270. številka. Ljubljana, v Četrtek 24. novembra 1898. XXXI. leto.
Izdaja ««ak  <lan »▼«•*>»•.   r-mči nedelje ;n prp*.nike, ter velja po pofiti prejeruan z». a vb tro-ogerfik e deSele u vne leto 15 pld., za pol leta 8 gld., za četrt letu 4  gld., z. gloden mesec 1  gld iO kr — Za Ljubi lanu . <'ez pofiiljanja ua d< u. za vi-  l< t., lfl pld., za Četrt leta fl gld. 30 kr.t za jeden meaec 1 )'.<!. 10 kr. Za pošiljanje nadom rafona se po lO^kr, na mesec, po 30 kr. za če;r'.. If-ta.       Za tuje dežele toliko več, kolikoi poštnini' snu&a. — Na naro-be, bren ilitodui/ne vpo■',ilj • tv<: naročnine, se ne oz in* Za omRD il a plačuje m    <l MJrtStOflM p* it vrste pn     kr, če be oznanilo jedenkrat ti«ka, po f> kr. 'e t>e dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nnj se iivol6 f.  ukovsti. —  Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u pravnic t vo  e na Konurebnem trgu 6t. 12, D p r a v u i fi t v r., naj as Mi-hi^ Iijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari.
Nekoliko odgovora „Soči".
„Soča" nam ne more odpustiti, da smo se zavzeli za goriško učiteljstvo in k* r si v svoji onemogli srditosti ne more drugače pomagati, meče na nas polena. V zadnji številki piše mej drugim: „LVli „Slovenskoga Naroda" no štejemo več mej resne liste, ki ho vredni upoštevanja. On ni glasilo ni jedne stranke, pa tudi ne zastopa nazorov iti politike kake stranke, najmanj pa narodne, marveč le neke klike, katero bo treba na vsak način strmoglaviti. Primorci smo ne odpovedali vsaki zvezi z .Narodom11, dokler bo v rok tli tiste klike".
„Slovence" je — in kdo bi se temu čudil — slastno ponatisnil te besede in jim dostavil v izraz Svoje zadovoljnosti besedi: Jasni se!
Zagotavljamo „Sočo" in „Slovenca", da nas vsa to bahato besedičenje čisto nič ne straši, in da nam te onemogle grožnje tudi čisto nič ne imponi njo, niti nam, niti tistim tisočim, kateri stoje za nadim listom. Vsi imamo za taka besedičenja in pretenja samo ironičen posmeh. Nam popolnoma zadošča, da nam je „Soča" odpovedala svoje prijateljstvo o priliki, ko smo se zavzeli za korist vele-važnega narodnega faktorja, ko smo se kot demokratičen list potegndi za bedno goriško učiteljstvo. Če nas bodo naši nasprotniki, katerim se je zdaj pridružila tudi „Soča", radi tega strmoglavili, ker smo šli v boj za pravično stvar primorskega uči* teljstva, potem bo to mučeništvo, katero bo nam na Čast, vsem našim nasprotnikom pa na sramoto, so sebno pa na sramoto „Slovencu kateremu velevajo božje zapovedi, da se morajo lačni nasititi in nagi obleči. Za tako pravično stvar pasti je častno in dostojno poštenega lista in poštene stranke.
Sicer pa nam radi , Soči ni h* groženj ne bode osivel ne jeden las in nas njeno gromenje Čisto nič ne spravlja iz duševnega ravnotežja. Imeli smo borbe že z vse drugačnimi talenti in z vse drugačnimi faktorji, kakor je gospoda krog „Soče", in vsako borbo smo srečno dokončali. „Soča" je že neštevilno-krat odpovedala vsako zvezo z našim listom, katero
zvezo je doslej kazala samo s tem, da nas ju pri i vsaki priliki napadala; is eto in atokrat nam je zatrjevala, da na (ionskem nimamo č sto nič upl.va in nas zagotavljala v imenu vseh Piimorcev, da naše beteds nimajo na Goriškem prav nobene veljave, a pokazalo se je prav sedaj, da je bilo vse to prazno bestd'čenje. Zakaj besni sedaj „Soča" tako divje če nima naš list nič upliva? Ali ne kaže to besnenje, da mora „Slovenski Narod* vendar tudi Da Goriškem imeti kaj veljave V
„Soča" je krstila 2a kliko VBe tiste politične ■Oini&ljenike, katere zastopa „Slovenski Narod". Tudi to nas ne boli. Tolaži nas dejstvo, da tisti Primorci, ki so zbrani okrog „Soče", tudi niso druzega nič, kakor klika, in sicer klika, katere jarma je že marsikak Primorec do grla Rit in katera bo na Primorskem prej dcgospodarila, kakor morda Hama misli
Kadar se potegujemo z? pravično in za vae slovenstvo velepom^mbno stvar, takrat nas ni strah hoditi, če treba, tud' po svoji Brezi ne glede ne na desno, ne na levo in ne meneč se za to, če bb komu zamerimo ali ne. Tako smo postopali g'ede goriškega nčiteljstva doslej in tako bomo postopali tudi v prihodnje. Naše simpatije do zatiranega goriškega uči-ttljstva ostanejo take, kakeršne so bile, „Sočini" napadi so naB za to učiteljstvo le še bolj uneli. Naš list je in bo vedno odprt vsem pravičnim za htevam goriškega učiteljstva in nas od tega ne od vrne nobena sila, pa naj n m „Soča" še tolikrat odpove vaako zvezo, na katero nismo nikdar po-kladali toliko pomena, kakor ga poklada „Soča" sama.
Sicer pa smo si še danes v svesti, da se bo vse tako končalo, kakor smo mi zahtevali in prorokovali: Čez leto dnij ne bodo slovenski poslanci več v abstinenci, ampak pojdejo v dtželni zbor in bodo v njem upeljali akcijo na korist učiteljstvu in takrat se bo Šele videlo, je- li epadal naš list mej tiste resne liste, ki so vredni upoštevanja, ali „Soča", ki se danes po ničemur drugem ne odlikuje, kakor po svoji, do neba segajoči ošabnos':. Torej pričakujmo !
Hrvati in Srbi.
V odgovor ni članek, kateri je v našem listu priobčil hrvatski „Rodoljub", prejeli smo s srbnke strani člantk, ki ga prijavimo danes in jutri. S tem se znano naše etališče o hrvatsko-srbskem razponi prav nič ne premeni. Odprli smo SVOJ* predala takim razpravam, da ž njimi po možnosti pospešimo približanje Hrvatov in Srbov, a kaže se, da naša dobra volja ne bo dosti pomagala. Namesto da bi se z jedne in z druge strani formulirali pogiji spravi in sporazumljenju, se pregrevajo vsakovrstne rekri-miuaoije in stari grehi, kar gotovo ne vodi k zaže-Ijenemu cilju.
Odgovor od srbske strani na p Rodoljubov* članek v naše-ai liatu se glasi :
Ulogu, koju je „Slovenaki Narod" pri srbsko-hrvackome sf.oru uzeo na sebe, taista je plemenita i dostojna bračke ljubavi, ul gu sudije zavagjene braće. Ali kao i svaki sudija, koji treba, da poznaje zakone i otežavne i olakiavos okolnosti obeja strana, tako isto i plovenački narod treba da poznaje isto-riju, etnografiju, i opravdane težnje« i želje Srba i Hrvata, p* tek onda da se upusti u ocenjivanje same stvari. Slovenci ne smiju na ovu stvar gledati samo kroz hrvačke ili samo srpske naočale, već kroz obe, a ne isključujući odatle i strane izvore. Ako je reč o srpskoj ili hrvačkoj istoriji, onda b« treba obratiti i stranim piscima, koji su verovatno nepristrasni.
Sad da odgovorimo bratu „Rodoljubu" na njegov članak u „Slovenskom Narodu" od 14. novembra ove god. — Odmah se u početku svoga člank'i brat „Rodoljub" potrudio, da u kratko iznese istoriju Hrvata i Srba, u sto ee mi nećemo duboko upuštati, jer bi onda nasiala čisto istorićka polemika, koju bi u aveskama jugoslavenski akolemija trebala da izdaje, a na kraju krajeva đollo b. se do istiue, za koju ee i danas zna i koja je kao pozitivna utvr gjena, a što mi a o/oin kratkom članku ne možemo, niti imamo nameru, da iznesemo. Braći Slovencima, kojima je stalo do toga, da poznadu isto-
Miroslav Tyrš.
(Na   „Tjrrfiovem  večeru"   ljubljanskega   Sokola" predaval Viktor Muriiik.) (Dalje.)
Sila pa, s katero skuša češko Sokolstvo re-alizovati Tvršev ideal, raste od leta do leta v svoji kolikosti in svoji intenzivnosti; število Sokolov je vedno večje, zlasti takih, katere so že kot dečke vzgajali po sokolsko in o marsikom bi lahko rekli, da se je napil sokolske ideje takorekoč že z ma-ternim mlekom. Sokolstvo jim je postalo življenjska potreba, in posvečujejo mu ves svoj prosti čas.
Tyrš sam je podal češkim Sokolom najsijaj-nejši vzgled neumornega delovanja in ognjevite navdušenosti. Velike stvari, velike uspehe more roditi le velika, strastna navdušenost; povečujoča moči, izmanjšujoča utrujenost, podeča bojazen pred velikanskim delom, podira vse ovire, varuje pred obupanjem nad dosego visoko postavljenega cilja. Brezprimerna navdušenost, vedno jednaka, nikdar ne omahujoča, je silila Tyrša, da je delal do skraj-nje utrujenosti, da je do dna izčrpal vse svoje velike moči, izrabil vso svojo velikansko energijo. In etiune, napenjane preveč, eo počilp, tele'ino in du-štvno izn čen  vsled   prevelikega dela, je  padel v
grob. Kakor pa sta bila delo m trud velikanska, tako je bil tudi uspeh ogromen, da, čudovit. Sokolstvo sedem milijonskega češkega naroda, v svojem razvoju po vladi skrajnje ovirano, se danes po 36 letnem obstoju kosa tako glede števila svojih čle- j nov, kakor po izvrstnosti svojega ustrojstva z jednako, po vladi gmotno in rr.oralno v najizdatnejši meri podpirano organizacijo gimnastov štirideset-milijonskega naroda francoskega.
Tvrševa sokolska ideja je sad njegovega proučevanja starogrških pisateljev in s'arogrške umetnosti. Krasnostasite postave grških junakov z ogromnim, divno razvitim ostro razčlenjenim mišičjem uspehi starogrške telovadake vzgoje, telovadb n vpliv na grško umetnost, požrtvovalna domovinska ljubezen krasnih sinov krasne grške dežele, sijajne, v narodnem in političnem oziru neprecenljive olimpijske slavnosti, vse to je vzbudilo v njem najprvo sramovanje lastne slabosti, vsled katerega je začel z njemu lastno navadno energijo telovaditi, pozneje pa misel, ustvariti Čehom institucijo, katera namen bi bila vzgoja grškim podobnih junakov, vzbujanje grški jednake domovinske ljubezni, značajnosti in možatosti, prirejanje olimpijskim igram podobnih narodnih slavnostij.
Že kot akademik je učil Tyrš svoje telovadake kolege v Malypetrovem in pozneje Schmidtovem te':ivad"ke m   zavodu,  naj   gledajo  na telovadbo z
višjega stališči, negj je sama zabava; kazal je na njo kot najboljše narodno - vzgojevalno sredstvo. Pozvali pa so tedaj Tyrša, naj pristopi snujočemu se utrakvističnemu telovadnemu društvu. Ko pa so nemški členi zahtevali čisto nemško društvo, je stavil Tyrš predlog, naj se ustanovi samostojno čeAko telovadno društvo. Predlr g so Cehi in zlasti češko časopis e sprejeli navdušeno, in tako se je dne IG. februvarja 1862. osnoval praški .Sokol". Za starosto so na osnovalnem občnem občnem zboru, kateremu je predsedoval dr Julius Gregr, na Tyršev predlog izvolili Jinficha Fiignerja. Ty.š sam je bil izvol en za načelnika.
Jednake težnje so ustvarile mej Tjrfiem in Fiignerjem srtno prijateljsko zvezo, podala sta Sokolom lep vzglei sokolskega bratstva. Po smrti Fiiguerjevi se je poročil Tyrš z njegovo jelinko, Renato, ki je bila nenavadno izobražena in Tyršu neumorna pomočnica pri znanstvenem in slovstvenem delovanju.
Odslej je vse Tyrševo življenje ozko spojeno s pra kim „Sokolom"; bil je načelnik celih 22 let, prvo leto zraven še podstarosta in orodjar, 1. 1865. tajnik. V telovadnem oziru je spočetkoma neomejeno vladal; toda „demokratska načela ho mu, piše dr. Kdv. Giegr, kmalu pristndila autokratsko oblast, in vvedel je zategadelj ,konstitučrn' najin," ustanovil je namreč vahtcl^ski  zbor,  na katerega so,
Tija srpskcgi naroda, preporođujemo ne srpske isto-rike, da nam se nebi za šovinizam prebacilo, već strane n. pr. Ranke a, Talliandiea pa i samog g. "Veniavnina Kallay a, upravnika Bosne i Hercegovine, koji je, uzgred bodi rečeno, svom deln „Isrojira Srpskoga Naroda" zabranio ulazak a Bosnu i Hercegovinu. N- ćemo, da ih upućajemo ni na ruske pisce, jer bi ntm tada brać.s Hrvati prebacili za to pa bi  rekli, da Rusi  pišu u našu  korist, jer nas više vole.   Istina je, da Rusi nas više vole no Hr vate, a ma za to nismo ničiji  pio uri na Bilkami, niti su Srbi tugje mišice. Naveli smo samo ova tri istorika,  ali  ue izključujemo  sve druge sveckog* glasa, koji su pisali istorijU srpskog* uaroda. Sad molimo brata  „Rodoljub**,  neka  navede i on ma kcg stranog istori ka, ali istorika, koji uživa svjecki glas i  čija  je  pozitivnost  istorijskog  pisanja već osvjedočena, pa onda neka brać i SI )venci pročitaju i jedno i drugo, ako ib ioteresuje, a što bi mi ovde pisali istomu srpskog narodi, kad nije tom1* mesto niti smo istorik, a neć-mo, ni da se upuštamo u po bijanje istorijskih navoda brata rodoljuba po Kla ć^voj „Istonji", notćano tdmah preći na njegova razmiš ljanja.
„Braći se Hrvati ponose 8 ćirilicom kao slovenskim pismom", ali ipak za to nema ni jedne hrvačke knjige ni novina štampanih ćirilicom, dok kod Srba i ako se „ist ću ć rilicom samo \t separatisti mh Obzirs*i ipak eno srpsk h 1 stova „Dub rovnik" i „Srbski Glas" štarcpanib većinom latinicom i veći deo književnosti dalm »tinak h Srba. „Srp ko je svić-nstvo do knjnosti nesnosno* pa ipak niti je srpsko svećenstvo, niti su Srbi ma kad i ma g 1 je kamenovali ma koju brvscku ckvu, a Hrvati su u sred Zgreba u sred b da dina, i to za vreme careva boravka u Zigrebu kamenovali srpsku crkvu ; polupati na njoj prozore. Da li je srpsko svićeustvo nesuosno stoga, stoje dopuštalo, da n|iu cl ef u Srbiji mož* da bude jedan katolik, kao što ja pre nekoliko godini u Srbiji i bilo, kad je gov J. (jjiji bio ministar presvete i crkvenih poslova. Eto kako je brat „Rodoljub" ispao neiskren, a ako se ž»li, da se polemika privede kra.u sa pozitivnim rezultatom, onda se u polomi sanju mora b ti iskre   m >ra se služ.ti pozitivnim podacima.
Možda brat. „Rodoljub" pod tim, što -u se Hrvati bonli sa srpsku crkvenu avtonum ju, razume to, što su srp. crkv. autonomiju mzivali crkvenom avtooom jom o r a v o s 1 a v n i U  Hrvata.   H >i\\a
lepili Ž-leo bi, d.i ćujem od brata „Rodoljuba*, gde au se i kad Hrvati borju za srp crkv. avtonomiju. A ako bi brat. „Rodoljub" hteo, d i se bolje Upoana 8 time, kiko su Madžari pomad Urili Srbe u Ugar akoj, onda ^a upuć ijemo na članak „Posle 50 G i-dna* od starog srpskog borca i prijatelja Hrvata, dr. Mihaila P. D^sarjčii-i, koji je prvog maja ove godne izišao u Novosadskom ^Branika*. A da su JMad'.ari već* pomadiariH tamoiojaSrbe, ne bi mogli postojati ni „Srpska Matica" i „Srpsko Narodno Pozonšte" u Novem Sadu , ni „Tekeliannm" u 3i Pešti, ni srpska žurnalistika, ni srpska knji>. ire itd. u (.' ar-koj. A li tr»-ba biti objektivan pa istinu
kakor pravi sam, opira spas nepretrgana, neomah Ij.va d'-Lvnot vsakegi 8ukols*< *a društva; prva skrb mu je bila zatega lelj Organizacija tega zbora. R le so to zlasti seje m skapne relovadske ure, v katerih so se vadili vaditelji te.;r»tično in praktično, in ki 83 imeli največji pomen za urejen), jadnoto tehnično vod-t jo društva in za razvoj samostojnega Če&kfga belovadbenega sestava, po katerem se danes podučoje telovaJba v češkem sokolatvn s tolikim vspehom, in ki je oslavd češke telovadce na tekmovalnih telovadbah v Parizu, N *ncy in drugad.
Cel ko tolovadbeno terminologijo je pripravljal Tyrš že pred ustanovitvijo .Sjkola". Obelodanil jo je 1. 1882, 1. 18G8 pa je izšla iz nova, popravljena in izpopolnjena, skupaj z nemško-češko in češko-frsneosko in e č e v a 1 n o terminologijo. Leta 1866 je aestavil tudi vojaško nazivoslovje za nameravani sokolski prostovoljski zbor; Tyrš je namreč izdal na vse Sokole poziv, naj kot prostovoljci branijo domovino, sestavil češka povelja in izdelal v vseh podrobnostih organizacijo prostovoljskega zbora. Poziv so Sokoli navdušeno sprejeli; toda vlada je odklonila pomoč, praški „Sokol* je zategadelj stmo straži! Prago. Praškim Sokolom in Tyrševi zgovornosti se je pri tej priliki posrečilo ohraniti palačo generala Ciam Gallaaa, katero je je praško ljudstvo hotelo porušiti. (Dalje prih.)
kaziti, a kad čovjek hoće nešto silom, da utvrdi za istinu pa i ako nije istina, onda se mnogo sporednih istina mora izvrnuti.
„11 hrvačkom saboru imade preko 30 narodnih zastupnika Srba, koji su svi madžarooi, a ni jedan nije opozicionalac *   O/o je fakt, koji je i nama dobro poznat a još bolje poznat razlog, koji rukovodi te Sebe, da budu uz vladu bina H id er-wary a.   Treba se setiti na vreme vladavine bana M.tžuranići, kad su srpske škole bile silom zatvarane,  srpski učitelji gonjeni, a kad  bi se kogod javio da je Srbin, kazivali su mu, da ide u Srbiju, jer su tamo Srbi.   To  bi  najbolje  mogao našem „Rodoljubu* kazati Dc. Derenčm, tadanji prestojnik pravosugja.   Taj fakt,   da  su  srpski zastupnici u hrvackome saboru svi Madžarom, i nas ž tlosti, i mi smo odlučno protivni tome, ali se na tu stvar ne srne tako plitko i jednostrano gledati. Ti so srpski zastupnici većinom stariji ljudi, koji još vrlo dobro pamte eru „pujkog* bina, ta im ss ne dopada, da dočekaju još jednom taku sreću, gle bi se sve, što je srpsko, gonilo a najzad viša boli  kad brat uvredi no tugji. Ovim ne tvrdimo,  da bi se opet onako prema Srbima u Hrvatskoj postupalo,   kad bi opet došao neki  „pučki*  ban,  već samo konstatujemo, da živa uspjmeua na ondašnje prilika ne da ovim ljudima, da budu u opoziciji protiv vlada, k >j i je prema njima liberalnim no pregjašnja vlada „pučkoga" bana. Svaka politička stranki i svaka generacija ima svojih pogrešaka u javnome  radu, pa kao što je bili vrlo velika politička greška, što su Srbi u Hrvačkoj za vreme Mažuranća ganjam, tako je isto, po našem m šljenju, pogreška i što srpski zastupnici nisu u opoziciji. Na posletcu ovo je drugo samo uemiuovua posledica onog prvog, a ljudi, koji ozbiljno  raisla  i  žele  slogu   i   sporazum   Srba i Hrvata u političkom radu, na smeju sa ni za je i tu od ov.h dvaju  razloga  zadevati  i  jedaa drugome prebacivati, već složno vojevati protiv oba fakta A sve donde dok pravaši budu teraii mak na konac, sve donde ć? ss i Srba nadi, koji da to revanžirati, što nikako mje u korist  srpsko hrvačkoga naroda, već na štetu i propast. A da tamošnji Srbi niso uz vladu, za to što su  nemarni prema javnome političkome radu ih što su se, možda, po-madžarili  ili  što ž* le  propast Hrvatima,   a dobro Madžarima već iz nevolje, neki nam buie taj d akaz, što za zadnji crkveni sabor od 80 zastupnika prodre h e vladinih kandidata samo 14 ostalo sve opozicij on alci (66.) i š^o su S:bi  za po slednih sab irski  . :b r «. gUsdi za Hrvata Birćtći, dok ob .orasi ue glasaše zanj, možda za to, što im se mje dopao Bafšicsv liberalizam.    A za om neslogu Srba i Hrvata nisu dir-.kt.oo oni krivi, već Madžari i Beč, a oni  su samo u toliko krivi, što udaraju u sitničarenje i što neć-, da vide kuda vodi ta njihova raspra i kome koristi.
„U Dtlmaciji Srbi sklapaju s Talijanima koa-1 cije proti Hrvatom", veli „ Rodoljub". S Talijanima u Dtlmaciji ne sklapaju  koalicje na  žalost samo Srbi već i Hrvati što je brat roddjuo moida !) zaboravio ući ali mi  ćsmo  ga  posetiti nekolikim primernima iz ne daleke prošlosti.    S3ćali  se brat „Rodoljub" izbora u Boki Kotorskoj gde su Hrvati bez razlike stranke svi skupa sklopili kon promis s Talijanima i protiv srpskog kadidata dr. Kvekići  kandidovali eminentno vladina čo/jeka tadašnjeg c. k. kotarskog  poglavara Barona Marojčći, ili na općinskom izboru u  gradu Kotaru kad  je  bilo   moguća   samo  talijansko - hrvačkim kompromisom postaviti za načelnika poznatog talja-naša dr. Pezzi ? O tem brat „Rodoljub" ni reči ne spominje,   već  kategorički  veli  da samo Srbi to čine. — Kakva neskrenost! (Konec prih.)
V I Jut»l)ttiii, 24. novembra. rHierw Finančni minister, dr. Kaizl, je odgovoril praški deputac ji čeških akademikov, da je vlada brez upliva na vojaško upravo ter da ne more glede vprašanja, kako naj se rezervisti na kontrolnih shodih oglašajo, ničesar določiti. „Polit i k* piše na to: Taka izjava mora presenetiti. Ali res ni maj avstrijsko vlado in vojaško upravo nobenega kontakta in ali češki klub ne eksistira za vojaško upravo? Kako pa je bilo pri letošnjih delegacijah? Kdo je bil, ki je pridobil Cehe z obljubami, da so mu potem votirali 30 milijonov ? Kdo je bil, ki je obetal, da se „zde"-afe:a ugodno reši? Kdo je prosi avstrijsko vlado, naj posreduje pri čeških poslancih, da bi glasovali za že izdanih 30 mil. gld.?   Bil je to vojni minister!
In sedaj se upa kdo trditi, da nima vlada nobenega upliva na vojno upravo. Ako bi bilo to res, potem bi bila eksistenca Tbunovega kabineta v veliki nevarnosti, in vsak nadporočnik bi mogel prekrižati politiko ministarstva. O ažalju/emo, da češki klub ni še storil najodločoejših korakov pri grofa Thuau ter ss je zadovoljil ie z interpolacijo. V narodu more nastati velika rasburjenost. Čehi store vladi vse vsluge, i»iti slabi nagodbi ne ugovarjajo, a za to ne dobe' niti besedice „Zle". Ako se parlamentarni komisiji češkega kluba ne posreč, da se doseže v tej točki kar je prav, potem je vzroka dovelj, da se začne proti vladi — boj. Odstop Krieghammerja naj nas ne premoti! Pod Lobkowitzem, ali kdo mu bo naslednik, ne bo stvar nič drugačna. Lahkoverno bi bilo misliti, da je padel Kriegharamer radi tega vprašanja; vrgli so ga v Budimpešti. Mladočeški klub mora braniti svojo avtoriteto ter iti do skrajne meje. Konč-o ni vojno min-sterstvo poslednja instanca, ki odloča! — Tako „Politik". Zdeti bi bilo v tem vprašanju složnega postopanja, vseh slovanskih poslancev, zlasti pa Slovencev, katerim prepotenca vojaške uprave tudi ne more biti ljuba. Gesslerjevegt ki o* buka tudi Slovenci ne maramo.
Vojni minister Kriegbammer še ni odstopil, kakor se je poročalo, a baje misli res prav kmalu odložiti svoj portfelj. Listi trdijo, da je Hentzijeva afera Ie zadnji vzrok Kneghammerjevega padca, da pa so pravi vzroki notranjepolitični. Krieghammer se je zamer I Nemcem s svojim postopanjem napram Gračanom, večini pa se je zameril 8 svojim postopanjem v zadevi kontrolnih oglasitev. Ne mara ga torej niti manjšina niti večina, zato je nemogoč. Naslednik mu bode princ Lobkovvitz, poveljnik budimpeštanske garnizije ali pa — baje je ta verzija verjetnejša — nadzornik topničarstva, fml. Kropatschek, ki je služil pred par leti v Ljubljani.
Vprašanje južne Tirolske še ve J »i ni rešeno. Italijanski poslanci so izročili že grofu B de-niju obširno spomenico,  s katero so zahtevali aa-i mostojoo upravo Trentina ter italijanski deželni od-' bor, češ;  da se tirolski deželni zbor z nemško večino prav nič ne briga za italijanski del Tirolske, i Jednako spomenico so izročili Italijani sedaj tudi grofu Thunu,   spcminjajoči   ga na njegov govor v češkem deželz-m zboru leta 1896., kjer se je Thun potezal za pravico deželnih manjšin.
Princ guverner Jurij. Ruski poslanik v Carigradu, Sinovjev, je imel — kakor poro'a „Standard" — pri sultanu avdijenco, pri kateri mu je naznanil, da more princ Jarij že v kratkem odpotovati na Kreto, ter vprašal, ali želi sultan, d* se oglasi prej še na turškem dvoru. O Igavora sultanovega „Standard* ne poro':a. — Iz Aten javljajo, da hoče princ guverner sklicati takoj, ko se proklamira za Kreto določeni statut, v Kanejo narodno skupščino. Princ hoče poklicati tudi na najvišja mesta odlične Turke ter postopati v vsakem ozira po načelu jednakopravnosti.
Špansko ameriška mirovna pogajanja se nadaljujejo, k r so Amerikanci pripravljeni plačati za Filipine prav veliko odškodnino, oziroma hočejo popustiti Španiji velik del vojne odškodnine, katero morajo plačati premagani Spanci zmagovitim Zjedi-njenim državam V Madridu so sedaj že j*ko mehki, zato javlja sedaj „Reuter-Office" iz Londona, da vvashingtonski kabinet nič več ne dvomi, da ee do-ženejo mirovne obravnave tekom bodočih dr»ij, ter da se sklene mir v Parizu že v kratkem. Konference v Parizu stanejo Španijo zopet precej tisočakov.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 24 novembra — („Edinost") nas je počastila z odgovorom na naše .konkretne nasvete*, 8 katerim odgovorom pa se nismo zadovoljili Naš nasvet je bil: ako ni mogoče doseči šolskega zaloga, naj poišče deželni zbor novih virov dohodkom in naj jih porabi za izboljšanje učiteljskih plač, a če bi ti novi dohodki ne zadoščali, da bo moral davkoplačevalec poseči v žep. Tako so naš članek umeli vsi ljudje, ki imajo dobro voljo. „Eiinost" nam je nato odgovorile, da je naš nasvet, naj si dobi dežela nove dohodke potom lastne režije samostojne deželne naklade in potom zakupa užitnine — sofiiem, češ, ti dohodki bi ss stekali zopet v dež. blagajno in ne bi prišli tm korist šolskim okrajem.  Kaj deželni zbor ne more
skleniti, da ae ti dohodki porabijo v to, da jih dežel« razdeli mej šolske okraje v avrho, da ae izboljšajo učiteljske plače ali,  točneje rečeno,  da ae ž njimi pokrije diferenca mej dohodki eolskih okrajev in reguliranimi učiteljskimi plačami? Svota, katero smo imenovali v svojem članku, da bi ae dobila potom lastne režije in od zakupa, je minimum tega, kar bi imela dežela novib dohodkov in ta svota je le vredna, da ae kdo zanjo zanima. Na naše vprašanje, zakaj ni deželni zbor sklenil lastne režije in zakupa, pravi „ Edinost* : „Zato, ker ves svet ve, da ta dež. zbor sploh  nikdar ničesar  delal ni, ker je bil bolj karikatura, persiHaža deželnega zbora." Vse prav, ali slovenski poslanci bi bih vzlic temu lahko predlagali  lastno režijo  in  zakup  in svoj predlog ponavljali leto za letom.   Tega jim nihče ne more braniti, to je jedna poglavitnih njihovih pravic, a kolikor se spominjamo,  niso nikdar  prišli s takim predlogom na dan. dasi se je jeden izmej njih svoj čas pri pokojnem Lubeyu  informoval o tej zadevi. Končno naj pa povemo „Edinosti", da se bi v najslabšem slučaju tudi še v žepu goriškega davkoplačevalca toliko našlo, da bi se mogle učiteljske plače regulirati!
— (Trgovska in obrtniška zbornica) ima
v petek ob dveh popoludne v mestni dvorani sejo. Na dnevnem redu so: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poročilo o ustanovah za onemogle obrtnike in vdove. 8, Poročilo o ustanovah za učence in u'enke na obr nih šolah.
— (Slovensko gledališke ) Znova opozarjamo narodno občinstvo na nocojšno predstavo, opere ^Trubadur", pri kateri sodelujejo vse tri nove ženske solistinje: gdč. Sto.muka Radkievvicz in Štastna. — V soboto, 26. r. m., se bo pela prelepa in splošno priljubljena opera „Marta", ki je do flf*g!a v letošnji sezoni najlepši uspeh. — V torek, 29. t. m , pa dobimo na slovenski oder veleodlič-nega gosta, hrvatsko umetnico gospo Ljerko pl. S ram ovo, ki bode igrala v Shakespearovi slavni veseloigri „Kako se krote ženske".
— (Nemški cesar Viljem) se je včeraj zvečer peljal skozi Ljubljano. Oficjalno sp je bilo razglasilo, da se pelje iz Polja čez Nabrežino, Gorico, Videm in Pontabelj v Trbiž, to pa le zaradi večje varnosti in da bi se eventuvalni anarhisti speljali na napačen sled. Cesar Viljem se je s česa rico vozil s posebnim vlakom, kateri je zapustil Pulj v dveh oddelkih tako da nihče iz občinstva ni vedel, v katerem oddelku se vozita cesar in cesarica. V Ljubljani se je cesarska dvojica mudila le uekaj trenotkov, potem pa se odpeljala proti Trbižu.
— (Premog) Prijatelj našemu listu nam piše : K ko grozno je bilo doslej občinstvo pri kupovanji prtmoga prikrajšano, se vidi šele zdaj. Jaz imam oVnia večji zahoj, v kateri so doslej šli prav lahko štiri cente premoga, včasih še poln ni bil. Včeraj naročil Nem prvikrat zopet štiri cente v plombo vanih vrečah, in kako sem se čudil — s tremi centi bil je zaboj že z vrhom poln! Bilo bi pač umestno, dn bi se mestni magistrat po svojih orgauih večkrat prepričal, kako je z vrečami in pa tudi koliko tehtajo, potem bo za vselej konec — oškodovanju občinstva.
— (Imenovanje) Evidenčni geometer I. vrate, g. Friderik G a t s ch , v Logatcu je imenovan višjim evidenčnim geometrom 11. vrste.
— (Spodnja Šiška) priredi na predvečer cesarjeve vladarske petdesetletnice občno razsvetljavo. Vsa poslopja bodo z zastavami okrašena. Znamenje za razsvetljavo se bode dalo ob 8. uri jvtčer z 10 streli iz možnarjev, zjutraj se naznani s   101 strelom,   da je napočil  slavnostni dan. Dne
2. dfcembra bo maša, po maši pa slavnostna raz delitev spomiiijnkiti svetinj.
— (Vkradeno kolo.) Dne 20. t. m. je doslej »»•znan slikovec v kradel trgovcu g. Travnu na Glincah kolo, vredno 120 gld.
— (Novi Bemnji) Deželna vlada je dovolila občini Semič v črnomaljskem okraju tr je letnih in živinskih semnjev, ki bodo 14. februvarja, 26. aprila in 24. julija vsacega leta, oziroma, ako bil ta dan nedelja ali praznik, naslednji dan.
— iNesreča.) Dne 13. t. m. je šla B. Za drožnik z Vmega vrha v gozd po drva in je pustila svoja dva 5 in 2 in pol leta stara otroka sama v hiši. Otroka sta vžgala neke cunje. Starejši otrok ae je zadušil, mlajši pa je zgorel.
— (Osebne vesti.) Dvorni svetnik pri graškom nadsodi.šču, gosp. Julij Mitterbacher, je stopil v pokoj. — Značaj in naslov namestniških svetnikov sta dobila okrajni glavar v Mariboru, fr. Kaukovvski, in okrajni glavar v Celju, grof A t tem s.
— (Napad na potovalnega učitelja gosp. Gombača)   Dež lui potovalni učitelj za vinarstvo
g. Gombač je imel z* minolo nedeljo napovedano predavanje v Veliki Dolini. V soboto se je peljal s kolesom v Brežice, d t bi tam prenočil. Na potu kake 4 km. pred Brežicami stala sta dva možka pod nekim drevesom, dočim je tretji prekoračil cesto in hote ali nehote minil z nogo v bicikelj, da je g. Gombič tako odletel, da je kar obležal. Neznanci so ga potem, najbrž z nožem, ranili nad srcem Gosp. Gombač je brez zavesti obležal na cesti Dva slučajno došla kolesarja iz Brežic sta ga našla v krvi in ga z vozom prepeljala v breško bolnico Rana, aatSffO j so napadalci prizadeli gosp. Gom-baču, je .')'._, cm. široka in 5 cm. globoka a ni nevarna.
— (Potrošnost ) Danes ima tržaški ob'inski svet hi' o, v kateri hude sklepal o predlogu, sezidati novo rnetitno h šo. Ta hiša bi veljala dva milijona gold. To je ž * vifiek slabega gospodarstva.
— (Razpisana služba) Na jednorazredni ljudski šoli v Kopajnu mesto učitelja-voditelja s sist^-mizovanimi dohodki. Prošnje do dne '.10. no vemhra okr. šolskemu svetu okolice ljubljanske.
* (Panika v Karlovem gledališču na Du naju) Prulvčerajšnim je nastal mej predstavo v Karlovem pledališu nakrat silen strah. Smrdelo je namreč po zasmojenera in ta smrad se je večal vedno bolj. Ljudje so začeli vpiti: „Gori!" — Drugi iropet: „Nič ni, mir!" — toda mnogo ljudij je bežalo iz gledališča, nekateri so pustili celo svojo gardenbo R-žiser je skušal cb-instvo pomirit', ali zaman. Požarnu hrambe z gasilnimi vozovi so pri-drdrale cd vseh stranii pred gledališče, a brez VBroka V policijski sobi se je bila zaumodila pri peči zofa, kar pa so pogasili stražniki sami. V gledališča se je nekaj žensk onesvestilo. Konec igre se je vršil pred praznim gledališčem.
* (25 častnikov zastrupljenih) V Pačahu je v garniziji obolelo nakrat po obedu petindvajset častnikov. Izvedenci so preiskali hr^no ter našli v me^n strupene gobe. Ker so častniki vzeli takoj protistrup so nekateri od njih že ozdraveli, drugim je pa tudi že mnogo boljše.
* (Turška komponistinja,   mlada Zilnura Hanum je poklonila v Cirigradu  nemškemu cesarskemu   paru  svojo   skladbo   z   naslovom „Djbro došla!" Česat ji je poslal medr.jlon z biseri.
Darila t*
Uredništvu našega lista je poslala: Za družbo sv Cirila in  Metod*:   G >spa
Marija Blažon 10 kron, mesto venca na krsto svoje hčere pok. sestre Celestine.   —  Živela rodo ljubna darovalka !
Zahvala Slavni stavbeni firmi „Knez Zupančič" in .Kranjsko stavbeno društvo" ste na prošnjo podpisanega poslali v spomin slavne petdesetletnice! vlade presv. cesarja Franca Jožefa I. za revne učence šole v Pres^rji vsnka po 10 gld. Zri ta vele ilnšni dar ee podpisani v imenu revne šolske mla-dme navedenima stavbenima iirmama najtopleie za hvaljuje. Preserje, 21. novembra 1898 A. Liko zar, nadučiteij in predsednik krajnega šolikega sveta.
Knjitevnost.
— Slovannkv Pfehled Te nove revije je izšel drugi sešit* k a prav raznovrstno vsebino, katera nas jh prepričata, da je pravi mož se loril sicer težavnega a velevažnega dela, seznanjati slovanske narode mej sabo. Drogi SeŠitsk ima naslednjo vse bino: Ze slovanske poeaie : A. O-mjf: Z novć po esie polske. Kazimierz Preervva Tetmijer. Stati: Ludvik Kuba: Stopv febko hudby? MyŠlćnky ado mnenky o pisni jiho>lovanske J. Bandooin de Cour-tenay: Slovaci a korona sv. Stčpiina. K. Stfip&nsk : K padesdtiletčmu vfročf smrti B&linskšho. Fr. lVhof: Rusinska ,Sie" ve Vidni. l)op>sy : Z^ Sršdca (Dr. A. Ralan). Z Varšavy (Aureli Viszar) Ze Zeleznik v Krajinč (A. I)-rmota). Z Korutan (F. L) Z Petro-bradu (—ov). Rozhledy a ipravj: Jubileum Sion kievviczovo. — Novinky polske literatury. — Zmšna „Kraje" a „Žycia", — Horftv/ českopolsk^ alovnik.
— Stav obeonšbo skolstvi v Haliči. — Knez Bila-kievv cz. — Navrh „S\čta". — O. Makovej proti Haličaninu. — Rusinske* memorandum. — „Kružok ruskych akademiku v hirny'ych". — Pamatka smrti Pisareva a Tutčeva. — D.vadlo pro lid. — Lite rami polemiky v Chorvatsku. — Literatura, včia, limoni: Dr. Ivan Franko: Literatura ukrajinsko ruska (malorusku). J. V. Lego: Slovinska literatura. Refer;ity a ozmimeni knih : Tetmajer, Poesie lil. — Samokvasov, Izsledovanija po istorii rusakago prava.
— Balzer, O naslepstvvie tronu w Poisce — Pry-vit Ivanu Franku. Umeni vytvarmt: Vystava obrazu J. Styky.
Telefonična in brzojavna porodila.
Dunaj 24. novembra. V pisarni podpredsednika dr. Ferjančiča so se danes Belil različni poslanci, po dr. Ferjančiču povabljeni, na posvetovalne glede zgradbe železnice čez Karavanke.   Sklenili so, podati še v današnji
seji interpelacijo, in naroČili barona Schwe« ge 1 j u, da jo sestavi.
Dunaj 24. novembra. Konec današnje seje hoče dr. Hochen barger interpelirati vlado radi čeških in slovenskih postulatov.
D onaj 24. novembra. V današnji seji obrt nt ga odseka je vladni zastopnik naznanil, da namerava trgovinski minister baron Dipauli v kratkem predložiti nov zakon o krošnjarstvu.
Dunaj 24. novembra. Načelnikom klubov se je včeraj naznanilo, da do 6 decembra ne bo plenarne seje Danes pa se je večina na -čelnikov izrekla za to, naj bod« ti v torek in v sredo seji in naj se postavi na dnevni red zakon o mitnicah, zakon o regulaciji pač dr*, slug in zakon o zuižanju pristojbin pri prepisu kmetskih posestev. Namen nameravane pavze je bil, da se omogoči nagodbenemu odseku, d< gristi razpiavo o carinski in trgovinski pogodbi, kateri se je vsled današnjega sklepa izjalovil.
Dunaj 24. novembra. Posl. Gniewosz je prišel danes prvič po dvoboju z Wolfom v zbornico. Poslanci desnice so ga prisrčno pozdravili. Poljaki so ga pol|Ubov>li. Obstrukcijske stanke so danes začele z novo taktiko zavlačevati razprave. Nemški nacijonalci, zlasti Pes-sler, Erb in BčcbeJm so podali m broj interpelacij glede ntgudbe katerih čitanje je trajalo nad uro. Potem je zbornica nadaljevala razpravo o predlogu, naj se obtoži ministtrstvo, ker je na G-liškem lazglasilo obsedno stanje. Govorn ki so: Potoczek (poljski klub), S t a p i n s k i (poljska ljudska stanka) in Bvk (poljski klub). Zdaj govori nemški nacijonalec Winkowski, Desn ca namerava debuto še danes dognati. Vil«d česar bo ^eja jako dolgo trajala.
Budimpešta 24 decembra. Cesar je demisijo vojnega ministra Krieghammerja že sprejel in se to tekom prihodnjih dtnj uradoma razglasi.
Budimpešta 24. novembra. V da naŠDjjH seji se je oglasilo jako mnogo govornikov, kateri hočtjo raspravljati o postopanju pol c«je napram demonstrantom, in radi ukaza naučnega ministra, s katerim je vlada odredila, da se morajo vsi d jaki dne 2 decembra udeležiti cesarskih mas. Neodvisna stranka proglasa ta ukaz za protiustaven, češ, da je bil 0 sar šele 1. 1867 kronan za ogerskega kralja. Naučni minister VJassics je namesto odsotnega v dvoboju ranjenega Perczela odgovarjal na napade radi postopanja policije in svaril dijake, naj ne prirejajo političnih demonstracij, sicer zapre vlada za dlje časa visoke šole, ker te niso in ne smejo biti zavetišča ekscedentov. Opravičeval je potem tudi svoj ukaz, da morajo šole praznovati cesarjevo vladarsko petdesetletnico, glede katerega je ministerski prt d sodnik baron liinffv še pripomnil, d* takisto, kakor so vse šole praznovale petindvajsitlet-uico cesarjevaga vladanja, tako morajo tudi praznovati njegovo petdesetletnico.
Budimpešta 24 novembra. Od 9. ure dopoldne je vse črno ljudstva pred parlamentom. Ko se je pripeljal Banfly, zagraieli so viharni klici „Abzug". Množica je hotela udreti za vozom m ga napasti, kar je pa policija preprečila.
Budimpešta 24 novembra Minister Perczel je imel danes ob uri dopoludne dvoboj s posl. liolloiu. Minister je bil na čelu ranjen, a rana se utegne že v dveh dneh zaceliti. Perczela danes ni bilo v zb »rnico, pač pa je prišel Hollo, katerega je opozicija pozdravila z burnimi eljen klici.
Rim 24 novembra. V včerajšnji seji poslanske zbornice je finančni minister Vac-chelli razvil finaniiii ekspoze, v katerem je povedal, da bode letos samo 1 milijon lir de iicita, prihodnje leto 14Va milijona in naslednje leto 30Vi milijona, kateri deficit pa misli pokriti s finančnimi operacijami, ne da bi bilo treba izdajati nove emisije. Ohljuboval je znižanje užituine, kar je zbornica vzela z živahnim odobravanjem na znanje.
Pariz 24. novembra. „ Tempa" javlja, da je general Zurlinden ukazal postaviti Pic-quarta pred vojno sodišče.
<...>, p \ n »1 re j (JalirSf ck, lastnik „Ooriške tiskarne", HaMottil je društvo „&i:madiji* M$ knjig. Na tem pb-menitem duru zahvaljuje so mu podpisani odbor điuitf S rSnraadije* v Prugi najsrčneje, nadejajoč Ift, da ga hudo posnemali i drugi rodoljubni knjigotrici,
Zahvaljujoč M naprej, beležimo b spoštovanjem
x a odbor: Predsednik: Tajnik:
Josip Germ, akad. slikar.   MIlan Prolog. sluš. filozofije.
Iz ur<t<tetejura lis«a.
UvK, m- n 11 -I. «i Uniltiic dntftboi Zemljišče vlož. štev. f>7, kat. ob '. S*ylca, cenjeno loiiJ gld. in 'JU gld. "•O ki-, dne *_'•>. novembra v ttudovljici.
Antona Samse posestvo vlož. Štev. 12, kat. obč. ftembije, cenjeno 4697 gld. in 800 gld., dno V'8. novembra v Ilirski H.strici
PoMstVO vi" ž Steč f'ii I kaf. obč. Dobrova, cenjeno 500 gld.. dt e 98. novembra v Ljub'jani.
ZeBlijilc« vlož štev. 116 in liti kat. obč. Ribno, cenjeno t><^ gld, m zemljišča vlož. štev. 'J.'is iu 940 kat. obč. Zalede in vlož. štev. 211* kat. obč. Solo, vsa dne 28. novembra v l: ado v Ijici
Zemljišče vlož. štev. 'J7i'> kat obč. (alinee, cenjeno 2t_!*0 gld  iti 7.t gld., due 89, novembra v Ljubljani
Posestvo vlož. Stev. 'il in 100 kat. obč. Bntoraj, cenjeno lH7'.t gld., 80 gld. iu ti trld , in posestvo vlož. Stev. 1*30 kat obč Dobile«, cenjeno 8 > gld., oba dne 30. novembra v Crnonal n
ZemljiSča vlož Stev. 91—93 in 149 kat. obč. Tacen cenjena 11.098 gld., 87S0 gld., ti!Hr> gl4. in 2UO gld, dne 3U. novembra v Ljubljani.
1;dar;*      v (Ljii^Ssaiii:.
Dne 21. novembra : Auton Glojek, hišnik, 78 let, Mestni trg Sr. 17, srčna kap. — Frančiška Pfeifer, delavčeva hči, 2 mes., Ulico na grud St. 10 božjast.
Dne 22. novembra: Celestina Marije Ulažon, uršu-linka, 26 let, Kongresni trg št. 17, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 17. novembra: Ivan Vrenk, kaj ž ar, 62 let, jetika.
Dne is. novembra: Anton Golub, dninar, 81 1 t, jetika.
Dne 19. novembra: Ignacij Druskovič, posestnik, 35 let, spridenje jeter.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 3'Jt>-2 m.
■ "a S) > o	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	oŠ V !►	Vetrovi	Nebo	m Z I <a a 15 * a.	g 71
	9. lvečer	72.0 l	j4	si. jug- 1	dež		
24.	7. ejutruj	7 »2 5	30	sr. zahod	oblačno	11	
•	2. popol.	.21 ;>	•1 7	sr. jzaU.	oblačno		
Srednja  včerajšnja   temperatura  3 1%   <a   12' nad normalom.
de« 24 novembra 1698.
Skupni državni dolg v aotah..... 1C0 %ld 9^
Skupni državni dolg v srebru    .... ICO , 8i
Avstrijska zlata renta....... 119 „ 70
A'/btrijska kronska renta 4°„..... lol B 10
Ogerska lista renta 4" „....... lli* . 80
Ogerska kronska renta 4u/»..... 97 , 68
A.VBtro-ogerske bančne dunfM     .... 9<9 , —
Kretiitne delnice......... 352 , 90
London vista.........                                        > 190 * 50
Nemški drž. bankovci za loO m.»rk ... 58 „ 92''
90 mark............ 11 , 78
40 frankov........... 9 , f>5
Italijana ki bankovci.....;   .   . 44 „ 85
0|%T. cekini.......... , t?9
Dne 23 novembra 1898
«•/„ državue srečke iz I. 1854 po 250 gld, gld. —
Državne srečke iz L. lhl>4 po [00 gld.     . 197 , 35
Ltanava reg. srečke 5"/0 po 100 gld.    .   . 180 „ 50
Zemlj. obč. avstr. 4'/„"/,, zluti r.aat. listi    . 98 „
Akcne anglo-avstr, banke po 300 gld. .   . 168 „ 50
Ljubljai.ske srečke......... 84 —
fiudolfove srečke po 10 gld...... 96 , 50
Kreditne srečke po 100 gld.    .    ,            . 202 „ --
Tranuvav-drust. velj. 17o gld. a. v.   .   .   . 645 , —
Papirnati ruhelj.......... I 27J
kr
Tarioo'b-porilo
za jesen in /.imo ima za preprodajalce
Albert Hatzner na Dunaji, L, Kohlmessergasse 8
Zuvojo vzorcev, obsegajoče srajce, jopice, hlače za gospode, dame in otroke, v znesku  10   vo gld. proti povzetju ali dunajskim referencam.   * (1401—82)
z lepim, jako rodovitnim sadnim vrtom, kjer je že nuj* gti let dobro posluj« ću strojarija, ležeče pobg ceste Radovljca Begunje, i»ro<li« mc iz pronte roko pod ugodnimi pogoji.
Već hh izve pti laataioi kuti i o« V«ileli, Zapuže, i > < -1; i Begunj*, Gorenjsko. (182G—i)
Kanarčke iz Harca
i izbornim globokim) votlim ivrgolenjem, grljenjem, oingljanjem itd. oddajani po 10, 8, 6. 5 io
4 gld. komad ter jamčim, da dosoejo ^ i v i. Smejo
bi tudi premeniti p>> tj dnevni potkoinjL Navodilo za pravilno ravnanje se brezplačno priloži, ako se hklicuje na ta list. 1'reniovani v januvarju 1898. 1. s (i srebrnimi svetinjami.
J". Brezina
gojitelj žlahtnih haiškib kanarčkov v l^aien ob Donavi. NB, Za kupčuvaloo! 8O0 komadov oddam v večjih partijah.   Kup6evalska cona!    (1719—8J
1 ali 2 meblovani sobi
s predsobo ali kuhinjo r ponebnim vbodom se išče Ponudbe pod „0berstu na npravoiStvo „Slov. Naroda". (1820—1)
Ces. avstriisto
državne želeiiiiict
Izvod iz voznega reda
veljcwvon od dnć 1. oktobra 1898. leta.
o,! . ..c in l<}nti>SJnn«* inž. ko! če« Trte i*
Ob 19. uri "> ni po noči osobn* vlak v Trbiž, lleljak Celo -ec Kranzeiifeste, Ljubno; č»^z S.'lzthal v Ausse, Solnograd; čei Sle>u-Heitbng v St«yr, L'nt, na Unnaj via Arastetten. — 01 / uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Baljak, Ct lovec, FraiizenstVste, Ljubno, Dunaj; čez Selztha! v S<<<:- gndj čez Amstctter na Dunaj, — Ob 11. uri 50 m. dnpnlue ■■ »sobni vlak ^ Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbuo, Snlztliii Dnnaj — Ob 4. uri 2 m. popoludno osotmi vlak v Trbil Beljak Celovec, Ljubno; čez Balsthal v Botnogesd, Lam - Oastidn
Zeli ob jezeru, Irioinout, Bregenc, Curih, Oeuevo Pariz : čez Klem-Reitling v Steyt, Line, Badejevici, Plzen Marijine vhic, Heb. Fraucove vare, Karlovo vare, Praga, Lij sko, Dnu.i via Amntctten. — f.- n>i n v Mov«» hicm-h fn- v Kv Ssvls)« aftianl vlati: Ob 8. nn 15 m. tjutraj, ob 12. nri *5 m popoludne, ob ti. uri 80 m, zvevser — l*rih»tl v Ljubljanu j. k. ProjRl I« Oblin. Ob 5. url 4t> m cjutiaj osobni vlak z Danajl via Amstettoo, iz Lipskega Pra^e, Fnuuovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bodejevic, Soino^rada, Linca, Stejrra, AuHseea. Ljubna. Celovca, Bebaka, Krunzensfeste. — Ob 11. uri 17 m dopoiudne osohui viak z Dcnaja v.a Amstetten, Karlovih vatov, H»iia. Mar;jinib varo-« Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oenev« Curih^, Bregeuca, Inoraosta. Zella ob jezeru, Lend-Oasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pou-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dv.uaja Ljubna, Sel-thala, Beljaka. Celovca, Franzcnsfost.5, Pon tabla — <;b 9. uri tj m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna Beljaka, Celovia Pontabla — l*ro'{» I« Nov*»km ti.'«ia Iu Kočevju MeSanivlaki: Ob 8, nri 19 m. zjutraj, ob 'i. uri 89 m , nopoluUne iu ob 8. uri 30 m. zvečer. — 0<ltio«f le t.|iit>-IjHn** d. k. f Hauiuia. 01 7. ari 23 m. ijutraj, ob 2. uri 6 m. popoludne, ob ti. uri ."So m in ob 10. uri 98 min. zvečer, zadnji samo ob nedeljah in pratnikih v oktobru — Prllio«! v J.p.iii j »mi d. k. t* :***i3i:»j »i.. Ok 6. uri f>6 m. zju trai, oY 11. uri h m. dopoiudne, ob »i. ur 10 in. in ofc i*, uri 56 min. z«eč.«jr,, poslednji vlak samo ob uedeljah in raznikih \ oktobru. (10441
Obrtno naznanilo.
iiiesl.ll
Podpisani uljudno naznanja si. občinsta,  da je pre-
svojo mesnico
s Sadnega trga v Lingarjeve ulice
"V" novo liišo
meščanskega bolniškega zaklada
ter se ob jednem zahvaljuje za dosedaj mu izkazano zaupanje in prosi, da ga častiti odjemalci tudi nadalje počaste s svojimi naročili.
Z velespostovanjem
Anton Slovša
(1793—3) saesmr«
gZgT   Mesnica je odprta tudi od 5. do
7. ure zvečer. t»i)
Lepa mesečna soba
M kablnetonii s posebnim vhodi m in zelo lepim razgledom na trg* odda ae nemoblovana takoj v Rožnih, ulicah it. 16 'a zelo nizko mesečno ceno IO gld
Vpraša naj se v hiši istotam. (1821 —lj>
Penzijonist
BIDOien eloven.ske^a, nemškega in lahkega jezika, i v**ifc pri OS 61 m** Mtii^.l»e kot uradni aluga, a gon t ali k trgovon,   Vstopi  lahko z januvarjem 18!)l>.
Ponudbe pod nslužbau poste restante Co! pri Vipavi (I821—1>
Zidana taraka
na Pogačarjevem trgu. a streho iz zarezane opokek jalio dobro ohranjena, 10 metrov dolgi in 4\a metre« Airoka, Ne |M» «•«•■• I |irocli» ter se mora taki j odstraniti. — Več* pove se iatotam.
(1899—1) J- IvIlllKM'.
špecerijske vrste išče mesta za tukaj ali drugod. (t7S»—8)
Ponudbe pod A. J. upravni^tvu „Slov. Nar.tt.
Brusnice
6 klgr,
(ir*lln vi<n J s sladkorjem vkuhanu, izboruega oku»a, opleieni steklenici v. i gld  2*70 j if ff^f f« M/ft ji   *>tjt±lf*     pristno naravno blago, JjM.M.mmm"M0WJ flFf##asj  ,, sladkorjem vkuhan. steklenica f> kl^jr  za «ld. 3—; 11 740—5;
M * M • mm fi/*ai/l lz malino. Jagod, marelo, m   Mm rifflffffl/   ribeza m gelee ls »tpočjlh.
Jagod, 5 steklemc v zabojčkn 6 klg . /a gld. 3"— ; SU^k m m-m m MMm M M     na jtinejfti, s sladkorjem v pari
MmVmPmmmgMmmm Wmj fkobani, v rabojfiku 6 klgiv
gld.      0 franko na vsako poštno post«jo pošilja
Bohumil Bonoš, cukrar
v Polici nad Metuji (Puliti a. d. Mettau), Češko
Na prodaj ali v najem
dajem poi jako ugodnimi pogoji takoj: (1823—1)
Je«luoiiH«lMt,r<>piio lilfto s 4 sobami, kuhinjo s štedilnikom, jedilno shrambo in sobo za posle. Pritlično: zasebna soba, jedna velika in jedna mala soba za pivce, 2 kleti za vino v hiši in kuhinja s štedilnikom. Hiše se držeči živinski hlev in svinjaki so obokani, kozolec s ti okni ima zidane Btebre, pod za mlatiti je na kozolcu. Vse je z opeko krito in novo. Vit in rj>va merita nekoliko čez jedno oralo.
Hiša stoji ob državni cesti in 10 minut od železniške postaje. Hiša ima pravico za gostilno, kakor tudi za točenje vseh opojnih pijač, tudi za ž^mje, in za prodaja tobaka na. drobno. Odda se tudi vsa priprava za gostilno. P< ipomni se, da pride čez leto mnogo tu cev v Logatec.
Kupci ali najemniki naj se zglase pri lastniku
Jakobu Tršar-ju,
posestniku na Brodu it. 14, pošta Dol. Logateo.
I X X X X X X .X
f
S SoSteS aiil KOHpiai!
KM ll%MlJllJf lit **»••*,  «1» Nt« lili
poMlnli litUu i/.\rwlu»» ailntvili* proti UumIJu in pr»ob»IJu. l*o-r »liii *Mian J>alin» Ht*'\   iMilco tr-
p«»tČ4' *4 Hulili,     ptft    Hllft     111 1
k*-.»-lJ iu prsotml Mltori* pre-Mlala. l*o*tlJit<t ml titUoi h.- :i Nl4'lil«*itlre   \ 14«.* I r.» r»lirSSgSI
irp'Uccu'Kii Mt»Ut« Iu '<£ ZM«oJ» ci«Ji»  prod l-.h-.IJu.
'i, \ elespoŠtovsvMjssv V I»lv»*frl, 19. oktobra 18J>7. Vrni /0.I1* al n I
J h k o b H u p p n n.
rI,i"l>iil<'*4"v Mole {Spitzvvege-rich-Saft', ki tako izvrstno delnje proti kašlju, prsnboli, hripavosti, te-skemu dihanju in proti starim ho-leznim, dobiva se vedno svt-ž v le karni k Zrinjskemu. H. lirodjovin, Zagreb, ZrinjsSci trg št, '^0.
Naj vsakdo pazi na zaščitni znak, ker samo oni trpotcev sok je iz moie lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Ču bi ča Zrinjskega, bana hrvatskega.
('ena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom 7.r» novč.
S trpotčevirn sokom je dobro rabiti tudi gorski čaj proti kašlju.
Cena 1 zavoju gorskega čaja proti kašlju s točnim  navodilom 35 novč.
Ji dno in drugo pošilja se vsaki dan po poštnem povzetju. Kdor denar naprej pošlje, naj za vozni list in ki-štico priračuni 20 novč.
*k Lekarna k Zrinjskemu g£        H. BR0DJ0VIN
Zagreb   Zrlnjakl trg it.
4'4'uJ«miI KOMpod Irkarnlcar! IJr«<3 kralUim iiihoim nuro-čil Nrin pri Vhh Jeiluu «tckl«-- j nico lireplluili Aveiluklb kap* l|l»-: littn ho meni Iti mojim »nameni IiiIiii <liil.ro drlo* nI«*, itn »<■ moram Vhiii iim l«?m do-br.iu Kdri.vllu iii»Jtopl«*Je ■*»■> litnhti l/volili- ml m moje r.m.iie«- h>> irl Hlrklriiiee po HO   no\c.   m   pitoliiliii pnviet*
J-lll pOHl.ill.
.flodriiA, 98, maja 189S.
M M|MIMt0VMIlJ«*»l
Vid Zanič.
20.
Pravo u |» 11 u «i »ijv*i^<i-Mlctt l<a|>l|JotB delujejo izvrsta o proti vnem želodčnim boleznim, popravljajo prebavo, čistijo kri, okrep-č.ujejo želodec. Te kapljice ozdravijo vhc bolezni želodca in črev, a dobi se dober tek
Pa/.iti je treba na zaščitni znak, ker samo one krepilne švedske kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Babica Zrinjskega, bana hrvatskega.
Cena 1 stekl, krep Inih švedskih kapljid s točnim navodilom HO novč.
Pošilja se vsaki dan s poštnim povzetjem.
Kdor denar naprej pošlje, naj za vozni libt in k'Stico priračuni 90 novč.
Lekarna k Zrinjskemu H. BROD JO VIN
Zagreb, Zrlnjakl trg it. 20.
Naročbe, ki iznašajo 5 gld. In ven, se pošiljajo franko.
\oleSpoitOl»nI Konpod!
M«»Jm £eiia lož«.t« Jo Irl iu<» Mere VMled tr^noju Iu kOMtl-holl. < im Je saeelM upoirob-lje%nli Vmmo ,,iiimsI1o proti koNl i l»oli vk.Ih.Ih J«* Iri-tJI dan, dMiiea pa, IivhIa bodi IIokh, bodi. /.»lit itljujjoč H« Vhiii in lo l«reduo mnk.Hu, o-lujciii
V Ntrmcii pri Siiibicl, doč
29, aprila 1808.
hI iij^h pokoren
II ar to I 1,1 Nič k i.
I\ImxI1o proti IiohIo« t»oli (I^lniH) je jako dobro zdravilo proti trganju in kalanju v kosteh, revmatizmu, bolečinam v kri -žicah, proti preblajeiiju pri prepihu i. t. d. Mazilo ojaČi izmučene žile, ter krepi starce, kateri trpe na slabosti nog.
Vsaka steklen ca mora biti previđena z zaščitnim znnkom, to je s sliko Ni kolo Sobica Zrinjskega, liana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, ki nosi ta zaščitni znak.
('ena jedni steklenici mazila proti kosli.buli s točnim navodilom 75 novč.
Vsaki dan so razpošilja s poštnim povzetjem.
Kdor denar naprej pošlje, naj za vozni list in ki&tico pi računi 20 novč. (1583—8)
Lekarna k Zrinjskemu H. BR0DJ0VIN
Zagreb, Zrlnjaki trg- it. 20.
Izdajatelj is odgovorni urednik; Josip Nolli.
Lastnina io tisk RNarodne Tiskarne",
C.+^3$C