PottaiM pl*/*n* t got»T*ai ŠTEV. 35. V LJUBLJANI, pondeljeJc, 14. februarja 1927. P*c*mri>* »teTilk* Din 1- LETO IV imm DNEVNIK fctofc vMk to a^oMn*, 1snmmH mMJ« » fmafk«. guoCBist: ▼ Ljubljani Ib po poiti: Din 30'—, inozomstro Din 80’—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEV A ULICA STEV. 13. TELEFON STEV. 552. UPRAVNISTVO: KONGRESNI TRG STEV. 8. Rokopisi M M TraJSaJa — Oglaai po tarifa. Piinmia TpralanjaB naj aa priloil —mka u odgovor. Ra(an pri poitaem 6ek. urada Kav. 18-683. Slovenski problem. V »Samoupravi« je izšel članek o slovenskem problemu. Avtor članka piše Se dokaj simpatično o Slovencih in poudarjajoč, da je slovenski kmet prepričan. da mu je bila pod Avstrijo njegova pravica ugrabljena in da jo tir ja sedaj nazaj, članek se končuje z besedami: »Slovenski kmet mora sedaj (v Jugoslaviji) priti do prepričanja, da mu je sedaj povrnjena njegova stara pravda. V tem le rešitev slovenskega problema.« V članku »Samouprave« je sicer precej netočnosti, toda njegov zaključek |e v glavnem pravilen. Slovenski kmet in z njim slovenski narod ne zahteva nič drugega ko pravice. Ne upira se pravičnim davkom, ne misli se upirati go-SDoski daje rad Bogu, kar je božjega pra ^co hoč;'Tn!?tf 'o pravico Ha more V rn.ru >n varnosti delati za £ za svojo rodbino in da mu delo toliko do-nasa, da more, čeprav skromno a pošteno preživeti svojce. A končno zahteva slovenski narod $e to, da more flojiti svoj jezik, svojo kulturo in da je na svoji zemlji, ko stori svojo dolžnost do države,tudi svoj gospod. Samo to zahteva slovenski narod in je to minimalno, kar mora sploh vsak narod zadevati. Ali pa more reči slovenski na-*od, da je vsaj te svoje minimalne za-dosegel ? islimo, da zahteva resnica, da na to Kn*an,e odgovorimo z gladkim: Ne! Nikjer v državi niso bili in niso še vedno davki tako visoki kot v Sloveniji. Ali ima morda Slovenija bogata vojvodinska polja, ali je drugače obdarjena od narave ko druge pokrajine? Nel ln vendar ta neenakost. To neenakost pa slovenski narod odklanja, ker je krivična in zato zahteva pravico. Poudariti pa je tu treba, da ne zahteva s ovensk! narod obljub, ampak dejanske odprave neenakosti. Od leta 1922 knv ** jeCno °bliublja izenačenje dav-t j! 12 vseh teh obljub se dosedaj r°dil° n'č drugega, ko novo povi-^,t» iavkov 5 ,em- da smo dobili vse c j’ 1 §e nismo imeli, bedaj pa poglejmo, kaj slovenski narod, ki največ daje, tudi. dobil Ta slika pa je še neprimerno bolj žalostna. Kaj je storil včasih deželni odbor za napredek dežele in kaj se slori danes! •n vendar je v državnih rokah vsa deželna imovina in tudi vse deželne doklade. Mesto pomoči je dobila slovenska industrija povelje, da se naj demontira. In državne investicije so za Slovenijo skoraj nepoznane. Če pa zadene --'■o nesreča, potem je zopet na-Doslerin«0 Vc6ini *c na svojo lastno silo. preieman' ,e,jZvP°s,avljena Slovenija pri »pravirn ?navT,ibdobrin in zato iako »pravico« odklanja. Q. eno kulturno vprašanje. V nad se težkih razmerah je ohranil slovenski ^9rod svoj jezik, ki mu je zato svetinja !!\ dokaz zmage in ki ga zato hoče go-**'*• V Jugoslaviji je postala slovenščina P° ustavi državen jezik, a v Beogradu jezika nihče ne razume in nemške *°9e se bolj gotovo rešijo ko sloven-r Tudi za tako pravico slovenski na- nima zmisja. v, n tako pridemo do jedra vsega pro- Ul^Iha mr ■ • - ■ •! 'l • I . Vedno, je. bil slovehski narod za ti ^enje s svojimi jugoslovanskimi bra-Cr je bil uverjen, da bo zanj ko za dru^°Ve brate tako najbolje. Eden bo &r«.HCrr,u P°ma9a* 'n Polem bomo na-ovali vsi! Ni se pa tako zgodilo in ^Cflkovalo .se je, da bo pač slovenski Radikali proti Maksimov fr Beograd, 14. februarja. Včeraj v političnem življenju ni bilo nobenega pomembnejšega momenta. Uzunovič je bil dopoldne in tudi popolne kratek čas v svojem kabinetu, kjer se je posvetoval s svojimi ministri. Politični krogi se živahno zanimajo za današnji položaj v vladi, ki po njihovem naziranju vsak čas lahko prinese kako iznenadenje. Če bi tudi Uzunoviču uspelo, da odstrani težave, ki so nastale za- . radi energičnega nastopa Velje Vukiče- j vida zaradi vprašanja vstopa njegovega kabineta v radikalski klub, vendar bi tudi potem položaj vlade še ne bil utrjen, * ker je še dosti vprašanj, ki se bodo sama od sebe pojavila in ki bodo, kakor mislijo, morala izzvati nered v današnji vladni koaliciji. Na prvem mestu je tu poročilo anketnega cdbora. Če sodimo po današnjem razpoloženju v radikalnem klubu, niso vsi radikalni poslanci voljni sprejeti take rešitve, kakor se namerava predlagati za rešitev adainovske alere. Politični krogi mislijo, da bodo ti nezadovolj-niki na ta način manifestirali svoje nesoglasje š to rešitvijo, da ne bedo prišli na sejo skupščine, kadar se bo to vprašanje obravnavalo. Računajo celo z možnostjo, da del teh poslancev pride na sejo in tam glasuje za posebno mnenje opozicije. Zato smatrajo politični krogi, da ni treba kaj zelo hiteti s konstatacijo, da je ta afera že likvidirana. Del radikalov je razpoložen za to, da se s predložitvijo poročila anketnega odbora o adamovski aferi počaka, dokler anketni odbor ne dovrši preiskave o vseh vprašanjih, ki so jih radikalni poslanci sprožili proti članom opozicije. Potem pa naj se vsa ta poročila skupaj postavijo na dnevni red. Pri tem upajo, da bodo na ta način izvajali malo pritiska na opo- zicijo, ki bo morala postati bolj odjen-ljiva v svejih zahtevah glede odločitve Narodne skupščine v adamovski aferi. Če tudi to ne bi pomagalo, polem mislijo ti radikali, da bi bilo treba nekaj članov opozicije izročiti sodišču ne glede na njihovo krivdo. Tako bi se kompromitirale tudi posamezne opozicionalne stranke. To bi dalo radikalom v roke možnost, da pri prihodnih volitvah tudi sanii nastopijo z geslom: proti korupciji. Politični krogi so zapazili, da na predirne č n ji koniemorativni seji za pokojnim Pašičem nista bila navzoča niti Uzunovič niti Boža Maksimovič, in kar je še bolj čudno: tudi Milana Simonoviča in Krste Miletiča ni bilo tam, čeprav bi se pri tako svečanem aktu na vsak način pričakovala njihova navzočnost. \ Značilno je, da so včeraj trdili, da se ■ je v istem času v teku noči v stanovanju nekega politika zbralo k tajnemu sestan-| ku več politikov iz vrst današnjih vodilnih radikalov in vladnih krogov in pa nekatere osebe, ki stoje izven politike. V dobro poučenih krogih trde, da so na i tem sestanku razpravljali o potrebi, da se sedanji notranji minister Boža Maksimovič umakne s svojega mesta. Da bi bilo to potrebno je uvidela zdaj tudi okolica, ki je dosedaj Maksimoviča še lahko prenašala. Zato bo na Maksimoviča tudi s te 9trani zdaj prišel močan pritisk, da se umAkne. Po mnenju političnih- krogov se bo na ta način ustvarila možnost, da se današnja vladna koalieija ratširi z eno ali drugo skupino iz opozicije. To je, kakor izgleda, tudi glavni vzrok, da se pritisne na Maksimoviča, kajti danes je situacija taka, da zahteva močno vlado, ki bo mogla v parlamentu izvršiti vse potrebne in neodložljive posle. Jarod bod0 vedno dajal, a drugi njemu ne bol ’ Pomagali- Noben sod pa ni tako n> da ne bi bilo enkrat vidno dno. V SEJA GLAVNEGA ODBORA DEMOKRATSKE STRANKE. Beograd, 14. febr. Včeraj se je v demokratskem klubu vršila seja glavnega odbora Demokratske stranke, na kateri se je odbor konsliluiral. Zanimivo je, da se te seje ni udeležil dr. Voja Marinkovič. Ožje vodstvo stranke tvorijo predsednik Ljuba Davidovič, prvi podpredsednik Kosta Timotijevič, drugi podpredsednik dr. Krstelj, tretji podpredsednik dr. Sagadin. Za blagajnika je bil izbran Ljuba Mihajlovič, za tajnika pa Božo Vlaič. V centralni odbor »Demokratske omladine« je bil določen Dii-kanac. Sklenjeno jc bilo, da morajo poslanci še pred 23. t. m. oditi v središča posameznih oblasti in tam stopiti v slik z izvoljenimi poslanci oblastnih skupščin ter jim dati prostost za njihovo nastopanje v oblastnih skupščinah. ACA STANOJEVIČ PROTI SPREJEMU JOVANOVIČEV CEV V RADIK. KLUB. Beograd, 14. februarja. Radikalni pr--tuvpl iz Beograda. Včeraj je Stanojevič imel sestanek z Markom Trifkovičern ki ga je tudi edini spremil na kolodvor, kakor smo izvedeli, je Aca Stanojevič proti temu, da bi skupina Ljube Jovanoviča zopet stopila v radikalni klub. To je bilo Sloveniji se danes to dno vidi in zato treba preokreniti državno politiko. To spoznava tudi avtor članka v »Samoupravi«. Ali pa bo rodilo to spoznanje tudi realen rezultat? Pravica to sicer zahteva in tudi državna modrost. Ali pa ne bo tudi sedaj kratkovidnost zmagala? sporočeno tudi g. Uzunoviču. Za stvar samo pa se Stanojevič ni mnogo izpostav ljal, ker so tudi centrumaši v tem vprašanju deljenih mnenj. SLAVNOSTNI SPREJEM NAŠE DELEGACIJE V BRATISLAVI. Bratislava, 14. febr. Včeraj ob 1. popoldne so svečano sprejeli jugosloven-sko parlamentarno delegacijo, ki je tu stopila na češkoslovaška tla. V imenu vlade je pozdravil delegacijo minister za izenačenje zakonov, Slovak dr. Go-žyk. Našo delegacijo spremlja češki poslanec dr. Haillou. TEŽKI BOJI ZA MESTO HANG1AU. šangaj, 14. febr. Nasprotujoče si vesti s fronte so povzročile med prebivalstvom veliko nervoznost in vznemirjenost. Nekatere vesti trde, da so kanton-ske čete poražene, druge vesti pa pravijo, da te čete napredujejo proti šan-gaju. Gotovo se ve, da so bili predvčerajšnjim težki boji za Hangiau, ki leži kakih 160 km južno-zapadno od šan-gaja. _____________________ KAMENJEV V NASTOPNI AVDIENCI PRI ITALIJANSKEM KRALJU. Rim, 14. febr. Novega sovjetskega poslanika v Rimu Kamenjeva je kralj sprejel v avdienci, Kamenjev je pri lej priliki izročil svoja poverilna pisma. PETLETNI JUBILEJ PAPE2A PIJA XI. Rim, 14. febr. Včeraj je bila v sikstin-ski kapeli na svečan način proslavljena petletnica, odkar je Pij XI. papež. Papež je daroval mašo. Potem pa je odšel v avlo ter tu s tiaro na glavi blagoslovil vse navzoče vernike. Radič predava o notranji is zunanji politiki. Zagreb, 14. febr. Včeraj popoldne »e imel Štefan Radič v veliki dvorani »Se-ljaškega doma« predavanje o naši zunanji in notranji politiki. Najprej je go-voril o razmerah in dogodkih v Aziji-Nato se je bavil s početkom razvoja kapitala. Potem omenja naš konservativm duh, ki se najbolj odraža pri raznih prigodah življenja.. Tako je Ford tudi nam ponudil traktorje. A mi se zato nismo zmenili in to samo zaradi konservativ- . nosti nekaterih ljudi pri monopolu. Glede dogodkov na Kitajskem pravi Radič, da je Amerika s posredovanjem časopisov dala Angliji na znanje, da imajo Kitajci pri svojih zahtevah prav. Radič je govoril nato o Zvezi narodov, o položaju naše države napram drugim državam itd. Dejal je, da je dr. Laza Markovič svoj čas pisal proti Ma~ djarski, sedaj pa je bil poslan v inozemstvo, da uredi naše odnošaje z Madjar-sko. On bi moral urediti najprej svoje odnošaje z anketnim odborom. Govoreč o notranji politiki se je Radič bavil tudi z današnjo vladno koalicijo. Med drugim je dejal, da je prej mislil, da je Pribičevič hujši od Korošca. Toda on je mnogo boljši ko Korošec in tudi boljši kakor radikali. Nato pravi Radič, da imajo demo-kratje, radičevci in zemljoradniki skupaj okrog 550 oblastnih zastopnikov. Toliko nimajo niti radikali 's Korošcem skupaj-če štejemo k nam še Pribičeviča, potem imamo še mnogo več. Pribičevič je zda» proti terorju. On tudi preje ni terorjfr sam izvajal, toda toleriral ga je. Druga stvar je, da se reši tudi šolsko vprašanje. To potrebo je uvidel tudi Pribičevič. O radikalih pravi Radič, da so oni vse pokvarili. Dr. Perič je ničla, da jeni mogoče razumeti. Vi veste, koliko sem ga hvalil preje. — Uzunovič ni neumen človek, toda on posluša neumne: prijatelje: Mišo Trifunoviča in Božo Maksimoviča. Uzunovič je deja), da ima nepristransko pričo za to, da Radič ruši vse avtoritete, torej ludi kralja. Ta vlada je postala intrigahtska. Trdili 50, da sem jaz nevarnejši od Bože Maksimoviča, ki je proti narodni struji. Meni so duhovniki prej rekli, da me bodo pu-slili na miru, samo da se ne dotikafn njihovega zbiranja denarja po cerkvah. Seveda pa iz tega ne more biti nič. Radič omenja teror Bože Maksimoviča, posebno v Vojvodini. Narodni seljaški klub je najboljši odgovor Italiji. • i Ona sedaj vidi, da nima kje stopHi ne naše Primorje. Mi smo zavarovali našo obalo, tako da tujec ne more do nje. Z ustanovitvijo Narodnega seljaškega kluba se ustvarja"situacija, ki bo že pri prvih volitvah prinesla večino in v tej večini bodo dempkratje imeli potovicb-Sedanja vlada je situacijo dovedlo do absurda. Velika stvar je to, da je Pribičevič sedaj pustil mesto Korošcu, fudi če je to namenoma storil. Stvar je ta, da ima vlada čisto srbski značaj. Kar je najhujše, izostal je popolnoma social ni program. Radič je potem naglašal, da bo napravil vse, da sedanja vlada ne dob+ proračuna. Do konca tega meseca bomo že imeli vlado najširše koncentracije. Po volitvah kako kombinacije z radikali sploh ne bo in je ne sme biti. To je največja zasluga dr. Korošca. ZMAGA GRADJANSKEGA NA MALTI. Malta, 14. febr. Gradjanski je imet tekmo z reprezentanco La Vatette, glavnega mesta Malte ter zmagal z 2 : 0. •NAKODM DNEVNIK«. 14. februarja 1927. ŠteV. 35; lovi inlendiitt ljubi stiske)! iMUBll imenovan Po poročilu vladnega iŠlovencAc jbil Imenovan za intendanta IjubljahikaJA gteoi-lišča g. arh. Rado Kregar. Smatramo to imenovanje ti silno zgrešeno in čudimo se. kako se je to imenovanji mosrlo zgoditi, ko inia ŠLS tri zastopnike v vladi., ^ še bolj pa strmimo nad imenovanjem, če pomislimo, kdo vse so bili kandidati za in-tendantsko mesto. Bil je tu mož, ki si je s svojim delom že pridobil nevenljivih zaslug *a slovenski umetnost in kulturo in ki je v njen prosneh žrtvoval celo premoženje. Bil je tu mož, ki so ga priporočali vsi naši merodajni kulturni delavci in ki je tudi bistveno pomagal, da je bilo ljubljansko gledališče med vojuo zo^et otvorjeno. In ta mož je bil prezrt in imenovan je bil drugi. . , Zakaj? Razlogov ne najdemo, razvem, če moramo uvaževati tudi strankarsko pripadr n°st. . Imenovanje novega intendanta na* je r*fc- dferalo in to tem bdi, ker so bili sastobniki SLS opetovano 6d svojih ko od drugih ljudi opozorjeni na kandidata slovenskih kulturnih krogov. A vsa ta opozorila so bila zaman! Naj se nam ne .pride z izgovorom, da 60 radikali tako hoteli. Če je SLS takO malo j vplivna, da š svojimi tremi ministri ne more odločiti V tako važnem* kulturnem vprašanju, ki se tiče izključno samo Slovenije in v kateri nimajo radikali prav nobenih tal, potem tudi ne vemo, zakaj je SLS v vladi, j S svojim glasovanjem v anketnem odbora je SLS pač zaslužila, da bi jo radikali^ bolje upoštevali in da bi v važnih slovenskih zadevah odločevala le SLS. Samo čudimo se, da ni znala SLS tega doseči. Proti mnenju slovenskih kulturnih krogov, . proti mnenju naše prosvetne uprave se je izvršilo imenovanje novega intendanta in krivda zadene samo SLS. i Komur ni mar za slovensko gledališče lahko SLS to krivdo oprosti, mi pa je ne moremo. „toi prsti koru»ti i.“ Sobotni »Slovenec« nam v svojem odgovoru na naš članek očita pristranost, ker *mo dejali, da je z glasovanjem v aoketaem odboru 4ončal boj proti korupdjj na pejku it talimo, da je čisto odveč, da ni se v tej listo jasni št Vari spuščali V ikiko daljšo polemiko. Zadostuje, če konstatiramo, da pa-šičevci pač n®o glasovali za ostrejši, temveč aa milejši preidlog. Prepričani smo, da je vsak pameten človek ž nami enega mnenja, da pašieevci pič niso glasovali sa predlog, ki bi strl Radeta Pašira in tovariše. To je •tako jasno, da je vsaka nadaljnja beseda Da pa ne bo očital »Slovenec« nam pristranosti, mu citiramo iz uvodnika »Jugosloven-akega Lloyda«, ki nima zveze z nobeno stranko in ki je samo glasilo gospodarskih krogov in torej v tem vprašanju gotovo objektiven. . »JugosVovenaki Lloyd« piše v uvodniku: ftamo en srros, pa nikome ništa! tole: ... V »alem današnjem parlamentu, a ravno tako tudi v drugih krogih in inštitucijah, ki 90 V zvezi z zakonom in pravico, nekako izrleda, da ima Pravica dobesedno zavezane če že ni sirota sploh oslepela in zalo ne more prijeti onih, 'ki bi morali priti na njeno tehtnico ali pod njen meč. Najbolje se je to videlo te dni, ko je vladna večina, y kateri sodelujejo sedaj tudi ljudje, . ki verujejo v Boga in visoko poudarjajo svojo moralo in pravkoljubnost, odgodila uduši-|er in kaznovanje korupcije — na nedoločen £aa. Vsakomur na svetu je znano, da v Jugoslaviji korupcija tlači vfie javno življenje: posebna parlamentarna anketa že ugotavlja osem mesecev neovrgljivo to korupcijo. Poznani »o krivci, znane so ogromne 'mili'oriake vsote, m katere je država oškodovana — a '•■nikoinur še nič ne zgodi. Vsa javnost pričakuje, da bo pravica vendarle priSla tudi v Jugoslavijo, toda ni je in je ni, ker so v ’ afere*n Radeta Pašiča Ž njim delali še mmogi dragi — en gk*. Propadajo pri nas banke in razna podjetja. Narod izgublja milijone, t. j. odidejo v mnogih slučajih na kriminalen način v bogana kake žepe... Vse to je znano. Prijavljajo še kazenske ovadbe z dokazi in pričami, javnost ih oškodovanci zahtevajo pravico, tujina še zgraža — toda niktimur se nri£ ne zgodi, ker je delala gospoda — en gros. Kakor da bi v Jugoslaviji — Bog čuval — engrosiste v korupciji in pljačkanju, a božja •Pravica, da se ima ha viti samo z ommi majhnimi in bednimi »kriminalnimi« tipi, za katere se ne briga naš slavni parlament... Ln se ni čuditi, da prihajajo vsi oni, ki imajo še čut za Pravico do prepričanja, da je parlament in parlamentarizem gnezdo in trdnjava raznih in kakršnihkoli engrosistov, ki imajo nalogo, da vedno zavežejo pravici oči, kadar bi ona hotela svojo neznosno obvezo odvreči. To je brezpogojno tetka naloga in se zato tudi drago plača. Vsi parlamenti tvorijo en grds in tudi naša Narodna Skupščina ni poceni. Pb proračunskem predlogu za 1. 1927-28 bo moral naš narod plačati za Narodno skupščino (dnevnice, predsedstvo* odbori, delegacije) vsoto od Din 37,644.000, a ža ostale stroške te institucije se ta vsota poveča na Din 44,747.280. V skupščini je 315 poslancev, pa primerjajte Sedaj vrednost te vsote z vrednostjo dela teh poslancev. Ti 'računi in primere bddo tudi dale cifre — eh gros. c Citarali smo skoraj veS članek, ker dokazuje, da nismo samo mi tisti, ki obsojamo delo vseh strank, temveč so toga mmenja tudi hrvaški gospodarski krogi. . Mislimo pa, da bo imel Sedaj xSlovenec< zidosti debate o glasovanju v anketnem od-. boru, ker pravi. pregovor, da gotova stvar tem bolj smrdi, čim bolj se jo meša. Mi imamo tega smradu *a enkrat zadosti ih zato zaključujemo članek. preračun. V sedanjih težkih razmerah je ustanovitev | Sjovfenflke akademije znanosti in umetnosti * •fedin svetel larek, ki priča, da je 6e fiva sila j našega naroda in da nas že Čaka svetlejfa bodočnost. Ustanovitev Slovenske akademije znanosti dn umetnosti je zato tudi pozdravljena od V*eh Slovencev m lato »o njerr oklic podpisali ■vsi, pa naj jih strankarska pripadnost še tako ost™ loči. Tudi vsote, ki so že žrtvovane »a Slovensko akademijo, dokazujejo, da ni naš narod ta akademijo le z beisedo, temveč ♦udi z dejanjem. ' Prav posebno pa mora to dokazati ljuo-^»njira občina, ker nihče ne bo imel od Slo-žensko akadomije manosti in umetnosti tako Velikega dobička, ko slovenska preatolica. je 'M, da je ljubljanska občina že mnogo irtvovala za slovensko kulturo, toda vsak napredek slovenske kulture je tudi pomenil napredek slovenske prestolice, ker slovenstvo je, ki daje veljavo in pomen Ljubljani. To veljavo in pomen pa bo zlasti povečala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki bo centralna organizacija slovenske kulture. Zato upamo, da se bo ljubljanska občina zavedala v polni meri svoje kulturne dolžnosti in da bo prvi ih naj višji dobrotnik Slovenske akademije. .To je želja vsega slovenskega prebivalstva Ljubljane in nadejamo se, da bo ta tel ja ravno tako upoštevana, če je na čelu ob&ine izvoljeni občinski »vet ali pa imenovani vladni komisar. .... To tem bolj, ker je g. vladni komisar s svojo vsega priznanja vredno stanovanjsko akcijo dokazal, da ima sroe in zmisel za ma-terielnO potrebe Ljubljančanov. Prepričani smo, da bo pokazal dsto hvalevredno vnemo tudi za kulturne potrebe slovenske prestolice. Slovenska akademija znanosti in umetnosti •Js ma*a najvišja *kH>. to mora Mrefcogrodao pokazati tudi prora&un meStne občine! Palitlčtoe vesti = Velja \ ukicevič pot. fc formalno d emisijo. Pogajanja med radikalskim klubom irt jova-novičevei potekajo ugodno in vtee kaže, da pride skoraj do popolnega soglasja med njimi Ul da se bodo jovaaovičevci vrnili v matični klub. Boj proti korupciji bo torej tudi med radikali S tem zaključen. Ker pa je sedaj V ukučevič V vladi kot zaupnik jovauOvi-čevega kluba, po vrnitvi kluba v radikalni 'klub, pa bo mogel biti v vladi le kol zaupnik radikalov, bo podal Vukičevič deani-si.o ki pa bo le formalnega pomena. Radikalni klub mu bo namreč izrekel zaupnico in naraw8Se*W*rt t*ga iagovora. Tudi demokrat von Riehthoten fs ostre zavrnil Mancovo dokazovanje. Keudell je nato sam povzel besedo in zatrjeval, da bo 6Voji prisegi »vest in da bo vedno branil republiko. (Dokler seveda ne zavlada monarhija.) = Po porazu portugalskih revolucionarjev. V Oiportu je padlo 76 ljud, v Lizboni pa 198. Koliko ljudi je padlo v provinci, je Se neznano. Število ranjencev znaša prttko 1000. Med ubitimi je tudi vojni minister Olarvo, do&m je bil zunanji minister od vladnih čet še pravočasno rešen. Vojaški vodja vstaje polkovnik Mendez Rfeis je padel, generala Diaz in Ferreiha pa sta bila ujeta in ootovo vsi «ioir)i obsojeni na smrt. Promet po Lizboni je vsled barikad, razvalin in ličnih ovir 5e nemogoč. Po šesti uri ne feme biti nihče na oesti. Vlada je izdala drakonične odredbe za očuvanje miru._Vse^delaysk|»^or-ganizacije bo razpuščene. Značttno je, oa ] Primo de RiVera ukafcal Sp&aski« da ne smejo dovoliti portugalskim ostažem vstopa v Španijo. Španski diktator je prišel portugalcem na pomoč. = Rasoroiitveni predlog Coolicge-*. Ameriški predsednik Coolddge je poslal kongresu sporočilo, *v katerem pravi: Ameriški veleposlaniki bodo izročili vladam VeL Britanije, Francije, Italije ih Japonske si^mmicov kateri se poživljajo vlade, delecate Dri razoroiitveai kooierenci v Ženeva, da razpravljajo o nadaljnjih omejitvah oboroževanja hk «onu. Novi dogoTOr naj bi bU dopolnitev Wafthmgtonskega dogovora. Sporočilu je dodeljena daljša utemeljitev, ki se kar cedi raznih pacifističnih fte* in to v irenotku, ko Amerika v 8rtednji Ameriki m na Kitajskem z orožjem razlaga svoj pacifizem. Sentor Borah, ki je predsednik odbora za zunanje zade med Vel. Britani o AmenKo, JaponSjfco, Francijo in Italijo, ko 5 : 5 : S : 3 : 1.75. Sedaj pci naj bi Se to razmerje raztegnilo Se M manjše ladje. Franršj i se je temu pi^dlogn uprla, ker bi njesova urdaniiitev .poSnnsik absolutno nadvhdo anglosaškega elemejflfl* morju. Ampak Ameriki za omejitev oborofe vana sploh ne gre, temveč špekulira tak<^ če bodo druge države odklonile, potem b* pač mogla reči, da so krive druge dria'*! če se moram oborožsvati. Obenem fxa bo if pacifistična gesta prišla silno prav za prej-sedniiške volitve. To je zmisel Coolidffeoveil predloga. IZJAVA. V zadnjem času je prinesla beogra 'ska & moupravat več člankov, ki prikazujeio rtf mere v Sloveniji v docela samostojnode®®’ kratakejp teh&lu. V tem.kih^h j% Mio napisno tudi poročilo o volitvah v maribonsk® oblastno iskupščino v številki Od 2. t. m. Pod* pisani odbor izjavlja, da ni s temi članki v 1& kaki niti posredni uiti neposredni tvezi, aiBr pak jih kot zlohotno varanje srbske javnosti najodtočneje ob9oja in je Storil tudi V Be6-grAdn potrebne korake, da se v bodoče prepreči tako informiranje Beograda o fclovea* skih razmerah. Oblastni odbor Narodne radikalne str*# r Mariboru I • — ___ NAPAČNO POSTAVLJENO VPRA" šANJE. Kot odgovor na knjigo prof. Wastra o zi naše srednje šole je priredilo >Jutrot keto, če se naj Slovenci odločimo za franoO" sko ali nemško kulturno orientacijo. Vprašanje je popolnoma napafcno postaV' ljeno ih vrhu tega tudi ni hiti najmanjit ,4' tuelho, ker gTte dan** i* te nf1®* mladini uči nemščino ali pa frahooK®0, Pred nami je torej same praktično vpraša' nje in samo to vprašanje je aktuelno. vprašanje pa je nujno treba r6?iti’ dina n* niori čakati. Iz konk«^316.?0 1111 a , ‘ elnega vprašanja ni treba prehajati na v^9? kulturno vprašanje, ker poleg tega se dolgo niso podani pogoji za njegovo reai.tev. Vprašanje pa je tudi napačno postavljeni ker bi bilo slabo. Če bi se vsi Slovenci izjavili le ža nemško ali le za francosko kullu*“ no orientacij*}. Mislimo, da se imamo najprej izjavili aatno za svojo slovens*« orientacijo in ko bo ta jasna, kar dames »S dolgo ni, se odločimo za drugo orientacij^ le v tej meri, kolikor bo nam služila. Najidealnejše je, da mi iz vsakega sveta vzamemo najboljSe Teir .io uporabi doma, napačno pa je, da bi zajemali »anvo fen ega vira. s., Dane* j% mfcmSka kultura sestav fen del evropske kulture kakor je bree francoske kulture evropska nemogoča. Zato moramo po* zinati eno ko drugo kulturo, jo prilagoditi^ naše razmere, pri tem pa rte pozabiti, da mora biti Slovenska kultura najbližja. Je to vprašanje, ki bo rešeno šele v dčjj letjih, a danes pa nam je rešiti samo aktuelno vprašanje, ki je stavljeno, tudi prostim ljudem in ki se glasi: ali naj Sina dfcili homSčino ali franccŠSho. Na to vprašanje treba odgovoriti, ker w mo to je realno. ’_________ Kratke Ker so grške leleinire prešle ' upravo in je bilo vsled teg& nikov ib *elecni£arjev odpuščenih, Wb lZTbW nil na grških železnicah generalni strajk, gia hoče vhda na vsak način zatreti. Albanska vlada je vsled proračuna demišiomrala. Predsednik Ahme« Zogu je demisijo sprejel. ’ Y se je znova lakrcalo 2o0 ame^ rižkih inornariškm vojakov. ‘ Fašist o v sk a vlada je razpisala _natečaj « novo nacionalno himno. V Italiji imajo bic** že kraljevo himno, nacionalisti imajo Oari baldijevo, fašisti »Giovinezzoc, ampatk Du^ je Se nima 4n aa*o mora tudi on dobm svojo- Lassallova ljubavna pisma. I n a Br i tschgi - Schimmer je ■edavno obelodanila ljubavna pisma Ferdi-nanda Laasalle-a, ustanovitelja nemške socialne demokracije. O Lassallu ie znano le to-liko, di je bil socialistični agitator. Pri tem pa se pozablja, da je bil velik pisatelj m znanstvenik. Roman, ki je objavila v obliki nvamoarjev Helena Donniges, Lassallov ženski ideal, je netočna reprodukcija njegovega Sivljenja, šaj je baš ta dama imela več povoda, našminkati resnico o tdožu, ki jc bil postal njena žrtev. Lassalle se je silno zabubil v Heleno D6n-niaeš, hčerko nekega diplomata, nameraval je z njo pobegniti, vsled česar »e Je zapletel v oster konflikt z njeno rodbino. Ona ga je varala. Naposled je prišlo med Lassallom in romunskim bojarjem Rakovico, njenim lenl-nom, do dvoboja. V tein dvoboju je Lassalle Izgubil Življenje, a Rakovica in Helena DM-niges nista dolgi) uživala fevdje sreč*. Grofica H a t z f e 1 d — žena, ki jo je Lassalle rešil svoječasno neznosnega zakonskega jarma in njegova zvesta prijateljici — je poslednje tri dni čuvala Ob bolniSki postelji Ferdinanda Lassnlle-a. Zapustila je nekaj zapiskov, iz katerih posnemamo sledeče... >y imenu l«s. sallovem ponavljam besede, ki jih je — žrtev sramotnega izdajstva in nesramne intrige naslovil na poveročiteljioo njegove snrrti: >M0ja usoda Ti bodi Zapisana tn moja kletev naj Te spremlja do smrti. To je kletev najzvestejšega srca, ki si ga bila zmečkala » svojo perfidno igro. Moja kletev Te bo sigur- no zadelal« — Pet mesecev po dnevu, ko sta . se Janko pl. Rakovica in Helena Dttnniges ■ poročila, in sicer eno leto po smrti Lassallo- I vi, je Rakovica umrl. Helena Dttnniges pa je 1. 1912 izvršila v Monakovem samomor. Tako je končala Laasallova ljubavna tragedija. Junkk je padel kot plemenitaš; povzročitelja njegove smrti sta odšla bedno osamela onstran življenja, m Grofici Hattfeld je pisal Ferdinand Lassalle dne 4. avgusta 1864 iz Ženeve sledeče: >Ne morem drugače; 24 ur se borim že s svoji notranjosti, toda sedaj se moram zjokati na prsih svojega najboljšega edinega prijatelja (I). Tako nesrečen sem, da jokam prvič po preteku petnajstih let. Najbolj pa me mu&i zločin lastne neumnosti. Kako sem mogel biti tako omejen?! Pristal sem na Helenino željo, jo vrnil starišem, da bi jo lojalno zasnubil. Zakaj nisva pravočasno pobegnila? Sedaj je nesreč« gotova! Mučijo jo a sekvestracijo. Ne vem, aH naj jo odvedem z zvijačo ali s silo. Sedaj mi je vseeno. Okleval ne bi niti pred zločinom, če bi mi pripomogel poprej do cilja. Vi ne veste, kako trpi to nežno bitje! Tako nesrečnega se čutim, da Vas pooblaščam in rotim: >Pridite, prinesite mi tolažbe. Vi ste edini človek, ki razume, ako vam povem, da se zvijam v solzah kot ČrV.c 1 Pred dvobojem — v nedeljo dne 7. avgusta lg64 _ je pisal Lassalle Heleni Dttnniges sledeče pismo: »Ne morem jim verjeti, ko pravijo, češ, da si m© zapustila. Le varljiva pretveza glede tvoje mladoletnosti Ti je mogla iztrgati tako koncesijo. Ne morem ver- jeti, da so bile Tvoje prisege krive ter da je Tvoia slabost zdrknila do te točke. Nimaš pravice, prelomiti obljub, ki sva jih la. Najmanj pa smela obetrnost, s ^katero sem te Te vrnil matri, tako strašno in sramotno povrniti. Kdo Ti ie dal pttvico, fne kompromitirati sedaj, ko *i me v svobodni inicijativi zapletla v zadevo, pn kateri sem udeležen tez ozirom na Tvoja ?ran‘tna trievania. Ti nimaš pravice, zahtevati mojo smrt. Nočem Te pustiti, a tudi Tvoje izgube ne maram preživeti. . Ako me pa hočeš trtvovati očefn, čem samo enkrat še s Teboj govoriti, da izvem svojo usodo iz Tvojih ust. morem in nočem zapustiti. Ta razgovor zadnji v najinem življenju, saj ga ne moret- in ne smeš odbiti! t« T,i si me brezmejno onesrečila, ljubim le s strastjo^ v primeri s katero so vsa dosedanja Čuvstva le bledi začetek. Samo na Tebe Vse drugo je obledelo do brezbarvnosti. Od pretekle srede Te Uubim blazno.« Z zadovoljstvom je Otelil Lassalle, da so UVTgtitt v vrsto velikih mož Revolucije. Ponosen je bti na to; in vendar je ad*ml na kolena pred dekletom, ki njegove ljubezr ni ni zaslužilo. Vsa njegova bol je podana v naslednjem fragmentu pisma: .... Kar Sem in kaT imam, vse to zdruzu-iem Obupujoč v mislih na Tvojo podest. Imam orjaške moči, ki iih bom potiaočeril le zato, da Te izvojujem. Nikdo Te mi ne bo iztrgal, če ostaneš trdna v zvestobi. Odkar pa dvomim, sem najnesrečnejši med ljudmi. Vsako uro doživljam tisočero smrt. Ne, ne, tega ne f verjamem! Ti me ne moreš izdati, moža/kot sem iaz . mola, ki te tako silno ljubi » ki^>i unittl t*ti svojo eksistenco, če bi Tfe • to Irtvijo mogel .itvojevati. Z demantnimi v^ rigami sem priklenjen nate. Kaj so Protnerjeve boli napram mojim?! Prisegel sem da se umorim, ako 4 iigtibim. Ako oa^bi postala po vseh prisegali in po vsej 1^^7a ‘kriviopriščŽnica, potem je Hove*11" ' ohečaščena, ob^tt bi mora na.l resmeo vse bi bilo laž. To pravijo vsi, ki poznaio to Kr v*s^&7',w je pisal Lassalle l«, avgutta tl8M) sledeče Prid menoj le«jo njena pisma * dne 8., 9. » IB t. m., in moj obup je ogromen, v®sJi ^ kdaj poprej. Vse moje Življenje le bilo potrt borb m nevarnosti. Sedaj Sem kakOr otr^. Xok... Nisem potnal teh notranjdi ^>rj. Marsikaj sem dosegel v 6 oklepam obupno na, d tem* ali izgubim Heltmo ali nel III. ZABAVNI VEČEH „ORAFIKE“ sfe vrSi 26. februarja v Pismo iz Primorja. iftnpeno slovensko časopisje, — Kako 3e poslavljajo v Postojni. jalnost. Jugoslovenska lo- 11. februarja. Tempora muntantur! Danes ga menda ni na svetu človeka, ki ne bi vedel, da naš ministrski predsednik in poleg tega še šestenokratni minister Mussolini tedaj, ko je v Švici nosil opeko, ni ravno Preveč bodil v cerkev. Danes je stvar seveda drugačna, drugačna namreč v toliko, da gospod Mussolini tudi danes ne hodi v cerkev, toda ne morda zato, ker bi jo smatral tudi "“"es, kakor jo je tedaj, ko so ga preganjati kot naravnost divjega socijalista, za nekaj takega, kar (je samo za ljudi, ki znajo ali Pe znajo do pet šteti, pač pa najbrž zato ne, ker gospod Mussolini danes cerkev tako zelo ^-anie (^kve prešlo tudi na ves faši-kor fsV1' ker pomeni Mussolini toliko ka-i® razumljivo, da je njegovo cerkv® Prešlo tud ina ves faši-takn’ rt.11 edno, ker se more cerkev ravno di na du)w V-S*0Vet^' z duhovščino, torej tu-rr . ««vvscino. J® lorejq temu tako, se ne bo zdelo fašisf^-- ?dlK>’ 30 6e te dni ^itale v trošil tele ,1 m- *ruuu) ve so se te oni euaie v tržaškem tfi ^‘cem glasilu »II Popolo di Trieste« 16 prijazne besede: 'iPtthovnik v Italiji je danes duhovnik in . . ‘ sveče odgovorno, važno poslanstvo, navajajoč množico na najglajšo in najudobnejšo Pot, ki vodi k duševni dovršenosti. In slu-Kristove vere so našli v fašistovski \iarn najkrepkejšo zaščitni«) svetih evangel-$lub načel.« Tako je torej danes v Italiji. Toda žalibog se nahaja med duhovništvom v Italiji vendarle še po kaka garjeva ovca, in takih garjavih ovac je brr'e zlasti med slovensko du-aovsčino. Ob pomisli na te škodljivce se je ropolo« spomnil nekega tiskarskega pogreša iz starih časov, ko je neki italijanski čr-festavee namesto »Padri Trappiati«, kakor lo bilo v rokopisu, postavil »Patri Teppisti« tako izpremenil molčeče trapiste v »pouli-Qo sodrgo«, in za to označbo pravi »Popolo«, * s6priklada kakor obliž na rano oni slo-««!• j fbovMiti, tisti, ki se čuti narodno in tenTt&rSjHed ljudstvom uravnava po Čil to de!ovanS> amviL*fveda P° STOie ozna' da taki duhevnikk^®,d^vščine, trdeč, svoji čredi evangelij, h '^l3®?1* tržaške »Edinosti«, katere daffi i"vod^lke dabljajo mnogo bolje bot pa svete re«nfi!Pf' zapovedi brevirja, Potem pa vzklika fJsi * 1 Nai rft >0dreŠir, t|°’venske.ga duhovniki Naj postane zopet duhovniki To bodi načelo vsakega današnjega fašista!« Ali fašistovskemu listu to še ni dovolj, j^oba je pač iti stvari do dna, pa zato zaliva, da naj se predvsem zatre »Edinost« ju. . ni° vred vsi ostali naši listi, ker potem “®Jbo več vira tega nevarnega strupa, a liivu era .^Edinost«, ki je najzlobnepša zape-. ka »tujerodne« duhovščine. Če hi pa tudi Wi?°vem kote* kak slovenski duhovnik vztra-' czdraviU^za^eplienosti> bi Pa morda fašista ki Kr6 0311 kakega hofi živahnega •* ssrva ,e druso' venska $%h in zahtevah fašistovega »PopciT«, “lUžbenega glasila fašistovske stranke za vso primorsko, bo naš narod na Primorskem finalu brez svojega časopisja, Uboga »Edinost«, ki si niti ust ne upa odpreti —. vir strupa 1 In zapeljivka, »Circe paf^i*slmac, ijd je dejal »Popolo«. hodedt m«15' >f‘e5ko U le magarcu uz konja ^ Jeiko dandanes v tej blaženi vtaknil ,ačiji«! če le zineš besedico, te sedem X ai° m lahko plačaš mašo in da ti nK ,6- ?V- Antonu, če imaš toliko sreče, DretaJ ■ U priliki ne izruvajo las in te ne cati i°’ da se ti bo pol leta poznalo. Molža irJrfirtS. ne smeš,' ker te potem smatrajo km!, nnt-?ienca> ki na tihem in na skrivnem uje akiep© pr0(j materi domovini, fašizmu in njegovemu^ svetohlinskemu vodji. Tako moraš govoriti, seveda govoriti samo čast in slavo isti materi domovini, fašizmu in njegovemu vodji, a ne bodi preglasen da te ne “°do zopet smatrali za hinavca, za pobeljen SSl »X svoji notranjosti hrani vso mogočo jw?V\ Napravi tabo, kakor znajo n. pr. v ustojni, pa je volk *it in koza cela. V Postojni je namreč odpravljena takoime-novana »podprefektura«, okrajno glavarstvo ali sresko poglavarstvo, kakor pravite vi tam na eni strani, in oni večer se je poslavljal zadnji podprefekt dr. Orlandi in ž njim vred tudi njegov kabinetni načelnik dr. Geolin. Ker so v sedanjih časih »gospodarske bitke« in vsestranskega zapovedanega varčevanja banketi, če ne že prepovedani, pa vendar nepriporočljivi, Postojna svojemu zadnjemu prefektu ni priredila v slovo banket, temveč čisto preprost »ranoio«, to se pTavi prigrizek, katerega se je udeležilo kakih sto oseb, med njimi, kakor poročajo fašistovski listi, vsi »podestati«, od vlade imenovani občinski načelniki postojanskega okraja, konzul fašistovske milice, poveljnih vojaške posadke z mnogoštevilnimi častniki, vsi načelniki uradov in pa mnogoštevilno zastopstvo »tujerodnega« prebivalstva. V imenu prebivalstva postojanskega mesta in okraja se je poslovil od obeh odhajajočih funkcijonarjev postojanski »poteštat« Marini in izročil podprefektu zlato spominsko svetinjo, načelniku kabineta pa srebrno tobačnico. »Za tujerodee« — ti so namreč nekaj postranskega, tujega, kar prav zaprav ne spada v Postojno in sploh ne v Italijo, ker je v imenu prebivalstva postojanskega mesta in okraja že govoril »pode-štat« — »je^ pozdravil odhajajoča bivši poslanec Lavrenčič, ki se jima je zahvalil za vse, kar sta storila kot predstavitelja fašistovske vlade za tujerodno prebivalstvo.« Tako se namreč čita v »Popolu di Trieste«. Vidite, tako je treba storiti .potem pa že izhajate ž njimi. Pa je postojanska godba igrala in prigrizek — bog ne daj banketa! — je bil tako dober, da ga poročilo prv posebej omenja s prav posebno pohvalo laškega gostilničarja, ki ga je pripravil. Postojnčani so jo potemtakem imenitno pogodili. Še bolje pa so jo Rečani, mislim namreč jugoslovenske Rečane, ki so si pred kratkim zopet dvorili svojo staro »Citaomco«, ki je že od nekdaj stala kot trdna, nepremagljiva trdnjava prav na sredi reškega »Korza«. Bilo je v resnici naskokov na to trdnjavo, da bi jih skoraj ne bilo mogoče našteti vseh, ali sčitaonica« se ije vedno zopet dvignila in danes stoji zopet čvrsto kakor nekdaj. Silno zanimiva pa je bila slovesna otvoritev. Pomislite si, da je bilo prisotnih okoli 500 ljudi, jx)leg jugoslovenskega keneralne-ga konzula z vsem osobjem konzulata tudi zastopniki vseh italijanskih oblasti, prefekt, kvestor, zastopnik komisarja mestne občine, predsednik apelaeijskega sodišča, predsednik deželnega sodišča, zastopniki vojaških oblasti, med njimi celo neki admiral, in pa da se je dal zastopati celo tudi vodja vsega reškega fašizma, oni slavni kapitan Host-Venturi, ki najbolje ve, kako in kdo je svoječasno opu-stošal »čitaonico«. Seveda je bilo pri tej svečanosti prisotnih precejšnje število gostov s sosednjega jugoslovenskega Sušaka, med njimi sreski načelnik, načelnik mestne občine sušaške in predstojnik redarstvenega poverjeništva, In smo mi Jugosloveni v resnici silno lojalni ljudje. »Piu di cosi, si...«, bi rekel Lah. Ka I® namreč, vstopil v dvorano prefekt, je godba zasvirala italijansko kraljevko, in italijanski prefekt ni nič več in nič manj kot vsak jugoslovenski veliki župan. Človek bi mogel biti radoveden, ali bi v slučaju — tak slučaj bi se moglo misliti, ob tako prijateljskih odnešajih vendar ni izključen — da bi prišel veliki župan sosednje jugoslovenske velike županije v Reko, ob kaki podobni priliki na. italijanski strani, godba njemu zaigrala jugoslovensko kraljevko? Skoraj bi ee dalo dvomiti o talsi lojalnosti z italijanske strani in še tembolj, ker je pač izključeno, da bi Lahi kedaj vabili Jugoslovene tako kakor vabijo Jugosloveni Lahe. V ostalem pa ima tudi lojalnost svoje meje in nareški slavnosti je bilo z .italijanske strani vendarle že dovolj storjeno, da so se gospoda sploh odzvali vabilu jn da so se navzoči italijanski častniki ponižali celo tako daleč, da so plesali — kolo, ple3 »srbskih ušivcev in hrvatskih sv.injar-jev«, kakor je blagovolil imenovati v rim ski zbornici nas Jugoslovene sedanji podpredsednik zbornice nar. posl. Giuata, tik pred podpisom tiste pogodbe, ki je dala Reko Italiji. Smo pač res lojalni! Piu di oosi, si.. .1 Friderik Golob: Radiofonija. Na Dunaju, 12. febra. V Ljubljani ste pred kratkim občudovali češkega virtuoza na geslih Vašo Prihode, ki je na Dunaju danes najpriljubljenejši umet. ndk. Njegovi koncerti v veliki dvorani Kon-zerthausa so vedno razprodani. Sinoči pa je imel gotovo en milijon navdušenih poslušalcev v Radio - Wien. Prihoda in njegov spremljevalec Černe sta izpolnila cel večer, kakor cb svojih običajnih koncertih; sedem točk je bile: Mozart, Paganini, Liszt, Schubert, Men-delsohn, Chopin, Bazzini. Doslej so se prvi umetniki ogibali radija, kakor da bi bila ta pot pred občinstvo za nje malo častna, toda Prihoda je tako velik, da se mu ni bati očitkov, in on ve, da ga posluša gotovo milijon ljudi vseh- narodov, kar je vendar vse drugačna zavest nego pred še tako veliko in polno dvorano. — Poslušal sem na nove vrste zvočnik, ki je šele model, in slišal sem ga tako glasno in jasno, kakor da stoji pred menoj v sobi. V koncertni dvorani ne bi mogel dobiti tako ugodnega sedeža, da bi ga bolje slišal. V soboto so pri meni preskušali novo Sliš-kovičevo Regenodyne. Ker imajo na Angleškem, Francoskem in Španskem polnoč eno uro za nami, so seveda poslušali in iskali nove postaje pozno v noč. Ali kako radostno iznenadenje je bilo proti drugi polnočni uri, ko se oglasi v zvočniku jasno .in glasno: Radio agreb na valu 310 — poskusna emisija. Na to čujemo samospev bariton solo in na to nam naznanijo konec poskusne emisije ali pešiljatve. Treba vedeti, da je Zagreb najšibkejša postaja v Evropi, na samih 350 vatov. — Kako jo bomo slišali tedaj, ako bo , imela 10 Kw energije — tako se nam namreč za kulisami obeta, in takrat bi dobila postajo tudi Ljubljana. Šele potem smemo pričakovati živahnejšega razvoja radiofonije v Jugoslaviji. Treba pa bo še modernizovati določbe o nabavljanju aparatov in postavljanju anten, kajti dosedanje predpise so delali ljudje, ki nimajo pojma o radiofoniji. Nova postaja v Budimpešti deluje s 3 Kw in jo je izborno slišati daleč po Evropi. Ali to Madjarom še ne zadošča, kajti bavijo se že z načrtom, da postavijo postajo na 60 Kw ter s tem potolčejo najnovejši nemški Rhein-landsender v Langenbergu, ki ga morate tudi v Sloveniji izborno slišati. — Langenberg je danes prvi .pošiljalec v Evropi, celo Da-ventry je ostal daleč za njim. — V soboto 12. t. m. bo slavnostno izročen prometu pošiljalec v Celovcu, ki sicer že nekaj dni pošilja dunajski program. Govorila bosta deželni glavar Schumy in generalni ravnatelj Cze-ja, na kar bo sledil z Dunaja koncert siu-foničnega orkestra pod vodstvom prof. Niliu-sa, a na to bo opera »Lohengrin«. Zanimivo bi bilo čuti, kako boste v Sloveniji slišali Celovec. Prosim amaterje tik pod Karavankami in tudi one izpod Ljubljane, da poročajo v ljubljanskih listih. Na Češkem radiofonija lepo napreduje, odkar so se otresli smešne zarukanosti v otročjem bojkotiranju te velikanske iznajdbe. Poleg velikega pošiljalca v Pragi na 10 Kw posluje izborno pošiljalec v Brnu, ki ga je slišati silno daleč in prav dobro. Nekaj tednov že posluje pošiljalec v Bratislavi na 500 vatov, a v Plznju bo v kratkem otvorjena nova postaja. Pravijo tudi, da povečajo pošiljalno energijo v Bratislavi tako, da bi nadkrilila Dunaj. — Ker pa Dunaj noče ostati daleč za malo Bratislavo, bavijo se tudi tu z mislijo, da si postavijo še tretjega pošiljalca na 60 Kw, ki bi ga morali v Sloveniji slišati z detektorji. Japonska ima od leta 1925 dalje tri poši-ljalce z jako slabo energijo. V Tokiju deluje na samih 1500 vatov in na val 375 m. V Osaki .je povsem enak pošiljale* na 285 m, v Nagody pa je malo večji na 2 Kw in 365 m. Naročnikov je po priliki 250.000, ali nekako toliko, kolikor v Avstriji, ki je desetkrat manjša. Program je povsem enak našim evropskim. V Sofiji imajo doslej le radiobrzojavno postajo, ki jo pa hočejo dopolniti v Tadiofon. skega pošiljalca na 5 Kw in tako močno, da jo bodo slišali do Londona. Proračunjeno je 20,000.000 levov in bo postavljena v prvi polovici tega leta. — Upamo, da Bolgarija ne prehiti svoje sosede Jugoslavije, ki se sicer v vsakem oziru postavlja pred Bolgarijo. Kje so tisti štirje poslušalci, ki bili baje naročeni na račun reparacij v Nemčiji pri Lorenzu in Telefunken? A. G. PREDAVANJA V RADIO-KLUBU Ljubljanski Radio- klub etremi zlasti za tem, da razširi zanimanje v najširših alojih našega prebivalstva za moderno in skrivnostno vedo sprejemanje radio-valov, V fizikalni dvorani na realki se vrši že dvia meseca teoretični tečaj za začetnike pod vodstvom priznanega strokovnjaka gospoda profesorja Andreea. Radio-klub pa se ne zadovoljuje samo s temi predavanji, marveč je vpeljal posebna predavanja v svojem lokalu na velesejmu, katerih tema je zlasti opis raznih sistemov sprejemnih aparatov in praktična demonstracija. Dne 1. februarja se je vršil prvi večer, ki se je posebno svečano otvonil s skromnim slavljem na čast starejšim radio-vede, go--spodu Evald Jakopiču, ki je odnesel na mednarodni razstavi v Baselu s svojim dvocevnim aparatom lastne konstrukcije prvo nagrado. Aparata žal ni zamogel praktično predvajati, ker mu ga švicarski razstavni komite še ni vrnil. V torek, dne 8. februarja se je vršilo drugo predavanje. Gospod inženir Eržen je v kratkih potezah jasno orisal sistem svojega najnovejšega aparata. Aparat je sestavljen na podlagi vezave Esteresix in se odlikuje zlasti' po čistem podajanju glasov, jakosti in veliki selektiviteti. Nabito polna lokal občinstva mu je dal zasluženo priznanje. Zal sprejem do pol 10. ure zvečer radi tramvajskih motenj ni bil ugoden in marsikdo je že z .nezaupanjem zrl v velikanski aparat. Zato pa so bili po pol 10. uri vsi prisotni nagrajeni z res lepim koncertnim užitkom. Prihodnji predavateljski večer se vrši v torek, dne 15. februarja, na katerega udeležbo vljudno vabi odbor Radio- kluba. Na razna vprašanja izjavljamo, da so seveda do-' brodošle tudi dame. Primorsko. Gonja proti Goriški Matici tudi v tržaški pokrajini. Društvo »Tabor« v Dolenji vasi se bo moralo te dni zagovarjati radi nekega društvenega sestanka, ki sta se ga udeležila tudi dva odposlanca društva »Prosveta«. Neka dobra duša je nalagala 'karabinerje, da je šlo za volilni shod. Vršile so se preiskave., Zaman so obrazložili karabinerjem stvar. Odmev bo te dni pred sodiščem v Senožečah, kjer se bodo morali zagovarjati predsednik društva in odposlanca »Prosvete«. Medtem pa fašisti ne mirujejo. Drugega tega meseca so prišli tako miličarji v hišo društvenega predsednika in izvršili hišno preiskavo. Pri tem so našli nabiralno polo za Goriško Matico. Takoj so ga hoteli odpeljati. Na posredovanje nekega fašista pa so to opustili. Naslednjega dne pa so se vmili in odgnali na karabinjersko postajo predsednika in še dva člana in neko četrto osebo, ki sploh ni član. Vršilo .se je strogo izpraševanje, pri čemur so jim grozili, da jih čaka težka ječa do treh let in so končno dvignili tožbo proti predsedmniku. Člani vodstva tržaškega lašja. Ukazni list fašistovske stranke od 5. t. m. je ohjavil imena članov vodstva fašistovske organizaoije za tržaško pokrajino: poslanec Carlo Barduzzi (določen za generalnega konzula v Marseille), tajnik ing. Giuseppe Gobo, prof. Bruno Coceanigg, odvetnik Paolo Cuzzi, Vitorio Fresoo, odvetnik marki Anzelmo Guerieri Gonzaga, Alberto Pertot-Aacari, odvetnik Piero PierL Spremembe na goriški prefekturi. Od ko-perske prefekture je premeščen na goriško prefekturo dr. Herceg, ki se je že velikokrat pokazal kot najhujši sovražnik vsega, kar diši po slovanskem. V zadnjem času je bil komisar občine Dekani v Koprščini. Njegovo komisarsko mesto je prevzel njega vredna so-pajdaš učitelj Mastrocchi, ki je znan kot najhujši zatiralec slovanske pesmi in besede v vsej občini. Prvo njegovo delo je bilo, da je razpisal mesto dveh pomožnih občinskih tajnikov, da tako obremeni občinsko blagajno in da »i preskrbi sebi vredno družbo. 55 Ql Loetoto: Spomini francoskega vojnega detektiva. bjJo toon ^ -e,ime ^dhr v Nemčiji zelo razširjeno, je sena !L ™vn0 avijatiki«, ki se vrši dne 14. februarja 1927 ob 17. uri v oficirskem domu. Predava komandir eskadrile iz ZagTeba. — Uprava ljubljanskega pododbora. — Mednarodna zračna proga preko Jugoslavije Jutri se otvori mednarodna zračna proga Pariš — Praga-Dunaj—Zagreb-Beo-grad—Carigrad. . — »Kadija to tuii, kadija te sodi.« Narodni poslanec iz kluba lijube Jovanoviča Vasilije Trbič je vložil te dni na notranjega ministra interpelacijo radi nezakonitosti, ki se Rode, kot trdi, v njegovem volilnem okraju. Zlasti drastičen je sledeči slučaj: Neki srezki, po-riavar prinoipielno ne odobrava pritožb, ki Wh ni napisal neki njegov policijski pisar to pa za to, da prejema komisar od strank honorarje. Pritožbe rešuje srezki poglavar ali pa pisar sam, tako da se razmere od prevrata do danes niso prav nič izboljšale in velja za te kraje Se vedno narodna prislovica. »■Kadija te tuži, kadija ti »udi«. — poštno-potniški avtomobilski promet. Ministrstvo pošte in brzojava je zahtevalo od oblastnih poštnih direkcij statistične podatke o poštno-potniškem avtomobilskem prometu na posameznih progah. Na podlagi teh podatkov bo ministrstvo odločilo, na katerih progah naj Be promet še dalje vzdržuje, na katerih Pa_!^Občni zbor zadruge stavbenikov za Slovenijo v Ljubljani se vrši dne 20. februarja 1927 v posvetovalnici mestnega magcstraia v Lm-bliand Začetek ob 9. uri dopoldne. _ I* zdravniške sluibe. Imenovani so: za zdravnika pri splošni bolnici v Mariboru dr Franjo Pavlič; za zdravnika pri zdravilišču v Topolijščici dr. Valentin Varl. — K prosvetne sluibe. Za srezke šolske nadzornike so imenovani: za ljubljansko okolico' Miroslav Pretnar; za Kamnik Gustav Lukeiič< za Črnomelj Ciril Vizjak; za Mursko Soboto Gustav Cflek; i“p Ža Gselman; za Celje Rihard Pestovšek. - Za upravitelje osnovnih šol sta imenovana v Mostah Janko Grad, v Dolnji vasi ^ MiTko Kosin; za veroučitelja V Ljubljani Fran smid in Feliks Tavčar. ; , Iz železniške sluibe. V področju ljub- ljanake direkcije državnih železnic so'upokojeni naslednji uradniki: Ivan Komč Josip Mirja, Isnac Eržen, Valentin Trampuž, Rok Dobbvšek, Anton Sekolec, Henrik Vodička, Rihard Terpip, Rudolf Milller, Franc Slavec in Anton Schwarz. — Nove ameriške priseljeniške kvote, iz WaŠhingtona poročaio: Trgovinsko stvo je objavilo poročilo o novih izseljeniških kvotah. Nove kvote stopijo v veljavo najbrž# mesto s 1. julijem 1927 Sele s 1. julijem 1928. Zato je mogoče, da se Se izpremen®. Na pod- lagi novih kvot bo pripuščenih iz Anglije, Nizozemske in Skandinavije svojno število doeim se za vse ostale države število priseljencev reducira na polovico dosedanjega. — Naraščanje števila civilnih porok na Dunaju. Leta 1926 je bilo na Dunaju vsega skupaj 2289 civilnih porok. Od leta 1920 se je zvišalo število civihnih porok na Dunaju za 423. — Nov davek v Avstriji. V Avstriji so uvedli nov davek, radi katerega se (javnost — zlasti socialistična — zelo razburja, davek na pogrebe:Od pogrebnih stroškov je plačati 2% prometnega davka. »Arbeiter-Zeitung« obklada radi tega finančnega ministra z izrazom »Leichenrauber«. — Troje gledališč v Newyorku zatvorjenih radi nemoralnosti. Ameriška policija je jela pobijati nemoralnost. Na podlagi pred kratkim izdanih odredb je udrla te dni policija pred začetkom predstave v tri gledališča ter aretirala med silnim kravalom in ogorčenimi protesti občinstva ravnatelja in igralce. Are-tovanci so bili prepeljani v tovornih avtomobilih v zapor. Nato je policija gledališča zatvorila. Policijski napad na gledališča je povzročila zahteva newyorškega tiska, da naj se prične vsakovrstna nemoralnost in umazanost energično pobijati. Vsled hujskanja tiska je prepovedala policija tri igre, od katerih je bila ena, »Jetnica«, stalno na repertoarju berlinskih gledališč. Ker se gledališča za prepoved niso brigala, se je poslužila policija nasilnih sredstev. — Kriminaliteta mladoletnih v Avstriji. — Generalni prokurator dr. Hopler je podal te dni na zborovanju avstrijske skupine mednarodnega kriminalističnega udruženja. na Dunaju interesantno statistiko kriminalitete mladoletnih v Avstriji. Statistika datira iz leta 1924 ter je doslej zadnja. Leta 1924 je bilo obsojenih v Avstriji 1892 mladoletnih radi zločinov, 7371 pa radi prestopkov. 1758 je bilo že predkaznovanih. Od 50 morilcev v letu 1924 ije bilo 7 mladoletnih, od 89 ubijalcev 5, od 26 roparjev 2, med 1094, ki so se pregrešili zoper nravnost, pa 211 mladoletnih, torej nad 20%. Pri tem je treba upoštevati, da se smatrajo v Avstriji za mladoletne samo osebe od 14. do 18. leta. I. reprezentančni ples pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Vel, kralja Aleksandra l prirede slušatelji ljubljanske univerze v hotelu »Union« v sredo 16. februarja 1927. Vstop strogo proti vabilu. Velika dvorana izključno za ples; dalje SO publiki rezervirani vsi restavracijski prostore, male dvorane in srebrna dvorana. Vstopnina za akademike 10 Din. — Žrtve velike rudarske stavke na Angleškem. Kot poročajo »Daily News«, je v Angliji nad 200.000 rudarjev brez posla. Ker tudi drugega dela ne morejo dobiti ter nimajo glede zaposlitve zaenkrat prav nobenih izgledov, so te žrtve velike stavke za javne fonde veliko breme. ... — Go3tija na kraju vloma. V branjarijo Mladena Miloševiča v Zagrebu je bil izvršen te dni drzen vlom. Neznani lopovi so razbili ključavnico, dvignili rulo, odklenili notranja steklena vrata z vitrihom ter pokradli za 8050 Din raznega dlaga. Nato so priredili na kraju vloma malo gostijo. Pojedli so nekoliko klobas ter popili par litrov dalmatinca, nakar so izginili brez sledu. Ker so pili iz. treh kozarcev, je sklepati, da jih je bilo troje. Žrtve slabega alkohola. Te dni (je prispel v Pečuh voz brez kočijaža. Na vozu so ležali štirje možje, dva v globoki neoavesti, dva pa mrtva. Tekom noči sta se prva dva zopet zavedla. Povedala sta, da so zamudili v Mohaču vlak, nakar so najeli voz, da m se peljali v Bajo. V Mohacsu so kupili žganja. Spominjata se, da so nekoliko pili, nakar ju je zapustila zavest. Mislita, da je padel med vožnjo voznik z voza. Mrtveca sta oba ugledna trgovca iz Baje. Oblast je odredila obdukcijo, da se ugotovi vzrok njune smrti. Zoper trgovca je uvedena preiskava, ker se domne-, va, da je bilo žgance zastrupljeno. Tragedija stare dvojice. V praški okolici so našli te dni trupli dveh starih rilcev: 71-letni Franc Holaj :n 64-letna Arna lija Chobotova sta šla iz doslej neznanih vzrokov skupaj prostovoljno v smrt; Oba hit-veča sta imela prestreljena senca Koly je ustrelil gospo, nato pa še sam sebe. - Velikanski požar v newyorški vojaški ladjedelnici. V newyorški vojaški ladjedelnici je izbruhnil te dni velikanski požar, ki ie uničil dve skladišči in pet obrambnih tokov. Skoda znaša nad 1,000.000 dolarjev. - Blaubart II.? Iz Varšave poročajo; V Mest vinu pri Brombergu sta bila veleposestnik Rosan in njegov upravitelj sta osumljena cele vrste umorov. Posedovanja so ugotovila, da je živel Rosen od leta 19-H na svojem posestvu z ločeno gospo Ci-cho\vsko iz Varšave Pred par dnevijeprišla Rosena obiskat hčerka izginuledame tei ie prav tako na skrivnosten način izginila. Ob priliki hišne preiskave je našla P°hcija m Rosenovem vrtu človeško roko. Obenem ie nrišlo na dan, da je izginil tuda neki m-ženjer iz Danziga, ki je obiskal Rosena, brez »ledu. — Zaljubljeni učitelj in lSletna učenka. — liudimpeštansko državno pravdništvo J-o dalo aretirati ljudskošolskega učitelja Josefa Szil-lagyi-a radi nevarne grožnje. Szillagyi se je zaljubil v svojo 13 letno učenko Margareto Molnar. »Zatreskal« se je tako, da je frkljo pri njeni materi zasnubil. Ker je dobil >ko-šaro«, je zagrozil v svoji srčni boli, da bo mater in hčerko ustrelil, vsled česar ga je mati ovadila državnemu pravdništvu. Deklica, ki učitelju, kot se zdi, ljubezen vrača, je prosila, ko je bila zaslišana, da nai sodišče učitelja ne aretira. — »Mussolini je morilec!« Te dni se je zagovarjal pred pariškim sodiščem socialistični poslanec Vaillant - Courier, ker je proslavljal v nekem časopisnem članku atentate na Mussolinija. Med zaslišanjem prič je prišlo do incidenta. Ena od prič je zaklicala: »Mus-solini je morilec!« Ker jo je predsednik radi tega spodil iz dvorane, tudi obtožencev zagovornik ni hotel dalje prisostvovati obravnavi, češ, da involvira postopanje predsednika omejitev osebne svobode ena od prič. — Les, ki ne geri. Kot poročajo iz Oslo, je iznašel tamkajšnji iznajditelj Plybest neko snov, s katero je mogoče les tako impregnirati, da ne gori. Baje varuje tako impregniran les vrhutega izredno dobro pred mrazom. Snov se imenuje po iznajditelju »ply-be3t«. Ker so se poizkusi izborno obnesli, si je zasigurala neka tvrdka v Oslu monopol za produciranje in vporabljanje plvbesta. — Tombola »Dom ubogih«. Novi odbor pod predsedstvom g. inž. Viktor Acceto si je resno zavzel namen te človekoljubne stanovanjske akcije uresničiti za že dograjeno enodružinsko hišo kot prvi dobitek. Pred loterijo se vrši za Veliko noč tombola in se je nabiranje dobitkov že pričelo. Skraja malo-obetajoče nabiranje darov se je pod novim vodstvom zlasti pri trgovskih in drugih večjih podjetjih v živahnem tekmovanju oživelo. Trgovci, zlasti s specijalnimi predmeti, imajo tukaj priliko tudi za reklamo. — Podporno društvo slepih v Ljubljani. — Vsem prejemnikom naših položnic: Čutimo se dolžnimi, zahvaliti se na tem mestu onim P. n. naslovljencem, ki so dosedaj nam vrnili tretji in drugi del položnice, istočasno nam nakazali po možnosti prispevke s čemur so pokazali veliko zanimanje za nas najbednejše. — Istočasno prosimo kar najvljudneje vse ostale, ki so prejeli naše položnice, da naj ne ostanejo med zadnjimi in nam radevolje nakažejo kakršno koli podporo. — Kdor hitro da, dvakrat da! — Odbor Podpornega društva slepih, Ljubljana Wolfova 12. Tek. rač. pri poštni hraniln-ici št. 14066. — III. književna tombola Jugoslovenske Matice, koje žrebanje prične nepreklicno 4. marca t. 1., obsega sledeče dobitke: 150 amb po šest knjih, 120 tern po deset knjig, 80 kvatern po štirinajst knjig, 50 činkvin po sedemnajst knjig in pet tombol po sedemnajst knjih in knjige po prosti izberi od 600 Din do zneska 1200 Din Glavni dobitek obsega vseh 46. letnikov »Ljubljanskega Zvona« in ima veliko rantetno vrednost. Tombol-ske tablice po 3 Din so naprodaj pri vseh šolah in vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v Ljubljani v Novi založbi. Tiskovni zadrugi, trafiki Sever in v pisarni Jugoslovenske Matice, Selenburgova ul. 7.-11. — Loterija ruskih invalidov. Ministrstvo poljeprivrede in voda je odredilo, da se radi malega števila prodanih srečk žrebanje loterije ruskih invalidov, ki se je imelo vršili dne 16. t. m. preloži na dne 10. aprila. nice se izdajajo vsak dan; Ortopedski zavod, Mladika, pritličje. 1— 4. in zadnja seja častnega damskega komiteja akademskega reprezentančnega plesa se vrši v pondeljek 14. t. m. ob 15. uri v damski sobi kavarne Emona. Vljudno in nujno vabljene vse častne dame. Odbor. 1— Ponovno naprošamo vse, ki so bili pri vabljenju na I. reprezentančni ples prizadeti po kaki zmoti, da nam blagovolijo oprostili-Oni, ki vabila še niso prejeli, nar!!l firku9 pride v Ljubljano na pustno ne-deVo popoldne v veliko dvorano Narodnega doma, da razveseli mlade in odrasle, ki se bodo zbirali pri »Predpustni otroški čajanki Atene«. Legitimacije, ki veljajo kot vstop- iskren odmev v srcih vseh znancev in prijateljev, ki so poznali pokojnika ter cenili njegovo delo in spoštovali njegovo sooijalno udejstvovanje. Jj' Prispevki naj se pošiljajo Mestni hranilnici ljubljanski z označbo »dr. Peričev aP°' menik«. y" Jože Rozman, 1. r., t. Č. predsednik; dr. Stanovnik, Ivan Kralj, Janko Nep. Jegl*®’; Ivan Pestotnik, Jože Laneus, Rado Čeležni** Jože Pirc, odborniki. ŠPORT. Za včerajšnjo nedeljo določena drsalna tekma odgodena. - Drsalne tekme za^r-Fuchsov pokal, nadaljevanje damskih za prehodno darilo JZSS in juniorske . tekme so iz tehničnih vzrokov preložene n prihodnjo nedeljo 20. t. m. _ , Prolesijonalne rokoborbe na Dunaju bo, vrše od 15. marca naprej. Dosedaj so se Pn‘ javili znani borci Estonec Jaago, Dunajčan; Steinbach, Westergaard - Schmidt m Mona-kovčan Hans Schwarz. ; • Nova velearena v Newyorku. V BrooklyuU. bodo zgradili novo areno na zemljišču,' kf. meri 9.600 m3 (160X60). l.,maroa bodo začeli zidati in upajo, da bo koncem oktobra P^0 streho. Veljala bo pet do šest milijonov dolarjev. Ot vor jena bo z b?k,s-“1ftc! svetovnim prvakom v pohltežki teži Delit* neyem in onim bokserjem, ki bo takrat veljal, kot prvi med bokse r sko elito. Arena bo imeW^ prostora za 25 do 30.000 ljudi.--Čez noč postal milijonar. 17-letni George Young, ki je kot prvi preplaval Catalma-kanal v Kaliforniji, je ravnokar podpisal po; godbo, V kateri se zavezuje za turnejo sko" Zjediiijene države in Mehiko proti p1* 150.000 dolarjev. ^ Predilnica v Erlangenu je darovala 360.000 dinarjev za zgradbo halske wilUan> Veliki Tilden in mali Kobn. »Big«, WUIia Tilden veliki TildeSo-šSc, v .prostorih restavracije »Ljubljanski 4vor« g. dr. I. C, Oblak o spominih in vtisih 'li^tovahja po Nemčiji. , Predavatelj j« Številno publiko po krat-l&^nruvodu v duhu poveded najprej v soJno- faško ravnino, ki jo *je! primerjal z ljub-insko kotlino, ‘nato p? ha bava^ia.fla, k rffetije bavarskim jezerom it v Monakovo. ,Clove& naj ne potuje % Baedeckerjein V A&i, nego naj mu bo za merilo kulture in Mičine tujih narodov srce, razum in lastna »oihovina. V mesta, kamor prideš, si kupi ki tam izhaja •& gledališki list in TOtedel boš iz obeh več in boljše, kakor pa ».Baededsepja in ostalih vodnikov. _ Bavarci in Slovenci smo si po zunanjosti glede pit ja. pa sin© proti njim ^Kjer je alkohol, tam M daleč ‘16 tia !go|i Bavarec bolj upodab- shini giede pit ja, pa smo proti njim |*rave^ a&ohol, tam ni 'daleč 9ji -Bavarec bolj upo’ literarno umetnost. .Lech, zgod< - , — pozdravljen Neckar, 'pozdravljena -Nemčija! Stuttgart — nemška Firenca! Mesto je slav- radi književnega trga. Niirnberg — nemška Verona, najzanitnivejše nemško mesto, eno prvih trgovskih in industrijskih sredisč s tipičnimi nemškimi srednjeveškimi stavba-■»*. rojstno mesto Hausa in slikarja Durerja. — LipSko, tretje največje mesto Nemčije, tudi mano radi književnega trga in radi naj večjega svetovnega velesejma — Leipziger Mes-«e. Naivečja znamenitost Lipskega je spomenik bitke narodov pri Lipskem 1. 1813. V srcu Nemčije I Turinški gozd, Weimar, Jena, Erfurt. G. predavatelj primerja Wei-mar z Vrhniko, čeprav ima 40.000 prebivalcev. V Jeni se spominja Ljubljane. Jena je staro mesto, toda ostalo tje do dane&, neSai%-Wenjeno. In Ljubljana? — Turjaški Stori J«, Knežji dvorec, — večna škoaa' sanje. Slika nam pieteto Nemcev do njihovih vele-®ož. ia Slovenci? Trubar, Prešeren, Zois in so .peli opero Voifcek od Xl^S§Ji Bercra. ki so ga v Pragi prepovedali. ttovefc, %d sliši bo opero in meni, da je muzikaličen, ■sagubi taikoj to prepričanje. Gledališča so po vseh mestih skoro nmva, njihove pretfleffiaVe so originalne, .publika hipermoderna, 5e bolj hipermoderna pa 'je ‘kritika, je v mnogih Slučajih bolj umljiva kot ki je v daljšem uvodnem govoru razložil položaj pri banki, povzročen po vedno naraščajoča gospodarski kriizi, ki je dovedel upravni Svet do tega, da se je odtočil za lužijo z Ljubljansko kreditno banko. — Vse predloge upravnega sveta, predvsem bilanco in fuzijsko pogodbo ije občni zbor soglasno odobril in podelil upravnemu svetu, na podlagi poročila nadzorstvenega sveta, ki ga je podal g. Fran Medica, absolutorij. Upravni svet Trgovske banke je na seji istega dne zaključil ukinitev podružnic v Kamniku, Konjicah in v Prevaljah. - Kakor se nam po-roča, se bo poslovanje centrale Trgovske banke, kakor tudi podružnic vMariboruin u-ju s 1. marcem t. /1. združilo z obrati Ljub-ljanske kreditne banke, tako dasebovrsii poslovanje TrioVSke Banke *** <*“?,£“* dalje v prostorih Ljubljanske kreditne Banke. X XIV. velesejem V Prtfci. V dneh tičJO. do 27. marca t. 1. Se vrši v Pragi XIV. medn. spomladanski velesejem. Udeležba češkoslovaške in inozemske industrije a’ se že na podlagi 'prijavljenih 5 Din. Pozneje bi 'bila v knjigotrštvu najmanj 85 Din. Ako Be ptiglaei db konca februarja omenjeno število naročnikov, bd knjiga dzSla najkasneje do jeseni t. i. Med. oeoj, naročniki »Narodnega Dnevnikac je gotovo tudi mnogo naprediuh sadjarjev, ki bi tako knjigo nujno potrebovali. Vabimo torej vse. ki •e zanimajo za to delo, zlasti Še oasobratevalna društva, knjižnice in vse prijatelje Umnega čim večjem Ža sedaj za-ai podpi- To to ©ne. kmetov V SOVJETSKI RUSIJI. Glasilo Čehoslovaških zemljoradnikov *Venkoy< piše:, ,, Leta 1926 je bilo po poročilu poljedelskega komisarja A. P. Smimova (po »Pravdi« t dne 23. oktobra 1926) v Rusiji 24 milijonov kmetskih gospodarstev. Od teh ni imelo niti ene krave % eno kravo je imelo 55-7 /o 2 kravi je imelo 1°-' % 9 krave je imelo 4.1 A in več ko >tri krave, , ..., , . . !•» % i Samo 6 odstotkw kmetov -je torej imelo več kpdVetovL . . 1 Nobene kemije ni .nnelo ^ . v /« ! do 2 deSjatine. j[ malo vež ko 1 ha) % od 2 do 6 d A‘l od 6 do 10 več iko 10 ! . Pripomnit 10 lotoljudenj vera Rubije dešjatin zem ve, se smatra Sovjetska vlada di, da bi 'te >lzvestijah< nih 10.521 šahe« ati 65 dinarjev, ko bo prejel -položnico. Do- HA _T______ :e .uničila. Tako je Bilo po te 18. I. 1927, safegftfrira- mil v_______ih kmetov, katerim se je imelo posestvo zapleniti, njih rodbine pa pognati na cesto. V resnici pa je doletela ta usoda le 3500 rodbin. Tem je Bilo odvpto 39.480 hektarov zemlje, to je eni rodbini^po 11 hektarjev in jim zaplenjen ves inventar in vse orodje v vrednosti 6 milijonov rabljev, po našem denarju vsaki nodBmi okoli 45.000 dinarjev. Odvzeta zemlja je Bila razdeljena takole. 45 odstotkov so dobili vaški siromaki, 2 Odstotka vaški odbori za vzajemno pomoč, vse ostala pa sovjetska veleposestva. Zaplenjeno orodje pa so dobili državna posestva, poljedelske komuna, i vaSka sirotinja ni dobila nič. AMERIŠKA ŠkVTOildBlijŠKA. Kar osupne tujca, ko pride V Attferiko, Je ogromni promet po ulicah in veliko število avtomohilov. Še visoki nebotičniki ne napravljajo nanj tako globokega vtisa. Promet motornih voz — osebnih avtomobilov, tovornih taksijev in avtobusov — presega vse, bar si je mtigel tuješc predstavljati V najbolj Bujni domišljiji. Kajti nikjer na svetu ni motorni prdmet dosegel takega obsega kaikor v Zedinjenih državah. Tekom zadnjih petah letih se je Avtomobitetvo V Evropi Sicer jako razbilo, zlasti kar »e tiče tolikih voz, toda v primeri z ameriSkiffii raimeraiiai fe evropski avtomobilski promet malenkost. Po vsem e vetu je v prometu priBliino 25 milijonov avtomobilov in Od teh Se nahaja čez 20 nrai-jžniov v Zedinjenji državah tiamih. Lani je izšlo iz ameriških tovarn 4,000.000 avtomobilov. Ali Id.inorete predstavljati, kaj to pomenja? Postavljeni, zaporedoma drug za dnigim, tako da ne bi bilo ni? prostora vmes, Stran h bitvorili vrsto, ki bi obkolila polovico zameJj-ske 1: ogle, jo trije v enemredui« Ivori-li vrsto, Idi bi segla od .Ve\vytfn6i do San Frančiška. Sedaj je čez dvajset milijonov luotor.irh voz v tej deželi. Ker še povprečna živi enaka doba avtomobila ceni, na eedem do osem let, je treba vs .ko leto izgotoviti po tri milijone novih avtomobilov, da fee le ‘ita-dokuadijo obrabljeni avtomobili. Lahko ei je predšlavijati, kako orjaška mora biti industrija, 'ki omjogočuje tako ogromno produkcijo, industrija, ki je v stanu izgotoviti na leto štiri milijone novih avtomobilov in povrh tega oskrbovati obrat in VMržavk-nje ostalih dvajset milronov avtomobitov. Statistika n,A.m pove, da tekmuje ameriška avtomobilska indnatnija z indudtrijo zeleaa jekla, svojim naBližjim tekmecem, k*lr •? tiče vrednosti produkcije. Koliko tovarn u» koliko ljudi je posredno ali neposredno Spojenih v avtomobilstvom, -je teiko reci. Koli-servativna cenitev trdi, da znaša Itevito ljudi, neposredno zaiposlenih v industriji .avfe j mobilov, tri milijone. Pri tem , so Všteti nastavljene! v avtomobilskih tovarnah ia obroče, gazolin, avtomobilske dele uii pr^.-| tikline, trgovci dn prodajalci, deW v,fflr * ražah in popravljalni ca h in profesijorualm i šoferji. Koliko ljudi SlUii indirektno tej ih* i dustriji — na pr. pri obdelovanju surovim, prevažanju produktov itd. je nemogoče povedati. Jasno .pa je že, da je avtomobilska industrija v ameriki tako velika in važna, da je eden od najvažnejših faktorjev ameriškega gospodarskega življenja. PR0TE2IRANJE GOVEDA. Pisatelj in novinar Herbert Miiller-Gutten-brunn v Gradcu je šel s svojim motornim kolesom preko žetezniškega prelala, dašije bila zatvbftiica -zaprta. To Je storil, Ve- del iz idraSnje, da je ta zatvornio?. Mno ia-prta že 25 minut pred prihodom vSakegs vlaka, dočM je ponovno, opazoval,.da so drug železniški prelaz, ki se nahaja 200 metrov iejfeo id tega, .J^V.p^St sffiass»as«1? t ipmv ekscerptu): Štajerska d«4etoa \^ada. Graz, dne 23. dec. 1926. Odlok. Dr. Herfbert Miiller-Guttenbrunn je bil obsojen od okrajnega glavarstva v Gradcu radi prestopka železniškoprometnega reda, zagrešenega s tem, da je dvignil zaprto železniško zatvomico pri Peggau-u ter pasiral z motornim kolesom železniški prelaz, na 5 šilingov denarne globe, v slučaju neizterljivosti pa na ur zapora. Njegovemu rekurau aoper prevj¥>to jOr mero kaani se ugodi ter se mu zniža kazen na 2 šilinga, eventuelnp na 12 ux zapora. Zoper ta odlok ni priziva. % Obenem se kaainuje imenovani -^ radi j Mpvega izra&t^ft v rfekurau, ^ grdenega s stavkom: vajo pri nas gpt ni samo dovoljei,«, ieMe, temveč JtUdi, hajajo s svojinft ws predale® bi ta proti iti, ker bi v bodoče tral, ne da bi Bil, | paSira železniški pr« tega kako govedo ov. 5 šilingov, v slučaja urnim zaporom. Zoper ta odlok je dovoljen Vzklic iJia zvezno ministrstvo za trgovino ih promet. Deželni glavar: Giirtler. Dr. MiiUer-Guttenbrunn objavlja ta zani-inivi slučaj V svojem listu »Das Nebelhorn« tei- dostavlja melenholično: >Tako se je iz-premenilo vsled znižanja kazini srečno pot šilingov v sedem šilingov. čenim, pa s 24- Hodna pisun. Sptnnladajiska moda. Kadar še bliža zima koncu, pričnemo misliti M spomladansko toaleto, tudi če o pomladi •a ni ničesar čutiti. Tedaj pregledamo garde-j^bo glede uporabnosti aa spomladansko toa-«Ao io zgodi se, da opazimo z veseljem, da bo uporabno še marsikaj za prihodnjo sezono, nekoliko predela. V tem oziru nam Bo 80 kot Im™ „a:fv- Seveda morajo tako tJa-*o Kot barve medse(bog,0 harmonirati. Tako na pnmer lahko vporaBimo še dobre dele Baraunas g ayeke n ^ v juinp*r-obliki r P».,kr^ ki je le malo obrabljeno. K tajil y Obliki jumpra s« damo narediti krilo M »ahkega volnenega Blafei, ikot je kasha, pogini ali pa tudi lepi teiki «sr6pe de Chine. "''simo pa prav tako lahko temno tajlo k ffitlemu krilu kot svitlo tajlo k temnemu ®^lu. Ravniotako lahko razširimo krilo z gu-a®i iz atlasa ali pa svile. Vendar pa mora-* hArmonirati fube, čfe že n^ z Blagom in »rv0, vsaj z garnituro. Oblika novih kril je - so Odprti v celi dol*ni kot redincota. i,' 'i način se di ha primer svetla obleka Dlio-^Pa de Chine prav dobro uporabiti za sprednji del. Glede Barv bo posebno .[J^bljena kombinacija črne in bele. „.j^sih tadostuje, da izpremenimo samp m *UP0- jJJJpvi rokavi so široki, spodaj imajo obliko na komolcu pa so »*ki. . ■jLjni enoBorvne Obleke Se bodo lioBil^, H r®0® lthele samo garnituro na rokavih in ^atniku ali pa pasu. .^traki na obleki in klobukih imajo progaste rce v različnih baTvah. Jaroslav Hasek: Zaroka v naši družini. Iz dnevnika pridnega dečka. Ve>dno smo imeli velike skrbi z našo najstarejšo hčerko Lidijo, ker je že nekolikokrat ostala preko noči zunaj z gospodi, ki so prositi mamo, naj dovoli Lidiji, da napravi z njimi majhen izlet. Nekoč je prišel gospod Syrovatek, po poklicu uradnik in zelo dober in pošten mož k mami in papanu in je tako lepo-prosil, naj vendar puste Lid;i]o z njim na izlet. Neprestano si je brisal nos z robcem In govoril, da je popolen poštenjak in pristen značajnež. Mama mu je torej dovolila, naj odvede dekle na izlet, da pa mora bili že ob osmih zvečer zopet doma, ker noče, da bi se večerja dvakrat grela in ker se ne spodobi, da pride pozneje, ker bi znalo priti dekle ljudem v jezike. Nato sg je pričel gospod Syrovatek zopet brisati nos z robcem in kričati, da je poštenjak in da ni falot. Pa pa jO rekel: »Falot gori, falot doli, samo prive- dite jo celo tako, kakor je sedatj, ne vidim rad, da bi se kaj pripetilo.« Toda kaj je hotel storiti, če pa mama nekaj reče, potem moramo s papanom vred držati jezik za zobmi, tudi če imamo prav in čeprav dela mama neumnosti. Tako jo je gospod Syrovatek odvedel, mama je prekrižala Lidijo in gospod Syrovatek mi je dal petak, kot nadomestilo zato, kar je zasnoval. Bilo je že devet ura in Lidije še ni bilo blizu; bilo je deset in hišna vrata so zaklenili, nato je bilo enajst. Mama je jokala papa je jrojedel Lidijino večerjo, tekal srdit po sobi gori in doli in kričal, da bo njega gospoda Syrovalka, napravil za odgovornega zato in da ga bo šel zgodaj zjutraj naznanit. Mama je stokala, da si je Lidija morebiti zlomila nogo, ali da je utonila, ali pa da je izgubila najdražje kar -ima od matere. Vprašat sem, kaj Je to, nakar me je papa klofnil, mama pa mi 'je ukazala, naj molim. Rekel sem, da čuva Lidijo angel varuh, kajti videl sem sliko, na kateri je bil naslikan angel, ki vodi slepo deklico s cvetlicami v •košku po ozki brvi preko prepada. Toda papa je godrnjal, da je sedaj angelj varuh Lidije gospod Syrovatek in da bi si oh ne želel, če bi bil dekle, da ga spremlja gospod Syro-vatek ponoči z izleta domov. Nato je bilo dvanajst in mama ni govorila nič več o svoji »zlati' Liduški«, nego o »tej cunji in vagabundinji« in papa je pričal: »To so zapeljivci, dandanes se moramo pazili, da ne gremo s kom na izlet.« Do treh zjutraj nismo zaspali. Ob dveh je j nekaj zaškripalo v omari, mama se je prekrižala in zaklicala: »Je že tako, to je slabo znamenje.« Mlajša moja sestra Marija se je J zfelo veselila, kajti nekoč je bila tepena, ker ! je prišla zvečer ob devetih domov, mesto ob j sedmih. Ob treh je papa- že izpil steklenico j ruma in rekel: »Naj se pripeti, kar se hoče, ne bom storil nič kaj dobrega, zjutraj mu polomim noge,, nato se obesim in pobijem vas vse.*- Naslonil se je na mizo in zasmrčal, mama je ugasnila luč, iz previdnosti, da se he vname rum v očetu. Vlegli smo se in spali do osmih zjutraj. Ob poldevetih so se naenkrat, odprla vrata in notri je planil gospod Syrovatek in takoj zaklical: »Ne ustrašite se, gospodična Liduška se boji priti domov.« ' Papa se je dvignil v postelji, pljunil in rekel: »Prišli ste in ste jo vzeli na izlet, sedaj j* kar obdržite in pojdite v božjem imenu.« , Mama je bila v spodnjem krilu. Udarila# z nogo ob tla in rekla očetu, naj molči, nat* pa izpovedala gospoda Syrovatka, ki si je brisal nos in govoril, da je popolen poštenjak in da je oba presenetila nevihta, da se j* oblak utrgal, da je padala toča in da je vodenj odnesla most in tako sta morala, kef vlak ni vozil, prenočiti v hotelu. Mama se je pričela jokati: »Jezus, Mariji v hotelu! Vi, pustolovec brez morale, daj* j mi jo nazaj tako čisto, kakor je bila. Go0pO$; Syrovatek se je tresel jn jecljal, da ima LidU-, : ška vsled slabe poti vso obleko blatno in 4? ! ni bilo v hotelu he hlai>ca in ne krtače: v (Nadaljevanje prihodnjič.) J - — — silira Jugoslovanska misija s poslanikom Nešieem na slavnosti češkoslovaškega »Jugoslovanskega« polka št. 48 v Benešovem pri Pragi. Zoologičen vrt v Filadelfiji. Medved dobričina med otroci. ofenavallo uo železnat« Chma-vino vzbira voljo do jedi, okrepi* živce, zboljša kri in je REKONVALESCENTOM in MA10-KRVN M zelo priporo eno od znrav 'iških avtoritet. IZBORNI OKUS. Nad 10 0' 0 zdrav n ških priporočil. Dobi se v vseh lekarnah. MALI OGLASI. Jte vsako be*edo «e plač* tiskano 50 par. Za debelo ti pa Din 1 Kurivo! Oddam Kroje za maske sobo za 2 gospoda. Elek- ,1K) yseh slikah izdeluje . ... «--•* W!- Krojna, šola. Stari trg 19. trična luč. Kje pove uprava tega Lota. Proda te cono . i kompletni nemško-angle-; iki do var in nekaj angle Pogačnik, Bohoričeva f>,: ških knjig. — Naslov po j (Tabor), Telefon TU«, i ve uprava Nar. Dnevnika Ullstein’s Welt-geschichte 6 knjig, elegantno vezane, za Din 1200. —na prodaj. Naslov v upravi Mi Velespjei najugodnejši kupčijski trg v Evropit Pomladanski velesejem od 6. do 12. « marca 1927. 1600 blagovnih skupin ‘z vseh strok. Zahtevajte podrobna pojasnila in prospekte od častnega zastopstva Stegu in drugi, Ljubljana, Gledališka ulica 8, telefon štev. 925. Dijaška organizacija S. 1- S. U. Prosveta javlja žalostno vest, da je umrl njen velezaslužm pokrovitelj, gospod AMAT ŠKERL) gimnazijski ravnatelj v četrtek, dne 10. februarja ob 20. uri. Ohranimo blagemu pokojniku trajen spomin! Novo mesto, dne 41. februarja 1927. ODBOR pečate Oraveratvo SITAR £ SVETEK LJUBLJANm 'V.. „GR0M“ Najboljši šivalni stroj In kolo |e edino le S Ul mi O d S S z ______________________ h i«rlf WB1B * K «g .. dom. Obrt Ut Indurtrtl® ▼ vseh opr#m«n. Istotam plattlnl stroj DUBICO PmA i vei«nl« k ualatM. Vattatna garancije | DiUvak« u ptprttlla. Mika caaa. la* M 8^- losip Peteline] LjubHBna kita ipurti.