Poštnina plačana v gotovini. Cena 25. - lir Spediz. in abb. post. I, gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 —' Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni raču«: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 38 Trst - Gorica, 20. septembra 1957 Izhaja vsak petek Popolna Adenauerjeva zmaga Nemške volitve so ponovno izpričale moč svobode in demokracije in razhudile zatiralce ■Parlamentarne' volitve y 'Zahodni Nemčiji niso prinesle -Adenauerju in njegovi krščansko-demokratski stranki samo navadno zmago, temveč pravi triumf: dobil je absolutno večino glasov, ki .so se v primerjavi z volitvami 'leta 1953 povečali za nad 2,500.000, in v novi poslanski zbornici .bodo krščanski demokraitje sami imeli večino 22 poslancev. Od skupnih 497 -članov, kolikor jih 'bo štel novi Bu-n-dtstag, jih ho namreč nanje odpadlo 270 (doslej 255). To se pravi, da :bi krščanski demokrat je lahko sami vladali Zahodno 'Nemčijo, vendar pa so njihovi predstavniki takoj po volitvah izjavili, da. so.pripravljeni sestaviti vlado, skupno iz Nemško stranko. Tudi socialni demokrat j«, ki sicer niso dosegii svojega cilja, t. j. niso porazili krščanskih demokratov, so s svojim volilnim nspehom lahko kar zadovoljni. Tudi oni so- dobili dober poldrugi milijon glasov več kot leta 1953, vendar morajo ta rezultat v znatni meri pripisati nenaprošeni komunistični podpori. Ta stranka je namreč zdaj v Zahodni Nemčiji prepovedana, leta 1953 pa. je dobila približno en milijon 'glasov. Po navodilih iz V.zhodne- Nemčije so namreč komunisti .glasovali za socialiste. V novem Bun-destagu .bodo socialni demokraitje zdaj imeli 169 poslancev (doslej 159). S tem, da imajo ,zdaj sami nad eno tretjino poslancev, so v položaju, da sami lahko preprečijo vsako 'ustavno spremembo, česar v starem parlamentu niso mogli. Kakor so pokazale nedeljske volitve, se ■zahodnonemška demokracija odločno iu-s mer ja k preizkušenemu anglosaškemu tipu dvostrankarske demokracije. Obe ■glavni stranki sta izšli iz volilnega boja okrepljeni. V novem parlamentu .bosta nosili glavno odgovornost iz® vse politične odločitve, krščanski demdkratje za vlado, socialni demokratje pa za vodstvo in 'zadržanje opozicije. Dve glavni manjši stranki sta .utrpeli sorazmerno precejšnje' izgube (liberalci skoro 10 odstotkov glasov, stranka 'beguncev pa skoro 15 odstotkov), medtem ko sta nadaljnji dve manjši stranki, Nemška stranka in Stranka Rajha, Selo pridobili nekaj glasov. O-stale stranke, ki so na 'teh volitvah prvič nastopile1, so zabeležile le malenkosten .uspeh, nobena takega, da bi imela v parlamentu kakšnega zastopnika. Nemški volilni zakon namreč določa, da je ■od razdeljevanja mandatov izključena vsaka stranka, 'ki ne dobi vsaj pet od-stotikov glasov, ali katere kandidati ne 7,magajo vsaj v treh volilnih okrožjih. Prvemu pogoju so zadostili samo liberalci, drugemu pa Nemška stranka. Tako bodo v parlamentu, poleg krščanskih demokratov in socialnih demokratov zastopani samo še liberalci z 41 poslanci (doslej 36) in Nemška stranka s 17 poslanci (doslej 33). V novem Bundestagu bo tudi 22 poslancev, ki jih bodo izvolili v .zahodnem Berlinu, vendar ti ne 'bodo imeli glasovalne, pravice. .Voditelja obeh strank, ki sta na volitvah dobila največ glasov, sta v ponedeljek dala novinarjem svoje izjave. A-denauer je poudaril, da je z volilnim izidom za nadaljnja štiri leta zagotovljeno nadaljevanje dosedanje nemške politike, in .ta leta bodo pomembna ne samo za Nemčijo temveč tudi za ves svet. Na dru-■gi strani pa naj bi te volitve pokazale, da je krščanskim demokratom uspelo prodreti posebno med mlajše delavce, tako da si odslej' nobena nemška stranka ne bo mogla več prisvajati izključno pravico, da je edina predstavnica delavskega razreda. S item je Adenauer očitno mislil Državni udar v Siamu Siamske oborožene sile so pretekli ponedeljek izvfedle državni .udar. Po vse} državi so oklicali obsedno stanje, medtem ko je ministrski predsednik Songram pobegnil, ime da' bi se poizkusil upreti. Maršal Šarit Ta nar it, ki je vodil vstajo, je po radiu objavil razglas, v katerem pravi, da so oborožene sile bile prisiljene intervenirati, da 'bi »zavarovale red v državi, ki je zahajala v. zmedo«. iZ državnim udarom je bila zaključen« tritedenska napetost med ministrskim predsednikom Son gramom in vojaškimi krogi. Po vesteh, ki prihajajo v Evropo, naj bi bil vojački udar v Siamu odločno protikonvunističnega značaja. Spor je na-: stail 'zaradi 'tega, ker Songram ni hotel odstaviti notranjega ministra to policij-, skega poveljnika .Srianoda, čeprav je bil opozorjen, da imenovana nameravata sestaviti levičarsko vlado. S tem bi izpre-Tnenila sedanjo siamsko zunanjo politiko, ki temelji na zvestobi paktu za obrambo neodvisnosti jugovzhodne Azije. Poleg tega naj' bi se prejšnji notranji, minister izavizemal tudi za priznanje kitajske komunistične vlade, ki jo Siam smatra za ■nezakonito. Maršal Tanarit. ki je po uspelem udaru načelnik vojaške vlade, je zdaj izjavil, da 'bo Siam ostal zvest dosedanjim zavezništvom. na socialne demokrate. Socialdemokratski voditelj Ollenhauer pa j© izjavil, da je njegova stranka .zadovoljna z volilnim izidom, čeprav ji ni prinesel zmage. 'Ni se ji posrečilo preprečiti, da ne hi Adenauerjeva stranka dosegla absolutne' večine, vendar je sama dosegla enotretjin-sko večino, kar se je izgodilo prvič po vojni. Povečala je tudi število dobljenih glasov in število poslanskih mandatov. V splošnem se lahko reče, da zabodno-nemške volitve niso prinesle presenečenj, odstranjene so le negotovosti in morebitni dvomi o bodoči nemški politiki. Adenauer, ki se; je lahko skliceval na povojni nemški »gospodarski čudež« v notranji in vztrajanje pri zahtevi po 'združitvi svobodne Nemčije v zunanji politiki, ie obilno izkoristil svoje argumente, proti katerim socialni demokratje niso imeli otipljivih protidokazov. Blaginja- in gospodarska moč Nemčije rasteta in namesto zvestobe zahodnemu zavezništvu je ■bilo nehvaležno pridigati popuščanje negotovim sovjetskim obljubam. Komunistično zavezništvo in podpora vzhodnoevropskih satelitskih radijskih postaj sta OHenhauerju in njegovi stranki prej škodila kot koristila. Kakor se Zahod v celoti veseli izida .zahodnonemškiih parlamentarnih volitev, prav tako se Vzhod razburja in trdi, da so hile te volitve nedemokratične, ker so krščanski demokratje izkoristili parole, na katere so se lahko oprli. Tako n. pr. beremo v titovskih listih, da je Adenaji-a-r demagoško izkoristil uspehe svoje vlade na gospodarskem področju, pri tem pa pozablja, da se drugje, v ljudskih demokracijah, pošilja v ječe ali celo strelja na tiste, k; se upajo pirotestirati proti bednim življenjskim razmeram, kje šele, da bi se dovolilo kakšni opoziciji, da. bi poskusila takšno nezadovoljivo stanje odpraviti. SEDANJI IN PREJŠNJI VOLILNI IZIDI Krščanski demokrati..................... 14,998.754 (12,443.981), 50,18 odst. (45,2) iSocialdemokratje ....................... 9,490.726 ( 7,944.943), 31,75 odst. (28,8) Liberalni demokratje..................... 2,304.846 ( 2,629.163), 7,71 odst. ( 9,5) Stranka beguncev......................... 1,373.001 ( 1,616.953), 4,59 odst. ( 5,9) 'Nemška stranka.......................... 1,006.350 ( 896.228), 3,36 odst. ( 3,2) Stranka Rajha ............................. 307.310 ( 295.739). 1,02 odst. ( 1,1) 'Federalistični) zveza..................... 254.071 •— 0,85 odst. Stranka danske manjšine .... 32.260 — 0,1 odst. Druge stranke.............................. 118.628 Svetovna vest je obsodila krvavo sovjetsko napadalnost Od 80 prisotnih držav na Glavni skupščini OZN jih je 60 glasovalo za obsodbo Z odobritvijo resolucije o Madžarski je Glavna skupščina Združenih narodov pretekli teden zaključila svoje izredno zasedanje. Za .resolucijo, ki predstavlja pravi klic svetovne m človečanske vesti, je glasovalo 60 drlav.. Proti je glasovalo deset komunističnih držav, med njimi tudi Jugoslavija, deset pa se jih je glasovanja vzdržalo. Spomenica hvali delo preiskovalne komisije Združenih narodov, v kateri, so bili samo zastopniki manjših držav, Danske, Urugvaja, Avstralije, Ceylona in Tunizije. Kakor je znano je ta. .komisija' po številnih zasliševanjih, ki jih je izvedla v Evropi, izdala obširno poročilo, v katerem je ugotovila povsem ljudski iznačaj lanske madžarske vstaje. Obtožila je 'Sovjetsko zvezo, da je v nasprotju z listino Združenih narodov oropala Madžare svobode. Prepričala se je, da je sedanji Kadarjev režim prišel na _ oblast zgolj -s: pomočjo sovjetskih tankov in proti volji madžarskega ljudstva. Prav tako je komisija ugotovila, da so Sovjeti odpeljali v pregnanstvo na tisoče ljudi ter so s tem grobo in nečloveško kršili ženevsko konvencijo o ravnanju s prebivalstvom ob nemirih in vstajah. Vse to, kar je preiskovalna komisija ■ugotovila, so pretekli -teden Združeni narodi — ” izjemo komunističnih držav ter Indije, iFinske in arabskih dežel, ki so se glasovanja vzdržale — .tako rekoč soglasno potrdili V svoji .resoluciji obtožujejo Kadarjevo vlado tudi kršitve mirovne pogodbe. Sovjetsko in madžarsko vlado pozivajo, naj ustavita zatiranje in naj spoštujeta svobodo in neodvisnost madžarskega ljudstva. Deportirance naj spustijo dcmov. Tekom razprave o resoluciji so komunistični zastopniki storili vse, kar so le mogli, samo da ibi zavirali razpravljanje, posebno pa sprejem tako težke obsodbe. Madžarski poslanec je govoril skoro dve uri, poljski predstavnik pa je pozaba na OB GOMULKOVEM OBISKU V JUGOSLAVIJI - fli ^ Tito zameta narodni komunizem in se ponovno podreja vodstvu Sovjetije ■V zvezi z obiskom poljske delegacije Jugoslaviji, katero j% vodil Gomulka., je svetovno časopisje na veliko ugibalo, kdo 'bo pravzaprav 'koga za nekaj pridobil, oziroma prepričal: ali Tito iGomulko ali Gomulka' Tita. Tisti, ki so menili, da gre ■za prvo večjo zunanjo manifestacijo pre-okreta Gomulke k nekakšnemu narodnemu, Titovemu .režimu, podobnemu, komunizmu, so pozabili, da je Gomulka že ponovno zavzel precej kritično stališče do 'titovstva. Jugoslovanski komunistični režim je sicer pripravil Poljakom nadvse prisrčen in slavnosten sprejem, poljske goste so vodili po vseh važnejših področjih države, od. daleč so jim ppkazali tiudi Trst, toda. poznavalce razmer ni presenetilo, ko so se že prve dni .začeli širiti glasovi, da med poljsko delegacijo in jugoslovanskimi voditelji le .ni prave istovetnosti pogledov. Prva močna manifestacija. tega so bile Gomulkove izjave, s katerimi je podčrtal, da pripada Sovjetski ■zvezi pač vodilna vloga v komunističnem svetu. To je bila za 'titovce kaj neprijetna zadeva, saj je poljski vodja z njo zanikal pravilnost osnovnega .stališča, na katerega so se titovci postavili ob izbruhu svojega spora s Kominformom. ■Razlaga je bila dvojna: ali se Gomulka pretvarja ali pa je zares prepričam zagovornik 'Moskve in je prišel v Beograd z namenom, da Tita še bolj naveže na Sovjetsko zvezo, ozirom? ga prepriča o potrebi tesnejšega sodelovanja s to vodilno komunistično silo. Tuji dopisniki so poročali, da je y jugoslovanskih političnih krogih prevladalo prvo mnenje. 'Dejali so, da je Gomulkov položaj pač težak in da mora zaito nai nek način zadovoljiti Sovjetsko zvezo, ki je že .tako in tako sumljivo gledala na. ta poljsko-'jugoslovanski sestanek. 'Nihče pa. pi pričakoval, da bo kmalu nato sam Tito pci-'znal pravilnost Gomulkove teze in da bo, kar ie še važnejše, enostavno spodbil noge vsem tistim :zahodnim teoretikom, ki so zadnja leta toliko pisarili o tako Imenovanem narodnem komunizmu, njegovi postopni demokraciji itd. •Preteklo nedeljo je namreč poljska partijska in vladna delegacija priredila na Dedinjiu slavnostno kosilo, katerega’ se je udeležil tudi Tito. 'V odgovoru na izvajanja Gomulke, ki je med drugim dejal, da so 'Poljaki v svoji: izgradnji »na veliko uporabljali izkušnje prve dežele socializma« Sovjetske zveze, se je tudi Tito dotaknil položaja, ki. ga ima ta država v skupnosti komunističnih dežel. Potem ko je rekel, da Jugoslavija sodeluje s Sovjetsko zvezo na osnovi popolne enakopravnosti, je nadaljeval: »Zato, tedaj ko govorimo o lastnih poteh, tega ni treba razumeti dobesedno oziroma tako, da .gremo po lastni poti v vsakem o-iziru, v vseh stvareh... Ko govorimo o vodilni vlogi Sovjetske .zveizp — jaz pa. bi rad tudi o tem danes izrekel nekaj besed — mislimo na vodilno vlogo, v tem smislu, da je kot prva dežela socializma najbolj odgovorna za ohranitev mi.ru, za. pravilne odnose med deželami, ki gradijo socializem, in za to, da. ima kot dežela, v kateri so izvedli Oktobrsko revolucijo, obveznosti pred mednarodnim proletariatom in progresivnimi silami sploh. V tem je njena vodilna vloga, kajti nobena druga dežela nima. toliko materialnih in vseh drugih možnosti, kot jih ima Sovjetska zveza. Te velike vloge prvi deželi socializma ne odrekamo.« S takšnimi in podobnimi rožicami je torej Tito le dejansko priznal vodilno vlogo Sovjetske .zveze, s čemer je v bistvu potrdil Gomu-lkov koncept. Teorije o narodnem komunizmu pa je Tito enostavno proglasil za neumnost. »2elim, tovariši,« je dejal, »naj bi prav Poljska in Jugoslavija, ki jima mnogi očitajo, da gojita nekakšen narodni komunizem, kar je po mojem mnenju neumnost, pokazali, da ne sprejemata nobenega narodnega komunizma, ker je .to tudi nemogoče in je v nasprotju 8 celotnim pojmom inter-nacionalizma, marveč, da. s svojim zaupanjem iin stališčem prispevata k temu, da socialistične dežele zares konstruktivno sodelujejo med seboj.« Torej: komunistične solidarnost nad vse. V trenutku, ko je bila. komunistična diktatura na' Madžarskem v nevarnosti, je bil izai Tita potreben in opravičljiv tudi sovjetski oboroženi 'napad na madžarske množice, ki so 'zahrepenele po svobodi. In da bi se kaj takega že kje ne ponovilo, da bi se manjši narodi še kje ne poskušali otresti komunističnega jarma1, pridiga danes vzajemnost vseh komunističnih irežimov. Tiito v svojem precej polemičnem govoru seveda ni mogel mimo tega, da. ne bi poudaril avtonomnosti svojega režima. .Zahodni opazovalci opozarjajo predvsem na to dejstvo, toda značilnost novejšega razvoja Titove politike ni. v tem, temveč v postopnem, vse tesnejšem vključevanju v komunistični svet, svet, ki ga vodi Moskva. To prihaja do izraza tudi v zaključnem poročilu. Tako se je Jugoslavija obvezala, da se bo v primeru nevarnosti za mir posvetovala s Po 1 j5ko. S tem je prvič prizn'da in se tudi obvezala, da bodo njene zadevne odločitve odvisne tudi od mnenja ene od .satelitskih držav. Medtem ko je Tito _v razgovoru z znanim novinarjem Louisom Fisherjem še leta 1952 izjavil, da je .za .zedinjenje neodvisne Nemčije in1 da Oi bilo za Sovjetsko zvezo bolje, če bi imela ob svojih mejah zadovoljne nevtralce, n* pa nezadovoljne satelite, ja njegovo sedanje stališče drugačno. V zaključnem poročilu o poljsko-jugoslovanskih razgovorih je zagotovil Poljski, svojo podporo za ohranitev sedanjih poljskih me j 4 na Odri in Niši, ki jih. ne priznava nobena zahodna država. Poročilo pravi, da se Jugoslavija in Poljska glede nemškega vprašanja v vsem strinjata, s Sovjetsko zvezo. Nemško zedinjenje naj. izhaja s predpostavke, da obstojata dve nemški državi, in uredi naj se ga z razgovori med obema nemškima' vladama. Za .bonnsko vlado, ki je doslej nasprotovala vsem razgovorom z vzhodnonemškimi kremeljskimi lutkami, a ima z Jugoslavijo tesne gospodarske stike, je to precejšnje presenečenje in zato je .takoj po odhodu poljskega odposlanstva poklicala svojega, predstavnika v Beogradu na posvetovanje v Bonn. Nevarnost je, da. 'bo stališče, ki. ga je zavzela Jugoslavija, pokvarilo odnošaje med Bonnom 'in Beogradom. (Poročilo omenja seveda odnošaje med poljsko in jugoslovansko komunistično stranko ter postavlja načela medsebojnega sodelovanja to prijateljstva. Opozarja pa, da je XX. kongres komunistične strank« Sovjetske zveize dal važen prispevek v boju .za ohranitev miru in uresničenje socializma. Sploh poudarja., da so med komunističnimi strankami v svetu sploh potrebni pogosti stiki. (Po vsem tem ni čudnega, da se je tudi moskovsko partijsko glasilo »Pravda« tako rekoč priključilo Titovim izjavam in je v svoji ponedeljski izdaji še samo znova obsodilo narodni komunizem. Italija ■ Jugoslavija Pretekli torek sta italijanski minister za zunanjo trgovino Carli in ministrski predsednik Zoli razpravljala o gospodarskih odnošajih z Jugoslavijo. Minister Carli je poročal ministrskemu predsedniku o svojem obisku na zagrebškem velesejmu in o razgovorih, ki jih je tam imel z jugoslovanskim trgovinskim ministrom. •Italija zavzema v jugoslovanski zunanji trgovini vedno važnejše .mesto, in v Italiji gledajo z velikim zaupanjem na ■bodoči razvoj medsebojnih gospodarskih stikov. vse nekdanje izjave solidarnosti poljskega ljudstva z madžarskimi rodoljubi ter je dejal, da madžarska razprava, v Združenih narodih vznemirja mednarodni položaj in da predlagana spomenica nima' nobenega smisla. V odgovor na utemeljeno in v dolgi debati pretehtano resolucijo je predstavnik madžarskega zunanjega, ministrstva še- isti dan, v soboto, izrazil prepričanje, da madžarska vlada ne bo dovolila nobenega. obiska kake politične osebnosti, ki bi prišla •*; .namenom, da se vmešava v .madžarske notranje zadeve. Madžarska vlada namreč .sodi, da bi naloga, ki so jo zaupali, princu Vaj.tajakonu, imela prav ta namen. Predstavnik je nadalje poudaril, da bi madžarska vlada prav rada sprejela obisk generalnega tajnika OZN. Hammarskjoelda, tudi princa Vajtajako-na ali katerekoli druge osebnosti mednarodnega življenja, vendar v času, ki bo ustrezal obema strankama in pod pogojem, da bi bil obisk zasebnega značaja! Kadar ne mara prič Ponavlja se itorej ista pesem kakor po lanskem zatrtju ljudske vstaje: Kadair še vedno ne mam prič. Položaj v deželi, še vedno ni takšen, da bi lahko pustil vanjo tuje goste. Kakor je lam odrekel vstop Hammarskjoeldu ter je dejal, da pride generalni tajnik OZN lahko kasneje, ko ne bi mogel 'nič več videti in se o ničemer prepričati, prav islo ponavlja Kadar tudi danes. In položaj na Madžarskem je res še napet, narod se ni pomiril z vsiljeno diktaturo. Se vedno se vrstijo ustrahovalni procesi, še vedno sledijo aretacije za a-.re teci jo. Po zanesljivih virih v budimpe-štanskih zaporih mučijo nekdanjega ministrskega predsednika Nagyja in ga skušajo pripraviti do izmišljenih priznanj, da bi lahko z njim priredili velik demonstrativni proces. V krogih madžarske e-mig.rac.ije so pa prepričani, da Nagy ne bo klonil in se bojiio. da ‘bo tekom mučenja umrl. Prav v petek, ko je debata o Madžarski dosegla v iZdruženih narodih svoj višek, je sovjetska uradna agencija Tass poročala, da so aretirali nadaljnjih 35 madžarskih rodoljubov, ki so se 'Udeležili oktobrske vstaje. Uporniki so delovali na področju Miškolca v severni Madžarski in omenjeno sovjetsko poročilo trdi, da so imeli stike s tujino. Upor na* Madžarskem torej ni še popolnoma zatrt in podobna poročila o aretacijah samo potrjujejo, da vlada v deželi pravi teror. Tuja prisotnost bi bila it takšnih okoliščinah' za Kadarja im Sovjete zares neprijetna! Zadržanje Titove vlade 'Posebno poglavje na tem zasedanju Glavne skupščine Združenih narodov, kakor v madžarskem vprašanju sploh, pa predstavlja zadržanje Tite in njegovih o-jjolnomočenih predstavnikov. Medtem ko so se titovci ob izbruhu upora .solidarizirali z Nagyjem in so obsojali najprej Geroeja, nato Kadarja, je Tito po drugi sovjetski oboroženi intervenciji naenkrat spremenil stališče. Z njim so ga spremenili tudi njegovi sodelavci. Nasprotje je jasno, da .bolj biti ne more. Isti dr. Jože Brilej, ki je tudi na tem zasedanju Glavne skupščine zastopal Jugoslavijo, je n- pr. ob priliki lanske debate o Madžarski v OZN, 8. novembra 1956, dejal: .»Tu. je vprašanje vmešavanja sovjetskih čet v notranje zadeve Madžarske. O stališču, ki ga zavzema glede tega moja vlada, ne more biti nobenega dvoma. 'Mi smo vedno nasprotovali vsakemu poseganju 'tujih oboroženih sil v notranje zadeve neke dežele, in to poseganje nasprotuje 'tudi. osnovnim načelom, na. katerih sloni vsa ziunanja politika moj« domovine... Jugoslavija ie vedno močno zagovarjate linijo nevmešavanja'v notranje .zadeve 'Madžarske in popolno spoštovanje njenih suverenih pravic. Cim manj .bo vmešavanja od katerekoli strani v njene notranje zadeve, toliko bolje bo to z® madžarski narod in za mir v svetu. Madžarski narod je gotovo dovolj zrel, da bo lahko uredil svoje lastne probleme v skladu s svojimi koristmi in željami.« Tudi Tito je 11. novembra lani v svojem govom v Pulju dejal, da »je bila velika napaka klicati sovjetsko armado, ko so bile demonstracije še v teku. Sploh je velika napaka klicati na pomoč armado neke druge države, tudi če pride do nekaj streljanja. To je še bolj razburilo narod in tako je izbruhnil spontani upor...« ■Vkljub temu spoznanju pa je Tito o previčil drugo sovjetsko intervencijo, kajti takrat je šlo, po njegovem, za preprečitev protirevolucije, za. ohranitev komunističnega režima. In tako je isti dr. Jože Brilej, ki je lani tako odločno obsodil sovjetsko vmešavanje na Madžarskem, letos, skupno z delegati Sovjetske zveze in drugih komunističnih dežel, složno glasoval proti resoluciji, s katero je 60 držav pravzaprav samo ponovilo to, kar so pred nepolnim letom dni branili in trdili tudi jugoslovanski državniki. R G A Nekaj načelnih vprašanj Gospodu ravnatelju prof. Fabbrovichu in dnevniku »ll Gazzettino« 4. -t..m. je »Gaz.zettino« prinesel na go riški strani razgovor, ki ga je njegov sotrudnik imel s prof. Emanuelom Fab-brovichem, ravnateljem italijanske klasične gimnazije in liceja »Dante Ali-ghie-ri« v Gorici. Razgovor nas zanima, ker se je dotaknil tudi zadeve .ureditve in poslovanja šol s slovenskim učnim jezikom po znanem nezadovoljivem kriteriju paralelk zraven italijanskih šol. Ravnatelj g. prof. Emanuel Fabbro-vioh je v omenjenem razgovoru povedal, da se zadevno vprašanje že dolgo časa pretresa in da spisi ležijo po mizah ministrstva za javno prosveto v pričakovanju ukrepa, »ki naj ostvari načrt zedinjenja, ki se nam zdi naraven in logičen« (che renda esecutivo questo che ci pare -naturale e logieo progetto d-i unitarie.ta). »Z dvema ločenima šolama ne bi mogel učinkovito nadzirati dveh profesorskih zborov — je dejal g. ravnatelj Fab-brovich in nadaljeval: zato bo res potrebno, če se to zedinjenje izvrši, da najdeta obe šoli stroj sedež v enem in istem poslopju, to je v tem tu, ki že gostuje italijansko šolo, in ki bi s tem pridobilo še večjo in uglednejšo stvarnost. To velja seveda tudi za ravnatelje, ki mi bodo v službi sledili, kajti naravno je, da me ne skrbi za mojo osebo, ampak za učinkovito in delujoče vodstvo tega zavoda, ki je najstarejši v tem mestu in ki zadeva eno od najbolj resnih ' vrst učenja.« iPro-ti ureditvi slovenskega šolskega vprašanja z enostavno uvedbo slovenskih paralelk 'zraven italijanskih ,šol so se že izrekle prav vse slovenske organizacije na Goriškem in Tržaškem, tako zaradi pravice do avtonomne šole, ki Slovencem pritiče 'tako, kakor na primer Nemcem na Tirolskem, kakor tudi prav zaradi tistega učinkovitega nadziranja profesorskega zbora ter učinkovitega in delujočega vodstva šole kot take, ki posebno 'zanimata g. ravnatelja prof. Fabbrovicha in iza kar mu seveda gre' čast in hvala. Nedvomno 'ima- g. ravnatelj prof. Fabbrovieh velike zmožnosti in .zasluge na šolskem področju, posebno kar se tiče nadziranja profesorskih zborov in pa vodstva šole. Priznati .moramo tudi to, da iz njegovih izjav, kot jih je »Gazze-ttino« prinesel, ne zveni kaka ostrost proti Slovencem im slovenski šoli. Zato vzamemo njegove izjave kot izraz lojalnosti in poštenosti -u-čenega šolnika in voditelja šole na znanje. Toda v kolikor nam je znano, g. ravnatelj prof. Fabbrovieh ne obvlada slovenskega jezika, szato ne razumemo, kako bi mogel on učinkovito nadzirati slovenski profesorski zbor in sploh slovensko šolo v njenem delovanju, uspehu ali neuspehu, .kajti specifična naloga ravnateljev šol ni samo *•> da nadzirajo prisotnost ali odsotnost profesorjev, dijakov in drugega osebja, ampak tudi poučevanje v šoli, 'izpraševanje dijakov, popravljanje nalog itd. Slovenci se zavzemamo proti sistemu slovenskih paralelk zraven italijanskih šol prav zato, ker vemo, da ne bodo delovale in žele uspeha, kaj šele učinkovitega pray zato, ker ne bodo imele slovenskega vodstva. Da bodo tisti italijanski krogi, tudi. zakonodajni, ki mislijo ponižati slovenske šole na stopnjo paralelk, bolje razumeli nesmisel take ureditve, si. jih dovoljujemo vprašati: »Ali menijo, da bi italijanske šale mogle uspevati, če bi jih vodil, recimo, slovenski ali nemški itd. ravnatelj, ki italijanščine ne obvlada?« Vsak pameten človek bo odgovoril, da ne! Zak^j torej ustanavljati slovenske paralelke- na italijanskih šolah, če ni vodstva, ki jo-bvlada književni slovenski jezik?... ; ii Obstoja pa še druga nevarnost: da bodo ravnatelji, ki slovenskega književnega jezik* ne obvladajo, morda tudi nehote nameščali .na sloves-ke paralelke take učne moči, ki slovenskega književnega jezika ne obvladajo, in bodo v škodo, kaj šele v učinkovitost delovanja in uspeha slovenskih razredov. 'Ne maramo biti ponižani na stopnijo manjvrednih državljanov, ker nam 3. člen ustave določuje enako dostojanstvenost kot vsem državljanom sploh, ne glede na pleme, jezik itd. Naša 'zahteva po avtonomni slovenski šoli s slovenskim vodstvom je torej že iz zgoraj navedenih razlogov utemeljena. ‘Tistim pa, ki iz škodoželjnosti in. v slabi veri govorijo o stroških, ki gredo za slovenske šele, moramo odgovoriti: kam pa je šel ves davek, ki smo ga Slovenci iz vse Julijske krajine plačevali v tistih dolgih letih, ko nam fašistična Italija ni priznavala niti enega samega razreda slo- veniske šolč^.Tm šd ito: v notranjosti, italijanske -repHRMke 'obstojajo šole z nizkim številom dijakoVjr^dk6 na primer v krajih Ivrea, Saluzzo itd. - -- •Davek, -ki ga Slovenci v Italiji - plačujemo, nt-i majhna stvar, in naši mladeniči vendar Služijo v italijanski vojski.! Praznik grozdja 'Kakor *mo- že poročali, .bodo v nedeljo priredili" po raznih krajih praznovanje grozdja. .Na- ta način poskušajo tudi pri nas popularizirati uživanje tega .sladkega, okusnega' .in zdravega sadu. 'božjega. V naši. okolici so posebno vneti Kr-minčani,/kii ,se .'bodo tudi v nedeljo spet postavili. 'Na spo-redu so alegorični vozovi in druge'Samimi vosti. 'SLOV. KAT. PROSV. DRUŠTVO V STEVERJANU vabi na Praznik grozdja • io-.vob." ki .bo vvCaedjeljp 22. i. m. ob 15 uri v Borovcih' v Steverjanu. — Gostoval bo Slovenski oder iz Trsta •z Govekarjevim D E.S.^T-J M BRATOM režira-profr Jože Peterlin vmes- poje Steve-rjamski p. izbor ■rvotio) Avtobus iz .Gorice vozi izpred 'Ribijeve postaje s sledečim urnikom: ob~14.30 in 15.30 — nazaj pa- ob 18. - 19. - 21. uri imfpa 22.30. Pivkova zaihisel L 1917 Če, bi poslušali slovenskega poročnika, bi skrajšali prvo svetovpo vojno za leto dni Kakor poroča, nedeljski »II nuovo Cor-riere della Sera« so se v Tridentu zbrali veterani iz prve svetovne vojne, 'ki so se udeležili znamenite operacije Carzano v dolini Valsugana. Ta operacija je še prav posebno znamenita za nas Slovence. Udeleženci so proslavili 40. obletnico tega dogodka. Govoril je general Cesare Pe.tto-relli La-latta. V noči na 18. §eptca^ber 1917 so nekatere naše patrulje’?alpiftcev in -bersaljer-jev-kolesarjev .prodrleoosovražni.kove postojanke na hudourniku Maso in se vgne-zdile na postojankah Telve brez vsake i-n italijanske topniške priprave in tudi 'brez , slehernega avstrijskega odpora. 'Tako ne-,T/ navadno akcijo je obdajala, skrivnost, kj>f v vojni odlikuje vsako presenečenje... — 2e od julija tistega leta dalje je taij 'kratni major Cesare Kettorellii, ki- je ži-lS: vel pod imenom svoje matere, Fimzi, stopil v stik s slovenskim častnikom, poročnikom Ljudevitom, Pivjt^K^, ki se je iz domoljubnih slovenskih pobud uprl zapiralnemu avstrijskemu TeŽi-mu.' pri sestankih v kraju Spe ra je slovenski častnik izročil majorju Pettorelliju tehnične načrte, ki so se nanašali na o-brambo in razporeditev avstrijskih čet v dolini Valsugana ip v drugih .tridentinskih sektorjih. Italijansko vrhovno poveljstvo bi po teh podatkih lahko organiziralo ofenzivo, ki bi italijanske čete pripeljala v Trident in za polno let' skrajšala padec habsburškega cesarstva. (Nerazumljivo je, dte s.e je akcija morala .nenadoma ustaviti,' potem ko so u-porniški avstrijski častniki (Slovenci.) prekinili tok visoke napetosti v žičnih o-vlrah, upijanili sprednje straže -in z rečnimi bombami v rokah čakali na alpince Deseta obletnica mirovne pogodbe V soboto, nedeljo in ponedeljek, 14., 15. in 16. t. m., so proslavljali deseto obletnico izvršitve mirovne pogodbe tostran državne meje, kakor tudi v Novi Gorici, na oni strani. Tam so slavili osvoboditev in priključitev k Jugoslaviji slovenskega, zaledja Gorice; tu pa -zopetno izvrševanje italijanske vrhovnosti po odhodu .zaveznških zasedbenih čet. Tu so za to priložnost bili nalepljeni . po zidovih, razni proglasi, tudi taki, kot n. pr. oni goriškega župana, ki je klical na vrnitev Jugoslaviji odstopljenega o-•zemlja. •Približno 'take vsebine je bil tudi proglas predsednika goriškega provincialnega sveta- in prav 'zaradi, tega jih primerjamo s proglasi, ki so bili izdani v Tržiču in ki bolj' stvarno govore o komunističnih naklepih, ki da so jim bli z izvršitvijo mirovne pogodbe v teh krajih prestriženi. Poudarjeno je: o naklepih komunistov vseh vrst, kar mi razumemo me samo slovenskih, ampak tudi italijanskih. STRELJANJE PROTI TOČI — Znani so sedaj statistični podatki o streljanju v -letu 1956, katero se je vršilo pod nadzorstvom ministrstva za .kmetijstvo. Streljanje .samo 'zanima več ali manj vse naše-kmetovalce, to je one, ki priznavajo u-činkovitost streljanja, kakor one, ki so nasprotnega mnenja. .Vsa stvar je še vedno v proučevanju, in mnogo prispeva k temu 'tudi opazovanje posameznikov. Izsledki vsega, tega so potem podani statistično. V letu 1956 se je streljanje proti toči vršilo v 140 krajevnih območjih, v katerih je bilo zapopadenih 551 občin, razdeljenih v 26 provinc. V tem letu so prvič, streljali tudi v provincah Rim in Pavia. Površina vsega območja- je znašala 500 tisoč ha in po ogromni večini v severni Italiji. Strelnih postaj je 'bilo 9289, to je ena postaja na- vsakih 54 ha povprečno, kar je seveda premalo in na 'škodo u-spešmosti streljanja. Streljanje se je vršilo v 878 slučajih in se je porabilo 99.086 izstrelkov, skoro vsi na- višinah 1000 -1500 metrov. Strošek je bil v vsakem strelnem območju različen, ker se nanaša na večjo ali manjšo -potrebo streljanja. Knaša.l je od manj kot 1000 do -nad 3000 lir na -ha, Splošni potrošek na, ha je- iznašal 756,60 Ut. Strošek 'e tem manjši, čim obširnejše je strelno območje, to se pravi: čim širše območje ima gotov konzorcij za streljanje, tem manjši je potem strošek, ker so nevihte po navadi le lokalne. Najvažnejše pa je vedeti, kaj mislijo o tem -streljanju prizadeti, kmetje. V ta namen so bile koncem leta odposlane vprašalne pole na vse konzorcije za- streljanje proti toči. Odgovorili so v 71 odstotnih primerih, da je streljanje bilo pozitivno, oziroma uspešno, v 12 odst. slučajih, da :je streljanje ibilo zadovoljivo oziroma prepričljivo, v 6 odst. slučajih, da je streljanje 'bilo deloma uspešno, v 7 odst. slu- čajih, da, je- bilo negotovo (po večini zaradi pomanjkljive organizacije), v 4 odst. slučajih., da je bilo neuspešno oziroma negativno. Glede nadaljnjega streljanja, proti toči poročilo pravi, da je upati, da se ibo v kratkem času moglo imeti na razpolago strelne rakete za- višine nad 1500 m. U-igotovilo se je namreč, da so v letu 1956 bile nevihte s točo v višin-i nad 1500 m, do kamor razpoložljive -rakete -niso segale. Končno mnenje vseh prizadetih, izraženo v odgovorih, je: če so rakete pravočasno in v zadostnem številu izstreljene ter .se razpočijo ne pod oblaki, temveč med oblaki, je -us.peh _ zanesljiv. NA NJIVI — Stara- dateljišča in travnike ter njive, .ra,z katerih smo že pobrali koruzo, a-lj. ki so kakorkoli prazne, je dobro, da jih sedaj o,b suhem vremenu preorj-emo, ne da- bi jih istočasno branali-. Pustimo jih tako do pomladi, ko -bomo pričeli s setvijo. One nj-ive pa, ki jih mislimo sedaj posejati s pšenico, je prav, -da .takoj pobranamo dokler je zemlja še sveža, ker se- tedaj bolj drobi. To velja posebno ;za- težke, ilovnate .zemlje. Na preorane travnike in deteljišča ni priporočljivo sejati pšenice, ker so take parcele polne raznih. Škodljivcev, ki uničujejo posejano pšenico. Oranje naj se po možnosti vrši s traktorjem, ker se .na, ta. način orje .bolj globoko, .zemlja se bolj, 'zdrobi in delo se hitreje opravi. Pri oranju travnikov in deteljišč je prav, da .ima oralo dva Jemeža, in sicer malega spredaj .ter večjega ,-zade-j. Na ta način podorjemo gornjo travnato plast globoko pod zemljo, kjer se med zimo razkroji in služi potem kot gnojilo. 'NA VRTU — Paradi.nike dobro prečistimo s 'tem, da odstranimo vse zalistni-ke in odščipnemo vrhe, da prenehajo e ra-ščo. Na- ,ta način pospešimo dozorite v zaplojenih sadežev. To je potrebno, ker 'bo sedaj vedno manj sončne toplote. -V Gorici- so otvorili razne naprave javnega značaja: noVo -šolo v Stražicah, novi mostič (passereLlo) čez Sočo v Pod-igoro, stražnico na prelazu pod Rafoltom, vodovod na Oslavj-u, otroški vrtec pri Sv. Roku- v Gorici in nove prostore občinske hiše. 'Na Oslavjiu -so se ; županu zahvalili zastopniki domačinov, ki mi jih je predstavil- svetovalec dr. Sfiligoj. V svojem .govoru je 'župan''naglasil, da 'na- tem področju bivajo Slovenci. Zato menimo, da bi dobro storil, če bi zraven italijanskega napisa na vodovodu postavili tudi .slovenskega. O tem vodovodu je bilo pisano in rečeno, da prebivalci, ki se ga bodo posluževali, ne plačujejo -toliko davka, da bi z njim krili stroške za njegovo zgrad.tev. ■Zupan pa ’ je ti' zvezi s tem dejal, da davek, .ki ga tamkajšnji prebivalci plačujejo, gotovo ne plača niti električne isile >za dviganje vode, da pa je občina dolžna -i-z solidarnosti skrbeti .za vse njene prebivalce enako. Mi bi k temu dodali še sledeče: središče mesta, ki' -uživa, največ dobrot, ne plačuje niti toliko davka, da bi z njim plačali1 stroške za -zgradbo lepega korza. V primerjavi e uživanjem vseh: dobrot in z ■ozirom na dejstvo, da- so prebivalci z O-slavja in iz Sentmav-ra .dobili vodo šele .sedaj, ko pa davek občini plačujejo že odkar so pod njeno -upravo, lahko rečemo, da so Oslavci in Sentma-verci ta iskromni vodovod že pošteno plačali. 'V soboto 14. it. m. so odkrili -tudi spo--menik-glavo bivšega goriškega župana Bombi-ja. -Ta, priimek si je nadel :za časa fašizma, medtem ko je prej .bil Bombig. Za časa fašizma je bil Bombi, ali Bombi,g imenovan -za senatorja. Kot tak je v fašistični reviji »Gerarchia« napisal, da se Slovencev pod Italijo ni bati, ker da nimajo nobene narodne zavesti. To njegovo domišljavo trditev so na-laž postavili poznejši podvigi Slovencev na tem ozemlju. Nekdo je nekoč dejal, da ita trditev velja pač zanj, ker da -je-bila njegova mati Slovenka-. ŠOLSKE VESTI Didaktični ravnateljstvi Gorica in Doberdob sporočata, -da je na razglasni deski v ul. Croce na vpogled prednostna lestvica prosilcev -za začasna in nadomestna mesta na osn-bv-ni-h šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1957 -1958. * » * Ravnateljstvo Nižje srednje šole in Strokovne -šole v. Gorici sporoča: Opozarjajo se učenci, ki so junija polagali sprejemni i*pi-t, da ta izpit ne nadomešča vpisa, zato se morajo v zgoraj imenovanem roku redno vpisati na šolo, ki jo nameravajo posečati. Izpiti na osnovnih šolah Jesenski rok izpitov se prične na vseh osnovnih šolah -goriškega okrožja, dne 23. septembra 1.1. qb 8.30. 'Podroben razpored je sledeči: 23. in 24. -septembra, izpiti čez 1., 2. in 4. razred na vseh šolah okrožja; 25. in 26. septembra izpiti čez 3. in 5. razred v Gor-ici - ul. Croce in u.1. Randac-cio, v Standrežu, v Pevmi (iza Pevmo in St. Maver), v Steverjanu, na V-alerišču in v Mirniku (za Mirnik in. Skrljevo); 26. in 27. septembra v Podgori in Ple-šivem; 28. septembra v Jazbinah. Red izpitov na šolah doberdobskega okrožja 23. in 24. septembra popravni izpiti čez 1., 2. in 4. razred na vseh šolah; izpiti čez 3. in 5. raszred: 25. im 26. .septembra v Doberdobu, So-vodnjah, na Vrhu in y Dol-u; 27. in 28. septembra v Rupi in Jamljah. Izpitne komisije so iste kot v prvem roku. Istočasno se bo vršilo tudi vpisovanje, ki se zaključi 30. -t. m. Otroci, rojeni d. 1951 (za prvi razred), so dolžni predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju, ostali pa spričevalo. Šolsko leto 1957-58 se otvori dne 1. oktobra t, 1. s šolsko mašo; reden -pouk se prične 2. oktobra. Obvestilo Opozarjamo dijake i.n njihove starše, da ,se vpisovanje v srednje šole zak-ljuči 25. septembra. Stonite -zato svojo narodno dolžnost in se vpišite nemudoma! Izid izpitov v jesenskem roku Na strokovni šoli so v jesenskem roku srečno izdelali -sledeči: - Cez L razred: Cotič Ivan, Ferfolja Darko, 'Feri Franko, -Gorjan Drago, Gren-dene Jožef, Jarc Ivan, Merseechi Pave-l, 'Stanič Bran-ko, Florenin 'Ana, Pišljar A-'lojz. Cez II. razred: Bastiand Ivan, Brisco Devan, Brisco Livij, Lakovič Marin, Muc-ci Marij, 'Nanut Iv-an, Povšič Emi.l, Sahe-r Marij, Valentinčič Vojko, Nanut Diana, P-rinčič Jolanda, Paoletti Nadja. Sprejemni izpiti za nižjo srednjo šolo: Izdelali so: Korošec Kira Tatjana, Flo-irentn Boža, Gengolet Marij. Na nižji srednji šoli so izpite izdelali: Cez l. razred: Gril-lo Dominik, Kogoj-Lucijan, Le-ghissa Darij, Miklus Marijan, Persoglia- Franc, Canali Gabri-jela, Cej-Bogdana, Su-ligoj Danila. Cez II. razred: Brambilla Franko, Gruden Jožko, Valentinčič Ivan, Canali Ana, Cernic 'Olga-, Di Baf.tis.ta Anka, Gomišček Cvetka,, Ricea Gabrije-la. Nižji tečajni izpit so izdelali: Cej Boris, Cia,cehi Vojko, Ferlan Josip, Koršič Rudolf, Marini-g Jožef, Mose-tti Ivan, Ten--ze Franko, Le-ban Marija, Sfiligoj Leopolda. Odhod madžarskih beguncev iz Jugoslavije -Zadnje -dn-i avgusta so odpotovale iz Jugoslavije tri skupine madžarskih beguncev, ki so- se po zadnji vstaji na Madžarskem zatekli' v J-ugoslavijo, Prva skupina, 587 -beguncev, je -namenjena v Belgijo, druga-, 350 beguncev, v Avs-tralijo in tretja skupina- (160 -beguncev) na Švedsko. n bersaljerje, ki so bili še na. dogledu v Borgo Valsugana. To se je -zgodito 2 fbza-lujoče -zmote, * katero so nSt fmT ,PrVe 'itali«e divizije, ki j o imela nalogo, da do kraja izkorisli IdJl ene-g^khometra, ^ fr<>nti Peittorelli Lalatta •gen. ^ udeleženci, je nsve' akcije!^' W 'S<> Uk2i!OVa!i’ ustavitev To je napisal »Corriere«. L pOr0ČiIU miIan^eša dnevnika , dali Zm™Tm štiridesetletnici dol” dali nekaj misli, ki jih -je napisal sam po-bormk zamisli, predora - JSuganski d£L tu poročnik dr. Ljudevit Pivko, ozfr-JL IjJ Prepisala njegova žena, fbspa Ejud- KsJij-^Ml "Dobr0V^lj.Ci’ »Sele spomladi 1919 se mi je vrnil mož. In danes, ko pripisujem te vrste, se mi zdi, da je slika taka: oni ki so nosili idej' svobode v srcu in so zanjo živeli in trpeli — so srečni, tudi ce zanjo trpe še danes; rr .drugi pa, ki so se, znali z njo okoristiti jo teptajo z nogami. Mi pa v trpljenju rastemo,« (Ljudmila Pivkova, »Kriminal« 1925) »Carzano je vas na Trenf-inskem v italijanskem del-u nekdanje Tirolske 'V"Su-ganski dolini, tri četrt ure od mesta Borgo na severovzhodno str,nn. Mimo Carza-'S°:r;ski potok -Maso izpod planine Val Piana in se izliva b-li-zu Carzama v reko Brento. Ob Mas-u je potekala leta- 1916 i,n 1917 fronta med italijanskimi in avstaijSBrhi rovi. Carzano je neznaten -kraj. Zaslovel 'je po veleizdajniški aferi 17. -septembra- 1917, ki j,e vzbudila obilo polemike v avstrijskem časopisju, interpelacij nemških poslancev, poročil 'generalnega štaba i,n razburjanja v centralnih državah. V 5. bataljonu I. -bos.-herc. polka so se organizirati zarotniki, ki ,so se lotili da-lekosešne-ga podjetja. Iz- avstrijskih linij so .iskati zveze z narodnimi zastopniki y inozemstvu, ponudili svoje moči zaveznikom in pripravljali poguben udarec Avstriji, ki naj, bi razbil vso tirolsko fronto. - ^ Zarotniki ni-so dosegli širokega strate-gičnega uspeha-. -Podjetje jig, propadlo -zaradi nezaupanja poedinih italijanskih poveljnikov, od čijih sposobnosti je bilo odvisno, da se prrelom avstrijskih položajev izkoristi v polnem obsegu. Izjava- avstrijskega domobranskega ministra (Dunaj, 2. junija 1918, »Deutsche Nachriehten«) dokazuje, da se je avstrijsko vrhovno poveljstvo kmalu zavedelo, v kaki, nevarnosti se je nahajala avstrijska fronta od Koroške do Švice. Mentorju ‘ domobranskega ministra v »Neue Freie Presse« se je zdelo potrebno, da opozori občinstvo na odvnnjeno -nevarnost in da poudari nepregledne posledice »z-lo-činskega« po-djetja zarotnikov v bataljonu V. b. ih. 1, ako -bi ga Italijani bili spretno izrabili. Do konca voj,ne ,so iskali krivce in preiskovali »carza-msko izdajstvo«. Zaboji akt-ov, ki j-iih hrani, avstrijsko vojno ministrstvo na Dunaju o carzanskem dogodku, pa vendar ne -govore popolnoma jasno, kakšne cilje so imeli zarotniki. Njihove cilje označuje uvodni stavek v pismu, kojega so -le-ti poslali devet tednov pred akcijo italijanskemu: vrhovnemu poveljstvu. Ta stavek se glasi; »Smatramo, da je možno preakreniti ravnotežje vojnih sil pred nameravano nemško in avstrijsko ofenzivo ob Soči — ItaUji in njenim zaveznikom ti. korist.« Car-zan-ski uporniki -so 'bili v Italiji prvi ‘Slovani, prihajajoči- iz, avstrijske vojske, katerim, so redki poznavalci carzan--ske-ga dogodka, verjeli, da delujejo iz prepričanja, iz idealizma' -za osvobojenje svojega naroda, im iz sovraštva do t-lačite-lj i-ce Avstrije. Nad dve leti so že prihajali pred njimi -slovanski ubežniki s fronte v Italijo-, a- v-sem so tukaj jemali svobodo igiba-nj-a in delovanja. Ca-rza-ncev pa v I-ta-liji niso mogli smatrati za običajne -u-bežnike in jih niso mogli -kratko in ma-lo zapreti v taborišče. Morebiti, -bi jih doletela -ista usoda, toda i-z previdnosti so si zasigu-rali že v-naprej osebno svobodo in 'neoviran odhod iz Itali-je. Jugoslovanski dobrovoljski bataljon v Italiji, čigar temelj so isitotako bili car-zanski -zarotniki, je ostal -do konca vojne osamljen — deloma po ikrivd-i italijanske politike, še 'bolj pai iza-radi motivov, ki so vodili jugoslovanske narodne zastopnike v inozemstvu. Vsekakor je pa -zanimivo -dejstvo, -da se j-e. v mam neprijazni Italiji lahko neovirano kretal jugoslovanski odred -in -stopal iz velikimi uspehi v iborbo zoper Avstrijo.« 'Danes pa je že davno splošno znano, da so ustavitev -zgodovinske odločitve zapovedovali razlogi, ki. so že stoletje znani pod imenom »sacro egoismo«. Vojna se je podaljšala samo -zato, ker so -bili pobudniki znamenitega načrta Slovenci. Ali pa je bilo človeško opravičljivo, da se je vojna podaljšala -za, polno leto zaradi takih pobud, je drugo vprašanje. Slovenci so storili -svojo dolžnost, izato se vsaj' izven domovine s ponosom spominjamo njihovih junaških naporov za njihov doprinos k zma-gi v prvi svetovni vojni. Leto XI. - Stev. 38 D E M O K a A CI3 * ••• Stran 3, HIK0L9 PETKOV - Pred desetimi leti, 23. septembra 1949, so bolgarski komunisti pognali na morišče idealnega: toorca za svobodo in blaginjo bolgarskega naroda., Nikolaja' Petkova, o čemer je v, podrobnostih pisala »JDg- h mokra,cija« letošnjo pomlad. Borba bolgarskega naroda za svobodo in demokracij©: je dolga in krvava.. -To,, ,borbo je vodilo v najnovejši dobi boig&r-iske zgodovine zajetno narodno; «giiianj»-$ pod genialnim vodstvom AleKandrai Stambolijskega. Ta .zaveden Slovan-;je bil . .pobornik' zamisli države Jugoslovanov, ki najt’® ,se- razprostirala od Jadranskega •do Črnega morja in v kateri bi narodi..^ in Stanovi živeli in se razvijali po načelih svobode in socialne pravičnosti. Za, te zamisli so -mnogi Bolgari žrtvovali svoja življenja. Prvi med njimi: Aleksander Stamboliiski. Njegov naslednik, Nikola; Petkov, ki je žrtvoval za isto stvar dva svoja rod-toinska člana, je padel pod rokami komunističnega rablja. Padel je s ponosom moža: in človeka, ki se zaveda, da .injcig-o-; va 'ž^tev ni bila zaman. Našli so Adamičes denar 1 Kakor,, poroča jo ameriški listft je lasten nik nekdanje Adamičeve farme' v Ne,w' Jerseyu nedavno popravljal izidov? 'hiše ter je pri tem odkril zarjavelo škatlo, v kateri je bilo 12.350 dolarjev. Sodijo, da je najdena gotovina predstavljala del prihrankov pokojnega ameriškega pisatelja slovenskega: porekla, Louisa. Adamiča. Sedanji lastnik, Hovvard L. Yoel, je kupil farmo leta 1954. V hiši, kjer je prišlo do najdbe, so leta 1951 Mii Louisa Adamiča mrtvega, in zagonetka' njegove smrti vse do danes še ni pojasnjena. Ko so ga odkrili, je Adamič irn^l na kolenih puško, v žepu pa so našli izrezek iz časopisa, v katerem je ibil članek - naslovom »Adamič, rdeči špijon, obtožuje ga ženska«. Članek je vseboval poročilo o pričevanju Eliz&bethe Bentley, ki ie kot nekdanja komunistka, pred se-jnatnft komisijo poznati sebe, narod, državo, ^vropo im vse ostale narode in njih probleme. Z Ukom Tomaža: Maearyk-le arabske države, se fanatični^ nacionalizem močno širi. To ni -zasluga' sirskih agentov in niti sovjetske delegacije, ki je izredno številna, pač pa je . to. n°v duhovni podvig, ki pa se kaj lahko izrodi v nevarnega sovražnika za ves zahodni svet. Tu .sta .namreč na. delu dva svetovna problema: Izrael in petrolej. Zgodovina se tu odvija z vso naglico. V Libanonu’ hi nobenih revolucij, in tudi nobenih vojaških vstat — in vendar so se v zadnjih meseeiih^zvršile pomembne spremembe. Na zunaj 'iizigleda. sicer vse pri starem. Vedeti r-"1 moramo, da se tu Opozarjamo vse naše čitatelje, da bomo s prihodnjo številko našega lista pričeli z objavo OBŠIRNE RECENZIJE KNJIGE MILOVANA iDJILASA: »NOVI RAZ- RED« na tretji strani »v rubriki »Pod črto«. ne volijo politične stranke, pač pa osebnosti, ki pripadajo določeni verski skupnosti. Državni poglavar mora biti kristjan. Od celotnega prebivalstva* 1,400.000 duš je večina ma-noritoV. T,o so katoličani uniatske cerkve. S prihodom v deželo kakih 130.000 arabskih palestinskih beguncev se ie razmerje v korist mohamedam-cev precej spremenilo. Vladajoča plast, ki jo, kot v vseh a-■rabskih deželah, sestavlja, kopica, vplivnih in bogatih velikašev, je s sedanjim Stanjem zelo zadovoljna, in v stalnem strahu, da ne izgubi svojih privilegijev, ■se upira preosnovam in novotarijam. Državni poglavar je sicer kristjan, zato pa je predsednik vlade, ki ima številna, pooblastila, mohamedanec. Njegov namestnik je spet kristjan in tako gre to dalje vse do najnižjih uradniških mest. Vse 'to je bilo tradicionalno ustaljeno. V zadnjem času pa. se je tako med kristjani .kot mohamedanci vzbudila verska zavest. Se ob zadnjih volitvah so premožni kandidati lahko kupovali glasove po mili volji. Mnogi sedanji poslanci, so porabili za nakupe glasov do 10.000 libanonskih šterlin (2,25 milijona lir). Poslansko mesto je v Libanonu donosen posel. Zadnji tak donosni posel je bil n. pr. zgraditev letališča- za- potniški promet. Vlada se je odločila za gradnjo. Poslanci so si. ogledovali stavtoišče in ga .za majhno napitnino odkupili od kmeto1’ nato pa ga po oderuških cenah prodali državi. 'Take kupčije -smatrajo v* Libanonu za višek človeških čednosti. V taki deželi se zahodnjaki seveda le •težiko iznajdejo. Sovjeti so tej mentaliteti -mnogo bližji: in pra-v v tem tičijo nevarnosti sedanjega prerivanja velesil na Srednjem vzhodu. Arabska enotnost je lahko zanesljiv mirovni instrument vse dokler tudi funkcionira. Pred časom pa je zašla v veliko nevarnost, ko so odkrili sirsko zaroto, ki naj hi s .pomočjo vojske prevrgla: libanonsko vlado. Istočasno so poskušali v Siriji sami odstraniti državnega poglavarja Kouatlyja. Ali .bo- orožje, ki prihaja v Sirijo iz Sovjetije, v Jordan pa iz Zahoda, molčalo? To je sedaj- najvažnejše vprašanje na Bližnjem vzhodu. ni delavec in da je to vprašanje obstoja za vso politično družbo XIX. stoletja. Razvijala se je preosnova stare meščanske demokracije v nove oblike ,in stopnje višje m globlje humanitarne demokracije, v kateri naj dobijo vsi razredi in vsi državljani svoje pravo mesto v norvi harmonični državni in narodni celoti. Masarykova veličina je, da je vse to spoznal in se po tem ravnal. Nič ga ni omejevalo in nič ga ni speljalo z njegove življenjske, kot jeklo trdne in logično preme poti vse do zadnjih trenutkov njegove smrti. Filozofska je objel vso vero, zgodovinsko filozofijo in praktično politiko izenačenega, odločnega, jasnovidnega človeka v naslednjih klenih, večno veljavnih besedah: »Najgloblji argument za- demokracijo je vera v človeka-, v njegovo vrednost, v njegovo duhovnost in v -neumrjočo dušo: to ie prava metafizična enakost. Etično je demokracija .utemeljena kot politično -uresničevanje ljubezni do toližnjega. Kar je večno, -ne more ibiiti nasproti večnemu ravnodušno, večno ne more večnega izrabljati, ne. more ga izkoriščati in mu, delati nasilja. Resnična demokracija, o-snovana na ljubezni -in spoštovanju do bližnjega in do vseh bližnjih, je uresničevanje božjega reda na zemlji.« To je drugačen obrazec za humamiteto in demokracijo ne samo po svoji vsebini, marveč tudi po načinu dela. Demokracija, v kolikor se nanaša na nravni razvoj posameznika., je zanj sinteza ravnotežja vseh njegovih duševnih sil, izenačenje in notranja discipliniranost duše, ravnotežje razuma in čustva, junaška zavestna sila človeškega jaza in hkrati verska ponižnost pred svetom in njegovim metafizičnim vprašanjem, pred človekom milijonskih množic in pred pravico slehernega njih na srečo in zares človeško, svobodno življenje. Je to velika sinteza in veliko trajno in trdno ravnotežje, veliki pozitivum človeške duše, poudarek in pozitivno stališče k slehernemu življenjskemu vprašanju zunanjega sveta. Je to odpor proti vsakemu nasilj-u 'bodisi duhovnemu, bodisi tvarne-mu, in torej tudi pra.vica in dosledna odločnost braniti se proti nasilju. Masarykovo življenje je velika borbci z njegovim lastnim jazom za. notranje ize-■ načenje, jasnost, odločnost, je borba c zunanjim svetom in njegovimi problemi za njih popolno razumevanje, je borba proti vsakemu negativizmu za popolno harmonijo posameznika in sveta, za metafizično sintezo človeka in sveta. Pri takem vrelcu, pri takem preroku in jasnovidcu se je urila slovenska aka-demična mladina vse do prve svetovne vojne. Njegove zamisli je širila po slovenskih vaseh in mestih. Vrsta masavy-kovcev je napolnila vse panoge slovenskega življenja, njihov duh in vse te veličastne zamisli so oblikovale slovenskega človeka in z njimi so se hranila nova pbkolenja. Kljub revolucionarni diktatorski prekinitvi živijo te zamisli naprej in bodo živele vse dokler se ne bo izpolnilo njegovo večno poslanstvo: »Humanitarna demokracija kot kulturni, socialni in politični ustroj ni teorija, niti ustroj misli, in -tez. Ni sporno vprašanje o -tem, ali pride; ali se bo- obdržala, ali ne. Je to zgodovinsko-filozos-skega razvoja modernega sveta določen nravni, politični in socialni režim in stanje, ki ga lahko dogodki zadržijo, ki ga lahko d-r-ugi ustroji za. nekaj časa. preru-šijo — toda ta razvoj gre neus-trašljivo naprej; humanitarna demokracija, prihaja in bo v vsej svoji polnosti tudi dospela.« V to Masarffkovo napoved verujemo slovenski demokrati na tej zemlji; to je oporoka, ki so nam jo posredovali njegovi učenci, pa čeprav so jo nekateri zatajili. Ta oporoka naj živi med nami in naj nas krepi v veri in odločnosti za njeno uresničitev! HUIII!ll!HIII!inillUIIII!inil[!ll!IUI!llllll!llllll[lll!ll!l!l!!ltHI[lll!!llllll!l!H!M^^ iitiiHuiiiiiiiiiiliiiniiiHiiiiiiitniiaunHiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiuiutiiiiiiiifBiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiiinHUitiiiniiiiHmBiniiiiiiiiHiiiiiiBUiiiiiniiitiBtiHiHBiuiiiiBiniiinirBBiBmiBiunimiHiiiiHHBiraiiBiEnMaBinHiiuiiii POP ČRTO Dež na počitnicah Po mestu je deževalo. Kapljalo je- počasi im enakomerno. Dolgočasje je vladalo celo iza, dež. Nebo je bilo sivo, oblak, iz katerega -je dež capljal, je bil siv, in mesto je bilo sivo. Sam dež se je spominjaj svojih ničevih poizkusov, da- bi se vtihotapil v hiše. Nemogoee! Prozorna stekla-, na katera- je zagrizeno potrkaval, mu niso privoščila strehe in so -postajala-, pod njegovimi udarci, prav tako siva. Strešniki so mu zapirali pot, žlebovi so ga lovili in gonili v obliki majhnih, hitečih potočkov na sivo cesto. »Nemarno vreme!« so govorili -ljudje in zaenkrat, so imeli prav. Ljudje so hodili, stlačeni v gube, pod dežniki in kapucami, kot da -bi jih bilo strah. Dež je 'bobnal po -bleščečem asfaltu, po svetlikajočih avtomobilih, -bobnal je, kolikor je le mogel, in povsod so ga pozdravljali- z istimi -besedami: »Nemarno vreme!« Tedaj- je dež udaril po -kosu papirja, Bil .je to tiskan papir. Kapljice so. ga popolnoma. zmehčale, in tisk je bil skoraj nečitljiv. Ena- sama beseda je silila- v dež: »modrinal« »Kaj je ,modrima’?« je premišljeval dež. »Nikoli nis-e-m slišal kaj- -takega.. Zveni pa prijetno. Se rima s .sivino’, pa je gotovo- nekaj- drugega. Modrina... mrcina... stekl-na... Dež ie občutil poetično razpoloženje. Kaj je modrina?« je spraševal. »Sivina:? Ne, to gotovo ne. Mrcina? Tudi ne. Steklina? Se manj.« »Meni se zdi to presneto neumno,« je dejal dež in jezno .bobnal naprej. »'Ti tega ne -moreš -razumeti-.« Veter se je dvignil. »Seveda ne .Ljudje pa vedo. Drugače se ne bi vozili iz mesta, ko so na počitnicah! In s posebnim dopadenjem v modrino,« je zapiskal veter. Nenadoma je dež prenehal. »Zakaj ibi jaz enkrat me odšel na počitnice?« j-e dejal. »V resnici, zakaj ne bi odšel?« je odgovoril veter. »Veš kam, -tja'..., kjer je modrina!« »Se razume. Jaz imam jutri, tam nekaj opravkov. Plažo moram pomesti. Zaradi kopalne sezije. Cez Kras jo bom udaril, tam mi pravijo tourja, in zjutraj ob tem času sem na. Jadranu.« »Ali bi me vzel s seboj?« »Hm...« Veter je utihnil. Premišljeval je. »Težka- zadeva. Dolžnost bu-rje je, da preganja oblake. Vsak otrok na Krasu to ve. Ce te vzamem -s seboj...« »Bodo rekli, da. je to posledica atomske razstrelitve,« je dodal dež. »No, prav.« -Dež se je stisnil v velik, težak oblak. Zelo prijetno je bilo tako drčanje, veter ,ga je porival pred seboj hitreje od železnice in hitreje od avtomobilov pod njima. Dqž ni imel niti časa,, da bi se spuščal na zemljo. Iskal je senco oblaka po zemlji, pa- je ni- -mogel zazreti, tako hitro sta divjalai -Cez hribe in doline, vasi in mesta, In -tedaj se je nenadoma nekaj pokazalo na obzorju: debela črta. Bila je -temna in vendar bleščeča, -bila. je nebo in vendar ne pravo nebo. »To je modrina!« je -premišljeval dež. »Modrina... Počitnice...« Bil je ves vesel, ves ohlapen je /postajal. Oblak se je razprostrl, in prve kapljice so se usule... in modrine ni bilo -več. Vse je dobilo enako sivo, dolgo- časno ibanvo, ki jo je že dolgo poznal. Kje je ostala »modrina«? Dež je postajal ves živčen in je pričel bobnati. Jezno je bob-, nad s prsti po listih oljk, ki jih je burja, tako lepo- rposreba-la, 'bobnal je po morju, ki ni bilo več modro, i-n risal neštete koncentrične svinčene kroge, bobnal je po pesku plaže, ki se ni več zlatil, pač pa je postal ves meden in rumenkasto siv. Bobnal je s trdovratno zagrizenostjo po sne-tjavih strešnikih in po prašnih pločnikih. »Nemarno vreme!« so govorili ljudje, in spet so imeli prav. »Povsod je svet enak,« je -dejal dež. »Naj pridem že -kamorkoli. —. povsod sama sivina-. Povsod se ljudje krivijo pod -dežniki in plašijo z dežnimi plašči, da vse smrdi po gumi. Burja pripoveduje izmišljotine o modrem morju, nesramna lažnivka. Vse je sivina, tudi -morje je sivo. Prav -tako je sivo kot življenje tam, od koder sem prišel. Prav tako sivo kot obrazi, kot oči tamkajšnjih žalostnih -ljudi. Počitnice? Modrina? Same pravljice, kakršne matere pripovedujejo -svojim o-trokom. Počitnice? Modrina? Kdo toi v to verjel. Tega najbrž sploh ni.« —------------------- R. A. Grozdna kura Lučka, se je kar precej zdebelila. Je že tako, čeprav risarji modnih revij tega nočejo priznati. Lučka je po strahotni diagnozi svoje prijateljice Vere, ki je zdravnica, debela, neumna in požrešna. Vera se lahko norčuje. Vera namreč spada med tiste .neverjetne ženske, ki se s svojo skromno postavo lahko prilagodijo vsaki modni muhavosti. Poleg vsega je še zdravnica in -za-to tudi deli: ubogi Lučki dobrohotne nasvete: i»Nf pij med jedjo!« — »Ne jej nikoli kruha, krompirja, peciva!« — »Izogibaj se mastnih jedi!« — Uboga Lučka; Vsemu, kar ji -tako u-ga-ja, bi se morala odpovedati! Lučka bi vse dobre nasvete tudi rada ubogala, ampak, kako naj to stori človek, ki dela. Shujševalna kura traja tedne in tedne dolgo, tržaška tipkarica pa ima komaj štirinajst dni dopusta. Dleta? V -gostilni naroči kosilo. In ker so porcije tako pičlo odmerjene, poje še -t^i bige zraven. In če človeka -kam povabijo.... »Kaj res ne boste sladkorja h kavi, pa še ta košček jabolčnega zavitka, Lučka? Enkrat je kakor nobenkrat.« Poleg tega, pravi Vera, uboga Lučka ni prav nič -pametna, pač pa požrešna. Kot večina njenih meščanov je med vojno kar pošteno stradala. Shujšala pa zaradi tega ni prav nič. Ampak, če samo poškili v izložbo slaščičarne, je po njej in tudi po tortah. Skratka: Lučka je vse, česar ne toi smela, poleg tega pa že nekaj let goji posebno globoko simpatijo za pitna vina proseških obronkov. V gostilni jo vedno zapeljujejo: »Veste, -gospodična, to-le vince je domače, Grudnovo s Proseka....« Ali pa: »Ta-le kriška črnina je nekaj posebnega....« iPredno je Lučka lansko jesen odšla na dopust, je spraševala Vero: »Kaj mi svetuješ? Letos grem v Križ, je poceni vožnja, hrana. in stanovanje. Kaj msliš, kako toi vsaj malo shujšala v iteh štirinajstih dneh?« »Sijajna misel, dvakrat na dam do morja in naizaj po stopnicah. To te bo streslo. Pa čim več plavaj. In- grozdje ti je menda všeč?« »Seveda, pa š-ei kako!« je dejala Lučka. »Posebno moškat mi tako .ugaja.« »Torej grozdna kura. Vrnila se bos vitka ko-t jelka,« je svetovala Vera. i»lKako pa se je treba zadržati pri tej kuri?« .»Zelo enostavno. Zoblješ grozdje. Ves dan. Ko se zbudiš in ko greš spat in seveda tudi vmesi. Kolikor ti srce poželi. To se pravi, pri tebi je treba le postaviti določeno mejo: recimo do tri kilograme dnevno. Ce se boš tega držala, boš gotovo shujšala.« Dovoliti ji smem le tri kilograme, si je mislila Vera, kajti kolikor ,jo poznam, jih bo pospravila najmanj pet. »Prav lepa hvala,« je dejala Lučka in z avtobusom se je odpeljala v Križ, saj -bo stopnic še sita. Ko se je vrnila, je bila strahovito napihnjena. Vse obleke so ji pokale ina šivih in njeni dvojni bradi se je pridružila še tretja. »Ali, Lučka!« je obupano vzkliknila Vera, ko sta se srečali. »To je1 tista tvoja grozdna kura.!« je u-žaljeno odvrnila Lučka in naravnost prebodla s pogledom prijateljico. Koliko kilogramov grozdja pa si pozobala* dnevno?« »Niti en sam dan več kot tri kilograme,« je prisegla Lučka. 1 »To je nemogoče. Ti si gotovo strašno pretiravala. S tremi kilogrami grozdja kot edina prehrana človek kar vidno shujša.« »Ali za .božjo voljo,« je ugovarjala Lučka, »mislim, da se nisva dobro razumeli; pozobala sem kilogram po zajtrku, kilogram po kosilu im kilogram po večerji. In včasih sem si morala že kar -siliti. Ce bi ne imela tako rada muškata....« Tržaški občinski suet razpuščen -—P—---—i ««,«»n *uaal1 Odstopilo je 32 svetovalcev in s tem je bila usoda obč. sveta zapečatena Dejansko tržaškega občinskega svete' ni več. S tem, da- so tudi misovci podali ostavko na mesta občinskih svetovalcev, je bila, sp ostavki 20 demokrščanov, enega liberalci in dveh monarhistov, zapečatena usodi občinskega sveta. Ostalo je samo 28 svetovalcev, zato mora biti občinski svet razpuščen. Tako je končala dolga borba med življenjem to smrtjo svobodno izvoljenega občinskega sveta leta 1955. Nosil je že takoj po izvolitvi v sebi kal ‘bolezni. Nobena stranka ni imela večine, oiiiti koalicija demokrščanov, socialnih demokratov in republikancev ni imela kot le 26 glasov. Demokrščani se niso hoteli vezati v začetku niti z misovci niti s komunisti, ker so odklanjali pomoč totalitarnih strank. Toda, ker se je v tržaškem občtor s,kem svetu izvajala strankarska politika in je vsaka stranka vsako upravno vprašanje motrila izključno s svojega političnega stališča, ni bilo mogoče izvesti nadstrankarske uprave tržaške občine. Bo pač razdvajalne sile in politična nasprot-stva med strankami tako močna, da so onemogočala trezno in skupno .upravo občine. Premostitev teh nasprotstev je bila nemogoča. Ko so demokrščani: spomladi sestavili sami občinski upravni odbor s pomočjo misovcev, monarhistov in liberalcev, so računali, da bodo lahko vodili 'upravo občine ob podpori desničarskih strank. In to bi bilo tudi šlo, da ni pri razpravi o proračunu za leto 1957 govornik demokrščanov misovce in njih podporo omalovaževal in jih 'zadnji hip pripravil do tega-, da so dvorano zapustili, namesto da bi glasovali za proračun. Tako je bil proračun odbit z glasovi opozicije. Sledil je odstop župana in vsega enostrankarskega odbora. Občinski svet je odstop sprejel proti želji demokrščanov, katere so bili misovci zadnji hip pozvali, ■naj ostavko prekličejo, češ da imajo z mir sovci, monarhisti in liberalci večino v mestnem svetu. Po tej ostavki bi bila še mogoča sestavitev odbora iz demckršča-nov, soc. demokratov, republikancev, menovcev in unionepopolarcev, toda demokrščani so to kombinacijo odklonili, ker so se zbali, da bi se zamerili nacionalistično usmerjenim krogom med tržaškim prebivalstvom. 'Sklenili so odstopiti kot občinski svetovalci. Zdelo se je, kakor da bi misovci nameravali ostati v okrnjenem občinskem svetu, ki bi bil z njimi štel, brez liberalcev in monarhistov, 37 članov. Ti bi bili številčno dovolj močni za vodstvo občinske uprave. To bi se bilo dalo sklepati iz zadržanja občinskega svetovalca in državnega poslanca Colognatitija. Toda misovski centralni odbor je sklenil, da tudi misovci dajo ostavko od občinskih svetovalskih mest. Tako znašajo .skupine, ki so za ostavko, 32 glasov. Njim so se pridružili tudi republikanci, ki SO' kot prvi izročili občinskemu generalnemu tajniku odstopne .izjave. Ostalih 26 .svetovalcev ne more obvarovati obč. sveta pred razpustom, kajti kakor hitro odstopi polovica svetovalcev, mora vlada občinski svet uradno razpustiti. Levičarske skupine so zbrale podpise za sklicanje občinskega sveta. Ali ,to sklicanje, če ne bo občinski svet že poprej, razpuščen, ostane brez vsakega pravnega in dejanskega' učinka. Tako so tržaškemu občinskemu svetu izkopali grob sami občinski svetovalci, ki so hoteli voditi v občinskem svetu strankarsko politiko, namesto imeti pred očmi predvsem gospodarske in socialne koristi vsega prebivalstva brez razlike strank. Danes smo pred gotovim dejstvom razpusta občinskega sveta in imenovanjem komisarja. Naloge komisarja ne bodo niti lahke niti popularne. Odobritev proračuna in novih davkov, vse to Tržačani ne bodo sprejemali s posebnimi, simpatija.-mi. Prvotno se je govorilo, da bo imenovan za komisarja demokrščan. Toda nehvaležnost in nepopularnost te funkcije pred volitvami bi bila za demokrščansko stranko gotova izguba več tisoč glasov. Zato bo komisar državni uradnik, ki bo imel obenem nalogo, da pripravi nove občinske volitve, ki bodo stale tržaško občino in tržaške stranke malo manj kot milijardo lir. In kaj: 'bodo Tržačani od tegai imeli? Nov občinski svet. ki bo malo drugačen od sedanjega. Mi Slovenci se zavedamo ene resnice, enega dejstva.: da. je mogoče uspešno upravljati tržaško občino edinole s koalicijo, ki 'združujte vse demokratske netotalitarne sile, od demokrščanov pa do socialistov, z izključitvijo vseh šovinističnih 'nedemokratičnih elementov in takih, ki so jim koristi Trsta, deveter ■briga. Na torkovi seji ie medtem občinski odbor sprejel demisijo 32 občinskih svetovalcev ter nato svojo odločitev odposlal na. prefekturo. & tem je odprita pot 'za- prevzem občinskih poslov po vladnem komisarju. Šolsko leto pred orati V teh dneh pričenjajo mature v jesenskem roku, medtem ko so popravni izpiti že zaključeni in so računi preteklega šolskega leta definitivno končani. 'Opozarjamo starše in dijake vseh slovenskih šol, da pohitijo z vpisovanjem. Prav tako prosimo vse prijatelje slovenske šole in. zavedne Slovence sploh, da se pozanimajo .med svojimi prijatelji, znanci in med svojim okoljem, ali so slovenski starši storili svojo dolžnost. Vsak Slovenec je namreč moralno obvezen, da morebitnega omahljivca -spomni in prepriča o .nujnosti gesla: Slovenec spada v slovensko šolof Tega gesla se držijo Italijani po vsem svetu in nihče jim tega ne šteje v zlo. Pojdimo sedaj v teh dneh med naše ljudi in jih poučujmo o potrebi znanja materinskega jezika! Osnovne šole bodo pričele s poukom 30. septembra, nižje srednje šole 7. oktobra in višje srednje šoel 14. oktobra. Slovenska mati Besede in dejanja V dolgi izjavi, ki sta jo Tito in Gomul-ka podpisala 16. t. m. v Beogradu, je med drugim rečeno tudi tole: »...Obe partiji ugotavljata, da mora sodelovanje temeljiti na načelih...: solidarnosti, ...suverenosti, enakosti, prijateljstva in -nevmešar-vamja v notranje zadeue...« Hudo elastična morajo biti ta »načela« ali vsaj na hitro spečenai. Saj je preteklo le nekaj ur, odkar sta še obe državi na Glavni 'Skupščini Združenih narodov glasovali ne samo za vmešavanje v notranje zadeve Madžarske s strani njunih kremeljskih gospodarjev, pač pa celo odobravali sovjetski oboroženi napad na Madžarsko republiko. — Eno je pač žlobudranje, drugo pa so tanki in reakcijska letala. Eno so besede, drugo dejanja. Vprašanje je tudi, koliko časa bodo držala vsa ta številna zagotavljanja, iki še pri komunistih spreminjajo kot barva kameleonove kože. Morda pa atomski prah deluje tudi na možganska tkiva komunističnih poglavarjev. ---------- Klofute Izidi glasovanja o resoluciji, t. j. obsodbi napadalcev na Madžarskem, v Glavni skupščini OZN so animivi. Analitični pregled tistih, ki so glasovali proti obsodbi napadalcev, in tistih, ki so se glasovanja vzdržali, so zelo poučni. Tako ni mogoče .preizreti dejstva, da sta Titova Jugoslavija in Poljska, skupno s Sovjeti-jo in njenimi kolonialnimi podložnicami glasovali proti, obsodbi napadalcev. Krščanska morala ni dvolična! Avstrijska vlada je končno sprejela »šolski 'zakon za manjšino na Koroškem«. Točno besedilo zakona, nam do tega. trenutka' še ni .znano.1 Zelo poučni pa so odmevi tiska, ki se smatra .za glasnika »Avstrijske ljudske stranke«. Temelji te stranke so zasidrani na. krščanski morali. Pri tem lahko še dodamo, de je bila in je prav ta stranka najbolj goreča zagovornica pravic nemške manjšine na. Južnem Tirolskem. Slovenci na tej 'zemlji smo nujno prirodni zagovorniki tudi narodnostnih pravic nemške manjšine v Italiji. Kot taki pa ne moremo .razumeti dvolične morale, ki jo zagovarja tisk »Avstrijske ljudske stranke«. Praška »Tagespost«, ki. je od svojega rojstva dalje eden izmed klasičnih protislovenskih listov v Avstriji, se v svojem licemerstvu proti otvoritvi slovenske gimnazije v Celovcu sklicuje na zadnje ljudsko štetje in pripoveduje, da se je takrat 7710 oseb izjavilo za Slovence, 38.270 pa za »mešano govoreče ljudi«. Pra-v s tem številom so. pobudniki zloglasnega nemškutarstva odkrili svojo pravo podobo in 'zločinsko raznarodovalno '»moralo«. ki že dolga desetletja uganja na Koroškem kulturni kanibalizem. Kaj bi- dejali uredniki tega lista, če bi pri nekem bodočem ljudskem štetju italijanskim raznarodovalcem na Južnem Tirolskem uspelo prešteti Nemce, ki govorijo in pišejo v okoliščinah, v katerih ži- | ŠOLSKE VESTI Šolsko nad zorni št vo za slovenske o-snovne šole v Trstu obvešča starše ali njih namestnike, da vpisovanje, popravni izpiti in začetek šolskega leta 1957-58 na slovenskih osnovnih šolah Tržaškega ozemlja se bodo vršili po naslednjem dnevnem urniku: od 16. septembra do vključno 24. septembra 1.1. vpisovanje' in popravni izpiti vsak dan od 8.30 do 12. ure; 30. septembra slovesna otvoritev novega šolskega, leta s sv. mašo; 1. oktobra, v torek, začetek rednega pouka ob 8.30. Vsai podrobna pojasnila in navodila dobe starši ali njih namestniki na oglasni deski pri didaktičnih ravnateljstvih ali pa na> šoli pri učitelju-upravitelju. » » • Ravnateljstvo Drž. nižje industrijske strokovne šole a slovenskim učnim jezikom v Trstu (‘Rojan, ul. Montoraino MII) obvešča prizadete starše, da se 'bo vršilo vpisovanje za 1., 2. in 3. razred za šolsko leto 1957-58 od 1. do vključno 25. septembra 1.1. vsak delovnik od 10. do 12. ure. t * » Vpisovanje v slovensko drž. učiteljišče v Trsta (Piazzale Gioberii 41 se začne 2. »eptembra in se zaključi 25. septembra. ♦ • ♦ Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Dolini sporoča, da se bo začelo vpisovanje za šolsko leto 1957-58 dne 1. septembra In se bo zaključilo dne 25. septembra. Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda vsak dan od 9. do 12. ure. * * * Na Višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov a realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1957-58 od 1. septembra do vključno 25. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v ulici Lazzaretto Vecchio štev. 9-11. Navodila glede vpisovanja so razvidno na zavodovi oglasni deski. Ravnateljstvo Drž: trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo začeli popravni izpiti v ponedeljek 2. septembra s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored izpitov je izobešen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1957-58 bodo začela 2. septembra on se bodo zaključila 25. septembra 1957. Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. 6L9SBEI1A ŠDLil SPM VPISOVANJE lanskih in novih gojencev je pričelo v ponedeljek 16. t. m. in traja, dnevno od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure v ulici Machiavelli 22-11., kjer so na razpolaigo tozadevna pojasnila. Ravnateljstvo Drž. nižje Trgovske strokovne šple s slovenskim učnim jezikom v Trstu — Piazzale Gioberti 4 — sporoča, da s« vpisovanje za šolsko leto 1957-58 prične 2. septembra 1.1. in traja do vključno 25. septembra. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. » » • Ravnateljstvo slovenske nižj« srednje šole v Trstu sporoča, da je čaa za vpisovanje do 20. t. m. Vpisati se morajo vsi tisti, ki so ie obiskovali šolo, in tudi tisti, ki so opravili sprejemni izpit v poletnem roku. Navodila vpisa dobite v tajništvu šole — ul. delle Scuole N.uove 14 — vsak dan od 10. do 12. ure. vijo, poleg materinščine tudi: italijanščino — in bi te Nemce stlačili v vrečo »ba-stardov«? 'Naj uredniki »Tagespos-ta« ra-je pregledujejo in ocenjujejo .statistike ljudskih 'štetij na. Koroškem od druge polovice prejšnjega stoletja dalje, pa .se 'bodo prepričali o »uspehih« kulturnega, kanibalstva. saj se verjetno podobnih občutkov ne morejo znebiti pri preučevanju ljudskih štetij v istem razdobju na Južnem Tirolskem. Ce so klofute na Južnem Tirolskem za Nemce .sramota za, tistega, ki jih deli, ne morejo biti iste klojjute Slovencem na Koroškem — krščanska čednost. To je vendar razumljivo! Krščanska morala je samo ena! le more biti ena. za; 'Južno Tirolsko to druga za Južno Koroško. .Taka dvolična morala je namreč vse drugo, krščanska pa ni! 'X. Černigo j : PERORISBA BARKOVLJE Ha Štajerskem s pevskim društvom J. Tanče" V soboto, nedeljo in ponedeljek preteklega tedna je priredilo pevsko društvo »A. Tanče« iz Nabrežine svoj vsakoletni izredno lepo in sijajno uspeli izlet v Gradec, prestolnico Štajerske. 'Vesela družba pevcev 'iz Nabrežine se je podala na pot že v soboto v zgodnji jutranji uri. Nato skozi Kanalsko dolino proti Koroški in končno popoldan skozi prelaz Paek proti Štajerski, kjer so nam prišli nasproti, na meji med koroško in štajersko deželo, naši gostitelji iz Feld-kirehena pri Gradcu dejstvo je letošnja moralna klofuta Titovi politiki. „Prožnostiw diktatorskih zatrjevanj Ob Gomulkovem obisku v Beogradu j£ Tito svečano izjavil, da popolnoma podpira poljske zahteve po meji Odra - Nisa. V tej .zvezi ni važno stališče povprečne--ga Jugoslovana, ali je ta meja med Nemčijo to Poljsko republiko: pravična in taka, da ne bo izzivala v bodočnosti novih nesporazumov ali celo oboroženih spopadov. Zanimive pa so »prožnosti« in »možatosti« načel, ki odlikujejo vse diktature 'tega sveta. Na VI. kongresu jugoslovanskih komunistov v Zagrebu 2. novembra 1952 je Tito povedal nekaj povsem drugega kakor pa je 'zatrjeval pred dnevi v Beogradu. V 'Zagrebu je namreč takrat dobesedno dejal tole: »Delitev poljskih in nemških področij v korist Sovjetske zveze je treba revidirati. Meje ria vzhodu Nemčije je treba potegniti tako, da bodo pravične tako za poljske, kot za nemške koristi.« Beograjski list »20. oktober« pa je v tej zvezi napisal: »Sovjetska zveza je Poljsko oropala 180.000 kv. kilometrov poljskega ozemlja, 'zato pa je Poljski poklonila 100.000 kv. kilometrov nemškega-ozemlja. Od -tega ozemlja imajo Poljaki kaj skromne koristi. Poljski narod, z nezaupanjem motri priključena ozemlja, kajti sovjetska politika ne more služiti za jamstvo, da. so današnje meje trdne in nespremenljive.« Glasbena šola SPM Glasbena, šola. SPM sporoča, da bodo tudi v tekočem šolskem letu poučevali vse glasbene instrumente, poleg klavirja, violine in harmonike. Za glasbeno teoretične predmete bo poseben urnik vzporeden z 'glavnim predmetom, ki ga kdo obiskuje. Vpis je obvezen tudi za lanske gojence, ki 'bodo nadaljevali učenje. Novi gojenci se lahko priglasijo -do 1. oktobra .v ulici Machiavelli 22-11. dnevno od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Prijateljem glasbe V okviru Glasbene šole se- bo letos o-.snoval domači orkester, ki bo sestavljen iz gojencev Glasbene šole in prijateljev glasbe, ki se čutijo sposobne., dai lahko v takem orkestru uspešno sodelujejo. Zato vabimo k udeležbi in sodelovanju vsakogar, ki bi želel sodelovati v orkestru. Potrebna pojasnila dobite na .sedežu v ulici Machiavelli 22-IL, tel. 3-62-75. Černigoj razstavlja v Celja Naš rojak, prof. Avgust Černigoj, razstavlja, skupno z mladim kiparjem Slavkom Tihcem iz Maribora, v Celju, v gledaliških prostorih. Obiskovalci zatrjujejo, da vzbuja razstava, veliko pozornost, ker se grafična dela in plastika posrečeno skladajo. Naš rojak, slikar prof. A. Černigoj, je vedno plodovit to dinamičen slovenski umetnik. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstave na dvorišču, stavbe St. 90 v Trebčah: V sobota 21. it. m. ato 20.30 Rade Pregare § A G RA V' nedeljo 22. it. m. ob 20.30 John Patrick VROČA KRI V torek 24. t. m. ob 20.30 BramiisULV Nuiič ŽALUJOČI OSTALI PODPIRAJTE SDO DAROVI: Ob 66. obletnici rojstva daruje g. Kristijan Tence iz Sv. Križa L 500 za tiskovni .sklad. — Prav prisrčna hvala in še na mnoga leta! DVOSOBNO STANOVANJE v bližini 'Rojana išče slovenska družina. — Naslov v upravi lista. Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOV1C Tiskarna Adria, d. d., v Trwtu