati. Ce bi ne imeli pijonirjev ojaki nejša prilika za to. Spodej je videti star grad Ijublj ijskih vojako nine, ker dostikrat eboj f bi C a > skeg knezoškofa ne priplezali na tri njegove pile (žage) ob Savini tu se prično tudi neizmerni gozdi gornjegrajski • % njice v led e bilo treba na dolgo sekati stop- lastnina ljubljanskega knezoškofa ) tudi plezali čvrsto in dobre so na vrh pl jaki so se izvrstne skazali kviško. Proti poldne } ter izgubili ter do- i, a potoma so se uže z uporniki memo dveh druzih vojakov tudi dolini skoro do kranjske se vlečejo po vsi videl mej ) kakor sem pozneje še speli sprijeli stotnika Tihi ja, enega druzega stotnika in dva so pa nevarno obstrelili. so en dan počivali j Dolina tako prijetna jaka belih hia, polje tako lep celö zelenih v i f sadnega dre ob obeh krajih tako na desni kuje nino. Varoš Tu na Rogojski pi tovore z živežem 31 dne ' se i ki so januarja pomaknili ta dan dospeli na priča nogradov toliko, da človek skoro pozabi slabo cesto in trdi voz, na katerem se pelje. Ob Savini vmes kak mlin, tako da se oko ne tovariša na vozu sta, čeravno pa je zaga za žago. more dolgočasiti so se naši dalj v radovolj Moj ------ ----------„»^ »vr««. , vendar komaj vstrezala mi z odg vojakov v Mrežici v veliki nevarnosti; vedelo, da je majhen oddelek naših moja vprašanja, toliko meni mikavnih reči se hu J a prede pa morda onim v Foči, kamor pritiskajo ustaši od vseh deti. Vštric R jem, sta poskakal čedne farne na vi- tam pod gorov z voza in mi želela srečno dalj strani. Sedaj se ni dalo dolgo premišljevati, kajti Foča pot. Spoznala sta me pa tudi, ker eden je rekel bila je olj SVOJ lege na ogorski mej zelö priskočil ime svo niten kraj. Kdo ve, če ne bi Crnog jim bosenakim prijateljem na pomoč, ako bi bila sila velika. )) Tu gor tarjev, le v Gornjem dalje je vse lepo varno , ni več nemšku gradu morda še par u Nova poročila kazala so vedno jasneje » da proti Poči uže hoče. Foča se upornikov dena Naj pot vila Ljub Odslej sva s postilijonom sama drčala naprej. Vsta sva se v ma vasici, kjer je poštna postaj za Ijd kar ceste faro, ki se na desni strani ne daleč od m jaki dalje. Proti večeru 1. februarija poslal j ti. Brez počitka morali so vo- ti pokaže cerkev Brž potem ] mal klanec, vrh katereg kovnik Hoče en batalijon vojakov proti Ustikolini, kje se je našim uže slabo godilo, en batalijon proti Foči drugi dan dpol- ima nekatere cerk Marija Terezij i se ker Ornamente, katere je pletla san^a Frančiška, znamenita zato ) kij bila s svojim sinom 9 tjekaj pa JO mahnil sam z ostalimi batalij žefom tu; takrat je darovala tej cerkvi, kakor so mi pravili, tudi toliko zlata, kolikor je njen mali sinček takrat tehtal pa cesar Jožef II. je to darilo (podoba 158 Jožefa) potem ua Dunaj vzel, češ, ,,cesar mora na Du-naji biti". Rad bi si bil te znamenitosti ogledal, pa pošta ne čaka; morda najdem še kedaj priliko za to. Memo te cerkve, stoječe nekoliko na griču se zdi, da gre tu v kak kot. In tako je res. Na obeh krajih se pomikajo hribi skup, vsi črni, ker so gozdi , pa ) se stiva v dom gozd, ki neha se spu- smrečje; prištej k temu še krmižljavo vreme stavim, da ne boš dobre volje. Kako bi toraj mogel o 7 gost je in poln smerečja, kratko pred Gorenjim gra- lem kaj mikavnega pripovedovati! Srečal sem čeravno drevje par ni po. žalostnih krav pa plašnih pastirjev, ki so menda mislili sebno debelo. Ko se razgled odpr6, pokaže se velikan- da jih bom s svojo brado snedel, druzega ska cerkev da ima en sam zvonik. ? po vsem podobna ljubljanski šenklavski, le pa ni bilo nič. Menda tu ljudje in živina vidijo le redko gosposke To je m • J grad ii Kmalu se približava in razločiti pojasni postilij ljudi JLlk «JLIC4 i lA 111 I CKmVJKfiltl J lep liko jih ni videti, ker se prav po meščanski zel6 skup hiše ve- , posebno bradaste. Tudi vreme ni bilo ugod ) čeravno dežja niso spuščal megl sebe drž6 menda oljo pičlega prostora ) kajt dolina je tu uže zel6 stisnena. Savina je uže tudi bolj pohle most ni širok in tako sva kmalu pred pošto , Razveselil sem se še le, ko sem ovi Štifti^^ sko f čim z voza m razteguj SVOJ prerešetane kosti Tam pa sedita dva duhovnika na klopi, oba dobro- smuknil vlačile bila pot zelo pusta zagledal pred sabo ponosno cerkev pri „ Tam sem se moral oglasiti in sem se rad sva se z gospodom župnikom uže prejšnji renjem gradu so se po hribih Sploh je dogovorila, da ker Go- De bom kar tako memo oglasil dan ) v oljnih obrazov; nekoliko se gledamo, pa se spoznamo bil je gospod dekan in nek duhovnik iz bližine in zopet bližala dvanajsti, a „Nova Štifta'* je romarska cerkev, znana po sem bil v dobrih rokah Ura se JO miza je bila zd-me uže pogrnena. No in kako bilo zopet ves To Kranj- Koroškem in Štajarskem; prostorna je in po skrbi v takem kotu skem sedanjega župnika primerno oprav se čah da nismo zdehal Zopet zä-me, kakor prejšnji dan v Braslov e zbralo okoli mize več gospodov ii se razume samo ob sebi. Gosp. dekai dovj ) kaj tacega ne bil iskal. Okoli nje je obširno zi -tudi dve stari kamniti podobi pri vratih Vse to sem je postaven, častit mož ) znal trežlj drag ) ga do nisem seb m uren gospodje zgo\ , da je kaj po ogled družbi vljudnega gospoda župnika a če bi se mi ne bilo mudilo, bi bil gotovo ) gospod kaplan pa po popoludne in Čez noč tam ostal Ker pa to kakor ni Popoldne mi je gospod kapi „muzikus'', pokazal cerkev } ki tudi dober je prava katedrala od delo J Tlak tudi- velikansko za gornjegrajsko faro so ti prostori gotovo pre- znotraj in zunaj, podobna ljubljanski stolni cerkvi lep kamenit, „kupela" visoka, or šlo , odrinil sem po kosilu z gospodom župnikom proti kranjski meji, to je, proti Kamniku. Cesta se tu vleče vedno na ^ vsem hribovskim cestam; nekoliko sva stezah, pa je bila vendar dolga; boljša pa je od one v zgor, popisoval je ne bom, ker je podobna e odrezala po dolini, čeravno večidel samotna, zato mi obširni, zato je v sredi cerkve napravlj niča za krščanski nauk. „Facada^' ali lesena priž prednji konec krasnejši cel6 od ljubljanske stolnice. Spredej jo bila družba gospoda župnika tem ljubša, ker ogledovati ni bilo tako nič, ko gosto obraščene strme gore na oboj strani Skoro dobri dve tako rekoč zaklepa ali objema škofov grau, veiiKansKo «^vi«,, xwi poslopje z obširnim dvoriščem, v katerem so zdaj gor- Kranjskoravno na grad velikansko prideva do kola ki plezava tako navkreber njegrajski uradi in tudi farovž; vse se lepo vidi. Zunaj navzdol naznanja mej vrhu je to, potem med Štajarsko kar so stan tolp z raznimi grbi in podobami zidiralo več ljubljanskih škofov, katerih osem pokopanih; na vnanji j Tu tu e re- enda steni je vzidanih tudi se cesta spusti Se nekoliko streljajev daleč po kranjski zemlji ^ , , __^ . ^e od- slej samotna. Med strmimi hribi, pravimi velikani, se spušča v dol, tu in tam je videti raztresene koče me spremi gospod, potem se ločiva in moja pot več spomenikov ali grobnih kamnov to se zemlj meni zdelo Lep je tukaj in planinske senožeti y da okoli svojega bivališča ma gospod dekan premalo pašnikih pa govej } f po nekaterih ljudi pri delu živino in koze njive na pasi . katerih > Popoldan smo prijetno pregnali z raznim ogledo zvončki so edini glasovi, ki se tu čujejo. Dolga je pot noče je biti konec, ob vsakem ovinku se poka f se vanjem, pri katerem nas je poseb prej meni go dalj črta; čedalje huje šumi tudi potok kij bil pri pod župnik kratkočasil s svojimi res pravimi burkami, izviru skoro tenka glista, prevj^ačaje svoje bistre va-Da ta dan nisem šel naprej se sebi razume posebna veselica v č i t takih okoliščinah samo Za večer je bila nam prihranjena še tudi če ima namreč mož toliko, da Gornj lovčke čez okroglo kamenje. Popisoval tega pota ne bom , ker so te črtice tako uže preveč raztegnile se in me grad ima k®^ j® meni tudi skoro pravi križev pot; jele svojo čitalnico, kakor vsak pošteni slovenski trg, boleti noge, pa tudi želodec bi bil uže rad kaj imel osnujejo In res I ! Se se bilo lepo število čitalničarjev, še precej dobra stopil v kremo šlo godba potujoče češke bände je bila ravno tam in nam o pa je za- vdarila na slo- zato sem doli uže za Prašnikarj godi a ajprvo nemške in potem drug zdaj do Kamnika pa strese, če se } pa prehitel cementno fabriko dobil sem tacega vina, da me še nj spomnim. Namenil sem se bil so mi ope- me je noc, noge paz da smo brž k je bilo to, še le o polnoči sem se spomnil na posteljo, pnsei ao csiranj. Kjer imam S( na kateri sem potem prav dobro spal, da me še jutranji in pohlevnega gospoda Gregorja kake vrste Ijudj strune in mi smo začeli peti. Prav kratkočasno vremenu prevzet X • w t ^ r-% šale in tudi život, po mrzli hribovski sapi in mokrem Tako sem bil prav vesel, da sem o polnoč sem se pomnil na posteljo, prišel do Stranj, kjer imam sošolca župnika, blazeg ~ pravil Ta zvonovi niso zdramil Kaj bo dali pisal to domače in kratkočasno Gorenjem gradu } večemu da bi bil rad še tam ostal en dan ali dva, tako vse posteljo, me ogrel proti Kamniku, od koder me v me le v tako sem drugi dan okrepč šel bilo Ali meni se toraj vzamem slovo od gostoljubnega in vljudneg poda dekana ter jo maham peš naprej proti , ) Štifti Gospod kapi ki mi je uže prejšnji mudilo i go- Novi tako Ljub I j Te potem pošta potegnila mojega potovanja je bilo konec svoje črtice , na koncu nosti prec6j skrčene, sklenem oljo prejšnje obšir s prisrčno ahvalo vsem ki so mi potovanje s tem in onim olajšali in osladili r Mord ljubo družbo dajal, me spremi nekoliko, potem pa se se še kedaj vidimo vrne nazaj > ker ima pravke domd Pot ali cesta naprej je boljša za pešca ko za in voz. Dolina postaj čedalj konj v • OZJ pustejša, človeku r t « ^ / r ^ — i59 Mnogovrstne novice Djati Mednarodna razstava ribarij se bode maja mlaj god6 pri Vmes ie nastopil podpredsednik gosp Jel in bral o dandanašnjih sleparijah, ki se ih kupčijah z blagom živežem na škodo 1883. odprla v Londonu. Obsezala bode 7 glavnih raz- kupovaicem. 29 razdelkov. V 1. razredu se bode razstavilo šalo z največ i za lov rib, česar prej ni redov ribarat Berilo je bilo kaj mikav pazljivostjo in izvedel I ^ vse e poslu- marsikdo kaj po morji in v tekoči vodi, orodj vedel kako je bil namreč s tem in on;m vse stvari, katere se tičejo socijalneg ^olni itd.; v 2 , , . i . položaja ribiških rodovin; 3. razred zadeval bode vsa slep [il VCUCl, «.««.v^ jv. -------^ ~ cel6 zdravju svojemu na škodo Ko BO t \ pevci še nekatere dobitek („tombola^') slika ranj(^ga vit. Trsteniškeg se pričela tombola pri ka ribarstvo zadevajoče trgovinska šanja; 4. razred obsegal bo riborej gospodarska vpra- ten je bila glavni vsa z umetno dr. Jan, Bleiw pri Kol riborejo zvezana vprašanj razred kazal bode pri- manu kuplj dobil jo je tukajšen delovodj m le bil rodopisje, akvarij 6. zgodo kni znanstvena dela o riboznaostvu övstvo ribarije, postave in stati 7 prav esel. tem pa veselica ni bila še končana, marveč mladina se le se nekoliko zavrtiia, pevci pa so stični materijal o trgo z ribami in ribjimi izüelüi; vmes tuai se marsiKaieiu z-apcii, razstavile zbirke stvari v volie; še celo do napitnic smo pi bjimi izdelki vmes tudi še marsikatero peli v 7. razredu se bodo skup da y bilo vse zidan ki 80 bile vse z razredih zaznamovane prejšnjih------------. . ^ .i Trajala bode ta razstava najmanj 6 mesecev m delile se bodo zlate, sreberne in bronaste medalije in pa častne diplome. Trgovinska in obrtna zbornica kranjska daje natančneja razjasnila. dopisi. Dolenjskega 14. maja. {Svarilo pred sleparji.) Okoli Trebnja in menda sploh po dolenjski strani nek človek, okoli 26 klati 30 let star, s poln že vec časa črno brado, velike postave in oblečen, ki ai je za svoje žrtve posebno krčmarj precej dobro gosposki izbral. Iz Šmarje smo uže prej postavljal za dacarj zvedeli, da se e pri krčmarjih pobiral dac od vina. v vas blizo Mirne i i za dacarskega pregledovalca (revidenta) t. m. pa je pr marjih izdaja ter si dal razkazati vse vino po t. m Denar dosti peči in se 11 pri krč kletih. Drugi dan, 12 ravno tako delal v St Petru pri Novem mestu. ni pobiral, menda zato ne, ker je bilo povsod dacanega vina, pa utegne se prikazati se. ŽaVo b^udi tu javno svar]eno pre^d njim, ker, kakor sem zvedel to slepar, ki nima z dacam mč opraviti Dostavek vredništva. Od tukajšnjega zakup užit ninskega davka smo zvedeli, da je tudi njemu uže znano o takih sleparjih. Zato nas je vodstvo prosilo, krčmar jim naznaniti to le Naj ne pi daca komur, ki kateri je pritisnen vis preglednik (revident) pa jem ne dä tiskane pobotnu e v (plav) kranjski o ne pride tako nikdar brez Kdor sam pride ali brez tu omenjenih pobot dacarja, temveč le z njitu. C denar pobira, je slepar. To bodi povedano našim krčmarjem, da se bodo vedeli varovati denarne škode, to je: dvoj- nega plačila Vrhnike 15. maja Iz našega kraj Novice". a pride In vendar redko kak dopis v Vaše cenjene „ nismo tu tako zapuščeni, kakor bi se po tem morda utegnilo soditi. Čitalnica naša krepko stoji, čeravno imamo tudi med seboj nekoliko še prav hudih nemčur 10 kazej jev in drugih, ki nevede za njimi tavaj veselice, katere pogostoma napravljan^ prav obilno obiskovane in živah imeli tudi včeraj ) v nedelj i ki so večidel Tako veselico smo večer in kdor je bil pri nii. gotov ne bo zabavljal dokaj prostorni talnični dvorani se je bilo zbralo tako število udov m gostov, da smo komaj vsem stole priskrbeli. In ta veselica je bila skoro brez programa, le podučno domače -berilo in „tombola" je bilo naznanjeno, drugo so obljubili^ P^^^}} naši vrli pevci. In res, ^ „ _ nevci, čeravno jih ni veliko, so nam peli tako. da bi se je šlo v najlepšem redu glasnim navdušenjem sprejete Da imamo take veselice ahko pred večim in visim občinstvom pokazali Cel6 Hajdrihov težki zbor „Jadransko morje"'so izvršili tako za to gre v prvi vrsti hvala zgoraj omenjenemu f neu- trudljivemu, ----- — — ----- skozi vnetemu podpredsedniku gosp. Jelovšek marljivemu in za narodni napredek vse- T» mlaj / • šemu y on se ve da žila vsega tega gibanj to pohvalo pa ne stavimo nasaj predsednika gospoda Lenarčiča ali celo pevcev } ki 80 vsaki veselici še le prava zabela, življenje pri nemškutarija, konstatirano bodi to da se narodno dolgo svetom nas razvija po isti meri, po kateri propada Ijo katere je bila naša Vrhnika tako razupita pred in žalibog ne brez vzroka Naj enajsto Šolo, pride zdaj kdo na Vrhniko v deseto ali če druzega ne, vsaj narodnjaštva naučil nemškutarj H koa zdaj ne naj hodij omenim vec v } prav pošteno v ,,kavarno cega dr. Bleiv^eisa. Smlednika 15. maja. — deželnega učitelja poljedelstva g Akoravno bo še to , da tudi naši „Kaffehaus", ampak visi slika našega ranj- Kmetijsko predavanj Kramarj bilo je jako dobro obiskano vec sešlo se Lazzarini-jevega grad ležilo e ves dan deževalo^ ko 300 ljudi v veliki dvorani baron Da se je toliko ljudstva ude menu t ) gre v prvi vrsti hvala kapla Karlinu in pniku Antonu Kle- Prosen-u, župniku v Trbojah 7 kakor tudi jako priljubljenemu in za na- bai Lazzar predek kmetijstva vnetemu prepustil v ta namen svojo krasno dvorano . županu Burgarju in nadučitelj ) Dali ki je gre vsa hvala Po predava bila v gradu zadovoljni razšli Kreku plošna ljudska zabava 9 po kateri smo se jako Ljubljane. — ,, . , _ , , im^, v katerem stojž pri kmetovalcu Od nedelj Trjaci" so tudi letos opravičili jem pričenši imamo se jame jasniti bila Ji^SUI ti , Ol » VV> kaj škodovala mrzlo, megleno a veter ne poneha. vreme, se Da bi z dež danes slana ne Druzih novic ni, ne na poli tičnem, ne na drugem polj [Soln6ni m^ak) dan traj se je se od do poli 10. ure zju pa pripravil na zastonj čakal Ijo jasnega vremena lahko opazoval kdor velik mrak ali cel6 gosto temö, ker poznalo se je toliko, da je solnčna luč bila kako uro nekoliko bolj bleda {Gosp Fr a nj J) Ravnikar), deželni blagajnik in dpovedal zad- Sokola se je J , JV. ^^^^----- - Sokol" ima jutri občni zbor f starosta ljubljanskeg njemu častnemu mestu da si voli novega starosto nikarja obžalujejo vsi udj sklenil o Binkoštih obiskati brate Hrvate y Zagrebu, in Sokola za to se bo tudi Odstop marljivega ~ Kakor znano, Rav Sokol vdtležba obilna ia našega vrleg da bi bila vredna , za to se zdaj vse pripravlj nov starosta izbral. J) y « • da je bilo vse sijajno, pesmi šle gladko navdušeno: da so pevskih grl, mi skoro jim druge spod J treba ome- Ljubljž {Imenovan) je za cirkniskega dekana častiti go- _ r»____4.« sedanj' r\rv\ fttnini kaolan V^ Pore nt } prvi stol kapla 160 Gorici izšla je knj z menom navod, kako razumno izrejati Janez ß odj Kratek iloprejke^^ Spisal jo je n C. kr. poskuseval za m vinarstvo v Gorici. Natisni! in založil Paternolli Nekaj teh knjižic razdelilo se bode tudi med učitelj ilorej {Kanibalsko,) fi Wochenblatta" adnj se nek divjaški številki ljubljanskegj jezi nad pogre bom in kratkim nekrologom oni teden pokopanega Fr Hlavke, ki ßkutarska hij marsikaj slovenski pel in pisal ^ # « # W m nem pobir za njim vse kar pristavi blizo tole: ,,Ce se Ta kedaj bil uže ali ni bil. Konečno pa za takim človekom toliko piše, kak pogreb bo imel še slovenski pisatelj in vrednik „Brencelj Takim sklepom se ne da nič dodati, k večemu to, da so Indi pa tudi stari Germani bili kanibalski, ker so iz vojib janci, čepinj Wochenblattov f} pmje še živega človeka protnikov — pili. Kakor se vidi, hoče German (kd-li?) piti uže kar iz če- Ali ne, gospod Sima? (Mestni zivinozdravnik J, Kraft)^ po rodu Nemec, mestnega starešinstva je nemčurska večina katere g proti lanskim nastavila, jo je zdaj kar nenadoma popihal, m nihče in vkljub ugovarjanju narodne manjšine pred ne ve i kam ; mesto njegovo bode zdaj razpisano da bo to službo dobil kak živinozdravnik, ki in upamo, je tu posebno potrebnega slovenskega jezika zmožen Knjižica „Anton Alojzij Wolf" je ravno- kar prišla na svitlo in jo prodaja gospod pisatelj Ivan Lavrenčič v semenišči št. 36 in Blaznik tiskarna v Ljubljani po 45 kr Novicar iz tujih in domačih dežel. Dunaj neko tarifo sprejel v tretjem branj Državni zbor je pretekli petek col na stroške 100.000 gold, za tržaško razstavo "Ir'^^J^* * mv^i/jvua iLriaiiJji, glaSOVal IaO, VUJUC jugu po sklepu delegacij in za posojilo vojne nehalo javno zborovanje za en teden potem pa se da državni predmete vati deželni zbori bor do binkoatnih praznikov Pričakuj pre se } Junij in resi vse nujne eptembra meseca imajo pa zboro- telj J pravdi zarad požara ,,Ringteatra'' obsoj na mesece, mašinist Nitsch 80 na mesecev zapora s postom, in hišni nadzornik G na so nekrivi mesece zapora s postom; vsi drugi spoznani Cesko. Iz Prage, sestnikov dne 15. t. m bil ecogi hernv Pri volitvi čeških velikih poje za državnega poslanca oljen kandidat konservativne stranke Nad levičarska stranka ni prišla litvi Iz Egipta Ministerski predsednik Arab Bey uprl se je z drugimi ministri vred očitno zoper kediva gal ga e bilo (vladarja), in tega v seji v obraz razžalil ter odstaviti. Nad teden dni vrelo je zel6 in bati se velikega upora in nevarnost je bila celö za evropejsko jsko Danes pa se naznanja, da so konzuli velikih držav posredovali s takim vspehom da —.— « ro^cuuuj, u«, jc zdaj razpor popolnem poravnan, kedive, da hoče razžaljenje pozabiti in ministerstvo ostane brez spremembe. Žitna cena v Ljubljani 10. maja 1882. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr. 10 gold. 3 kr. 30 kr. — turšice 6 gold. 20 kr. v f w rzi 5 gold. 85 kr. banaške soršice 7 gold. prosa 5 gold. 20 kr. ječmena 4 gold. 87 kr. ajde 5 gold. 20 kr. 74 kr. ovsa 3 gold. Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov V. izkaz doneskov za spominek dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega. Gospod Bogolin Miha ; }} dovici . , Ambrožič Mat čah na Koroškem župnik v Aj- y upnik v Sve Merzelj Josip, vpokoj. župnik 17 v Toplicah Vidrgar Jan Jaklič Jos.. 9 kapi Vi p žup. v Staremlogu Svetlin Matej, vpokoj. župnik m v Mirnu 99 Vuga Miha, pri Gorici Potočnik Jan kapi 9 pri Ljublj upnik na Bre 99 99 9f Bezensek Jur., žup. v Čadramu Burgar Andr., posest, iz Imolce profesor Einspieler Andr in dež. poslanec v Celovci 99 Oblak i v Saraj 9 rač. svetovalec 99 99 Vilfan Ivan Pogorelec } davkar v Saraj 9 V Saraj računski oficijal 99 99 Blagne Anton, grof Barbotov oskrbnik v Rakovniku Bradaska Franc kr gimnaz telj v pokoji v Gradcu 99 drž zakonika 99 Cigale Matej vrednik na Dunaji . . . Kušar Josip, trgovec, trgovin ske in obrtne zbornice pred sednik v Ljubljani . . . , Po gospodu dekanu in kanoniku v La škem za sledeče gospode Gospod Anton uza f kanonik in dekan 99 99 99 99 v Laškem trgu..... Boheim Josip, vikar v Laškem trgu.......... Pol Josip, kapi. v Laškem trgu . . Sket Mart Janžek Edvard, župnik f žup. v Sv. Rupertu 99 99 99 99 Margareti Ulčnik Josip, Jederti ..... Žičkar Anton, župnik Fišer Anton, kapi Stagoj Anton pri pnik pri sv v Doli v Doli bovljah J pnik v fr- 99 Radovsek Anton, kapi Tr J9 bovljah Valenčak Josip 7 kapi 99 f9 99 99 99 V Trbovljah Gomeizer Karol, župnik v Širj Loki Razborj Kralj Dragotin, kapi Kolarič Vrečko J., župnik v župn. v Jurklostri Dupelnik Gregor, župnik v 99 99 St. Lenartu Zorko Janez Miklavžu Strnad Matij; nem na Stajarskem župnik pri sv pnik v Ljub- gold O o 10 21 99 99 99 99 99 99 99 }9 99 99 99 n 99 99 99 99 99 99 99 99 *.9 )9 f9 99 >9 19 99 19 99 99 19 19 Skupaj temu v zadnjem listu izkazanih 91 gold 877 91 Skupaj do 968 Odgovorni vrednik: Alojzij Majei Tisk in založba Blaznlkovi nasledniki v Ljublj kr 99 19 99 99 IT 99 19 99 99 9f 19 17 99 99 IT 99 99 9r 9r 99 9^ IT 19 19 IT 91 99 99 )9 It 11 91 19 19 11 kr 11 kr