/tv
AA
>0040201
S
OSREDNJh KNjrUNir.fi,
■5' -VILHARJA
7R{3 REMOLUCIJE: 1 p, p -v-, '"""' KOPER
r
immld
ITALIJA / EN<
230/49	® ia
f||?
PRIMQRSik1 dnevnik f f S-a
lili
Št. 114 (14.510) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Sovcu pri Gorenji TrebuSI, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija'pod Vojskim pri Idriji, do 8, maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600	_
GORICA - Drevored 24 maggio j - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristori ~28 - Tel. 0432/731190____
J200 UR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
SOBOTA, 1. MAJA 1993
199405928
IAMPIJA, SPADOLINIJA IN NAPOLITANA
£ "n S--------------------------------—
Vlada mora v parlament
Occheffo in Segni zahtevata od Ciampija takojšnjo volilno reformo v cluhu referenduma, takoj nato pa razpust parlamenta in predčasne volitve - Spontane manifestacije po vsej Italiji
Vojmir Tavčar
RIM - »Ob pretresu v javnem mnenju mora nujno prevladati strogo spoštovanje ustavnih določil, vključno s postopkom za zaupnico vladi v parlamentu.« Tako je poudaril včeraj zjutraj predsednik republike Oscar Luigi Scalfa-ro po daljšem srečanju s predsednikom senata Giovannijem Spadoli-nijem in predsednikom poslanske zbornice Gior-giom Napolitanom in v popolnem sozvočju s premierom Carlom Aze-gliom Ciampijem.
Sporočilo Kvirinala je torej jasno. Nova vlada, ki ni odgovorna za sklep, s katerim je zbornica dejansko oprostila bivšega tajnika PSI Bettina Craxija, mora v parlament, kjer naj se politične sile izjasnijo o njeni usodi. Stranke, pravi Scalfaro, naj si prevza-
mejo svojo odgovornost.
Glasovanje v poslanski zbornici je eksplodiralo z rušilno močjo peklenskega stroja in načelo Se tiste rahle vezi, ki so povezovale parlament in civilno družbo. Ljudje so s spontanimi ali organiziranimi manifestacijami včeraj izrazili svojo ostro obsodbo. In vprašanje je, ali bo strankam uspelo spet stkati tako brutalno pretrgane nitke.
O razkoraku med parlamentom in državo, ki ga je povzročilo glasovanje zbornice, piše v današnji Številki II Popo-la tajnik KD Mino Marti-nazzoli, ki pa skuSa ločiti odgovornosti poslancev od odgovornosti vlade in poudarja, da država potrebuje vlado, ki naj »omogoči sprejem
volilne reforme, sicer ne bi bilo zadoščeno volji ljudi, kot so jo izrazili na referendumu«. Obenem pa ponuja tudi reformo parlamentarne imunitete. Precej podobno je razmišljanje predsednika in tajnika PSI Gina Giu-gnija in Giorgia Benve-nuta, ki v današnjem Avantiju priznavata napako in trdita, da bi »politični sodnik ne smel nadomestiti pravega sodnika«. Po njunem mnenju bi bile državne institucije v nevarnosti, Ce bi vlada ne dobila zaupnice in bi bili prisiljeni k predčasnim volitvam brez novih pravil.
Zvest zadolžitvi, ki jo je dobil s Kvirinala, je Carlo Azeglio Ciampi včeraj v palači Chigi nadaljeval s svojim delom
Pred palačo Chigi so varnostne sile ustvarile pravi kordon (Fotokolor AP)
in se sestal s predstavniki parlamentarnih skupin, da bi jim orisal vladni program.
Formalno Ciampi tudi ni sprejel odstopa treh ministrov DSL Visca, Berlinguerja in Barbere ter zelenega Rutellija, Čeprav ni nobene možnosti, da bi jih prepričal, naj ostanejo.
Ciampi, ki je v rekordnem Času oblikoval svojo vlado in se v prav tako rekordnem Času znaSel s krepko okrnjenim sestavom, se bo Se ta teden, najbrž v Četrtek, predstavil parlamentu. Ali lahko dobi zaupnico?
Pogoji, ki so mu jih postavili tajnik DSL Achille Occhetto, referendumski voditelj Mario Segni, Zeleni, Demokratično zavezništvo in republikanci, so sledeči: takojšnja volilna reforma v duhu referenduma, takoj nato pa razpust parlamenta in predčasne volitve po možnosti julija. V tej zahtevi so soglasni. Vprašanje pa je, ali bodo znali najti skupen jezik tudi o pravilih, ki naj bi zamenjala dosedanja. Segni je včeraj namreč predložil zakonski predlog, ki predvideva tudi za zbornico isti sistem, kot ga je referendum nakazal za senat. In vprašanje je tudi, ali bo v tem pogledu mogoče najti soglasje s KD in PSI.
Četrtkovo glasovanje povzroča medtem pretrese tudi v socialistični stranki. Včeraj sta v znak protesta izstopila bivši minister Giorgio Ruffolo in senator Roberto Cas-sola.
Prvi maj ne more bili samo praznik
Splošen položaj, ki ga gospodarska kriza še bolj bremeni, daje letošnjemu prvemu maju - mednarodnemu dnevu dela bolj malo prazničnega prizvoka (Foto Križmančič)
TENIS / IZGRED V HAMBURGU
DIPLOMACIJA / ZADNJI POSKUS POMIRITVE?
SLOVENIJA / HRVAŠKA
// /
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
V	Trstu Observatorij dela Skupnosti Alpe-Jadran
TRST - Delovna skupnost Alpe-Jadran je 25. marca ustanovila Observatorij tržišča dela, migracijskih procesov, socialne zakonodaje in industrisjkih odnosov. Observatorij bo v letih 1993 in 1994 imel svoj sedež v Trstu, vodil pa ga bo izvedenec CNEL Renzo Turato. Observatorij so predstavili včeraj na tiskovni konferenci, ki jo je priredil deželni odbornik za zunanje stike Dario Tersar.
......................stran 3..
V	Gorici je umrla pesnica Ljubka Šorli
V	Gorici je včeraj popoldne v starosti 83 let za vedno prenehalo biti srce slovenske pesnice, učiteljice in kulturne delavke Ljubke Šorli. Pesnica je v svojem burnem življenju napisala na stotine pesmi domoljubnih, refleksivnih, otroških in religioznih pesmi, od katerih jih je nekaj sto uglasbenih. Izdala je pet pesniških zbirk, zadnjo, Pod obokom čarobnim, pred šestimi leti pri Založništvu tržaškega tiska.
......................stran 3..
Zavezništvo za Trst predstavilo program
Predstavniki novonastalega Zavezništva za Trst, v katerega so vstopili republikanci, zeleni in del socialistov, je včeraj predstavilo program za pokrajinske volitve, na katerih bo za predsednika Pokrajine kandidiralo Franca Code-go. Zavezništvo se opredeljuje kot napredno in laično, za Trst pa si zamišlja model odprtega mesta s stalnim dialogom med njegovimi etničnimi in družbenimi sestavnimi deli.
......................stran 4..
Prof. Jevnikar osemdesetletnik
Na današnji dan slavi Martin Jevnikar svojih osem »križev«: njemu in njegovemu delu je namenjen daljši zapis. Med kulturne dogodke so se tokrat uvrstili tudi priznanja gojencev centra E. Komel iz Gorice, nastop neapeljskega kantavtorja Edoarda Bennata v Tržiču, predstavitev knjige Marine Vessel in »didaktični« stripi.
stran 6
Gorica: sodni obvestili za Scarana in Del Bena
Moniki Seleš nož v hrbet
že danes nepričakovan balkanski vrh v Atenah
Ranil jo je 38-letni Nemec
Vanče in Owen sta ga sklicala čez noč
Monika Seleš
HAMBURG - Včeraj popoldne se je na ženskem teniškem turnirju v Hamburgu pripetil težak incident. V prvo tenisko igralko sveta, 19-letno Moniko SeleS, je med igro iz občinstva priletel nož in jo zadel v hrbet. Do izgreda je prišlo v odmoru med dvema igrama, ko je Novo-
sadCanka v Četrtfinalnem dvoboju turnirja z nagradnim skladom 375 tisoC dolarjev proti Bolgarki Magdaleni Maleevi vodila z rezultatom 6:4 in 4:3. Krvavela je iz desne rame, prvo pomoč pa so ji nudili že na igrišču.
Po prvih podatkih policije SeleSeva, ki zaradi bolezni ni igrala devet tednov in je bil to njen prvi nastop po daljši odsotnosti, ni hudo ranjena, vendar so jo nemudoma odpeljali v bolnišnico. Storilca, 38-letne-ga Nemca, so po dejanju prijeli, vendar drugih podatkov o njem niso sporočili. Gledalci so pred incidentom opazili čokatega možaka, ki se je z nožem v roki prebijal v sprednje vrste, vendar niso slutili, kaj ima za bregom. Selesevi, ki na vseh turnirjih Se zmeraj nastopa pod oznako Jugoslavija, so z napadi grozili že med lanskim turnirjem v Wimble-donu, a je tedaj ostalo le pri grožnjah.
NEW YORK, ATENE -V grškem glavnem mestu se bodo danes in jutri zbrali najvisji predstavniki bosanskih Muslimanov, Hrvatov in Srbov, ob njih pa Se predsedniki Srbije, Hrvaške in Cme Gore. Povabila sta jih mednarodna pogajalca Cyrus Vanče in lord Owen, opazovalci pa ocenjujejo, da utegne biti to njun zadnji poskus, da bi preprečila oborožen poseg v Bosni.
Atenski vrh o BiH naj bi dosegel, da bi vse strani v spopadu »dobile povsem jasno predstavo o tem, da Vance-Ownov naCrt upošteva varnostne zahteve vseh, zlasti Srbov«, je izjavil tiskovni predstavnik mirovne konference Fred Eckhard. Na atenskem sestanku, na katerem naj bi se zbrali vsi protagonisti spopada, bodo obravnavali predvsem dve poglavitni temi:
- O zamisli prostih poti pod mednarodnim nadzorom (predvideva jih že Vance-Ownov načrt, ki se zavzema za »zagotavljanje prostega pretoka skozi Bo-
sno in Hercegovino«), Lord Owen je že konec minulega tedna predlagal Srbom deset kilometrov Širok demilitariziran koridor, ki naj bi konCno »zadovoljil« tudi Srbe v Bosni.
- Druga tema bodo »mednarodne poti«, nadzor nad njimi in zagotavljanje prostega prometa skozi Bosno, kar prav tako predvideva Vance-Ownov načrt.
Zamisel o prostih po-
teh pod mednarodnim nadzorom je podrobno razčlenjena v Četrti različici Vance-Ownovega načrta, ki so ga prejšnji mesec podpisali Muslimani in Hrvati; naCrt v prvotni različici predvideva samo koridorje, široke dva kilometra. Eckhard pričakuje, da Muslimani in bosanski Hrvati ne bodo nasprotovali deset kilometrov širokim koridorjem. (AFP)
Mednarodna pogajalca poskušata še enkrat (Telefoto: AP)
Vpoklicev sicer ni napetost na meji pa še ostaja
Bivši goriški župan Antonio Scarano in podžupan Mario Del Ben sta dva med šestimi prejemniki novih sodnih obvestil v okviru podkupninske preiskave glede goriškega av-toporta. Sodno obvestilo je prejel tudi goriški podjetnik Livio Tacchino. Z denarjem za avto-porto naj bi podjetniki na zahtevo goriških upraviteljev izvedli druga dela za občino.
LJUBLJANA - Slovensko ministrstvo za obrambo se je včeraj s kratkim sporočilom odzvalo na trditve Zmaga Jelinčiča, predsednika odbora državnega zbora za obrambo, ki smo jih objavih v našem Časopisu: »V včerajšnji Republiki je v članku ”Bo Hrvaška z orožjem zavzela Trdinov vrh? “ zapisanih vec neresničnih trditev in na njihovi osnovi napačnih sklepov. V članku je med drugim tudi zapisana neresnična trditev o »številnih vpoklicih rezervistov v TO in o povečani bud-nosh v TO«. V zadnjem Času na področju Novega mesta ni bilo nobenih posebnih vpoklicev rezervistov. Zato so vse domneve v omenjenem članku brez osnove«, je v svojem sporočilu zapisalo ministrstvo za obrambo.
Informacije, ki .nam jih je medtem uspelo zbrati, vendarle kažejo, da Jelinčičeve trditve ni-
so cisto brez osnove. Ko je Janša včeraj v Murski soboti govoril o težavah pri določanju meje z Italijo in Hrvaško, je ponovil slovensko staliSCe, da je potrebno sporne točke odpraviti s pogajanji, Ce pa ta ne bodo uspešna, pa z mednarodno arbitražo. »Ce pa bi kdo drug izbral drugačen pristop do reševanja tega vprašanja,« je dejal Janez Janša,« se bo seveda moral soočiti z vso odgo-vornostjo za svoja dejanja in morebitnimi posledicami. Slovenska vojska bo namreč branila slovensko ozemlje in državo pred vsakim, ki bi jo ogrožal«.
Kot smo izvedeli iz dobro obveščenih virov, naj bi se o spornem Trdinovem vrhu pogo-varjah med obiskom hrvaške vojaške delegacije v Sloveniji konec marca, ko naj bi hrvaška stran zahtevala, da slovenski vojaki v 30 dneh zapustijo sporno mejno točko.
stran 7
Primorski dnevnik bo spet izšel v ponedeljek,
3. maja
Peugeot 306
TEKMEC
AUTOLISERT
TR2IC - Ul. Timavo, 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA - Majnica, 12 - Tel. (0481) 391808
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
2
Sobota, 1. maja 1993
RIM / MEDSEBOJNE OBTOŽBE MED STRANKAMI O TEM, KDO JE V RESNICI »REŠIL« BETTINA CRAXIJA PRED SODNIM PREGONOM
PSI bo odslej vedno glasovala za odvzem imunitete - Razdor med DSL in Severno ligo
RIM - »Poslanci ste tatovi. Marš, vsi domov.« Gospa srednjih let, elegantna in lepo oblečena se je, kdo ve kako, prebila skozi zid policajev, ki so stražili vhod na Trg Colonna pred palaCo Chigi in je navalila na predstavnika zelenih Francesca Rutellija, ki je pravkar zapuščal predsedstvo vlade, kjer je premiera Carlu Azegliu Ciampiju izročil odstopno pismo. V svojem srdu zaradi glasovanja, s katerim je v Četrtek zveCer poslanska zbornica v bistvu oprostila tajnika PSI Bettina Craxija in preprečila milanskim sodnikom nadaljevanje preiskave o primerih korupcije v Milanu, katerih je osumljen, je gospa obsula s psovkami prvega parlamentarca, na katerega je naletela. Najmanj krivega za to, kar se je zgodilo.
Toda dogodek pred palaCo Chigi je emble-matiCen, ker odraža srd državljanov. S svojim glasovanjem so poslanci pokopali še zadnjo trohico zaupanja, ki so ga ljudje imeli v parlament. Sicer pa je bil Rim, kot skoraj vsa italijanska mesta, včeraj dopoldne in popoldne prizorišče spontanih protestnih manifestacij. Študentje neke srednje šole iz Četrti Primavalle so se odločili in v sprevodu
odkorakali proti središču ter najprej izrazili svoj gnev pred sedežem PSI na Ul. del Corso, nato pa v bližini palače Chigi. »Kdo ste, ste levičarji? ste desničarji,« so silili vanje novinarji. Bili so vsi: desnica, sredinsko usmerjeni, levica, vsi združeni v želji po protestu. Študentje licejev Mamiani in Mame-li, ki so se zbrali na skupščini skupno s profesorji, pa so raje naslovili predsedstvu vlade sporočilo: »Izdali ste izide referenduma, parlamentarno imuniteto je treba odpraviti takoj,« so zapisali v dokumentu.
Dan po spornem glasovanju je bila poslanska zbornica skoraj prazna. VeCina poslancev je odbrzela že v Četrtek zveCer, ostali vCeraj zjutraj. Ostali so le redki, vendar tem je bilo mo-goCe na obrazu razbrati, da »jo je zbornica tokrat nakuhala res debelo«. Nikjer ni vec evforije, ki je nekatere zajela takoj po izidu glasovanja o zadevi Craxi, paC pa jasna zavest, da se je pretrgala še zadnja vez, še zadnja nitka dialoga z državo. In v tej zavesti je tudi iskanje krivca, tistih, ki so skriti za tajnostjo elektronskega sistema glasovanja omogočili, da je zbornica rekla Ne milanskim sodnikom.
Achille Occhetto je v
Vojmr Tavčar
^Sramota!«, piše na transparentu mladih demonstrantov pred vladno palaCo v Rimu
Četrtek zveCer takoj po glasovanju obtožil vedno in »tiste, ki želijo propad države in kaos«, da so podtalno podprli Craxija. Liberalci so bili še jasnejši in so osumili »stranko predčasnih volitev«. Včeraj so bili v besedah in razmotri-vanjih tako novinarjev kot nekaterih politikov na klopi osumljencev predvsem MSI in Severna liga, ob njih pa tudi Mreža in delno SKP. Mauro Del Bue, mladi
socialistični poslanec in desna roka Claudia Mar-tellija, dokler je bil bivši pravosodni minister še v PSI, je prepričeval novinarje z »računalom«. »Vzemimo prvo glasovanje, ki je zadevalo korupcijo v Milanu in pri katerem je zbornica rekla Ne z 291 glasovi proti 273. Stiristranska koalicija je imela tedaj v dvorani 287 poslancev, toda del teh ( 45, 50 morda celo 60) je gotovo volil za sodni postopek. Rekel
bi, da je v podporo Craxiju volilo od 60 do 80 poslancev opozicije.« Tudi socialistično tajništvo je včeraj popoldne z uradno noto poudarilo, da so »nekateri zlorabili glasovanje o primeru Craxi zato, da bi ob njegovem nastanku spodnesli vlado, ki je nastala v znamenju prenove in širjenja parlamentarne osnove«. Tajništvo je zaradi tega sklenilo, da bo predlagalo strankinemu vodstvu,
naj odslej socialistični poslanci podprejo vsako zahtevo sodnikov za preiskave o delu parlamentarcev.
Demokristjanski poslanec Francesco D’Ono-frio je prav tako govoril o organizirani provokaciji, obenem pa dodal tudi strah poslancev pred morebitnim večinskim zakonom, ki bi bil po njegovem usoden za sedanje »stanovalce« palače Montecitorio. In dokazoval, da je za Craxija iz vrst opozicije opredelilo veliko glasov, »Ceš da je KD nameravala podpreti predloga svojega poročevalca Pin-ze, ki je predlagal pozitiven odgovor tako za korupcijo v Milanu kot za kršitev zakona o javnem finansiranju strank.
Stiristrankarska koalicija, ki je podpirala Amatovo vlado se očitno Čuti kriva, saj je s svojimi glasovi vsaj prispevala h Craxijevi oprostitvi. In morda se še najbolj krivi Čutijo tisti, ki so v Četrtek zveCer takoj po glasovanju v hotelu Raphael z Bettinom Craxijem ob Čaši šampanjca nazdravljali zmagi-
Toda izid Četrtkovega glasovanja ni zaostril samo odnosov med štiri-strankarsko koalicijo, republikanci, DSL in Zelenimi, ki so nameravali podpreti Carla Azeglia
Ciampija. MoCno je zaostril tudi odnose med DSL in Severno ligo. Clan tajništva Fabio Mussi je napovedal, da bo DSL umaknila svojo tehnično podporo v vseh občinah, kjer je v zadnjih Časih omogočila Ligi, kot stranki relativne večine, da je izvolila župana. Umberto Bossi pa skuša zvrniti vso krivdo za Četrtkov rezultat predvsem na DSL, Ceš da je nameravala s podporo Ciampijevi vladi sodelovati pri »poskusu blindiranja tega parlamenta proti Ligi«. Napadel je predsednika Scalfara, framazonstvo, ekonomske oblastnike... Vtis je, kot da bi izbral napad, da bi prikril lastne grehe.
Sedaj politične sile razmišljajo, da bi »oprale« Četrtkov greh in spet vzpostavile stik z javnostjo s tem, da bi Cimprej spremenile volilna pravila, predvsem pa povsem spremenile določila o parlamentarni imuniteti. Takoj nato pa predčasne volitve. Za tako rešitev se zavzemajo tudi »preCne grupacije« kot je Demokratično zavezništvo.
Ali bo to dovolj? Morda. Seveda Ce medtem ne bo parlament padel na popravnem izpitu, ko se bo v kratkem moral izreci o usodi Ciuha Andreottija.
»Politična« ošibitev lire
MILAN - Četrtkov vihar, ki se je dvignil po glasovanju poslancev o odvzemu imunitete bivšemu tajniku PSI Bettinu Craxiju in po odstopu štirih mini-strov iz komaj sestavljene Ciampijeve vlade, se je po pričakovanjih vCeraj odrazil tudi na borznem in menjalnem trgu. Nervoza, ki ju je zajela, se je popoldne sicer nekoliko umirila, toda liri se kljub temu ni godilo najbolje ne doma ne na tujih trgih.
Po indikativnih kota-cijah, ki jih Banca dTta-lia sporoči ob 14.30, je marka včeraj veljala 936, 69 lire, kar je za 5 lir vec kot v Četrtek, medtem ko se je dolar podražil za 8 lir in veljal 1.478, 56 lire. Vendar te kotacije ne razkrivajo vse zmede in špekulacije, ki sta vCeraj vladali na italijanskih valutnih trgih vse od njihovega odprtja. Po odprtju je namreč marka takoj zaslužila kar 20 lir in obstala pri 953, dolar pa pri 1.510 lirah. Okrog 10. ure si je italijanska deviza neko-
liko opomogla, zlasti na račun poziva Bance dTtalia in drugih pomembnih kreditnih zavodov, ki so vabili k ohranitvi živcev z utemeljitvijo, da je pritisk na liro pripisati izključno političnim in ne ekonomskim razlogom. Komaj uro potem je lira znova ošibela, nekaj kisika pa si je spet priborila po 13. uri, Čeprav je bilo za okrepitev treba počakati še nekaj ur, in sicer vse do takrat, ko je sekretar DSL Occhetto prišel k Ciampiju v palaCo Chiggi. To je bil namreč znak, da bo Ciampijeva vlada kljubovala.
Podobno je bilo tudi na borzi, kjer so se posli zaceli v pravi paniki in kljub popoldanskem izboljšanju položaja kazalec MIB potisnili za obilno točko navzdol. Banca dTtalia in zakladno ministrstvo sta včerajšnji potek na tržiščih kljub vsemu ocenila za pozitivnega, saj so se v bistvu »opekli« samo tisti, ki so se prepustili emotivnim vzgibom.
NOVICE
Spomenica SSk Ciampiju
Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je poslal predsedniku vlade Carlu Azegliu Ciampiju daljšo spomenico, v kateri mu izreka voščila za uspešno delo v korist državne skupnosti, hkrati pa opozarja na nerešena vprašanja zaščite slovenske manjšine. Glede volilnih reform ponavlja zahtevo po zajamčenem zastopstvu za narodne manjšine na vseh predstavniških ravneh. Volilne reforme niso demokratične, je poudaril, ce izključujejo zastopstvo narodnih manjšin, ki so pomemben dejavnik za rast sožitja in potrebujejo posebno pozornost, kot to narekuje ustava.
Enrico Ferri novi tajnik PSDI
RIM - Enrico Ferri je bil izvoljen za novega tajnika PSDI. Z aklamacijo ga je izvolil strankin vsedržavni svet. Prevzema mesto Carla Vizzinija, ki je približno pred mesecem dni odstopil. Novi tajnik se je rodil leta 1942 v La Spezii; po poklicu je sodnik in v tem svojstvu je bil elan Višjega sodnega sveta. V parlament je bil prvič izvoljen leta 1987; bil je tudi minister za javna dela v De Mito-vi vladi.
V Pordenonu odprli sejem za radioamaterje
PORDENON - VCeraj so v Pordenonu odprli 28. sejem radioamaterstva, elektronike in hi-fi tehnike, ki bo na ogled tudi danes in jutri ves dan. Lani ga je obiskalo vec kot 40 tisoč oseb, med njimi tudi veliko tradicionalnih obiskovalcev iz Avstrije in Slovenije. Na 25 tisoC kvadratnih metrih površine se letos predstavlja 150 razstavljalcev, ki so tokrat posebno pozornost namenili avtomobilskim stereo hi-fi napravam in elektronski tehnologiji.
DSL zanika podkupnine za gradnjo centrale v Brindisiju
Načelnik skupine DSL v poslanski zbornici Mas-simo D’Alema je vCeraj demantiral govorice, po katerih naj bi bil vpleten v podkupninsko afero okrog gradnje elektrocentrale ENEL v Brindisiju na zaCetku osemdesetih let. Govorice so se razširile na osnovi pričevanja, ki ga je sodnikom podal funkcionar ENEL Valerio Bitetto in ki ga bo objavil tednik L’Espresso. D’Alema, ki je bil na zaCetku osemdesetih let deželni tajnik KPI v Apuliji, je sicer priznal, da je prišlo do raznih sestankov za gradnjo centrale, a na njih ni bilo nikoli govor o zakupih kakim posebnim podjetjem ali Cern hujšem.
PESEL elektrogospodinjski stroji
nore cene IH
REX - ZEROWATT - ARISTON - SILTAL
npr. pralni stroji od 299.000 lir dalje brezplačno parkirišče PESEL
TRST - Ul. Pecenco 4 (III. stranska ulice Cologna)
MILAN / PO GLASOVANJU V PARLAMENTU O CRAXIJU
Sodniki potrdili odločitev o prizivu na Ustavno sodišče
Prof. Paladin ne daje prizivu veliko možnosti za uspeh
MILAN - Kot je bilo pričakovati, je odločitev poslancev, da »prepustijo« Bettina Craxija sodnikov samo glede dveh vprašanj na šest, kolikor so jih postavili preiskovalci, izvala veliko nezadovoljstvo v milanski sodni palači (med drugim so uslužbenci napovedali protestne pobude). Ob zapre-pašCenosti, ki jo je takoj po glasovanju v poslanski zbornici izrazil generalni pravdnik v Milanu Saverio Borrelli, pa so se sodniki odločili, da vložijo priziv na Ustavno sodišče. Po prvih polemičnih pripombah pa je v milanski sodni palači prevladala odločenost, da po poldrugem letu preiskav in 13 jamstvenih obvestilih, kolikor so
jih naslovili na bivšega tajnika PSI in predsednika vlade, ne mislijo popustiti. Včeraj so tako preučevali možnost, Ce naj besedilo vloge glede Craxija povzamejo po sličnem dokumentu, ki se nanaša na bivšega upravnega tajnika KD Ci-taristija.
V zvezi s pristojnostmi Ustavnega sodišča, da bi razsojala o sporu med sodstvom in poslansko zbornico glede parlamentarne imunitete, pa je svoje pomisleke izrazil nekdanji predsednik tega najvišjega sodišča Livio Paladin. Po njegovi oceni je drugi paragraf člena št. 68 italijanske Ustave, ki ureja vprašanje imunitete, zelo vprašljiv, vendar ga ne more spremeniti Ustavno sodišče,
temveč samo parlament (z ustreznim zakonom). Po Paladinovem mnenju ni veliko možnosti, da bi Ustavno sodišCe ugodno razrešilo priziv, razen, Ce ne bi dokazali, da se je parlament na neprimeren naCin poslužil omenjenega člena in oblastno prešel v sfero, ki pripada sodstvu.
Zadržanje milanskih sodnikov sta podprli tudi dve stanovski združenji, in sicer Magistratura indipendente in As-sociazione nazionale magistrati. V tiskovnih notah poudarjajo, da javno mnenje odločno zavrača privilegije, ki so jih doslej uživali politiki in jasno zahteva, da bi se odpovedali imuniteti. O odločitvi generalnega pravdnika Borellija, da
zadevo preda ustavnemu sodišču, se je pozitivno izrazil Giovanni Pellegri-no (DSL), ki predseduje senatnemu odboru o imunitetah. Solidarnost milanskim sodnikom je izrekel tudi senator Carlo Smuraglia (DSL). Med številnimi pozitivnimi pa je Borrellijeva odločitev naletela tudi na negativne ocene: Ferdinando Imposimato, bivši sodnik in trenutni poslanec DSL, je namreč dejal, da se milanski pravdnik ne bi smel spuščati v ocenjevanje odločitev parlamenta, temveč bi moral opravljati svoj poklic. Istočasno pa bi kljub upravičeni grenkobi, je dodal Imposimato, Borrelli moral upoštevati, da je 280 poslancev osvojilo teze sodnikov.
Glasen protest proti sklepu o oprostitvi Bettina Craxija
Demonstranti pred palačo Chigi so imeli tudi napihnjeno gumijasto lutko, ki je upodabljala Bettina Craxija v zaporniški obleki, Bolj ali manj spontane manifestacije proti sklepu parlamenta, da prepreči sodni postopek proti bivšemu socialističnemu tajniku, so bile posebno glasne v Rimu, zabeležili pa so jih tudi v številnih drugih italijanskih mestih (telefoto AR)
OBRAČUNI / LADJEDELNIŠTVO
TRST / NA PREDAVANJU KROŽKA, KI NOSI IME PO REVOLUCIONARJU
Družba Fincantieri kljub krizi zmanjšuje primanjkljaj
TRST - Družba Fincantieri iz okrilja državnega koncerna IRI je lansko poslovno leto sklenila z izgubo v znesku 119 milijard lir, kar je kljub zastrašujoči številki pozitivno, Ce upoštevamo, da je leto prej izguba znaša 55 milijard lir veC. Poslovni obračun, ki so ga včeraj v Trstu odobrili delničarji, je vsekakor pokazal na občuten porast proizvodnje, ki je dosegla vrednost 2.700 milijard lir, medtem ko je izguba po besedah upraviteljev enaka deležu, za katerega je bila družbo oškodovala zalivska vojna. Kot znano,
je vojna preprečila, da bi Fincantieri Iraku predal osem naročenih in izdelanih vojnih ladij, ki jih tako naročnik seveda ni nikoli plačal. Dve izmed njih je pred kratkim odkupil Maroko, štiri bo odkupila italijanska vojna mo-ranarica, preostali dve pa bosta šli na mednarodni trg.
Med uspehi lanskega poslovanja so upravitelji družbe izpostavili predajo prvih dveh ekoloških tankerjev z dvojnim dnom in dokončanje prve od treh razkošnih potniških ladij za križarjenje, ki jih je naročila grupa Camival.
Radovednost za hčerko Che Guevare v Mleli
Hilda Guevara je pred številnim občinstvom govorila o naravnost dramatičnem položaju na Kubi
TRST - Hilda Guevara (na sliki - foto KROMA) je
bila sinoči osrednja gostja na srečanju, ki sta ga v gledališču Miela priredila krožek Che Guevara, ki nosi ime po njenem oCetu, in kulturno združenje La Tal-pa. Drugi kubanski gost je bil Carlos Padron, predstavnik kubanskega združenja pisateljev in vsestranski kulturni delavec. Srečanje, ki je privabilo izredno veliko ljudi, je bilo najavljeno kot razprava o aktualnosti Chejeve mish v sedanjih razmerah na Kubi, vendar se je zlasti osredotočilo na opis izredno hudih razmer na Karib-
skem otoku, ki se že dolgo let mora zoperstavljati embargu ZDA. Embargo na blago spremlja tudi blokada v informacijah, kot je v svojem predstavitvenem posegu poudaril profesor Antonio.Moscato, docent na univerzi v Lecceju, ki spremlja oba gosta na nizu srečanj po Italiji. Hudi orkan, ki je nedavno prizadel Miami, je opustošil tudi Havano, vendar tega Časopisi niso primemo poudariti. Poleg raznih gospodarskih objektov je veliko škodo utrpela tudi najpomembnejša založniška hiša Časa de las Americas, pri kateri dela Hilda Gue-
vara. Nabavljanje materiala za popravila pa je izredno težavno in drago, so povedali gostje. Po globokih pretresih in hudi krizi v državah realnega socializma, s katerimi je Kuba trgovala, so razmere postale izredno težke. Hrana je ra-cionirana, vsak Kubanec ima na dan le 100 gramov kruha, mleko dobivajo le manj kot sedem let stari otroci in nosečnice, industrija je v veliki krizi zaradi pomanjkanja surovin in rezervnih delov. Oba gosta sta prišla v Italijo, da bi na vrsti srečanj prebila blokado informacij o svoji deželi. (bov)
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Sobota, 1. maja 1993

-{DEŽELNI SVET / ZADNJA SEJA
TRST / PREDSTAVIL 6A JE DE2ELN1 ODBORNIK DARIO TERSAR
SLOVENCI V PSI
NOVICE
Konec
mandata
Predsednik Gonono podal obračun 5-letnega dela
V Trstu bo prvi sedež Observatorija dela AJ
Preučeval bo gospodarska in demografska gibanja
Predstavitev Observatorija za delo. Na sredi deželni odbornik Tersar (foto KROMA)
TRST - Deželna skupščina Furlanije -Julijske krajine je imela včeraj zadnjo sejo iztekajoče se mandatne dobe pred deželnimi volitvami 6. junija. Potem ko je večer prej odobrila nekatere proračunske spremembe, je skupščina vCeraj izglasovala Se dva zakona v korist goratih predelov in v podporo družinam.
Predsednik skupščine Nemo Gonano se je ob tej priložnosti poslovil od deželnih svetovalcev ter napravil nekakšen obračun petletnega dela, pri Čemer se je skliceval tudi na potrebo po velikih spremembah, ki jih javno mnenje nestrpno pričakuje, po novih pravilih in po novih odnosih med institucijami in državljani. Ob tem je ugotovil, bo novi deželni svet izvoljen po pravilih, ki Se pripadajo preteklosti, pa Čeprav nekoliko spremenjenih v mejah deželnega statuta. Po zahvali sredstvom javnega obveščanja je Gonano tudi izrazil željo, da bi nov deželni svet znal dobro delovati v korist dežele, ki naj se razvija v znamenju civilnega in gospodarskega na-
predka kot svobodna skupnost mož in žensk različnega etničnega in kulturnega izvora.
Glede samega obračuna dela deželne skupščine pa je Gonano dejal, da se je deželni svet sestal kar 258 krat, sej svetovalskih komisij pa je bilo 1200. Odobrenih je bilo nad 360 zakonov, od teh je vlada vrnila v obravnavo skupščini 32, od katerih je bilo 23 potrjenih, kar dokazuje, je dejal, da je znala skupščina v celoti tolmačiti in izvajati svojo zakonodajno funkcijo. Predsednik deželne skupščine Gonano je nato naštel nekatere med najpomembnejšimi zakonskimi ukrepi, ki so bili odobreni v iztekajoči se mandatni dobi, denimo na urbanističnem področju in na področju zdravstva in skrbstva. Omenil je tudi dva zakona, ki jih je deželni svet odobril za uresničevanje državnega zakona o obmejnih območjih: zakon 34 za razvoj gospodarskih dejavnosti in mednarodnega sodelovanja ter zakon 46 v podporo kulturnim in umetniškim dejavnostim slovenske manjšine.
TRST - V Trstu bo vsak Cas zaCel delovati Observatorij tržišča dela, migracijskih procesov, socialnih politik ter industrijskih odnosov Delovne skupnosti Alpe-Ja-dran. Vodstvo Skupnosti ga je ustanovilo 25. marca na predlog svoje 7. komisije, ki je zadolžena za probleme sociale in skrbstva, sklenilo pa je tudi, da bo njegov prvi sedež v Trstu, in sicer za obdobje 1993-94.
Cilje in strukturo tega novega organizma so predstavili vCeraj na tiskovni konferenci, ki jo je priredil deželni odbornik za mednarodne stike FJK Dario Tersar, na njej pa so sodelovali predsednik komisije za mednarodne odnose pri Vsedržavnem svetu za gospodarstvo in delo (CNEL) Raffaele Vanni ter izvedenec tegaistega sveta Renzo Turato, ki bo Observatorij koordiniral. Povedali so, da bodo Observatorij sestavljali izvedenci ter predstavniki podjetniških in sindikalnih organizacij, ki jih bodo imenovale posamezne države, dežele in županije Delovne skupnosti Alpe-Jadran, njegova naloga pa bo v tem, da bo preučeval gospodarska in demografska gibanja na področju Skupnosti, pa tudi da bo nudil informacije in nasvete vladam in krajevnim
oblastem v njenem sklopu.
Kot rečeno, bo Observatorij vsaj v prvi fazi koordiniral sodelavec CNEL Renzo Turato, ki je doma iz Padove, sicer pa že veC let funkcionar na proračunskem ministrstvu v Rimu. Na včerajšnji tiskovni konferenci je dejal, da ga na čelu novoustanovljenega Observatorija Čaka nelahko delo. Najprej bo treba pregledati, kako je sploh z zbiranjem podatkov o gospodarskih in demografskih gibanjih po posameznih državah in deželah Alpe-Jadrana ter
z njihovim preučevanjem spričo dejstva, da gre za države in dežele, ki so do nedavnega imele zelo različne druž-beno-politicne ureditve. Turato je tudi dejal, da bo Observatorij posvetil posebno pozornost migracijskim procesom, ki so, kot znano, precej živahni tudi na področju Alpe-Jadrana, hodisi na relaciji Vzhod-Zahod kot na relaciji Sever-Jug. Turato je naposled povedal, da bodo v okviru Observatorija morali pomisliti tudi na izobraževanje kadrov, ki bodo delali v tej ustanovi.
Na srečanju s Časnikarji je govoril nadalje predsednik komisije za zunanje zadeve pri CNEL Raffaele Vanni, ki je predlagal Turata za koordinatorja Observatorija. Podčrtal je predvsem, da se Observatorij usklajuje z drugimi pobudami CNEL, zlasti s stiki, ki jih CNEL vzdržuje z Mednarodnim uradom za delo v Budimpešti. Odbornik Tersar pa je na tiskovni konferenci izrazil predvsem zadovoljstvo, da lahko taksno pobudo predstavi na predvečer praznika dela.
PSI naj stopi na pot prenove
TRST - Predsednik Deželne slovenske komisije PSI Rudi Pavšič je napovedal, da bo izstopil iz stranke, Ce ne bo resnično stopila na pot prenove in se vrnila k svojim koreninam. V daljši tiskovni noti Pavšič med drugim piše, da ga »ne zanima, v kolikšni meri so poslanci naše stranke podprli ali ne odločitev milanskih sodnikov, ki so zaprosili za nadaljno preiskavo o delu bivšega vsedržavnega tajnika Craxija. Dejstvo je, da je tudi PSI odločilno prispevala, da se olira-ni vse po starem, da se podpre klientelisticni pristop in da se ne Zeli stopiti na pot novega, kot so se sami izrekli ljudje tudi na zadnjem referendumu, za katerega sem se tudi sam opredelil.
Spričo povedanega je jasno, da postaja mera polna in da niti, ki me vezejo na to stranko, so zelo tenke. Tako zame kot verjetno za veliko večino slovenskih socialistov predstavja rešilno bitko le dejstvo, da se iz tega “starega” zna, kljub hudim porodnim krcem, roditi “novo”. To je moje edino upanje in zato bom kot predsednik organizirane slovenske socialistične komponente ostal na svojem mestu in delal predvsem v dobrobit slovenske stvari in se oddaljil od uradnega dela stranke.«
TRST / SKUPNA IZJAVA VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA
Kolaboracionisti so se borili za nacisle, ne za »italijanstvo«
»Zgodovine ni mogoče potvarjati«
TRST - Zgodovine ni flJogoCe pretvarjati, pravijo antifašistične in borčevske organizacije v °gorcenem protestu ob Poskusu, da bi borce za svobodo enačili s služabniki nacistov in ob napovedi tržaškega župana Staffierija, da misli poi-nienovati eno od tržaških nlic po Cesareju Pagni-niju.
Pokrajinski odbori VZ-' pI/ANPI, ANED in ANP-PiA so na skupni seji zavzeli jasno stališče ob znanih dogodkih v pristojni deželni komisiji, ko je slo za odobritev prispevka za proslavljanje 50. obletnice odpomiske-§a gibanja in zavrnili po-skus, da bi borce, ki so Padli za svobodo, izenačili s kolaboracionistie-nimi formacijami v služ-
bi fašistov. In Ce je razumljivo, je rečeno v skupni izjavi, da skušajo dediči nacifašizma rehabilitirati svoje vzornike, pa nikakor ni mogoCe pripadnike X. MAS, ki so padli v bojih proti partizanov v Trnovskem gozdu, proglašati za »padle za italijanstvo Trsta in Gorice«, kot je trdil listar-ski prvak Gambassini.
Zgodovina je paC zgodovina in je ni mogoče pretvarjati. Tako imenovani »padli za italijanstvo«, pravijo predstavniki borčevskih organizacij, so bili pripadniki vojaških formacij, ki so prisegle zvestobo nacistom in se borile pod njihovim poveljstvom. Čeprav so bili Italijani po narodnosti, so delovali pod okriljem nemškega
poveljstva in za cilje, ki so jih določali nacisti. Ne smemo namreč pozabiti, da bi v primeru nacifaši-stiCne zmage Trst oziroma Adriatisches Küsteland moral pripasti Tretjemu Reichu in da torej kolaboracionisti nacistov se niso borili za »italijanstvo« tega ozemlja.
Prav tako sramotno pa je, menijo borčevske organizacije, da bi borce za svobodo ločevali na osnovi narodne pripadnosti, saj je bilo odporništvo uporno gibanje evropske in mednarodne razsežnosti, ki je vključevalo antifašiste iz vseh držav brez razločkov glede na jezik, vero ali politično prepričanje.
Kot rečeno, VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA obsojajo tudi namero, da bi
neko tržaško ulico poimenovali po Cesareju Pa-gniniju, ustanovitelju in komandantu kolaboracio-nisticne »Guardie civi-ce«, ki je skupaj s takratnim nacističnim prefektom Trsta Brunom Cocea-nijem skušal ustanoviti »blok« Italijanov v proti-slovanski funkciji, se pravi ne za to, da bi se boril proti Nemcem, paC pa proti antifašistom, italijanskim in slovenskim.
Na koncu skupnega dokumenta pokrajinski odbori VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA ogorčeno zavračajo manevre za blatenje odporniškega gibanja ter pozivajo vse resnično antifašistične sile, naj reagirajo, da bi preprečili nov razdor med tukaj živečim prebivalstvom.
TRST / SREČANJE MED DELEGACIJAMA SKGZ IN SEVERNE LIGE
Soglasje o nujnosti ustvarjanja ozračja sožitja in stipnosti za premik iz desničarske in nacionalistične hipoteke
TRST - »Popolnoma logično je in značilno za miselnost tržaške desnica, da pride do predloga o poimenovanju ulice po Zupanu Pagniniju, ki je bil prvi človek mesta za pasa nacistične okupacije. Gre za isto desnico, ki ji bodo ob sovraštvu do Slovencev in Furlanov ostale za dialog le še sardele v tržaškem zalivu.«
Tako je sočno komentiral tržaške razmere vodja tržaške Severne lige Fabrizio Belloni na srečanju z delegacijo Pokrajinskega odbora SKGZ, ki je obiskala pok-
rajinski sedež Bossijeve-ga gibanja. Pokrajinski predsednik SKGZ Sua-dam Kapic je vodstvu tržaške Severne lige orisal stališča Zveze o položaju Slovencev na Tržaškem in podčrtal dejstvo, da se Slovenci dejavno vključujejo v prizadevanja za politični in gospodarski preokret v problematični tržaški stvarnosti, katere velik del še vedno gleda na manjšino kot na kamen spotike. Istitucionalne spremembe, do katerih prihaja v Italiji pa bi morale prisotnost in vlogo manjšin v družbi utrditi
kot vrednoto, mimo katere demokratično zrela država ne more.
Belloni in sodelavci so izrazili mnenje, da mora biti gibanje, ki se zavzema za federalno ureditev v državi in Evropi nujno občutljivo do vprašanja narodnih skupnosti, za Trst pa še posebej velja, da bi moral v skladu z objektivno oceno lastne zgodovine in sedanje stvarnosti celo zahtevati večjezičnost, saj je prisotnost Slovencev treba gledati kot obogatitev, ne pa kot problem. Le z doslednim sprejemanjem svoje večkulturne di-
menzije se lahko Trst učinkovito opremi z inštrumenti, ki so potrebni za povezovanje s sosedno Slovenijo in se tako ustvarijo pogoji tudi za gospodarski preokret.
Tako predstavniki SKGZ kot Severne lige so naglasili potrebo po ustvarjanju ozračja sožitja in odprtosti, ki je osnovni predpogoj za premik iz skrajno desničarske in nacionalistične hipoteke, s katero se na Tržaškem že ves povojni Cas zapravljajo priložnosti za drugačno prihodnost v duhu sodobnega pre-moscanja meja v Evropi.
GORICA / UMRLA JE GORIŠKA PESNICA n
Utihnilo je srce Ljubke Šorli
V	Gorici je vCeraj v 83. letu starosti prenehalo biti plemenito srce pesnice, narodne in kulturne delavke in učiteljice Ljubke Šorli. Namig na srce ni naključen: srce je ustvarjalni vzvod, iz katerega kipijo njeni rimani verzi in pesmi (v uvodni Pesmi njene zbirke Pod obokom Čarobnim izpoveduje: Ko poraja se v srca globini / in ji glas skrivnosten reče: Bodi!); njene pesmi so namenjene srcu bralca (kot poje v nekoliko Starejši Moji pesmi: Pesem moja eno išče: / pot v Človekovo Svetišče, / ki mu pravimo / srce...).
Srce Ljubke Šorli je zaCelo biti nekega zimskega dne, 19. februarja 1910, v Tolminu. Tu ji je tekla zibelka, tu in v Jesenicah, kamor se je družina zatekla med prvo svetovno vihro, se je prvič seznanila z »inštitucijo«, ki ji bo ostala zvesta vse življenje: šolo. Po vojni je hotela na učiteljišče, da bi postala učiteljica, a usoda (zaradi očetove bolezni je morala pomagati doma) ji je to omogočila šele dobri dve desetletji kasneje.
Stara je bila 23 let, ko se je poročila z učiteljem, pevovodjo in skladateljem Lojzetom Bratužem. Mlada družina je živela v Gorici, zakon je osrečil prihod Lojzke in Andreja, a sreča je bila kratkotrajna: decembra 1936 so fašisti zastrupili Lojzeta Bratuža; po hudih mukah je umrl februarja naslednjega leta.
Za Ljubko se je takrat začelo strahotno življenje zatiranja, aretacij, mučenja. Pesnica - njena prva pesem V tujini je izšla že 1927. leta v dijaškem ilegalnem ciklostilnem lističu Soča - je vse to opisala v pretresljivem pismu, ki je bilo spomladi 1976 prebrano na sojenju zločincem iz tržaške Rižarne.
Ze med vojno je začela poučevati, zatem je opravila učiteljsko solo in postala leta 1948 učiteljica. Njena učiteljska pot jo je popeljala po domala vseh vaseh goriške okolice. A ni bila le učiteljica: spodbujevala je mladino, vodila petje, dramsko in druge dejavnosti. Tudi po upokojitvi (1975) ni pretrgala stikov s šolo: udeleževala se je raznih obiskov na šolah, srečanj, učencem je podeljevala bralne značke.
V	vsem tem burnem in življenja polnem Času so iz globine njenega srca vrele pesmi. Domoljubne, refleksivne, otroške, pokrajinske, religiozne. Koliko
jih je bilo, je skoraj nemogoče prešteti. Marijan Brecelj, ki je leta 1973 uredil njeno drugo pesniško zbirko Izbrane pesmi, je iz opusa kakih 500 pesmi izbral 89 poezij, ki so nastajale od leta 1927 do leta pred izdajo. Zbirka Veseli ringaraja s podnaslovom Pesmi za otroke obsega 128 pesmi, od katerih jih je bilo kar 48 uglasbenih (vseh uglasbenih pesmi Sorlijeve je blizu 150).
Se pred tema zbirkama je izšel v samozaložbi Venec spominčic možu na grob (1957). V sonetni venec z akrostihom je prelila vso veliko ljubezen do moža. »Venec spominčic ni in noče biti obtožba oseb, naroda ali države, paC pa obtožuje zlo, ki nujno izvira iz vsakega totalitarizma,« je v spremni besedi zapisal Anton Kacin.
Ob 75-letnici je izšla njena Četrta knjižna zbirka Rumeni ko zlato so zdaj kostanji, ki obsega cikel tolminskih pesniških izpovedi, zatem pa se zbirka Pod obokom Čarobnim. France Bernik je v spremni besedi takole zapisal o njeni poeziji. »Lirika goriške pesnice je homogen pojav, uravnotežen po izpovedni vsebini in verzni zgradbi. Kot tak se sicer ne vključuje v sodobna iskanja verzne umetnosti, vendar ima v polifoniji pesniškega snovanja v naši književnosti, zlasti v zamejskem delu skupnega slovenskega kulturnega prostora, svoje posebno in nezamenljivo mesto.«
Zadovoljstvo SSk ob dveh spremembah deželnega proračuna
TRST - Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Ivo Jev-nikar je izrazil zadovoljstvo, ker je deželni svet odobril dve spremembi deželnega proračuna, ki zadevata prispevke za kulturne dejavnosti slovenske manjšine. Svetovalec SSk je predlagal, naj bi iz sklada 2.600 milijonov lir za kulturne domove in sedeže prenesli 150 milijonov lir v sklad za slovenski tisk, 150 milijonov pa v postavko za Narodno in studijsko knjižnico in druge knjižnice. Obe postavki bi se tako vrnili k znesku, ki je veljal tako lani kot leta 1991, torej po 500 milijonov lir. Ta popravek je bil med razpravo združen s popravkom, ki sta ga predlagala Budin in Poli (DSL) in je zadeval okrepitev postavke za tisk, ter z večino odobren. Sredstva za gradnjo in popravila kulturnih struktur so se torej sicer zmanjšala, vendar gre to v korist ohranjanja delovnih mest in razvejane dejavnosti zamejskega Časopisja in knjižniCarstva.Podobno zahtevo je Jevnikar postavil že med decembrsko proračunsko razpravo in pred kratkim v komisiji, vendar je bil obakrat zavmjen.V svojem posegu pa je svetovalec Slovenske skupnosti tudi jasno opozoril na nujnost, da deželna uprava poseže pri vladi in parlamentu, da se podaljša veljavnost tistega člena »zakona za obmejna območja«, ki dodeljuje po osem milijard lir letno za kulturne in umetniške dejavnosti slovenske manjšine, posebna sredstva pa tudi za Italijane v Sloveniji in Hrvaški, saj so bile postavke določene le za triletje 1991-93.
Tradicionalni prvomajski shod v občini Dreka
KRAS Preka) - Zaskrbljujoči politični položaj v državi in bližajoča se jimijska volilna preizkušnja bosta prav gotovo glavna argumenta posegov na prvomajskem shodu, ki ga danes, ob 15. uri, na Krasu v občini Dreka prireja območni odbor PSI za Benečijo. Gre za tradicionalno prvomajsko slovesnost, ki jo v tem kraju prirejajo dobrih petindvajset let. Na današnji slovesnosti bodo spregovorili deželna tajnica PSI Roberta Breda, senator Franco Castiglione in deželna svetovalka Paolina Lamberti Mattioli. (R.P.)
V Červignanu osrednji prvomajski shod na Videmskem
VIDEM - Osrednja prvomajska manifestacija CGIL, CJSL in UIL za videmsko pokrajino bo tokrat v Cervinjanu. Delavci se bodo zbrali danes ob 10. uri na Trgu Indipen-denza, kjer bo pol ure kasneje shod. Spregovorili bodo Zupan Cervinjana Mauro Travanut, predstavnik Confo-gricoltori in Članica vsedržavnega tajništva CGIL Carla Bentivogli. Manifestacije bodo tudi v Rive d‘Arcano in v Osoppu, sindikalni shod pa bo tudi v Pordenonu na trgu pred občinsko palačo z začetkom ob 10.30.
NAGLUSNOST
Ko si zaželim IZREDEN SLUH
|o	imam MAICO!
< 2
ll
l! BREZPLAČNI j!	PRIKAZI
š I	NAJNOVEJSIH
ra £
1 ELEKTRONSKIH 1 BOBENCKOV
ff	(v praksi nevidni)
svetovalec MAICO
VLASTA CEGLAR
m MAICO
TRST - Ul. Maiolica 1 (ob pokriti tržnici)
I. nadstr. - Tel. 772807
Na Opčinah:
Optika MALALAN Proseška 6, v sredo 5. maja od 16. do 18. ure
Primorski dimi
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715	.
Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 ' Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%: mali oglasi 850 LIT beseda: osmrtnice, zahvale in sožalja po fonnalu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu St.' 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
NOVICE
VOLITVE / PREDSTAVITEV NOVEGA GIBANJA
OBČINA / SKLEP OBČINSKEGA SVETA
Kvestor svari,
prof. Pahor pa ga poziva,
da svarilo prekliče
Nadaljuje se dopisni dvoboj med Samom Pahorjem in tržaško kvesturo. Na obvestilo elanov Edinosti od 10. marca, da nameravajo prirediti jutri in prvo nedeljo v juniju zborovanje na Trgu Zedinjenja Italije, je kvestor odgovoril 29. aprila z dopisom, ki ga je Edinost prejela včeraj in v katerem poziva Pahorja in druge, naj ne priredijo zborovanja, Ce niso predstavili dovoljenja za začasno zasedbo javne površine, kot predvideva zakon o javni varnosti (iz leta 1940). Prof. Pahor je kvestorju takoj odgovoril s prošnjo, da svarilo preklice. »Ker vam je Pokrajinski nadzorni odbor že dokazal«, piše prof. Pahor, »da sem imel jaz prav, ko sem vas prepričeval, da sklep tržaškega občinskega odbora št. 517 z dne 4. marca 1993 ni v skladu z zakoni naše republike, upam, da tokrat ne boste zanemarili mojega nasveta, ki ima prvenstveno namen preprečiti, da bi se organ državne oblasti ne blamiral ponovno«. Kaj se bo jutri zgodilo na Trgu Zedinjenja Italije, je še vprašanje.
Jutri »Vivicitta« tudi v Trstu
Med 33 italijanskimi mesti, ki bodo prizorišče množične tekaške manifestacije »Vivicitta 93«, bo tudi Trst. Kot na lanski pričakujejo tudi na letošnji prireditvi precejšnje število udeležencev (lani jih je bilo 750). Tek je namreč za tekmovalce in rekreativce, letošnje geslo prireditve pa je »Tek brez meja«. Start teka bo jutri ob 10.30 na Trgu Duca de-gli Abruzzi.
Umik za razdeljevanje bencinskih bonov
Od 4. do 15. maja bodo v mestu in okolici, in sicer v vseh 12 občinskih izpostavah, razdeljevali bencinske bone. Razdeljevah jih bodo od ponedeljka do petka, od 16. do 20. ure. V izpostavh na Vzhodnem in Zahodnem Krasu jih bodo razdeljevali ob torkih, Četrtkih in petkih od 16. do 20. ure. V de-vinsko-nabrežinski in dolinski občini bo razdeljevanje bonov od ponedeljka do sobote, od 9. do 13. ure; v repentabrski občini od torka do sobote, od 10. do 13. me, v zgoniški ob torkih, sredah in sobotah od 9. do 13. ure, v Miljah (v tehničnem uradu) pa od ponedeljka do petka, od 15. do 19. me.
Mira Stegu vodi tiskovni urad prefekture
Dolgoletni načelnik tiskovnega mada tržaške prefekture Renato Orlando odhaja z današnjim dnem v pokoj, njegovo mesto pa prevzema prevajalka slovenščine Mira Stegu. Orlandu, ki je vstopil v tiskovni urad prefekture že leta 1947 in ga je vodil petnajst let, izražamo najboljša voščila. Čestitke in voščila tudi njegovi naslednici.
Zavezništvo za dmgačen Trst
Codego za mesto etničnega dialoga
Na Kolonkovcu kmalu nove ljudske gradnje
Vprašanje parkirišč že drugič splavalo po vodi
Kandidat Zavezništva za Trst Franco Codega
Na tržaških pokrajinskih volitvah 6. junija bodo vo-lilci verjetno našli nov simbol sinje in modre barve z napisom »Alleanza per Triste«, v prevodu »Zavezništvo za Trst«. Iniciativni odbor sicer še zbira podpise, ki so potrebni za predstavitev simbola, medtem ko je njegov kandidat za predsednika Pokrajine, kot smo že poročali, deželni predsednik združenj ACLI Franco Codega. Značilnosti in cilje Zavezništva za Trst so njegovi pobudniki - med njimi republikanec Paolo Castiglie-go, zeleni Paolo Ghersina in sam Codega - včeraj predstavili na tiskovni konferenci.
Predvsem je bilo poudarjeno, da se zavezništvo ne predstavlja kot stranka, ampak kot gibanje državljanov v referendumskem in reformističnem duhu, ki se je bil uveljavil 18. aprila. Opredeljuje se kot zmerno, napredno in laično gibanje, vendar odklanja etiketo »levičarsko«, ker sodi, da je treba preseči staro logiko blokov. Doslej so vanj vstopili republikanci in zeleni, ki se bodo za pokrajinske volitve odpovedali lastnim simbolom, zraven pa je tudi del socialistov, ki se razpoznavajo kot skupina »prenove«, medtem ko se uradna PSI še ni odločila, ali naj se odpove svojemu simbolu. (V zvezi s tem je bilo vCeraj slišati, da naj bi se
del stranke, ki se zbira okrog bivšega pokrajinskega tajnika Perellija, nagibal k zavezništvu s KD.)
Pobudniki Zavezništva za Trst so na tiskovni konferenci dejali, da si želijo odprto pokrajinsko ustanovo, pozorno na dialog z državljani in z vsemi družbenimi in političnimi komponentami, brez razlikovanja po etnični pripadnosti, in zavzeto za tak razvoj, ki ne bo v nasprotju s potrebami okolja. To pa je hkrati skajno sintetiziran program zavezništva.
Kandidaturo Franca Co-dege, šolnika in človeka, angažiranega v asociacio-nizmu, ki nima nie skupnega s kompromitiranimi krogi stare politike, želi za-
vezništvo zoperstaviti kandidaturi Sardos Alberti-nija, ki jo predlaga tržaška desnica, tista, ki je po besedah Castigliega in Ghersi-ne obrnjena v preteklost in povsem skregana s kulturo dialoga. Trst pa se po Ca-stigliegovih besedah zeli vrniti k svojim zgodovinskim koreninam kozmopolitskega mesta brez barikad, usmerjenega v stalen dialog med svojimi različnimi komponentami. Codega pa je k temu dodal, da je različnost vir kulturnega in družbenega bogastva, ne pa nasprotovanj; v znamenju dialoga - je zaključil - bi Trst lahko postal pravi laboratorij za mirno sožitje in »mesto model« za vso Evropo.
Zelena luc za ljudske gradnje na Kolonkovcu in v Ul. Timignano, rumena za škedenjske prebivalce (ki jim je neposredna bližina hitre ceste tako zagrenila življenje, da jim ne preostaja drugega, kot odselitev), rdeča pa za parkirišča. Tako je v Četrtek zvečer pomežiknil semafor tržaškega občinskega sveta. Navidezno umirjena seja se je v večernih urah razvnela ob »večnem« tržaškem vprašanju parkirišč, ki je že spet -drugič zapored - splavalo z dnevnega reda, predno je potonilo pa mu je uspelo zagreniti že itak ne preveč idiličen odnos med melonarskim županom Staffierijem in »zunanjo« odbornico za urbanistiko de Comellijevo.
Občinski svet je z glasovi večine nakazal prosto pot ljudskim gradnjam na Kolonkovcu in v Ul. Timignano nad Sv. Ivanom. Obe območji sta bili z znano varianto št. 25 urbanističnega naCrta vključeni v širše območje, ki naj bi ga namenili za ljudske gradnje. Varianta je zatem propadla, skokovit demografski padec je postavil pod vprašaj u-mestnost »pogozdovanja« hriba nad in pod hitro cesto s cementom ljudskih hiš, ni pa mu uspelo preprečiti, da bi dva predela le odtrgali dosedanjim tradicionalnim aktivnostim (kmetijstvu)
in ju predali v roke gradbincem.
Četrtkov sklep občinskega sveta pomeni dejansko to. A pod nekaterimi pogoji. Svetovalski skupini Demokratične stranke levice je uspelo vsiliti amandma, ki obvezuje Občino, da mora pred izdajo gradbenih dovoljenj za te gradnje poskrbeti za vse urbanistične storitve na omenjenih območjih: urediti mora ceste, ulice, napeljati me-tanovod, javno razsvetljavo, obenem pa mora poskrbeti tudi za servisne službe. Občinski svet je tudi sprejel amandma svetovalca zelenih Gher-sine, ki je dejansko v protislovju z občinskim sklepom. Tega se je odbornica za urbanistiko Elena de Comelli zavedla in je zahtevala od odbora, naj ne sprejme amandmajev, a župan jo je dejansko prisilil v kot in privolil k popravkom.
Se pred tem je občinski svet razpravljal o težkem položaju, v katerem so se z gradnjo hitre ceste znašli stanovalci poslopja v Ul. S. Lorenzo in Selva v Skednju. Nova prometnica teCe le pičlih 90 centimetrov (!) od njihovih sob. Za 29 družin je postalo življenje ob hitri cesti neznosno. Niti postavitev pregrad proti hrupu bi jim bila v pomoC. Edino rešitev predstavlja sedaj njihova preselitev v
drug, mirnejši kraj. Občinski odbor je sprejel resolucijo svetovalca zelenih Ghersine, ki obvezuje Občino, da poišCe alternativno bivalno rešitev za prizadete. Po odobritvi resolucije je Staffieri takoj pristavil, da to še ne pomeni takojšnje selitve, saj mora Občina šele dobiti druga stanovanja. Iskanje pa - po predvidevanjih -ne bo kratko.
In že smo pri »neskončnem« vprašanju parkirišč. Pred dvema letoma je Občina sprejela splošni naCrt o parkiriščih, ki pa bi ga morali vsako leto »preveriti« in »izpopolniti«. Vprašanje je bilo že na dnevnem redu prejšnje seje, a ga je pomanjkanje legalnega števila svetovalcev v občinski dvorani »zamrznilo«.
V četrtek ni bilo nie boljše. Svetovalka DSL Anamarija Kalc se je zaman pripravila, da bi vložila amandma, ki naj bi obvezoval Občino naj uredi parkirišča na Opči-
nah in na Proseku. »Prehitel« jo je svetovalec Severne lige Giorgio Marchesich, ki je predložil prejudicialno resolucijo. Zahteval je, naj razpravo predložijo, ker sklep ne bi bil legitimen brez obveznega (a ne obvezujočega) mnenja posameznih rajoskih svetov. V dvorani je završelo: občinski tajnik Caputo je moral šele preveriti, ali je za odobritev sklepa res obvezno mnenje rajonskih svetov; odbornica de Comellijeva, ki se je že drugič zapored znašla na muhi opozicije, je vstala in jezno zapustila dvorano. Ko je občinski tajnik sprevidel, da je resolucija povsem umestna in da obveznih mnenj vseh rajonskih svetov še ni na spregled, ni preostalo županu drugega, kot da je že drugič spravil vprašanje parkirišč z dnevnega reda.
V tretjič gre rado, pravi pregovor. Upajmo, da bo naslednjič obveljal tudi za tržaška parkirišča...
Pritožba Treua
Po tolikih zahtevah je včeraj prišlo do sestanka med Zupanom Staffierijem in načelniki svetovalskih skupin ter sindikalnimi predstavniki glede krize, ki pesti velika tržaška industrijska podjetja. Toda sestanka se je od vseh načelnikov svetovalskih skupin udeležil le predstavnik DSL Roberto Treu, ki je seveda ostro kritiziral odsotnost svojih kolegov in jo označil kot dokaz nedopustne neobčutljivosti in podcenjevanja težkega položaja.
________PRVI MAJ_____
Številne pobude ob dnevu dela
Prvi maj bo letos pri nas prej dan boja za delo kot praznik: težak gospodarski položaj namreč sili vse k treznosti glede pobud, ki jih je treba povzeti v sedanjem trenutku, istočasno pa obstaja zaskrbljenost nad bodočnostjo mesta in njegovih prebivalcev. Zato tudi prvomajske slovesnosti, ki se bodo po tradiciji zvrstile po vsem Tržaškem, ne bodo izvenele tako praznično kot sicer.
DrugaCe kot v prejšnjih letih je zastavljena tudi osrednja prvomajska slovesnost, ki jo organizirajo sindikati CGIL, CISL in UIL. Zbirališče vseh, ki se bodo udeležili sprevoda, bo namreč pred vhodom v pristanišče, pravim simbolom tržaškega gospodarstva, ki je zašlo v krizo. ToCen kraj zbiranja je prostor pred gledališčem Tripcovich, od koder naj bi sprevod okrog 9. me krenil proti Trgu Unitä, kjer bo ob 10.30 osrednje zborovanje. Glavni govornik bo eden od vsedržavnih tajnikov CGIL Guglielmo Epifani, medtem ko bo v slovenščini spregovorila Daria Gherlani, Članica sindikata CISL. Predviden je tudi koncert mestne godbe Giuseppe Verdi, ki jo vodi Lidiano Azzopardo.
Prvomajski sprevodi z zborovanji pa bodo, kot narekuje dolgoletna tradicija, tudi v okoliških občinah. V Miljah se bodo udeleženci sprevoda zbirali okrog 10.30 v Drevoredu XXV. aprila, od koder bodo krenili proti parku Evropa, kjer bo osrednja slovesnost, na kateri bo govoril predstavnik sindikata CISL Fulvio Grego-retti. V nabrežinski občini se bodo zaceli zbirati prej, in sicer ob 9.30 na nabrežinskem trgu, shod pa se bo zaključil v Križu, kjer bodo govori. Letos bosta govorila elan sindikata UIL Daniele Marchesan in v slovenščini Igor Castellani za CGIL.
Po vaseh so se proslave, vezane na prvi maj, že začele, danes zjutraj pa se bodo po številnih krajih zvrstile krajše komemoracije padlih v NOB. Na pobudo krajevne sekcije VZPI-ANPI za Prosek-Kontovel je bila vCeraj proslava ob mednarodnem dnevu dela, danes zjutraj pa bodo položili vence na spomenik padlim - zbirališče ob 8.30 pred SošCevo hišo na
Proseku. Danes, vendar s pričetkom ob 19. uri bo vence na spomenike padlim polagala tudi zgoniška občinska uprava; prvi maj pa bo kot navadno oznanjala budnica. Proseška godba bo obšla vasi po sledečem urniku: ob 9.30 pri BrišCikih, ob 10.30 v Re-pnicu, ob 11. uri v Zgoniku, ob 11.15 v Saležu, ob 11.30 v samatorci in ob 11.45 v Gabrovcu.
Krajše spominske slovesnosti bodo tudi v vaseh dolinske občine: delegacije občinske uprave se bo zbrala pred županstvom ob 17.45, kot zadnjega pa bo obiskala spomenik v Boljuncu.
Komemoracije padlih v narodnoosvobodilnem boju bodo danes v Bazovici, Gropadi in PadriCah. V Bazovici bodo položili venca na oba spomenika v imenu tradicije, ki se nepretrgoma ponavlja že 22 let. Tudi te kraške vasi pa bo na prvi maj prebudila budnica, tokrat jo bo izvajala godba iz Trebe, ki bo iz Padric in Gropada v Bazovico prikorakala že ob 7.15.
Ob prvem maju Stranka komunistične prenove, ki med drugim poziva svoje elane, naj se danes zberejo malo po 8. uri pred Ljudskim domom na PonCani, od koder bodo krenili na osrednjo prireditev, organizira tri praznike. Vsi se bodo pričeli ob 16. uri, in sicer na Opčinah - na dvorišču Prosvetnega doma, v naselju Sv. Sergija - v Ljudskem domu, in v Podlonjerju - v Ljudskem domu. Predvideni so tudi govori v vidu junijskih volitev, na Opčinah bosta govorila Stojan Spetič in Dennis Visio-li, v naselju Sv. Sergija bo nastopil Fausto Maonfalcon, v Podlonjerju pa Giorgio Canciani in Stelio Ziviz.
Ljudski praznik bo danes in jutri tudi v Ljudskem domu Križu, in sicer na pobudo krajevnih sekcij Demokratične stranke levice za Devin-nabreži-no, Križ, Prosek-Kontovel, OpCine in zgoniško občino. Danes popoldne s pričetkom ob 16.30 je predvidena razprava, ki se je bo udeležil tudi direktor informativnega programa tretje televizijske mreže RAI Alessandro Curzi, jutri zvečer pa bo na zaključnem shodu govoril Miloš Budin.
MILJE / PRAKTIČNE VAJE
PARLAMENT / ZADEVA CRAXI
Prometna vzgoja že od otroških let
Lepa pobuda miljskih in dolinskih vrtcev
Tudi Tržačani ogorčeni nad izidom glasovanja
Karabinjerji zaplenili protestne napise na tovornjaku Ostre reakcije sindikatov, Mreže in združenj ACLI
Na parkirišču pred vhodom v Milje, kjer ima svoj sedež občinski oddelek smetarske službe, je miljska občinska uprava uredila prostor, kjer se otroci seznanjajo z vsemi nevarnostmi mestnega prometa. Učijo se, kako se je treba premikati po cesti, kdaj in kako lahko prečkajo cesto, seznanjajo se s prometnimi znaki, poleg tega pa tudi z najosnovnejšimi pravili prometnega zakonika. Ne gre posebej poudarjati, da gre za pomembno pobudo slovenskih državnih otroških vrtcev iz Milj, Boršta, Ricmanj in od Domja, ki svojim malčkom poleg otroškega razvedrila nudijo tudi prve osnove državljanske vzgoje.
“TeCaj“, ce ga lahko tako imenujemo, obiskuje okrog 35 otrok, seveda v spremstvu učnega osebja in tudi staršev. Veselo in razposajeno se peš ali pa s kolesi premikajo po progi ob stalnem nadzorstvu učnega osebja, ki jih opominja na morebitne napake. Vse to delo spremlja tudi miljski upokojeni mestni redar, ki ga otroci še najbolj poslušajo. Ob vsem tem, kot smo vCeraj videli, pa se tudi zabavajo. Na progi skušajo tekmovati, preizkušajo svoje moči in se v veselem razpoloženju učijo osnovnih pravil za korektno vedenje na ulici.
“Tečaj“ bodo približno Cez mesec dni končali s prireditvijo, na katero so seveda vabljeni vsi in na kateri bodo pokazali, kaj vse so se naučili v teh mesecih.
Miljski občinski redar z malimi "učenci" (foto KROMA)
Izid Četrtkovega glasovanja, s katerim je poslanska zbornica zavrnila zahtevo milanskih sodnikov po pooblastilu, da sprožijo sodni postopek proti bivšemu sekretarju PSI Bettinu Craxiju, je tudi v Trstu zbudila presenečenje in val ogorčenja. Najbolj zgovorno priča o tem dogodek, do katerega je prišlo včeraj dopoldne na Trgu De Gasperi v bližini hipodroma, kjer so karabinjerji s postaje v Ul. Tominz zaplenili štiri kartonske transparente z naslednjo vsebino: »Zbudi se ljudstvo, mera je polna«, »Tatovi so zmagah«, »Ljudstvo je bilo izdano« in »Parlamentarna mafija je oprostila državnega tatu«.
Avtor napisov, prilepljenih na tovornjak, je
39-letni Tržačan Vito De-siante, očitno skrajno ogorčen nad tem, kar se dogaja v Rimu. Karabinjerji so ga zasačili v trenutku, ko je hotel napise dopolniti, a so mu namero preprečili, kartone pa zaplenili, ker je bila njegova »akcija« nelegalna. Upravičeno ogorčeni državljan se bo sedaj moral zagovarjati pred sodniki...
Nekoliko manj slikovite, a prav tako ogorčene so tudi ostale tržaške reakcije na »afero Craxi«. Deželno gibanje Rete (Mreža) je zadevo označilo za enega najhujših atentatov na italijansko republiko in pozvalo prebivalstvo, naj na prvomajskih manifestacijah zahteva razpust parlamenta.
Kljub odporu proti »približni« pravici - pra-
vita tajništvi sindikatov CGIL in CISL - smo prepričani, da morajo sodniki imeti prosto pot za ugotavljanje resnice. Sindikata izražata tudi močan sum, da je bil izid glasovanja o Craxiju pod vplivom političnih špekulacij z destabilizacijskimi nameni in z željo po potopitvi vlade še preden se bi predstavila v parlamentu. Svet dela - zaključuje nota CGIL in CISL - zato zahteva razjasnitev položaja. K mobilizaciji poziva tudi pokrajinsko združenje ACLI, ki od predsednika republike pričakuje poziv narodu, od vseh državljanov pa, da vsak na svojem področju storijo, kar je v njihovi moCi, saj v teh dramatičnih urah prav nihče ne more ostati ob strani.
BARKOVLJE / SPOMINSKA SVEČANOST NA POKOPALIŠČU
Kratka, a občutena proslava 4&Jetnice osvoboditve
Nastop mladih recitatorjev, osnovnošolskih otrok ter mešanega pevskega zbora Milan Pertot
Na barkovljanskem pokopališču je bila včeraj popoldne kratka a izredno prisrčna spominska svečanost, ki jo je barkovljanska skupnost priredila v počastitev 48-letnice konca vojne in v počastitev vseh svojih padlih. Spominska svečanost je bila pred spomenikom, ki so ga Barkovljani postavili svojim padlim borcem. Svečanost je bila v organizaciji mladih. Svečanost sta napovedovala mlada Robert in Aleksandra, mladi pa so bili tudi recitatorji, ki so lepo povedali vrsto pesmi
partizanske vsebine, nakar je sledil recital otrok domaCe osnovne šole Fran Šaleški Finžgar. Na koncu je nastopil še mešani pevski zbor Milan Pertot iz Barko-velj, ki ga vodi Aleksandra Pertot in ki je zapel tri partizanske pesmi. Vsi udeleženci spominske svečanosti, ki so z enominutnim molkom in polaganjem vencev počastili spomin padlih, so se nato podali v sprevodu še pred spominsko obeležje, ki so ga domačini v Barkovljah postavili svojemu padlemu Mariju Matjašiču. (N. L.)
TRST
Sobota, 1. maja 1993
5
Andersen-Jesih
Cesarjeva nova oblačila
Rezija Vladimir Jurc
V sredo, 5. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH.
SLAVISTIČNO
DRUŠTVO
vabi na predstavitev antologije
prof. SILVA FATURJA
SLOVENSKA
LEPOSLOVNA
KNJIŽEVNOST
Avtorja in delo bo predstavila prof. MARIJA CENDA v sredo, 5. maja, ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, Trst
Vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Trst
vabi v ponedeljek, 3. maja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na razgovor
ITALIJANSKA POLITIKA IN SLOVENCI
V prvem delu večera se bomo prisotni s kratko slovesnostjo spomnili 80-let-nice dolgoletnega Člana in sodelavca
prof. Martina Jevnikarja
Ter mu čestitali.
Vabljeni
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel
sporoča, da je še v teku vpisovanje za
POLETNO SREDIŠČE v Trstu, za LETOVANJE NA PTUJU (do 31. maja) in v ZELENEM CENTRU V VRHPOLJAH
Poletno središče bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje na Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v ZELENEM CENTRU od 6. do 14. leta starosti
(naš telefon 573141)
Slovenska /Ä skupnost ^9?/
POKRAJINSKE VOLITVE 6. JUNIJA 1993 ZBIRANJE PODPISOV ZA PREDLOŽITEV KANDIDATNE LISTE
POTREBNIH JE
nad 1.000 podpisov!
Zbirni centri
V	tajništvu na županstvu na Občini Nabrežina, soba 12, od 8. do 14. ure.
Vsak dan na županstvih posameznih občin oz. v občinskih izpostavah tržaške občine. Danes, 1. maja, od 11. do 12. ure Boljunec - Mladinski dom, od 14. do 15. ure Groča-na - hišna št. 34.
Jutri, 2. maja, ob 10. uri Sv. Jakob v društvu, ob 10. uri Rojan - Marijin dom v Ul. Cor-daroli, ob 11. uri Skedenj -Dom J. Ukmarja, ob 11.30 Sv. Ivan - Marijin dom v Ul. Bran-desia, od 11. do 12. ure Mačkolje v Sreniski hiši, od 11.15 do 13. ure Dolina - Mladinski dom.
V	ponedeljek, 3. maja, od 19.
do 20. ure Križ - Dom A. Sirka, ob 20.30 Peterlinova dvorana v Ul. Donizetti.
tibn-mers
by Bimbi Elegant! S.n.c.
obleke
za prvo obhajilo in birmo
TRST- UL Carducci 45 Tel. 040/636924
y------------------S
CVETLIČARSTVO
VRTNARSTVO
Orel-Blason
enoletnice, sobne rastline, urejanje okrasnih vrtov
Devinščina 6 - Zgonik tel. 225149
S__________________
^Obutve in usnjeni izdelki
Alenka
Prosek 111
precistaulja:
\P°mladno-poletne
\rnodne novosti J
SAMI Sl PRIPRAVITE POROČNE BOMBONIERE
Ul. Manzoni 18-TRST Tel. 632123

BEST s.
import - export predstavništva
bOUUNEC 43
TeL (040) 228878 - Fax: (040) 228009
Poročne obleke tudi po naročilu, pričeske, vabila, bonboniere, cvetlični okraski, foto - video, banketi
M
J
N
II
Za poroko
TRST - Ul. Madonnina 34/A -
Tel. (040)311316
URNIK: ponedeljek 15.00 -18.30 od torka do sobote: 10.00 -18.00 četrtek: ZAPRTO
Ü naši sladoledi so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami Ü velik senčnat vrt □ prostorno parkirišče
Shajališče poznavalcev pravega domačega
sladoleda
MAJENCA ’93
in
XXXVII. OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN
Dolina, 7., 8., 9., 10. in 11. maja 1993
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK KRAS
prireja na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah
PRVOMAJSKI PRAZNIK
Danes, 1. 5.: ob 12.00 odprtje kioskov, ob
17.00	pozdrav Stojana Spetiča in Jacopa Ve-nierja, nastop godbe V. PARMA iz Trebč in ob
19.00	ples z ansamblom KRT.
Jutri, 2. 5.: ob 15.00 odprtje kioskov, ob 17.00 koncert TTPZ P. TOMAŽIČ (v primeru slabega vremena bo koncert TPPZ v dvorani), ob 19.00 ples z ansamblom KRT.
Vabljeni!
Demokratična stranka levice
prireja v KRIŽU
LJUDSKI PRAZNIK
Danes, 1. maja, odprtje ob 9. uri; v popoldanskih urah: turnir v briškoli, razprava z direktorjem TG3 ALESSANDROM CURZIJEM, folklorna skupina Mladina Križ
Jutri, 2. maja, odprtje ob 14.30; Godba na pihala iz Nabrežine ter zaključni shod s tov. MILOŠEM BUDINOM
Oba večera bo igral ansambel New Orleans vljudno vabljena
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulic.
sv. Frančiška 20/11
Razpravo bodo uvedli Pavel STRANJ, Stanka CUK in Ksenija DOBRILA v torek, 5. maja 1993, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20).
vabi na razpravo na temo
Kakovost našega bivanja: začnimo pri šoli!
ZAHVALA
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so se udeležili predstavitve in odprtja ZELENEGA CENTRA na Tomažu pri Vrhpoljah.
Se posebna zahvala naj gre spodaj navedenim spon-sorjem, ki so doslej s prispevki v denarju, materialu in z lastnim delom omogočili obnavljanje ZELENEGA CENTRA: Tržaška pokrajina, SKGZ, Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine, Družba SIOT, Kmetijska zadruga, Založništvo tržaškega tiska, Vina Parovel, Zidarič sne, Gradfer gradbeni material Boljunec, Ministrsko za šolstm in šport Republike Slovenije, Istrabenz, Kompas Kozina, PTT Koper - Capodistria, Splošna banka Koper, Interina plin Kozina, Lesograd Kozina, MPZ Slavnik Hrpelje Kozina, Preskrba Sežana, Kras Sežana, Stab civilne zaščite občine Sežana, Boris Kocijančič, Dario Kraljič, Tiberio Mauri, Boris Mihalič, Emil Ota, Drago Slavec, Janko Ražem, Sergio Ražman.
Kam
po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP
Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21
MONTESHELL
Zavije (Milje)
Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Devin-Nabrežina 129 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Gmmula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 ESSO
Nabrežje N. Sauro 8 Sesljan (drž. cesta 14) Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 IP
Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12
API
Passeggio S. Andrea
SAMOSTOJNI
SIAT
Trg Cagni 6
NOČNE ČRPALKE (self Service)
FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49
ESSO - Zgonik (cesta 202)
NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
Kam
po bencin
Jutri bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP
Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija)
Istrska ul. (nasproti
pokopališča)
MONTESHELL
Largo Giardino 1/4
Šentjakobski trg
Ul. Locchi 3
Trg Duca d. Abruzzi 4/1
ESSO
Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (drž. cesta 202)
IP
Trg Valmaura Devin-Nabrežina (cesta 14) Miramarski drev. 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API
Drev. Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4
NOČNE ČRPALKE (self Service)
FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 202)
NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
TRŽAŠKA
KNJIGARNA
obvešča cenjene odjemalce, da bo v torek, 4., in sredo, 5. maja zaprta zaradi inventure.
Damjani, Brunu in Alešu se je pridružil
Marko
Dobrodošel!
Stranka komunistične prenove - krožek Kras
Ob rojstvu drugo-rojenca
Marka
izrekata iskrene čestitke Damjani, Brunu in Alešu
ožji odbor in namiznoteniški odsek SK Kras
Danes praznuje okroglo polstoletnico naš
Pavel Morpurgo
Da bi vsaj se pol stoletja pri polnem zdravju krojil usodo nase Sloge mu želimo vsi slogaši
Slavistično društvo Trst - Gorica - Videm čestita svojemu ustanovnemu in častnemu članu
prof. Martinu Jevnikarju
ob njegovi 80-letnici ter mu voSči Se mnogo zadoščenja ob delu in osebnega zadovoljstva.
KINO
ARISTON -	16.45,
18.35, 20.25, 22.15 »La scqrta«, r. Ricky Tognazzi, i. Enrico Lo'Verso, Claudio Amendola, Carlo Cecchi, Leo Gullotta.
EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Nome in codice: Nina«, -i. Brid-get Fonda, Gabriel Byrne.
EXCELSIOR AZZURRA - 15.45, 17.45, 19.50, 22.00 »Notti selvagge», r. - i. Cy-ril Collard, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.00, 22.00 »Gli oc-chi del delitto», i. Andy Garcia, Uma Thurman, John Malkovich.
NAZIONALE 2 -15.30,
17.05,	18.45, 20.30, 22.15 »Accerchiato», i. J.C. Van Damme.
NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Abuso di potere», i. Kurt Rüssel, Madeleine Stowe.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.05,	20.10, 22.00 »In mezzo scorre il fiume», r. Robert Redford, i. Harrison Ford.
GRATTACIELO - 17.30,
19.00,	20.30, 22.00 »Pas-senger 57 - Terrore ad alta quota», i. Wesley Snipes.
MIGNON - 16.00, 18.00,
20.00,	22.00 »Sommersby«, i. Richard Gere in Jodie Fo-ster.
EDEN - 15.30, 22.10 »Baby Pozzi - L’uccello del piacere«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00,
20.00,	22.10 »Amore per sempre«, i. Mel Gibson.
LUMIERE -	17.00,
19.30,	22.15 »Giochi
d’adulti«, r. Alan Pacula, i. Kevin Kline, Mary Elizabeth Mastrantonio. Jutri:
17.00,	19.30, 22.00 »Codice d’onore«, i. Tom Cruise, Jack Nicholson.
ALCIONE - 17.45, 20.00,
22.10 »Gli spietati«, r.-i. Clint Eastwood, i. Gene Hackman, Richard Harris.
RADIO - 15.30, 21.30 »II grande momento ... bestia-le«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
1.	maja. 1993
PRAZNIK DELA
Sonce vzide ob 5.52 in zatone ob 20.12 - Dolžina dneva 14.20 - Luna vzide ob 14.41 in zatone ob 2.58.
[utri, NEDELJA,
2.	maja 1993 BORIS
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,1 stopinje, zračni tlak 1013,8 mb raste, veter 10 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 53-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Kevin Salvagno, Alberto Sasso-nia, Luana Stubelj.
UMRLI SO: 53-letni Paolo Martin,91-letna Elena Zaccaron, 80-letni Al-fredo Candido, 82-letna Maria Cipolat Detla Gote, 71-letna Čira Salvato, 73-letni Silvano luretig, 79-let-ni Rodolfo Habe, 81-letna Gemma Borsatti, 96-letna Francesca Valente, Antonio Visintin.
E LEKARNE
Sobota, 1. in
nedelja, 2. maja 1993 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. dell’Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Mazzinijev drevored 1 - Milje.
PROSEK	(tel.
225141/225340)
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. deli’ Orologio 6 (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Mazzinijev drevored 1	- Milje
(tel.271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. deli’ Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
PROSEK	(tel.
225141/225340) r samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 6 (tel. 371377).
Od ponedeljka, 3., do nedelje, 9. maja 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Zavije).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telfonu za najnujnejša primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
AVTOPARKING ALABARDA NA RAZPOLAGO SE ZADNJI
BOX AVTO
2E DODELJENO
DOLGOROČNO POSOJILO BANKE »CREDITO FONDIARIO DELLE VENEZIE«
ODLIČNA NALOŽBA
OGLEDI IN POGODBENI RAZGOVORI NA GRADBIŠČU
UL. CONTI 32
Tel. 040-632458
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
il PRIREDITVE
VZPI - ANPI Prosek -Kontovel prireja PRVOMAJSKO POSLAVO ergij Lipovec danes, 1. maja, ob 8.30 bo izpred SoSCeve hiše krenila povorka z godbo na Čelu k spomenikoma padlih v NOB na Proseku-Kontovelu, kjer bomo polagali vence. Vabljeni!
SEKCIJA VZPI-ANPI Bazovica-Gropada-Padriče vabi danes, 1. maja na KOMEMORACIJO padlih junakov jugoslovanske armade in osvoboditve naših vasi, ki se bo vršila na pokopališču po že tradicionalni budnici. Zbirališče ob 8. uri pri spomeniku padlih v Bazovici.
SKD GRAD in ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NSK vabita na ogled razstave. ONDILE CEZ STARI VRH.
Razstava je odprta v Ovčarjevih hiši pri Banih do 23. maja ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 18. do 21. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. ure ter od 16. do 21. ure.
H ČESTITKE
Danes stopita na skupno življenjsko pot DAMJANA in GIANCAR-LO. Veliko sreče in medsebojnega razumevanja jima želita Adrijana in Albino Koren.
Danes se vzameta
DAMJANA in GIANCAR-LO. Vso srečo na novi skupni poti jima iz srna želijo Boštjan, Matjaž, Bonija in Walter.
Danes se poročita DAMJANA in GIANCAR-LO. Obilo sreče na novi življenjski poti jima želijo Dušan, Matilda, Guido, Marija in Lorena.
Danes se vzameta
DAMJANA in GIANCAR-LO. Mnogo sreče in medsebojnega razumevanja na skupni življenjski poti jima želita dramska skupina in odbor SKD Slavec.
DAMJANA! Danes začenjaš novo življenjsko obdobje. Da bi ti bila sreča vedno naklonjena ti želi prijateljica Tanja iz Loga.
Na Opčinah pri cerkvi hišica stoji, v njej danes PAULO rojstni dan slavi! Želijo mu kolegi veselje, zdravje, slogo, Cim manj, čim manj oglasov in Abrahamov mnogo!
Danes praznuje 11. rojstni dan nas dragi IGOR STANIČ. Mnogo zdravja in veselja v življenju mu želijo mama, tata, sestra Ingrid, nona in nono.
NUDIM lekcije iz matematike in fizike. Tel. St. 225073.
PRIZNANI ANSAMBEL
nujno iSCe bas kitarista. Tel. 7796331 od 15.00 do 18.00.
IŠČEMO izkušenega knjigovodjo z opravljenim vojaškim rokom. Tel. St. 632202 ob uradnih urah.
ISCEM knjigo Antologia della lingua italiana, v rabi leta 1940/42. Tel. St. 815478 ob urah kosila.
ISCEM kakršnokoli delo na domu, na vrtu na Opčinah ali v okolici Trsta. Tel. St. (003867) 6769240.
ISCEM hišno pomočnico. Tel. St. 280687 - samo v popoldanskih urah.
IŠČEMO kuharico za poletno sezono za znano gostilno v predmestju. Tel. St. 414570.
POHIŠTVO KORŠIČ obvešča cenjene stranke, da je uvedlo nov poletni urnik in sicer od torka do sobote: 8.30 - 12.30 ter 15.30 -19.30.
KUPIM Šotor na prikolici. Tel. St. 380486 ob večernih urah.
DAJEM v najem prostor, 30 kv. m v središču Nabrežine, primeren za trgovino ali pisarno. Tek- na St. 212735 od 16. do 18. ure.
. SLOVENIJA-Bohinj nudimo apartma do osem oseb. Tel. St. (064) 723212.
PRISPEVKI
3 OBVESTILA
KD VALENTIN VODNIK prireja v okviru letošnje Majence tradicionalno razstavo likovnih del breških ljubiteljskih umetnikov. Vse, ki jih pobuda zanima in bi radi pri njej sodelovali, vabimo na srečanje, ki bo v sredo, 5. maja, ob 20. uri v razstavnih prostorih Galerije Torkla v Dolini. Morebitna obvestila lahko sporočite tudi telefonsko na St. 227037-David ali 635626-Damiana.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
vabi člane in predsednike društev na SEJO GLAVNEGA ODBORA, ki bo v četrtek, 6.5., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Dnevni red: priprave na občni zbor.
SK BRDINA vabi vse člane in simpatizerje na ZAKLJUČNO PRIREDITEV in nagrajevanje atletov, ki bo v soboto, 8. maja, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah.
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV
NOB obvešča člane, ki želijo koristiti zdravljenja v naravnih zdraviliščih v Sloveniji, da se javijo na sedežu Združenja v Ul. Cicerone 8/b, tel. St. 360324 v uradnih urah.
KRUT obvešča člane in interesente, ki bi radi koristili zdravljenja v naravnih zdraviliščih, da se javijo na sedežu krožka. Izbira pravilnega zdravilišča je za zdravje izredne važnosti, zato svetujemo posvet z zdravnikom. Za vse potrebne informacije obrtnite se na KRUT, Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure, tel. st. 360072 ali 360324.
VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi in Piščanci ob 50-letnici osvobodilnega boja bo v nedeljo, 16.maja v Vidmu vsedržavno srečanje na temo: USTAVIMO STRAHOTE! USTAVIMO VOJNO! SOLIDARNOST Z ŽENSKAMI BIVŠE JUGOSLAVIJE. Kdor želi potovati z avtobusom naj se javi do torka, 4. maja na tel. St. 213351. Vabimo na Številno udeležbo! Pri kosilu bo tovariško srečanje.
^_____________IZLETI
LETNIKI 1924, 1925 in
1926 priredijo v začetku junija 5-dnevni izlet v Aqui-lo. Cena 350.000 lir; ob vpisu položiti 100.000 lir. Vpisujeta Janko Simoneta (Zgonik - tel. 229120) in Drago Slavec (Dolina - tel. 228156). Točen datum in program izleta bomo sporočili kasneje.
V SOBOTO, 15. MAJA bo izlet v Bassano del Grappa. Sodelujejo VESELI GODCI. Vpisovanje v Partizanskem klubu v Boljuncu vsak dan od 18. do 19.30 ali na tel. St. 228333 od 12. do 14. ure.
POKRAJINSKA ZVEZA CGIL-SPI NABREŽINA
priredi enodnevni izlet v petek, 14. maja na izliv reke Pad ter križarjenje s čolnom po delti. Rezervacije in vpisovanje pri Zvezi upokojencev SPI -CGIL, Trg sv. Roka 3 v Nabrežini, tel. St. 200036 ter Ida Bor-tolotti tel. St. 200007.
MALI OGLASI
OSMICO je odprl v Sa-matorci st. 1 Renato Pieri. Toči belo in črno vino.
OSMICA pri Piščancih Silvano Ferluga vabi na pokušnjo domače kapljice in domačega prigrizka.
OSMICO je odprl Emil Puric - Repen 15.
OSMICO je odprl Paolo Ferfolja v Medji vasi. Toči belo in črno vino.
OSMICA je odprta pri Simčevih v Križu 202.
OSMICO je odprl Mario Gruden v Nabrežini. Toči malvazijo in refosk.
OSMICO je odprl Slavko Švara - Trnovca 14.
OSMICO je odprl v Dolini na St. 442 Oskar Slavec. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprla v Slivnem St. 25 družina Frandoli.
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju.
AGRITURIZEM PRI CIRILI v Doberdobu je odprt vsak četrtek od 16. do 24. ure, petek, soboto in nedeljo pa od 10. do 24. ure. Priporočamo se za obisk!
V VRTNI ULICI v Do-
berdobu je zopet odprl osmico Andrej Ferfolja. V hramu ima, za stare in nove goste, domač prigrizek iz jesenskih kolin in vino lastne poizvodnje.
KOKOSJEREJA KRALJIC - Prebeneg 99 obvešča, da začenja s prodajo nove produkcije gob (pleu-rotus). Tel. st. 231846 ali 232577.
PRODAM teren na Krasu. Tel. 200528.
PRODAM mladiče z rodovnikom pasma kraski ovčar. Tel. 040/226207.
NEMŠKE BOKSERJE, mladice, cepljene, vrhunsko leglo, prodam. Tel. 003864/325106.
PRODAM metaliziran opel corsa 1.2 GLS (z dodatki), december ’89. Tel. St. 421412.
PRODAM kajak za morje. Cena po dogovoru. Klicati od 7.30 do 8.30 na tel. St. 327091.
PRI SV. ALOJZIJU prodam luksuzno stanovanje v III. nadstr., pogled na morje. Samo resno intere-sirani naj tel. na St. 578042.
PRODAM hiso-Lokev pri Lipici, 195 kv. m uporabne površine z vrtom in velikim dvoriščem. Tel. St. (003867)67084.
PRODAM skoraj novo dnevno sobo zaradi selitve. Tel. St. 275562.
L’ IMMOBILIARE, tel. St. (040) 733393-734441 prodaja v Podlonjerju v gosposki hiši svetlo in mirno stanovanje: tri sobe, majhna kuhinja, kopalnica, terasa, lastno podstrešje in parkirni	prostor,
150.000.000 lir.
ZARADI stalne odsotnosti oddam prisrčno sterilizirano muco vajeno čistoče. Klicati zgodaj zjutraj na tel. St. 327091.
NUDIM LEKCIJE iz matematike. Tel. 213837 ali 371019.
V	spomin na pok. Štefanijo Gulič daruje Marica Daneu 20.000 lir za SD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Milkota Možine daruje družina Kalc ( Gropada 99) daruje 20.000 lir za SKD Skala - Gropada.
Namesto cvetja na grob Marije Kalc daruje družina Zorka Gojča (Gropada 19)
30.000	lir za SKD Skala -Gropada.
V	spomin na Marijo Kalc darujejo Miro in Ema Žagar 20.000 lir ter družina Gornik 30.000 lir za SKD Skala-Gropada.
N.N. daruje 50.000 lir za Sklad za popravilo orgel na Opčinah.
Gospa Ines Valič daruje
100.000	lir za Sklad za popravilo orgel na Opčinah.
Gospa Valerija Gombač daruje 50.000 lir za CPZ Sv.Jernej -Opčine.
V	spomin na Velimirja Pauletica daruje družina Brajkovič 100.000 lir za otroke v BiH.
Namesto cvetja na grob Veljka Pauletica daruje Nadja S. z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Mirka Plesničarja darujeta Irena in Ivo Kralj 200.000 lir za cerkev v Slivnem.
ZAHVALA
Ob težki izgubi dragega
Venceslava
Terčona
se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki so ga pospremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala naj gre predsedniku VZPI-ANPI iz Nabrežine g. Markoviču za občutene besede pri odprtem grobu.
Žalujoči žena, hčerki in sinova
Mavhinje, 1. 5. 1993
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naSe-ga dragega
Maksa Spetiča
ganjeni ob tolikih izrazih sožalja, se iskreno zahvaljujemo Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru in pevskemu zboru »F. Venturini«, darovalcem cvetja in v dobrodelne namene ter vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Svojci
Katinara, 1. 5. 1993
ZAHVALA
Ob izgubi nase drage mame in none
Štefanije Gulič roj. MiklauCiC
se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli naCin počastili njen drag spomin.
Svojci
Barkovlje, Kontovel, 1. 5.1993 (Pogrebno podjetje Zimolo)
GLASBA / TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV SLOVENIJE
Lep uspeh gojencev centra Emil Komel
Nagradili so klavirski trio (v 1. kategoriji) in sopranistko
Tatjana Gregorič
Gojenci centra E. Komel na tekmovanju v Sloveniji
Večletna prizadevanja aktiva Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici so v letošnjem šolskem letu požela vrsto priznanj in s tem utrdila šoli pomembno mesto v go-riškem glasbenem in kulturnem ambientu. V sodelovanju z goriško Glasbeno matico je Center že drugo sezono uspešno organiziral sest abonmajskih koncertov tujih in domačih umetnikov na različnih prizoriščih v mestu, pripravil revije glasbenih šol in seminarje (januarja je na povabilo Centra v Gorici gostoval ruski pianist	Sijavuš
Gadžijev), prav v teh mesecih pa šola, ki nosi ime po goriškem pedagogu, zborovodji, skladatelju in organistu Emilu Komelu, Čaka na nove, uglednejše prostore v prizidku Katoliškega doma. Skromne učilnice na Placuti, kjer že 40 let domuje Center, danes obiskuje 140 mladih iz Gorice in okolice, redno sta zaposlena le en učitelj in administrativna delavka, priložnostno, honorarno pa pouCuje kar 25 sodelavcev.
Prijazno, družinsko vzdušje in odprtost daje-
ta šoli privlačen peCat, ki je morebiti (seveda ob strokovnem vodenju) tudi vzrok, da se ustanova v zadnjih letih lahko ponaša z nekaterimi pomembnimi nagradami. Dosedanjim visokim priznanjem (pianist Miran Dvetak - 2. in 3. nagrada, basist Rudi Gorjan - 3. nagrada) sta se na letošnjem 22. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije, ki je potekalo v drugi polovici aprila v Ljubljani in Velenju pridružili še dve. Klavirski trio v zasedbi Peter Gus iz Gorice (13-letni violinist iz razreda Jurija Križnica), Verena Cavdek s Peci (14-letna violonCelistka iz razreda Vinka Popita) in David Bandelli iz Gorice (14-letni pianist iz razreda Alojzije Peršič) je pod mentorstvon Jurija Križnica zbral največ točk med udeleženci v 1. kategoriji in prejel edino nagrado - 3. mesto (prvo in drugo nagrado stro-kovna žirija ni podelila). Na letošnjem državnem preizkusu se je preverila tudi Mirjam Pahor iz Rupe (19-letna sopranistka iz razreda Franke Žgavec) in za svoj nastop prjela 4. nagrado.
»Uspehov na le-
tošnjem tekmovanju smo seveda izjemno veseli, saj so visoke nagrade priznanje našemu delu in obenem z njimi vstopamo v širši slovenski glasbeni prostor, primerjamo lahko naše delo z ostalimi centralnimi glasbenimi ustanovami. Vendar kolekcija diplom ni naš cilj. S svojimi delom poskušamo dajati novi generaciji zagon, da bo znala sprejemati glasbo na pristen način. Prav zato poskušamo že v nižjih razredih vzbujati pri gojencih ljubezen do skupinske igre in prvi rezultati
se zagotovo kažejo tudi v letošnjem visokem priznanju našega klavirskega tria. Veliko pozornosti pa dajemo tudi izobraževanju vokala, saj imamo na Pirmor-skem veliko nadarjenih pevcev, a jih zaenkrat še premalo motiviramo in jih ne dovolj vključujemo v procese glasbeno šolskega sistema...« je ob najnovejših podvigih gojencev povedal Silvan Kerševan, »očka« Slovenskega glasbenega centra Emil Komel v Gorici, šole, ki bo v letošnji jeseni praznovala 40-let-nico svojega dela.
OBLETNICE
Martin Jevnikar osemdesetletnik

Ko je beseda o slovenski kulturi v našem zamejstvu, predvsem pa o slovenski literarni kritiki in zgodovini, pa o slovenskem jeziku kot izrazni in pedagoški kategoriji, potem pritiCe prof. Martinu Jevnikarju za Cas vseh povojnih let eno vodilnih mest ne le zaradi obsežnosti in pomembnosti njegovega dela, marveč tudi zaradi zavzetosti, marljivosti in temeljitosti, ki ga odlikujejo. Emblematicno naključje je, da se je rodil prav na dan Prvega maja pred osemdesetimi leti, to je na dan praznika, ki je posvečen delu kot najcistejšemu merilu človekove vrednosti.
Osemdesetlet je kar dolga doba je pa tudi razdobje, ki je tako ali drugače usodno zaznamovalo slovenske ljudi in odmerilo njihovo Življenjsko pot. Profesorja Jevnikarja je ta pot v jesenskih mesecih 1945 pripeljala dokončno v Trst, tu si je ustvaril družino in tu je našel torišče za vsestransko plodno dejavnost, najprej kot profesor slovenščine in zgodovine na srednješolski in potem univerzitetni ravni, sicer pa ves Cas kot kulturni delavec pri tržaškem slovenskem radiu in zamejskih katoliških društvih in organizacijah.
Rojen 1. maja 1913 v Spodnjem Brezovem pri Višnji gori v kmečki družini, je gimnazijske in univerzitetne študije klasične smeri opravil v Ljubljani in diplomiral iz slavistike, po vojni pa je leta 1961 diplomo ljubljanske univerze nostrifici-ral v Rimu in doktoriral z dizer-
tacijo »Influs-si di Cristofo-ro Schmid sulla narrati-va slovena«.
Na slovenskem trgovskem zavodu »Žiga Zois« je začel poučevati že leta 1945 slovenščino in zgodovino in ju poučeval vse do spetembra 1980, bil vmes tudi poverjeni ravnatelj na nižji srednji šoli, po izpitu v Rimu za poučevanje slovenščine na univerzah pa je od 1963 do 1975 poučeval slovenski jezik in literaturo na univerzi v Padovi in od leta 1972 tudi na fakulteti za tuje jezike in literature v Vidmu, kjer je od leta 1975 dalje imel stolico za srb-skohrvaški jezik in literaturo in bil v letih 1973-79 ravnatelj inštituta za slovensko filologijo. V Času Zavezniške vojaške uprave je bil elan komisije za izdajanje slovenskih šolskih knjig in kot profesor tudi poznje presednik ali elan raznih komisij in natečajev.
Vse to poklicno profesorsko obdobje je prof. Martin Jevnikar dopolnjeval in bogatil z aktivnim delovajem na širokem področju od Časnikarstva in publicistike do predavateljstva, od literarne kritike, recenzije in esejistike do pisanja samostoj-
nih knjig, vedno ali vsaj pretežno s področja slovenistike in zgodovine slovenskega slovstva, sestavljanja slovenskih šolskih knjig samostojno ali v soavtorstvu. Pri obravnavanju slovenske literarne zgodovine je posebno pozornost namenjal odnosom in medsebojnim vplivanjem med italijansko in slovensko literaturo, s posebno zavzetostjo je in še vedno spremlja sodobno slovensko zamejsko in matično literaturo. Zdomsko je med prvimi zaCel posredovati slovenski matični javnosti in ji tudi kot literarni kritik odmerjal prostor in vrednost. O vsem tem je ogromno pisal in še piše ali poroča v najrazličnejših zamejskih, predvsem katoliških, revijah in Časopisih in na tržaškem radiu, kjer že od leta 1947 vodi niz oddaj in recenzij iz slovenske in svetovne književnosti, kakor tudi pedagoške. Za radio je pripravil tudi dramatizacije najznačilnejših slovenskih romanov.
Naslovi del, ki jih je napisal in publiciral, gredo v desetine in Cez, da o člankih, razpravah, recenzijah in podobnem niti ne govorimo, saj bi jih mogli našte-
ti na stotine. K vsemu je treba dodati še njegovo uredniško dejavnost kot urednika dijaških Literarnih vaj, Izvestij za slovenske srednje šole na Tržaškem, sourednikovanje pri goriški Mohorjevi družbi, sodelovanje pri raznih enciklopedijah in leksikonih, predsedovanje raznim literarnim natečajem, med katerimi je treba omeniti vsaj literarno nagrado Vstajenje.
Ob vsem tem ogromnem delu pa posebej izstopa po pomenu, vrednosti in projektnem obsegu Primorski slovenski biografski leksikon, ki izhaja pri goriški Mohorjevi družbi. Zanj je dal pobudo in ga od vsega začetka leta 1974 do zdaj, ko je praktično pri koncu, ureja kot glavni urednik s potrpežljivostjo, vztrajnostjo in konceptualno širino.
Okrog njega je znal zbrati sodelavce, katerih število se je veCalo od snopiča do snopiča mimo takih ali drugačnih gledanj in nazorov. Ce ničesar drugega ne bi naredil v tržaških letih svojega življenja je že samo s tem leksikonom, ki predstavlja dragoceno zbirko imen, ki so v preteklosti in ki danes dajejo vsebino našemu življenju, naredil za vso slovensko narodno skupnost veliko in dragoceno delo.
Pri osemdesetih letih je prof. Martin Jevnikar še ves v ustvarjalnem zagonu in ob priznanju, ki mu ga dolgujemo, mu želimo, da bi ga tak zagon še naprej ohranjal svežega, ustvarjalnega in pri dobrem počutju.
Meri Kosič		TRGOVINA JESTVIN
TORBICE, DE2NIKI, KOVČKI IN USNJENI		Briško
IZDELKI		GORICA
GORICA - Raštel 27		Trg Medaglie d’Oro 12
Tel. (0481)33790		Tel. 531550
____LAHKA GLASBA / NASTOP KANTAVTORJA EDOARDA BENNATA_
Današnje »pravljice
LEKARNA
Ö PRI JEZERU
DOBERDOB - Tel. (0481) 78300
TVRDKA
Nardin Vojko
Zastopnik za Goriško:
RADENSKA - ROGAŠKA - PIVO UNION IN FORST GORICA - STANDRE2 - Ul. del Carso 67 - Tel. 21065
TRGOVINA OBUTVE
COTAR
V/ Tržiču je neapeljski kantavfor predstavil izbor svojih starejših in novejših pesmi
Dve beli luči, kitara, ustna harmonika, boben in mikrofon. Tako se je v torek zvečer, sicer nešte-vilni publiki v tržiški diskoteki Hippodrome predstavil Edoardo Ben-nato.
Neapeljski kantavtor je svoj edini deželni nastop zaCel v stilu trubadurjev, kakor se je pred petindvajsetimi leti pojavljal po ulicah in lokalih svojega rojstnega mesta. Ritmična skladba II paese dei balocchi je bila uvod prvega dela, v katerem je Bennato predstavil balade in glasbene »pravljice«. Na odru sta se mu pridružila violonCelistka Giovan-na Folegara in kitarist Tullio Tassi, ki sta odlično spremljala hite L’iso-
Ales Waltrhsch
la che non c’e, Quando sarai grande in Non farti cadere le braccia. Akustični medley skladb So-no solo canzonette in II gatto e la volpe je zaključil klasični del večera.
V sodobnejši in precej bolj prepričljivi obliki se nam je Edoardo Bennato predstavil v drugem delu, ko se je »preoblekel« v bluesmana Joeja Sarna-tara. Sarnataro Črpa zvoke iz glasbenih korenin temnopoltih Američanov (blues), kar je sicer precej značilno za glasbenike neapeljske scene. Dovolj je, Ce pomislimo na nekatere skladbe Pina Danieleja,
Enza Avitabileja in Jamesa Seneseja. Ritmi bues in rock glasbe so tudi veliko primernejša spremljava za skladbe, v katerih Bennato - Sarnataro spoji neapeljski jezik, neapeljski pathos, kulturne korenine kampanjskega velemesta in moderno glasbo. Tema vseh teh skladb so številni nerešeni problemi, slabosti in nasprotja Neaplja, ki jih Bennato poda z dobršno mero ironije.
V tem delu nastopa je Joeja Sarnatara spremljala skupina Blue Staff, katerim so se kasneje, v tretjem in zaključnem delu torkovega veCera
pridružili še ostali elani Bennatove skupine, tako da smo na odru našteli kar deset ljudi. Z dobro vokalno spremljavo pevk Daniele Carellijeve in Maggie Dionisijeve je številčna band zaigrala vrsto uspešnic, med katerimi so bile najboljše in tudi najbolj aktualne In prigione in prigione, Martiti del rock’n’roll in La torre di Babele.
Dober izbor skladb, ki jih je občinstvo zahtevalo v dodatek, krasna Un giorno čredi, blues I go to Babilonia ter rock skladbi Omertä in Povera gente, je zaključil še kar dober veCer avtorske popevke.
Na sliki (foto AWS) neapeljski kantavtor med nastopom v Tržiču.
GORICA - RASTEL 72 - TEL. (0481) 533667
PROIZVODNJA INSTALACIJA KLEPARSTVO
MuCiC Mario
GORICA - STANDREZ - Ul. A. Gregorčič 20/2 -
Tel. (0481) 21828 ŽLEBOVI - CEVI - STRESNA OKNA STRESNI ZRAČNIKI IZ POCINKANE PLOČEVINE
FOTOGRAFSKI LABORATORIJ
Studio d’Arte fotografica
Giuseppe Assirelli
GORICA Ul. Ascoli 2 TEL. 531929
________TRST / ŠTIRI RAZSTAVE______
Stripi v didaktične namene
Pobuda študijskega centra A. Alberti za dijake in šolnike
Pospešen življenjski ritem se vse raje zaustavlja ob sporočilnosti stripov, ki pritegujejo tako starejše kot Cisto mlade. Pobuda z naslovom »Oc-chio al fumetto« si prizadeva, da bi vsebinsko in oblikovno razčlenila različna sporočila, ki nam jih posreduje ta aktualni vir informacij in zabave obenem. Studijski center »A. Alberti« nastopa kot pobudnik, 18. Šolski okraj in srednja šola »Caprin« pa sodelujeta pri praktični uporabi stripovskega medija v didaktične namene.
V prostorih Državne ljudske knjižnice, Turistične ustanove in občinskega rekreacijskega središča »Cobolli« se bodo namreč maja zvrstile kar štiri razstave stripov: prvi bo na vrsti Al-fredo Castelli, kot predstavnik pustolovskega stripa z znanim »Martinom
Mystereom« in to med 4. in 15. majem. Sledil mu bo (od 11. do 22. maja) Roberto Totaro iz Belluna s svojimi satiričnimi »I tecnocratici«, ki jih riše za Combc.V prostorih rekreacijskega centra se bosta skupaj predstavila tržaški umetnik Franco Vallus-si in furlanski oblikovalec Alessandro D’Osualdo (od 19. do 29. maja).
Ob razstavah bo stekel tuši izpopolnjevalni tečaj za šolnike (4., 11., 19. in 25. maja ob 18. uri na srednji šoli Caprin), vodili pa ga bodo priznani strokovnjaki na področju stripa. Istočasno pa se bodo lahko srednješolski dijaki srečali z avtorjf stripov in tudi sami aktivno sodelovali pri delavnicah. Celotna pobuda se bo predvidoma zaključila 30. maja z razstavo na šoli Caprin. (J.M.)
KNJIŽEVNOST / NOVOST NA TRGU
Miralegra oziroma prikazovanje Trsta preko utrinkov številnih osebnih zgodb v interpretaciji Marine Vessel
»Poskus, da bi predstavila Trst s humane plati«. Tako je novinarka Marina Silvestri, tokrat v vlogi Marine Vessel, avtorice knjige Miralegra, povedala, kako so nastali kratki spisi, ki sestavljajo zanimivo knjigo. Publikacijo, ki je izšla pri videmskem založniku Campanottu, so predstavili v četrtek zvečer v knjigami Nuova Universitas. Avtorico in knjigo je predstavil Giuseppe Petronio, odlomke iz knjige pa je brala Ariel-la Reggio. Na sliki (foto Ferrari) Črni maček Fali-sca, ki je med glavnimi »osebami« knjige.
r VOLITVE / TEKMA S ČASOM
Deset list lovi podpise
Slovenci na petih listah -Prve polemike med ligaši
Marko Marinčič
Deset list se bo, seveda Ce bo vsaka zbrala vsaj tisoč overovljenih podpisov, potegovalo za mesto v pokrajinskem svetu. Poleg MSI, SKP, SSk, Lige, DSL, PSI, Zelenih so včeraj seznam dopolnili Se KD, PSDI in grupacija “Cittadini per 1’Isonti-no”, ki združuje predstavnike Mreže, PRI in Fornasirjevih demokratičnih katoličanov. Za predsednika kandidirajo zavarovalnega agenta Maria Micheli-nija. KD in PSDI (slednji morda v zameno za pomoč pri zbiranju podpisov) podpirata kandidaturo Alberta Bergamina za predsednika pokrajine.
Vprašanje je, ali bo vseh deset list zbralo dovolj podpisov. Nekatere manjše stranke precej tvegajo, a tudi za večje ne bo lahko, saj je časa malo (do prihodnjega petka), skupno pa bi morali vsi zbrati kar deset tisoč overovljenih podpisov. Bitka s Časom in tekma za vsakega podpisnika še prej kot za vsakega volilca bo naj-brez v prihodnjih dneh zelo ostra. V občinskih volilnih uradih bodo (razen izjem) podpise spet zbirali v pone-
deljek dopoldne (v Gorici tudi popoldne), mnogi pa bodo danes in jutri zbirali podpise tudi na odprtem ali ob raznih prireditvah.
Slovenski kandidati so prisotni na petih listah. SSk kandidira za predsednika Damjana Terpina in ima seveda v celoti slovensko listo. Na listi DSL kandidira Aleksandra Devetak (v okrožjih Zagraj, ki zajema tudi Doberdob in Sovodnje, in Gorica VI); na listi SKP so Štirje Slovenci: Edi Ma-ligoj (Gorica I), Stanko Maligoj (Gorica II), Vilma Braini (Gorica VI) in Viljem Gergolet (Zagraj); na listi PSI kandidira Alenka Florenin, na listi Zelenih pa Milan Devetak (oba v okrožju Zagraj).
Sestava kandidatnih list je že pustila nekaj polemičnih sledi v nekaterih strankah (KD in PSI), a tudi v Severni ligi, Id se skuša predstaviti kot novo gibanje. Včeraj smo prejeli odprto pismo skupine ligašev, ki ostro polemizirajo z voditelji zaradi izbire bivSe liberalke za glavno kandidatko. OporoCeniki obtožujejo vodstvo, da ravna diktatorsko in diskriminira del goriške baze gibanja.
jg KONCERTI
POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU: danes ob 17.30 koncert goriskih sk-‘adb 19. stoletja.
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU: jutri ob 10-30 koncert Tržiškega simfoničnega orkestra.
D OBVESTILA
OBČINA DOBERDOB
obvešča, da bo zbiranje podpisov za predstavitev list za pokrajinske volitve danes od 8. do 10. ure.
VCERAJ-DANES
KINO
gorica
VITTORIA 16.30-
18-	20-20.10-22.00»I1 Smnde cocomero«. Rež. Irancesca Archibugi.
CORSO 15.30-17.30-
19-	45-22.00 »Alive, I so-Pravvissuti«
VERDI 16.00-18.00-20.00-22.00 »Nome in co-dice Nina«. I. B. Fonda. TRZIC
COMUNALE 17.00-9-30-22.00 »Scent of a Vornan«.
EXCELSIOR 16.00-17.25-18.50-20.15-22.0o»Qii aristogatti«.
Ü PRIREDITVE
szso - SLOVENSKI DRISKI SKAVTI vabijo J^jurjevanje danes na pri j-mih na Vrhu. Ob 11. uri ° maša z obredom °bljub, sledi skavtska paS-asuta za vse in družabnost jm 16. ure. V primeru sla-bega vremena bo masa v
Cerkvi na Vrhu ob 11. uri.
ZSSDI vabi na predajanje Tržič - Himalaja 992, ki bo v centru Danica na Vrhu v Četrtek, 6. maja, ob 20.30. Sprego-v°rila pobudnika vzpona na himalajsko pogorje dr. norut Spacal in dr. Rafko Uolhar. VeCer bodo obo-gatili dia posnetki.
□
LEKARNE
,, DEŽURNA LEKARNA V GORia
OBČINSKA 2 , Ul. Oarzarolli 154, tel. 522032
DEŽURNA LEKARNA VTR2ICU
RISMONDO. Ul. Toti 52, tel. 410701
Iz matičnega urada go-riske občine v tednu od 25. do 30. aprila:
RODILI SO SE: Sofia Tomasi, Piero Silvestri, Raffaele Staieri.
UMRLI SO: 87-letni Pietro Paolini, 66-letni Silvano Fabris, 69-letna Elide Tozzato por. Auteri, 69-let-na Italica Caenazzo vd. Quali, 69-letna Irmegarda Zoppoth, 90-letni Longino Sambo, 82-letni Amedeo Granzotto, 89-letna Maria Padovan, 92-letna Angioli-na Imbimbo, 70-letna Mar-cella Franzin, 51-letni Angelo Andidero, 80-letni Karlo Jakin, 92-letna Mar-gherita Lavaroni, 8 2-letna Martina Pevec.
OKLICI: paznik Maurizio Morgante in gospodinja Giuseppina Gramaglia, delavec Giuhano Glessi in natakarica Emanuela TomsiC, pilot Piero Concetti in uslužbenka Caterina Rigo-nat
POROČILI SO SE: uslužbenec Francesco Picillo in brezposelna Maria Esposi-to, delavec Sandro Bobbo in baristka Monica Menon.
POGREBI
Jutri, 2. maja, v Gorici: ob 9. uri Pietro Paolini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 10.30 Natale Bemardis iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče.
Člani pevskega zbora Oton Župančič iz Stan-dreža sočustvujejo s Pavlom DurCikom ob izgubi dragega Danila.
AVTOPORTO / KROG OSUMLJENIH SE SIRI
Na vrsti Scarano in zopet Del Ben
Skupno šest novih sodnih obvestil
Vest ni nepričakovana, po mnenju mnogih pa je celo zakasnela, saj so jo pričakovali že dosti prej. Je pa vseeno pomembna: bivši goriški župan Antonio Scarano, pripadnik andreotijev-ske struje v KD in požu-pan ter po aferi Coop “zamrzneni ” odbornik za javna dela Mario Del Ben (PSI) sta te dni prejela sodni obvestili zaradi prekrškov v zvezi z gradnjo avtoporta oz. preusmerjanjem sredstev, ki so bila dodeljena za to gradnjo. Skupno naj bi goriski namestnik državnega pravdnika dr.
Matteo Trotta te dni podpisal šest sodnih obvestil. Poleg Scarana in Del Bena je obvestilo prejel tudi Livio Tacchi-no, lastnik istoimenskega podjetja, ki je eno od Štirih v konzorciju ATIG, ki je gradil avto-porto. Prejemniki drugih treh obvestil niso znani, možno pa je, da so to legalni predstavniki ostalih treh, negoriških podjetij konzorcija.
V sodnem obvestilu je govor o goljufiji, ponarejanju uradnih dokumentov, konkretno izdajanju lažnih faktur, ter o zlorabi javnega položaja. V bistvu gre za to, da naj bi Scarano in Del Ben preko inž. Graziata dosegla, da so podjetja konzorcija ATIG z denarjem, ki je bil na-
AKCIJA ŽENSK
Podpisi za mir v Bosni
Akcijo žensk ob 8. marcu proti nasilju zlasti nad ženskami ter za mir v Bosni je podprlo 2600 podpisnikov peticije mednarodnim forumom. Obračun akcije, ki jih bodo sledile Se druge konkretne dejanvosti, so predstavile pokrjainsi odbornici Aleksandra Dve-tak in Rosaria Di Dato, podpredsednica dež. sveta Au-gusta De Piero Barbina in predstavnice ženskih in mirovniških združenj.
Del sodelujočih v solidarnostni akciji (foto S. Reportage)
menjen za avtoporto, opravila druga dela za občino. Slo naj bi za okrog 200 milijonov vredna dela od prepleskanja otroških jasli v Drev. Virgilio, do asfaltiranja trga Seghizzi in ureditve prireditvenega šotora na gradu, do električne napeljave na nogometnem stadionu na Rojcah. Sodna obvestila, v katerih sicer ni govora o korupciji ali drugih hujših prekrških, sledijo zasliševanju inž. Graziata in drugih prič, ki jih je dr. Trotta zaslišal v tem tednu. (Na sliki: Antonio Scarano)
PROSTA CONA / NOVOSTI
Nekaj več bencina
Za vsak avto dodatnih 60 (ali 30) litrov
Z drugim letošnjim kontingentom bencina proste cone bo vsak avtomobilist na Goriškem dobil poleg predvidenih še dodatnih 60 litrov bencina vec (oz. 30 litrov za lastnike avtomobilov do 11 konjskih moči). Ti dodatni boni, ki jih bodo lahko dodali rednemu kontingentu zahvaljujoč se uvedbi mobilnosti kontingentov, se bodo delno razlikovali od rednih in bodo uporabljivi šele po 1. juliju letos (na bonmih bo natisnjeno zadevno opozorilo). Delili pa jih bodso skupaj z ostalimi od 24. maja do 24. julija. Skupno bodo razdelili bone za približno 24 milijonov litrov bencina in 6 milijonov litrov dizel goriva. Navedeni količini vključujeta dodatne 4 milijone litrov, ki so jih dodelili z mobilnostjo kontingentov. Trgovinska zbornica tudi oh-veSCa, da zapade termin za predložitev novih prošenj 30 junija.
PRVI MAJ / PRIREDITVE
Shod v Gradišču praznika v Rupi in Števerjanu
Srečanje tudi v Opatjem selu
Prvi maj bomo danes na Goriškem obeležili s številnimi že tradicionalnimi manifestacijami in praznovanji. V Doberdobu bo navsezgodaj pihalni orkester Kras dal budnico občanom. Osrednji prvomajski delavski shod, ki ga prirejajo sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL bo tudi letos v Gradišču. Zbirališče za udeležence je ob 9. uri v drev. Trieste (pred gostilno “Ai Passeggeri”), od koder bo ob 9.30 krenil sprevod do Trga Unitä, kjer bo ob 10.30 zborovanje. Pozdravili bodo predstavniki krajevnih sindikalnih zvez, v imenu vseh pa bo osrednji govor imela vsedržavna sindikalna voditeljica Carla Cantone. Pričakujejo, da se bodo manifestacije udeležili tudi predstavniki sindikatov iz Nove Gorice.
Novogoriški oz. po-soški odbor Zveze svobodnih sindikatov Slovenije prireja danes popoldne tradicionalno delavsko srečanje v Opatjem selu v sodelovanju s tamkajšnjim društvom Kras. Začelo se bo ob 15. mi na prireditvenem prostoru, kjer organizatorji pričakujejo množičen obisk z obeh strani meje. V krajšem sporedu bo sodeloval tudi predsednik SSS Dušan Semolič, pozdravil pa bo tudi tajnik goriške zveze CGIL Giu-
liano Bon. Gez mejo prirejajo idrijski prenovitelji tudi tradicionalno prvomajsko srečanje na Hlevišah (ob 15. uri), kjer bodo postregli z lovskim golažem, v Kneških Ravnah pa vabijo borci in KS Kneža v Baški grapi jutri ob 11. uri na tovariško srečanje, s katerim bodo obeležili 50-letnico SNOUB Simon Gregorčič.
V znamenju pomembne 50-letnice Goriške fronte je potekala sinoči osrednja slovesnost v okviru prvomajskega slavja v Števerjanu, kjer se danes nadaljuje praznovanje v Dvoru. Organizatorji so pripravili tudi razstavo in pokušnjo domačih vin. Danes popoldne bo ob 17. mi nastopila foklorna skupina iz Koprivnega, zatem pa bo ples z ansamblom Taims. Praznovanje se bo nadaljevalo Se jutri s plesom in zabavo na prostem, v nedeljo 9. maja bo spominski pohod Ste-verjan - GonjaCe - Ste-verjan.
Danes in jutri se nadaljuje tudi Praznik fr-talje v Rupi. Od 16.30 dalje se bodo zvrstili nastop pevske skupine Akord iz Podgore, dramske skupine iz Standreža z igro Obravnava in govor dr. Petra Močnika (SSk). Sledil bo ples. Jutri popoldne bo kulturni spored prav tako od 16.30 dalje.
PROSVETNO DRUŠTVO »RUPA/PEC«
prireja danes. L, in jutri, 2. maja, tradicionalni
PRAZNIK FRTALJE
s sledečim programom:
danes, 1. maja, ob 16.30. nastop moške pevske skupine Akord iz Podgore, nastop dramske skupine iz Standreža z veseloigro »Obravnava«, slavnostni govor dr. P. MoCnika; sledi ples z ANSAMBLOM VRTNICA
jutri, 2. maja, ob 16.30 nastop dekliškega zbora Devin, mešanega pevkega zbora O. Zupančič iz Standreža, moškega zbora Fantje izpod Grmade, moškega zbora Lijak - Vogrsko; sledi ples z ANSAMBLOM HAPPY DAY
NOVICE
Goriške reakcije za Craxijevo “oprostitev”
Predsinocnja “oprostitev” Craxija v parlamentu je tudi na Goriškem izzvala val ogorčenja in gneva med ljudmi. Reagirale so tudi stranmke. SKP meni, da to pomeni propad politike DSL in poziva “zdrave sile” v tej stranki naj opustijo zavezništvo za večinski volivni sistem ter se zavzamejo za enotno in močno levico. Kdor je glasoval proti postopanju zoper Craxija, si je prevzel težko odgovornost, meni pokrajinski tajnik PSI Stacul, ki se sklicuje na zahtevo volilcev po moralnosti in čistoči. Sodstvo mora imeti proste roke, pravi, potrebna pa je tudi reforma poslanske imunitete, da bi politiki ne bili vec privilegirana kasta. Za odpravo imunitete je gibanje Mreža, ki ocenjuje glasovanje v parlamentu kot izdajstvo iz izraz mafijske solidarnosti med lopovi. Občane poziva naj podpišejo peticijo za odpravo poslanske imunitete, kar je doslej v Gorici in Tržiču že naredilo 500 ljudi.
Zadnja dneva Expomega
Na goriskem razstavišču se še danes in jutri nadaljuje sejem Expomego, ki je doslej beležil občuten porast obiska. V okviru sejma se je predsinoci odvijal posvet na temo Zenska in podjetje, ki ga je priredilo pokrajinsko odbomistvo za enakopravnost med spoloma, sinoči pa je obrtniška zveza ESA priredila posvet o obrtništvu. Danes in jutri je razstavišče odprto med 10. in 22. uro. Jutri popoldne bo od 14. ure dalje tekmovanje s kolesi mountain bike.
Domače salame v Štandrežu
V	Štandrežu bo jutri tekmovanje za najboljšo domačo salamo. Organizatorji tekmovanja so Milan MuCiC, Davorin Marvin, Milan TomsiC, Franjo Mohorič in Lojzko Paskulin. Ocenjevalno komisijo bodo sestavljali strokovnjaki iz raznih krajev, tudi iz Slovenije. Kdor želi sodelovati, naj prinese salame jutri (do 9. ure) v dom Andreja Budala v Štandrežu, kjer se bo ocenjevanje zaCelo ob 10. uri, pozno dopoldne pa bo nagrajevanje.
V	Ronkah umrl David Devetak
Pred kratkim je v Laškem preminil David Devetak. Rodil se je 1. 1927 na Vrhu in se je kot sedemnajstletni fant vključil v Kosovelovo brigado. V petdesetih letih se je oženil z JoCico iz Sovodenj in se je nato preselil v Ronke. Kot zaveden Slovenec se je vključil v slovenske organizacije v Laškem in sodeloval pri pevskem zboru Kosovel. Kot večina Kraševcev je delal v ladjedelnici in je vzgajal svoje otroke v slovenskem duhu. Zelo si je prizadeval za odprtje slovenske sole. Njegovi vnukinji obiskujeta slovensko solo v Romjanu, hei Claudia pa je predstavnica starSev in odbornica pri društvu Jadro, (mj)
GORICA - ul. Sv. Mihaela, 338 tel. 0481 / 21324 - fax 0481 /21324
LASTNA PROIZVODNJA 0HIŠJ IZ PVCeja
t
Mirno je zaspala v Gospodu najina predraga mama
Ljubka Šorli Bratuž
Lojzka in Andrej s sorodniki
Gorica, 1. maja 1992
SLOVENSKA SKUPNOST V DE2ELI FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI
»100 dni
sedanje slovenske vlade«
Srečanje s predsednikom SKD in zunanjim ministrom Slovenije
LOJZETOM PETERLETOM
Katoliški dom v Gorici, v ponedeljek, 3. maja, ob 20.30
Imeli bomo tudi možnost sodelovati pri akciji 1.000 podpiSOV za predstavitev slovenske liste na goriški pokrajini!
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob težki izgubi dragega očeta
Karla Jakina
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala naj gre družinskemu zdravniku Marjanu Cijanu.
SVOJCI
Gorica, 1. 5. 1993 (Pogrebno podjetje Preschern)
^ SLOVENSKA SKUPNOST
GORICA
vabi na zbiranje podpisov
-	Vsak dan na občinah: Gorica (tudi popoldne od 16. do 18. ure), Steverjan, Doberdob, Sovodnje, Krmin.
-	Na sedežu rajonskega sveta v Revmi (osnovna šola) in v Štandrežu (na sedežu konzulte) ob delavnikih od 20. do 22. ure.
-	V Rupi 1. in 2. maja na Prazniku frtalje.
-	V Števerjanu 1. in 2. maja ob 11. uri v Sedejevem domu.
-	V Katoliškem domu v Gorici v ponedeljek, 3. maja, ob 20.30 na javnem srečanju s predsednikom SKD Lojzetom Peterletom.
S seboj je treba prinesti osebni dokument.
Zadnji dan zbiranja podpisov je 5. maj.
Informacije na tel. 531206.
KMECK0-0BRTNA HRANILNICA DOBERDOB
CASSA RURALE ED ARTIGIANA D0BERD0 DEL LAG0
BILANCA 31. DECEMBRA 1992
AKTIVA
PASIVA
Blagajna
Vrednostni papirji Operacije z bančnimi ustanovami Operacije s strankami Razne postavke Razni dolžniki
Aktivni pripisi Imobilizacije
SKUPNA AKTIVA
555.331.769
8.967.904.000
6.206.061.538
18.570.484.341
1.054.427.821
2.146.235.465
670.177.787
2.429.562.694
40.600.185.415
Račun rizikov in obvez	51.571.202
Razvidnostni računi	28.410.131.264
SKUPAJ
69.061.887.881
Operacije s strankami Cedenti menic na inkaso Razni upniki Vezani skladi Razni skladi
Skladi knjigovodskih odpisov Pasivne izločitve Pasivni pripisi Cisto premoženje Poslovni dobiček SKUPNA PASIVA Račun rizikov in obvez Razvidnostni računi
34.171.224,158
463.710.630
160.903.977
197.778.609
769.157.591
287.805.453
9.299.740
94.814.927
3.800.822.689
644.667.641
40.600.185.415
51.571.202
28.410.131.264
SKUPAJ
69.061.887.881
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA
DOHODKI		STROSKI	
Aktivne obresti	3.128.721.164	Pasivne obresti	2.661.400.873
Obresti pri bančnih ustanovah	329.399.572	Stroški za osebje -	690.726.497
Obresti in dividende	1.185.562.827	Davki in takse	135.277.909
Dobiček pri vrednostnih papirjih	19.975.249	Pasivne komisije	8.722.462
Dobiček pri menjalnici	6.271.874	Splošni upravni stroški	664.072.542
Aktivne provizije	290.173.390	Knjigovodski odpisi	167.471.047
Razni dohodki	93.411.000	Akantonacije	156.507.418
Uporaba skladov	80.226.012	Nepredvideni izdatki	4.117.776
Nepredvideni dohodki	44.967.189	SKUPNI STROSKI	2.786.759.958
SKUPNI DOHODKI	5.178.708.277	POSLOVNI DOBIČEK	644.667.641
SKUPAJ	5.178.708.277	SKUPAJ	5.178.708.277
Aa razpolago cenjenim strankam z vsemi bančnimi uslugami
NOVICE
I
STRANKE / ZELENI SLOVENIJE
STRANKE / ZDRUŽEVANJE
Dr. Drnovšek na Portugalskem
LJUBLJANA - Slovenski premier dr. Janez Drnovšek je danes začel uradni tridnevni obisk v Lizboni, kamor je odpotoval na povabilo portugalskega premiera Anibala Cavaca Silve. Pogovarjala naj bi se predvsem o možnostih za Sirjenje dvostranskega sodelovanja. Premier Janez Drnovšek se bo v Lizboni udeležil tudi mednarodnega srečanja Bogastvo sveta, ki se ga bodo udeležili Številni ugledni državniki, gospodarstveniki in akademiki iz vsega sveta. Namen srečanja je obnovitev dialoga med severom in jugom na podlagi človekovih pravic, civilne družbe, svobodne trgovine in tržnega gospodarstva. (STA)
Meje še niso odprte
LJUBLJANA - Meje med Evropsko skupnostjo in Slovenijo so Se vedno zaprte. Meja se lahko pod starimi pogoji odpre takoj, pod novimi pogoji ES pa po 1. juniju, je na novinarski konferencu včeraj povedal dr. Mihael Vengust, direktor republiške veterinarske uprave. Novi pogoji ES, pod katerimi naj bi Slovenija ponovno smela izvažati živo živino in meso parkljarjev, so evidentiranje fonda živali, centralni informacijski sistem ter usposobljen laboratorij za serološko pregledovanje krvi živali. Dr. Vengust se je v Rimu sestal tudi s predstavniki FAO, kjer se je dogovoril, da naj bi prvih deset odstotkov krvnih vzorcev Slovenija poslala v Anglijo na serološki pregled, dokler se za take preglede ne usposobijo naši laboratoriji.
Zasedanje mešane gospodarske komisije Slovenija - Avstrija
DUNAJ - V Četrtek se je sestala gospodarska mešana komisija iz Slovenije in Avstrije. Slovensko delegacijo je vodila mag. Vojka Ravbar iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, avstrijsko delegacijo pa je vodil dr. Josef Tschach iz zveznega ministrstva za gospodarske zadeve. Večino Časa je komisija namenila obravnavi konkretnih vprašanj gospodarskega sodelovanja. Glede vključevanja Slovenije v mednarodne integracije je avstrijska stran poudarila, da podpira prizadevanja za sklenitev Sporazuma o coni svobodne trgovine med Slovenijo in in državami Članicami EFTE. (A.F)
Priprava terena za odločanje
LJUBLJANA - Clan slovenske delegacije, ki se je pred dvema dnevoma udeležila sestanka mešane sloven-sko-avstrijske komisije, pomočnik direktorja republiške veterinarske uprave Jernej Lenič, je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da so na komisiji razpravljali o prometu, železnicah, savskih elektrarnah, živinskih farmah, meddržavni meji ter o uvozu oziroma izvozu živine, mesa in mleka ter mlečnih in mesnih izdelkov v (in iz) Avstrijo. Lenič je ob tem dejal, da je Avstrija 26. aprila sprostila uvoz mesnih in mlečnih izdelkov, ki so termično obdelani. Gre za izdelke, ki so šli skozi termično obdelavo na temperaturi višji od 70 stopinj Celzija. (STA)
Janez Janša odhaja v ZDA
LJUBLJANA - V nedeljo bo minister za obrambo Janez Janša na povabilo televizijske družbe CNN odpotoval v ZDA, kjer bo sodeloval na kongresu CNN v Adanti. Kongresa se bodo udeležih izbrani svetovni politiki in direktorji televizijskih družb iz vsega sveta. Minister Janša bo na kongresu predstavil slovensko pobudo za reševanje krize v BIH. Po obisku v Atlanti bo Janez Janša odpotoval v Washington, kjer se bo srečal z najvisjimi predstavniki ameriške administracije, Pentagona in Kongresa. (A.F.)
Na obisku član predsedstva BIH
LJUBLJANA - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je v Četrtek sprejel elana predsedstva BIH Mirka Pe-jänoviCa. Sogovornika sta se pogovarjala o bilateralnem sodelovanju in o možnostih za rešitev krize v BIH. PejanoviC se je dr. Drnovšku zahvalil za podporo in pobudo Slovenije v mednarodni skupnosti glede načrta za rešitev krize ter za pomoč, ki jo je Slovenija izkazala pri sprejemanju velikega števila beguncev. (A.F.)
Vlada je imenovala ekonomski svet predsednika vlade
LJUBLJANA - V ekonomski svet, delovno posvetovalni organ predsednika vlade, je dr. Janez Drnovšek povabil mag. Veljka Boleta, dr. Bogomira Kovača, dr. Toneta Hrastelja, dr. Marka Kranjca, dr. Franca Arharja, Andreja Hazabenta, Ano Volk - Brglez, Uroša Slavinca, dr. Petra Kraljica, dr. Marka Simonetija, UroSa Koržeta, dr. Davorina Kračuna, dr. Maksa Tajnikarja, mag. Mitjo Gasparija, Igorja Umeka, dr. Andreja Kumarja in dr. Mojmira Mraka. Ekonomski svet se bo sestajal enkrat mesečno in bo obravnaval ukrepe tekoče ekonomske politike vlade. (A. F.)
SKD za raziskavo o povojnih množičnih pobojih
LJUBLJANA - Slovenski krščanski demokrati bodo državnemu zboru predlagali ustanovitev parlamentarne komisije za raziskovanje povojnih množičnih pobojev, ki naj bi predvsem skušala ugotoviti, kdo je za poboje odgovoren, je na včerajšnjem »klepetu ob kavi« povedal vodja poslanske skupine SKD Ignac Polajnar. Komisija bo ustanovljena z zbiranjem 30 podpisov poslancev, je povedal Ignac Polajnar in izrazil upanje, da se bo to zgodilo že na naslednjem zasedanju državnega zbora. (STA)
Obalne občine ne bodo demilitarizirano območje
LJUBLJANA - Slovenska vlada in obrambno ministrstvo menita, da vojaška organizacija na Obah ne vpliva omejevalno na razvoj turizma, najmanj še tako majhna, kot je slovenska. Tudi praksa in izkušnje drugih držav so take, da vojaških enot ne sehjo na lokacije, ki bi bile zunaj urbanih in drugih območij, je med drugim zapisano v odgovoru obrambnega ministrstva na poslansko vprašanje Toneta Anderliča, ki je hotel od vlade izvedeti, kako ocenjuje pobudo treh obalnih občin Piran, Izola in Koper za demihtarizacijo. Ministrstvo dodaja, da je v minulem obdobju bistveno zmanjšalo število in obseg vojaške organizacije na Obah. (MOREL)
Bosta Peter Tancig in Leo Šešerko še poslanca?
Stranko meni, da je njun poslanski mandat ugasnil
Socialisti in SDSS
Zapleti zadnje dni pred napovedano združitvijo?
LJUBLJANA - Zeleni Slovenije so ta trenutek zagotovo ena najbolj specifičnih parlamentarnih strank. Na volitvah so dobili skupaj 44.019 glasov in s tem pet mandatov. Na listi te stranke je bilo tako izvoljenih pet poslancev - Bojan Korošec, Janko Predan, Vladimir Topler, Leo Šešerko in Peter Tancig. Marca je dotedanje vodstvo stranke ustanovilo novo Zeleno - ekološko socialno stranko. Vanjo se je včlanilo vseh pet poslancev Zelenih Slovenije. Konec marca se je sestal svet ZS in izključil ti-
ste elane, ki so ustanovili novo stranko, tudi Petra Tanciga in Lea SeSerka. Čeprav preostale trojice (ki je tudi vstopila v ZESS) formalno niso izključili, so Zeleni Slovenije ostali edina parlamentarna stranka, ki nima niti enega poslanca, Zeleni - ekološko socialna stranka pa edina zunajparlamentarna stranka s kar petimi predstavniki v državnem zbom.
Zato so Zeleni, ki jih zdaj vodi Vane GoSnik, predsedniku države, vladi, državnemu zbom, republiški volilni komisiji in vsem pristoj-
■
i

Ali mandat sploh lahko ugasne?
Čeprav Zeleni predlagajo, naj državni zbor ugotovi, da je poslancema Petru Tancigu in Leu Šešerku mandat ugasnil, z zakonodajnega staliSCa zadeva ni »Cista«. Niti ustava niti zakon o volitvah v državni zbor niti zakon o poslancih namreč ne poznajo ugasnitve mandata. Zakon o poslancih govori le o predčasnem prenehanju mandata in našteva, kdaj se lahko poslancu to zgodi: Ce izgubi volilno pravico; Ce postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije; Ce je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od Sest mesecev; Ce v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo poslanca; Ce nastopi funkcijo in začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo poslanca; Ce odstopi. V teh primerih bi bilo treba opraviti nadomestne volitve, kot jih doloCa zakon o volitvah v državni zbor. Toda kot je razvidno iz predloga Zelenih, ne gre za prej naštete primere.
Zakon o vohtvah v državni zbor govori Se o ponovnih volitvah (Ce je prišlo pri volitvah do nepravilnosti) in o naknadnih volitvah (ce glasovanje ni bilo izvedeno na predvideni dan). Odpoklica, ki smo ga poznali prej, Ce je delegat izgubil zaupanje volilcev, pa nova ureditev ne pozna veC.(M.V.)
Tanja Starič
nim parlamentarnim komisijam poslali pismo, v katerem podrobno pojasnjujejo svoj pravni položaj in kršitve, ki si jih je po njihovem mnenju »privoščila« nova Zelena -ekološko socialna stranka. Med drugim pojasnjujejo, da sta bila poslanca Peter Tancig in Leo Šešerko izvoljena z volilnimi glasovi, ki jih je stranka dobila v celi Sloveniji. To, da bi oba poslanca zadržala pooblastilo, ki so jima ga podelili Zeleni Slovenije
z vsemi svojimi glasovi, bi bilo »nenaravno in protipravno«, zato ZS predlaga državnemu zboru, naj ugotovi, da je Tancigu in Šešerku ugasnil mandat. Republiška volilna komisija pa naj posreduje imeni tistih dveh kandidatov z liste, ki jima pripada mandat poslancev državnega zbora.
V tem trenutku Se nobena pozvana državna ustanova ni odgovorila na predlog Zelenih, da bi »zamenjala« svoja nekdanja poslanca. Pravno so - kot je v Sloveniji tudi sicer običaj - pravila igre
precej ohlapna, Zeleni pa se pri svojem predlogu o »ugasnitvi« mandata sklicujejo na »analogijo z normami mandatne pogodbe«. Politično pa so zadeve Se bolj zapletene, saj se druge stranke očitno zaradi različnih interesov nočejo vmešavati v »notranje« težave obeh ekološko usmerjenih strank. Pričakujemo torej lahko precej dolgotrajno razpletanje nenavadne zgodbe o političnem ločevanju, ki bo verjetno pravi politični epilog doživela šele na prihodnjih volitvah.
Leo Šešerko in Peter Tancig (Foto: Tomi Lombar in Aleš Pavletič / TRIO)
LJUBLJANA - Združitev Socialdemokratske stranke in socialistov naj bi bila po mnenju dobršnega dela slovenske politike samo še formalno dejanje.
Vendar, kot trdijo dobro obveščeni viri, temu očitno (se) ni tako, saj se je v zadnjih dneh intenzivno začelo v delu vrhov obeh strank govoriti o nekaterih zapletih. Vzrok gre iskati pri podpredsedniku SDSS Janezu Janši, ki naj bi ga večina članstva želela po bližnjem kongresu za predsednika namesto Pučnika, saj, kot je znano iz dobro obveščenih krogov, del vodstva SSS ne pristaja na takšno kadrovsko kombinatoriko. Ce bi se namreč to resnično zgodilo, bi se združitev obeh strank močno zavlekla oziroma se pod takšnimi pogoji sploh ne bi zgodila.
Vse skupaj ima seveda še toliko večji pomen, ker se to dogaja praktično zadnje dni pred napovedano združitvijo. Člani vodstev obeh strank so že pripravili osnutek statutarnega sklepa o združitvi. Sklep obsega sedem Členov in v enega med njimi so zapisali, da bo združitveni kongres sprejel tako statut kot program SDSS brez razprave. Stranka naj bi
se konstituirala s potrditvijo zaprte liste elanov skupnega predsedstva in skupne nadzorne komisije. SDSS naj bi pripadlo predsedniško mesto in deset mest v predsedstvu, socialisti pa naj bi v njem dobili Sest elanov. Sam kongres pa naj bi Stel 146 delegatskih mest, ki bi si jih obe stranki enakovredno razdelili.
Nastala nesoglasja bosta vodstvi obeh strank poskušali rešiti v prihodnjih dneh, saj je po enem od scenarijev pred kongresom predvidena za javnost zaprta razširjena seja - konferenca SDSS, na kateri naj bi se dogovorili o vseh ključnih stvareh in bi jih potem 15. maja praktično samo formalno potrdili v javnosti.
Na kongresu naj bi med drugim sprejeli kot temeljni dokument resolucijo o slovenski stvarnosti in vlogi socialne demokracije, katere avtor je Janez Janša, ki znotraj SDSS predstavlja stjujo, ki naj bi stranko odvrnila od predvidenega združevanja na levici.
Po novem je predvidena tudi vsebinska sprememba znotraj stranke, saj naj bi oblikovali svet stranke, predsedstvo pa naj bi bilo zgolj njegov izvršilni organ. (D. S.)
PRAVNE OSEBE / STEČAJI
VOJSKA / ZAOBLJUBE
Vedno več podjetij z blokiranimi žiro računi
Marca je izpolnjevalo pogoje za uvedbo stečajnega postopka kor 79 slovenskih podjetij
Alenka L. Jakomin
LJUBLJANA - Marca je imelo v Sloveniji veC kot 5 dni blokiran žiro raCun 2.293 podjetij iz gospodarstva, ki zaposlujejo 176.024 delavcev, in 128 podjetij iz negospodarstva, ki zaposlujejo 5.777 delavcev.Pogoje za steCaj je v marcu izpolnjevalo 79 podjetij, od tega kar 25 pravnih oseb na območju ljubljanske regije. Od junija 1991 do marca 1993 je izpolnilo pogoje za uvedbo stečajnega postopka 1.522 podjetij, med katerimi je bilo 1.002 zasebnih, ki zaposlujejo 2.306 delavcev. Vseh podjetij v Sloveniji pa je bilo ob koncu leta 1992 med 13 in 14 tisoC. Slu-
žba družbenega knjigovodstva je kljub moratoriju nad stečaji do marca predlagala uvedbo stečaja za 620 zasebnih podjetij, ki nimajo nobenega zaposlenega.
V mesecu marcu je imelo v ljubljanski regiji blokirane žiro račune več kot 5 dni kar 797 pravnih oseb, to je 55 pravnih oseb veC kot februarja. VeCji del pravnih oseb z območja ljubljanske regije, ki so imele žiro račun blokiran veC kot 5 dni, je s področja gospodarstva. Marca je imelo blokiran žiro raCun 756 gospodarskih pravnih oseb, ki so zaposlovale 40.954 delavcev. Ljubljanska po-
družnica SDK ugotavlja, da je najveCje Število pravnih oseb z blokiranim žiro računom z zasebno lastnino, najveeji znesek blokiranih sredstev in pretežni del zaposlenih pa odpade na pravne osebe z družbeno lastnino. Marca je tako imelo na območju ljubljanske regije blokiran žiro raCun 153 pravnih oseb z družbeno lastnino in 534 (7 veC kot februarja) z zasebno lastnino (44 veC kot februarja). SDK je v ljubljanski regiji za 17 podjetij predlagala uvedbo stečajnega postopka: gre za pravne osebe z zasebno lastnino, ki nimajo nobenega zaposlenega delavca.
Slovesne zaprisege novih vojakov po Sloveniji
\/ Murski Soboti je mlade vojake pozdravil Janez Janša
Danes je v vojašnici Kranj svečano zaprisegla peta generacija novopečenih vojakov 310 - ega uCnega centra. Mladim vojakom je spregovoril polkovnik Vladimir Miloševič.
Kljub dežju so mlade vojake v velikem številu prišli obiskat starši in prijatelji, ki so bili deležni kratkega kulturnega programa, ki sta ga popestrila pevski zbor in pihalna godba iz Gorij pri Bledu.
Tudi v Murski Soboti je bila svečana zaprisega, kjer pa je mladim vojakom spregovoril minister za obrambo Janez Janša, ki je opozoril na pomen oboroženih sil v Času, ko v neposredni bližini divja vojna.
(N. S., A. F.)
Obisk pri fantu na zaprisegi ( Foto: :2iga 2ivulovič/TRIO)
drpodročja (3,2%) fkin dr,štor, (25,9%)
STRUKTURA BLOKIRANIH ŽIRO RAČUNOV PO PODROČJIH V LJUBLJANSKI REGIJI
trgwins (18,$%p
industrija (20,2%)
promet In mze (31,9%)
Vir: Oddelek za informacije SDK Ljubljana
SODNI SVET / ODGOVOR JQ2ETA PETRIČA
»Ni Slo za podcenjevanje!«
. LJUBLJANA - Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve Državnega zbora je na seji, ki je bila 29. aprila med drugim obravnavala tudi stališče Sodnega sveta RS glede predloga za dovolitev kazenskega postopka proti sodnici Temeljnega sodišča v Mariboru, enote v Slovenski Bistrici.
Na seji kot predstavnik Sodnega sveta nisem bil navzoč, zaradi cesar je po načelni razpravi in brez ustrezne obrazložitve prišlo do povsem napačne interpretacije stališč Sodnega sveta. Z vsebino
članka z naslovom »Sodni svet naj svojo odločitev Se premisli«, ki je bil objavljen v Republiki dne 30. 4. 1993, je javnost napačno in nekorektno obveščena.
Proti sodnici je vložena zasebna tožba zaradi kaznivega dejanja razžalitve po Členu 106/1 KZ RS. Stranko, ki je v njeni pisarni postavila zahtevo za fotokopiranje neke listine, naj bi besedno razžalila. Sodišče, ki vodi postopek proti sodnici, je zahtevalo od Državnega zbora odločitev o odvzemu imunitete po določbi 134. Člena Ustave RS.
Določba 134. Člena Ustave RS SCiti sodnika z imuniteto, Ce je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodniške funkcije. Problem ne obstaja, Ce je sodnik osumljen kaznivega dejanja, ki naj bi ga storil izven opravljanja sodniške funkcije. V takšnem primem dovoljenje Državnega zbora za uvedbo kazenskega postopka proti sodniku ni potrebno. Na imuniteto sodnika se v tem primem nihče ne more sklicevati. Sodni svet je ocenil, da v konkretnem primeru ni šlo za opravljanje sodniške funkcije po določbi
134. člena Ustve RS, temveč za administrativni kontakt med sodnico in stranko. Uporaba navedene ustavne določbe torej ne prihaja v poštev. To pa z drugimi besedami pomeni, da za kazenski postopek proti sodnici ni ovir in se bo lahko nadaljeval, ne da bi bilo treba državnemu zbom odločati o odvzemu imunitete.
V stvari je torej prišlo do očitnega nesporazuma, ki je brez potrebe interpretiran kot »podcenjevalni odnos Sodnega sveta do Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.«
AVSTRIJA / ZDRU2ITEV
Bančni
velikan?
Creditonstalt/Raiffeisen
CELOVEC / TISKOVNA KONFERENCA ALOISA MOCKA
»Nevtralnost ne ovira pogajanja v Bruslju«
Zunanji minister masivno zagovarja pristop k ES
Ivan Lukan
DUNAJ - V Avstriji se napoveduje bančni “Me-ga-deal“. Med drugo naj-vecjo avstrijsko banko Creditanstalt-Bankverein (CA) in Raiffeisen-Zentralbank bo morda Se letos prišlo do združitve. To bi pomenilo, da bi nastala nova, najveCja banka v Avstriji. Bank-Austria, ki ima tudi podružnico v Sloveniji, bi s tem bila porinjena na drugo mesto.
Generalni direktor CA Schmidt-Chiari se je k načrtom Raiffeisen-Zentralbank izrazil zadržano in menil, da gre Sele za začetek razprave, saj je Raiffeisen-Zentralbank Sele pred kratkim oddala ponudbo, tako da je trenutno vse Se v fazi preverjanja.
Poudaril je, da bi do združitve prišlo tedaj, Ce bi CA prevzela Raffeis-novo banko, hkrati pa bi Raiffeisnova organizacija dobila večino glasovnih Pravic. Po do zdaj znanih detaljlih bi zveza tudi v novi banki ohranila 25 odstotkov glavnice, s tem Pa bi bila zagotovljena tudi pravica, da manjšina družabnikov lahko poseže v pomembne odločitve.
Gerneralni direktor Raiffeisen-Zentralbank Lieberscher je'v inter-vjuju za avstrijski radio Poudaril, da želi banka Se Pred poletjem doseči ftacelni sporazum s fi-
nančnim ministrstvom, kar bi bilo hkrati zagotovilo za sklenitev velike transakcije še v tem letu. Liebscher je temu dodal, da vidi v združitvi bank “idealno rešitev“ v vse ostrejšem mednarodnem konkurenčnem boju.
Zavrnil pa je verzijo, da je načrt združitve povezan s tem, da se ustvari “Črna protiutež“ napram “rdeče“ Bank-Austria. Podrobnosti glede financiranja velikega deala generalni direktor Raiffeisen-Zentralbank ni hotel dati, menil pa je, da je “banka tega zmožna“.
K razpravi o možni združitvi obeh bank se je že oglasili tudi avstrijski politiki.
Finančni minister Ferdinand Lacina in dejal, da združitev Se dolgo ni sklenjena. Kritično so načrt ocenili tudi opozicijske stranke v avstrijskem parlamentu ter socialdemokrati. Njihov centralni sekretar Josef Cap je menil, da združitev ne bi pomagala ne kmetom, ne davkoplačevalcem in tudi ne kmetijstvu, govornik Zelenih Peter Pilz je naCrte o združitvi označil kot “razprodajo“ in kratkoročno obliko financiranja zveznega proračuna, Heide Schmidt (Liberalni forum) pa dejala, da ima vtis, da gre za ustvarjanje moCnega ÖVP-bloka.
Haider
obsojen
zaradi
žalitve
časti
CELOVEC - Koroško deželno sodiSCe je obsodilo vodjo svobodnjaške stranke Jörga Haiderja zaradi žalitve Časti. Haider je v februarju leta 1991 - takrat Se kot koroški deželni glavar - na tiskovni konferenci oCitaval finančnemu oddelku koroške deželne vlade manipulacije pri aktih v zvezi s polomijo tovarne celuloze v Magda-lenu pri Beljaku.
Takratni vodja oddelka Jörg Schuster je nato tožil takratnega deželnega glavarja , saj je Haiderjevo sumničenje razumel kot osebni očitek.
Deželno sodiSCe v Celovcu je zdaj odločilo, da je Schu-sterjeva tožba upravičena in da mora Haider demantirati svoje izjave, in sicer tudi s preklicom v tiskovni agenciji APA, dnevniku “Kronen Zeitung“, tedniku “Kärntner Landeszeitung“ in opoldanskih poročilih avstrijske radiotelevizije.
Haiderjev pravni zastopnik je napovedal priziv proti odločitvi sodišča.
CELOVEC - Avstrijski zunanji minister Alois Mock je včeraj na tiskovni konferenci v Celovcu masivno zagovorjal avstrijska prizadevanja za Čimprejšnji vstop v Evropsko skupnost. Pri tem je Mock navedel predvsem dva pomembna argumenta: prvič, Avstrija bo o bodočem razvoju v Evropi in v Evropski skupnosti lahko samo soodločala, Ce je tudi elan te te skupnosti, in drugič, Sele z vstopom v skupnost bi postala polno- in enakopravni elan Evropske skupnosti.
S tem v zvezi je avstrijski zunanji minister opozoril na dejstvo, da so pogoji za članstvo Avstrije v Evropski skupnosti že zdaj 60-odstotno izpolnjeni s pristopu Avstrije k tako imenovanem Evropskem gospodarskem prostoru, ki bo morda zdfcel veljati že poleti letos, najkasneje pa z začetkom leta 1994.
Zelo pomembni vprašanji pri poganjih med Avstrijo in Evropsko skupnostjo v Bruslju sta po Mockovi oceni bodoča ureditev kmetijstva, saj Avstrija zahteva nadaljnji dostop do odprtih tržišč ter nekatere prehodne rešitve, ter vprašanje varstva okolja. Na področju kmetijstva je Mock izpostavil, da se bo Avstrija prizadevala za ohranitev “kmetijsko-družinskega
podjetja“ in s tem v zvezi poudaril da mora le-to ne samo preživeti, marveč postati konkurenčno. “Avstrijski kmet mora v Evropski skupnosti dobiti možnost, da si bo lahko ohranil svoj zivljenski standard in ga celo izboljšal“, je dejal Mock.
Glede zaščite narave pa Avstrija spada med tiske države bodoče Evropske skupnosti, ki so na tem področju dosegli norme, ki deloma presežejo zdaj veljavna . Teh visokih standardov si Avstrija želi ohraniti, je poudaril avstrijski zunanji minister.
Glede avstrijske nevtralnosti pa je Mock na
tiskovni konferenci dejal, da je Avstrija v preteklosti v Številnih memorandumih že zavzela jasno stališče do tega vprašanja.
“Za nas je ohranitev nevtralnosti popolnoma združlivja s polnopravnim članstvom v Evropski skupnosti“, je nedvoumno poudaril Mock in dodal, da se v pogajanjih v Bruslju doslej tudi se še ni govorilo o tej temi. Po njegovem mnenju ta tema tudi ne bo na tapetu pred ratifikacijo maastrichtskega sporazuma.
Na v zadnjem Času vse bolj glasnih očitkov, da Avstrija sama zavlačuje pogoajanja z Evropsko
skupnostjo, ker pri bruseljskih pogajanjih ni pravočasno predložila konkretna stališča v nekaterih vprašanjih, je Mock odvrnil, da so v preteklih dneh bili Evropski skupnosti predani “vsi potrebni pozicijski papirji“.
“Glavno vprašanje ni, kateri od kandidatov z vstop v Evropsko skupnost je bil pri pogajanjih hitrejši, .odločilno je, kateri je dosegel zanj najboljši rezultat“, je zaključil Mock.
Koroški deželni glavar Christof Zernatto je obisk Mocka na Koroškem izkoristil, da mu je v imenu dežele Čestital k imenovanju za Častnega doktorja zgodovine s strani univerze v Sarajevu.
Zunanji minister Alois Mock (desno) in koroški deželni glavar Zernatto (slika: W. Fritz)
AVSTRIJA / DVE PRIČI O JUDOVSKEM ŽIVLJENJU
Le malo se jih je vrnilo
Knjiga o usodi Judov v eksilu in muzej o bivanju Judov na Dunaju
Igor Schellander
Dunaj - Nad iso.ooo
clanov je štela izra-elitska občina na Dunaju Pred ’anslusom’ Avstrije f Hitlerjevi Nemčiji in Izbruhom 2.svetovne ^°jne. Danes jih je mor-rta še komaj 6.000. Okoli 130.000 avstrijskih Ju-dov se je lahko rešilo Pred	nacional-
s°cialistiCno uničevalno P°litiko s pravočasnim pobegom v tujino, veC L°t 65.000 avstrijskih judovskih žrtev je terjal holokavst.
Le malo Judov se je P° 1945.letu vrnilo iz eLsila. Eden izmed poglavitnih vzrokov za to )e bila okoliščina, da so Se povojni avstrijski or-gani (od zvezne do deželnih vlad) branile rzreci izrecno vabilo k vrnitvi, kaj Sele ustvariti
za to potrebne materialne pogoje. Dostikrat pa je bil glavni povod za vztrajanje v eksilu Cisto enostavno neskesana in samopomiljujoCa drža velikega dela Avstrijcev, od katerih nekateri še danes prispisujejo Judom samim krivdo za to, kar se jim je za Časa 1000-letnega rajha zgodilo .
Po sledeh Judov, ki se nikdar niso veC vrnili iz eksila, se je odpravil na pot v Veliko Britanijo, Zvezne države Amerike in Izrael Adi Wimmer (Univerza Celovec), da bi spoznal in zabeležil življenske zgodbe in usode avstrijsko-spe-cifiCne zvrsti zdomcev. Zgodbe pričajo o življenju pred in po izgonu iz Avstrije, o (današnjih)
odnosih do te države, o zivljenski poti šivilje v New Yorku do elana an-
gleške Visoke hiše.
Vsega skupaj svojo pot opisuje 39 osebno-
sti, uvod pa je napisal znani avstrijski psihiater Erwin Ringel. Knjigo
’Die Heimat wurde ihnen fremd, die Fremde nicht zur Heimat’ (Domovina jim je postala tuja, tujina pa ne domača) je v sredo skupaj z avtorjem in izdajateljem predstavil predsednik državnega zbora Heinz Fischer. Založila jo je dunajska založba Verlag zur Gesellschaftskritik.
S sedanjostjo in preteklostjo, a ne samo tisto izpred kmalu že 60 leti, se bo ukvarjal prvi Judovski muzej na Dunaju.
Odločitev o njegovi nastanitvi v paleju Es-keles v Doroteergasse v 1.dunajskem mestnem okraju je Sele ravnokar padla. Muzej naj bi bil na eni strani z raznovrstnimi (tudi stal-
■ II
nimi) razstavami prikazoval dokumente posvetnega in religioznega življenja Judov na Dunaju ter njihove zgodovine v avstrijski prestolnici.
Na drugi strani pa naj bi ta muzej bil živo mesto za srečanja, prireditve, slavnosti in prezentacije mladih judovskih umetnikov ter njihovega razumevanja svojega judovstva. Baročno poslopje s klasicistično fasado bo za vse to - s skupno prostorno površino 2.300 kvadratnih metrov - vsekakor nudilo dovolj prostora.
Prvi muzejski projekt bi lahko bila razstava o -privilegiranih - Judih na dvoru avstrijskih cesarjev, je bilo sporočeno.
Pokopališče na Dunaju - še desetletja po holokavstu se pojavlja antisemitizem.
NOVICE
Afera Noricum: zdaj naj priča tudi predsednik Klestil
DUNAJ - Sodnika Herbert Fuchslehner je na sod-nijski obravnavi proti bivšim avstrijskim politikom, katerim oCitavaja zapletenost v posle z orožjem z Iranom v letu 1985, sporočil, da je sodiSCe sprejelo sklep o zaslišanju zveznega predsednika Tomasa Klestila. Le-ta je bil v omenjenem Času avstrijski ambasador v ZDA, sodiSCu pa naj bi kot priča poročal, kakšne informacije je takrat prejel od ameriških politikov in organov v zvezi z iranskimi posli avstrijske državne industrije’. Na obravnavi sami sta v Četrtek kot priči bila zaslišana najožja sodelavca bivšega ambasadorja v Atenah Herberta Amryja - tiskovni ataše Ferdinand Hennerbichler in konzul Heinz Hackenberg, ki sta potrdila ambasadorjeva prizadevanja za razčiščevanje tajne pošiljke z Nori-cumovimi topovi, vendar nista posredovala so-discu nobenih novih spoznanj. Včeraj pa je bivska politična svetovalka nekdanjega in sedaj obtoženega kanclerja Sinowatza, Eva Nowotny, moCno razbremenila svojega bivšega šefa, ko je pred sodiščem izjavila, da na uradu zveznega kanclerja ni bilo nikakršnih dokazov za ilegalne posle z orožjem.
Brezposelnost akademikov
DUNAJ - 4338 akademikov je v marcu tega leta v Avstriji bilo nezaposlenih. To je za 17, 3 odstotkov veC kot v istem mesecu lanskega leta. NajveCji delež brezposelnih akademikov prihaja iz vrst storitvenih poklicov, posebej pa iz učiteljskih in kulturnih poklicov.
Dvojezičnih krajevnih napisov v Pliberku ne bo...
CELOVEC - Z glasovi občinskih odbornikov ljudske stranke, socialdemokratov in svobodnjakov je občinski svet mestne občine Pliberk na svoji zadnji seji odklonil postavitev dvojezičnih topografskih napisov na območju občine. Predlog za postavitev napisov so stavili odborniki slovenske Enotne liste. Zupan občine Raimund Grilc, ki je elan Ljudske stranke v narodnostnem sosvetu za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju, je odklonilno stališče svoje frakcije - po pisanju slovenskega tednika “nt“ - utemeljil s tem, “da dvojezičnih napisov v Pliberku iz pohticnih razlogov ni mogoCe postativi“. Socialdemokraticni odbornik so prav tako glasovali proti postavitvi napisov, Čeprav so Se pred sejo odbornikom EL zatrdili, da bodo predlog podprli, vsaj kar se tiče območja bise občine Blato. Mestni svetnik EL Fric Kumer je postopanje večinskih strank komentiral z razočaranjem in dejal, da “tako odbornikom ljudske stranke kot tudi socialdemokratom ni mogoCe veC verjeti“.
Novi podžupan v Selah
CELOVEC - V najožjem vodstvu občine Sele v okraju Celovec-dežela je pred nekaj dnevi prišlo do spremembe. Dosedanjega podžupana Francija Už-nika, ki je oddal funkcijo iz zdravstvenih razlogov, je nadomestil slovensko govoreči socialdemokrat Franci Kropivnik. Na isti seji je občinski svet soglasno odobril finančni obračun za leto 1992 in Zupanu Wassnerju izrekel razrešnico.
Razstava o Switbertu Lobisserju
SENTPAVEL - V benediktinskem samostanu v Sentpavlu v Labotski dolini so ob navzočnosti naj-visjih deželnih politikov in kulturnih ustvarjalcev odprli razstavo o umetniku Switbertu Lobisserju. Oljnate slike, akvareli, freske, risbe in lesorezi prikazujejo popolnoma drugačnega Lobisserja, kakor ga večina Korošcev pozna: umetnika, tesno povezanega z naravo; človeka z velikimi dvomi. Slike, ki so razstavljene, so delno v posesti samostana, mnogo pa jih je v osebni lasti. Razstava v benediktinskem samostanu, v katerem je bila leta 1991 prva deželna razstava z veC kot 200.000 obiskovalcev, je odprta do 27. okotbra.
Ostermann novi predsednik socialdemokratske mladine
CELOVEC - 26-letni nastavljenec v privatnem gospodarstvu Alfred Ostermann je bil na rednem obenem zboru SocialdempkratiCne mladine Koroške bil izvoljen za novega predsednika. Ostermann, ki je bil edini kandidat za novega predsednika, je nasledil dolgoletnega predsednika in sedanjega deželnega poslanca Petra Kaiserja, ki je odstopil, ker se dosegel starostno mejo za mladinskega funkcionarja. Novi predsednik je kot sovj glavni cilj izpostavil prizadevanje, da bo SJG ostala najpomembnejša mladinska organizacija na Koroškem.
DUNAJ / PREDSTAVITEV -i
Novi knjigi Žarka Petana v nemščini
DUNAJ - Slovenski pisatelj in režiser Žarko Petan je nemško govori publiki poznan že iz številnih knjižnih prevodov in publikacij. Založba Styria na primer je njegove aforizme založila že v zgodnjih 80-ih letih.
V četrtek sta na Dunaju bili ob prisotnosti avtorja predstavljeni dva nova prevoda njegovih del v nemškem jeziku. Styria je predstavila (Das berrliche Leben des Josip B.Tito, prevedla Birgit Volcansek-Babic), ki je v Avstriji že nekaj me-
secev v prodaji, celovška Mohorjeva založba pa je prezentirala “Vergangenheit“ (prevedli Rosi Šušteršič in Käthe Grah) - Se sveži prevod Petanovega subjektivnega, avtobiografskega in analitičnega obračuna s komunistično preteklostjo ter režimovi-mi mehanizmi zasledovanja in uničevanja svojih nasprotnikov.
Johannes Pump je bral nekaj odlomkov iz obeh knjig ter izvrstno znal izzvati zanimanje publike, Žarko Petan pa predstavil izbor svojih aforizmov. (I.S.)
Ji PRIREDITVE
DUNAJ / FILMSKA RETROSPEKTIVA OD DANES DO 13. MAJA
»Slovo od Jugoslavije«
Sobota, 1. 5.1993
PLIBERK
Pri Schwarzlnu, 20.00 -"Vigredni koncert”, nastopajo: MePZ “Podjuna“, “Mlada Podjuna“, kvintet, "Kralj Matjaž” iz LibuC;
SELE
Farni dom, 19.30 - "Trije vaški svetniki“; nastopa gledališka skupina iz Pod-lipe, Slovenija;
Nedelja, 2. 5.1993
CELOVEC
Mladinski domSSD, Mikschallee, 20.30 - Ko-rosko-slovensko srečanje muzikantov "Pozdrav prijateljem”; nastopila bosta tudi: Alpski kvintet in Magic Musič (“Die 3 Oldies“;
ST. PRIMOŽ
Gostilna pri Voglu, 14.00 - Društvo upoko-
jencev Podjuna: redni občni zbor in srečanje ob materinskem dnevu”, kulturni spored (Plazniška dekleta);
SELE
Gostilna Trki, 14.00 -Srečanje ansamblov treh dežel; nastopajo: ansambel "Fantje izpod Rogle”, družina Višic, Junge La-vantaler, "Rumpel Duo”;
Farni dom, 15.00 - Komedija "Trije vaški svetniki”; nastopa gledališka skupina iz Podlipe (Slovenije);
Ponedeljek, 3. 5.1993
CELOVEC
Pastoralni center sv. .Cirila in Metoda, I0.-Oktober Straße 25/1, 19.00 - "Človek v zlatem rezu” z dr. Andrejem Capudrom; pogovor vodi Vinko Ošlak.
DUNAJ - Včeraj se je v avstrijski prestolnici pričel filmski teden s posebnim težiščem - retrospektivnim prikazom jugoslovanskih filmov. Prireditev teCe do 13.maja, filmi bodo predvajani v dunajski programski kinodvorani ’Filmcasino’, soorganizator je tradicionalni dunajski filmski festivalni prireditelj ’Viennale’.
Prikazani bodo filmi iz obdobja med leti 1946 do 1992, v izboru pa so upoštevani bosanski, hrvaški, make-
donski, slovenski in filmi, katerih skupni imenovalec je umetniško prefinjena in družbenokritična obravnava politične, narodnostne in kulturne stvarnosti v nekdanji Jugoslaviji.
Zato tudi naslov retrospektivnega festivala "Slovo od Jugoslavije”, ki očitno sledi poznemu srednjeevropskemu trendu po odkrivanju in razumevanju medtem razpadle države - organizatorji sami poudarjajo, da je izbor filmskih del na prireditvi danes mogoCe razumeti
kot prikaz kronike propada.
S svojimi rezijskimi deli so zastopani: Emir Kusturica, Ademir Ke-novic, Ivica Matic, Rajko Ranfl, Matjaž KlopCiC, Srdjan Karano vic, Goran Markovič, Dušan Makavejev, Lazar Stojanovič, Goran Pa-skaljevic, Ljubisa Kozo-mara, Gordan Mihič, Bahrudin Cengic, Rajko Grlic, Zelimir Zilnik, Boro Draškovic, Stole Popov, Zivojin Pavlovič, Krsto Papič, Ante Babaja, Puriša Djordje-vic, Karpo AcimoviC-
Godina, Zrinko Ogresta in Filip Robar-Dorin. Del režiserjev bo tudi sam navzoč pri - v večini primerov premijerni -predstavitvi filmov v Avstriji.
Otvoritev se je vCeraj pričela s filmom "SjeCaš le se Dolly Bell? ” Emira Kusturice. Tudi Kusturica je bil prisoten na otvoritvi. Zaradi groženj ga na Dunaju menda spremlja osebni stražar.
Eden izmed viškov festivala bo prav gotovo predstavitev njegovega novega in hkrati prvega v Hollywoodu proiz-ve-
denega filma ”Arizo-na Dream”, ki bo danes zveCer, prav tako v kinodvorani Filmcasino.
Tudi slovenski film bo zastopan s koma-do-ma "Ljubezen” (R.Ranfl, 1984) in ”Moj ata, socialistični kulak” ( M.Klopčič, 1987). MoCno zastopani so tu-di filmi tako imenovane ’Crne serije’.
V Celovcu se je danes medtem končal teden slovenskega filma, od 6.maja dalje pa bo teden sloven-skega filma potekal tudi v Linzu v Gornji Avstriji. (I.S.)
SVET
\______________________________
I O Sobota, 1. maja 1993
NOVICE
FINANČNI MINISTRI NAJMOČNEJŠIH DRŽAV SVETA V WASHINGTONU
NEMČIJA / AZILANTI
Protesti v Bangladešu
DAKA - Več kot 25.000 prebivalcev na območju reke Padma v osrednjem Bangladešu je vCeraj protestiralo proti indijski zajezitvi te reke. Indijci so namreč zgradili ob meji z Bangladešem obsežen zajezitveni kompleks Fa-raka, ki zadrži večino vode. Protest je organizirala Islamska fronta rešitve, tretja najmočnejša politična stranka v državi. Udeleženci protesta so pozvali bangladeško vlado, naj spor predloži Mednarodnemu sodišCu v Haagu ter tako zavaruje dostojanstvo in suverenost države Bangladeš. (Reuter)
Jordanski kralj poziva iraškega diktatorja k odstopu
AM AN - Jordanski kralj Husein je izjavil, da je položaj v Iraku strateškega pomena za mir na širšem področju Bližnjega vzhoda. Kralj Husein meni, da bi moral Sadam Husein sestopiti z oblasti in tako omogočiti Iraku razvoj v smeri demokracije, nacionalne sprave in spoštovanja človekovih pravic. Zavrnil pa je odgovor na vprašanje, ali bo od ameriškega predsednika Clintona, s katerim se bo v kratkem sešel, zahteval, naj omili sankcije proti Iraku. Povedal je tudi, da se je Jordanija odločila, da bo vztrajala na poti demokracije, in to kljub nasprotovanju avtokratskih režimov na Bližnjem vzhodu, (Reuter)
Modre čelade se umikajo s poveljstva Rdečih Kmerov
PHNOM PENH - Zadnjih pet vojakov mirovnih sil OZN, nameščenih na območju, ki ga nadzoruje komunistična gverilska organizacija Rdeči Kmeri, je zapustilo mesto Pailin v zahodni Kambodži, kjer je glavno poveljstvo Rdečih Kmerov. Predstavnik OZN je odločitev o umiku utemeljil z dejstvom, da so gverilci umaknili svoje oficirje, pooblaščene za zvezo z mirovnimi silami. Tajska pa je v petek zaradi hudih spopadov med Rdečimi Kmeri in vladnimi Četami sprejela sklep, da zapre tajsko-kamboško mejo. (Reuter, STA)
Pravila igre, ki naj bi rešila svetovno gospodarstvo
Evropa mora zmanjšati obresti ZDA primanjkljaj, Japonska pa povečati porabo
Ostreje z iskalci zatočišča
Stranke, ki so nasprotovale strožjemu zakonu, so popustile
Rich Miller / Reuter
WASHINGTON - Najbogatejše države sveta so v četrtek predstavile načrt v treh točkah, s katerim naj bi svetu, ki je globoko pogreznjen v recesijo, vrnili gospodarsko rast. Evropi so zadali nalogo, naj zniža obrestne mere, Japonska mora povečati državno porabo, v Združenih državah Amerike pa naj bi zmanjšali proračunski primanjkljaj. »Najpomembnejše je, da spodbudimo gospodarsko rast,« so ministri skupine G-7 zapisah v zaključnem sporočilu po peturnem zasedanju v ameriški prestolnici, saj naj bi le tako zmanjšali nezaposlenost.
Da bi v razvitih državah zmanjšali množico ljudi brez dela, ki grozi z volilnimi presenečenji tako rekoč vsem zahodnim vladam, so Združene države Amerike, Japonska, Nemčija, Francija, Velika Britanija in Kanada soglašale, da morajo preprečiti prevelike spremembe v razmerjih med valutami. S tem so posredno priznali upravičenost japonskih pritožb, da Amerika nalašč spodbuja rast vrednosti jena. Tako Američani povečujejo konkurenčnost svojih izdelkov na japonskem tržišču, zmanjšujejo svoj velikanski proračunski primanjkljaj in spodkopavajo gospodar-
sko okrevanje v deželi vzhajajočega sonca.
Odkrito so ministri najbolj razvitih držav sveta govorili o predvidenem zmanjšanju evropskih obrestnih mer, saj zdaj obresti iz nekaterih držav ne spodkopavajo le evropskega valutnega sistema, ampak tudi svetovno denarno ravnovesje. Francija in Nemčija sta povedali, da obstajajo možnosti za nadaljnje zmanjševanje najpomembnejših obrestnih mer, potem ko je predvsem Nemčija ceno kreditov že zniževala v minulih mesecih. Najbrž pa ukrepi tudi v prihodnosti ne bodo radikalni. »Nihče ni zahteval od nas, naj prenehamo s previdno finančno politiko,« je namreč povedal predsednik nemške Bundesbank Helmut Schlesinger. Četudi tega morda niso izrekli, pa si Američani zanesljivo želijo korenitega zmanjšanja evropskih obrestnih mer. Samo gospodarsko okrepljeni Evropejci bi bolj na široko odprli svoje trge za ameriške izdelke - in samo z nadaljevanjem ameriške gospodarske rasti, ki je v prvem Četrtletju letošnjega leta spet padla, bo lahko predsednik Clinton izpolnil svojo obljubo o zmanjšanju proračunskega primanjkljaja.
Ministri, ki odločajo o svetovnem gospodarstvu (Telefoto: AR)
Najrazvitejši so tudi to-	svetovnega gospodarstva,	bili so »izjemne ukrepe«
krat priznah, kako močno	Ministri G-7 so se tudi to-	za oživitev svetovnega go-
so med seboj povezana	krat v Washingtonu zav-	spodarstva. Revni »osta-
gospodarstva posameznih	zeli za svoboden pretok	li«, ki jih sedanja recesija
držav. Res pa je, da so po-	blaga in storitev ter za za-	še bolj prizadeva od boga-
dobne ugotovitve zapisali	ključek urugvajskega kro-	tih, jim bodo najbrž verje-
že na številnih srečanjih,	ga pogajanj o liberalizaciji	li šele potem, ko bodo
Podobno je z odpiranjem	svetovne trgovine. Oblju-	obljube uresničili.
IMF o pomoči novim državam
WASHINGTON - V Washingtonu zaseda začasni odbor direktorjev Mednarodnega denarnega sklada. Udeleženci zasedanja bodo razpravljali predvsem o načinih zdravljenja svetovnega gospodarstva. Del zasedanja pa bo namenjen tudi premoscanju prepada med razvitimi in nerazvitimi državami. Močni in vplivni začasni odbor bo po napovedih razpravljal tudi o vprašanju finančne pomoCi novim državam na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze ter o vprašanju takojšnje pomoči skupini najrevnejših držav na svetu. (Reuter)
Ana Kovač / Bonn
BONN - Nemški parlament bo 13. maja odločal o sprejetju novega zakona o azilantih. Vse kaže, da ga bodo končno sprejeli, saj je popustila tudi SPD in sprejela predlog zakona, po katerem naj bi prosilce azila iz določenih držav, ki nimajo potrebnih dokumentov, zadržali že na letališču.
Prosilce azila bodo po tem zakonu lahko zadržali na letališču tri dni, sodnik pa bo moral v 14 dneh razsoditi, ali bo iskalcu zatočišča v Nemčiji odobril prošnjo za azil ali pa ga bodo izgnali. V tem Času bo prosilec azila v »tranzitu«. Na frankfurtskem letališču bodo eno od skladišč preuredili za čakajoče prosilce.
Na seznamu držav, iz katerih najpogosteje prihajajo prosilci, ne bo nemških sosed in skandinavskih držav, prav tako ne Madžarske.
NajveC prosilcev za azil prihaja iz Bolgarije, Romunije, Gambije, Senegala in Gane, po vsej verjetnosti pa se jim bodo pridružili tudi prosilci iz Indije. V Bonnu se že vrstijo demonstracije, burne debate pa se odvijajo tudi za strankarskimi vrati. Demonstranti so celo prebili varnostni obroC, oblasti pa se boji-
jo, da bodo 13. maja napadli poslance, ko bodo prišli v parlament sprejemat zakon. Skrbi jih tudi, da se nasprotniki novega zakona o azilantih ne bi lotili kakega posameznega poslanca, saj tako v parlament kot k poslancem že prihajajo anonimna pisma, ki pravijo, da bo novi zakon »posledično pomenil smrt za tisoče«.
Ena od težav pri sprejetju novega zakona je tudi dejstvo, da Nemčija še ni uskladila azilantskih predpisov s Češko, s Poljsko pa jih bo verjetno šele v teh dneh. Z Varšavo se morajo sporazumeti še o dveh vprašanjih. Poljska vlada je s 150 milijoni nemškimi markami podprla izgradnjo prehodnega tabora za prosilce azila, Bonn pa je zaenkrat ponudil le 50 milijonov.
Drugi problem pa tiči v nesoglasju obeh vlad, kolikšen naj bo Časovni rok, v katerem morajo prosilca azila, ki je prestopil poljsko-nemško mejo in mu nemške oblasti niso odobrile bivanja, najpozneje vrniti na Poljsko. Poljska se zavzema za trimesečni rok, Nemčija pa za šestmesečnega. Po izteku tega roka mora prosilec azila ostati v Nemčiji.
ŠPANIJA / PREDVOLILNA TEKMA
Španski socialisti privabili v svoje vrste veC uglednih osebnosti
Ankete ugotavljajo, da nobena stranka ne bo dobila večine na volitvah
MADRID - Sef španske vlade Felipe Gonzalez je že nekaj dni v ospredju na volilnem prizorišču. Znal je namreč osebno prepričati več neodvisnih osebnosti, naj se pridružijo listi Španske socialistične delavske stranke (PSOE) na oblasti.
Ob svojem prvem televizijskem nastopu v pre-dvolilni kampanji v sredo zveCer, pet tednov pred predčasnimi volitvami, ki bodo šestega junija, se je Felipe Gonzalez ozrl tudi na korupcijo v svoji stranki, se opravičil »za vse, kar smo slabega storili«, in izjavil, »da želijo narediti konec vsem tem aferam«, ki so vrgle senco na socialiste.
Ze prej je tudi prvič izjavil, da obstaja možnost za zmago desnice na par-
lamentarnih volitvah. Po raziskavah javnega mnenja so si socialisti in konservativci zelo blizu.
V okviru odpiranja PSOE k civilni družbi je objava, da se bo socialistom pridružil ugledni sodnik Baltazar Garzon, v političnih krogih presenetila. Ob njej so ostali brez besed celo nekateri ortodoksni elani partije. Gar-zon je v Španiji zelo znan in bo drugi na seznamu socialistov v Madridu, na kateri bo prvi Felipe Gonzalez osebno.
Baltazar Garzon je vodil nekatere izmed najbolj občutljivih afer v zadnjih letih, povezanih s terorizmom in z drogo. Kot menijo v krogih blizu šefu vlade, bi lahko stranki vrnil polet, ki ga je izgubila ob notranjih trenjih.
Listi PSOE so se pridružili tudi drugi pomembni neodvisni kandidati, na primer sodnik Perez Marino a Lugo (Galicija), ugledni profesor filozofije Vi-etorio Camps, ki bo nastopil v senatu v Barceloni.
Jose Maria Aznar, vodja Ljudske stranke (PP- kon-sevativna) je ocenil, da so te »copmije« s kandidati namenjene zakrivanju dosjeja Filesa. Za tem imenom se skriva afera ilegalnega finansiranja, v katero sta bila vmešana dva elana parlamenta iz vrst socialistov.
PSOE pa je s svoje strani predstavila volilni manifest, v katerem si je kot prvi cilj zastavila ustvarjanje možnosti za zaposlovanje. Socialisti se zavedajo, da je število brezposelnih (tri milijone na 38 mi-
lijonov prebivalcev) njihov poglavitni neuspeh v enajstih letih vladanja.
Druga prednostna naloga zadeva korupcijo. Felipe Gonzalez je v sredo dejal, da je dolg stranke »zelo velik«, znaša približno devet milijard pezet (77 milijonov dolarjev). Ge bodo zmagah, imajo socialisti namen omejiti dolgove stranke.
»Ustvarjanje možnosti za zaposlovanje, modernizacija skupaj s solidarnostjo, nov demokratični impulz in pa dokončno evropska Španija so poglavitni izzivi naslednjih štirih let,« je zapisano v manifestu.
Medtem pa Aznar potuje križem po deželi (v sredo je bil v Kataloniji, v Četrtek pa v Andaluziji) in se je v Barceloni znova po-
trudil, da bi svojo PP predstavil kot zmerno stranko in alternativo, ki ji velja zaupati. Prvak konservativcev je nadaljeval s svojo politiko »ponujene ro-ke»katalonskim nacionalistom iz koalicije Conver-gencia i Unio (CIU) in ba-skijske nacionalistične stranke (PNV).
Po javnomnenjskih raziskavah ne PSOE ne PP ne bosta mogli dobiti absolutne večine in se bosta morah pri oblikovanju vlade povezati z manjšimi strankami, kot sta CIU ali PNV. Fehpe Gonzalez je v sredo zveCer kategorično izključil kakršno koli povezavo z Izquierda Unida, koalicijo okoli komunistične stranke, ker se ne strinja z gospodarskim programom te stranke.
(AFP - Claude Casteran)
i
<
Panorama poljske prestolnice Varšave
_________POLJSKA / PRIVATIZACIJA___________
Spodnji dom poljskega pariamenta dal zeleno luč programu splošne privatizacije
VARŠAVA - Spodnji dom parlamenta je v petek sprejel splošni program privatizacije na Poljskem, dopolnjen z vladnimi amandmaji. S tem se je Poljska izognila vladni krizi, zaradi katere bi poslanci po vsej verjetnosti tudi zavrnili zakon. Besedilo so sprejeli z 215 glasovi, 178 jih je bilo proti, 22 se jih je vzdržalo. Spodnji dom parlamenta je marca zavrnil vladni osnutek programa splošne privatizacije in minister za privatizacijo Janusz Lewandowski je zagrozil z odstopom, če poslanci ne bodo sprejeli z amandmaji dopolnjene različice. Po tej naj bi privah-
zacija potekala v dveh etapah: v prvi naj bi delnice 200 podjetij najprej ponudih upokojencem in funkcionarjem. Sele v drugi etapi naj bi privatizirali 400 drugih državnih podjetij, ob sodelovanju celotnega poljskega prebivalstva, ki bi labko po znižanih cenah odkupilo delnice. Obe fazi operacije bodo opravili s pomočjo približno 20 Nacionalnih skladov za investicije, katerih boni, ki jih bodo razdelili prebivalstvu, bodo šele omogočili nakup delnic v enem ali v veC podjetjih. Količina delnic, ki bodo zastonj razdeljene zaposlenim v priva-hziranih podjetjih, je omeje-
na na 15 odstotkov. V različici, ki je dopolnjena z amandmaji, je tudi določeno, da lahko omenjenim skladom predsedujejo samo Poljaki, hkrati pa omejujejo tudi število tujcev v upravnih svetih na eno tretjino. Spodnji dom parlamenta je v petek glasoval tudi o 28 amandmajih h zakonu, ki so ga predlagali poslanci. Zavrnil je narodno-kršCanski pre-dlog, ki je hotel povsem izključiti tujce iz skladov za investicije in zahteval vključitev nepolnoletnih otrok v privatizacijo. Zakon bo stopil v veljavo, kakor hitro ga bo potrdil senat in podpisal predsednik republike. (AFP)
Teden pod povečevolom
PETEK - Oblikovalci	Mci n-4 Stot mtv	ZRJodrezatiodsveta.Za-
zemljevidov so imeli v -----------------mrznili so jim vse premo-
zadnjih dveh letih ogro-	ženje v tujini, prepovedan
mno dela. A Ce so menih, da si lahko nekoliko oddahnejo zdaj, ko so narodi v Evropi spremenili nekaj mej, so se ušteli. »Prerod narodov« se je zgodil v Črni Afriki. Eritrejci so se na referendumu izrekli za samostojno državo in dokazali, da so tudi kolonialne meje spremenljive.
Na Balkanu pa se je gordijski vozel Se bolj zapletel. Poln optimizma je videti samo še balkanski popotnik lord Owen. V Atenah je poskušal Grke prepričati, naj vendarle zaključijo makedonsko vprašanje, na poti v ZRJ pa je na tihem upal, da bo dobil vse potrebne avtograme za svoj mirovni načrt. Brez uspeha.
SOBOTA - Vodja bosanskih Srbov je verjetno že stotič zavrnil mednarodne predloge za razdelitev BiH. VS ZN je zato pozno zveCer sprejel resolucijo 820, ki naj bi Srbe popolnoma osamila. V Sarajevu se je mudila delegacija VS OZN, da bi se prepričale, Ce je v BiH res tako hudo, kot pravijo novinarji. Zunanji ministri ES pa so v Middlefartu na Danskem samo razmišljali o bolj korenitem posegu v spor. Po žerjavico v ogenj pa si ne upa se nihče.
Tudi Nemčija, ki velja za gospodarno državo, je globoko zabredla v združitvene težave. Na ulice so stopili sindikalisti vzhodnega dela, ker so delodajalci v kovinski in jeklarski industriji preklicali pogodbo o plačah. Vzhodni del tako napoveduje prvo veliko stavko po šestih desetletjih.
NEDELJA - V Zagrebu sta predstavnik bosanskih Hrvatov Mate Boban in predsednik BiH Alija Izetbegovic ob navzočnosti lorda Owna in Franja Tudmana podpisala deklaracijo o prenehanju spopadov. Papir prenese vse, pravijo. Enote vojske BiH in HVO so se namreč v osrednji Bosni bojevale naprej. Lordu Ownu je preostalo samo še to, da odpotuje nazaj v Beograd prosjačit za srbsko udeležbo na pogajanjih. Na pogajanja so Srbi sicer prišli, podpis sprazuma o BiH pa zavmih.
Albanijo, »prvo ateistični državo«, je obiskal papež Janez Pavel D. V zibelki albanskega katolištva Skadru je posvetil prve štiri albanske škofe.
V	Veliki Britaniji si je dala duška Ira. V poslovni Četrti Londona je razstreljevala dosežke modeme arhitekture. To pa ni motilo zasedanja predstavnikov Evropske banke za obnovo in razvoj, ki so morali pojasnjevati, zakaj so kup denarja, 85 milijonov dolarjev, namenih notranji opremi stavbe. Kako ironično! Slovenijo je tam doletela velika sreča, finančni minister Mitja Gaspari je pri tej banki izprosil 73 milijonov dolarjev težko posojilo za obnovo Dravskih elektrarn. Pa naj še kdo reče, da so nedelje namenjene počitku.
PONEDELJEK - Ruski predsednik Boris Jelcin je slavil zmago na referendumu. Predsednika in njegovo politiko je podprlo 58, 8 odstotka volilcev. S tem pa se boj za oblast še ni končal; konservativci so že napovedati nasprotne udarce.
V	senci referenduma so v Černobilu počastili spomin na žrtve katastrofe izpred sedmih let. V najhujši jedrski katastrofi je 26. aprila 1986 umrlo že približno 8000 ljudi.
Žrtve bosanske katastrofe pa preštevajo iz dneva v dan. Ob KaradžiCevem »ne« za mirovni načrt so pričela veljati določila resolucije VS št. 820, ki namerava
je vsakršen tranzitni promet in še kaj.
TOREK - Doma smo slavili dan boja proti okupatorju. Hrvaška je potrpežljivi Sloveniji postavila ultimat in rok 4. maj za določitev meje v Piranskem zalivu. Naši politiki si ne bodo mogli privoščiti prvomajskih počitnic.
Tudi Srbi v Bosni ne razmišljajo o počitnicah. Svojo jezo ob svetovni zaroti proti narodu so izrazih z veliko tankovsko ofenzivo proti Bihacu. Napadli so tudi Gorazde in GradaCac. Nesrečni Srebrenici so zagroziti, da jo bodo porušili do tal, Ce Muslimani ne predajo vsega orožja. Srebrenica se mora razorožiti, in Srbi trdijo, da se tega držijo. Da pa škode in žrtev ne bi utrpeti samo Muslimani in Hrvati, so nekaj bomb namenili tudi Unproforju in konvojem s človekoljubno pomočjo.
SREDA - Srbske ladje ne smejo veC na Donavo. Najbolj pa zbuja skrb, da posledice sankcij bolj Čutijo sosede. Bolgarija, Romunija in Madžarska so od mednarodne skupnosti zahtevale nadomestila za škodo. Ni se znano, kdo bo pomagal Makedoniji. Nie krivi in nie dolžni državici, Ce jo tako že lahko tako imenujemo, je pokazala zobe tudi Bolgarija. Del ozemlja je bolgarskega in pika, pravi Želev.
Koliko veljajo premirja na Balkanu, so se prepričali pripadniki modrih Čelad v srednji Bosni. Najprej so nemo opazovali spopad med Muslimani in Hrvati, nato pa so jim Srbi poslali sporočilo, da jih bodo kratkomalo bombardirati, Ce bo Zahod uresničil grožnje o letalskih napadih na njihove položaje.
Ameriški predsednik Bill Clinton je odslužil svoji prvih sto dni. Rezultati in napovedi: slabi. Za mnoge je mladi demokrat nekoliko preveč radikalen. Nad njim pa še bdi duh Davidove sekte, za katero se ne ve, ali je naredila samomor ali so jo umorili.
Verski skrajneži tudi v Indiji ne počivajo. V Kasmiru so se uprli še muslimanski policisti, ki razmer ne obvladujejo veC. Vmes je posegla večinoma hindujska vojska. Žrtve pa so bili na koncu »vendarle samo zaporniki«.
ČETRTEK - Kitajska in Tajvan sta po 44 letih sovraštva podpisali sporazum o sodelovanju med državama na gospodarskem, diplomatskem in še katerem področju. Pri tem jih ne ovira hongkonški problem, ki otežuje prehod države v tržno gospodastvo, kot menijo Kitajci.
Ruski predsednik Boris Jelcin pa je na poti k tržnosti že pričel pometati z nasprotniki. V žaru zmagoslavja po referendumu je parlamentu napovedal vojno; pravzaprav mu je dal vedeti, da ne bo veC potreben. Vsem ruskim republikan in avtonomnim pokrajinam je naložil, naj do 20. maja v Moskvo prinesejo predloge za novo ustavo.
Radovan KaradžiC je v strahu, da se bodo ZDA odločile za bombardiranje srbskih položajev v Bosni, ameriškega predsednika zaprosil, naj cimprej povabi vse zapletene v vojno v BiH v Camp David. KaradžiC je tako podprl Tudmana, ki je imel enak predlog. Slednji pa zadnje Čase ni imel sreče v tujini, zdaj pa ga zapušča še doma. Politične afere se vrstijo. Njegov najvišji vrh je vpleten v umore sindikalistov. Sive lase pa mu delajo tudi hrvaški pokoli Muslimanov v Srednji Bosni, saj mu je zaradi tega doslej »lojalna« nekdanja britanska premierka Margareth Thatcher odpovedala obisk.
SVET
Sobota, 1. maja 1993
BALKAN / PRITISKI NA SRBE V BEOGRADU IN NA PALAH SE STOPNJUJEJO
Atenska konferenca ne spreminja ameriških načrtov
Clinton bo moral prepričati zaveznike in svoje davkoplačevalce
WASHINGTON - Le nekaj minut potem, ko so napovedali atenski vrh o Bosni, je ameriška administracija odločno zagotovila, da vseeno nadaljuje s pripravami za morebitni vojaški poseg proti Srbom, pri Čemer bo s svojo odločitvijo počakala do sobote. Stališče, ki ga je sporočil državni sekretar Warren Christopher po veC kot dveurnem sestanku Billa Clintona z najvisjimi Častniki generalštaba vseh rodov, ima očiten namen do skrajnosti zaostriti pritisk na vlado Slobodana Miloševiča in njegove srbske varovance v Bosni.
Clinton je Christopherja dopolnil z opozorilom, da so Srbi v preteklosti vse prevečkrat grozili v prazno. »Ce so tokrat iskreni, tem bolje. Bomo videli. Presojali jih bomo po dejanjih, in ne po besedah.«
Možnost, ki so jo v Washingtonu največkrat omenjali, so bombni napadi na topniške položaje bosanskih Srbov, prav tako pa je administracija proučevala možnost odprave embarga ZN v območjih, kjer poteka vojna, s Čimer bi Muslimanom omogočili izenačitev položaja v razmerju vojaških sil. Mogoče bi bilo oba ukrepa tudi združiti. Edina možnost, ki jo je Bill Clinton izključil, je poseg vojaške pehote.
Warren Christopher je potrdil, da bo predsednik s
svojo odločitvijo počakal do sobote, ko se bo sestal s poglavitnimi predstavniki Narodnega sveta, med katerimi bo poleg Lesa Aspi-na tudi veleposlanica ZDA pri ZN Madeleine Abright, kakor tudi Clintonov svetovalec za vprašanja varnosti Anthony Lake.
Napoved atenskega vrha »v ničemer ne spreminja naših načrtov«, je poudaril Christopher in dodal, da ZDA od Srbov, tako bosanskih kot beograjskih, pričakujejo »manj besed in veC dejanj«.
Christian Chaise / AFP
Neposredno po predsednikovi sobotni odločitvi se bodo ZDA »posvetovale z zavezniki«, da bi jih pridobile za svojo odločitev. Clinton je večkrat opozoril, da ZDA ne bodo ravnale v zvezi z Bosno enostransko, v prepričanju, da je »zdaj prava priložnost«, da Washington prepriča London in Pariz, ki imata svoje Čete v okviru Unproforja na kraju samem, naj ameriško odločitev pod-
preta. Kljub temu pa je George Stephanopolous, njegov tiskovni predstavnik, v odgovoru na neko drugo vprašanje zanikal možnost, da bi Evropejci lahko uveljavili pravico veta na ameriško odločitev. Dodal je Se, da bo Washington svoje stališče nedvomno posredoval tudi ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu. Sele po posvetovanjih z zavezniki in po morebitnem njihovem soglasju se bo Clinton spopadel z najtežjim vprašanjem: prepričati mora na-
mreč ameriško javno mnenje, katerega večina nasprotuje taksni avanturi, da je morebitno zatekanje k sili v zvezi z Bosno zares utemeljeno. Po vsej verjetnosti Clinton računa s tem, da so bosanski Srbi zdaj zares potisnjeni v kot (saj je celo beograjska vlada v nedeljo nanje izvedla močan pritisk, da bi sprejeli mirovni načrt) in da ne bodo sli do konca. Tako mu bodo dopustili, da se znova posveti svoji priljubljeni temi: gospodarskemu programu.
Britanski parlamentarci se prepirajo o morebitnem posegu v Bosni
LONDON - Medtem ko so poslanci britanskega spodnjega doma parlamenta razpravljali, kako bi ustavili vojno v BiH, se je v protestu proti tej vojni (-kot pravi uradno sporočilo) pred Westminstrom v Četrtek zvečer sežgal mlad mož. Mimoidoči in policija so poskušati pogasiti plamene, toda mož je ponoči za posledicami opeklin v bolnišnici umrl.
Razprava v spodnjem domu parlamenta, ki jo je zahtevala laburistična opozicija, tudi ni prinesla soglasne odločitve, marveč je le pokazala, kako so mnenja med poslanci celo znotraj političnih strank deljena.
Britanska vlada odločno zavrača idejo o oborožitvi bosanskih Muslimanov. Zunanji minister BiH Silaj-dzič se je v Londonu zaman potegoval, da bi dobil britanski pristanek za preklic embarga.
Zunanji minister Hurd se je v parlamentu poskusa! izogniti odprtemu nasprotovanju Washingtonu (med poslušalci v spodnjem domu je bil tudi ameriški veleposlanik Seitz). Poudarjal je, da je edma alternativa neskončnim bojem in trpljenju le s pogajanji dosežen sporazum. Dejal je tudi, da obupne razmere v BiH ne bi smele prisiliti Zahoda, da bi ukrepal brez pravega
političnega cilja. Toda pustil je odprto možnost omejenih zračnih napadov in zaenkrat ni podprl ideje o varnih območjih za bosanske Muslimane.
Med poslanci je prevladovalo mnenje, da bi tudi omejeni zraCni napadi morati biti le izhod v skrajni siti. Zahtevali so umik britanskih vojakov iz BiH, Ce bi obstajala nevarnost napada s strani srbskih sil. V razpravo je posegel tudi nekdanji mutistrski predsednik sir Edward Heath, ki je dejal, da so britanski premieri v preteklosti ravnati prav, ko Britancev niso vpletli v Špansko državljansko vojno in vojno v Vietnamu.
Od premiera Majorja pa je zahteval »absolutno jasno in kategorično zagotovilo«, da britanske sile ne bodo vpletene v vojno v nekdanji Jugoslaviji - razen za človekoljubne namene. Premier Major pa mu je odgovoril, da ne more vnaprej izključiti ukrepov za »najvecji pritisk na Srbe«. Nekdanji premier Heath je zatrdil, da je Vanceov in Ownov mirovni načrt zastaral, zato je predlagal, naj lord Owen odstopi, kajti njegov položaj je z zavzemanjem za vojaško intervencijo postal nevzdržen.	Alja KoSak
MODRI TRAMVAJ
A '	'
Trije Bosanci v Zagrebu, da o šalah ne govorimo
Zagreb se je te dni preselil na vrtove: lastniki manjših bifejev in bistrojev so prinesli pred lokale, na pločnike, utice in med parkirane avtomobile, včasih tik ob tramvajski progi, pletene naslanjače in zaceli streči pod vedrim nebom. V gostilni Pod mimo streho, za katero trdijo, da ima najboljšo jagnjetino v Zagrebu, sem se znašel za mizo, za katero so sedeti trije Bosanci. Rock glasbenik in pevec Hen-da se je prebil iz Sarajeva, da bi v Zagrebu natisnil pesniško zbirko, ilustrirano s pretresljivimi fotografijami svojega prijatelja Kemala HadžiCa. Njegova popevka je plaha, pesnik v njej ne kri-Ci, marveč opozarja, ne grozi, marveč prosi, izpoveduje svoja spoznanja, radost in žalost ter tako poetično, ne brutalno, sodeluje pri pisanju nove svete knjige o usodi svojega muslimanskega naroda. Drugi človek za mizo je bil tudi Kemal, a slavni rokometaš, nekdanji državni reprezentant, gostilničar. Ko je rekel, da je z Visokega, sem mu priznal, kako sem bil davno pred vojno v tem idiličnim kraju, v Emirovi hiši. Kemal je odmahnil z roko, Ces, vsi smo se družili s Kusturico, po vojni pa se ne bomo veC. »A ves, da sem ga jaz premlatil ko mlado mačko?« Vedel sem za to anekdoto, vendar nisem mislil, da jo bom lahko slišal iz prve roke. »Emir je prihajal v mojo restavracijo v Visokem vsak dan. Skupaj smo igrali nogomet, pomagal sem mu zgraditi zasebno tenisko igrišče. Nekega dne je prišel iz Beograda z darilom pod pazduho. V mojem lokalu je hotel sneti Titovo sliko in obe-
siti Miloševiča. Nisem dovolil, on pa je Se naprej trmaril. Vzel je kladivo, se povzpel na stol, dokler ga nisem potegnil dol in ga z nekaj udarci skušal spraviti k pameti. Bil je užaljen in besen, tožil me je na sodiSCu. Dobil sem tri mesece zapora, vendar kazni nisem odsedel. Začela se je vojna v Sloveniji, prenesla se je na Hrvaško in vznemirila tudi sicer hladnokrvne Bosance.
Branko Sömen / Zagreb
Ne jaz, vsi smo bili takrat kaznovani zaradi svoje naivnosti, ker smo biti dobri s svojimi sosedi Srbi...« Razočaranje bosanksih ljudi se kar naprej peče: njihovi zvezdniki - Kusturica, Bregovih, KarajliC - so jih lovili in varali s Čustvenostjo kot razpoznavnim znamenjem. Danes nihCe od njihovih prijateljev iz Sarajeva in Bosne ne bi popil z njimi niti navadne kave.
Tretji sogovornik je bil slikar Adin Hebib, avtor Glinastih golobov, Človek, ki je v Sarajevu risal na toaletni papir, odšel v Kuvajt, pripravil tam razstavo, dobil milijon dolarjev za nakup baterijskih inkubatorjev za sarajevske in mostarske dojenčke ter bil na poti v Frankfurt, kjer naj bi imel novo razstavo. Po Evropi in po svetu so se raztepli različni Balkanci: eni bežijo pred sr-
bskim militarizmom in fašizmom, drugi Se vedno nostalgično agitirajo za neko novo, imaginarno, Čeprav okrnjeno Jugoslavijo, v kateri bi Srbi Se naprej živeti dobro, ob pogovorih o nogometu, ženskah in politiki... Da, se je zasmejal Adin in se obrnil k meni: »A veš, zakaj Miloševič vsako jutro zamuja na posel? Ker vodi malega Črnogorca v vrtec...« In Henda je ta-kpj dodal svojo Salo: »Zakaj bosta morala Su-Ijo in Fata po vojni živeti v Črni Gori? Zato, ker imata vse svoje stvari tam!«... Zasmejali smo se. Oglasil se je Kemal: »Suljo je vprašal Muja, kaj misli o Butrosu Bu-trosu Galiju. Ta je nekaj Časa premišljeval, nato pa je rekel, naj gre v pi-cko, picko materino!« Po teh šalah smo se znova pogovarjati o Bosni, Hrvaški, Sloveniji, Evropi in naši skupni usodi. Bosanci so kjub strahotnemu vojaškemu pritisku dosegli politično zmago, priznanje Bosne in Hercegovine, lani so dobili športno priznanje, bili so na olimpiadi, zdaj, ko so se uradno pobotati s Hrvati, je morda na pragu tudi vojaška zmaga... Ko smo vstali od obložene mize, je Henda rekel, da pričakuje otroka in ženo iz Splita, Adin se je pripravljal na odhod v Nemčijo, Kemal pa na Visoko; ko mi je segal v roko, je bila to ogromna, športna, lopatasta roka, ki je letošnjemu elanu mednarodne filmske žirije v Cannesu že pokazala, kako ta roka lahko pomaga (ko je Emiru gradila hišo) in kako lahko ta roka tudi udari (ko je postal Emir »glasnogo-vomik« srbske politike). Kaže pa, da mnogim Srbom in »poturicam« niti palica veC ne zaleže.
Foto: Romeo IbriSevič
BIH / HRVATI IN MUSLIMANI
Delitev
ozemlja
Kjer »čista« ozemlja ne bodo možno, bo oblast skupno
Goran Vežic / Mostar
NOVICE
Pogoste patrulje Nata ob črnogorski obali
PODGORICA - Kot sporoča Informativna služba vojne mornarice ZRJ, ki ima sedež v Kumbom blizu Hercegnovega, se je dejavnost tujih vojaških ladij v vodah Jadranskega morja v neposredni bližini jugoslovanskih ozemeljskih vod, potem ko je stopila v veljavo resolucija VS St. 820, močno okrepila. Najmanj deset mšilcev in drugih plovil zveze Nato neprestano patruljira vzdolž linije jugoslovanskih ozemeljskih vod, navaja poročilo. Obalna straža ZRJ premike vojnih ladij zahodnih držav budno spremlja, saj bi bilo morebitno vplutje v jugoslovanske vode razumljeno kot agresivno dejanje. (S. R., Foto: TRIO)
MOSTAR - Razpletanje hrvaško-muslimanskega vozla se je začelo z zagrebškim sporazumom Boban-Izetbegovič, ki se večinoma tudi izvaja s premirjem v osrednji Bosni in v severni Hercegovini. Toda sporazum, ki je sicer utišal orožje, ne rešuje temeljnih vzrokov spopada med HVO in vojsko BiH. Posledice tega spopada nosi predvsem civilno prebivalstvo, kar pa je za balkanske navade že skoraj običajno. Celo po sklenitvi sporazuma je Izetbegovic izjavil: »Bo-ban in njegovi sodelavci o mostarski provinci vedno govorijo kot o hrvaški, in celo travniško imajo za hrvaško, Čeprav je v njej kar 38 odstotkov Muslimanov! To ne bo slo!«
Izetbegovic pravi, da Mostar ne bo nikdar samo hrvaško mesto, in hrvaški strani sporoča, da bo Mostar mogoče upravljati samo s sodelovanjem Muslimanov. Na drugi strani pa je Mate Boban na seji hrvaških vodstev v Her-ceg-Bosni izjavil, »da je boj za hrvaške pravice v najtežji, toda končni fazi«. Ker že dalj časa ni veC ostrih in javnih spopadov med Hrvati in Srbi na področju BiH, si je te besede mogoče razlagati samo kot poudarjanje nuje, da se določijo meje z Muslimani. Kakšne bodo v tem primeru pravice Hrvatov v tako imenovanih muslimanskih provincah in nasprotno? Pred nekaj dnevi je Petar Zelenika, eden od poveljnikov HVO, ta problem rešil s preprosto formulo: »Kolikor pravic bodo imeli Hrvatje v Zenici, toliko jih bodo imeli Muslimani v Mostarju«. Glede na to, da po virih iz HVO Hrvate v Zenici preganjajo, je mogoCe predvidevati, kolikšne pravice bodo po tej vojaški logiki imeti Muslimani. V bosanskih predelih sicer že dalj Časa vlada sindrom kolektivne krivde in podobno govori tudi Dario Kordič, podpredsednik HDZ. Izjavil je, da se bodo Muslimani lahko vrnili v nacionalno mešane vasi v okolici Busova-Ce Sele tedaj, ko bodo obnovili uničene hiše svojim sosedom Hrvatom. Tovrstne izjave, ki zagovarjajo obstoj kolektivnih talcev, niso samo proizvod vojnega obdobja, saj je na primer Miljenko Lasič, predvojni član vlade
BiH, zdaj pa elan njenega predsedstva v predvojni razpravi, ko je pojasnjeval zaščito narodnih manjšin v kantonih izjavil: »Tukaj ne bo problemov, tako kot bodo Srbi ravnati s Hrvati v Banja Luki, tako bomo mi s Srbi v Čapljini.« Dobro je znana etnična Čistost teh staliSC, v novejšem obdobju musliman-sko-hrvaškega spopada pa stanje duha dovolj jasno ilustrira HVO Čapljine, CeS, naj bi sprejeti vse pregnane Hrvate s tako imenovanih muslimanskih območij, in sicer potem, ko bodo iz Čapljine pregnali vse Muslimane. Vroč krompir provinciali-zacije BiH bodo Hrvatje in Muslimani lahko pogoltnili Sele z vzpostavitvijo skupne oblasti na določenih področjih. Kajti Ce vladajoče politike ne bodo zmogle napraviti tega koraka z orožjem, bo potrebno izvajati mini Vance-Ownove načrte. Čeprav vrh Herceg-Bosne trdi, da je mostarska provinca hrvaška, lahko tudi muslimanska stran v bosanski politični geografiji predstavi svoje argumente. Območje občin ob Neretvi, tej energetski, prometni in gospodarski arteriji Hercegovine, je večinoma naseljeno z Muslimani (40, 6 odstotka Muslimanov in 33, 8 odstotka Hrvatov). Politika krvi m zemlje, ki se je s srbske strani razširila med Hrvate in Muslimane, prinaša vedno veC krvi in vedno manj zemlje za vse bosan-sko-hercegovske narode. Njeni najbolj absurdni elementi so vidni ravno na primeru travniške in mostarske province.
SARAJEVO - Hrvati in Muslimani, ki se zadnje dni silovito spopadajo v srednji Bosni, so sklenili sporazum o izmenjavi vojnih ujetnikov. Podpisala sta ga generala Halilovič in Petkovič, ki sta tudi zahtevala od svojih krajevnih poveljnikov, naj sodelujejo z modrimi čeladami ZN in z Mednarodnim rdečim križem. Sporazum predvideva tudi izmenjavo trupel žrtev spopadov med Muslimani in Hrvati. Ocenjujejo, da jih jih je najmanj 200. (STA)
Podpredsednik vlade BiH prestopil k Srbom
SARAJEVO - Iz zanesljivih virov se je izvedelo, naj bi podpredsednik vlade BiH Miodrag Simovič, po rodu Srb, v vozilu Unproforja zapustil Sarajevo in se pridružil srbskim silam na Palah. Tiskovni predstavnik Unproforja Barry Frewer je novinarjem povedal le to, da je Simovič odšel v sarajevsko predmestje Lukavico, ki je pod nadzorom srbskih sil. Sarajevski Muslimani so Simoviča že nekaj Časa sumiti, da je pripadnik srbske »pete kolone« v bosanski vladi. Premiera vlade Hrvata Mileta Akma-džiča že od januarja ni v Sarajevu, obrambnega ministra Boža Raiča, prav tako Hrvata, pa v mestu niso videti že od njegovega imenovanja decembra lani. (STA, AFP)
GS ZN izključila ZRJ iz ECOSOC
NEW YORK - S 107 glasovi za in 11 vzdržanimi glasovi je Generalna skupščina Združenih narodov v Četrtek ZRJ izključila iz Gospodarskega in socialnega sveta. Varnostni svet je priporočilo Generalne skupščine o izključitvi sprejel z 132 glasovi za. Rusija in Kitajska sta se vzdržati. Zvezno republiko Jugoslavijo so iz dela GS izključili že 22. septembra lani, vendar ZRJ za zdaj ostaja Članica svetovne organizacije kot izgleda pa Srbe izključitev iz Ecosoca ne skrbi kaj preveč. Na pomladanskih piknikih jim ne primankuje jagnjetine in vina.(STA, DPA, Foto: MERLIN)
Prvi proces proti vojnim zločincem v ZRJ
PODGORICA - V Črnogorski prestolnici se je v petek zaCel prvi proces proti vojnim zločinom v ZRJ, je sporočila tiskovna agencija Tanjug. Pet pripadnikov posebnih enot bosansko-hercegovskih Srbov je obtoženih za nagnusen umor tričlanske muslimanske družine na območju Cme Gore. Pred sodiščem se bo zagovarjal samo eden izmed obsojencev, drugim pa bodo sodili v odsotnosti,. (STA, DPA)
Alois Mock o vojni v BiH
CELOVEC - Avstrijski zunanji minister Alois Mock ne izključuje ponovne razširitve vojne na Balkanu! Na tiskovni konferenci v Celovcu je sodil, da bi vojna ponovno zajela Hrvaško, Ce bi prišlo do »uničenja« BiH, in »od te opcije nas danes loči samo nekaj milimetrov«. Mock se je ponovno izrekel za vojaško posredovanje in od mednarodne skupnosti zahteval odstranitev embarga za orožje BiH. ZN pa naj bi za t.i. varnostno območje poleg Srebrenice razglasili tudi Sarajevo, Tuzlo, Bihač in Gorazde. Od konference v Atenah Mock ne pričakuje kakšnih posebnih premikov. Mocka skrbi tudi vse večja napetost na Kosovu. Dejal je, da gre za izredno nevarno področje, da pa Avstrija ni dobila potrebne podpore, ko je hotela sprožiti drugo stopnjo ukrepov Kevsa. Mock si zadrževano vojno tudi na tem območju nekdanje Jugoslavije razlaga s »Sokom grozljive vojne v BiH«, ki ga doživljajo Albanci. (I. L.)
VELIKA PROMOCIJSKA PRODAJA PRI KRZNARSTVU NEW SAN GIORGIO
NA RAZPOLA'
po IZREDNO 2
Obiščite nas
NA RAZPOLAGO vam je 1000 artiklov po IZREDNO ZNIŽANIH CENAH: NERC po 2.880.000 lir KOŽUHI po 680.000 lir LISICE, SVIZCI, LAPIN,
BOBRI, KASTORINI po 2.200.000 lir IN: torbice, pasovi in usnjeni artikli!
Od danes dalje vam nudimo priložnost, da obnovite garderobo s široko izbiro svilene konfekcije za pomladno/poletno sezono 1993 po GROSISTOCNIH CENAH. Na razpolago vam je tudi opremljena krojaCnica in servisne usluge: Čiščenje, shranjevanje, popravila in krojenje po meri!
Prl Hew San Olcglo je od danes prav vse...
TRST - UL Palestrina 10 - Tel. 371636
KULTURA
Sobota, 1. maja 1993
LIKOVNA UMETNOST / SOCREALIZEM KOT TREND (3)
FILM / POGOVOR Z REŽISERJEM 2ELIMIRJEM 2ILNIKOM
Uho in oko za socializem - OHO?
Zidovi namesto
nebes
Marina Gržinič
Ob ruskem socartu avtentični »neoavantgardni« umetniški produkciji 70. let se moramo vprašati o vzporednicah z domačim prostorom. Ali lahko za nazaj »detektiramo« tovrstno umetniško produk-cijo tudi v kontekstu nekdanje Jugoslavije? Referiranje na projekt, živo skulpturo konceptualne skupine OHO z naslovom TRIGLAV iz leta 1968, ki »nosi nedvomni ironični in politični pomen«, bi nas lahko zapeljala v napačno smer. Kajti zunanje branje različnih projektov morda napotuje na podob-nosti, a daleC od tega, da bi imeli opravka s skup-nim konceptualnim backgroundom.
Leto 1968 je prelomno
ne samo za kontekst umetnosti v ex-Jugoslaviji, paC pa za celotno svetovno umetniško produkcijo. Novi mediji in jezikovni umetniški modeli 70. so posledica določenega, ukinjanja hegemonije slike - v prvi plan stopa materializacija in konceptualizacija »človeške aktivnosti«. Proces osvobajanja objek-ta, ki ga zasledimo v tem Času, je omogočal umetnikom, da so se obrnili k fenomenom v umetnosti, skritim pomenom v pred-metih, predvsem pa, da so vzpostavili močno kritic-no stališče. Kot je moC zaslediti v Številnih interpretacijah, je
dematerializacija umetniškega dela 1969 pomenila usmeritev tudi k etičnim problemom v umetnosti in kulturi.
V okviru tako opisanega konteksta je potemtakem na območju ex-Jugoslavije mogoče govoriti o fenomenu nove umetniške prakse 1966-1978, ki se osredisca na zagrebški krog umetnikov in beograjske koncep-tualiste, ter o arte poveri, land artu, dematerializaciji umetniškega objekta, kar je značilno tudi za delovanje slovenske konceptualisti-Cne skupine OHO. »Kakih sto v pastelno toniran mavec odlitih plastičnih ste-
kleničk, pobarvana embalaža za jajca in triptih s figuro« (Tomaž Brejc), ki jih Marko Pogačnik, Milenko MatanoviC in Andraž Šalamun februarja 1968 razstavijo v Moderni galeriji v Ljubljani, pomenijo odločno navezavo ohojevske re-isticne produkcije (uporabo predmetnosti iz vsakdanjega življenja) na poparti-stiCno tradicijo; projekt Triglav in drugi po letu 1969 pa pomenijo razširitev delovanja skupine OHO v urbani prostor, vstop ohojevske umetnosti v območje land arta in arte povere.
Toda pri omenjenih projektih ni šlo za iskanje iro-
Mikroelektronski kompleks stavb
DUISBURG -19. 4. je bila v Duisburgu (Nemčija) otvoritev Mikroelektonikparka, kompleksa stavb, ki jih je zasnoval arhitekturni biro Sir Norman Poster and Partners. V sodelovanju s Kaiser Bautechnik, ki so v projektu delovali kot tehnologi, so razvih arhitekturo, ki je blizu vizualni in energetsko tehnični hi-tech arhitekturi.
Na linijo, ki povezuje stavbe v kompleksu, sta od elipsoidne »glave»(Haus der Wirtschaftsförderung) linearno nanizani konično segmentirani stavbi (Mikroelektronikzentrum). Členek med obema je okrogli Tehnologiezentrum
m.
Stavbe so pravi energetski stroji. Vsaka soba ima individualno kontrolno ploščo za uravnavanje toplote in svetlobe in je po mreži povezana v centralno banko, ki nadzoruje celotno porabo energije v stavbi. Sir je torej dokazal, da ostaja v vrhu arhitekture, ki tehnološke dosežke uspešno prevaja v Človeku (vsaj ekološko) prijazno okolje. (B. U.)
Digitalno
oblikovanje
LOS ANGELES - Digitalno oblikovane podobe in revolucionarna tehnologija, ki omogoča računalniško ustvarjanje tridimenzionalnih podob, sta že krepko presegli magi-
čno privlačnost filmskega platna in vplivata na naše videnje oblikovanja izdelkov in celo kirurških operacij. Zdaj sta dva mojstra oznanila rojstvo Jedija. Eden od staršev je sloviti George Lukas oziroma njegova sposobnost ustvarjanja vizu-
alnih efektov. Lukasovo podjetje Industrial Light and Magic (ILM) je ustvarilo posebne efekte za filme Vojna zvezd, Et, Indiana Jones in Terminator B. Z 80 filmi si je Lukas prislužil kar 12 Oskarjev. Pri ustanovitvi Jedija je sodelovalo tudi podjetje Silicon Graphics, glavni proizvajalec vizualnih računalniških sistemov.
Njegovi strokovnjaki so med drugim izrunili tudi »stroje za realnost«, ki uporabnikom omogočajo, da sodelujejo z računalniško vodenimi 3D grafikami in modeli simulirane resničnosti. Joint Wenture Jedi so ustanovitelji opisali kot tehnološko izmenjavo: ILM bo poskrbela za tehnologijo filmske produkcije, Silicon Grafics pa za računalniške sisteme. Tridimenzionalne osebe bodo zdaj nastajale na računalniških ekranih, nato paj jih bodo na filmu združili s živimi posnetki. Gledalci bodo imeli občutek, da osebe med seboj komunicirajo, gledali pa bodo prizore, ki nikoli ne bi mogli biti resnični. Taksne efekte bodo uporabljali za filme, TV, reklame in druge uporabnike, ki zahtevajo kvalitetno digitalno tehnologijo.
Lukas je ob ustanovitvi podjetja izjavil: »Ta zveza omogoča ILM proizvodnjo podob, da postanejo dostopne tudi zabavni industriji. To je zora nove dobe.«
Posebni učinki, ki jih bodo ustvarjali pri Jediju, pa ne bodo osupnili samo gledalcev, temveč bodo tudi filmi narejeni bolj učinkovito.
NajveCji Jedijev klient je vsekakor Steven Spiel-
berg, ki trenutno snema na Poljskem. Hkrati lahko montira svojo nastajajočo dinozavrsko epopejo Jurassic Park, saj je z Jedijem povezan prek satelita. Tako lahko že posnetemu filmskemu gradivu dodaja posebne učinke, ki mu jih po satelitu vsak dan pošiljajo popolnoma sveže.
Silicon Graphicsu pa zabavna industrija pomeni samo majhen, pa Čeprav pomemben del produkcije. Jedi je zanj samo poskusni zajček nove proizvodnje. Teksturno ali odsevno ustvarjanje scenskih podob, ki so jih uporabili pri drugem delu filma Terminator, omogoCa uporabniku računalnika, da svetlobo in ozadje zrcali ali prerisuje iz računalniško generira-ne tridimenzionalne podobe. Ta tehnologija zdaj osvaja avtomobilsko industrijo, uporabljata jo Volvo in BMW, ki sta s tem znižala stroške oblikovanja novih modelov.
S pomočjo računalnika lahko oblikujejo tridimenzionalni avto, ga obračajo, upravljajo, dodajajo ali odvzemajo svetlobo kot bi bil resničen. S tem računalniškim sistemom lahko avtomobilski model hitro spremenijo in nobene potrebe ni veC, da bi izdelovali makete.
Digitalno ustvarjanje podob uporabljajo tudi v vizualizaciji zračnih in satelitskih podob. Ge dobi računalnik dovolj podatkov o višini stavb in zemljišču, na katerem stojijo, lahko izrise zračno podobo mesta, po kateri se uporabnik računalnika celo sprehodi. Silicon Graphics ima zelo pomembnega klienta, to je ameriško obrambno
Erika Repovz
2elimir Zilnik (Foto: Tomi Lombar/TRIO)
niCne tradicije, za nekakšen »soc« obrat vsakodnevne imagerije, paC pa za bolj elementarna, predvsem drugačna vprašanja, za raziskovanja funkcije umetnosti, pomena in smisla umetnika v svetu, za raziskovanje identitete in samih predpostavk, pogojev, meja umetnosti. Tovrstno raziskovanje pa je izhajalo tudi iz novega odnosa do kulture, morale, družbene in politične realnosti, odnosa, ki ga lahko konce-ptualiziramo v nekem svetovnem merilu in ki je odločilno vplivalo tudi na območju ex-Jugoslavije. Novi mediji in jezikovni modeli: fotografija, film, video, performanci, akcije, intervencije, ambienti, instalacije so bili tudi izraz neke skupne zahteve po »pravičnejšem družbenem redu«, ki se je kot oblika »konkretne utopije« končal v študentskih nemirih leta 1968. Pri tem pa je pomembno tudi to, da so bila Šestdeseta tudi v svetovnem merilu ekonomsko ekspanzivna leta.
Ce je torej za socart veljalo, da je svojevrstna mimikrija obstoja, mimikrija eksistence kot take, je treba potemtakem celotno delovanje skupine OHO brati prav skozi nasprotno optiko, skozi kontekst tako imenovane svetovne »konkretne utopije«, ki vsekakor ni bil tuj tedanji ruski sceni, ni pa proizvedel podobnega impakta.
Marina Gržinič je raziskovalna asistentka na Filozofskem inštitutu ZRC SAZÜ v Ljubljani.
(Nadaljevanje in konec prihodnjo soboto).
ministrstvo, ki je simulacije virtualne realnosti uporabljalo pred operacijo PešCeni vihar. Ta tehnologija pa je uporabna tudi za druge: z njo lahko rišejo detajle neke parcele, preden zaCno na njej zidati, olajšajo raziskovanje naftnih nahajališč in do neke mere rešujejo proizvodne probleme.
4
Zdaj raziskujejo njeno uporabnost pri kirurških posegih. Ce ima bolnik možganski tumor, pred operacijo podatke vnesejo v računalnik in ustvarijo digitalno podobo njegove glave. »Virtualna kirurgija«, kot se imenuje program, kirurgu omogoči, da na računalniku preizkusi različne poti za odstranitve tumorja. Z drugimi besedami, kirurgi lahko vadijo operacijo.	(A. K.)
Vabilo
na
simpozij
Galerija ARS SACRA prireja enodnevni simpozij o likovni govorici v sakralnem prostoru v petek, 7. maja 1993 v Škofijski avli v Mariboru, Slomškov trg 20.
Na simpoziju bodo predavali akademski slikar dr. Ivan Marko Rupnik, akademski slikar Lojze Cemažar, akademska slikarka Veselka Šorli Puc in akademska slikarka Metelkovic Mateja. Zanimiva tema se vključuje v siceršnja iskanja sakralnega v slovenskem prostoru. Pa vendar je o prostoru nemogoče govoriti brez arhitektov. Slikar je vendar razpet samo v dveh dimenzijah. (B.U.)
Režiserja Zelimirja Zil-nika smo ujeli med njegovimi neštetimi potmi iz enega konca Evrope na drugega. Za nekaj dni se je zaradi pogovorov o skupnem projektu s slovensko televizijo ustavil v Ljubljani. Sprva smo želeli, da bi beseda tekla le o filmu, kasneje pa se nismo mogli izogniti politiki. Jugoslovanski filmarji oziroma najbolj ustvarjalna generacija režiserjev, ki ji Zilnik vsekakor pripada, jo je vajena občutiti na lastni koži. Lazar Stojanovič je tri leta odsedel v zaporu, filmi Dušana Makavejeva so končali v bunkerju, Zilnik je po političnem procesu zaradi filma Rani radovi leta 71 odšel v Nemčijo in nato v Francijo in Avstrijo, Saša Petrovič in Zika Pavlovič pa po političnih kampanjah v začetku sedemdesetih nista nikdar več uspela narediti boljših opusov. V drugi polovici 60. je imela Jugoslavija eno najvitalnejših kinematografij v Evropi, ki ji je politika pristrigla peruti. Kaj pa danes?
V vseh okoljih nekdanje Jugoslavije se filmu slabo piše. Tudi pri vas ni nie bolje. Pred kratkim sem vprašal svoje prijatelje v Sloveniji, kdo je najbolj nadarjen še živeči slovenski režiser. Odgovorili so mi, da Karpo Godina. Potem me je seveda zanimalo, kaj trenutno snema. Nie, so mi odgovorili. Ze kakšna tri leta ne snema nie in še kakršnih deset let ne bo, Ce bo šlo tako naprej. Takšen negativen odnos je drugje prava redkost. Celo Rusi so v svinčenih Časih režiserju sicer prepovedali film, vendar so mu omogočili, da je delal naprej, druge projekte. Ko so konCno zrušili sistem, so lahko s polic potegnili vsaj deset odličnih filmov. Pri nas, razen redkih izjem, sploh nimamo Česa iskati.
Trenutno snemate televizijsko serijo v sodelovanju z več evropskimi televizijskimi hišami. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Poskušam nadaljevati del svojega projekta, ki sem ga kot avtor in producent zaCel že pred dvema
Restavracije brez jedilnega lista
Na umetniških razstavah si vedno znova priznavamo, kakšni izjemni mojstri so umetniki. Toda ah umetnine res lahko do danes obstanejo take, kot so bile ob nastanku?
V Sloveniji imamo en restavratorski center z rednim programom, ki ga financira ministrstvo za kulturo. Vendar pri Zavodu RS za varstvo naravne in kulturne dediščine želijo, da bi Restavratorski center ostal kot matična hiša, kjer bi se vodila dokumentacija. Podeljeval bi tudi licence, ki bi se preverjale - ne bodo namreC izdane za veCno. Potrebe po restavratorjih so ogromne. V muzejih in galerijah sicer obstajajo restavratorske delavnice, nimamo pa še ustanove, ki bi restavrirala spomenike znanih umetnikov. Tako želijo na ALU odpreti študij restavratorstva, ki bo morda uresničljiv že v šolskem letu 1993/94. Zaenkrat pa posamezni zasebniki restavrirajo v dogovoru z regionalnimi zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine ah z Restavratorskim centrom RS, ki
letoma. Naslov projekta je Treci svetski rat, prvi put. Po padcu berlinskega zidu sem zasnoval scenarij, v katerem gradim tezo, da bodo spremembe, ki so se zgodile v vzhodni Evropi, obeležile konec dvajsetega stoletja.
Te spremembe s seboj prinašajo tudi veliko nepričakovanega, predvsem zato, ker sta oba svetova, racionalni zahodni in iracionalni vzhodni, vanje vstopila popolnoma nepripravljena. Že pred dvema letoma mi je postalo jasno, da bodo ti procesi doživeh svoj dramatični višek v Jugoslaviji. Takrat sem v Ljubljani posnel televizijski film Stara mašina, ki je tematiziral mogoče povode razpada Jugoslavije. Film so takrat z etiketo politično oporečen kritizirah tudi tisti, ki danes veljajo za tolerantne, »široke« in demokratične.
V okviru projekta smo do zdaj realizirali deset dokumentarcev in tri tele-
ffgpgfpn
edini dobiva denar od ministrstva za kulturo. Izvajajo se tudi posebne akcije, v katerih polovico stroškov restavriranj poravna ministrstvo, polovico pa občina, kjer restavriranje poteka. Izjema je občina Šmarje pri Jelšah, ki zaradi finančne stiske v takih primerih prispeva le 20 odstotkov denarja.
V Sloveniji imamo le dve večji restavratorski delavnici: Škofijsko delavnico v Mariboru in zasebno Ul-rih & Go., ki pa še nimata ustrezne licence in tako delujeta le pohegalno.
Kljub temu pa je Regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto podjetju Ulrih & Go. zaupal restavriranje glavnega oltarja cerkve sv. Tomaža v Straži pri Novem mestu. (I. S.)
Slovenski pasovi in sklepanci
Muzejske zbirke v celoti so javnosti le redko na voljo za ogled. Večinoma so skrite v muzejskih depojih. Ker stalnih postavitev ni, jih je mogoče trajno predstaviti le v katalogu muzejskega gradiva. V Slovenskem etnografskem muze-
vizijske filme: Tito i ja režiserja Gorana Markoviča, Makevejevega Gorila se kupa u podne in tretjega z naslovom Tamo, gde su bogovi mrtvi, pri katerem sem sodeloval kot producent in scenarist. Pred kratkim pa smo na Madžarskem končali s snemanjem dokumentarca Žene od 14 godina pa nadalje, ki govori o življenju v begunskih centrih, posneli pa smo ga za skandinavsko televizijo.
Kako se Slovenci vkla-pljamo v ta projekt?
S Slovenci bi trenutno rad posnel evropsko serijo na temo begunske problematike, ki naj bi jo snemah v Romuniji, na Madžarskem, v Avstriji, Nemčiji in Sloveniji.
Vse na temo beguncev. Kako to?
Begunci so samo vrh ledene gore, začetek nekega procesa, ko so ljudje zaceli udarjati z glavo ob zid svoje lastne naivnosti. Zahod jim je obljubil nebesa, na-
ju so se ob izidu kataloga z naslovom Pasovi in sklepanci odločili za korak, ki je drugačen, tako rekoč nasproten od ustaljenih poti razstavljanja gradiva: občasna razstava o pasovih in sklepancih je zasnovana kot spremljevalna akcija ob izidu kataloga.
Zbirka pasov in sklepan-cev iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki ravno zdaj praznuje 70-letnico, šteje 113 pasov, vedno od njih pa uvrščamo v 19. stoletje. Sklepancev je nekoh-ko veC, 120, segajo pa v obdobje od 17. oziroma 18. do 20. stoletja. Na razstavi, ki jo je pripravila mag. Janja Zagar-GrgiC, so materiale ocenih sodelavci z Inštituta za kovinske materiale in tehnologijo v Ljubljani in sodelavci Oddelka za tekstilno tehnologijo s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Pasovi sodijo med najstarejše oblačilne dodatke, namenjeni so prepasova-nju oblačil, nanje so včasih obešah orožje ah pa manjše obesne predmete, v njih shranjevali denar ah pa so jih nosili kar kot okras.
So znamenja nekaterih simbolnih pomenov oziroma lastnosti, ki naj bi jih
mesto njih pa je začel graditi nove zidove za obrambo pred tujci. Pred seboj vidim leta, ki bodo ustvarila nekakšno »tampon cono« od Trsta do Vilniusa, območje domovanja deilu-zioniziranega ljudstva, ki zaman trka na vrata Zahodne Evrope. Morda bo to zibelka nove politične skupnosti, tretje evropske sile, ki bo končno uresničila politične ideale, zasnovane na toleranci različnosti v jezikovnem, nacionalnem in verskem smislu.
Kdaj boste začeli s snemanjem?
Ce govoriva o slovenski epizodi: zaceli naj bi že septembra.
Kako je na vas, ustvarjalce umetnosti, vplivala vojna v nekdanji Jugoslaviji in kako ste (so) ustvarjalci vplivali nanjo?
Vojna je na nas vplivala tako, da se ne moremo veC izogniti problemom, ki nam jih je vsihla in zaradi katerih se je vse skupaj začelo. Ni se veC mogoCe distancirati. Naivno je stah-šCe, ki se v Sloveniji pogosto pojavlja, in sicer, da ste vi zunaj te vojne, da se vas ne tiCe. Gre namreC za naslednji problem: nekdanji najmilitantnejši stalinisti in socrealisti so zdaj najmilitantnejši Srbi, Hrvati itd. Isti ljudje, ki mi danes govorijo, da nisem dober Srb, so mi nekdaj govorih, da nisem dober socreahst, in prepovedovah moje filme.
Mislim, da je položaj podoben tudi v Sloveniji, morda le z eno razliko. Književniki, ki so v veliki meri sodelovali pri »plemenskem« razvrščanju, so se umaknili iz politike in jo prepustih tehnokratsko-ekonomskim strukturam. V tem smislu je pri nas politika postala na videz racionalnejša. Pred štirimi, petim leti pa so književniki v vseh nacionalnih okoljih Jugoslavije širili dobršen del retrogradnih, proti-evropskih plemenskih idej in funkcionalizirali mit, ki ni nedolžen v primerjavi z današnjim stanjem. Pred kratkim je na primer Lazar Stojanovič za BBC posnel zelo natančno funkcionali-zacijo in demistifikacijo srbskega mita s svojim filmom Srbian Epics.
nosilec lastnosti imel: časti, dostojanstva, premožnosti, kreposti, čistosti, zvestobe. V zbirki pasov in sklepancev Slovenskega etnografskega muzeja prevladujejo predmeti, ki so bih dodatek k pražnji opravi ljudi iz kmečkega okolja. Izdelani so iz boljših, vendar ne dragocenih materialov. Dopolnjujejo pra-žnjo opravo in krasijo telo, zato jih uvrščamo med oblačilno okrasje. Ponavadi so jih izdelali domači obrtniki, le izjemoma gre za izdelavo za lastne potrebe.
Sklepanci so kovinski pasovi z izrazito okrasno funkcijo. Ime povezujemo z njihovo sestavo: sestavljajo jih kovinski členi, gibljivo povezani med seboj. Zaradi lege na telesu bi jih lahko uvrstili med pasove, ponavadi pa jih uvrščamo med nakit zato, ker imajo predvsem okrasno funkcijo, temu ustrezen pa je tudi uporabljeni material zanje. Ta sicer ni bil draga kovina, za kmečke razmere pa je le pomenil razkošje. Sklepanci sodijo med nakit tudi zato, ker so izdelki obrtnikov umetne obrti -pasarjev, zlatarjev in srebrarjev.	(I. S.)
KULTURA
Sobota, 1. maja 1993
PUBLICISTIKA / PO DUBROVNIŠKEM KONGRESU PEN
Glasno izražanje vesti
Teden dni po zaključku 59. kongresa svetovne zveze PEN je že čas za analizo in napoved za naslednji kongres, ki bo septembra
Stasa Grahek
Od 19. do 24. aprila je na Hvaru in v Dubrovniku 59. kongres Pena.
I a kongresu je sodelovala tudi slovenska delega-C'K v kateri so bili Boris A- Novak, Drago JanCar, Idilos Mikeln, Jože Poga-öiik, Dane Zajc, Tomaž Šalamun in Veno Taufer.
59. kongres Pena je v Marsičem minil v skladu z Ustanovnimi načeli te Pisateljske organizacije. Veu (Poets, Essayists, Novelists) je bil namreč jtatanovljen 5. oktobra 1921 kot povsem nepoli-UCna organizacija, njen Prvotni namen pa je bilo ^Prirejanje večerij, na faterih bi se znani pisariji iz tujine lahko dru-Zlli s svojimi britanskimi V°legi - brez kakrsnihko-
1	°bveznosti«.
Seveda so okoliščine, N so zaznamovale leto-r1)1 kongres v Dubrovni-u. zelo drugačne od tipu z začetka dvajsetih ,ek pa tudi Pen je že rualu po ustanovitvi druž-benih sprejel 6 clruga, bolj zavezujoča ijacela, povezana z razu-j^vanjem književnosti z°t Univerzalne dobrine, ujeno obrambo pred Političnimi in nacionalni strastmi, s svobodo
2	jsli in njihovega izra-f311 5a ter s splošnim zav-
enianjem za mir. Kljub političnosti Pena prav-aprav nikoli ni bil toli-0 literarna združba, am-pk bolj nekakšna orga-rirana vest razumni-pega in razumnega sve-
Tako je mednarodna pisateljska organizacija nastopila na 11. kongresu v Dubrovniku leta 1933, ko je bila glavni predmet pravzaprav Nemčija s svojim šovinizmom, rasnimi predsodki in politic-nim sovraštvom.
Dubrovniški kongres leta 1933 je tako obveljal kot ena prvih protifašističnih manifestacij v evropski kulturi, kar Evropi sicer ni prineslo miru, Penu pa je vseeno pustilo precejšen moralni ugled.
Pri želji, da bi 59. Pen spet organizirali v Dubrovniku, Hrvatov ni vodilo samo obeleževanje obletnic. Namen je bil, vsaj tako se zdi, nekoliko paradoksalen: prirediti kongres v Dubrovniku, kot da je na Hrvaškem mir, in z njim pokazati, da je tam vseeno vojna. Vodstvo mednarodnega Pena je hrvaške namene obrnilo drugače.
Na pobudo nekaj nordijskih centrov, ki so opozorili na omejevanje Človekovih pravic na Hrvaškem, zlasti kar zadeva svobodo tiska, se je 26 centrov Pena odločilo, da je treba zaradi nezaupanja do gostiteljev kongres preložiti. Kongres v Dubrovniku je sicer bil, ni pa bil delovne narave, ni imel skupščine delegatov, na njem pa tudi niso sprejeli nobene resolucije.
Ce je bil že dubrovniški kongres sam po sebi
kompromis, so se prireditelji organizacije lotili brezkompomisno. Ladja Liburnija je večino sodelujočih na kongresu pripeljala iz Benetk, drugi so pripluli z Reke.
Prizorišči sta bili, domnevno zaradi varnosti, dve: Hvar in Dubrovnik. Ce že javnost ni mogla zanesljivo vedeti, ali gre za pravi kongres ali za ponaredek, so organizatorji naredili vse, da bi dokazali njegovo resničnost in resnost. Sprejemi, nagovori, natrpan urnik zasedanj in okroglih miz, trideset knjig, ki so izšle ob kongresu, ugledni gostje in gostitelji, številni tuji novinarji -vse to je ob bližini vojne vsekakor dalo težo dubrovniškemu kongresu.
Toda na trenutke neokusno prekinjanje diskusij, načrtna nekonflik-tnost in očitno nelagodje ob vprašanjih o svobodi tiska in tako imenovanih Čarovnicah so zbujali občutek, da gre za izmikanje resnim temam. Najbolj resna tema pa je verjetno bolj kot svoboda tiska vojna v Bosni in na Hrvaškem.
Mednarodni Pen se še vedno izogiba neposrednemu imenovanju krivca zanjo, spreneveda pa se tudi, ko gre za razpravljanje o krivdi, ki jo za to vojno nosijo srbski pisatelji.
To, ali se bo mednarodni Pen odločil za pisateljski turizem in salonsko kramljanje ali za gla-
sno izražanje vesti in izrabljanje moči besede, se bo verjetno pokazalo kmalu, mogoCe že jeseni na 60. kongresu Pena v Santiagu de Compostela v Španiji.
Staša Grahek je novinarka kulturne redakcije Radia Slovenija.
Za Republiko je Boris A. Novak podrobno razložil probleme s formalnim statusom kongresa: »Kot odposlanec je na Hrvaško prišel predsednik danskega Pena publicist Niels Barfoed, ki je podal negativno oceno stanja Človekovih pravic na Hrvaš-kem. Na osnovi te je predsednik mednarodnega Pena György Konrad poslal cirkulamo pismo vsem centrom in jih vprašal, ali se želijo udeležiti kongresa.
Ko smo pismo prejeli, nas je neprijetno presenetilo, da so bili našteti samo argumenti proti in niti eden za Dubrovnik. Rezultat je bil, da je 26 centrov glasovalo za preložitev, v bistvu proti Dubrovniku, 10 pa za. Ker pa nihče nima pravice med kongresoma spreminjati odločitve, se je mednarodni Pen odločil za kompromisno varianto: Dubrovnik je nominalno obdržal status svetovnega kongresa izgubil pa je delovni značaj.« (T. D. V.)
LITERATURA IN HUMANISTIKA
Umrl je ^ance Bezlaj
^ torek je v Ljubljani
jezikoslovec dr. ranče Bezlaj, ki je delal znanstveni svetnik na
^ v ietih 1958-80 °t profesor za primerjal-0 slovansko jezikoslovje f Ui Pijanski filozofski nlteti. Bil je glavni ure-rk revije Jezik in slov-, d ustanovitelj in ure-., rnedakademijskega s'asila Onomastica jugo-avica in od leta 1981 za-Užni profesor Ijubljan-e Univerze. France Be-aj se je ukvarjal predv-111 s slovensko in slo-sko leksikologijo, z ra-■ S 9Vanjem zgodovine dunologije slovenske-j a °9Ceimenskega in uienskega besednega °nda. Za knjigo s Slo-®nska vodna imena je e a 1957 prejel Prešemo-
0	nagrado. Z objavami v oniacih in tujih revijah
1	)e Ustvaril trdne temelje a 'zpeljavo slovenskega
etimološkega slovarja H k-?’ 1982)’ s katerim je 0 . slovenski jezik no-Ve’ izvirne zgodovinske
osvetlitve. (P. R.)
Rezultati «teraturinega natečaja 2a najboljši esej
Navija Literatura je ra-zpisala natečaj za izvir-no slovensko esejistiko z jiagradnim fondom to-arske protovrednosti 90 mark. Sponzor nagrade je Založba Mihe-komisija v zasedbi y.arko Juvan, Tomo vnk, in Matevž Kos je ttted petnajstimi eseji, Prispelimi na razpis, nagrade podelila v naslonjeni vrstnem redu:
SJI3
zmagal je esej Kdo mori žanrske pisce Andreja Blatnika, drugo mesto je zasedel Tone D. Vrhovnik z esejem Kdo tam poje - oba sta redna sodelavca Republike! -, tretji nagrajeni esej pa je Pesnik in provinca Iztoka Osojnika. Nagrajeni eseji bodo objavljeni v 23. številki revije Literatura. (V. L.)
Nemške
književne
nagrade
BONN - Najpomembnejšo nemško književno nagrado Georga Wischnerja, ki znaša 60.000 nemških mark, so letos podelih Petru Riihmkopfu. Med nagrajenci v prejšnjih letih naletimo na znana imena svetovnega formata kot so F. Dürrenmatt, E. Fried, W. Biermann in lanskoel-tni nagrajenec Georg Tabori. Nagrado podeljuje nemška akademija za jezik in poezijo. Rii-hmkopf, ki je objavil že številne pesniške zbirke, je strokovno žirijo osvojil predvsem s svojim umetelnim jezikom in sposo-b-nostjo poglobljene politične analize, ki se odraža v njegovih esejih. Slavnostna podelitev nagrade bo 16. oktobra v Darmstadtu, ko bodo podelili tudi letošnjo nagrado Sigmunda Freuda za strokovna literarno-teortska besedila (tokrat jo bo prejel Norbert Miller) in nagrado Heinric-ha Mercka za literarno kritiko, ki gre letos v roke esejista Hansa Egona Holthausena. Ti dve nagradi, ki sta za nemško govoreče področje prav tako najveCji, znašata vsaka 20.000 nemških mark. (A. K.)
Prva številka hrvaške revije za
kulturo demokracije
... se imenuje Erasmus, izdaja pa jo mesečno v nakladi 2600 izvodov Erasmus Gilda, d.o.o. iz Zagreba. Revija je razširjenega A4 formata, s tršimi platnicami in obsega 100 strani. Posamezen izvod je za hrvaškega kupca precej drag - 6.000 HRD. Glavni in odgovorni urednik je Slavko Goldstein, liberalno usmerjeni intelektualec židovskega rodu. Z njim so v uredništvu Davor Glavaš, Vesna Pušic in Ozren Zunec, o svojem izidu pa pišejo:
»Erasmus Gilda je neodvisna ustanova za preučevanje in razvijanje svobode v demoka-ciji. Prispevati želimo k razvoju demokratične politične kulture na Hrvaškem in v drugih post-socialistiClnih deželah Vzhodne Evrope, ker ne bo niti formalizirana državna oblast mogla delovati demokratično, Ce ne bodo obstajale civilne ustanove in različni samostojni in nestrankarski viri informiranja.
Na Hrvaškem je vojna dodatno otežila in skoraj blokirala kakršenkoli razvoj v tej smeri. Vojna je okrepila ho-mogenizacijo in jo vsilila kot naj-višjo vrednoto. Raznolikost in bogastvo civilnih pobud sta poti-
snjena v ozadje. Vendar brez resne in učinkovite opredelitve Hrvaška, z njo pa vsi mi, ne more upati na uspeh v prihodnosti.« V reviji prevladujejo humanistični eseji in družboslovne študije, Luko Paljetak je prevedel pesnitev Wystana H. Audena Zakon, ilustracije je prispeval Josip Vaništa, v njej pa najdemo tudi zanimivega pribežnika - Feral Tribune.
O tej politično prodorni humoristični prilogi Slobodne Dalmacije smo v Republiki že pisali, bila pa je temeljni kamen konceptualnega preoblikovanja (izgon naprednega) svoje nekdanje gostiteljice.
Poleg revije nameravajo pri Erasmus Gildi izdajati še knjige, združevati družboslovce in humaniste in organizirati okrogle mize o aktualnih temah političnega in družbenega razvoja Hrvaške. (V.L.)
MEHKO IN TRDO
in
CNN
Slavenka Drakulič
Odkar je bila v Dubrovniku na kongresu Pen okrogla miza o svobodi medijev v postkomunističnih državah, lahko Hrvati mimo spijo. Tam so namreč sklenili, da na Hrvaškem ni cenzure. Ker pa je svoboda medijev pogoj za demokracijo, je logično, da na Hrvaškem vlada demokracija. To sta podrobneje pojasnila magister Ivo Skrabalo, ki je - kot interpretira Vecemji list -izjavil, da je problem pravzaprav v novinarjih samih, saj so ti »najbolj protisloven sloj v postkomunističnih državah, ker so se dokopali do svojega poklica v totalitarnih okoliščinah in uporabljajo avtocenzuro tudi takrat, kadar tega noCejo.« Carl Gustav Strohm, nemški novinar, je sicer znan po tem, da ga pogosto citirajo celo v hrvaškem saboru, celo kot vrhunsko avtoriteto v različnih političnih vprašanjih, je dodal, da je problem slabega imidža Hrvaške v tujih medijih v tem, da imajo leve struje na Zahodu (menda v razliko od Vzhoda?) velik vpliv, bile pa so zaljubljene v Jugoslavijo. Ce tako menita strokovanjaka, kot sta Skrabalo in Strohm, k njima pa je treba prišteti še Finkelkrauta, Anni Le Brun in celo vrsto domačih novinarjev in pisateljev - ki sicer predstavljajo večino na
kongresu in ki kljub vsemu najbolje poznajo položaj v lastnem okolju -, potem zares ni o Cern dvomiti. Strokovnjaki in ugledni predstavniki so povedali svoje, za povrh vsi v en glas. Ali je sploh še prostor za dvom tam, kjer se vsi tako zelo strinjajo? Ni ga. Ali sploh lahko zaupamo nekaterim marginal-cem, ki mislijo'drugače in ki jih v Dubrovniku sploh ni? Ne moremo. Ali mogoCe lahko zaupamo tujim medijem, ki jih upravljajo levičarji (oziroma Židje)? Njim še najmanj. Kaj pa različnim komisijam mednarodnega združenja novinarjev in založnikov, Helsinki Watcha, Amnesty Intemationala, Komiteja za zaščito novinarjev in drugim organizacijam za Človekove pravice? Kako naj zaupamo šele njim, ko pra-zaprav ni jasno, kdo jih financira in Čigave interese zastopajo (Muslimani, Srbi, prostozidarji...)? Komu naj potemtakem zaupamo, Ce ne doma-
čim strokovnjakom in tistim dobronamernim tujcem, ki so pokazali dovolj poguma, prišli v Dubrovnik in se prepričali o pravem stanju hrvaških medijev, hrvaške demokracije, hrvaškega trpljenja in Hrvaške nasploh? Zato mislim, da je zdaj pravi trenutek in da bi bilo skrajno konstruktivno, Ce bi diskusijo o svobodi medijev na Hrvaškem s tem tudi končali.
Da pa bi se to zares zgodilo, bi morali prepovedati CNN, Sky News itd., se pravi satelitsko in kabelsko televizijo. To bi morala narediti vsaka država, ki se zares zavzema za mir in dobrobit svojih državljanov. Kaj pravzaprav počnejo te televizijske mreže s svojimi »novicami«? Ljudi spravljajo v dvom. Tako smo na primer nekega dne na Sky News gledali posnetke iz Viteza, za katere so novinarji - in tudi britanski vojaki - zatrjevali, da kažejo posledice pokola Hrvatov nad Musli-
mani. Pritegnil jim je tudi londonski The Guardian z reportažo o pokolu Muslimanov v Santi-dih in -priznajmo - tudi Reuter. Reuter je namreč poročal, da zaradi domnevnih »grozo zbujajočih napadov Hrvatov na Muslimane v srednji Bosni« Margaret Thatcher ne bo obiskala Zagreba, kjer naj bi prejela Častni doktorat na univerzi. Seveda je HVO demantiral nesrečne novice in obljubil preiskavo, a kaj pomaga, Ce je bilo seme dvoma že zasejano. Neprijetno je, Ce so gledalci in domoljubi neprestano v dvomih spričo takšnih protislovnih in vznemirljivih vesti - veliko bolje bi bilo, Ce bi se vsi strinjali, da na Hrvaškem vlada svoboda medijev, demokracija in vse drugo v tem stilu. Pred kratkim je skupina državljanov v Kuvajtu organizirala zanimivo akcijo za čistost medijev. Nie zato, ce gre za muslimanske fundamentaliste, ki jim na duši ležijo Cisto drugačni problemi, gre
za samo zamisel. Razpečevali so namreč letake, s katerimi so svoje sodržavljane opozarjali, naj ne kupujejo satelitskih TV anten, ker bosta tako v njihove domove prišli evropska in ameriška kultura in navade. »Ali veste, kakšne so navade , teh ljudi?«piše na letaku, »petnajst milijonov ameriških deklic so zlorabili njihovi lastni očetje in jim odvzeli deviš-tvo in Čast. Dvajset milijonov Američanov je homoseksualcev. Dva milijona jih je zbolelo za aidsom in jih čaka počasna smrt. Dvajset milijonov jih ima herpes. Dragi bratje v islamu, zatrjujete, da ste postavili antene samo zato, da bi lahko spremljali novice. Mi vam na to odgovarjamo: ali lahko zaupate, da bodo vaše žene, sinovi in hčere ostali imuni proti silam, ki uničujejo religijo, Čast in etiko?« Nas pa bi tukaj, glede na to, da smo Evropa (čeprav nimamo homoseksualcev in obolelih za aidsom), morale skrbeti edinole te novice. Zamerim pisateljem na 59. kongresu Pena, da ob vseh predlogih, deklaracijah in resolucijah o vojni niso predlagali Česa podobnega in tako konkretno prispevali k še večji svobodi medijev na Hrvaškem - s tem pa seveda tudi k večji demokraciji. Pravzaprav je to edino, kar jim zamerim.
ZNANJE
Sobota, 1, maja 1993
ZNANOST IN TEHNOLOGIJA

Dvostranski sporazum o sodelovanju

Vladi Združenih držav Amerike in Republike Slovenije sta minuli Četrtek podpisali Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju. V imenu slovenske vlade je sporazum podpisal Rado Bohinc, minister za znanost in tehnologijo, za ameriško stran pa Curtis Bohlen, pomočnik državnega sekretarja za področje znanosti in okolja. Z njim se vladi obvezujeta, da bosta razvijali in spodbujali znanstveno in tehnološko sodelovanje predvsem na področjih temeljnih znanosti, varstva okolja, kmetijstva, industrije, energetike, prometa in na področju standardizacije. Obe državi bosta prispevali enaka deleža. Med ZDA in Slovenijo poteka približno 50 skupnih raziskovalnih projektov. V bližnji prihodnosti lahko pričakujemo še večje število skupnih raziskovalnih projektov. Sporazum vsebuje tudi določila o varovanju intelektualne lastnine in o načinu dela skupnega slovensko-ameriskega odbora in sklada.
Predstavniki slovenskega ministrstva za znanost in tehnologijo nadaljujejo pogovore z visokimi uradniki Agencije za mednarodni razvoj (AID), Nacionalne fondacije za znanost, Akademije znanosti in nekaterih drugih nevladnih ustanov, denimo, z Instituta za industrijske raziskave. Srečali pa so se tudi s predstavniki Marylanda in Johns Hopkins University iz Baltimora. Dosežen je bil dogovor, da slovenska stran pripravi okvirni program sodelovanja z AID na različnih področjih in določi prioritete (podjetniško prestrukturiranje, sanacija bančnega sistema, organizacija javnega sektorja, socialna mreža). Okvirni program naj bi bil temelj za pripravo projektov, ki bodo deležni tehnične pomoči, ter projektov o sodelovanju. AID je sicer državna agencija, ki namenja polovico svojih skladov projektom gospodarskega prestrukturiranja, po eno Četrtino pa vzpostavljanju demokratičnih institucij ter kvaliteti življenja. Posebna tema razgovora pa je bil tudi program PTPE (Participant Training Project for Europe), v okviru katerega Poljska in Madžarska že usposabljata 300 do 350 strokovnjakov, Slovenija pa le nekaj. Leta 1992 je Slovenija AID predložila deset predlogov znanstvenih projektov, ki bodo letos ponovno vključeni v presojo. Dosežen je bil tudi dogovor, da bo odslej koordinacija vseh vrst programov AID potekala prek Urada za tujo tehnično pomoč pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo.
(Inf. MZT)
STRATEGIJA ZNANOSTI / POTREBA PO VEČJI KOORDINACIJI IN UČINKOVITEJŠIH REZULTATIH
Evropske raziskave
Čedalje bolj je izražena krepitev civilne sfere, kar pomeni dragocenost
V	Evropi (pa ne samo na tej celini) je žgoCe vprašanje, kako razvijati znanost in raziskave v prihodnje tudi glede na gospodarsko recesijo, ki ima nedvomno svetovno razsežnost; vse številnejša so opozorila, tudi iz znanstvenih krogov, da bo treba s sredstvi za raziskave varčevati in si zastaviti jasnejše smeri. PouCno razpravo o tem, kako ravnati z evropsko znanostjo, se pravi, ali bo tudi evropska znanost morala omejiti svoje raziskave zaradi gospodarske recesije, so priredili v Kulturnem domu v Rimu, ki se je je udeležil tudi prof. Antonio Ruberti, nekdanji minister in rektor vseučilišča La sapienza v Rimu, zdaj pa komisar Evropske skupnosti za znanstvene raziskave in vzgojo.
V	bistvu je prevladovalo vprašanje, ali je zdaj nemara res konec »big Science«, ki so jo še do nedavna marsikje razvijali (denimo v ZDA), ne da bi se ozirali na stroške; obstajalo je namreč mnenje, da je znanost paC »gonilo razvoja« in da preprosto ne more imeti cene. V glavnem so na posvetu menili, da nikakor ne bi smeli opuščati znanstvenih raziskav, da pa je prav in nujno, Ce bi se odločili za »prednostne naloge«. V vsakem primem »big Science«, kakršna je bila doslej, ni vec združljiva z ekonomsko recesijo.
Na posvetu so predstavili vrsto zanimivih tez; tako je
na primer fizik in evropski poslanec Tullio Regge opozoril, da je sedanji znanstveni razvoj že tesno povezan z nekaterimi segmenti nadnaravnih skrivnosti in da bi morali to globlje razčistiti; znanstvene raziskave naj namreč ne bi segale v »na-
dnaravne pojave«, marveč naj bi z njimi vztrajno nadaljevali tam, kjer obstajajo »nesporne perspektive«. Druga pomembna ugotovitev, ki so jo podčrtavali na posvetu, pa je, da živimo Cas, ko bo treba zmeraj manj vlagati v vojaške potenciale,
Miro Kocjan
posledično pa zmeraj vec v »civilne«. Prav Regge pravi, da že danes zlasti v ZDA nastajajo, zaradi manj pomembne vloge vojske in njenih potencialov, novi projekti,
ki pa imajo zmeraj bolj »pečat civilne družbe«. Prehod iz vojaške v civilno sfero je zmeraj opaznejši, kar je dragoceno.
Seveda pa je pomembna razlika med ZDA in Evropo: v Združenih državah imajo tako rekoč eno središče, ki
razpravlja, selekcionira in odloča o projektih, v Evropi pa jih imamo kar 12! Evropa naj bi zlasti na področju znanosti podvojila prizadevanja, da bi raziskave potekale v kar najširšem sodelovanju. Tako bi utegnili ustvariti rezultate, ki bi jih lahko uživala vsa celina. Nekatere statistike ugotavljajo, da je razdrobljenost raziskav v Evropi samo lani povzročila škodo v višini blizu 320 milijonov dolarjev!
Ruberti je bil, podobno kot večina njegovih kolegov, mnenja, da »je treba ubrati novo pot«; nie vec razsipavanja, zgolj »koristna uporaba«, ne glede na to, da gre pri raziskavah pogosto tudi polovica sredstev tako rekoč v nie. Predlagal je program, ki naj bi slonel na štirih glavnih točkah. Najprej naj bi se v Evropi kontno domenili za formiranje »mreže«, v katero naj bi se stekali domala vsi nacionalni programi. Posebna, kajpak nadvse kvalificirana skupina pa naj bi jih precedila skozi gosto strokovno rešeto. Projekte, pri katerih bi ugotovili, da so »povsem neuporabni«, naj bi preprosto izločili. Uveljavili naj bi namreč nekakšno »joint venture« za evropske načrte. Druga točka predvideva kompetitivnost načrtov zlasti na industrijskem področju, tako da bi bili izdelki hitro uporabni; ustrezali naj bi »pobebam trga«. Na betjem mestu se Ruberti ogreva za naložbe kreditov pri vredno-
tenju rezultatov raziskav in njihovem vključevanju v ekonomske procese. Četrta točka programa predvideva raziskave o tem, kako širiti raziskovalna področja in povečati število raziskovalcev. V Italiji jih je še odločno premalo. Toda tudi v drugih evropskih državah bi morali v povprečju njihovo število dvigniti vsaj za 20 do 30 odstotkov.
Skratka, tudi Evropa naj bi podvzela Se resnejše korake, da bi bilo prihodnje tisočletje v resnici »tisočletje znanosti«. Možnosti so velikanske, glede obsega raziskav pa je predsednik nacionalnega zavoda za jedrsko liziko Luciano Maiani mnenja, da bi vendare morah poskrbeti za neke vrste selekcijo, s katero naj bi tudi opazno zmanjšali sboške. Res je namreč, da so sredstva po-bebna, z njimi pa le ne smemo razmetavati. Za Evropo je vsekakor bistveno, da »združi raziskovalne sile« in po tej poti sledi Združenim državam, kjer je raziskovalni sistem v zadnji fazi v bistvu »centraliziran«.
Po mnenju profesorja na univerzi La sapienza v Rimu Luigija Campanella naj sistem raziskav ostane multi-nacionalen, le posodobiti bi ga morah z učinkovitejšo koordinacijo. V ta namen bi bilo pobebno pregledati tako rezultate raziskav kakor ideje za naprej. Nujno pa se je dogovoriti o tem, ali se bo Evropa lotila projekta Genom ah ne.
BIOENERGIJA / PETI SLOJ AVRE VSEBUJE VSE OBLIKE, KI OBSTAJAJO V FIZIČNEM TELESU
RADIESTEZIJA / SAKRALNE OBJEKTE SO GRADILI NA »ZDRAVIH« OBMOČJIH
Za eterična telesa
Avrični sloji postajajo bolj čisti in močnejši - lepi
Peti sloj avre, imenovan eterični kalup telesa, vsebuje vse oblike, ki obstajajo v fizičnem telesu. Deluje kot negativ fotografije in je od telesa oddaljen približno štirideset do šestdeset centi-mebov. Med boleznijo, ko eterično telo spreminja obli-
ko, je delovanje eteričnega kalupa pomembno, saj ohranja osnovo, po kateri eterično telo dobi svojo izvirno obliko. To je nivo, na katerem zvok ustvarja materijo in na katerem je tudi zdravljenje najuspešnejše. (O tem bomo pisali v po-
Veselko Tomič
sebnem besedilu o zdravljenju.) Glede na frekvence vibracij sklepamo, da ima peti avricni sloj ovalno obliko. Vsebuje popolno sbukturo polja, vključno s Čakrami,
telesnimi organi in udi, vendar v negativu. Vse strukture so videti, kot da so oblikovane iz transparentnih Crt, na temnomodrem ozadju, ki napolnjuje prostor.
Sesti sloj avre, emotivni sloj spiritualnega področja, se imenuje nebesno telo. Siri se od šestdeset do osemdeset centimebov od telesa. Prek tega sloja doživljamo duhovno ekstazo. Do njega pridemo s pomočjo meditacije in mnogih drugih oblik delovanja. Ko dosežemo točko »bivanja«, kjer začutimo povezavo s celotnim univerzumom, ko vidimo svetlobo in ljubezen v vsem, kar obstaja, ko se potopimo globoko v svetlobo in ko občutimo, da smo del nje in je ona del nas, smo dvignili našo zavest na šesti nivo avre in zmoremo brezpogojno ljubezen. Med odprto srCno Čakro in odprto »nebesno« Čakro obstaja vez, ki je kombinacija ljubezni Človeštva in naše ljubezni do osebe iz krvi in mesa, s spiritualno, duhovno ekstazo, ki smo jo našli v duhovni ljubezni in se siri iz fizične realnosti k vsemu, kar obstaja. Kombinacija teh dveh Čustev nam nudi izkušnjo doživljanja brezpogojne ljubezni.
Sesti sloj, nebesno telo, je videti kot prelepa blešCeCa svetloba, sestavljena večinoma iz pastelnih barv, z zla-to-srebrnim leskom, ki se preliva kot biseri na ogrlici. Oblika pa je manj določena od oblike eteričnega kalupa.
Sedmi sloj je mentalni sloj duhovnega področja in se imenuje katericni kalup. Siri se od petinsedemdeset do stopet centimetrov od telesa, zunanjost ima obliko jajca in vsebuje vsa avriCna telesa. Tudi to telo je visoko
strukturiran kalup, sestavljen iz temnih niti zlate svetlobe, ki ohranja celotno obliko avre. To je najmočnejši in najodpornejši sloj avriCnega polja. Njegov zunanji rob je podoben jajčni lupini, ki varuje piščanca.
Sedmi sloj je kot trajni svetlobni val zapletenih oblik, ki ima zelo visoke vibracije. Tudi ta zlati kalup vsebuje tok glavne moči, ki se pretaka gor in dol po hrbtenici, in prav ta moc hrani celotno telo. Medtem Jco zlati tok pulsira po hrbtenici, nosi energijo skozi korene vsake Čakre in povezuje vse energije, ki gredo skozi vse Čakre. Glavna, vertikalno tekoča moC, inducira druge tokove pravokotno nase in tako naredi zlate potoke, ki se širijo neposredno od telesa. Ti tokovi dalje inducirajo druge tokove, ki krožijo okoli polja, tako da so celo avricno polje in vsi sloji pod njim obkroženi, kot da se sloji držijo v mreži, podobni košarkarski.
Ob terapevtskem procesu ali kateremkoli drugem procesu dozorevanja ima določena oseba veliko večjo sposobnost razlikovanja bazičnih emocij in procesov mišljenja od višjih emocij brezpogojne ljubezni, povezane z višjimi avricnimi sloji. Sposobnost razlikovanja se veCa tudi ob razumevanju odnosa med vzrokom in posledico.
Pacient začenja razumeti, kako se njegov sistem vere odraža na idejah v mentalnem telesu in kako to kasneje zadeva emocije, eterično telo in končno tudi fizično telo.
V tem procesu postajajo avricni sloji čistejši in močnejši in tudi sama avra kot celota deluje v vsej svoji moči in lepoti.
O ;
: a
-v
. 2-' ...
normalna äura otroka (diagnostično videnje)
Majniški nasvet dobrim čebelarjem
Tomaž Kristan
V prejšnjih člankih, v katerih smo govorili o praktični uporabi radiestezij-skega znanja, smo omenili, da lahko s tem znanjem pomembno izboljšamo rezultate pri vzreji živine, v poljedelstvu in vinogradništvu. Današnji članek je torej namenjen Čebelarjem in uporabi radieste-zijskega znanja pri pridelavi medu, kar je v tem Času še posebej aktualno.
Načeloma Čebele »želijo živeti« in so »uglašene« na človeku patogena zar-Cenja. Seveda lahko to lastnost Čebel obrnemo v svoj prid, in sicer tako, da Čebelam ustvarimo razmere, v katerih bi pridelale veC medu. Iz praktičnih izkušenj smem trditi, da je pravilna izbira mesta za Čebelnjak ah panje, pravilna orientacija panjev in pravilna izbira širšega pasnega okoliša posebnega pomena za pridelavo medu. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da so Čebele pod vplivom patogenega žarce-nja tudi do enkrat bolj produktivne.
Upoštevanje tega spoznanja je potemtakem za pridelavo medu bistveno. Težava je le v tem, da samo usposobljen radiestezist lahko zanesljivo optimalno določi pravo lokacijo. Čebelam se ob produktivnejšem delu na patogenih conah lahko v manjši ah večji meri pojavi tudi negativni učinek večje in hitrejše »utrujenosti«, zato naj bodo paše na področju patogenih žarCenj praviloma Časovno krajše. Za končni uspeh je po mojem mnenju nujno sodelovanje med Čebelarjem in radiestezistom, saj bo samo posebej izurjeni radiestezist lahko določil optimalni te-
ren. Ob tem kaže omeniti še pojave, ki so tesno povezani z radiestezijo. Čebele se navadno na paši ravnajo po soncu, ob oblačnem vremenu pa po geomagnetnih poljih. Odlično namreč uporabljajo svoje prirojene sposobnosti. Same so v bistvu naravnost izborne radiestezistke. Včasih se dogaja, da zaradi padca na barometru ali drugih vzrokov pride do nagle spremembe geometričnih in geomagnetnih polj, zato se zelo hitro spremeni tudi orientacijska sposobnost Čebel. Občasno tako prihaja do presenetljivega pojava, ki si ga Čebelarji le stežka razlagajo. Čebele namreč začnejo graditi nenavadne oblike satovja in se sploh »nenormalno« obnašajo. Navedel bom nekaj praktičnih nasvetov, ki jih lahko Čebelarji s pridom uporabljate:
-	najpreprosteje je kajpada izkoristiti strokovno znanje radiestezista, ki mora imeti tudi primerne
izkušnje s Čebelarstvom
-	bistvenega pomena je pravilna izbira »patogenega« mesta za postavitev Cebeljnaka ali panjev; priporočam, da Cebeljnak obrnete natančno v smeri sever-jug in da so odprtine na panjih obvezno na južni strani; taka postavitev je tudi sicer običajna že zaradi zaščite pred severnimi vetrovi
-	tudi sami, brez radiestezista, si lahko delno pomagamo pri pravilni izbiri mesta za postavitev panjev ali Cebeljnaka in širšega območja za pašo; da bi to
dosegli, moramo dobro poznati širši okoliš in znati opazovati naravo.
Pri tem je koristno upoštevati še naslednje;
-	pašna območja z veliko podzemeljskih voda, potokov z bližino rudišC, opuščenih rudnikov in geoloških prelomnic so navadno zelo primerna za pašo
-	pašniki v bližini lepih in zdravih hrastovih in iglastih gozdov so zelo primerni v nasprotju z bukovimi in brezovimi gozdovi
-	pašniki, obrašCeni z
vrbami in leskami, so prav tako zelo primerni za pašo
-	pašniki v bližini sakralnih objektov (oddaljenost vsaj 1, 5 km) niso primerni, saj so naši predniki zelo dobro poznali vpliv patogenih žarCenj na človeka in so zato za cerkve iskali samo najbolj »zdrava« območja, kar je presenetljiva ugotovitev današnjih radiestezistov
-	pašniki, ki imajo veliko opuščenih in »živih« mravljišč, so zelo primerni, saj so tudi mravlje »uglašene« na patogene cone
-	sadovnjak, ki ima veliko starikavih in rakastih
dreves jabolk ah hrušk, je posebej primemo mesto.
Izbira širših pašnih ob-'inocij po vsej Sloveniji je kajpada zelo pomembna. Načeloma priporočajo lokacije v predelih in krajih, ki niso podvrženi naglim in pogostim vremenskim spremembam (npr. Bohinjski kot, Kamniški kot, Gornjesavinjski kot itd.). Čebele so namreč zelo občutljive na hitre vremenske spremembe, ki moCno vplivajo na uspešnost paše. Postavlja se ključno vprašanje, ali lahko obstoječi Čebelnjak, ki stoji na »slabem« mestu, brez bistvenih posegov in preseli-
tve radiestezijsko »izboljšamo«. Odgovor je pritrdilen. Rešitve so sad dolgoletnega dela, izkušenj in spoznanj. Ce želite povečati pridelek medu, boste paC morah upoštevati najnovejša dognanja, ki so jih v zadnjem Času zaceli upoštevati povsod po svetu. Lahko se pohvalim, da je naša »radiestezija« ena prvih, ki je zaCela ta spoznanja uporabljati v čebelarstvu.
Se nasvet: V noči med 6. in 7. majem nastopi polna luna, idealen cas za čiščenje in programiranje dragih in poldragih kamnov in kristalov.
Delo v službi človeka
r
Maks Ipavec
1 \ raznik dela je pra-l-J znik človeka - de--1- lavca, ki v potu svojega obraza služi vsakdanji kruh. Kratek pogled v zgodovino človeštva nam odkriva mnoge nevarne ture, ki jih je moral v vseh dobah nositi delavec. Delavčevi gospodarji, oblastniki in vladarji so se menjavali ali bili s silo odstranjeni, bic pa je ostal. Ta bic, ki je skušal ustrahovati delavce, je vedno znova netil socialne nemire, ki so pripeljali do revolucije. Ze leta 1830 je francoski razsvetljenec Auguste Comte uvidel, da ni možno reševati socialnih problemov v družbi samo s filozofiranjem in pridiganjem. Predlagal je sodelovanje med učenjaki, industrialci in »socialnimi inženirji«. Vedel je, da bodo socialni problemi v družbi rešeni le, Ce bo teorija povezana s prakso.
1. Pravica delavcev je ob tla teptana
Vsako leto ob prazniku dela, za 1. maj, poslušamo vzvišene besede o pomenu in vrednosti Človekovega dela. Zvrstijo se proslave, mitingi in zabave v spomin delavcev, ki so sicer vse leto tiha delovna sila
naših tovarn in podjetij. Praznik dela bi mogel imeti večjo vrednost pri delavcih, Ce bi le-ti začutili, da se njihovo vsakdanje delo bolj spoštuje in ceni.
Množica ponižanih in razžaljenih delavcev se ob prazniku spoznava podobno kakor' mnoge žene in matere ob 8. marcu, dnevu žena, ko dobijo Šopek rož od svojih mož ali otrok. Nobena mati ali žena pa ne more biti povsem srečna samo ob enem Šopku in enodnevni pozornosti. Vsak dan v letu naj postane materinski dan in dan žena, ki naj bi obdan z rožami hvaležnosti in ljubezni. Vsi dnevi v letu naj bi bili povezani z našimi brati in sestrami, ki tiho, vestno in vztrajno delajo v tovarnah in podjetjih.
Mati, ki dela v tovarni, mi je v pogovoru boleče izpovedala: »Bojim se jutra, ko moram na delo v tovarno. V tovarni delam pri tekočem traku in to že vrsto let. Enolično delo pri stroju me ne moti in niti ne vznemirja. Jezijo in žalostijo me skrhani in grobi odnosi med delavci in nadrejenimi. Kakšna ponižanja doživljajo
Starejši delavci. Mladi inženirji, ki imajo polna usta teorije in skoraj nie prakse, zavračajo vse preizkušene načine dela nas starejših in pravijo, da je to že zgodovina, ki je danes neuporabna in neučinkovita. Ne zavedajo se, da bodo tudi vse njihove metode podvržene kritiki in bo marsikatera pristala na smetišču zgodovine. Kdor namreč drugemu jamo koplje - navadno sam vanjo pade! Demokracija in svoboda zahtevata zrelega in vzgojenega Človeka s poštenim srcem in večjo sr-Cno kulturo. V naSih tovarnah pa so teptane pravice delavcev, laž prodajajo za resnico. Delavci od predpostavljenih pričakujemo razumevanje in ljubezen, a vračajo nam delavske knjižice, ne prenesejo naših ugovorov in nas podijo domov. Hrepeneli smo po pravi svobodi, a izgleda, da smo bili ogoljufani. . .«
Predolg bi bil ta zapis, Ce bi zapisali še druge bridke izjave delavcev. Resnica nam vedno odkriva neponarejeni obraz, ki mu velikokrat ne upamo pogledati naravnost v oCi. Življenje delavcev je barome-
ter, ki razodeva resnično stanje določene družbe, naroda, države.
Naš pesnik Oton Zupančič je v pesmi »Izjava« preroško napovedal grehe sednajega Časa, ki se je »našminkal« z nedozorelo demokracijo: »Dokler pravica je ob tla teptana,
resnica brez sramu zasramovana,
dokler laž, verolom-stvo je v Časteh,
dokler svobodo ljubiti je greh;
dokler visoki netijo razdor,
svetniki pridigajo bratomor,
ljubezen kot desetnica brez doma
od vrat do vrat za Črno skorjo roma;
dokler nasilstvo in izdajstvo vlada,
ponos, moštvo kot piskav sad odpada -
dotlej v temnico smradno sem zaprt, in od življenja ni mi hujša smrt.«
Kako naj osmisli praznik dela delavec, ki je v temnico zaprt in mu od življenja ni hujša smrt? V Južni Ameriki je vzniknila teologija osvoboditve ravno ob tem kljuvajočem vprašanju.
2. Delo je zaradi človeka
Vsaka oblast ima mo-
žnost, da rešuje delavsko in kmečko vprašanje. Oblast, ki se odtuji delavcu, kmetu, obrtniku ali izobražencu, ne more zgraditi trdnejših temeljev svoje bodočnosti. Politični voditelji so brez množice delavcev, kmetov, obrtnikov, uslužbencev in izobražencev kakor generali brez vojakov ali župniki brez faranov. Vsak uspeh svojega dela lahko gradimo samo v prijateljskem odnosu z drugimi ljudmi.
Ko je v začetku junija 1969 papež Pavel VI. obiskal v Ženevi sedež mednarodne organizacije dela, je daljnovidno spregovoril: »Ni človek zaradi dela, marveč delo zaradi človeka! Ravno ob Času zmagoslavja tehnike in njenih sijajnih uspehov v gospodarski proizvodnji je človek tisti, ki nase osredotoCu-je pozornost filozofov, sociologov in politikov. Saj končno ni pravega bogastva razen bogastva človeka samega . . . Nikoli veC delo nad delavcem! Nikoli veC delo zoper delavca! Temveč vedno delo za delavca, delo v službi človeka, vsakega človeka in in celotnega človeštva.«
Najbolj varno tlako-
vana pot do delavčevega srca je spoštovanje in vrednotenje njegovega dela. Dokler bo delavec Čutil, da delo visi nad njegovo glavo kot Damoklejev mec ali da mu neznosno delo ovira njegovo ustvarjalno energijo, bo ostal upornik na okopih neuničljive svobode. Sleherno socialno vprašanje delavcev bo rešeno tedaj, ko bo delo v službi človeka. Dokler bo delavec videl svoje predpostavljene, ki ne spoštujejo njegovega dela in zgolj uživajo sadove delavčevih žuljev, bo zapiral vrata svojega srca in svojega doma. Izkustvo življenja nam pravi, da se ni nikoli obneslo, Ce je v družbi pešCica ljudi samo gospodovala, godla, pela, pila in jedla, množice delavcev pa so istočasno do onemoglosti garale za vsakdanji kruh. Naš človek je oblikoval znan pregovor: »Kdor ne dela, naj tudi ne je!« To resnico je izrazil A. Bolhar v nepozabni basni »Muren in mravlje«:
»Bilo je pozimi in hud mraz je pritiskal. Mravlje, ki so bile nabrale poleti dovolj živeža, so udobno prebivale v svojem domovanju.
Muren pa, ki se je zaril v zemljo, je trpel lakoto in je zmrzoval. Tedaj se privleče ven mršav k mravljam in jih prosi živeža, rekoC: »Ljube sosede, huda zima je, dajte mi malo jesti, da se nekoliko okrepčam, sicer poginem od lakote. NiC živeža nimam.« Mravlje pa so ga vprašale: »Hm, kje pa si bil s svojo pametjo poleti? Zakaj si takrat nisi pripravil živeža za zi-mo?«Muren jim kratko odvrne: »Nisem utegnil.« Mravlje: »Nisi utegnil? Kaj si pa delal?« Muren: »Poleti sem godel in pel.« Mravlje pa se nasmehnejo in mu rečejo: »Tako? Že dobro! - Ce si poleti godel in pel, pa pozimi pleši!« in mu pred nosom zapro vrata.«
Pojdimo s to življenjsko modrostjo med delavce. Ce bomo v svojem življenju samo govorili, godli in peli neprepričljive viže, bomo preveč mrSavi za kakšen ustvarjalni ples življenja. Delavci nam bodo zaprli vrata pred nosom in naše trkanje ne bo dobilo odgovora. Ali se res nie ne bojimo usode trotov? Pot do Človeka je pošteno delo, ki združuje vse ljudi dobre volje.
PARADIGMA
Brionski plenum
Milan Meden
'T' j Sloveniji politika \ / samoproducira
V afere in isce grešne kozle. Javnosti je pokazala Igorja Bavčarja, Miho Brejca in Miho Kozinca.
Medtem nova pravna država Se ne funkcionira, ker se podira zadnji Produkcijsko - lastninsld temelj ekonomske eksistence, ki je bil »sine jua non« samoupravnega socializma. Soobstoj različnih oblik lastnine Pa je skoraj zatrt. Zato h treba javnosti izbrisati iz spomina osemdeseta leta. To se dogaja s Potenciranjem kasarni-skega tipa socializma.
Metode so različne.
Na primer: Družina
(2. maja 1993] poroča na prvi strani o odlikovanjih Pijevega reda za Milana Kučana in Lojzeta Peterleta. Papež daje Kučanu vzdevke »odličen, spoštovan, ugleden, izkušen, previden, zavzet« Na tretji strani piše teolog Drago Ocvirk o pravni državi in moralni politiki in se sprašuje - »kako naj bi bilo pri nas bolje, ko je donedavno z nami razpolagala mafijska partija?«
To je v zadnjem obdobju vodil »odličen, spoštovan, ugleden, izkušen, previden, zavzet« -vitez?
Vsakršno zanikanje te metodične hipokrizije in
lobotomije bi bilo ideološko sprenevedanje.
V tem, kpr se dogaja v Sloveniji, ne vidim nikakršnega nadaljevanja »demokratične revolucije«, ki jo je inicirala v osemdesetih letih civil-nodružbena strategija.
Soglasje je za vselej pogubljeno zaradi eksh umacije plesnivega družbenega modela. Demokratične izobraževalno -produkcijske družbe bodo nepolitične in piramidalne: teologija -
umetnost - antropologija - biologija - kemija - fizika - matematika. To je smer nove renesanse. Slovenija je imela vse možnosti, da se priključi tem trendom. Vendar ne.
Ironija je hotela, da so zadrti protimarksisti uresničili v Sloveniji predstavniško karikaturo parlamentarne demokracije. Med socialno pravično družbo in socialistično ideologijo so postavili enačaj. Tako so
zatrli vse (samo) regula-tivne ideje, ki so nastajale v sferi, ki je postajala neodvisna od državne dejavnosti.
Zmagoslavni demokrati so bili prepričani, da bo z emigracijo civilne družbe na oblast odpadla regulativa civilno-družbene sfere. Ko ga zdaj zastopa civilna družba na oblasti? Interese delavcev - socialnih niCel? Kmetov? Katerih slojev?
Samoprodukcija afer
dokazuje predvsem neekonomsko, neracionalno in voluntaristično obnašanje civilne družbe na oblasti. Dopustila je, da se po najrazličnejših kanalih preliva družbeno premoženje v privatne žepe ali pa da z njimi samovoljno gospodarijo različni lobiji. To Se ni mafija: njene poteze so vsaj racionalne. V Sloveniji gre predvsem za anarhično alokacijo kapitala, ki ne daje ekonomskih in izobraževalnih učinkov v sodelovanju in konkurenci z različnimi tipi lastnine -privatno, državno, delniško in zadružno. Zato tudi ni tujega kapitala za naložbe in programe.
Alokacija kapitala na podlagi politične pripadnosti pa je Sarlatan-stvo. S tem se obnavlja politizacija podjetij. Prastara paradigma. Edini nasledek te politike bo splošni bankrot nepopolno razvite družbe.
Kadar nad majhnim mestom dvigujejo veter politiki in policaji, ki po logiki svoje prebave javno prisegajo na prepričanja, ki jih intimno sovražijo in strastno zanikajo - potem slovenska zgodba ne more imeti drugačnega poduka: mali pinci za piškot poližejo vsako tujo stopinjo. To pa je vprašanje za kinologijo.
In dreserje, kajpak.
VZHODNA EVROPA ( 5)
Pet razlogov za čakanje
Priredil William Newmann
Ti y|-edtem ko so se |\/| meje v Vzhodni ▼ -L Evropi spreminjale. so tamkajšnja prebivalstva ostala mirna. Zaradi mirovnih dogovorov po prvi svetovni vojni je denimo Madžarska izgubila dve tretjini ozemlja in polovico prebivalstva. Po drugi strani se je zaradi takšnih umetnih razmejitev ozemelj in narodov pred leti razplamtela vojna v nekdanji Jugoslaviji. Toda tudi drugod na tem območju Se tlijo spori. Češkoslovaška se je razklala. Madžarska in Slovaška sta si v laseh zaradi naj večjega gradbeniškega projekta v Evropi, jezu na Donavi Pri Gabcikovu. Na mejah z nekdanjo Sovjetsko zvezo se iskri zaradi ozemeljskih zahtev. V vzhodni Moldovi se slovansko prebivalstvo upira vladi, ker noče združitve z Romunijo. Itd. itd.
Po razpadu rimskega cesarstva je vzhodna Evropa postala območje imperijev (svetega rim-
skega, otomanskega in av-stro-ogrskega), v katerih se je nacionalnim državam slabo godilo. Nekateri narodi zdaj trkajo na vrata Evropske skupnosti (ES), ker upajo, da jim bo v primeri s cesarstvi in nacionalnim državami namesto sumničenja in nasilja morda zagotovila strpnost in red. Toda mar se ne zna zgoditi, da bi bila Vzhodna Evropa trojanski konj, ki bo za obzidje ES zanesel bratomorne spopade?
Nekateri menijo, da bi se tovrstni regionalni konflikti lahko razširili iz tistega dela vzhodne Evrope, kjer so se že razplamteli - iz nekdanje Jugoslavije. Nevama je možnost, da bi Kosovo in Makedonija zanetila občo balkansko vojno. Albanija ne bi mogla stati ob strani, Ce bi se etnično CiSCenje razširilo na Kosovo, kjer je 87 odstotkov prebivalstva albanskega. Niti ne bi mirovala Bolgarija, Ce bi izbruhnil požar v Makedoniji,
kajti ti deželi vežejo stoletne vezi. In Ce bi se to zgodilo, bi plameni vojne zajeli še Grčijo, nalomljeni trst ES na Balkanu, Turčijo in Madžarsko (25 odstotkov prebivalcev v srbski pokrajini Vojvodini govori madžarsko).
Vendar vse to ni verjetno. Zaradi hudih tveganj tudi ni verjeti, da bi se kaka zahodna vlada angažirala na strani Albanije ali Bolgarije, in tudi Madžarska ne Čuti kake nujne strateške potrebe, da bi se vmešavala v »balkanske« zadeve. Skratka, Čeprav možnosti balkanske vojne ni izključiti, ni tako zelo verjetna, da bi se ES izogibala nadaljnjemu navezovanju stikov s tem območjem (predvidevajoč, da bo kaj takega mogoCe).
Prava zaskrbljenost zaradi varnosti v Vzhodni Evropi je veliko subtilnejša. Grozi namreč nevarnost, da bi nacionalistične
napetosti, do katerih prihaja bodisi zaradi sporov s sosedi oziroma zaradi notranjih spopadov z manjšinami (na primer s Cigani na Madžarskem), ljudsko podporo novemu sistemu polagoma speljale v naročje paranoičnim nacionalistom.
Poljska je izmed velikih držav s tega območja tako rekoC prvič v svoji zgodovini brez resnih nacionalističnih sporov. Kljub vsemu pa le ni varna pred morebitnimi konflikti: z Nemčijo zaradi nemške manjšine v Slezi-ji, z Litvo, kjer je tamkajšnja vlada na območju, kjer živijo Poljaki, odpravila dva krajevna sveta, Ceš da sta se leta 1991 postavila na stran moskovskih pucistov, z Ukrajino, kjer tlijo spori med katoliško in pravoslavno cerkvijo, in navsezadnje v sami Poljski, kjer so antisemiti oskrunili židovske
grobove. Vsa ta žarišča so pogasili, vendar ostaja oporilo, da je nacionalizem celo v takšni enoviti državi moteC element.
Nekdanji disident Adam Mršnik je to zajel z besedami: »Danes je Poljska dežela brez Zidov, in kadar na Poljskem pride do izraza antisemitsko razpoloženje, ne glede na avtorje, ne gre za Žide... V resnici se moramo vprašati, ah naj bo narod odprt, a država strpna in multikulturna oziroma ali naj se država opre na avtoritarna načela in nacionalistično doktrino.«
To vprašanje je še zlasti ZgoCe na Madžarskem. Tam so nacionalistični konflikti potencialno najbolj destruktivni, kajti zunaj meja Madžarske živita dva milijona madžarsko govorečih ljudi, to pa je najvecja manjšina v Evropi, Ce ne upoštevamo Rusov, raztresenih po drugih
republikah nekdanje Sovjetske zveze. Ni se sicer bati, da bi Madžarska skušala dobiti nazaj ozemlja, izgubljena leta 1918, paC pa bo Čedalje teže ohranjati strpnost do njenih sosed.
Češkoslovaška je dokazala, da je meje moc spreminjati brez nasilja. Hkrati se je pokazalo, da so taksne spremembe vendarle boleče. Žametni revoluciji je namreC sledila smirkova ločitev.
Neodvisni državi Slovaška in Češka republika naj bi imeli skupen denar in svoboden pretok ljudi, kapitala in blaga. Toda nevzdržno moCni denarni prelivi in različni makro-gospodarski politiki so že načeli poskus gospodarske integracije. Zaradi razdelitve Češkoslovaške se ni bati vojaškega spopada, paC pa zbuja skrb, da sta namesto ene stabilne srednje velike države nastah dve manjši, ki sta šibkejši. Zaradi tega se je bati tudi poslabšanja odnosov med
Slovaško in Madžarsko, paC zaradi moCne madžarske manjšine na Slovaškem in jezu pri Gabcikovu.
Na Poljskem, v Češki republiki in na Madžarskem liberalni elani vlad vidijo v pridružitvi Evropski skupnosti tako rešitev za svoje nacionalistične težave kot za notranje nemire, do katerih bi zaradi prvega utegnilo priti. Hkrati naj bi članstvo v ES oziroma obljuba velanjenja obrzdala morebitne neliberalne nacionalistične voditelje, ki se radi predstavljajo kot rešitelji narocki. Vcla-njenje v ES namreC ne obeta samo konsolidacije gospodarstva in jamstva, da država ne bo zdrsnila nazaj v komunizem, temveč prinaša vladi, opoziciji in zunajparlamentarnim skupinam naslednje sporočilo: svoje težave morate rešiti za zeleno mizo, sicer boste prikrajšani za koristi, ki bi jih imeli kot elani ES.
(Nadaljevanje v torek)
V mojih študentovskih letih so imeli v Bostonu trgovino z_ imenom »Hit or Miss«. Poglavitni čar te trgovine z unikatnimi oblačilnimi izdelki je bil v tem, da so cene vsak dan znižali za 50 odstotkov. Recimo, da vam je všeč obleka za 50 dolarjev. Ce vam je tisti dan kdo ne sune spred nosa, bo jutri stala 25 dolarjev, in če se ji posreči potrpeti še en dan, bo stala 12 in pol. S strategijo potrpežljivosti lahko veliko pridobite, ali pa izgubite vse! Ta zgodbica se mi zdi primerna tudi v zvezi z naSo domačo afero »Hit«, ki ji nekateri dodajajo tudi »Vis«, ne »Miss«.
Vprašanje je, ali je Bavčar storil prav, ko je bil potrpežljiv minister za notranje zadeve in ni »udbe«, kot jo je podedoval iz prejšnjega režima, preprosto razpustil. Kot je znano, je odpustil/upokojil le dvesto ljudi, nakar je skusal službo reformirati. Vprašanje je, ali je bilo prav, da sta Brejc in Bavčar potrpežljivo prenašala gospoda Romana Jegliča na važnem položaju v VIS, čeprav sta o njem vedela marsikaj. Vprašanje je, ali je bilo prav, da je Bavčar - iz državnih in mednarodnih ozirov - potrpežljivo molčal v zvezi s prisluškovalno afero, tako da se ni prilepila le nanj, ampak na celotno stranko. To, da so prisluškovali italijanskemu konzulu, smo vedeli vsi: od Kučana in Skoljca do Drnovska, Janše in Peterleta. Bili smo v vojni, vsaka normalna država poskuša dobiti informacije o načrtih tujih držav v zvezi s to vojno! Ampak »leva« polovica slovenskega establišmenta se je odločila, da je važneje varovati Zlobčevo nerodnost kot državne skrivnosti.
Vprašanje je, ali je bilo prav, da je Brejc potrpežljivo čakal s predajo gradiva o Hitu do druge seje Bučarjeve komisije. In vprašanje je, ali bodo člani obeh preiskovalnih komisij (Bučarjeve in druge, ki jo vodi Polonca Dobrajc) ravnali potrpežljivo ali naglo, morda prenagljeno?
Bistveno vprašanje je, ali Slovenija ravna prav, ko potrpežljivo prenaša revitalizacijo prvin starega (komunističnega) sistema, ki se kaže v prehajanju razreda komunistične nomenklature v razred podjetnikov in kapitalistov. Ali je prav, da potrpežljivo gledamo nadaljevanje stare cestne (pa še kakšne) politike, ki nas usmerja proti jugovzhodu? Ali je prav potrpežljivo čakati, da stranke vladajoče koalicije razdelijo Slovenijo na »liberalnodemokratsko«, »krščanskodemokratsko« in »prenoviteljsko« regijo? Ali dr. Drnovšek ravna prav, ko se potrpežljivo obotavlja zamenjati kompromitirane člane svoje vlade in svojega strankarskega kabineta??
Ali drugi vodilni politiki ravnajo prav, ko potrpežljivo čakajo, da se pomiri vihar in da se nadaljuje vojna med strankami, medtem ko celo Svetovna banka pošilja alarmantna opozorila, da se utegne Slovenija zlomiti pod težo gospodarskih problemov? Naslov najnovejše analize te ustanove se glasi: »Delavski nemiri v Sloveniji«. Ali prav ravna nas zunanjepolitični establišment, ki potrpežljivo čaka, da slovenska javnost in parlament pozabita na podpis pogodbe z Evropsko skupnostjo, kateremu so dodali neko važno obljubo. V oddaji Jureta Pengova »Strahovi z osimskega dvora« (Mednarodna obzorja, RTV Slovenija, ponedeljek, 26. aprila 1993) smo namreč sliSali naslednje trditve oz. ugotovitve:
»Možnost, da bi se na mala vrata vrnila v Istro, je zajahala zlasti desnica, povejmo bolj naravnost - iredenta.
Sklicuje se na svoboden promet z nepremičninami v Evropski skupnosti. Prek rimske diplomacije je dosegla, da je bila v začetku aprila podpisanim sporazumom o zbliža-nju Slovenije z Evropo priložena Se izjava, da bo Slovenija glede nepremičnin ravnala po evropskem vzorcu«.
Preizkušanje potrpežljivosti današnje opozicije s tem, da ji zapirajo čedalje več možnosti komuniciranja z javnostjo, je tvegana igra na srečo. Enako tvegana je politika, ki oporeka pristojnosti državnega zbora in osredotoča odločanje v vladnem kabinetu. To pot je ubrala neka avtoritarna vlada v neki sosednji državi. Morda bo jutri obleka v trgovini »Hit or Miss« res polovico cenejša, lahko pa nam jo med čakanjem kdo tudi odnese. Po mojem prepričanju je nastopil skrajni čas, da se za okroglo mizo sestanejo vse parlamentarne stranke in se dogovorijo o tem, kaj bi kazalo storiti, da nam ne odnesejo spred nosa tistega, za kar smo se trdo bojevali zadnja tri leta. Kar se mene tiče, se bom potegoval za ustanovitev nove »demokratične alternative«, ki bi združila vse demokratične stranke in posameznike zaradi zavarovanja strateških interesov Slovenije v tem občutljivem času. Igra na sreCo ni prava strategija!
Dimitrij Rupel
SLOVENSKI PROGRAMI
£> RAI 1
S? RETE 4
IT SLOVENIJA 1
08.40
08.50
09.00
09.10
09.45
10.10 11.10
12.05
13.00
13.05
13.45
15.05
17.00
17.10
18.00
18.45
19.10
19.30
20.10
20.30
21.35
22.35
23.10
Radovedni TaCek: Telefon
Oscar Junior: Rumeni sadež
Oscar Junior: Sanjam ali bedim
Mož, ki je sadil drevesa, kanadski film
Pet prijateljev, 5/13 del angleške nanizanke
Rumenko na Japonskem, ameriški mladinski film
Skrivnostni otok, 6., zadnji del angleške nadaljevanke
Zgodbe iz školjke
Poročila
Tednik, ponovitev
Večerni gost: Andrej Matic, ponovitev Ekspres v Sugarland, ponovitev ameriškega filma TV dnevnik 1
Svet odkritij, 5/11 del ameriške poljudnoznanstvene serije, VES 1710 RPL
TV Mernik
Žrebanje 3x3, VPS 1910 TV dnevnik 2, vreme, Sport Utrip
Eurosong '93: Predstavitev tekmovalnih skladb, 1. del, VPS 2030 Poglej in zadeni TV dnevnik 3, vreme
Sova
Štirje letni Časi, ameriški film (do 01.05)
	Film: Disavventure di Merlin Jones (kom)
	Aktualno: La penisola del tesoro (4. odd.)
	Videl boš
1	Film: 11 ragazzo ehe sorride (kom., It. ’68)
	Vreme in dnevnik
B	Rubrika: Check-up
B	Dnevnik in Tri minute
M	Aktualno: Prizma
	Oddaja za avtomobiliste TG 1 Avto
	Sobotni šport
	Velike razstave
	Variete: Disney Club
	Dnevnik 1
	Rubrika: Zdravi in lepi (R. Lambertucci)
	Nedeljski evangelij
	Vreme in dnevnik
	Nogomet: Svica-Italija
	Glasba: 1. maj, praznik glasbe
'3*5	Nočni dnevnik
	TG 1 - Posebnosti
	Dnevnik in vreme
	Filmske novosti
ilifS	Film: Senza movente
IT SLOVENIJA 2
RAI 2
13.10
14.50
16.30 17.20
18.45
19.30 20.10
20.30
21.00
21.55
22.55
Človek in glasba: Monteverdi v Mantovi, l.del
Sova, ponovitev
Popolna tujca, 27/28 del ameriške nanizanke Psihiatri, 2/7 del angleške nadaljevanke Ciklus filmov Frantiska Capa: Ne Čakaj na maj, slovenski cb film
Športna sobota
SP skupine A v hokeju na ledu: polfinale Košarka: NBA liga
Končnica DP v rokometu, Z: Belinka Olimpija-Krim Electa, prenos
Divji svet živali, 2/25 del angleške poljudnoznanstvene serije
TV dnevnik 2, vreme, Sport
Pavel Mihelčič: Vrnitev v Belo Krajino, glasbena oddaja Nataša Majer s simfoniki RTV Slovenija: W.A. Mozart: Klavirski koncert
A. Cubitt: Glavni osumljenec II, 3/4 del angleške nadaljevanke Sobotna noC:
Slovenski R & R cirkus Videonoc
6.55
10.05
10.35 11.00
12.05
13.00
14.00 14.10
15.20
15.50
16.15
18.45
19.35
Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00,	9.00,
10.00) kratke vesti)
Vse o RAI 2 Nan.: Doogie Howser Rubrika o lepoti Tua Nan.: Medico alle Hawaii - Padri e figli Dnevnik, rubrika Dribbling in vreme Segreti per voi Nad.: Quando si ama, 14.35 Santa Barbara Videl bos Rubrika Trentatre TGS Parquet, vmes IP v odbojki in košarki Nan.: L’ispettore Tibbs Vreme in dnevnik
20.15
20.20
Športne vesti Variete: Ventieventi
20.40
Film: Fascino mortale
06.25
08.10
11.35
12.35 13.30 13.55 14.00
17.00
19.00
20.30
23.15
00.30
Nanizanke
Nad.: General Hospital, Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, vmes (9.30) vesti II pranzo e servito Nad.: Celeste TG 4 vesti Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 16.05 Anche i ricchi piango-no, vmes (15.05) rubrika o lepoti
Kvizi: lo, tu e mamma, 17.35 Tra moglie e marito, 18.15 II nuovo gioco delle coppie TG4 vesti, nato nad.: La signora in rosa Film: Tutti insieme appassionatamente Vesti, Parlamento in Koncert v Scali
CANALE 5
	Na prvi strani
	Nanizanka
	Aktualno: Sabato 5, 10.30 Nonsolomoda, 11.00 Anteprima
	Variete: ore 12
	Dnevnik TG 5
	Sgrabi quotidiani
	Aktualno: Forum gio-vani, 14.30 Arniči
	Otroški variete
	TG 5 Flash - vesti
	Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna
	Dnevnik TG 5
	Striscia la notizia
	Variete: La corrida (vodi Corrado)
	Film: Mio caro dottor Glasier (dram.. It. ’89), vmes (24.00) TG 5
ITALIA 1
00.15
Video strani
A KANALA
20.15
20.30
21.00
22.05
22.45
00.10
00.30
RIS, risanke in spoti Astrološka napoved
Moja mama je volkodlakinja, ponovitev filma Rock starine, ponovitev 12. oddaje Jazzbina, ponovitev 12. oddaje Kako nastaja risanka, dokumentarni film Dnevnoinformativni program in vreme Jože Kolosa - Kolos, dokumentarni film Matlock: Zavajanje, 4. del ameriške nanizanke Dnevno informativni program, ponovitev Video grom, glasbena oddaja z Anjo Rupel Erotična uspavanka MCM
01.00
Video strani
£1 KOPER
22.20
23.30
0.30
(dram., ZDA ’91)
Mixer in dnevnik Glasba: 1. maj, praznik glasbe Nočni šport
^ RAI 3
Rubrika o kmetijstvu M Sport: veslanje, atleti-| ka
m Dnevnik ob 12-ih
12.15
13.30 14.00 14.20
14.50 15.15
18.50
19.30
19.50
20.30
film: La passione di Giovanna d'Arco (-dram., Fr. ’28)
Dok.: Pred 20 leti Deželne vesti Popoldanski dnevnik Okolje Italija Športna oddaja Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Insieme, 20.15 Lo dico al TG 3 Ultimo minuto
22.30
Dnevnik ob 22.30
14.15
16.05 17.00
17.30
18.05
18.30
19.15
20.30
23.30
00.30
Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Varieteja: Non e la RAI, 16.00 UnoMania Glasba: TopVenti A tutto volume Variete: Mitico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere, nato Sport Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Film: Di ehe segno sei? (kom., It. ’75, r. S. Corbucci, i. P. Villag-gio, M. Melato, A. Ce-lentano)
Variete: Playboy Show Odprti studio, pregled tiska in Sport
# TELE 4
			Glasba: 1. maj, praznik	
	Istrska paberkovanja		glasbe Variete: Magazine 3	
			Dnevnik in vreme	
Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi
Ul Koper	|]«y Hrvaška 1
	Mannix, ameriška tv		Poročila
	nanizanka		Slika na sliko, pon.
	Rajski slapovi, am.		Dobro jutro, Hrvaška
	barvni film		Kaj se mi dogaja, 3.
	Pustite jih živeti, dok.		del
	serija		Oddaje nepričakova-
	Nočni sodnik, am. tv		nega, ponovitev 3., za-
	nanizanka		dnjega dela
	Čarobna svetilka		Poročila
	Heidi, av./nemška		Smisel življenja, 1/6
	otroška nadaljevanka		del, ponovitev dok. se-
	Fantazoo, risanke		rije
	Kvartet Tartini, pono-		Družina Addams, po-
	vitev		novitev 6/16 dela
	Glasbeni utrinek, pon.		Hrvaški tv festival:
	Hipnoza, 3. del		Večer Cro pop rock, 2.
	TV dnevnik		del, ponovitev
	Verska oddaja		Poročila
	Mannix, ameriška tv		Prizma
	nanizanka		Izseljena Hrvaška: Ar-
	Prav posebna ženska,		getina
	kanadski film	Hi!i	Poročila
	TV dnevnik		Turbo Limach Show
	Shirley Bassey - prav		Poročila
	posebna gospa		TV razstava
	Do konca sveta - ko	tSy?i	Santa Barbara, 392.
	spregovorijo slike		del
	Horoskop		Na začetku je bila beseda
			Dnevnik 1
			Davitelja s Hillsidea,
			
			ameriški film
			Lepa naša: Crikvenica
ujiw Avstrija 1			Dnevnik 2 Poročila
			Sanje brez meja
			
	Cas v sliki		
	Kadar si pri meni,		
	nemški film Cirkuška umetnost iz	M Hrvaška 2	
	Kanade		
	Molitve iz božjega vrta		
	Snežka in Rdečerozica		TV koledar
	Mladinski magazin		SP v hokeju na ledu,
	Cas v sliki		posnetki iz Miinchna
	Kopališki mojstri iz		Harare: Tenis, Davi-
	Malibuja: Pet dolarjev		skov pokal, pari, pre-
	za pomol		nos
	Otroška	varuška		Dnevnik 1
	Anthony, am./fr. ko-		Crno-belo v barvah:
	medija		Feather o jazzu, 8/26
	Zlata dekleta: Zakaj		del
	ravno havanke		Svet sredi dvajsetega
	Nevidno oko, am. pi-		stoletja, 10/13 del
	sholoska kriminalka		V avtobusu, 34/51 del
	Selitev redko pride sa-		angleške humoristične
	ma, britanska komedi-		nanizanke
	)a		Do zadnjega diha,
	Poročila/Ex libris		francoski film z Jean-
	Tisoč mojstrovin		Paul Belmondon in Jean Seberg

@ Madžarska
mumir Avstrija 2		■	Ortodoksni verski pro-
			gram
	Cas v sliki		Za otroke, risanke, igra
	Tretji zmaj, otroški	gjtffl	Eurokoncert 93, pre-
	znanstvenofant. film		nos iz Londona
	Deček iz Kalabrije,		TV magister
	it./ff. film		Popoldne z Disneyem,
	Cinderella, balet na		ameriški film
	glasbo S. Prokofjeva		Tenis: Madžarska-An-
	Graščaka, 1/8 del se-		glija, Davisov pokal
	rije		Barometer, politični
	Kdo me hoče: Živali		šov
	iščejo dom		Kolo sreče, kviz
	Nogomet		Večerna pravljica
	Zveneča Avstrija: Ve-		Dnevnik
	liko jezero - majhen		The Natural, ameriški
	svet		film
	Vas ob meji: Koroška		Dnevnik
	1991, 4. del		Leteči cirkus Monty
	Manekenka in vohljač:		Pythona, angl. hum.
	Smrtonosni pozdravi		serija
	Poročila/Ex libris		Koncert Genesis
			Dnevnik
TV SLOVENIJA 1 / V SOVI OB 23,20

Ljubezen spomladi, novo življenje z zimo
Štirje letni časi, scenarij in režija: Alan Alda, v glavnih vlogah: Alan Alda, Carol Burnett, Len Cariou
V nocojšnji Sovi na prvem programu slovenske televizije si boste lahko ogledali ameriški film scenarista, režiserja in igralca Alana Alde Štirje letni Časi.
Delo je premišljen filmski esej o človeških odnosih, je pripoved o treh, na videz zadovoljnih parih srednjih let, ki že leta skupaj preživljajo prijetne trenutke v naravi.
Prijetnih trenutkov pa je na enem od izletov konec. Najmlajsi med moškimi namreč prizna, da po enaindvajsetih letih zakona svoje žene ne prenese veC.
2e naslednje poletje pa na skupni izlet z jadrnico povabi mlado, vitko blondinko. Zaradi njene prisotnosti se odnosi med prija-
telji popolnoma spremenijo. Tudi zaljubljeni Nick, kot je moškemu ime, je po-p o 1 n o m a drugačen: pomlajen, svež in neugnan. Prijatelji njegovo preobrazbo spremljajo z začudenjem in celo odporom.
Nova, mlajša ženska je v družbi tujek, ki ga ne morejo sprejeti, zato se neobvladani izpadi kar vrstijo.
Zgodba se motivno navezuje na znano Vivaldijevo glasbeno delo Stirjo letni Časi. Napetost, ki se pojavi spomladi, se poleti in jese-
ni, ko se novi par poroči, stopnjuje, višek pa doseže pozimi, ko pride do grozovitega izbruha, v katerem mlada žena izjavi, da je nihče ne mara in sredi noCi odide ...
V filmu so poleg Alana Alde zaigrali Carol Burnett, Len Cariou, Sandy Dennis in Rita Moreno.
TV SLOVENIJA 2
13.10
RAI 3
12.15


NE ČAKAJ NA MAJ, slovenski črno-beli film
t/'

LA PASSIONE Dl GIOVANNA D’ARCO
Film Ne čakaj na maj režiserja Frantiska Capa je nadaljevanje filma Vesna. Scenarij zanj je leta 1957 napisa! sam režiser.
Vesna in Samo se imata Se vedno rada, le da sta zdaj Študenta, tako kot njuni prijatelji. Kljub nekaterim ljubezenskim nesporazumom se nameravata celo poročiti...
Film Trpljenje device Orleanske režiserja Carla T h e o d o r j a Dreyerja prikazuje proces proti devici Ivani Orleanski, ki pred cerkvenim sodiščem vztrajno molči. Sodniki ji grozijo z mučenjem. Šele na poti na pokopališče kloni in podpiše
priznanje, ki naj bi jo rešilo pred grmado.
OO
RA SLOVENIJA 1	22.05
KRATKA RADIJSKA IGRA:
SATI
f/'''* CIRKUŠKI SVET,
13.50
Enci, benci
ameriški film
Kratka radijska igra Enci, benci je po vsebini dokaj nenavadna, saj je sestavljena iz dokumentarnih posnetkov otroških in ljudskih izšte-vank. Avtorji oddaje, Aleš Jan, Jasna Vidakovič in Goran Schmidt, so za oddajo uporabili posnetke javnih nastopov otroških in mladinskih pevskih zborov, radijskih oddaj iz osnovnih šol in vrtcev ter etnografske posnetke izšte-vank z različnih koncev Slovenije, predvsem iz zamejstva in Rezije. Oddaja odkriva razlike med starimi ljudskimi izštevankami in njihovimi sodobnimi izpeljankami, nastalimi pod vplivom množičnih medijev, hkrati pa jih povezuje v polifonično sliko tovrstne ljudske ustvarjalnosti.
Ameriški film Circus World režiserja Henryja Hathawayja je bil posnet leta 1963. Pripoveduje o lastniku velikega ameriškega cirkusa, ki odpotuje na turnejo y Evropo. V njegovem cirkusu dela tudi Toni, hči njegove velike ljubezni, ki ga je zapustila. V Španiji se spet srečata, vendar Lili noče, da bi Toni vedela, da je njena mati. Hud požar pa jo pripelje do odločitve, da hčerki razloži, kdo pravzaprav je, hkrati pa sprejme tudi ljubezen nekdanjega ljubimca. Film, v katerem so zaigrali John Wayne, Claudia Cardinale, Rita Hayword in drugi, je eden najboljših celovečercev, kar so jih kdaj posneli o cirkuškem svetu.
RADIO
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90.0; 91,8; 92,9; 94.1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
04.30,	05.00, 06.00, 06.30,
07.30,	08.00, 09.00, 10.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00,
23.00	Poročila; 19.00 Dnevnik; 06.50 Dobro jutro, otroci; 07.00 Jutranja kronika; 08.05 Sobotna roglja;
09.30	Jdelavske pihalne godbe; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noč, otroci;
20.00	Godci ne poznajo meja; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program -Glasba.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9,-97,7; 98,9; 99,9; MHz)
06.30,	07.30, 08.30, 09.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 07.00 Jutranja kronika; 08.00 Servisne informacije; 08.30 Sobotni val; 08.40 Koledar prireditev; 09.45 Sobotna akcija;
11.00	Moped Show; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne, vmes glasbene želje; 13.50 Ocene; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.40 Šport;
19.00	Večer na 2.; 19.30 PRŠ (pop-rock-šoder);
21.30	Azzurro; 22.20 Ameriški rock na smetišču.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
09.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 08.10 Dobro jutro;
09.05	Glasbena matineja;
10.05	Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland;
13.05	Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovske skladbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18,05 Radijski roman; 18.25 Hector Berlioz; 19.35 Fantazija; 20.00 Rodelinda (G.F. Händel); 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
08.30,	09.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30 Dnevnik; 08.00 Otvoritev, napoved programa, koledar;
08.30	Jutranjik, osmrtnice, servisne informacije; 09.00

Glasbena oddaja; 10.00 Oglašanja s prvomajskih prizorišč; 10.30 Osmrtnice;
11.00	Praznična oddaja;
11.30	Glasba po željah -do 12.00; 12.30 Primorski dnevnik; 14.30 Reportaža;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.30	Praznična govorna oddaja; 17.30 Osmrtnice;
18.00	Glasbena oddaja;
19.00	Radijski dnevnik -prenos RS; 19.30 Prenos 3. programa RS.
Radio Koper
(italijanski program)
06.15, 08.30, 09.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 06.00 Pozdrav, almanah; 06.20 Drobci; 07.45 Prireditve;
08.00	Ura je 8; 08.05 Horoskop, slovarček; 08.35 Popevka tedna; 09.00 Ulica velikih vrtov; 09.35 Ugibajmo skupaj; 09.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva;
11.00	Narečna oddaja;
11.30	Kulturna srečanja;
12.00	Glasbeni desert;
13.00	Glasba po željah;
14.45	Mladinska redakcija;
16.00	Mixage; 17.00 Hot hits; 18.45 II sogno andalu-so; 20.00 Nočni program.
Radio Trst A
07.00.	13.00.19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 08.20 Koledar; 08.30 Kulturni dogodki; 09.00 Bučanje himalajskih hudournikov (piše R. Dolhar);
09.20	Revival; 10.00 Festival komorne glasbe 20. stoletja v Radnecih; 11.00 Slovenska lahka glasba; 11.30 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (I. Cankar, pripoveduje Mira Sardoč); 11.45 New Age; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas - oddaja iz Rezije, nato orkestralna glasba;
12.45	Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti;
15.00	C. Zlobec: Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 15.20 Glasba za vse okuse; 16.00 Šaljivo - resno;
16.20	Glasba za vse okuse;
17.00	Kulturna kronika; 17.00 Koncert ob 20-letnici Tržaškega partizanskega pevskega zbora: Še pomnite tovariši!; 18.00 Janez Povše: Srečanja z Marjanom Rožancem (r. B. Kobal, 12. oddaja); 18.35 Vabilo na ples; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.

IZBOR IZ SATELITOV
MUSIČ TELEVISION
08.00	Awake on the Wildside: Konec tedna z Georgom Michaelom in njegovimi prija-telji;K 10.00 Najboljše s koncerta v spomin Freddyju Mercuryju; 11.00 The Big Picture, vodi Ray Cokes; 14.30 Rockumentary: George Michael; 15.30 George Michael Special; 19.00 Braun European Top 20' s Pip Dann; 01.00 Video, Kristjane Bäcker; 03.00 Nočni video
SKY ONE
07.00	Car 54, Where Are You? 07.30 Rin Tin Tin; 08.00 Fun Factory; 14.00 Rieh Man, Poor Man; 1520 Addamsovi; 16.15 Risanke; 19.00 Beverly Hills, 90210; 22.00 Cops I, Cops II
MOVIE CHANNEL
07.00	Bandits of Corsica; 9.00 The Lives of Bengal Lancer;
13.00	Rogues of Sherwood Forest; 16.45 Hamlet; 23.00 The Doors; 03.00 Beyond Therapy; 05.00 Flight of the Intruder
PRO 7
05.55	Serije: Lassie; 08.55 Lepa daljna dežela, avstralski film; 14.05 V kraljestvu divjih živali;
14.55	Človek z druge zvezde; 15.45 Briljantina, am, glasbeni film; 18.40 Meč Robina Hoo-da, br. pustolovski film; 20.15 Vohuna kot sva midva, am. komedija, 22.15 St. Ives, am. kriminalka; 01.05 Tako se ne dela z ženskami, am. kriminalka
PREMIERE
13.15 V zadevi Henry, am.
film; 15.00 Zmešnjava v ječi, am. komedija; 16.20 Velik zastoj, nemška komedija, 20.15 Go rabi Go, nemški film; 21.50 Odločitev iz ljubezni, am. film; 00.10 Angel sle, am. erotični film; 05.05 Astral Factor, am. film
EUROSPORT
08.30 Aerobika; 09.00 Mednarodni motošport; 10.30 Košarka: NBA; 12.00 Rally v Tuniziji;
13.00	Tenis: ATP turnir, prenos iz Madrida; 21.30 Tenis, polfinale ATP turnirja, prenos iz Atlante; 00.30 Tenis: WTA turnir, ž, iz Hamburga
3SAT
17.25 Piano za gospodično Cimino, am. film
SAT 1
07.40 Risanke; 11.10 Nekega jutra v .maju, am. psihološka krim.; 13.50 Cirkuški svet, am. film; 18.10 Odštevanje, am. zf film; 20.15 Princesa Daisy, 1/2 del ameriške mini serije; 23.00 Dekameron, it. er. film; 00.20 Mad Max, pon. avstralskega filma
SKY MOVIES
09.00	Judith; 11.00 Mustang country; 18.50 For your eyes only; 21.00 Fast Getaway;
23.00	Die Hard 02; 00.50 Angle Eyes
RTL
06.00	Risanke; 09.45 Vitezi okrogle mize, am. pust. film; 11.50 Upor na ladji Bounty, am. pust, film; 15.10 Pet dni do polnoči, am. akcijski film;
22.00	Running Man, am. zf film; 00.45 Pohotne baronice
SLOVENSKI PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1
09.35 10.20
10.05
11.30 12.00
12.30
13.00
13.05
16.00
17.00
17.10 18.40 19.15
19.30
20.10
20.30
21.30
22.05
22.35
22.55
23.50
Živ žav, ponovitev
Hruške gor, hruške dol, posnetek gledališke predstave Huckleberry Finn in njegovi prijatelji, ponovitev 8/26 dela nadaljevanke Obzorja duha
19. mednarodni mladinski festival Celje '92 Ansambel Mira Klinca, VPS 1230 Poročila
Drobtinica, danski film, VPS 1305
Ognjeno drevje thike, 1/7 del angleške nadaljevanke,
VPS 1600
TV dnevnik 1
Maraton, ameriški fdm, VPS 1710 Srečni metulj, otroška oddaja Slovenski loto, VPS 1915 TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60, VPS 2030
Na poti z dr. Stinglom, 3/12 del nemške dok. serije, VPS 2130
TV dnevnik 3, vreme, VPS 2205
Sova
Hal Roach predstavlja, 8/29 del am. cb nanizanke,
VPS 2235
Psihiatri, 3/7 del angleške nadaljevanke, VPS 2255 Video strani
® RAI T
Variete: Dadaumpa Dok.: Kvarkov svet Otroški variete: La Banda dello Zecchino Veslanje Maša
Parola e vita Zelena linija TG 1’una in dnevnik Film: La figlia di Ryan (dram., VB ’70), vmes športna oddaja (16.50) Sport: motociklizem, 17.50 Solo per i finali Dnevnik in 90. minuta Glasba: Sanremo malih Vreme in dnevnik Športne vesti Glasba: Sanremo malih (vodi Toto Cotu-gno, 2. del)
Aktualno: Tocca a noi (vodi Enzo Biagi) Športna nedelja Dnevnik 1 Košarka play off (2) Dnevnik in vreme NoCni rock Nočni film
{T SLOVENIJA 2
t RAI 2
Vrnitev na otok zakladov, 4/10 del angl. nadalj., ponov. Eurosong '93, ponovitev 1. dela Poglej in zadeni, ponovitev Športna nedelja:
SP skupine A v hokeju na ledu, tekma za 3. mesto, posnetek
SP skupine A v hokeju na ledu: tekma za 1. mesto, prenos
Tekmovanje v kajaku in kanuju na divjih vodah: SoCa '93, reportaža
Slovenski pokal v rokometu, M, Pivovarna Laško Celje : Kolinska Slovan, prenos TV dnevnik 2
Ognjena lisica, ameriški film Športni pregled
Krško: SP v speedwayu, dvojice, reportaža Video strani
KANALA
RIS, risanke in spoti Kako nastaja risanka, film o risanki Srečni Luka, 16. del risane serije Male živali
Čudoviti cirkus pod morjem, ponovitev 2. dela dokumentarne serije
Matlock: Afera, ponovitev 3. dela serije
Jože Kološa-Kološ, ponovitev dokumentarnega filma
Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha
Kulinarični kotiček, 13. oddaja
Helena, 13. oddaja
Live & Kickin', 10. brcanje v živo
Hair-druga generacija, oddaja o duhovnosti
Nagrada za seks, ameriška komedija
Video strani
Ü KOPER
18.10
Vohuna, ameriška tv nanizanka
EMP KOROŠKA
Dober dan, Koroška
	Aktualno: Mattina 2, (8.00, 9.00,10.00) vesti
	Aktualno: Tvoj bližnji
	Giomo di festa
	Nan.: Medico alle Hawaii
	Dnevnik in vreme
	Variete: Diciamolo con un flore
	Film: Le sei mogli di Barbablü (kom., ’50)
	Nan.:	Detective Extralarge;	18.45 Ispettore Tibbs
IH&	Vreme in dnevnik
Pmjj	Domenica Sprint
Milk	Nad.: Beautiful
Bfrj	Nan.: 11 sole nel cuore
	Dnevnik 2
Rf?	Protestantizem
mfi	Dok.: Mio Gakure
	Sport: Konjske dirke, 1.05 VN Španije v motociklizmu, 1.30 tenis
	Film: Quando morire (dram., ZDA ’91, i. Raquel Welch)
^ RAI 3
09.15
10.20
11.05
13.00
14.00
14.10 14.45 15.55
17.30
18.10 18.40
19.00
19.30
20.30
22.30
22.50
23.50
Dnevnik za najmlajše Koncert RAI 3 Film: Carovana d'eroi Kolesarstvo Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Aktualno: Italijani Film: La finestra sul delitto (dram., ’84) Sport: A giochi fatti Lahka atletika Domenica gol, vreme Dnevnik
Deželne vesti, šport Film: Crack (dram., It. ’91, i. G. Tognazzi) Dnevnik in vreme Aktualno: Babele Danes v kioskih
00.05
Film v originalu: Quel signore ehe venne a pranzo (kom., ’41)
TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 20.00
Nova naloga za vojaškega pilota Clinta Eastwooda
Ameriški film po romanu Craiga Thomasa in v režiji Clinta Eastwooda Projekt sovjetskega letastva Ognjena lisica v rokah ameriške vojske
* Nocoj si na drugem pro-y gramu TV Slovenija lahko ogledate še en zanimiv film, ki je nastal v režiji znanega Clinta Eastwooda. Scenarij za film Ognjena lisica sta po romanu Craiga Thomasa napisala Alex Lasker in Vendell Willman.
Naslov, v originalu Firefox, je šifrirano ime za nov projekt sovjetskega letalstva - kot MIG 31 hitro in oboroženo letalo. Zahodne obveščevalne službe so dobile vrsto poda-jkov in si seveda močno želijo, da bi prišle do celega letala. V vojaškem vrhu so se spomnili nekdanjega letalskega asa v Vietnamu. Ugotovili so, da se je le on sposoben vtihotapiti v najbolj zavarovane hangarje in ugrabiti eno od dveh izdelanih letal. Pilotski veteran Mitchell Gant ima
sprva sicer pomisleke, zatem pa se loti tvegane naloge.
Film Ognjena lisica s predvidljivo akcijsko zgodbo niti od igralca niti od režiserja ni terjal ustvarjalnih prizadevanj. Film je nastal v Času hladne vojne, ko se je v nekakšno merjenje moči občasno vključila tudi filmska industrija. In nikakršnega dvoma ni bilo, kdo bo v spopadih potegnil krajši konec.
Liki v filmu so razdeljeni na dobre in slabe fante, pri tem pa so Rusi zaradi poenostavljanja in podcenjevanja še posebej neprepričljivi. Tudi akcija, s katero se film zaključi, pri gledalcu vzbudi sum, da je bila večina kadrov posneta v studiu. Zgodba sama nima nikakršne realne osnove, ampak je Cisti konstrukt, ki naj bi opozoril, kako je treba biti pred zunanjim sovražnikom vedno na preži in da so sredstva, ki jih v državnem proračunu namenjajo za vojsko, vedno dobro naložen denar.
V filmu Ognjena lisica, ki so ga posneli leta 1982, so poleg izvrstnega Clinta Eastwooda zaigrali še Freddie Jones, David Huffman, Warren Clarke, Ronald Lacey in drugi.
RETE 4
Ü Koper
Nan.: Strega per amo-re, 8.00 Hotel, 9.00 Družina Bradford Nedeljski koncert: Simfonični orkester Scale
Aktualno: 4X7 Variete: A časa nostra Nad.: Celeste, 14.00 Snetieri, vmes vesti Filma: I miei primi quarant’anni (kom., It. ’87), 16.50 II vizio di vivere (dram., It. ’88) TG 4 vesti
Nan.: II ritorno di Colombo, vmes vesti Film: Seduzione omi-cida (dram., ’92), nato Kronika (vodi E. Fede) Film: Vacanze romane (kom., ZDA ’53, i. G. Pečk), vmes vesti
CANALE 5
Na prvi strani Nabožna oddaja Dok.: National Geographie
Aktualno: Reportage, 11.15 Arca di Noe Risanke: I Simpson Glasbena oddaja: Su-perclassifica Show, vmes (13.00) dnevnik Variete: Buona domenica, vmes (18.10) nan. Nonno Felice Dnevnik TG 5 Film: Trappola di cri-stallo (krim., ZDA ’88, i. Bruce Willis) Aktualno: Ciak, 23.30 Nonsolomoda Aktualno: Italia do-manda
TG 5 dnevnik Parlamento in
ITALIA 1
Otroški variete A tutto volume Veliki golf Nan.. A-Team Odprti studio Športni odd.: Grand Prix, 14.00 Vodic no-
Mannix, ameriška tv nanizanka
Prav posebna ženska, kanadski barvni film Karting: slovensko prvenstvo, reportaža iz Lucije
Čarobna svetilka, otroški program Pustite jih živeti, dokumentarna oddaja Fantazoo, japonska risana nanizanka Stanje stvari, ponovitev
Vohuna, am. tv nanizanka
Shirley Bassey - prav posebna gospa, ponovitev
TV dnevnik Mannix, ameriška tv nanizanka
Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka Ples v temi, ameriška komedija TV dnevnik Nevihte pod morjem, am. pustolovski film
(mMF1 Avstrija 1
Cas v sliki
Dobro jutro, gospodična Fink, am. film Fritz Kreisler: Rondi-no
Hobotnica, kviz Beverly Hills, 90210 Mini cas v sliki Kopališki mojstri iz Malibuja: Boj tjulnjev Levja jama: Prepadi 2/32 del serije Oddaja o modi Režiser Axel Corti o sebi
Fant iz Innviertla, dok.-igrana tv-igra (Adolfa Hitlerja igra Franz Träger)
C. Maria von Weber: Uvertura k operi Euryanthe, dunajski filharmoniki pod taktirko Leonarda Bernsteina Poročila
Tisoč mojstrovin
Hrvaška 1
Poročila Tv koledar
Mini človečki, ponovitev 4/12 kanadske nadaljevanke za otroke Poročila
Hišni ljubljenčki Sezamova ulica, 12. del otroške nanizanke J Oddaja narodne glasbe Poročila Plodovi zemlje Mir in dobrota Pustolovščine gozdne družine, 2/13 del risane serije
Oskar med detektivi Operne arije Poročila
FILMI BUDA SPENCERJA
Črno in belo, am. film (igrajo: Bud Spencer, Philip Michel Thomas in drugi)
Zajčkove zgodbe, 9. del risane serije TV fortuna Dnevnik 1
Parnell, 1/4 del angleške nadaljevanke Sedma noc Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja
Hrvaška 2
gometnega prvenstva	T - Avstrija 2	i		
Nan.: College, 16.30			
Tarzan			
Film: I due maggiolini			
piü matti del mondo (-		Cas v sliki	
kom., It. 70)		Simpsonovi	
Film: Africa Express (-		Ujetnik dvorca Zende,	
pust., It. ’75, i. TG.		am. film (Stewart	
Gemma, U. Andress)		Granger in drugi)	
Film: Časa mia časa		Clip, glasbena oddaja	
mia (kom., It. '88, i. R.		Dober dan, Koroška	
Pozzetto, P. Onofri)	m	SP v hokeju, finale	
Športna oddaja: Pres-		Harry in Hendersono-	
sing (vodi R. Vianello)		vi: Nova zadolžitev	
Studio šport, odprti		Slika Avstrije	
studio in pregled tiska		Cas v sliki	
	m	Always, ameriški film (režija Steven Spiel-	
-i K -H m m «k	m	berg) Očka nam je vsem kos	
		Arrivederci, Baby, bri-	
		tanski film	
Lastne oddaje		Slovo od ljubljene ze-	
Film Dogodki in odmevi		mlje, japonski film	
® Madžarska
Za otroke Angleščina Nedeljski magazin Bambijeva mladost, pravljični film Serijski film Praznična ura, ob Dnevu matere
SP v hokeju na ledu; tenis
Disney, risanke Kolo sreCe, kviz Teden Dnevnik
Filmski mozaik o slavnih policijah in detektivih
Kviz, deklamacije in pripovedovanje proze Poroka v Buffalu Jum-pu, kanadski film Vodnar, New Age Magazine
f

j|
I
fiŠfi
I
	TV koledar	i
	Nedeljsko športno po-	v
	poldne	il
	Dnevnik 1	lil
	Rokomet za pokal	s
	evropskih prvakov	
	Z jadri okoli sveta,	IS
	4/12 del dokumentarne serije Mačke, 4/5 del angle-	i i
	ške dokumentarne se-	
	rije	11
	Ko se snideva spet,	
	13., zadnji del ameriške nadaljevanke	m
	Sport	
	Hrvaška nogometna li-	8
	ga Jazz okrog polnoči	1
mam

mmmm
TV SLOVENIJA! 16.00
OGNJENO DREVJE THIKE, angleška nadaljevanka
CANALE 5	20.30
TRAPPOLA Dl CRISTALLO, ameriški film
Danes si lahko ogledate prvi del angleške nadaljevanke, ki je nastala po avtobiografskem romanu Etspeth Huxley in po scenariju Johna Hawkeswortha, režiral pa jo je Roy Ward Baker. Nadaljevanka prikazuje britansko družino, ki je v začetku tega stoletja prišla v Afriko, da bi si tam ustanovita novi dom. V novem okolju se sprva srečujejo z vrsto težav, sčasoma pa se vključijo v krog britanskih priseljencev in nekateri jim postanejo celo več kot prijatelji. Afriška avantura družine Grant se konča z izbruhom prve svetovne vojne, ko se vrnejo v Evropo. Nadaljevanka ima sedem delov.
Film z originalnim naslovom Die Hard je bil posnet leta 1988. V glavni vlogi je nastopil Bruce Willis kot razvezani policaj John, ki božični večer preživi s svojo bivšo ženo na praznovanju japonske multinacionalne družbe v new-yorškem nebotičniku. Med slavjem v palačo vdrejo nemški teroristi. John uspe zbežati in začne se boj za osvoboditev talcev.
Ta tipični akcijski film je režiral John McTiernan. Z visokim proračunom so ustvarjalci v filmu lahko uspešno ustvarili napetost s hitrimi premiki kamere, streljanjem in posebnimi efekti. Ženo policaja Johna je zaigrala Bonnie Bedelia.
RA SLOVENIJA 3	20.15
JOHANN SEBASTIAN BACH: MATEJEV PASION
PREMIERE	16.10
ROBIN HOOD, KRAU TATOV ameriški film
Nocojšnji večer na tretjem programu slovenskega radia bo v znamenju umetnosti Johanna Sebastiana Bacha, saj boste lahko poslušali skoraj triurno oratorijsko delo Matejev pasion. Posnetek, ki ga boste slišali, je nastal leta 1984 v cerkvi svetega Luke v Dresdnu. Za izvajalce so bili izbrani solisti, med katerimi poleg slovenske mezzosopranistke Marjane Lipovšek najdemo še tenorista Petra Schraierja, basista Thea Adama, sopranistko Lucio Popp, tenorista Eberharde Büchnerja ter basista Roberta Holla in Hermanna Christiana Polsterja. Celoten projekt je nastal pod umetniškim vodstvom Petra Schreierja.
Film je leta 1991 nastal v režiji Kevina Reynolsa, v glavnih vlogah pa so zaigrali Kevin Costner, Morgan Freeman in Mary Elisabeth Mastran-tonio. Film je še ena različica zgodbe o Robinu Hoodu, le da je pričujoča stala celih 74 milijonov dolarjev. Snemanje je bilo težavno, saj je imel režiser na voljo le nekaj mesecev. Priprave na snemanje so trajale kar tri mesece, snemanje pa deset tednov. Prizorišča so postavljena v Anglijo, kjer je slabo vreme delo dodatno otežilo, in v Francijo. Za vlogo Riharda Levjesrčnega so Seanu Conneryju odšteli okroglih 650 milijonov lir, samo v treh dneh pa so v Ameriki s filmom zaslužili 24 milijard lir.
r
RADIO
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz,16.00 SV 918 KHz)
04.30,	05.00, 06.00, 06.30,
07.30,	08.00, 09.00, 10.00,
12.00,	14.00, 17.00, 18.00,
23.00	Poročila; 19.00 Dnevnik; 06.50 Duhovna misel;
07.00	Jutranja kronika in vreme; 08.05 Radijska igra;
09.05	Pomnjenja; 10.05 Mariborski feljton; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan: 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 15,45 Poslušalci čestitajo; 16.00 Lojtrca domačih; 17.30 Naš gost; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Pojo amaterski zbori; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - Glasba,
Slovenija 2
06.30,	07.30, 08.30, 09.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30.17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 07.00 Jutranja kronika; 08.00 Servisne informacije; 08.30 Nedeljski val; 08.40 Koledar prireditev; 09.40 Nedeljski gost;
11.00	Uganka; 12.05 Z Valom okoli sveta; 13.00 Športno popoldne, vmes aktualne informacije, glasba; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos 1. programa; 19.00 Večer na 2.;
19.30	Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva, vreme.
Slovenija 3
08.00,	09.00, 10.00, 11.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 08.10 Na poljani jutro; 08.30 Preludij s klavirjem; 09.00 Prenos Sv. Maše; 10.05 Orkestri in solisti;
13.05	MePZ Svoboda-Šo-štanj; 14.05 Zabavna radijska igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma in potopisi: Potovanje s Charlyjem (J. Steinbeck); 19.35 Cerkvena glasba: Missa brevis v C-duru (Mozart); 20.00 Sedmi dan; 20.15 Matejev pasijon;
22.05	Literarni portret;
22.30	Vokalno instrumentalna glasba; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Konec 3. programa in vključitev v nočni program RS.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
08.30,	10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik;
08.00	Otvoritev programa, napoved programa, vmes radijski koledar; 8.30 Osmrtnice, pesem tedna Radia Koper; 08.45 Poti do zdravja; 09.15 Dober nasvet za boljši pridelek; 09.30 Po domače; 10.00, 10.50, 11.10 Sosednji kraji in ljudje, vmes osmrtnice; 11.30 Glasba po željah; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14,30 Športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 17.30 Dnevnik in osmrtnice; 18.00 Humoreska; 19,00 Večerni radijski dnevnik, Slovo - Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
08.30.10.30,	13.30, 14.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30,
19.30	Dnevnik; 06.00 Dober dan Radia Koper, pozdrav in almanah; 07.15 Horoskop; 08.00 Turistični napotki; 08.35 Pesem tedna; 09.00 Knjižne novosti;
09.30	Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Evergreen, film tedna, iz gledališča;
11.00	Dogodki in odmevi;
11.30	Souvenir d'ltaly;
12.00	Glasba po željah;
14.00	Glasbeni desert; 14.30; 17.32 Velika glasbena imena; 18.00 Lestvica LP; 19.40 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program.
Radio Trst A
08.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00; 8.20 Koledar;
08.30	Kmetijski tednik;
09.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 09.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: V rekordnem času okoli sveta (Zlata Jurin, r. Adrijan Ru-stja, 2. dei); 10.30 Narodnozabavna glasba;
11.00	Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev, nato orkestralna glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Janez Povše: Srečanja z Marjanom Rožancem (r. Boris Kobal 12. odd., pon.); 14.45 Znani ansambli;
15.30	Iz krajevnih stvarnosti; 17.00 Šport in glasba;
18.30	Potpuri; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
06.30	- 07.00 Od pesmi do pesmi - Od srca do srca -Duhovna misel (žpk, Peter Sticker); 18.10 - 18.30 Od
pesmi do pesmi - Od srca do srca.______________
IZBOR IZ SATELITOV

MUSIČ TELEVISION
08.00	Awake on the Wild Side; Konec tedna s Georgom Michaelom in njegovimi prijatelji;
10.00	George Michael Special;
10.30	Week in rock; 13.30 XPO;
17.30	Red, Hot and Dance;
16.00	Unplugged: Elton John;
21.00	120 Minutes; 23.30 Hea-dbangers Ball, heavy metal rock; 3,00 Nočni video
SKY ONE
07.00	Hour of Power; 08.00 Fun Factory; 12.30 The Brady Bunch; 14.00 Robin of Sherwood; 15,00 Trapper John;
16.30	Fashion TV; 19.00 Simpsonovi; 21.00 Princess Daisy;
MOVIE CHANNEL
09.00	Return to Paradise; 11.00 Jarvey Middleman Fireman;
17.00	Frank Einstein; 18.00 The New Adventures of Sherlock Holmes; 00,55 The Road Home;
03.00	Mister Frost
PRO 7
06.05 Serije; 09.05 Neukrotljivi navihanec, it. kriminalka; 11.00 Preplah v New Yorku, am. zf film; 15.15 Skrivnost treh džunk, nem./it. kriminalka; 16.55 Nei-zprostna peterica: Sled vodi v vodo, uvodni film k ameriški seriji; 20.15 Ultimat, am. akcijski film; 22.30 Policaj, am. kriminalka
RTL
08.30	Risanke; 10.00 Wonder Woman, am. serija; 13,00 Moj oče je z drugega planeta;
14.00	Lov za štiri milijone dolarjev, am. komkedija; 16.50 Buck Rogers, am, zf film
V________________
PREMIERE
08.00	Addams Family; 10.10 Madame Bovary, franc, film;
14.40	Valkenvania - čudoviti svet blaznosti, am. komedija; 16.10 Robin Hood - kralj tatov;
18.30	Portret Kevina Costnerja;
20.15	Harley Davidson and the Maribora Man, am. akcijska komedija; 21.50 Linda, John in Kate ali: Maščevanje je sladko, am. film; 23.15 Luč v temi, am. film; 2,35 Noč z Alice, it. film
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 Tenis;
12.00	SP v motociklizimu: za VN Španije; 14.30 SP v hokeju na ledu, prenos in pregled; 19.00 Tenis, prenos iz Atlante; 21.00 Nemško prvenstvo turnih vozil; 00.00 Tenis, ponovitev
3SAT
17.00	Napotki za prijatelje živali
SATI
04.40	Cirkuški svet, pon. am. filma; 06.55 Za otroke, risanke;
08.30	Odštevanje, pon. am. zf filma; 13.40 Živ ali mrtev, am. kriminalka; 14.55 Prekleti iz Kala-harija, britanski pustolovski film;
20.15	Princesa Daisy, 2., zadnji del serije;
SUPER CHANNEL
20.00	Love and murder, ameriški triler
SKY MOVIES
07.00	Pregled sporeda; 09.00 The last escape; 11.00 Caddie Woodlawn; 13.00 Lightning -The White Stallion; 15.00 Safari 3000; 16.50 Tell Me No Lies;
21.00	Boyz in the Hood; 1.05 The King of New York; 3.00 Mutant Hund
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
LJUBLJANA.
OPERA
DRAMA SNG (tel. 061/221-511)
Max Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (sobota, 8. maja ob 20. uri). PREMIERA. Za izven (konto).
OPERA
DON CARLOS (torek, 4. maja ob 19. uri) Nadomestna predstava za odpadlo predstavo 16. februarja. Za abonma red Torek I in za izven (konto).
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852)
G. Verdi: RIGOLETTO ( torek, 4. 5., ob 19.30. uri). Za izven. Leta 1850 napisana Verdijeva opera RIGOLETTO pomeni prelomnico v skladateljevem ustvarjanju. Tragični lik zlobnega dvornega norca in obenem ljubečega oCeta Rigoletta, ki ga je Verdi povzel po dramski uspešnici Viktorja Hugoja, je skladatelja navdihnil k prvi sodobni italijanski operi, ki je s tem delom prenehala biti zgolj umetnost lepega petja, marveč postaja poglobljeno psihološko glasbeno gledališče.
ALES VALIČ in IVO BAN v Goldbergovih variacijah
G. Tabori: GOLDBERGOVE VARIACIJE (torek, 4. maja ob 19.30. uri). Za Red U in izven.
L. Jagodic, M. Pokoren, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d. o. o. (torek, 4. 5., ob 22. uri). Za izven in konto.
G. Tabori: GOLDBERGOVE VARIACIJE (sreda, 5. maja ob 19.30. uri). Za abonma Sreda in izven.
L. Jagodic, M. Pokoren, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI d. o. o. (sreda, 5. 5., ob 22. uri). Za izven in konto.
Napovedujemo zadnjo premiero v sezoni, delo Ariela Dorfmana: DEKLICA IN SMRT, (petek, 7. 5., ob 19.30. uri) v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Vstopnice so že v prodaji.
MARIBOR
DRAMA SNG
D. Alighieri: PARADISO/ LA DIVINA COMMEDIA (petek, 7. 5., ob 19. 30. uri za red Premierski; sobota, 8. 5., ob 19.30. uri za red Drama in izven; nedelja, 9. 5. ob 19.30. uri za red Repriza).
CELJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
LAŽNIVI KLJUKEC (torek, 4. maja ob 11. in 13. uri). Režija: Eka Vogelnik: Gostovanje v Majšperku.
Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK (sreda, 5. 5., ob 10.30. uri). Režija Katja Pegan. Za Srednjo trgovsko solo Celje.
KAMNIK
KD DUPLICA
A. Camus: NESPORAZUM (sreda, 5. 5., ob 20. uri). V izvedbi gledališke skupine MKD PEDENJMOZIC KAMNIK, režija Spela Kolesa.
N. Simon: BOSA V PARKU (Četrtek, 6. 5., ob 20. uri). V izvedbi GS Kaj ti mar, KD Komenda, režija Mirko Pogačar.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE (064/222-681)
Ray Cooney: ZBEZI OD ŽENE, komedija (torek, 4. maja ob 19.30. uri). Gostovanje v Trbovljah.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
KULTURNI DOM
V	sredo, 5. maja, ob 11. uri Milan Jesih »Vsega je kriva Marjana Deržaj«. Režija Dušan Mlakar. Predstava izven abonmaja.
Ponovitev v Četrtek, 6. maja, ob 20. uri za abonma RED J.
DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93
V	torek, 4. maja, ob 20. uri deveta predstava (red H) - A. Bibalos »La si-gnorina Julie«. Režija F. Giraldi. Direktor F. Gramer.
Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19, ob predstavah 9-12, 18-21 (zaprto ob ponedeljkih).
Predprodaja vstopnic za baletne predstave »Trieste danza«: »Ma mere l’oye« Ravela in »La giara« Casselle, v sodelovanju s stalnim gledališčem FJK so že v teku.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	Četrtek, 6. maja, ob 21. uri baletna predstava »Amleto/Ofelia« v izvedbi gledališke skupine Virgilio Sieni.
V	ponedeljek 10. in torek, 11. maja gostovanje gledališke skupine G. Maurija z delom »Beckett«. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti
(tel. 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331).
GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA
Danes, 1. maja, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Pro.Sa Produzioni iz Rima - Maria Pacome »Et moi... et moi«. Režija Ennio Coltorti. Nastopajo Valeria Valeri, Elettra Bisetti, Marco Bolognesi.
Ponovitev jutri, 2. maja, in v torek, 4. maja, ob 16.30.
GLEDALIŠČE MIELA
V	torek, 4. maja, ob 21. uri predstava Paola Hendela »Alla deriva«.
GLEDALIŠČE SILVIO PELLICO
Danes, ob 20.30 »Trappola per topi« Agathe Christie v izvedbi gledališke skupine I Commedianti. Ponovitev jutri, ob 16.30.
OPČINE
PROSVETNI DOM
V	sredo, 5. maja, ob 20.30 Andersen-Jesih »Cesarjeva nova oblačila« v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. Režija Vladimir Jurc.
KOROŠKA
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
Juhi, 2. maja, ob 15. uri »Ljubezenski
napoj«.
KAMMERLICHTSPIELE
DANES: ob 15.00 - 45 let slovenskega filma: »Kekec«, 17.00 »Ljubezen na odru«, 19.00 »Let mrtve ptice«, 21.00 »Nasvidenje v naslednji vojni«.
Kantavtor Angelo Baiguera, ki ga je njegova športna pot pripeljala v Trst, kjer se je tako udomačil, da ga večina že šteje za Tržačana, je posnel svoj zadnji LP album »Riu lontano non c'e «v Ljubljani. Producent je Radio-televizija Slovenija, s katero pa je Baiguera že v prejšnjih letih sodeloval. Zadnja plošča pravzaprav ni absolutna novost, ker v glavnem vsebuje pesmi s prejšnjih LP plošč, razen ene pesmi (Non farmi aspettare), ostalih enajst pa je izbral med najbolj uspelimi melodijami prejšnjih let. Tokratna plošča je že enajsta, ki jih je od leta 1978 posnel nekdanji uspešni košarkar.
GLASBA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
KOMORNI KONCERT (ponedeljek, 3. 5., ob 20. uri, Gallusova dvorana). Ciril Škerjanec, violončelo; Andrej Jarc, orgle; Igor Škerjanec, violončelo. Program: Buxtehude, De Fesch, Gubaidulina, Ramovš, Golob, Handel.
EGBERTO GISMONDI, brazilski jazz (sreda, 5. 5., ob 20.30. uri, Gallusova dvorana).
DVORANA SMELT (Dunajska 160)
Worl Trade Center in Smelt International vabita na KONCERT (torek, 4. 5. ob 20. uri). MIHA POGAČNIK - violina in JANKO ŠETINC - Cembalo. Program: J. S. Bach, sonate za violino in Cembalo.
KLUBK4
(061/113-282)
PESMI EDITH PIAF (nedelja, 2. 5., ob 22. uri). Promocijski koncert Alenke Vidrih ob
spremljavi kitare in harmonike.
VELENJE
GLASBENA SOLA
Koncert NATAŠE MAJER, klavir in MARIBORSKI OPERNI ORKESTER (Četrtek, 6. 5., ob 20. uri, dvorana GS). Dirigent Simon Robinson.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
Jutri, 2. maja, ob 11. uri »Nedeljski koncert«. Nastopil bo orkester Camerata strumentale. Na programu Elgar, Viozzi, Hindemith.
GLEDALIŠČE MIELA
V	petek, 14. maja, ob 21. uri niz koncertov »Zattere alla deriva«. Nastopil bo Jin Hi Kirn.
DVORANA GINNASTICA TRIESTINA
V	sredo, 5. maja, ob 21. uri koncert orkestra gledališča Verdi »Verdi sinfo-nietta«. Dirigira Giovanni Pacor. solist Paolo Rumetz. Na programu Zanettovi-ch, Cimarosa in Schubert.
GLEDALIŠČE SILVIO PELLICO
V	ponedeljek, 3. maja, ob 21. uri koncert folklorne glasbene skupine Gwenc’hlan.
CAMELOT CLUB (Ul. Capodistria)
Jutri, ob 21. uri koncert jazz glasbe Judy Moss Trio.
MILJE
GLEDALIŠČE VERDI
Jutri, 2. maja, ob 11. uri »Nedeljski koncert«. Nastopil bo orkester »I giovani in opera«. Na programu Donizettijeve skladbe.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
V	torek, 4. maja, ob 20.30 koncert Maura Loguercia (violina) in Bruno Canino (klavir). Na programu Bartok, Brahms in Strauss.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
ZA NAJ MLAJŠE___________
SLOVENIJA_______________
LJUBLJANA	KAMNIK
LUTKOVNO GLEDALIŠČE (061/314-962)
Miha Mazzini: SLONČEK LEOPOLD (sobota, 1. 5., ob 17. uri). Režija Matija Milčinski. Gostovanje lutkovne skupine pri GM z Jesenic.
KD DUPLICA
J. in W. Grimm: SNEGULJČICA (sreda, 5. 5., ob 16. uri) v izvedbi Mladinske gledališke skupine SKD P. P. Glavar, O. S. Komenda- Moste, režija Branka Spende.
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
Film Roberta AltmanadGRALEC/ THE PLAYER (od 3. do 9. 5., ob 20. uri, Kosovelova dvorana). Slovenski podnapisi.
KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288)
Predstavitev nove knjige pesmi IZTOKA OSOJNIKA Luske in perje ter IGORJA LIKARJA Lastovica in vojaški škorenj (torek, 4. 5., ob 21. uri).
RAZSTAVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
NAPOVEDUJEMO: svečano otvoritev razstave OSKORJA KOKOSCHKE (ponedeljek, 3. 5., ob 18. uri, Galerija CD). Razstavo bosta predstavila prof. dr. Sigrun Loos, višja kustosinja deželnega muzeja Rupertinum iz Salzburga in prof. Zoran Kržišnik, direktor MGLC iz Ljubljane. V glasbenem programu bosta sodelovala Jurka Zoroja- flavta in Jerko Novak-kitara.
NARODNA GALERIJA (061/219-740)
EVROPSKI SLIKARJI IZ SLOVENSKIH ZBIRK, avtorja razstave in kataloga: prof. Federico Zeri, Rim in dr. Ksenija Rozman, kustos NG v Ljubljani. Razstavo si lahko ogledate do 4. julija.
MESTNA GALERIJA
V ponedeljek, 3. maja ob 19. uri otvoritev razstave izbranih del iz retrospektive avstrijskega umetnika HANSA BISCHOFFSHAUSNA. Razstava bo na ogled do 22. maja.
CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968)
Na ogled je razstava MENJAVE DENARJA V 20. STOLETJU V SLOVENIJI.
KNJIŽNICA ZALOG
Na ogled je razstava umetniških fotografij DUŠANA JEZA. Razstava bo odprta do 15. maja.
V knjižnici si do 15. maja lahko ogledate tudi razstavo domače in tuje strokovne literature o železnici iz zasebne zbirke slikarja FRANCIJA LESJAKA.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Na ogled je razstava slik slikarja BOGDANA POTNIKA. Razstava bo odprta do 18. maja
KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288)
Napovedujemo otvoritev razstave slik MARIJA VRENKA (torek, 4. 5., ob 21. uri).
GALERIJA KRKA
Razstava skulptur akademskega kiparja PETRA ČERNETA. Razstava bo odprta do 19. maja.
KOČEVJE
MUZEJ KOČEVJE
Na ogled je razstava IDEJNO ARHITEKTURNE REŠITVE NOVE CERKVE V KOČEVSKI REKI. Razstava bo na ogled do 28. junija 1993
PORTOROŽ
AVDITORIJ
Na ogled je razstava slik ANDRAŽA ŠALAMUNA, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za leto 1992.
POSTOJNA
GALERIJA MODRIJANOV MLIN
Na ogled je razstava fotografa LUCIANA KLEVE. Razstava je na ogled do 15. maja.
MARIBOR
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ
Na ogled je razstava Društva likovnih umetnikov Maribor. Sodeluje 36 elanov s skupno 78 likovnimi deli v različnih tehnikah.
RAZSTAVNI SALON TEHNIŠKE FAKULTETE
Do 8. maja je odprta razstava mariborskega ustvarjalca ZDRAVKA JERKOVIČA.
BLED
HOTEL ASTORIA
Do 7. maja je na ogled razstava slik akademskega grafika in slikarja KLAVDIJA TUTTE.
NOVA GORICA
GALERIJA GO
Do 19. maja si lahko ogledate razstavo slik STANETA JAGODICA, iz ciklusa Cosmos Gloria.
POKRAJINSKI ARHIV
Do 9. maja je na ogled razstava slik MIRANA CENCICA.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Na ogled je razstava DRAGOTINE KAPITELJSKE CERKVE V NOVEM MESTU.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
GALERIJA CARTESIUS
Do 6. maja je na ogled razstava Luise Marie Sguazzi z naslovom »Mi sem-bra ieri«. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. Zaprto ob ponedeljkih.
GALERIJA BASSANESE
Do 20. maja je na ogled razstava Paola Patellija. Urnik: samo ob delavnikih od 17. do 20. ure.
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme Zidovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej
Stalna razstava »Načrti za Miramar».
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Cano-va a Burri«. V organizaciji Tržaške le-toviSCarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
STUDIO TOMMASEO
Do 6. maja razstavlja svoja dela Lo-renzo Mattotti.
JULIET
Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure.
GLEDALIŠČE MIELA
Do 10. maja je na ogled razstava grafik Gianfranca Pagliara.
ART LIGHT HALL
Do 28. maja bo na ogled razstava avstrijske slikarje Gabriele Schurian.
MILJE
OBČINSKA GALERIJA
Do 4. maja razstavljata svoja dela Alberto. Allegri in Marco Grassi Grama. Urnik: 10-12, 17-19, ob praznikih 10-12.
BANI (OPČINE^
OVČARJEVA HIŠA
Do 23. maja je na ogled razstava z naslovom »Ondile Cez Stari vrh- Bani: Zgodovina kraskega naselja skozi stare katastrske mape,listine in pričevanja.
RONKE
ART GALLERY - (Kavarna Trieste)
Odprta je fotografska razstava Martina Rauchenwalda, Maurizia Frullanija in Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 22. ure.
GORICA
GORIŠKI GRAD
Do 16. maja bo na ogled razstava »Beneški odtenki» goriskega slikarja Vanje Franka.
V ZAPORIH NA GORIŠKEM GRADU
Do 9. maja je na ogled razstava Anni-bel Cunoldi.
GRADIŠČE
GALERIJA L.SPAZZAPAN
Na ogled je razstava o goriskem likovnem zavodu »Max Fabiani».
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
KOROŠKA
CELOVEC
KAVARNA UMETNIKOV Goethepark 1
Se jutri, 2. maja 1993, razstavlja Franz Brandl »Soll u. Haben-Zeichnungen».
GALERIJA CARINTHIA
Alter Pl. 30
Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja.
ARS TEMPORIS Herreng 14
Do 4. maja je na ogled razstava »4ever glass» - Pala, OprSal, Baigary, Palova in Chmelova.
CAFE LENDHAFEN Villacher str. 18
Do 8. maja 1993 razstavlja Božin Kuzman.
KNJIGARNA MOHORJEVE
Na ogled je razstava fotokrožka Koroške dijaške zveze.
TINJE
GALERIJA TINJE
Do 11. maja razstavlja kipe in akvarele Stane Jarem
ROŽE K
GALERIJA ROZEK SemislavCe 13.
Do 16. maja razstavlja Ivo Prančič.
KRIŽANKA
Sobota, 1. maja 1993
Francoske filmske igralke
Gesla križanke »Ljubljanske znamenitosti«
Ljubljanski grad, Tromostovje, Robbov vodnjak, 1 - Frančiškanska cerkev, 2 - Stolna cerkev, 3 - Gruberjeva palača, 4 - Rotovž, 5 - Križanke
AVTOR:
SIMON
BIZJAk
POBOTA-
NJE
PRVOTNI
PREBIVALEC,
DOMORODEC
SLIKA
SLIKE,
FOTOGRAFIJE
ZORANA
ZEMLJA
PRVI
RIMSKI
ZALOŽNIK
SANITETNI
MATERIAL
PISANA
TROPSKA
PAPIGA
AVSTRALSKI
TENIŠKI
IGRALEC
(PAT)
PRIPRAVA ZA MERJENJE GOSTOTE TEKOČIN
►
OBLEKA,
OBLAČILO
SODOBNA SMER V UMETNOSTI
2
BIVŠI
ČEŠKOSLO-
VAŠKI
KOLESAR
ZRAČNI DUH IZ SHAKESP. VIHARJA
PREBIVA-
LEC
TRATE
ROMAN
ALEKSEJA
TOLSTOJA
ST. GERM. GLAS PIM URE BIVŠA. SVIC. __________SMUČ. (ERICA)
PREDSTO-NIK SAMOSTANA
SPOLNOST
IVO
FRANGES
RAVNANJE,
PODOBNO
DONKIHO-
TOVEMU
TURSKA
CEHOVSKA
ORGANI-
ZACIJA
VTIKAČ,
VTIKALO
MESSINA
POLJSKI
POLITIK
WALENSA
MIRAN
ALISIC
SCENOGRAF.
MUSIČ
VERSKA LOČINA KLUB IZ RIGE
TOVARNA V TOLMINU
KOMARČEK (PRIM.) PREROKOV. IZ KART
FENIC. BOG. LJUBEZNI
GR. BOGINJA NESREČE
GOZD,
GAJ
GLAVNA
SESTAVINA
MAŠČOB
SL. LUTKAR MAJARON
TOVARNA PREDMETOV IZ KARTONA
HRAST S HRAPAVO SKORJO
CESKI
PISATELJ
(BOHUMIL)
ESTONSKI
ZOOLOG
(KARL
ERNST)
STGR. PRISTANIŠČE, AULIS
LITIJ
NATANČEN
VZOREC
MERE
MOŠKI ALI ZENSKI V SLOVNICI SE SREDNJI
4
ZNAČAJ,
CUD
GLAS, GOVORICA
STANE
SEVER
KRATEK
POŽIREK
KUBANSKI
VODITEU
CASTRO
VODITELJ UPORA SUŽNJEV V ST. RIMU
PORTUGALSKO OTOČJE V ATLANTIKU
LUČAJ
NAJETA POMOČNICA NA KMETIJI
TOVORNA LADJA IT. NAFTNI KONCERN
RICHARD
STRAUSS
SVEDSKI
PISATEU
HANSSON
1
NARAVO-
VARSTVE-
NICA
AM.MESTO V TEKSASU
FR. OBLIKA Z. IMENA EVA
PEVEC
STEVENS
GOSPODARSKO ZDRUŽENJE
TVORBA, KI POVEZUJE PLODSPO-STELJICO
RALKE
PRI
PLUGU
PRVOTNA SOPOROCE-DOMOVINA VALEČ
4. SAMOGLASNIK IN 3. SOGLASNIK
MANJŠE
NASELJE
JEZERO
MALAVI
NOGOMETNI KLUB IZ MILANA
ANGLEŠKI
IGRALEC
(MICHAEL)
FR. MESTO V POKRAJINI ARTOIS (PREPROGE)
OTROK
(EKSPR.)
SPREMLJEVALEC BOGA AMORJA KARLOVAC
BIKOBOR-SKI VZKLIK
HRV. ZG. IN PUBLICIST (NATKO) POKLON
DEGAULL-
EOV
PRISTAS
KURIR
IVAN
LEVAR
VRSTA
METULJA
PREBIVALKA
BOSNE
BLEDENJE UTRJENI PAS OB MEJI
NEM. ZG. IN PUBLICIST (HEINRICH GOTTHARD)
GRŠKO NOGOMETNO MOŠTVO S KRETE
MELIŠČE
KRAVJI
GLAS
AM.FOTOGRAF IN IZUMITELJ
(GEORGE)
OBLAGANJE Z MARMORJEM
VRSTA USI
SPREMLJEV.
DIONIZA
CEVAST ORGAN (KRI)
POSUŠENI LISTI KA-SIJE, ODVAJALO
GRŠKI BOG VOJNE
BRAZILSKI
ARHITEKT
(LUCIO)
MESTO NA KOSOVU
FR. FILMSKI SKLADATEU (MAURICE)
PRTIČ, KI POKRIVA DUHOVNIKOVE RAME
AVSTRIJSKA POROČEVALSKA AGENCIJA
IZOLACIJA,
OSAMITEV
HRVAŠKI
KNJIŽEVNIK
(SANDOR)
TEKSTILNI
IZDELEK
AM. VESOLJSKA USTANOVA
VATROSLAV
OBLAK
TONE
KUNTNER
OSEBNI
ZAIMEK
INDIJ
NEMŠKA
IGRALKA
SOMMER
NAPADALKA NA ZNANO POLITIČNO OSEBNOST
GOST, PRETLAČEN KOMPOT
POŽELENJE,
STRAST
CENTRALNI
KOMITE
PREBIVALKA LETO-NIJE
FINSKO
JEZERO
PISEC
ANALOV
NAJNIZJA
TOČKA
PESEM »BEA-TLESOV“ DRŽAVA V DRŽAVI
ERBIJ
GRADOVA V VERSAJSKEM PARKU'
PTICA Z MOČNIM KLJUNOM
REKA V SLAVONIJI
PLETIVO IZ VZDOLŽNIH NITI
GR. ČRKA
ZENSKO
POKRIVALO
VAŽNA
ZAČIMBA
POLOŽAJ, MOC, STAV	JAKOST
3
NEM. PISATEU, NOBELOVEC (ELIAS)
ČETRTI
RIMSKI
KRAU
VENO
TAUFER
WARNA SMUČ CEVUEV
LUKA V JORDANIJI
REKA MED TR. IN ARM.
SLAVILNA
PESEM
CIGAN
GLAVNA
OPERNA
PEVKA
BELG.PEVEC (SALVATORE) VLADIMIR LEVSTIK
TADDEO
ZUCCARI
STAR
SLOVAN
ČLOVEK, KI NI
__________POLNOLETEN
MENDELE-
VIJ
HEBREJSKA
ČRKA
BIVŠI BOLGARSKI NOGOMETAŠ REKA
ZGODBA S SLIČICAMI
ANTON
PETJE
HEKTOLITER
OBLAČILO
ASTRO-
NAVTOV
IT. REŽISER (MICHELAN-GELO)
ZNAMKAH
KAMIONOV
SPAJKA
AŠKERČEVA
PESEM
INDONEZIJ-SKIOTOK AM. IGRALEC (JAMES)
►
DESET TISOČ, ZELO VELIKO, NEŠTETO
JAPONSKA
NABIRALKA
BISEROV
POU. LUKA OB BALTIKU
JEZERO V TURČIJI
HRVAŠKI
KOŠARKAR
(ANDRO)
REKA V KOLUMBIJI
ENOTA ZA GLASNOST
PREBIVALKA
ANHOVEGA
VRSTA
ANTILOPE
FR. ILUSTRATOR BIBLIJE (GUSTAVE)
BURGERJEVA BOLEZEN
VERGILOV
EP
RIM. MIT. PODZEMUE
UPORABA ELEKTRONIKE V LETALIH
MESTO V S. NIGERIJI BORZNI POSREDI*
EDGAR
DEGAS
AM. PLAVALEC BIONDI ANG. ALI FR. PLEMIČ
ŠOLALI
ESTER
OLJNE
KISLINE
ZDRAVILNA
RASTLINA
VIKTOR
AVBEU
IT. IME ZA NAUPAKTOS IGRALKA EKBERG
VREDNOSTNI PAPIR
NEČEDNE,
RAZBURJA-
JOČE
ZADEVE
URADNI
SPIS
ROBERT
REDFORD
KRAJ PRI DOMŽALAH
PRVOTNA GR. MUZA PETJA
VRSTA KEM. SPOJINE
DANSKI JEZIKOSLOVEC (RASMUS)
ANGLEŠKI
GROF
DALMAT. Z. IME
REKA SKOZI ST. PETERSBURG
EGIPČANSKI BOG SONCA
NAJMANJŠI
DELEC
FIGURA PRI ČETVORKI
IZLOČITEV
RIM. BOGIN-JAJEZE IT. IGRALKA MIRANDA
BOGATA
ATENSKA
HETERA
BREST
HČERIN
MOZ
RADON
KRAJ PRI PANČEVU, ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE
ČAČINOVIČ
RUDOLF
POUSKI
KNJIŽEVNIK
(TADEUSZ)
GLAVNO
MESTO
BANGLA-
DEŠA
UPRAVLJA-
LECTV
KAMERE
ŠPORT
Sobota, 1. maja 1993
domači šport
DANES
Sobota, 1. maja 1993 ODBOJKA
MOŠKA C-l LIGA
21.00	v Villi Vicentini, Ul. Duca d’Aosta: Centro prestiti Vivil Valprapor Imsa
2ENSKA C-l LIGA
18.00	na Opčinah: Koimpex - Cus Videm; 21.00 v Villorbi, Ul. Galvani: Fontane - Bor Tombolini MOŠKA C-2UGA
18.00	v Trstu, na Alturi: Bor - Sloga; 20:30 v San Vitu, Ul. Roma: San Vito - Olympia CDR ZENSKA C-2 LIGA
20.00	v Sovodnjah: Kmečka banka - Al Fungo Hu-min; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - San Vito MOŠKA D LIGA
20.30 v Reani del Rojale, Ul. Stadio: Rojalese - SoCa Sobema
ZENSKA D LIGA
20.15 na Opčinah: Koimpex - Danone Rivignano; 20.30 v Trstu, šola Suvich: Bor Friulexport - Asfjr Čedad
1.	ZENSKA DIVIZIJA
20.00	v Gorici, slovenski športni center: Olympia -Corridoni
2.	ZENSKA DIVIZIJA
17.00	v Gorici, Kulturni dom: Dom Imsa - Tomana; 20.30 v Trstu, šola Čampi Elisi: Julia - Koimpex
KOŠARKA
DIIGA
20.30	v BrišCikih, Ervatti: Kontovel - Virtus Friuli PROMOCIJSKA LIGA
18.00	v BrišCikih, dom Ervatti: Cicibona Plasteredi-lizia - Scoglietto
1. MOŠKA DIVIZIJA
16.00	v BrišCikih, dom Ervatti: Polet - Viale Sport NARAŠČAJNIKI
15.30	v Trstu, Ul. Forlanini: Ferroviario - Sokol;
20.00	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Bor Radenska
11.00	v Trstu, Ul. M. Praga: Servolana - Kontovel MINIB ASKET
TURNIR V RONKAH
9.00	v Ronkah: Acii - Polet
TENIS
ZENSKA C LIGA
15.00	v Skednju: Čire. Ferr. Servola - Gaja
JUTRI
Nedelja, 2. maja 1993 KOŠARKA
B LIGA
18.30	v Trstu, športna palača: Jadran TKB - Oderzo DIIGA
11.00	v Trstu: »Suvich«: Bor Radenska - Don Bosco
DEČKI
11.45 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco B - Polet PROPAGANDA
9.00	v Miljah: Intermuggia - Jadran; 9.00 v Trstu, Ul. Caravaggio: Bor - Fiamma
NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA
16.00	v Trstu, Ul. Petracco: Costalunga - Juventina; 16.00 na Proseku: Primorje - Gonars
1.	AMATERSKA LIGA
16.00 v Čedadu: Cividalese - Zarja; 16.00 v Turjaku: Isonzo - Vesna
2.	AMATERSKA LIGA
16.00 v Repnu: Kras - Zompicchia; 16.00 v Trebčah: Primorec - Zaule; 16.00 v Sovodnjah: So-vodnje - Fincantieri; 16.00 v Moram: Moraro - Breg
3.	AMATERSKA LIGA
16.00	na Padricah: Gaja - CGS; 16.00 v Doberdobu: Mladost - Grado
ZAČETNIKI
10.30	v Gorici, Ul. Baiamonti: Sanrocchese - So-vodnje; 10.30 v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana - zarja Adriaimpex A; 11.30 v Trstu, Drevored Sanzio: S. Giovanni b - Zarja Adriaimpex B
NAJMLAJSI
10.30	na Proseku: Primorje A - San Canzian; 11.00 v Nabrežini: CGS - Primorje B
ROKOMET MOŠKA C LIGA
11.00	v Zgoniku: Kras Trimac - Mori Rovereto
TENIS
MOŠKA C LIGA
9.00	v Pordenonu: Pordenone - Gaja ITALIJANSKI POKAL
9.00 v Tržiču, Circolo Arca: Ferroviario - Gaja
ODBOJKA
1. ZENSKA DIVIZIJA
11.30	v Trstu, licej Galilei: Prevenire - Kontovel DEŽELNI FINALE
DEČKOV
15.30	v Sovodnjah: nastopata SoCa Valprapor in Sloga
DEŽELNI FINALE DEKLIC
15.30 v Pocenii: nastopa tudi Bor Friulexport
Obvestila
SK BRDINA
vabi vse člane in simpatizerje na zaključno prireditev in nagrajevanje atletov, ki bo v soboto, 8. maja, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah.
TPK SIRENA
nudi možnost otrokom in odraslim, da odkrijejo lepote jadralnega Športa. Tečaji bodo v naslednjih izmenah: jadranje - otroci od 8. do 14. leta: prva izmena od 14. do 25. junija, druga izmena od 19. do 30. julija; jadranje - odrasli: od 5. do 10. julija, surf - odrasli: od 12. do 17. julija. Prijave in informacije na pomorskem sedežu v Barkovljah - tel. 422696 v popoldanskih urah (razen ob torkih).
TPK SIRENA - športni ribolov organizira tečaj za najmlajše od 28. junija do 9. julija. Informacije na sedežu društva od 17. do 20. ure. Tel. 422696.
SK DEVIN
vabi na 19. občni zbor, ki bo na sedežu društva v Cerovljah v petek, 7. maja 1993 v prvem sklicanju, ob 19.30 in v drugem sklicanju ob 20.30.
KOŠARKA / JUTRI V B LIGI
Slovo
Jadrana
Jutri bo v tržaški športni palači dokončno padel zastor nad letošnjim prvenstvenim dogajanjem v košarkarski B ligi. Jadranovi košarkarji se s srečanjem proti Oderzu poslavljajo od svojega občinstva in resnici na ljubo je treba na tem mestu priznati, da so bila pričakovanja nedvomno mnogo večja v začetku sezone od učinkov in od rezultatov, s katerimi se naši košarkarji poslavljajo od te sezone.
Jadranovci so nazadovali v C ligo, in v naslednjih dneh je seveda pričakovati mrzlično delovanje odbora in vseh tistih, ki so poklicani zato, da se snuje in postavi dokončno zasnovo ekipe, ki bo v prihodnji sezoni nastopala med tretjeligaši.
Neglede na vse naCrte in programske smernice za bližnjo bodočnost pa je na dlani, da je jutrišnji dvoboj jadranovcev z Oderzom še del letošnje celote in da ga je treba odigrati v znamenju maksimalne angažiranosti, nekako tako, kot bi bili sedaj šele na začetku lige in ne na koncu. Jadranovci so v letošnji sezoni na vsak način, z izjemo nekaterih spodrsljajev, vsakič igrali z maksimalno dozo angažiranosti in motivacije. Izkazalo pa se, da je
bila liga dejansko močnejša od tega, kar bi lahko kdorkoli predvideval. Za nameček so naše košarkarje že od samega začetka pestile poškodbe in lahko zveni kar »hecno«, da lahko razpolaga Janez Drvarič s celotno ekipo v zadovoljivem zdravstvenem stanju ravno sedaj, ko je igre že konec.
Proti Oderzu bodo na igrišču tisti igralci, ki so bili prisotni v teh zadnjih nekaj tednih. Zdravstveno stanje se je dokaj izboljšalo. Edini, ki se ne bo sreCanja ue-ležil, je Aleks Smotlak iz študijskih obveznosti. Glede ostalih pa je Drvarič izbral deseterico po petkovem treningu.
Glede na to, da je ekipa iz Oderza že rešena in da se še vedno lahko poteguje za boljšo uvrstitev (beri 5. oz. celo mogoče 4. mesto na razpredelnici), je pričakovati, da bodo Perin in tovariši v Trstu igrali zelo borbeno in motivirano. In to, upajmo, bo jutri obveljalo tudi za jadranovce, ki imajo priložnost prav proti izkušeni postavi, kakršna je Oderzo, da pokažejo, kaj zmorejo.
Srečanje med Jadranom TKB in postavo Oderza bo jutri v tržaški športni palači s pričetkom ob 18.30. (Cancia)
r ODBOJKA / ZA KOIMPEX n
Točki
nujni
Zenska odbojkarska C-l liga bo prav do zadnjega negotova, Čeprav je nekaj sodb že bilo izrečenih. Tako je videmska šesterka Camst že osvojila končno prvo mesto, s Čimer je pravzaprav le uresničila predprvenstvena pričakovanja, že vec tednov pa so tudi znana imena ekip, ki so neposredno izpadla iz lige. To so Martignacco, tržaška Altura, videmski Cus in Lasalle Romano. Med izpadlimi so torej kar tri ekipe iz naše dežele. Odprti pa sta še vprašanji drugega napredovanja in play outa, to je igranja dodatnih tekem za obstanek.
Nas pobliže (žal) še zanima prav play out, saj se proti njemu še bori Koimpex. Slogašice potrebujejo še dve točki, nujno pa jih morajo osvojiti v današnjem domačem nastopu proti videmskemu Cus, kajti na gostovanju zadnjega kola v Moglianu bo dosti težje priti do zmage. Dre-višnje gostje naše ekipe nimajo nobenega pravega motiva, saj so že zdavnaj izpadle iz lige, velja pa menda opozoriti na dejstvo, da je isto veljalo tudi pred nekaj koli, ko so Videmcanke gostovale pri borovkah in jih nepričakovano
premagale. Glede na pomen srečanja res ne bi bilo umestno, da bi Ukmarjeva in tovarišice niti za hip pomislile, da sta točki takorekoC že v žepu. Prepričani smo, da si tako izkušena šesterka, kakršna je Slogi-na, ne bo privošcilca nobenega podcenjevanja.
Borovke so si obstanek v ligi matematično zagotovile v prejšnjem kolu, zato se podajajo na zadnje gostovanje v Villorbo brez skrbi. Nasprotno, morajo njihove drevišnje gostiteljice nujno zmagati in to Čimbolj gladko. Fontane deli namreč na skupnem vrstnem redu drugo mesto z Marzolo iz Trenta, a ima slabši količnik v nizih (Marzo-la 64:27, Fontane 60:27). Šesterka iz okolice Tre viša mora torej v preostalih dveh srečanjih (v zadnjem kolu bo igrala v Trentu proti Battistiju) zmagati obakrat s 3:0 in upati, da bo Marzola zmagala tesneje oz. da bo eno tekmo izgubila, najverjetneje prihodnjo v Villi Vicentini, kajti danes doma proti Alturi ji gladka zmaga skorajda ne more uiti. V Trstu je v po zelo lepi tekmi Fontane zmagal s 3:2. Se mu bodo plave tokrat oddolžile?
ODBOJKA / MOŠKA C-l LIGA
Bo tokrat?
Valpraporovci bodo skušali drevi v Villi Vicentini spet naskakovati B-2 ligo
Valprapor Imsa v B ligi - 2. dejanje. Tako bi lahko označili drevišnje gostovanje briško-štan-dreških odbojkarjev v bližnji Villi Vicentini. Po pekoCem porazu prejšnjega kola proti San Giustini, prvem na domačih tleh, se Zamöje-vim fantom vnovič ponuja priložnost, da dosežejo napredovanje: manjkata jim namreč le dve točki - najtežji.
Najbolje bo, Ce se go-riški odbojkarji sprijaznijo z dejstvom, da jim tudi drevi ne bo nihče podaril zmago. Vivil je solidna šesterka, vrh te-
ga lahko igra povsem neobremenjeno, tekma pa ima tudi priokus derbija. Ze prvi dvoboj v Standrežu je bil kar se da napet, valpraporovci pa so zmagali šele po petih nizih igre. Kapetan Aleš Feri in tovariši so se proti San Giustini pošteno opekli, pričakovati je zato, da bodo danes stopili na igrišče še bolj koncentrirani in upati je, da jih ne bo vnovič zajela živčnost. Navsezadnje Vivil ne bi smel nuditi tako »strašnega« odpora, zanesljivo pa je slabši od San Giu-stine, posebno pri mreži.
Treba vsekakor reci, da imajo pri Valpraporju težave s podajaCem Ber-zacolo, ki je zaradi bolečin v kolenu preskočil dva treninga in je njegov nastop vprašljiv, Čeprav zdaj že spet vadi. Možno je torej, da ga bo nadomestil mladi Rigonat. Kar se ostalega tiče, so valpraporovci trenirali s polno paro in pokazali, da poraza v prejšnjem kolu ne gre pripisati padcu forme. Tekma med Vivilom in Valpra-porjem bo v občinski telovadnici v Villi Vicentini (Ul. Duca d'Aosta), s pričetkom ob 21. uri.
H KOŠARKA n
NOGOMET / NAŠE EKIPE V AMATERSKIH LIGAH
ODBOJKA / DEŽELNE LIGE
Sokolove! končali letošnje prvenstvo z zmago
Breg - Sokol Warm 71:78 (29:46)
BREG: KovaCiC 16, Koren, Gobbo, B. Žerjal 4, Schiulaz 3 (0:2), Klabjan 8, M. Salvi 29 (4:4), Krevatin 2, Malalan, R. Žerjal 9; trener Canciani.
SOKOL: Gruden, Buzan 10 (1:1), Ro-sati, Sosič 6, Skerla-vaj 15 (2:2), Devetak 17 (3:5), Sedmak 2, Ušaj 8, Lesica, Starc 20 (5:10); trener Vatovec.
PM: Breg 4:6; Sokol 8:18. SON: Breg 18, Sokol 13. PON: R. Žerjal (39). 3T:	KovaCiC	2,
Schiulaz 1, Salvi 1, Ušaj 2, Buzan 1, Skerlavaj 1.
Obe ekipi sta se predstavili brez nekaterih standardnih igralcev, kar je bilo opazno tudi po nižji kvaliteti igre, obenem pa je bilo očitno, da tekma ni imela nobenega večjega pomena. Nabrežinci so takoj povedli, v drugem polčasu pa je razlika znašala že 23 točk. Brežani so s Kovačičem in Salvijem nadoknadili skoraj ves zaostanek (62:66 v 36’), v zadnjih minutah pa sta Skerlavaj in Starc spet povišala prednost in sokolovci so zasluženo zmagali. Ob omenjenih sta dobro igrala še mladi Borut Klabjan (Canciani je uporabil kar štiri kadete) in Mitja Devetak. (VJ)
Tokrat pomembno predvsem za Primorje, Breg in Gajo
Prosečani se v promocijski ligi borijo za obstanek v ligi, enako je tudi z Brežani v 2. amaterski ligi, gajevci pa iščejo točke za napredovanje
S tekme Primorje - Costalunga. (Foto Križmančič)
PROMOCIJSKA LIGA Primorje - Gonars
Ker se ekipi borita za obstanek v ligi, bo jutri na Proseku dokaj napeto. Gostom, ki imajo točko veC od Primorja, bi ustrezal tudi neodločeni izid. Domačini po nedeljski bledi predstavi z Val Na-tisonejem pa tokrat ne smejo odpovedati, ker le z zmago lahko še upajo na obstanek v ligi. Naj omenimo namreč, da bo Primorje Cez teden dni gostovalo pri Fortitudu. Costalunga - Juventina Po lepi in zasluženi zmagi v gosteh proti tretjeuvrščenemu Cormo-neseju bo štrandreška ekipa jutri gostovala pri Co-stalungi, ki se na vse kri-plje bori za obstanek v ligi. Tržaški nogometaši bodo morali nujno zmagati in bodo zato anstopi-li pod »hudim psihičnim pristiskom«, po drugi strani pa bodo juventinci igrali dokaj sproščeno.
1.	AMATERSKA LIGA Cividalese - Zarja Ce upoštevamo, da so domačini v povratnem delu prvenstva zbrali le 6 točk, je jasno, da so ta Cas v hudi krizi. Položaj na lestvici krminske ekipe je postal Ze dramatičen in le z zmago imajo še kanček
upanja, da ostanejo v tej ligi. Jutri bo zato Zarja pred zelo težko nalogo. Sicer pa si Bazovci lahko privoščijo sproščeno igro, saj imajo ze zagotovljeno 5. mesto na lestvici. Turriaco - Vesna Križani morajo jutri v gosteh nujno zmagati, ker lahko le z dvema točkama še dohitijo drugouvrščeni Staranzano, ki bo tokrat gostil poprečno ekipo Romansa. Turriaco zares ne bo predstavljal za Vesno nepremostljive ovire, saj si je z nedeljsko zmago proti Zarji že zagotovil obstanek v ligi in bi lahko tokrat poslal na igrišče pomlajeno postavo.
2.	AMATERSKA LIGA Primorec - Zaule
Gostje, ki se potegujejo za prestop v višjo ligo, bodo v Trebčah igrali na vse ali nie, saj jih od vodilne dvojice Lavariane-re, Santa Maria še vedno loCi le točka. Trebenci pa ne mislijo popustiti, Čeprav jih stanje na lestvici nikakor ne obremenjuje in zato bodo lahko igrali dokaj sproščeno.
Kras - Zompicchia Pri Krasu sta izključena Lepore in Cucarich in to bi lahko nasprotnik tudi izkoristil. Zompicchia
je zadnja na lestvici, povsem pa ni še odpisana. Ostala bo v ligi, le Ce bo zmagala na zadnjih dveh tekmah, neposedni tekmeci pa morajo izgubiti. To pa bo zelo težko.
Breg - Moraro
Kljub nedeljski zmagi se Bregov položaj na lestvici bistveno ni spremenil, zato morajo naši nogometaši jutri nujno osvojiti obe točki na raCun Morara. Res je, da so Brežani dohiteli ekipo Villesse na lestvici, na dlani pa je, da bodo prav v zadnjem kolu gostovali v Vilešah.
Naj omenimo, da bo ob 14. uri predtekma Miss -Debeluhi za 2. trofejo navijačev Brega.
Fincantieri - Sovodnje
Sovodenjci, ki bodo nastopili brez izkjuCene-ga Module, bodo jutri v gosteh igrali proti prvou-vrščenemu Fincantieriju, ki je doslej le trikrat izgubil.
3.	AMATERSKA LIGA
Gaja-CGS
V nedeljo je Gaja igrala le neodločeno z Romano in Ce želi napedovati v višjo ligo, mora na srečanju proti CGS nujno zmagati, saj bosta oba neposredna tekmeca CUS in Romana pred lahko nalogo. Bržkone pa bo glede napredovanja padla končna odločitev prav vposlednjem kolu, ko bo Gaja gostovala pri San Vitu, Romana pa bo igrala pri ekipi Lelio Team. (B.R.)
Mladost - Grado
Doberdobci so na tem seCanju favoriti in se bodo z zmago skušali oddolžiti za nedeljski poraz v gosteh proti Fincantieriju.
Namizni tenis: krasovci na državnem turnirju
Krasovi dru-gokategorniki Cri-stian Mersi, Igor Milic, Biserka Si-moneta, Monika Radovič in Ana Bersan bodo danes in jutri zaposleni na turnirju druge in absolutne kategorije, ki se bo odvijal v Verresu. Krasovi igralci bodo nastopili posamezno in v dvojicah, ki so sestavljene takole: Mersi - Milic, Radovič - Bersan in Simoneta - Posse-ga (Bor). Borova igralka Lara Posse-ga si je pravico do nastopa na tem turnirju priborila z osvojitvijo prvega mesta na državnem turnirju tretje kategorije, ki je bil marca v Terniju. Na predhodnih turnirjih druge in absolutne kategorije, ki predstavljajo sam vrh italijanskega namiznega tenisa, so se naši igralci večkrat odlično odrezali. Naj omenimo daleč najboljši rezultat Ane Bersan, ko se je v Modeni prebila v Četrtfinale najboljših igralk v Italiji. (J.J.)
Odločilno kolo za Sočo Sobema
No Alturi derbi Bor - Slogo
V	moški odbojkarski D ligi je danes na sporedu verjetno odločilno kolo za napredovanje v C-2 ligo, SoCa Sobema pa ima še eno možnost, da dohiti na lestvici Itely iz Pojde in ga tudi prehiti zaradi boljšega količnika v setih. Itely igra namreč na domačem igrišču proti drugouvrščeni Faga-gni, ki mora zmagati, da doseže matematično napredovanje v višjo ligo. Itely, ki velja za zelo borbeno ekipo, pa bo poskusila izkoristiti prednost domačega igrišča in tako potrditi odlično formo, ki jo je pokazala v povratnem delu prvenstva. Morebitni poraz igralcev iz Fojde morajo izkoristiti Sočani, ki pa ne bodo imeli lahke naloge v gosteh proti Rojaleseju. Ta je sicer matematično že odpisan od boja za napredovanje, toda vseeno se ga ne sme podcenjevati. Od igralcev SoCe pa bo v soboto morda odsoten Muscau. V prihodnjem kolu bodo verjetno tako SoCa kot Itely zmagali, zato bo še kako pomemben količnik v setih. Ob porazu ekipe iz Fojde pa je Soči za boljši količnik v setih dovolj zmaga s 3:1, ne glede na rezultat, ki ga doseže Itely.
V	moški C-2 ligi je na sporedu derbi med Borom in Slogo. Prvi derbi na Opčinah je gledalce nekoliko razočaral, zato pa bo morda tokrat drugače. VeCjo motivacijo pa bi morali imeti slo-gaši, saj si lahko Z današnjo zmago zagotovijo matematični obstanek v ligi. Olympia CDR igra tokrat v gosteh proti San
Vitu, ki se še bori za obstanek v ligi. Prav gotovo bodo torej domačini igrali bolj zagrizeno in borbeno. Pričakujemo pa, da bodo Goričani zaigrali kot znajo in osvojili točki.
V	ženski C-2 ligi igra Kmečka banka v Sovodnjah proti vodilni Gemoni. Tekma bo torej zelo težka, toda goriške-mu taboru vliva upanje spomin na odlično tekmo, ki jo je Kmečka banka odigrala v Gemoni v prvem delu prvenstva (poraz 3:1).
Lažjo nalogo bi moral na papirju imeti Sokol indules, ki igra doma proti zadnjeuvršCenemu Benearju.
V	ženski D ligi igra Bor Friulexport na domačem igrišču proti ekipi Asfjr, ki se še poteguje za napredovanje. Tudi Koimpex igra danes doma. Njegov nasprotnik pa je Rivignano, ki se nahaja na sredini lestvice in v drugem delu prvenstva igra precej spremenljivo.
V	Sovodnjah in Pocenii jutri za naslov Ul6
Jutri bo sklepni dan deželnih finalov odbojkarskega prvenstva dečkov in deklic.
V	Sovodnjah bo derbi (ob 15.30) med Sočo Valpraporjem in Slogo odločal o prvaku, za naslov pa se bodo ob isti uri v Pocenii potegovale tudi borovke v dvoboju s trziskim Fincantieri jem.
<
Drevi v Bernu (20.15) Švica-Italija
BERN - Za dre-višnjo kvalifikacijsko tekmo za SP v Bernu med Švico in Italijo, ki z 10 točkami vodita v skupini
je pričakovanje dokajšnje.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je bil zvezni trener az-zurrov Sacchi glede igralca, ki bo nosil majico st. 8, v dvomu med Di Maurom in Zorattom. Kaze pa, da bo le izbral Zoratta. Sacchi je moral že »zakrpati« napad, ker Casiraghi ni nared (zamenjal ga bo Mancini), sedaj je v težavah tudi z vezno linijo, saj si od poškodbe ni opomogel Albertini. Italija bo torej igrala z naslednjo postavo: Pagliuca, Mannini, Maldini, Dino Bag-gio, Vierchowod, Baresi, Fuser, Zorat-to (Di Mauro), Mancini, Roberto Bag-gio, Signori. Italija pa bo drevi v Bernu igrala ... kot doma, saj bo na stadionu Švicarskega glavnega mesta kar 10.000 italijanskih navijačev.
Tekma Švica - Italija se bo pričela ob 20.15 in bo po italijanski TV po 1. sporedu.
HOKEJ NA LEDU / NA SP SKUPINE A JE IZLOČILA ČEŠKO
Švedska finalist po podaljšku
MÜNCHEN - Na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu skupine A so v prvem polfinalu Švedi Sele v podaljšku premagali Cehe. V nedeljskem finalu se bodo tako pomerili z zmagovalcem druge polfinalne tekme med Kanado in Rusijo.
Švedska - Ceska 4:3 (1:2, 1:0, 1:1; podaljšek 1:0)
Strelci:	Berglund,
Dahlen, Renberg in Rundqvist za Švedsko ter Doležal, Toupal in Kadlec za Češko. Kazni: Švedska 12 + 10 minut, Češka 8 minut.
Švedi so zasluženo zmagali, saj so precej veC drsali, Cehe so pokrivali že v njihovi obrambni tretjini, tako da so slednji imeli precej težav pri pripravi napadov. Varovanci Hlinke so le s težavo prehajali v švedsko obrambno tretjino, bili so brez pregleda nad igro, njihovi prodori pa so temeljili predvsem na posameznikih. Švedi so uspešno ustavljali prodore Rosola, Kastaka in Hostaka, lepo zapirali prostor ter Cehe prisilili v boje pri ogradi, kjer so se Švedski branilci precej bolje znašli. Švede je že v drugi minuti srečanja popeljal v vodstvo Berglund, nato pa so se Cehi otresli nasprotnikovega pritiska,
ki je trajal skoraj deset minut ter z goloma Do-ležala in Toupala dobili prvo tretjino z 2:1. V drugem delu so dominirali Švedi, kar dokazuje tudi razmerje v strelih na gol; na vrata Brize so usmerili kar 14 strelov, Cehi pa so Söderströma ogrozili le šestkrat. Švedi so bili za svoje napore poplačani v peti minuti, ko je Dahlen dosegel izenačujoči gol. V zadnjem delu so Švedi prek Renberga že v tretji minuti povedli s 3:2, Kadlec pa je 48 sekund pred koncem srečanja, ko so Cehi vratarja Brizo nadomestili s Šestim igralcem v polju, s strelom od daleC izsilil podaljšek. V podaljšku sta obe ekipi igrali odprto, saj si nihče ni želel kazenskih strelov. Po osmih minutah podaljška, ko je že kazalo, da bodo zmagovalca vendarle odločili kazenski streli, je švedski kapetan Rundqvist pokopal Ceske upe na finale. Vratar Briza je njegov strel najprej ubranil, nato pa mu je ploSCek ušel Cez golovo Črto.
V boju za mesta na dnu lestvice pa so Avstrijci pripravili novo presenečenje in visoko premagali Norvežane, Švicarji, lansko leto polfinalisti, pa so izgubili s Francozi in se bodo danes ob 14.30 pomerili z
Norvežani. Zmagovalec tega srečanja bo ostal elan skupine A, poraženec pa bo prihodnje leto igral v skupini B.
Francija - Švica 3:1 (1:1, 0:0, 2:0). Strelci: Almasy 2 in Maia za Francijo ter Höllenstein za Švico. Kazni: Francija 8 minut, Švica 4 minute.
Avstrija - Norveška 6:2 (3:2, 2:0, 1:0). Strelci: Miihr 2, Burton, Doyle, Nasheim in Hohen-berger po enega za Avstrijo ter Kristiansen in Finstad za Norveško. Kazni: Avstrija 8 minut, Norveška 8 minut.
Švicarji nedvomno niso pričakovali tako neugodnega razpleta letošnjega prvenstva, Se posebno zato, ker so po lanskem Četrtem mestu morda potihem računali celo na medaljo. Od vseh ekip z dna lestvice so bili Švicarji s Štirimi točkami daleC najuspešnejša ekipa v predtekmovanju, Francoz-i pa prepričljivo najslabsa, saj niso osvojili niti točke. Švicarji so s porazom Se toliko bolj nezadovoljni, kajti tudi Ce ostanejo v skupini A, si bodo nastop na zimskih olimpijskih igrah v Lil-lehammerju morali izbojevati na kvalifikacijskem turnirju, kjer bodo nastopili Angleži, Latvijci, Poljaki in Japonci. Norvežani kot gostitelji pa se na olimpijski tur-
nir uvrstijo avtomatično. Avstrijci so z napadalno igro, ki tokrat ni trajala le eno tretjino, temveč ves Cas srečanja, zasluženo premagali Norvežane. Rezultat bi bil lahko povsem drugačen, saj sta obe ekipi igrali povsem odprto; v primerjavi z avstrijskim vratarjem Stankiewicem pa je imel Schistad tokrat slab dan.
Na lestvici strelcev vodi Kanadčan Eric Lin-dros, ki je zbral 16 točk. Dal je deset golov, šestkrat pa je bil podajalec. Lestvica: 1. Lindros (Kan) 16 (10+6) 2. Ho-mutov (Rus) 10 (3+7), 3. Kariya (Kan) 9 (2+7), 4. Hegen (Nem) 8 (6+2), 5. Manson (Kan) 8 (2+6), 6. Corson (Kan) 8 (1+7), 7. Bjakin (Rus) 7 (3+4), 8. Rosol (Ceš) 7 (2+5), 9. Nylander (Sve) 7 (1+6). Na listi vratarjev pa je najboljši Finec Lindfors s 100-odstotnim izkupičkom, vendar pa je branil le eno tekmo. Lestvica vratarjev:	1.
Lindfors (Fin) 1 tekma -100 odstotkov ohranjenih strelov, 2. Ranford (Kan) 5 - 97, 08, 3. Dunham (ZDA) 1 - 96, 77, 4. Tugnutt (Kan) 2 -96, 15, 5. Briza (Ceš) 6 -95, 50, 6. Jablonski (ZDA) 2 - 95, 24, 7. Stankiewic (Avs) 4-94, 56 in 8. Pavoni (Ita) 4 -93, 44.
(M.J.)
ATLETIKA / ZDAJ IMA 31 LET|
Lewis bi rad tekmoval do iger leta 1996
Letos ne bo skakal v daljavo
RALEIGH - Carl Lewis Zeli tekmovati na svojih Četrtih olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996, ko bo star petintrideset let, in povečati veličastno zbirko kolajn. »Najbrž bom skakal v daljavo in tekel v Štafeti,« pravi Lewis, ki je Se pred Časom trdil, da bo olimpijske igre gledal s tribun. »Pred OI ’92 nisem veliko govoril o svoji tekmovalni prihodnosti, toda zdaj Čutim, da sem sposoben obdržati vrhunsko formo, telo ostaja isto. Načrtujem, da bom lahko tekmoval Se štiri leta. Napovedi za tako dolgo dobo so tvegane, pri tem pa je Se težje, Ce si star enaintrideset let.«
Odločitev, da letos ne bo skakal v daljavo, mu bo pomagala, da bo obdržal svetovni rekord na 100 metrov, pri tem pa bo lahko ohranil fizično pripravljenost. »Pred sprintom bi se počutil Čudovito, nato bi skakal, potem pa bi me lahko dva dni bolel hrbet in moral bi se zdraviti. Doslej se ni zgodilo Se nie takega in počutim se veliko bolje. Na zaletiSCe skoka v daljavo se bom zanesljivo vrnil prihodnje leto. Ni stvari, ki bi mi lahko preprečila vrnitev k skoku v daljavo. Skakal bom v prihodnosti in za
prihodnost,« pravi Lewis, ki ima v skoku v daljavo tri zlata olimpijska odličja. Se noben skakalec v daljavo ni osvojil Štirih kolajn na olimpijskih igrah, American je najbližje temu podvigu. S tekom na 200 metrov bo na svojem letošnjem tekmovalnem umiku nadomestil skok v daljavo: »Nastopil bom na sedmih, osmih, morda desetih tekih na 100 metrov in kot dopolnilo tudi na 200 metrov. To disciplino sem v preteklosti jemal kot pastorka, toda letos se želim uvrstiti v ameriško reprezentanco na 100 in 200 m ter v štafeti. Na svetovnih prvenstvih Se nikoli nisem tekel na 200 metrov.«
Trening za tek na 400 metrov mu bo pomagal k večji moči na 200 metrov: »Treningi so v redu. Boljši sem kot leta 1991, o tem sploh ni dvoma.« Lewis je svetovni rekord na 100 m (9.86 sekunde) dosegel na SP 91 v Tokiu, osebni rekord na 200 m (19.75 sekunde) pa leta 1983. Zadnji rezultat, ki ga je pet let pozneje izenačil Joe DeLoach, je bil do lanskih olimpijskih iger tudi rekord ZDA, v Barceloni pa ga je na 19.73 sekunde popravil Mike Marsh.
INTERVJU / PO SLABEM ZAČETKU SE JE FRANCOSKI NAPADALEC PRI MILANU DOKONČNO UVELJAVIL
Papin: Želim ostati v Milanu
Pogodba z italijanskim klubom zapade julija 1994. leta, novo pa naj bi podpisal najmanj za tri leta
MILAN - Druga nogo-nietna kariera Jeana Pier-
Papina, verjetno najbolj pomembna, se je Pričela 16. februarja 1992 v nekem hotelu v Mar-seilleu. Po mesecih trdih Pogajanj z Bernardom Ta-Piom, lastnikom nogometnega kluba Olimpi-9ue je Berlusconijev Milan končno uspel pridobiti nogometaša, ki so ga Meče črni na vsak način želeli imeti v ekipi. Tudi sam Papin je bil po podpisu pogodbe vidno zadovoljen. Milanu je tudi ta veliki met uspel zah-valjujoc že skoraj legendarnim pogajalskim sposobnostim in pravilnim odločitvam vodstva kluba oziroma samega Berlusconija. V Marseille je odpotoval Adriano Galliani, zvesti Berlusconijev namestnik, ki je tja dopoto-val le dan pred delegacijo Napolija. NeapeljCani so bili že prepričani, da bo Papin nastopal v njihovem dresu, toda Milan je v zadnjem trenutku ponudil znatno veC in pogodba je bila takoj podpisana. Tako se sklepajo Posli v nogometnem svetu: k Neaplju je prestopil Fonseca, k Milanu pa Papin. Berlusconi je najprej v moštvu želel Darka Pančeva, toda po izjemno slabi igri slednjega na tekmi Crvena Zvezda -Sampdoria, veljavni za Pokal prvakov, se je takoj Premislil.
Začetek v rdeCe-Crni majici za JP Papina ni bil lahek. Žoga ni in ni hotela v mrežo, Van Basten Pa je zadeval kot za stavo. Ve se, kot pravi ljudski
rek, dva petelina v enem kokošnjaku paC ne gresta skupaj. Toda počasi se je JPP začela nasmihati sreCa. ZaCel je polniti mreže nasprotnikov v prvenstvu, italijanskem pokalu, v evropskih pokalnih tekmovanjih ter pred nekaj tedni dosegel fenomenalni gol proti Portu, o katerem so se razpisali vsi evropski Časopisi.
»Vsak začetek je težak in tako je bilo tudi z menoj. Pričel sem igrati v drugi državi, kjer je tudi način igre povsem drugačen. Francosko prvenstvo se sploh ne more primerjati z italijanskim. V Franciji se prvenstvo igra v soboto ali nedeljo, potem pa do naslednjega petka nogomet pade v pozabo. V Italiji Cutis strahoten pritisk medijev in javnosti vsak dan. Novinarji nas ne pustijo pri miru niti minute, pa Se za TV moraš obvezno dati izjavo, saj je lastnik prav tako Berlusconi. Ne smem pozabiti na obdobje, ko sem se šele moral privaditi na ekipo. V Marseilleu so bili vsi soigralci podrejeni meni, torej so morali žogo obvezno podat meni. V Milanu pa igrajo Van Basten, Gullit, SaviceviC. Sele pred kratkim sem se popolnoma vživel v italijanski način igre in se privadil italijanski mentaliteti. Lahko brez zadržkov rečem, da ne občutim veC razlike med Marseilleom včeraj in Milanom danes. V Italiji sem se naučil Se marsikaj koristnega. Nikoli si nisem mislil, da
bom kdaj tako dobro zaigral tudi v obrambni vlogi pred golom.«
Kriza je torej mimo in pozabljeni so napeti trenutki, ko je lani novembra novinarju francoskega časopisa Equipe dejal:
»Ne zdržim veC. Zapustil bom Milan!« Papin te izjave ni zanikal in pravi: »Res je, ko me je Capello med tekmo proti Udine-seju zamenjal sem se moCno razjezil. Dan po tekmi sem zahteval pogovor z Berlusconijem, saj sem želel jasen odgovor, ali me potrebujejo ali sem za njih samo zlata rezerva. Poskušal sem predsedniku razložiti, kakšne so moje nogometne sposobnosti, dejal sem mu, da so me kupili kot napadalca ter da moje obveznosti do kluba v celoti izpolnjujem. Lahko se zgodi, da igram slabo skoraj vseh 90 minut, toda do-
volj je le par sekund, da pridem v pravi položaj in dosežem zadetek. Ce pa nimam možnosti, da stopim na igriSCe, je popolnoma jasno, da ne morem pokazati svojega nogometnega znanja. Dokaz te moje trditve ste lahko videli na tekmi proti Portu. Odkritosrčno priznam, da sem igral slabo, imel sem le eno priložnost in žoga je končala v nasprotnikovi mreži. Milan je velika italijanska metropola, gospodarsko srce Italije, da o Berlusconiju sploh ne govorimo. Za nekoga, ki je živel v tipičnem provincialnem središču Marseilleu je to gotovo velika sprememba v načinu življenja.
»Lani poleti - razlaga Papin - se je nekega dne v Milanellu nenajavljen pojavil sam Berlusconi ter mi dejal: Ti si v Franciji dosegel ogromno go-
lov, mene pa zanima, koliko si jih dejansko sposoben dati v Milanovi majici? Odgovoril sem mu: gospod predsednik, dvajset golov bo dovolj? Berlusconi je odvrnil: OK, sprejemam stavo. No, predsednik bo stavo gotovo izgubil. Sedaj sem pri številki 19, pravzaprav 20, kajti tudi jaz štejem tudi gol v prijateljski tekmi proti Interju, meseca avgusta.
To je bil tudi eden mojih najlepših golov v karieri.«
Stare zamere so očitno že pozabljene, tudi Jean Pierre Papin je postal goreč privrženec Športno denarnega fenomena, imenovanega Milan. Pogodba mu zapade junija 1994, vendar Papin že razmišlja o podaljšanju sedanje pogodbe še za tri leta. To potrjuje tudi njegov italijanski zastopnik,
spretni Beppe Bonetto. Prav on je v pogajanjih z Berlusconijevimi odposlanci iztržil dvakrat veC od prvotne ponudbe (1.2 milijona dolarjev), ko je Gallianu dejal: »Vsak gol Jeana Pierra v Franciji velja 50 tisoč dolarjev, v Italiji pa vsaj dvakrat veC.« Na začudenje Italijanov, zakaj bi bili Papinov! goli v Italiji veC vredni kot v Franciji, je zviti Bonetto odgovoril: Tekme na stadionu Olim-piquea si lahko ogleda 40.000 ljudi, medtem ko jih stadion San Siro sprejme 80.000. Ce to ni logičen matematični seštevek, potem pa...«
Papin priznava, da bo najraje igral za Milan do zaključka profesionalne kariere. »Berlusconi mi je dal jamstvo, da se bomo o podaljšanju pogodbe dogovorili v zelo kratkem Času. Ne zanima me, ko-
liko tujcev bo na Milanovi klopi. V teh mesecih sta mi klub in samo mesto prirasla k srcu. Tudi moji otroci bi lahko brez zadržkov odraSCali v tem mestu. Na Francijo nisem pozabil, za vrnitev v domovino je Se vedno dovolj Časa.«
Papin živi v razkošni vili ob jezeru, kjer je pred njim stanoval Gullit, ki se je raje preselil bližje centru Milana in uživa sladke trenutke zmagoslavja. »Rad bi igral skupaj z njim,« ga je pohvalil Platini, ki nadaljuje: »Odlično zadeva z obema nogama, je oportunist, znajde se tudi v najbolj nemogočih položajih.« Platinijevo mnenje pa ni osamljeno, podkrepljeno je tudi s številnimi podatki; v zadnjih dveh mesecih je Papin na 11 golov, dosegel kar trikrat zapored po dva zadetka, proti Pescari, Interju (v italijanskem pokalu) ter Sampdoriji.
To je torej Jean Pierre Papin, nogometaš, ki je spravil pod vprašaj tudi vodilno vlogo Marca Van Bastna znotraj ekipe. Kdo od obeh je močnejši? Na to vprašanje je težko odgovoriti. Mnenje dveh uglednih športnih časopisov, francoskega L’Equipe ter italijanske Gazzette dello Sport se nagiba na Papinovo stran. Kdo je Jean Pierre Papin? »To je nek mladenič, ki bi neizmerno rad zatresel mrežo nasprotnikovega gola in se mu ta zelja kdaj pa kdaj tudi uresniči«, mi je hudomušno odvrnil in dodal: »ne sprašujte me o najlepšem golu. Najlepši gol je vedno naslednji.«
NOVICE
Prva tekma Knorr-Benetton
BOLOGNA - Favorit je Knorr, pravi trener Benetto-na Skansi, favorita ni, trdi trener Knorra Messina, pred današnjo prvo finalno tekmo konCnice ita-lijanskega košarkarskega prvenstva (ob 17.30). Benetton je lani prvič osvojil naslov prvaka, Knorr pa se lahko ponaša že z desetimi, a zadnjega je osvojil pred devetimi leti. Kapetan Brunamonti (34 let, danes pa bo odigral 550. tekmo v A ligi) je bil takrat že eden vodilnih mož bolonjskega moštva, odlično igra še sedaj Prvak bo ekipa, ki bo trikrat zmagala.
Alonso manjša prednost
AVILA - Peto etapo kolesarske dirke po Španiji je dobil domačin Alonso, ki je na cilj privozil z 28 sekundami prednosti pred glavnino kolesarjev, med katerimi je bil tudi vodilni na zaCasni lestvici Švicar Alex Zuelle. Vrstni red po 5. etapi: 1. Zuelle (Svi), 2. Alonso (Sp) +4 sek., 3. Jalabert (Fr) +29, 4. Breukink (Niz) +30, 5. Rominger (Svi) i.ž., 6. Goro-spe (Sp) +32, 7. Garmendia +35, 8. Mauri (Sp) +36, 9. Gelfi (It) +39,10. Zarrabeita (Sp) +44.
Zmagovalcu bogata nagrada
NEWMARKET - Na konjski dirki Guineas v Angliji je na 1, 6 kilometra dolgi progi zmagal konj Sayye-dati z »jockeyem« Walterjem Swinbumom. Lastnik Sayyedatija je Mohamed Obaida, trenira pa ga Anglež Glive Brittain. Zmagovalcu je pripadla nagrada 168.300 dolarjev.
Gascoigne operiran
LONDON - Angleškega nogometaša Paula Gascoi-gna so zaradi zlomljene licnice operirali. Anglež se je poškodoval na kvalifikacijski tekmi za nastop na SP v sredo proti Nizozemski na Wembleyu, potem ko je trčil z Janom Woutersem. Po napovedih naj bi Gascoigne ponovno igral Cez dva tedna.
Tenisti na več frontah
MADRID - Najzanimiverjši izidi odprtega prvenstva Madrida v tenisu: Edberg - Svensson (oba Sve) 6:3, 6:4; Bruguera (Spa) - Filippini (Um) 6:2, 6:2; Corretja (Spa) - Markus (Arg) 6:3, 6:4; Burillo - Cla-vet (oba Spa) 6:4, 7:5; Četrtfinale: E. Sanchez (Spa, 5) - Costa (Spa, 4) 7:6 (7:3), 4:6, 7:5, Carbonell (Spa) - Davin (Arg) 3:6, 6:4, 6:1.
ATLANTA - Na teniškem turnirju z nagradnim skladom 300 tisoč dolarjev so bili v 2. kolu doseženi naslednji izidi: Azar (Arg) - Washington (ZDA) 6:3, 3:6, 6:4; Gomez (Ekvador) - Mezzadri (Svi) 7:6 (7:4), 4:6, 6:3; Shelton - Tarango (oba ZDA) 6:2, 6:3; El-tingh (Niz) - Agenor (Haiti) 3:6, 6:3, 6:4. MÜNCHEN - V Četrtfinalu teniškega turnirja je Ivan Lendl (ZDA, 2) premagal Francoza Gerarda Solvesa s 6:4, 3:6, 6:1, Spanec Jose Francisco Altur pa Francoza Amauda Boetscha z 1:6, 6:3, 6:4. HAMBURG - V polfinale teniškega turnirja sta se že uvrstili 2. nosilka Graf in Novotna. Nemka je s 6:3 in 6:1 premagala Bolgarko Katarino Malejevo, Čehinja pa Nemko Anke Huber s 6:1, 6:3.
Rainey najhitrejši
JEREZ - Na prvem treningu Četrte dirke motociklistov za svetovno prvenstvo je bil v pollitrskem razredu najhitrejši svetovni prvak Rainey (ZDA). Rezultati: 1. Rainey (ZDA, yamaha) 1:51.654, 2. Schwantz (ZDA, suzuki 1:52.024, 3. Barros (Bra, suzuki) 1:52.560, 4. Cadalora (Ita, yamaha) 1:52.831, 5. Doohan (Avstral, honda) 1:53.845, 6. Chandler (ZDA, cagjva) 1:55.275, 7. Garcia (Fra, yamaha) 1:55.577, 8. Reynolds (VB, harris yamaha) 1:55.651, 9. Criville (Spa, honda) 1:55.723, 10. Itoh (Jap, honda) 1:55.750.
NBA: favoriti zmagali
Na prvih Četrtfinalnih tekmah ameriškega košarkarskega prvesnstva NBA so favoriti potrdili napovedi, saj je le San Antoniu uspelo osvojiti zmago na tujem igrišču, za Portland pa ni igral poškodovani Drexler. Na tej tekmi sta bila najbolj učinkovita Elliot (18 točk) in Robinson (16 totdc in 15 skokov). San Antonio sedaj favorit za prestop v polfinale Zahodne konference. V isti skupini je Houston zlahka premagal Clipperse, na Vzhodu pa sta Boston in Cleveland brez večjih težav odpravila moštvi Charlotte in New Jersey. Izidi prvih Četrtfinalnih tekem (igra se na tri zmage):
VZHOD: Boston - Charlotte 112:101, Cleveland -New Jersey 114:98. ZAHOD: Portland - San Antonio 86:87; Houston - Clippers 117:94.
Otočani brez strelca
NEW YORK - V Četrtfinalni tekmi za Stanleyev pokal v hokeju na ledu med Washington Capitals in New York Isländers je igralec Washingtona Dale Hunter po sodnikovem pisku s hrbta z vso silo zadel napadalca New Yorka Pierra Turgeona, potem ko se je ta veselil zadetka . Nalet je bil tako močan, da je Turgeon zletel v stransko ogrado in tam za nekaj minut nepremično obležal. 23-letni Turgeon je najboljši strelec New York Isländers in s 132 točkami šesti strelec lige NHL. Zaradi hudega pretresa možganov in izpaha rame v četrtfinalu ne bo mogel nastopiti za svoje moštvo, ki se bo pomerilo z branilci naslova Pittsburgh Penguins. Njegov »rabelj« Dale Hunter pa bo zaradi nepravilnega naleta za dalj časa moral zapustiti ledene arene. V osmini finala Stanleyevega pokala so v Smytheovi diviziji v zadnjem srečanju Vancouver Canucks s 4:3 v podaljšku premagali Winnipeg in si tako s štirimi zmagami zagotovili nastop v četrtfinalu, kjer se bodo za naslov Smytheove divizije pomerili z Los Angeles Kings. L. A. Kings so v šesti tekmi Četrtfinala z 9:6 premagali Calgary Flames. Za zadnje mesto v četrtfinalu pa se v Norrisovi diviziji borijo Toronto Maple Leafs in Detroit Red Wings. Pred odločilnim sedmim srečanjem je rezultat v zmagah neodločen 3:3. (M. J.)
Slovaki želijo olimpijske igre
PRAGA - Majhno slovaško mesto Poprad, ki leži v vznožju Visokih Tater, želi kandidirati za zimske olimpijske igre leta 2002. Razmišljajo tudi o ideji, da bi tekmovanja v alpskem smučanju in smučarskih tekih potekala na sami meji s Poljsko, ki je od Poprada oddaljena 70 kilometrov. V bližini je tudi Strbske Plešo, ki je že bil prizorišče številnih mednarodnih tekmovanj. Kandidaturo Poprada proučuje tudi slovaška vlada, ki bo svoje mnenje objavila konec junija.
OAIMEV
PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV
ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM
VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA ČISTILNIH NAPRAV
OPČINE - TRST - Ul. Peonie 3/1 Tel.(040) 211336-213592 Fax (040)214802
BUFFET - PIZZERIA	//''ŽtN		Obutve - usnjena galanterija
»da RINO«		
KOSILA - VEČERJE	OPČINE - Narodna ul. 65 PIZZE	Tel. 213821 OPOLDNE IN ZVEČER	ob nedeljah zaprto		Opčine	Narodna Ul. 122 Tel. (040) 213900
		
PODJETJE		
Alojz Daneu		BARVE Furlan&MiliC s.«. STENSKE TAPETE TOPLI PODI
Prodaja GRADBENEGA MATERIALA - LESA IZOLACIJSKEGA MATERIALA - ŽELEZNINE IN DRUGO.		
OPČINE - Proseška ulica 13 - Tel. 211044		OPČINE - Ul. Nazionale 160 Tel. (040) 212168
	pizzeria - bar - gostilna
j	»VETO«
	DEBENJAK NADA in FABRIZI ERIN0 sne
Peč na dr\’a	ob torkih zaprto
OPČINE - Proseška ulica 35 - Tel. (040) 211629	
Celestino Danieli
GRADBENI MATERIAL Najemnika P. Iskra Škerl in M. Škerl
OPČINE - Narodna ulica 77 - Tel. 213963
DROGERIJA - PARFUMERIJA
BK2
MARKET PRALNIH PRAŠKOV
BEZIN in KOMAR sne
PAPIRNICA
VSE ZA VRTNARSTVO
OPČINE
Ul. S. Pellegrino 27 Tel. 213969
GOSTILNA
GRILANC
Najemnik BASTIANCICH LIDIA
SALE2 59 - Tel. 229113
DESPAR (J)service
Maida
KRIZ 135	Tel. 220717
POOBLAŠČENA
AVTOMEHANIČNA
DELAVNICA
»ENZO«
OPČINE Bazoviška ul. 60
Društvena gostilna
Gabrovec
Najemnici SAVINA IN ANA
Tel. 229168
AVTOMOBILOV
VODOPIVEC
PRODAJA
- NADOMESTNI DELI
- SERVIS
(Servis v garanciji)
ZGONIK 50/A - Tel. 229122
POHIŠTVO
30 let delovanja
3Cwbtc
TRST-Ul. S. Cilino 38 - Tel. 54390
GOSTILNA
Z RIBJIMI SPECIALITETAMI
»Boutique del pešce«
KONTOVEL 97 Tel. 225390
pohištvo
ob izhodu iz predora na avtocesti pri Proseku
Telefon 225498 - TRST
AVTORADIO RADIO - TV VIDEOKASETE GOSPODINJSKI STROJI
OPČINE Narodna ul. 39 Tel. 211711
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
BUKAVEC
PROSEK 160 Tel. 225220
Kozmetika 90 OPČINE		GOSTILNA »PRI POŠTI» »ALLA POSTA«
		
		Specialitete: meso, ribe, divjačina
Narodna ulica 118		BAZOVICA - Ul.GRUDEN 56 - Tel. 226125
Tel. 212061		ZAPRTO OB TORKIH
AVTOKAROSERIJA
Švara S.& Masten S.
Nabrežina Kamnolomi 69 Tel. 200654, 299768
Pekarna - Slaščičarna
Cok
Opčine - Narodna ul. 57 Tel. 213645
nudi dnevno sveže domače pecivo in vse vrste kruha


BAR - SLADOLED
POSLOVALNICA
TOTOCALCIO
TOTIP
ENALOTTO
PROSEK 140 Tel. 225286
TRGOVINA JESTVIN
DESPAR
Anita in Silverij Slavec
OPČINE
Narodna 63-Tel. 212197
ZIDARIČ s.n.c.		DROGERUA-PAPIRNICA BIŽUTERIJA - PARFUMERIJA
Skladišče papirja in papirnatih izdelkov		
za prehrano: vrečke, torbe, prtički,		Marina Cibic
higienski papir, kozarci		
Nabrežina 120- Tel. (040) 200232		
Fax(040) 201188		Prosek 114-Tel. 225770
MANUFAKTURNA
TRGOVINA
Pertot
Ivana
Nabrežina 106/4 Tel. (040) 200055
POHIŠTVO
PUPIS
SESLJAM
IN
POHIŠTVO
FOTO SEDMAK		TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN SPODNJEGA PERILA Aleksandra
PROSEK 129 Tel. 225394		NABREŽINA 143
ARCOBALENO
DEVIN
NAČRTOVANJE INTERIERA PO MERI
IZBIRA MODERNEGA, STILNEGA IN RUSTIKALNEGA POHIŠTVA
gradbeni Terčon A. in Clarici A. material
SESLJAN 27/A - TEL. (040) 299259
Živec
Živec s.& c.
S.n.c.
Obrtniška cona »DOLINA«507/4 Teilefon228091 Fax:228389
Popravila in adaptacije električnih napeljav v smislu zakona št. 46/90.
MARKET ABC
Ghez U. & C. s.n.c.
LONJERSKA CESTA 168 Tel. 54388
URARNA		ŽELEZNINA
ZLATARNA		IN DROGERIJA
Bratina		Terčon
TR2IC		
Corso del Popolo 28		SESLJAN 27/A
Tel. 410674		Tel. 299220
POMORSKI AGENCIJI	
MEDITERRANEA s.r.i.	
in	
PROSPER	s.r.i.
Tel. 040/7369 - Fax 040/370328	
Telex 460087 MEDMARI	34132 TRST
Telex 460125 MEDPRO I	Ul. Milano 4/1
ELEKTRIČNE		Pertot
INSTALACIJE		- podloge
Ambrožič Milan		-	drobnarije -	velika izbira blaga -	oblačila -	oprema
ROJAN Ul. Moreri 7 Tel. 414277		TRST Ul. Ginnastica 22 Tel. 371648
HOTEL -RESTAVRACIJA PIZZERIA, TOBAKARNA
MILIČ
BRISCIKI Tel. 327330
Gostilna
GRUDEN
Tipična Kraška kuhinja
Sempolaj 49 Tel. (040) 200151 zaprto ob ponedeljkih
ŽELEZNINA
Rožica
TerCon-Pertot
NABREŽINA 124 Tel. 200122
kamineti
ploščice
sanitarije
gradbeni
material
TRST - Ul. dell’Uva 2 - Tel. 411309
KAMNOSEŠKO		GOSTILNA
PODJETJE		PIZZERIA
Zidarič		GUSTIN
		ZGONIK 3/4
SEMPOLAJ 4/B		Tel. 229123
G
GLOBTRADE
italiana S.p.a.
Export - Import
SEDEŽ:
34170 GORICA - Largo Culiat 11 Telefon (0481) 5941 Telex 460555 GLOBTR I Telefax (0481) 594220
LJUDJE IN DOGODKI
Sobota, 1. maja 1993
. TEKSAS / NA POGORIŠČU
Koreshevega trupla ni med umrlimi v Wacu?
Ljudje se bojijo, do mu je z 8 pristaši uspelo zbežati s farme
WASHINGTON -Deset dni po tragičnem epilogu dolgotrajnega obleganja utrjene farme davidovske sekte pri teksaškem Wacu je kot strela z jasnega butnil sum, da se je David Koresh izmuznil agentom FBI. Se več, po vseh dosedanjih izračunih manjka poleg Koresha Se osem njegovih pristašev. Na pogorišču utrjene farme so namreč našli le 72 zoglenelih trupel, tako da ni sledu za devetimi osebami. Preiskovalci upajo, da so bile prvotne številke o zabarikadiranih verskih skrajnežih netočne, obenem se tolažijo, da so lahko zgrešene tudi številke o 72 truplih, ker se je med požarom razvila tako visoka temperatura, da je včasih težko ugotoviti, če gre za eno ali več oseb. Ljudje iz Waca pa nimajo dvomov: Koreshu je uspelo zbežati. »Dokler ne bomo našli njegovega trupla, bodo ostajali dvomi«, je navedla neka upokojenka, ki ne verjame preiskovalcem. Zupan Bob Shee-ney pa je poudaril, da se ljudje ne zadovolijo z razlagami, hočejo Ko-reshevo truplo, šele nato bodo lahko preiskovalci arhivirali vso zadevo. Odvetniki preži-
velih Koreshevih pristašev navajajo, da so njihovi varovanci Koresha zadnjic videli ob 10. dopoldne tistega tragičnega 19. aprila. Utrjeno farmo so zajeli plameni nekaj ur kasneje, tako da bi v terariji lahko Koresh tudi zbežal. Pod utrjeno farmo je namreč pravi labirint predorov in jaškov. Oblasti so najodločneje demantirale tudi to domnevo, češ da so predori preozki za odraslega človeka. Da bi pomirili preiskovalce, so odgovorni za javno varnost navedli, da so med 51-dnevnim obleganjem Koreshevo farmo obdali s toplotnimi senzorji, ki bi zaznali vsak poskus prebega.
Izvedenci za sodno medicino iz Forth Wortha so dosedaj izvedli 28 obdukcij in ugotovili, da je vsaj sedem oseb umrlo zaradi strelnega orožja. Trenutno še ni jasno, ali je šlo za samomore, ah pa za hladnokrvne likvidacije. Koreshevega trupla pa še niso odkrili, tako da dvomi ostajajo, z njimi pa strah ljudi pred tem samozvanim »božjim ute-lešencem«, ki bi lahko svoj »čudežni beg« izkoristil za novačenje novih pristašev.
KOSTARIKA / POLICIJA Z ZVIJAČO ZAJELA UGRABITELJE
Srečen zaključek ugrabitve sodnikov vrtiovnega sodišča
Tolpo je vodil nekdanji agent ki je vso zadevo organiziral, da bi prišel do denarja za zdravljenje - 23 izčrpanih talcev osvobodili po 72 urah
Predsednik vrhovnega sodišča Cervantes po izpustitvi (Telefoto AP)
Keran Murray, Reuter
SAN JOSE - V četrtek je kostariški policiji uspelo prevarati skupino petih ugrabiteljev, da so osvobodili 23 talcev, med katerimi je bilo tudi 18 sodnikov vrhovnega sodišča. Tolpo so nato ujeli, ko se je poskušala vkrcati na letalo, s katerim je hotela zbežati.
Elitne policijske enote so ugrabitelje ujele na mednarodnem letališču v San Joseju in s tem zaključile tridnevno pustolovščino. Pred tem So policaji izročili tolpi odkupnino 200.000 dolarjev in jim obljubile letalo, s katerim naj bi odleteli na varno.
Rafael Guillen, načel-
nik preiskovalnega oddelka vrhovnega sodišča, je novinarjem povedal, da so se ugrabitelji vdali, ko so policaji protiterorističnega oddelka skočili iz zasede in streljali v opozorilo, medtem ko so se ugrabitelji skušali vkrcati na letalo. Štirje so bili celo že na krovu letala, petemu pa se še ni uspelo vkrcati. Nihče ni bil ranjen.
Predsednik Rafael Angel Calderon je novinarjem z zadovoljstvom naglasil, da so vsi ugrabitelji ujeti in vsi sodniki rešeni, kar je najboljši možni rezultat.
Pod imenom “Poveljstvo smrti” je pet obo-
roženih mož v ponedeljek vdrlo v prostore kostariškega vrhovnega sodišča in zajelo 19 od 22 sodnikov ter 5 uslužbencev.
Grozili so, da bodo jetnike ubili, če oblasti ne bodo pristale na njihove zahteve. Pozneje so enega od sodnikov osvobodili. Da bi rešili talce, sta se dva vladna funkcionarja ponudila v zameno zanje. Ugrabitelji so ponudbo sprejeli. Funkcionarja sta še bila v njihovih rokah, ko so jih presenetili z napadom na letališču.
Policija je povedala, da so razbojniki funkcionarjema, polkovniku
Marinu Donatu, načelniku policije notranjega ministrstva, in Alfonsu Ayubu, svetovalcu za varnost, vso pot do letališča grozili s pištolami.
Ugrabiteljem so pred tem že izročili odkupnino 200.000 dolarjev in jih obvestili, da jih na letališču čaka letalo, ki jih bo spravilo na varno v kako drugo latinskoameriško državo.
Tolpo je vodil 36-let-ni Guillermo Fallas, bivši agent, ki ga je trenirala ameriška agencija DEA, z velikimi izkušnjami na področju boja proti trgovcem z mamili. Fallas je pripadal preiskovalnemu oddelku sodišča in je s svojimi pajdaši prepričal nekega policijskega načelnika, da jim je posodil orožje, češ da gredo na lov. Orožje pa so namesto tega uporabili pri napadu na sodišče.
Preden bi se odpravil iz prostorov sodišča v četrtek, je Fallas izjavil, da boleha za cirozo na jetrih in da je bil primoran postati ugrabitelj, da bi zbral denar, ki mu je potreben za drago zdravljenje v ZDA.
»Zaradi zdravstvenega problema, ki ga imam že vrsto let, so se mi druga
za drugim zaprla vsa vrata,« je rekel Fallas in dodal, da je njegova bolezen napravila konec njegovi karieri, to pa je pomenilo, da ni mogel več preživljati žene in treh otrok. Kostaričane je prosil odpuščanja in rekel, da ni imel druge možnosti. Pri ugrabitvi se mu je pridružil še brat Gilberto, prav tako policaj preiskovalnega oddelka sodišča in še vsaj en sorodnik.
23 izčrpanih talcev so izpustili po 72 urah. V tem času so bili priklenjeni na stolih in jim niso dovolili, da bi se med seboj pogovarjali. Grozili so, da jih bodo ubili. Po izpustitvi so jih z uradnimi avtomobili odpeljali na ganljivo snidenje z družinami na ministrstvo za notranje zadeve.
Edgar Cervantes, predsednik vrhovnega sodišča in eden od talcev, je rekel, da so bili ugrabitelji sprva zelo nasilni. Nekateri so povedali, da so bili med ugrabitvijo prisiljeni cele ure ležati na trebuhu z obrazom obrnjenim proti tlom.
Calderonovo vlado so ostro kritizirali, ker se je pred kratkim pogajala z oboroženimi ugrabitelji v dveh podobnih primerih.
NOVICE
V Mehiki zaplenili 2,6 tone heroina
CIUDAD DE MEXICO - Mehiška policija jt: zaplenila 2, 6 tone čistega heroina, ki je bil namenjen v ZDA. S to zaplembo, ki je najpomembnejša v zadnjem obdobju, so v Mehiki trgovcem z mamili zasegli več kot devet ton tega alkaloida, pravici pa zagotovili 25 prekupčevalcev. Sedanjo pošiljko so zaplenili na tovorni ladji pod singapursko zastavo, ki je bila na privezu v srednjemehiškem pristanišču Altamira.
Španski bik nabodel kolumbijskega bikoborca
MADRID - Znani kolumbijski bikoborec Cesar Rincon jo je v petek skupil v sevillski areni. Med neko klasično bikoborsko figuro ga je bik presenetil, saj se je nenadoma obrnil in bikoborca nabodel in vrgel v zrak (telefoto APJ. El Rincon je zadobil globoko rano v spodnjem trebuhu, bika so ubili, njegove uhlje pa poslali bikoborcu z željo, da bi cimprej okreval
Umorili brazilskega pristaša Greenpeacea
RIO DE JANEIRO - Paulo Cesar Vinha, deželni direktor ekološke organizacije Greenpeace, je postal žrtev svoje naravovarstvene zavzetosti. Neznanci so ga ubili s štirimi streli na plaži Ponta de Fruta pri Vila Velhi, nedaleč od glavnega mesta brazilske zvezne države Espirito Santo Vittorie. Vinha je pred enim tednom vodil protestno manifestacijo, ker so nezakonito odnašali pesek s plaže. Oblasti so to dejavnost prepovedale, »prizadeti« pa so se sedaj maščevali.
Polkovnik Luiz Sergio Aurich, podtajnik za varnost in poveljnik krajevnih varnostnih sil, je sporočil, da so truplo ekologa našli deskarji in da je policija že aretirala tri sumljive osebe. Brazilski minister za okolje Coutinho Jorge je zločin najodločneje obsodil in zagotovil, da bo vlada predsednika Itamarja Franca podvojila napore za izsleditev in zgledno kaznovanje krivcev.
Elettrotermo sanitaria
WALTER SOSOL
GORICA - Travnik 21 - Tel. (0481) 535516
Inštalacije centralnih kurjav na kurilno olje, metan in plin Vse potrebščine za centralno kurjavo - Prodaja črpalk
lOOlf ,
ŠPEDICIJA
IN
MEDNARODNI PREVOZI
34170 GORICA Ul. Cravos 27 Tel. (0481) 531191 - 3 linije r.a.
Fax 532655
TÄP
IMPORT - EXPORT
tekno

s.r.l
[La^Goriziana sn
■!■■■..........— ........-.
ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI
Sedež in uprava:
Ul. Duca d'Aosta 180 - 340170 GORICA Tel.(0481)520660-520655
— Zaščitna sredstva za poljedelstvo — Kemikalije in bazna kemija — Tehnična svetovalska služba — Industrijski inženiring
Sedež: GORICA-Ul. Crispi 2
Tel. (0481) 531600 - Telex 460655 - Telefax (0481) 530008
Filiala: TRST-Ul. AleardM
Operativni urad:
MMPSTANDRE2 Tel. (0481) 22351/2/3/4/5 Telex 460107 LAGORII Fax (0481)520117
TAgraria		t2i
Sergij Zavadlav %		hobles s p a.
semena, sadike in vsi pripomočki za		PROIZVODNJA:
vrtnarstvo		lesenih lamelarnih oken po meri-
&		IZVOZ - UVOZ:
krma in oprema za domače živali		zastopstva v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju
GORICA		33049 SPETER (San Pietro al Natisone)
Ul. Trieste 18		Italija - Industrijska cona
Tel. (0481)520898		Tel. (0432) 727286 - Telex 450504 HOBLES 1 - Telefax (0432) 727321
JAPONSKA / TE2AVE S PROSTIM ČASOM -j
Japonce strah konca tedna
Ernesto Tqaldo / Ansa
TOKIO - Prvič v povojnih letih so Japonci lani delali manj kot 2.000 ur, saj je 60% podjetji uvedlo dela prosti konec tedna, 30% šol pa je sklenilo prekiniti pouk v sobotah.
V državi »dela bolnih« je to prava družbena revolucija, s katero pa imajo »podjetniški samuraji« precejšnje težave, saj so se že pojavila obolenja zarad prostega časa. Včeraj objavljene statistike ministrstva za delo navajajo, da so Japonci povprečno delali 1.957 ur, kar je 51 ur manj kot leto prej. To pa velja samo za večja podjetja (nad 30 delavcev) za manjša in srednja podjetja so taki rezultati še vedno prava fatamorgana. Tudi glede dopustov so lani na Japonskem napredovali iz 7, 4 na 9 dni letnega dopusta.
Po vsemu sodeč pa »brezdelje« Japonce bolj utruja kot delo. V zadnjih mesecih se namreč Japonska spoprijema z boleznimi prostega časa, ki
so zasenčile tradicionalni »karoši«, smrt zaradi pretiranega dela, ki je v letih japonskega booma kosil na stotine delavcev in vodilnih kadrov.
Nove bolezni se imenujejo »sobotni in nedeljski sindrom«, »depresivni konec tedna« in »fobija počitka«. Specializirane klinike rastejo kot gobe po dežju v vseh večjih mestih. Alkohol, mamila in bulimia (bolezenska lakota) že načenjajo fizično žilave japonske delavce. Zdravnik Takehito Kikava, ki je med prvimi začel proučevati te simptome, je odprl poseben oddelek v centru za mentalno zdravje v Gibi, severno od Tokia. V glavnem so to odvisni delavci, ki padejo v depresijo, ko niso v tovarni ali v uradu, ker niso navajeni upravljati svojega prostega časa. V ponedeljek spet ozdravijo vse do naslednje sobote. Iz tedna v teden se ti simptomi stopnjujejo, tako da morajo prizadeti po strokovno pomoč.
Zakasnela aretacija ameriškega vohuna
WASHINGTON - FBI je sporočil, da so njegovi agenti v Fort Richardsonu aretirali zaradi vohunstva narednika ameriške vojske Jeffa Gre-goryja. Zvezna policija trdi, da je Gregory posredoval zaupne vojaške dokumente raznim tujim državam, ko je služboval v Zvezni republiki Nemčiji v sklopu 8. ameriške pehotne divizije v letih od 1984 do 1986. FBI ni navedel držav, za katere je vohunil narednik, če pa ga bodo spoznali za krivega, mu grozi dosmrtna ječa. Gregory je že tretja oseba, ki so jo aretirali v zvezi s preiskavo o vohunski mreži, ki jo je ustanovil Clyde Lee Conrad. S koncem hladne vojne prihajajo na dan stari grehi, tako da bomo priča novim »zakasnelim aretacijam« ljudi, ki danes ne predstavljajo več nobene nevarnosti.
Škandal v Avstraliji zaradi nacističnega večera
SYDNEY - V Avstraliji je izbruhnil pravi škandal zaradi plačanega oglasa na krajevnih časopisih, s katerim je melbournski nočni lokal Hellfi-re Club vabil na jutrišnji nacistični večer. To naj bi bila »Hard-core izkušnja somraka bogov, zabavnejša od invazije Rusije«. Udeležence vabijo naj se pridružijo Göbbelsu, Himmlerju, Göringu, Ribbentropu, Speeru in samemu führerju »za noč omame in dekadence in za proslavitev fašistične propagande«. Proti tem oglasom so takoj protestirali razni študentski voditelji in predsednik avstralskega židovskega sveta Isi Leibler. Protestniki ugotavljajo, da tokrat ne gre samo za neko sadomazohistično različico, ki je značilna za ta nočni lokal, temveč se s tem večerom žali in zasmehuje židovski holokavst ob 50-letnici upora varšavskega geta.
8181181
	
	1	2	3	4	5	6	7	
	8							9
to			•	11				
12			13	•	14			
15				16	•	17		
		18			19	•	20	
21	22	•	23			24		
25		26	•	27			28	29
30			31	•	32			
33				34	•	35		
36					37			
	36							
Vodoravno:
1. ruski književnik (Konstantin, Živi in mrtvi), 8. industrijsko mesto v severni Angliji, 10. način konjskega teka, 11. glavno mesto Jordanije, 12. nekdanji albanski predsednik (Ra-miz), 14. vas ob istoimenskem jezeru pri Bekštajnu na Koroškem v Avstriji, 15. največji kitajski filozof, 17. slovenska informacijska agencija, 18. živec, 20. tuja in naša črka, 21. avtomobilska oznaka Kotorja, 23. krajša oblika imena Robert, 25. nekdanji turški velikas, 27. predmestje Splita, 30. črna salonska suknja na škrice, 32. slavljena igralka, 33. dalmatinski pripovednik (Vjekoslav), 35. evropski veletok, 36. organska spojina, sestavljena iz adeni-na in riboze, 38. vranični prisad. Navpično:
1. milanska opera, 2. kretski ljubimec Demetre v grški mitologiji, 3. angleška kratica za gospoda, 4. ime literata Hanssona, 5. temen dežni oblak, nim-bus, 6. Turek, 7. hrvaški latinist, zgodovinar in protestantski teoretik iz 16. stoletja (MatijaJ, 9. junak Vergilove Eneide, 10. cima, poganjek, 13. javor (latinsko), 16. grški bog ljubezni, 19. zdravniški poseg z injekcijo, 21. avstrijski pisatelj židovskega rodu (Franz, Grad), 22. ograjen prostor, 24. vzdevek hrvaškega zgodovinarja pod 7. navpično, 26. mesto ob reki Kocher v Nemčiji, 28. nizozemski filmski režiser (Joris), 29. izvirni krak reke Menam v Indokini, 31. angleška grofija, 34. vrsta iglavca, 37. avtomobilska oznaka Zaječarja.
s>fei|UB ‘mzouepe ‘uay ‘qo|e>j ‘eAip ‘qmj ‘ui[os taSe ‘iqoy ‘o» ‘sp ‘A-rau ‘VIN ‘930B1 ‘9PBa ‘eqv ‘uBuiray ‘seq tajspurj 'Aououiis :0UABiopoA
Aausaa
VREME • ZANIMIVOSTI - NOVICE
Sobota, 1. maja 1993
EVROPA /NESTALNO S PLOHAMI IN NEVIHTAMI ALPE JADRAN /SPREMmUlVOCHAČNO
VREME V MINULEM TEDNU
Vremenska slika
Nad Evropo je območje enakomernega zračnega pritiska. Ob Šibkih jugovzhodnih vetrovih se zadržuje nad našimi kraji topel in vlažen zrak.
C A
srediSCe središče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
* *
pod 10%	pod 5
44 **
10-30%	5-10
444 ***
30-50%	10-30
4444****
30-60
444	***
444	***
nad 60
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 8. in ob 14. uri
LJUBLJANA.....	10/18
TRST........ -/-
CELOVEC.......	-/13
BRNIK...... 9/18
MARIBOR......	12/20
CEUE........ 9/19
NOVO MESTO...	9/17
NOVA GORICA..	11/19
MUR. SOBOTA..	14/19
PORTOROŽ.....	11/20
POSTOJNA.....	10/11
IURSKA BISTRICA.	7/16
KOČEVJE......	8/16
CRNOMEU......-	9/19
SLOV. GRADEC..	10/17
BOVEC...... 8/11
RATEČE.......	8/10
VOGEL........-	6/5
KREDARICA....	-1/-1
VIDEM...... -/-
GRADEC.......	-/18
MONOŠTER.....	-/20
ZAGREB.......	14/21
REKA...... 15/20
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI........... -/-
STOCKHOLM.....	-/-
K0BENHAVN.....	-/-
MOSKVA........	-/13
BERLIN............ -/25
VARŠAVA.......	-/25
LONDON........	-/-
AMSTERDAM.....	-/-
BRUSELJ............ -/-
PARIZ............. -/20
DUNAJ............. -/20
MÜNCHEN.......	-/-
ZÜRICH............. -/-
ŽENEVA.....:.-	-/-
RIM................. -h
MILANO............. -/-
BEOGRAD.......	-/23
BARCELONA....-	-/-
BUKAREŠTA.....	-/20
ISTANBUL......	-/15
MADRID............. -/-
LIZBONA.......	-/-
ATENE.............  -/-
LARNAKA.......	-/-
TUNIS.............. -/-
KAIRO.............. -/-
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.49 in zašlo ob 20.10. Dan bo dolg 14 ur in 21 minut. Luna bo vzšla ob 14.38 in zašla ob 02.56.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Device, element zemlja. Dan je primeren za setev in okopavanje zelenjave, ki ima podzemne plodove, npr. korenja, kolerabe, krompirja in Čebule.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
Tezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP.
ladransko morie: Portorož NP, Trst NP, Gradež NP, Rovinj NP, Pulj NP, Lošinj NP, Krk NP, Split 17°C, Hvar 16,4°C. Reke: Mura (G. Radgona) xx°C, Sava (Šentjakob) xx°C, Savinja (Laško) 13°C, Ljubljanica (Moste) xx°C, Bistrica (Sodražica) 10,2°C, Paka (Šoštanj) xx°C, Sora (Suha) xx°C, Vipava (Dolenje) xx°C, Gradascica (Dvor) xx°C, Iška (Iška) xx°C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.25 najnižje -22 cm, ob 6.57 najvisje 13 cm, ob 12.46 najnižje -30 cm, ob 19.27 najvisje 44 cm. lutri: ob 2.05 najnižje -35 cm, ob 7.57 najvisje 21 cm, ob 13.37 najnižje -37 cm, ob 20.03 najvisje 50 cm.
DANES
A A ČEDAD VIDEM O
O
^ PORDENONE


o GRA2
BEUAK
O
TRBIŽ O q KRANJSKA GORA
O CELOVEC

GORNJI SENIK
O
m
MURSKA SOBOTA
O
MARIBOR
«»:* .CU®
O CEUE
VARAHANO
KRANJSKA GORA	^ ^
1 ir	t ^ O KRANJ
44^ O UUBUANA	>
^ N. GORICA	9
,	- O POSTOJNA .	O NOVO MESTO O ZAGREB
-o 44^	**
° KOftR	* o (
m
O UMAG PAZIN O
O KARLOVAC

'O'
_________ PUU C)___________________________________
Slovenija: Spremenljivo dnevne od 15 do 21 °C. do pretežno oblačno bo, Sosednje pokrajine: popoldne posamezne nevi- Spremenljivo oblačno, hte in krajevne plohe. Naj- popoldne bodo krajevne nižje jutranje temperature plohe in posamezne ne-bodo od 5 do 10, najvišje vihte.
V	Sloveniji	posamezne nevihte.
V	nedeljo bo spremenlji- Obeti
vo oblačno, popoldne V ponedeljek bo sprehode krajevne plohe in menljivo vreme.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENI)!
Večino cest po Sloveniji je normalno prevoznih. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih poteka tekoCe.
Puščavski pesek iz severne Afrike
Janez Markosek
Zadnjih deset dni je bilo vreme v Sloveniji in sosednjih državah že skoraj poletno. Povprečna dnevna temperatura zraka je bila glede na dolgoletno povprečje tudi 6 stopinj previsoka, take povprečne dnevne temperature pa so običajne za začetek junija. Najvisje temperature so se v nekaterih krajih dvignile celo do 26 stopinj.
Toliko so namerili v ponedeljek v Črnomlju ter v torek in četrtek v Novi Gorici. K poletnemu vremenu sodijo plohe in nevihte, ki so se pojavljale tudi v minulem tednu. Globalna vremenska situacija nad Evropo je bila ustaljena. Nad zahodnim Sredozemljem in Pirenejskim polotokom se je ves čas obnavljalo območje ni-
zkega zračnega pritiska, v višinah pa se je tam zadrževalo jedro hladnega in vlažnega zraka, ki se je sredi tedna približalo tudi Sloveniji.
Od sobote do ponedeljka je bilo sončno in toplo, v torek pa se je pooblačilo in pojavljale so se krajevne padavine, predvsem plohe. V višjih plasteh ozračja so pihali južni vetrovi, ki so s seboj nosili puščavski pesek iznad severne Afrike. Dež je pesek spral iz ozračja in lepo je bil viden predvsem na avtomobilih temnejših barv. To je za nase kraje običajen pojav, ki se zgodi nekajkrat na leto. Od srede do konca tedna je prevladovalo sončno in toplo vreme, le včeraj je bilo bolj oblačno. V popoldanskem času s o se
pojavljale krajevne plohe in nevihte, v četrtek je ponekod na Dolenjskem padala toča. April je bil bolj namočen kot prejšnji meseci. V južni in ponekod v zahodni Sloveniji je padla povprečna količina padavin, drugod je padlo od 35 do 75 odstotkov povprečne količine, ki velja za posamezen kraj. Minuli mesec je bil topel: povprečna mesečna temperatura zraka je bila v Ljubljani 11,2 stopinje, kar je za dobro stopinjo več od dolgoletnega povprečja, ki velja za obdobje 1961-1990.
Na sliki je za vsak dan prikazana letošnja povprečna dnevna temperatura (tanka črta) in dolgoletna povprečna dnevna temperatura zraka (debela črta) v Ljubljani.
APRIL 1993 Ljubljana - Bežigrad
i 2	! 4	5 S 7 t 0 10 11 12 ll « 15 18 17 18 1J » Ri i R3 2* K » 27 26 » *
Z"
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/204 : Zavedajte se, da bodo posledice negativne samo za vas, v kolikor boste preveč avtoritativni. Zmanjkalo vam bo energije.
BIK 214/205 : Vasi načrti za vikend se bodo korenito spremenili. Ne pričakujte izboljšanja, kajti problemi se bodo samo stopnjevali.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Z družinskimi člani se ne boste mogli dogovoriti, kaj so najbolj nujna opravila. Naj vam to ne pokvari večerne zabave.
RAK 22-6/22-7 : Začetek vikenda ni ravno obetaven. Najboljše bo, da se otresete vsakodnevnih skrbi in se posvetite rekreaciji ali svojim užitkom.
LEV 23-7/23-8 : Najverjetneje boste pred vso družino postavljeni na preizkušnjo, saj bodo od vas pričakovali prijazen obraz ne glede na sporočilo, ki ga nosijo.
DEVICA 24-8/22-9 : Pogovor z znancem vas bo razočaral, saj boste spoznali, da je seznanjen z vašimi nameni ter da vase ideje niso več nobena skrivnost.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Slab začetek vikenda. Bežen pogled v finančne knjige vam bo povedal, da boste morali zelo omejiti zapravljanje.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 :Problemi, s katerimi se boste ubadali, sicer ne bodo težki, lahko pa pričakujete popolnoma nepomembne težave.
STRELEC 23-11/21-12 : Čeprav imate občutek, da obvladujete situacijo , to ne bo bistveno ublažilo vašega razočaranja. Ne presojajte vsega po današnjih dogodkih.
KOZOROG 22-12/20-1 : Izognite se pogovoru o denarju, kajti rezultat utegne slabo vplivati na vase počutje. Poskusite zadržati status quo.
VODNAR 21-1/T9-2 : Sami boste sebi največji sovražnik, v kolikor mislite v službi še naprej vztrajati na svojem načinu razreševanja problemov.
RIBI 20-2/20-3 : Vzemite si nekaj uric časa in odženite vse tiste ljudi, ki prihajajo k vam s svojimi težavami. Umik v samoto vam bo koristil.
ARBORETUM / DNEVI TULIPANOV
Slovenci smo, kot kaže, veliki ljubitelji cvetja
Cvetlični aranžmaji so nesporno prava umetnost
VOLČJI POTOK-Zapis o vrtnarski razstavi Dnevi tulipanov, ki so jo odprli včeraj v Arboretumu Volčji Potok in ki bo na ogled do torka, bi pravzaprav sodil na kulturne strani. Cvetlični aranžmaji, tako tisti, ki so jih ob pomoči narave oblikovale spretne roke slovenskih vrtnarjev, kot tisti, ki so jih v prečudovito okolje parka postavili cvetličarji, so nesporno
Milka Pance
umetnost. Vsaj po tistem, kar je tokrat na ogled, lahko mirno trdimo, da Slovenci obvladamo to umetnost enako dobro kot hortikulturno daleč bolj uveljavljeni narodi, denimo Nizozemci.
Da je temu tako, se lahko prepriča vsakdo, ki se bo v teh dneh peljal
mimo Volčjega Potoka. Kajti pogled na skladnost barv in oblik med pravkar pokošenimi travniki, barvnimi nasadi tulipanov in cvetočim kostanjevim drevoredom je enkratno doživetje za vse ljubitelje narave in ubrane lepote, ki nam jo ta daje. Ste že kdaj slišali za rdeče tulipane Bing Crosby ali sorto Preludi-um, lila Triumph, oranžne tulipane Solva, med katerimi podobno kot na Golici cveto bele narcise, ponekod pa živorumene. Motijo se tisti, ki mislijo, da so podlesne vetrnice samo bele, kajti v Arboretumu imajo tudi nebesno modre. In tako naprej - vse do prodajnih stojnic z okrasnim cvetjem, ki so Nizozemska v malem. Ponudba je izredno bogata, povpraševanje menda tudi veliko.
Slovenci smo, kot kaže, ljubitelji cvetja; radi imamo urejene domove, vrtove, na okenskih policah se kar šibi okrasnega cvetja. Za vse te lepote smo pripravljeni seči globoko v žep. Pravo nasprotje države (kaj to sploh je?), ki je letos Arboretumu ukinila zadnjo obliko državne pomoči, brez katere bo ta verjetno začel počasi krčiti svojo dejavnost. »Od ministrstva za kulturo smo lani dobili 2, 5 milijona tolarjev, kar je seveda premalo za vzdrževanje tako obsežnega nacionalnega parka, saj smo pri tem dolžni spoštovati Številne naravovarstvene zakone. Kako bo letos, ko ne bo več niti tega dena-
rja, ne vem,« se sprašuje Aleš Ocepek, direktor Arboretuma. Kajti samo nakup čebulic jih stane vsako leto najmanj 30 tisoč nemških mark, če ne upoštevamo gnojil, sredstev za varstvo rastlin in pridnega dela vrtnarjev seveda. Se bomo torej morali v prihodnje odpovedati tudi tej (hortikulturni) dobrini? Po besedah AleSa Ocepka bi bila to velika nacionalna škoda, saj je treba ljudi, še posebno zdaj, ko se vsesplošno znižuje komunalna raven, Se naprej vzgajati.
Z množičnim obiskom letošnje razstave bomo torej prispevali k obstoju Arboretuma, ki bo poslej moral živeti le od vstopnin in prodaje, hkrati pa obogatili tudi sebe.
ijBP