P. b. h s v e t o \/ n / h in domačihdogodkov Poštni urad Celovec 2 — Vcrlagspostarat Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XII./ŠTEVILKA 32 CELOVEC, DNE 12. AVGUSTA 1960 CENA 2.- ŠILINGA Milijon ljudi je molilo Pogled naprej Včeraj so se spet na stežaj odprle duri razstavišča in Koroški velesejem zopet domačinom in tujcem kaže, kaj sta človeška iznajdljivost ter trgovska |>odjetnost novega ustvarili. Iz skromne blagovne razstave se je v povojnih letih razvil Koroški velesejem v gospodarsko ustanovo, brez katere si poslovnega življenja v naši deželi skoraj ne moremo več misliti. Priboril si je svoj ustaljeni položaj med avstrijskimi velesejmi kot edini „Avstrijski lesni sejem”. Poleg tega pa je njegovo vplivno območje seglo tudi preko meja dežele in države, t) tem zgovorno priča udeležba italijanskih firm, posebno pa tržaškega pristanišča ter iz leta v leto rastoče število razstavljalcev iz jugoslavije. Posebno naši sosednji republiki Slovenija in Hrvatska ]mi svojem gospodarskem ustroju ter geografsko-prometnem položaju usmerjeni na koroški trg, in preko katerega pa dobivata tudi koristne pobude za stike s celotnim avstrijskim gospodarstvom. Pomembnost lege Koroške kot posrednice med Srednjo Evropo in Jadranskim morjem za blagovni promet pa letos še posebno dokazuje tudi udeležba Zapadne Nemčije z razstavo nemških državnih železnic. Letos praznuje Koroški velesejem poseben jubilej. Prvikrat razstavlja nad 1000 firm iz domovine in tujine. Naraščanje razstavljavcev je najboljši znak za zdravje te ustanove ter njeno gospodarsko učinkovitost. Za trgovino in obrt je velesejem priložnost, da w znova predstavila širokemu občinstvu, kajti •ob vedno ostrejšem konkurenčnem boju se je treba za odjemalce boriti. Desettisoči domačih obiskovalcev, pa tudi mnogi tisoči tujcev, se morejo prepričati, da je koroško gospodarsko življenje kre]>-ko in da navdaja naše poslovno ljudi zdrav duh podjetnosti. Tudi za gozdnega |>osestnika in kmeta nudi razstava obilo novih vzpodbud ter možnosti, da se razgleda glede gospodarskih novosti, ki bi mogle tudi njemu koristiti, predvsem glede gozdnih in kmetijskih strojev. Spričo rastočega pomanjkanja delovne sile in ostrejše kodkurence tudi v kmetijstvu mora tudi kmet iti s časom naprej, da ohrani domačijo, ki jo je sprejel od prednikov, življenja gtosobno svojim i>otomcem. Se razume, da splošna gospodarska konjunktura daje obeležje tudi tej osrednji koroški gospodar-tki prireditvi. Vendar sorazmerno blagostanje nikakor ne upravičuje do lahkovernega zaupanja. Gospodarsko življenje ima svoje trdne zakonitosti in visoke zahteve. Tako naglo napreduje, da tisti, ki čaka, mora nujno zaostati. Pred našimi očmi doživlja avstrijsko in evropsko gospodarstvo globoko strukturno spremembo. Carinske pregrade se nižajo in politične meje na gospodarskem ]>od-ročju postopoma izgubljajo svoj pomen in učinkovitost. Od malih, v same vase zaprtih gospodarstev prehajamo na gospodarstva velikih prostorov. V' velikih gosjKtdarskih organizmih je moč bolj smotrno delati in s skupnimi močmi je moč izvrševati velike investicije, racionalizirati obrate ter miževati proizvodne stroške. Vse to gre končno v dobrobit potrošniku, posebno pa širokim plastem prebivalstva. Ta razvoj pa prinaša za marsikoga tudi težave in ostrine. Odpira konkurenčni boj, v katerem se 1k> obdržal samo tisti, ki bo znal ‘izbrati v najbolj odgovarjajoče proizvodne stroke ter mogel tako najreneje in najbolj kvalitetno proizvajati oz. obratovati. To velja tako za industrijo kot tudi ra obrt in trgovino. Da bo moralo gospodarstvo na tej poti k velikim prostorom prebresti še marsikatero težavo, pa priča prav sedanja tvoritev dveh blokov v Evropi tostran železne zavese, še vedno prevladujejo obstoječi interesi posameznih skupin in začasno praznujejo svoja zmagoslavja. Toda toka časa ne bo moč ustaviti in nanj se je treba pravočasno pripraviti. Tudi za to so koristne velesejm-ske prireditve, ki kažejo gospodarski in tehnični napredek ter nove možnosti razvoja. Nudijo posameznim gospodarskim panogam ter posameznim podjetjem možnost, da se orientirajo v naglo razvijajočem sodobnem gospodarstvu ter se pripravijo na bodoče preizkušnje in — kot jim iz srca želimo — jvoložijo temelje za bodoče usjiehe. Ob navzočnosti ! milijona vernikov iz vsega sveta je minulo nedeljo ob zaključku 37. mednarodnega evharističnega kongresa v Monaikovem daroval pontifikalno sv. mašo na orjaškem v ta namen 'posebej zgrajenem oltarju na irazsežnih »Terezij inih poljanah« kardinal Testa, tpapeški legat. Med sv. opravilom je bila prebrana posebna poslanica papeža Janeza XXIII. v latinskem jeziku. Sv. oče je 'pozval narode sveta 'k edinosti in jih posvaril »pred temnimi nevarnostim, ki ogrožajo človeštvo«. Nato katoličane ipo vsem svetu pozval k še bolj goreči molitvi za rešitev miru. V svoji pridigi je papeški legat, kardinal Testa, dejal: »Katoličani moramo biti ču-ječi in trezni v tem življenju, kajti nihče ne ve ali so pretresi, ki so zajeli današnji svet, znamenja, ki napovedujejo konec sveta ali pa porodne bolečine novega, boljšega sveta. Mogočen prizor se je nudil ob prihodu papeškega legata, ki ga je spremljalo 30 kardinalov, 400 nadškofov in škofov. V Monakovo je pripeljalo vernike iz vseh štirih nebesnih strani ipoleg rednih še 90 posebnih vlakov, 4000 avtobusov in 40.000 < >sobn i h avtomobilov. Dan pred zaključkom, v soboto je bila ipontifikalna maša v vzhodnem obredu, ki se je razvila v mogočno manifestacijo za zedinjenje Cerkva, da bo kljub različnim obredom zopet ena čreda in on Pastir. Sv. daritev je po najslovesnejšem obredu opravilo 10 škofov vzhodnega obreda, prisostvovalo pa ji je četrt milijona vernikov, med katerimi so bile močne skupine Ukrajincev in pripadnikov drugih vzhodnih narodov, ki so zaradi komunistične strahovlade v domovini morali v begunstvo. Praznično razpoloženje so brez uspeha skušali motiti komunisti, ki so .med pon-tifikalno sv. mašo na Terezijinih poljanah Po dolgih mesecih agonije je končno moral v Italiji odstopiti ministrski predsednik Tambroni, ki se je opiral na priložnostno večino desnih skrajnežev fašistične preteklosti, ki bi jih lahko primerjali našim nacistom. Glavna vladna stranka, krščanska demokracija je namreč prešibka, da bi mogla sama vladati, ostale manjše demokratične stranke pa so ji odrekle pod-|x>ro, ker so v krščanski demokraciji dobivali premoč preveč konzervativni elementi. Bila je to šibka vlada. To slabost sta hoteli izrabiti obe skrajni stranki, fašisti in komunisti. Fašisti so se, sklicujoč se na svojo [xxlporo vladi, začeli neznosno košatiti, komunisti so pa prav tako smatrali slabost vlade za ugodno priložnost, da pokažejo svojo moč. Tako je prišlo najprej do bučnih fašističnih izgredov, nakar so — glej čudni, a ne preveč črnini slučaj — prav ob času obiska Hruščeva v Avstriji izbruhnile velikanske, organizirane demonstracije komunistov, ki so terjale več desetin smrtnih žrtev. Tambroni je moral iti. Manjše demokratične stranke pa so se zavedle, da je obramba svobode prva dolžnost vseh resnično svobodoljubnih strank, kljub različnosti pogledov v drugih zadevah. Tako je mogel voditelj socialno naprednega krila v krščansko demokratski stranki A m in tore Fanfani, sestaviti novo vlado, ki uživa 'podporo manjših demokratičnih strank ter razpolaga z zadostno vladno večino. Položaj svobode v Italiji se je s tem znatno okrepil in morda bo Fanfaniju uspelo, da izvede vsaj nekaj najpotrebnejših socialnih reform, ki jih ima že dolgo na programu. Prav ta socialna usmerjenost nove vlade je s 'pomočjo posebnih raket trosili veri sovražne letake. Z Vzhoda, ki mu ta mogočna manifestacija za Boga in Cerkev ni bila všeč, so komunistične radijske postaje grmele napade proti »nazadnjaški reakciji«, ki da se je zbrala v Monakovem. Molčali so pa o lakoti, 'ki je prav v teh dneh zavlada la v »naprednih državah« pod komunistično knuto v Vzhodni Nemčiji in na Poljskem. Udeležba Slovencev Na evharistični kongres so prišli tudi zastopniki naših izseljencev skoraj z vseh delov sveta. Udeleževali so se skupnih prireditev, imeli pa so tudi nekaj svojega programa. Posebne slovenske kongresne prireditve so se začele v pčtek, 5. 8. v posebni za to priliko prirejeni kapeli sester na Georgen-sitrasse. Otvoritveno skupno službo božjo je imel č. g. dr. Pavic Robič, slovenski izseljenski zastopnik pri konzistorialni papeški kongregaciji. Duhovno misel je imel č. g. Zdr. Reven. Ob 10. uri se je začelo zborovanje rojakov, ki ga je vodil č. g. ign. Kunstelj iz Londona. Prva točka tega dne je bilo predavanje č. g. Antona Ilca iz Bruslja o »Evharistiji in cerkveni edinosti«. V razpravi je bilo precej govora o treba plačevati mitnino, iz katere se bo odplačevala amortizacija ter krili tekoči vzdrževalni stroški. Policija je aretirala višjega ]K>lici jskega uradnika dr. Raztesbergerja na Dunaju. Obtožen je, da je med zadnjo vojno na Poljskem in v Ukrajini dal povelje za ustrelitev večjega števila Židov. Ratzes-berger se je po izvršeni nalogi in izgubljeni vojni povrnil v Avstrijo, kjer je zopet vstopil v policijsko službo in postal šef policije v Steyru, kjer je Skrbel za javni red in mir. Njegov mir je pa pred nekaj meseci skalilo pismo iz Zapadne Nemčije. Zahtevali so njegov prihod v Berlin, kjer sta se zaradi dejanj, ki jih je Ratzesberger zapovedal, morala zagovarjati dva njegova podložnika, ki sta jih izvršila. Vabilu se »priča« Ratzesberger seveda ni odzval. Njegova |x)inagača sta v Berlinu bila obsojena, toda to še ni zadostovalo za aretacijo šefa. Ta je bil le premeščen na Dunaj šele sedaj so se naše oblasti — zaradi obte-žilnega materiala, ki je prišel na dan proti njemu v berlinskem procesu, odločile za aretacijo in bo za svoja -medvojna dejanja moral dajati odgovor pred sodiščem. V Pakistanu je izbruhnila kolera, ki je povzročila doslej že 250 smrtnih žrtev, več tisoč oseb pa je bolnih. Oblasti so |x> epidemiji prizadeto ozemlje proglasile za zaprto ]xxlročje. Službo je <»d]»ovedal lakaj bivše princese Margaret, sestre angleške kraljice Elizabete. Za ta korak se je odločil zaradi tega, ker se mu je Marjetin mož Armstrong-Jones začel »vtikati« v njegove posle. In kaj takega si lakaj, ki da kaj nase, ne sme pustiti dopasti, je leta izjavil londonskim časnikarjem. Za štiri in pol milijarde šilingov cigare! so prodale Avstrijske tobačne tovarne v prvem polletju 1960. Pa to še ni vse. Avstrijci so spremenili še za 43.6 milijonov šil. cigar v plavi dim. Nadalje so porabili 336.000 kg tobaka za pipo ter 22.000 kg tobaka za žvečenje in 5000 kg tobaka za n j uhan je. V primeru z lanskim letom se je prodaja tobačnih izdelkov povečala za 3,6 odstotka. Tudi znamenje rastočega blagostanja. Nov rekord v zaposlitvi delovnih moči smo zabeležili v minulem juniju pri nas. število zaposlenih se je tudi v tem mesecu znatno povečalo in sicer za 22.596 oseb ter doseglo skupno z.načko 2 milijona 327 tisoč oseb. To je za 37.000 več kot lani v istem času. Največji porast zaposlitve je v gostinstvu, gradbeni stroki, železarski in kovinsko predelovalni industriji in trgovini. Konec junija je bilo pri delavskih uradih zabeleženih samo 45.000 brezposelnih. Italija ima novo, trdnejšo vlado Politični teden Po svetu... Evropa: Učinek groženj HruSčeva je bil prav nasproten Tudi minuli teden se je nadaljevala ostra propagandistična gonja Sovjetske zveze proti Zapadu, ki je pregvsem pritiskala na tri Šibke točke Zapada: na letalske incidente vzdolž sovjetske mdje, na Kongo v Afriki ter na otoško republiko Kubo v zapadnem delu Atlantskega oceana, kako dobro uro zračnega poleta od Severne Amerike. Za stopnjevanje te kampanje se pa je nakazovala še četrta smer pritiska, proti Berlinu v Evropi. Celotna mednarodno politična akcija Moskve je temeljila na predpostavki, da so Združene države, ki so voditelj zapadnega tabora, v teh tednih brez jasne zunanje politične linije,, kajti priprave za volitve novega državnega predsednika te glavne velesile Zapada so v popolnem teku. Zaradi tega je pozornost Amerike osredotočena na notranjo politiko. Toda le prekmalu se je izkazalo, da so Sovjeti bili preveč gotovi svoje stvari in so z preveliko vnemo pri poskusih razkrojiti zapadni tabor, dosegli prav nasprotni učinek. Svobodna Evropa, ki se je zaradi sovjetskih naklepov proti Berlinu ter nenadnih silovitih komunističnih neredov v Italiji začutila posebno ogroženo, je vsaj začasno pozabila svoje notranje spore ter se začela zopet zbliževati. Klaveren konec bombastičnega protesta Čeprav sovjetske zunanje politične poteze označuje velika prebrisanost, pa to ni vedno dovolj za uspeh. Kot smo že poročali, je Sovjetska zveza naslovila pritožbo na Združene narode zaradi »kršitve« sovjetske državne suverenosti po ameriških letalih, ki vzletavajo na polete z angleških letališč. V dokaz je navedla vremenoslov-sko letalo, ki je bilo sestreljeno visoko na severu v Barentskem morju, v bližini sovjetske obale, toda le še toliko vstran, da je padlo v morje. Obenem je sovjetska vlada ta incident izrabila za grožnje proti Veliki Britaniji in ostalim članicam Altanskega pakta v Evropi, češ da dajejo potuho ameriškim vohunskim letalom in tla bo Sovjetska zveza prej ali slej prisiljena izvajati represalije z raketami ne le proti Ameriki, ampak tudi proti njenim pomagačem v Evropi. Toda ker je ameriško letalo padlo v morje, svojih trditev ni mogla tako dokazati kot z znanim prvomajskim letalom U2, ki je bilo sestreljeno v Sibiriji. Potem, ko je ameriška vlada pred Združenimi narodi predlagala mednarodno preiskavo glede incidenta v Barentovem morju, je Sovjetska zveza to mogla preprečiti le z novim vetom. Angleški odgovor Hruščevu: McMillan gre v Bonn Angleški odgovor na sovjetske grožnje je bil ta, da je londonska vlada sicer sklenila z Ameriko nov dogovor, po katerem bo morala biti obveščena o »nevarnejših« poletih ameriških letal iz angleških baz, v zameno pa je ameriški mornarici dovolila uporabo britanskih pristanišč za njene z atomskimi raketami oborožene podmornice. Nadalje je britanska vlada radevolje sprejela vabilo zapadnonemškega kanclerja Adenauerja v Bonn, kamor se bosta podala ministrski predsednik McMillan in njegov novi zunanji minister Lord Home, ki je po preosnovi britanske vlade zamenjal dosedanjega ministra Selvyna Lloyda. Vabilo Adenauerja McMillanu je bilo sad razgovorov, ki so se pred tem pletli med francoskim državnim predsednikom generalom De Gaulleom ter Adenauerjem v gradu Rambouillet. Tam sta se predstavnika obeh glavnih kontinentalnih evropskih sil sporazumela, da je treba spričo naraščajoče sovjetske napadalnosti pospešiti pot k ožji povezavi svobodne Evrope, tako v političnem kakor tudi gospodarskem pogledu. Predvsem je treba pridobiti za to ožjo povezavo Veliko Britanijo, nadalje pa je treba premostiti vedno širši prepad med obema glavnima gospodarskima blokoma držav tostran železne zavese, med EFTA in EWG, o katerih smo že večkrat podrobneje pisali. Ko je Moskva videla, da ji seme ne gre tako v klasje, kot je pričakovala, je začela ubirati milejše strune. Nenadoma je Ni-kita Hruščev zopet začel pošiljati note evropskim državnikom. V petnajst strani dolgem pismu med drugim celo priznava, da sestreljeno ameriško letalo pravzaprav še ni prekoračilo sovjetske meje, da pa jo bi. če... ga ne bi prej sovjetski lovci sestrelili. To seveda nikogar ne prepriča. Hru-ščev, poznavajoč britansko ljubezen do diplomatskih razgovorov, predlaga novo »vrhunsko konferenco«. Toda spomin na nedavni pariški polom je še preveč živ in to tudi Hruščev dobro ve, zato je jasno, da sam resno ne verjame v lastni predlog. Gre mu le zato, da skali vode pred potovanjem McMillana v Bonn. Značilno je tudi, da so nenadoma potihnile sovjetske grožnje glede zasede Berlina ter sklenitve separatnega miru med Sovjetsko zvezo in komunistično Vzhodno Nemčijo. Vedno večje težave v Kongu Redarstvene sile Združenih narodov v nekdanjem belgijskem Kongu imajo vedno večje težave. Znašle so se med dvema ognjema, med osrednjo vlado sedaj na papirju samostojnega Konga pod vodstvom Belgijcem sovražnega Patrica Lumumbe ter med Belgijcem prijateljskega predsednika pokrajinske vlade Čombeja v najbogatejši deželi nove države, Katangi. Dočim hoče Lu-mumba belgijske čete čimprej izgnati, jih hoče čombe obdržati, kajti ve, da si bo le tako obdržal belgijske strokovnjake, ki so neobhodno potrebni v gospodarstvu in u-pravi. Čombe se tudi odločno upira zasedbi po četah Združenih narodov, ker bi to pomenilo podreditev osrednji vladi Lumumbe. On je namreč Katango proglasil za samostojno državo. Generalni tajnik Združenih narodov Hammarskjold in njegov pomočnik dr. Bunche sta poskušala posredovati, a brez uspeha. Ta položaj pa spretno izkorišča Sovjetska zveza, ki zahte- va takojšnji odhod Belgijcev iz celotnega Konga, v pričakovanju, da bo s tem nered v tej ogromni deželi, ki je večja kot Evropa, dobro služil za širjenje komunistične podtalne mreže. Položaj se spreminja iz rineva v dan, kajti zgledu Katange sledijo ostale province obsežne države, kjer živi več desetin povečini nepismenih zamorskih plemen brez skupne narodne ali državne zavesti. Ako bo ta razvoj šel naprej, bo končno Lumumba ostal sam, Kongo pa razpadel na množico primitivnih plemenskih državic v medsebojnem boju. Organizacija Združenih narodov je v Kongu prevzela zelo dvomljivo dediščino. Potem ko so Belgijci prepozno spoznali, da se ne -bodo več mogli dolgo držati v Kongu, so namreč naredili še hujšo napako, da so prezgodaj odšli. Od rešitve krize v Kongu bo pokazala, ali je spoštovanje mednarodne organizacije in zavest, da se moramo vsi držati gotovih načel za skupno mimo sožitje, že zadosti prodrla v zavest sodobnih narodov in tudi odgovornih državnikov. Zaenkrat bolj slabo kaže, toda bilo bi prezgodaj, že sedaj obupati. Kuba leze v komunizem Na Kubi pa vlada revolucionarja diktatorja Fidel Castra vedno bolj leze v komunistične vode in obenem poostruje konflikt /. Združenimi državami. Prav te dni je kubanska vlada odredila podržavljenje več ameriških premoženj milijardne vrednosti, kot odgovor na sklep washingtonske vlade, da ne bo več kupovala kubanskega sladkorja po znatno višji ceni kot na svetovnem trgu. Sladkor je glavni pridelek in vir dohodkov te tropske dežele. Vsekakor so intrige okoli Kube nevarne, toda izkušnje kažejo, da v Latinski Ameriki ni nič stalnega. i» pri ms v Avstriji Oto in Julij se ne smeta pogovarjati Počitniški mir je minuli teden skalila velika slika na prvih straneh dunajskih listov. Na njej je videti avstrijskega zveznega kanclerja ing. Raaba v prijaznem razgovoru z Otonom Habsburškim, sinom zadnjega avstoogrskega monarha Karla in sedaj uradnega pretendenta na habsburški vladarski prestol. »Pregrešna« slika je bila posneta v Monakovem, kamor se je bil podal ing. Raab ne kot avstrijski zvezni kancler, ampak »kot katoličan in svobodni državljan«, kot pravi uradna objava njegovega tiskovnega biroja. Oba moža sta se srečala na uradnem sprejemu, ki ga je ob priliki evharističnega kongresa priredila bavarska deželna vlada in nanj povabila oba, enega, ki sedaj vlada Avstrijo in drugega, ki je sin bivšega vladarja, pa ne sme v Avstrijo. Zadeva je zopet zbudila ostre polemike, kajti socialistično časopisje je zagnalo vik, češ da Raab za hrbtom vlade »panklja« z Otonom in pripravlja njegov povratek ter povrnitev habsburškega premoženja. OeVP-jevsko časopisje je sleherno »pank-Ijanje« zanikalo, pač pa je potrdilo, da sta se Oto in Julij res pozdravila na sprejemu, ker se že dolgo in dobro poznata. Vse pa kaže, da kljub prijateljskim čustvom, ki jih sedanji kancler odkrito kaže do Habsburžana, da se le-ta ne bo mogel kaj kmalu povrniti v Avstrijo. Zadevo je preprečilo socialistično vodstvo, toda ne iz lastnega nagiba, ampak na pritisk iz vrst strankinih pristašev. Nižji socialistični funkcionarji in de-lastvo nima bivše vladarske hiše v posebno dobrem spominu. Pa tudi OeVP ni voljna zaradi povratka Otona načeti novega koalicijskega spora. Toda ne gre se za njegov povratek v Avstrijo, ki je odvisen od njegove odpovedi vsem zahtevam do prestola, temveč tudi za vrnitev nemajhnega habsburškega »hišnega premoženja«. Pravni položaj je sam po sebi precej zapleten, politične polemike so ga pa le še bolj za-vozljale. Vse kaže, da Otonu ne bo preostalo drugega, kot da se izogne politični |>oti in da enostavno toži državo na 'povratek tega, kar on smatra za svoje. In prav nič ni izključeno, da utegne po tej poti priti do nekdanjega habsburškega premoženja. Tako je na primer znanemu »heim-vvehrovsketnu« knezu Starhembergu na temelju tožbe uspelo doseči povračilo njegovih gradov in gozdov. Le da jih tlolgo ni užival, ker je — kot znano — pred nekaj leti umrl. Tega se pri Otonu ni treba bati, ker mo/ šteje šele 47 pomladi, je torej še v takozvanih »najlepših moških letih« in tudi sicer zdrav, ker živi sorazmerno skromno družinsko življenje v Pdckingu ob Starn-berškem jezeru na Bavarskem ter si kraj- ša čas s črtanjem knjig drugih ter pisanjem političnih spisov. Vsekakor kaže, da bo to vprašanje še precej časa vznemirjalo vode avstrijske notranje politike, kadar ne bo nujnejših problemov. Nesreča na Dunaju Dunaj je, kot smo že v prejšnji številki poročali, zopet doživel nesrečo, ki je vrgla žarko luč na zasmrajene vode dunajske občinske politike. Pri trčenju dveh tramvajev je izgubilo življenje 18 ljudi, nad 80 pa jih je bilo ranjenih. Dočim so spočetka pripisovali nesrečo zavoram, ki da so odpovedale, se je kasneje izkazalo, da so zavore z vozovi vred bile sicer zastarele, pač pa da je v resnici odpovedal človek: vozač Tummler je namreč bil pijan. Žrtve so pokopali z vso slovesnostjo, svojcem je župan Jonas obljubil naglo in izdatno odškodnino. Zanosno vzkliknil, da občinska uprava ne bo nikdar jenjala z vsemi silami skrbeti za varnost meščanov. V resnici je pa tako, da doslej še niti resno ni začela. O tem pričajo številne manjše nesreče zadnjih let. Dunaj slovi po svojih starinah, toda vse starine ne zaslužijo svojega slovesa: Tako je še danes v prometu 900 tramvajskih vozov, ki so bili najmodernejši proizvod svojega časa, namreč za časa cesarja Franca Jožefa, pred letom 1914. Ta najnovejša nesreča je razgalila ne le nemarnost mestnega sveta glede modernizacije prometa, temveč tudi malomarno upravo, ki dopušča možnost, da vodi tramvaj pijan vozač. Značilno je, da sta obe koalicijski stranki ta primer obravnavali zelo obzirno. Mestni svet je sicer povečini rdeč, toda tudi ondi vlada koalicija. Tako je uprava mestnih cestnih železnic na temelju vsemogočnega avstrijskega proporca v rokah »črne« stranke. Tako se lahko reče, da je tudi krivda deljena — po proporcu. Kultura in prilagojevanje komunizmu (Al) — Glasilo Svete Stolice, »Osserva-tore Romano«, posveča poseben članek u-stanovitvi skupnosti evropskih pisateljev, katere člani so med drugimi tudi sovjetski, vzhodnonemški, jugoslovanski, italijanski in francoski književniki. List pravi med drugim: Na ustanovnem zborovanju so prilagojevanje kulture raznim političnim ter ideološkim sistemom imenovali poglavitnega sovražnika, katerega je treba pobijati v demokratičnem svetu. Nihče pa ni omenil, da v domovini socializma sploh ni mesta za tiste kulturne delavce, ki se ne prilagode režimu. Nihče se tudi ni z eno samo besedo sjjomnil pokojnega Borisa Pasternaka, ki se ni maral prilagoditi in vemo, kako je bilo z njim. SLOVENCI (Lama La fta metu P. Kalist Langerholz - srebrnomaSnik V začetku julija je v Lemontu, slovenskih lirezjah v Ameriki, v oudotnem frančiškanskem samostanu praznoval srebmomašniški jubilej preč. g. pater Kalist Langerholz. Jubilant izhaja po rodu iz Loke na Gorenjskem, rodil sc je pa v Beljaku na KoroSkem, kjer je oče služil kot železničar. Od tam se je družina preselila v Maribor. Vesela Spodnja Štajerska je oblikovala njegov značaj. Po maturi v Škofovih zavodih v št. Vidu pri Ljubljani se je odločil za redovniški stan in v letu evharističnega shoda ga je v Ljubljani posvetil za duhovnika škof. dr. Rožman. Posvetil se je dušnemu pastirstvu in vzgoji mladine. Kot katehet je marsikaterega mladega fanta s svojim zgledom navedel k duhovniškemu poklicu. Krščanska Langerholzova mati pa je darovala še enega sina in hčer Kristusu. Tudi jubilantov brat je postal frančiškan, dočim je sestra Marija odšla v misijone in sedaj deluje na Formozi na Daljnem vzhodu. Vojna vihra je tudi p. Kalista povedla v svet. Po kratkem bivanju v Rimu je odšel v Združene države, kjer je več let poučeval kot profesor v frančiškanskih učnih zavodih v Lemontu, nato pa odšel za župnika na slovensko faro v New Vorku, kjer se je marljivo posvečal dušnemu pastirstvu, obenem pa je pospeševal slovensko kulturno življenje. Svoj jubilej je hotel praznovati na skrivaj, toda številni prijatelji, ki se jih je v svojem duhovniškem delovanju pridobil, tega niso dopustili. Zato se je odzval povabilu prijatelja dr. Leskovarja v Chicagu ter obhajal svoj srebrni jubilej v Lemontu. Cikaški Slovenci so slavljencu pripravili prisrčno akademijo, iz Rima pa je v imenu sv. očeta brzojavno poslal čestitke državni tajnik kardinal Tardini. Še na mnoga leta v vinogradu Gospodovem! Slovenski uspehi na festivalu v Dubrovniku Na letošnjem mednarodnem festivalu v starodavnem in slikovitem jadranskem mestu Dubrovniku, zibelki hrvatske književnosti, sta letos gostovala z več prireditvami opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane ter Slovenski oktet i lepo uspelim koncertom. Takoj po koncertu je uprava festivala sklenila z Oktetom pogodbo tudi za prihodnje leto. Zelo lepo se je uveljavilo tudi ljubljansko operno gledališče, ki je med drugim junlalo prvič v Jugoslaviji opero „L’Italiana in Algcri”, poleg tega pa še „Rusalko” in „Lucio di Lammannoor”: Ljubljanski cnscmblc je izzval celo odmev v daljni Angliji, kajti posebni dopisnik londonskega dnevnika „Timcs”, ki si je ogledal festival, je o ljubljanski operi obširno in ugodno poročal. Arhitekt Fabiani v Ljubljani Ob 95. življenjskem jubileju so mladi ljubljanski arhitekti povabili medse znamenitega slovenskega arhitekta prof. Maksa Fabianija iz Gorice. Ta umetnik spada v isto vrsto s Plečnikom in Vurnikom, ki sta delovala pretežno v Sloveniji ter Jagrom, ki je gradil po Ameriki, in velja kot eden izmed največjih evropskih arhitektov. Po rodu s slovenskega Krasa je dovršil študije na Dunaju, kjer je bil učenec prof. Wagnerja, očeta moderne dunajske arhitekture, ki si je pridobila mednarodno veljavo. V mladosti je sodeloval pri obnovi jm> potresu razrušene Ljubljane. Njegovo delo je med drugim mestni licej. Gorici, kjer se je nastanil, je podaril vrsto lepih zgradb. Uveljavil se je pa tudi kot eden izmed vrhunskih arhitektov v Italiji in gradil palače, urejeval naselja ter postavljal spomenike po številnih mestih. Mladini arhitektom v Ljubljani je prof. Fabiani v razgovoru pripovedoval iz svojih spominov na velike arhitekte ter o svojem delu. Dejal je, da je predvsem treba delati pošteno in tako kot čutiš, da je prav, ne oziraje se na to kaj menijo in delajo drugi. Mladi slovenski arhitekt Branko Mušič zaključuje v „Naših razgledih” svoj zapisek o tem lepem sestanku dveh umetniških generacij takole: „Fahiani je v družbi bil pozoren, takten, skrben, duhovit, evropski, iz velikega sveta in Slovenec obenem”. Slovenski kipar v Argentini V družbi z dvema argentinskima kiparjema v umetnostni galeriji velikega gledališča „Opera” v Buenos Airesu je razstavljal nedavno svoje ustvaritve slovenski umetnik France Ahčin. Njegova dela so v umetnostni javnosti zbudila znatno za-ntmanjc ter izzvala ugodne kritike v časopisju. Vodilni bucnosaircški časopis „La Nacion” je v svoji kulturni rubriki objavil sliko enega izmed Ahčinovih kipov ter delo mladega slovenskega umetnika zelo pozitivno ocenil. Študentje so šli na Sv. Višarje (Piše dijak) Dijaki imajo navado, da se v počitnicah snidejo. To srečanje pa povežejo z izletom. Tudi študentje slov. gimnazije smo že med šolskim letom mislili na izlet. Odločili smo se, da bomo dne 19. julija napravili izlet in obenem tudi romanje na Sv. Višarje. Za Sv. Višarje smo se odločili zato, ker praznuje to med našim ljudstvom tako priljubljeno Marijino svetišče 600-letnico svojega obstoja. Ko smo v šoli po razdelitvi spričeval zapeli: »Vivat academia, vivant professores,« smo se razšli na vse vetrove. Toda težko smo čakali na 19. julij. Čas je hitro minil in napočil je določeni dan. Poklonili smo se spominu velikega Slovenca Sv. Peter nam je naklonil lepo vreme. Vstopili smo v vlak v Celovcu ter se odpeljali proti Trbižu. Skupno nas je bilo 21 dijakov, oba preč. g. prefekta dr. France Cigan in Janez Rovan. Za voditelja smo ■povabili preč. g. Tomaža Holmarja, župnika na Obirskem. Vsi Židane volje smo se vozili proti Trbižu. V Podkloštru je 'bila kontrola potnih listov. Sedeli smo pri oknu in gledali ven v lepo 'božjo naravo. Srečno smo dospeli v Trbiž. Tam smo čakali na vlak proti Žabnicam. Vsedli smo se v nizke vagone in se 'pokrepčali z jedačo in pijačo. V Žabnicah smo izstopili in nasmejanega obraza odkorakali za voditeljem proti župnišču. Tam smo pozdravili preč. g. župnika Simiza, ki nam je naložil nahrbtnike z »makaroni«. Prej pa smo si še ogledali cerkev ter grobnico Er-lihove družine. Č. g. Holmar so nam orisali življenje in delo pokojnega univ. profesorja dr. Lamberta Ehrlicha, tega velikega Slovenca. Pokazali so nam tudi grob njegovih staršev, ki so prebivali tu v Žabnicah. Iz Žabnic smo krenili po najbolj strmi poti na Višarje. Hodili smo počasi ter si med potjo tešili žejo z bistro gorsko vodo. Končno smo dospeli na Sv. Višarje. Nekateri so opravili to pot prvič, drugi že večkrat. Odložili smo našo prtljago v župnišču ter si ogledali cerkev. Zvečer smo imeli večerno pobožnost, pri kateri smo molili rožni venec. Po pobožnosti so nam odkazali postelje, kamor smo se trudni vlegli. Naslednje jutro je nas pozdravilo prijazno sonce. Višarski zvonovi so nas vabili k službi božji, pri kateri smo prepevali Marijine pesmi. V pridigi so nam preč. g. Holmar govorili v srce segajoče besede. Med drugim so rekli: »Prišli ste sem, dragi dijaki, da bi položili vse vaše težave k Marijinim nogam. Prišli ste sem v to svetišče, kamor romajo že 600 let koroški Slovenci. Tu pred Marijinim oltarjem je molil naš veliki škof Anton Martin Slomšek. Kolikokrat je priromal sem naš škof Gregorij Rožman s koroškimi Slovenci. Tu so molili voditelji našega naroda. Kolikokrat je prosil naš veliki vodnik Lambert Ehrlich mežnarja, da mu je posodil ključe od cerkvenih vrat. Prof. Ehrlich se je zaklenil in molil celo noč za naš narod, ker je vedel kakšne stiske ga še čakajo. Neprenehoma je prosil Marijo naj varuje naš narod. Tudi vi, dragi dijaki, ste poklicani, da boste nekoč naši nasledniki. Poklicani ste, da bi vodili naše ljudstvo k Materi vseh narodov. Vi, dragi fantje, ste bodočnost našega naroda. Na vas zidajo in upajo. Zdaj je še čas, da se vi pripravite na to. Zdaj si morate krepiti voljo, da boste zmožni nesebično stopiti pred ljudstvo. Naj se ne zgodi, da bi vi zapustili svoje ljudstvo in bi to bilo vaša stranska stvar. Vi ste poklicani, da boste zgrabili za plug in orali domačo njivo. Blagor vam, če boste mogli po končanem delu zaklicati narodu: »Njiva je zorana!« Te ognjevite besede, ki so jih govorili preč. g. Holmar so nam segle globoko v srce. S tem namenom smo tudi pri sv. obhajilu prosili Jezusa: »O Bog, daj nam ognja, da ne bomo omagali, temveč vztrajali s svojim narodom na poti pravice, na poti k Tebi! Molili in prepevali smo Mariji Po zajtrku smo si kupili nekaj spominčkov s Sv. Višarij ter tudi nekaj razglednic, katere smo pisali sorodnikom in znancem. Nato smo se podali na bližnjo goro Lovce. Zopet so nas vodili g. Holmar in pazljivo smo poslušali nasvete tega izkušenega planinca. Previdno smo se vzpenjali po soteski in dospeli na vrh. Tam se nam je v vsej mogočnosti razgrnila krasota gora. Naš pogled je zajel vse Julijske Alpe. Posedli smo in uživali spomine, ki so nam jih pripovedovali g. Holmar. Zelo previdno smo se kobacali nazaj z vrha. Dobre volje smo dospeli nazaj v župnišče. Študentje imajo tudi navado, da ob koncu izleta zanetijo kres. Nabrali smo dračja in zložili mogočen kres. Ko se je zvečerilo smo šli k pobožnosti in molili rožni venec. Molili smo in se zahvaljevali Mariji za vse milosti, ki smo jih bili deležni v tem šolskem letu. Zahvalili smo se za uspehe pri učenju, v vzgoji značaja in za zdravje, da smo mogli neovirano sodelovati pri pouku. Nadalje smo jo prosili — pomočnico kristjanov — za pomoč tudi v prihodnjem šolskem letu in položili vse težave in boje dijaškega poklica pred Njene noge. Popolnoma smo se ji izročili. Naj nas Marija vodi v vseh življenjskih viharjih do srečnega cilja! Spomnili smo se tudi staršev, ki so nam omogočili študij. Z žuljavimi rokami si pridelajo denar in si morajo neštetokrat odreči kakšni stvari, da nam morejo poslati denarja za potrebščine 'ter plačati me-sečnino. Spomnili smo se jih v molitvi dn prosili Boga, naj jim to vse povrne in naj jim nakloni zdravje, da bodo še dolgo mogli za nas skrbeti in nam-pomagati do boljše izobrazbe in do boljšega kruha. S tem, da jim pomagamo pri delu v počitnicah, jim hočemo vsaj malo povrniti. Nismo pa pozabili na našega g. ravnatelja, katerega smo povabili na izlet. Silno radi bi se udeležili našega izleta, pa jih je bolezen privezala na posteljo. Prosili smo višarsko Mater božjo, naj nakloni našemu g. ravnatelju zdravje in moč, da bodo še dolgo mogli delovati za nas in našo gimnazijo. Posebno pa naj jim da to milost, da bodo doživeli prvo maturo na slov. gimnaziji. Koliko noči in ur žrtvujejo naš g. ravnatelj za našo gimnazijo in za nas vse. G. ravnatelj! Mi hočemo in 'bomo sledili vašemu zgledu! Za vse dobro, kar ste storili za nas in naše ljudstvo, pa naj vam nekoč poplača Bog! Zagorel je kres žive vere Prosili smo tudi za naše g. profesorje, ki nas učijo bratske ljubezni in nam posredujejo znanje, ki nam bo potrebno za poznejše življenje. Premalo smo jim hvaležni za vse to, kar nam dobrega storijo. Naj vam Marija, gospodje profesorji, poplača vse, nam pa naj da milost, da bomo vam pokorni in sledili vašim nasvetom. Važno je za mladega fanta, da si utrdi značaj. Pri tem nam pomagajo preč. g. prefekti. Pomagajo nam klesati značaj, da bomo postali otesani in ne hlodi. Za vse se vam, prečastiti gospodje prefekti, zahvaljujemo in če bomo hodili in poslušali vaše svete besede, potem se nam ni treba bati, kajti postali bomo značajni in krepki možje, na katere se bo lahko zanesel Bog in tudi narod. Nismo pozabili prositi tudi za naše do- švicarski psiholog in psihiater dr. Carl Jung je po dolgih letih proučevanja sestavil poročilo o letečih krožnikih. Po njegovem trdnem prepričanju so vsi znaki, da vodijo leteče krožnike razumna bitja, ki so podobna nam. »Trdim, da govorice o letečih krožnikih niso samo govorice. Samo s psihološkimi razlagami ni mogoče odpraviti letečih predmetov, katere je videlo toliko ljudi.« Doktor Jung je začel preučevati leteče krožnike lota 1944 in je napisal poročilo za švicarsko ustanovo, ki proučuje atmosferske pojave. Tako pravi: »Krožniki ne delujejo v soglasju z zakoni fizike, ampak je sklepati, da so brez teže. če bi lahko dokazali, da so leteči krožniki iz planetov izven naše galaksije, bi to tudi dokazovalo, da obstoji življenje drugje. Kaj bi to pomenilo za človeštvo, je težko reči, vsekakor pa bi se mi znašli v položaju zaostale rase, ki pride v stik z izredno razvito raso. Ne da se zanikati, da je potrebno za zgraditev takšnih letečih strojev mnogo več znanja, kot ga ima »človek«. Tako pravi dr. Jung. Po drugi strani pa je poseben oddelek ameriškega letalstva Objavil sporočilo, da brotnike. Veliko nam pomagajo pri študiju. Koliko dobrotnikov ima naša gimnazija, ki nam omogočajo razne tečaje in izlete ter nabavo raznih učnih pripomočkov. Tudi ti se morajo odreči tej ali oni stvari. Mi se bomo potrudili tako, da žrtve naših dobrotnikov ne bodo zastonj. Marija povrni vsem, ki nam zavoljo tvojega imena kaj dobrega store, z večnim življenjem. Kakor so molili škof Slomšek, škof Gregorij Rožman, naš rojak Lambert Ehrlich in drugi, tako smo tudi mi molili za naš narod. Molili smo za vse naše rodoljube, ki so raztreseni jx> vsem svetu. Naša molitev in želja je bila: Marija višarska, varuj in ohrani naš narod! Bili smo veseli. Zaupali smo Mariji vse, ker je ona velika priprošnjica kristjanov. Po pobožnosti smo stekli na hrib ter zažgali kres. Postavili smo se okrog gorečega kresa in iz naših ust se je razlila naša lepa pesem. Naš kres so videli v Kanalski, Ziljski in Savinski dolini. Dolgo smo prepevali v noč, dokler ni ugasnil kres. Naj tudi v naših srcih ne ugasne kres — kres ljubezni do vere in do koroške domovine. Naslednje jutro smo nameravali obiskati rateška jezera. Žal je bilo slabo vreme. Zjutraj smo se poslovili od Marije. Slovo je bilo lahko. Odložili smo naše skrbi k nogam Matere božje in sedaj bo ona skrbela za nas. S petimi litanijami smo odšli iz te svete cerkve. Po romarski poti smo korakali navzdol proti Trbižu. Bili smo veseli in večkrat smo se ozirali nazaj na Sv. Višarje, dokler nam gozd ni zakril svetišča. Ko je vlak v- Trbižu začel voziti, so debele kaplje pomivale okna našega vlaka. Naše misli pa so se še vedno vračale navzgor k Materi Višarski. Mirko so skrbno preiskali 5700 primerov, ko §o ljudje videli leteče krožnike in so v veliki večini primerov dokazali, da je šlo za balone, letala, meteorje, ptiče, rakete ali pa potegavščine. Zopet telesna kazen v Angliji Osrednji odbor britanske konzervativne stranke, ki je že dolga leta na krmilu države, se je z veliko večino odločil za zopetno uvedbo bičanja kot sodne kazni. O tem, kdaj naj zločinca kaznujejo z ži-lavko, naj bi odločali sodniki po lastni uvidevnosti. Ta sklep seveda še ne prinaša nobene obeznosti za vlado, je pa pomemben, ker izreka stališče stranke, ki je trdno na vladi' in ima v zbornici po lanskih volitvah zelo močno večino. Zaradi tega bo konservativcem kaj lahko izglasovati tak zakon v parlamentu. Zahteva po zopetni uvedbi telesnih kazni je zadnja leta prihajala z raznih strani angleške javnosti, tudi od sodnikov, da bi z njo zavrli naraščanje zločinstva zlasti med mladostniki. Spor o letečih krožnikih še traja FRAN ERJAVEC: 282 koroški Slovenci (III. del) Kakor pri uradnem listu, tako so Francozi po vsej priliki tudi glede šolstva mislili izprva na »ilirščino«, toda praktični Vodnik, ki je bil sam ravnatelj ljubljanske gimnazije je (po posrednih Kopitarjevih prizadevanjih) že zgodaj pridobil Zellija in Marmonta za svoj slovenski načrt šolstva in s tem »storil za slovenščino v Iliriji več, nego vsak drugi«. Orati je namreč moral popolno ledino, kajti v dotedanjih avstrijskih gimnazijah je vladala izključno le nemščina. Tudi med profesorji so bili Slovenci razmeroma redko posejani (le nekaj duhovnikov), večina jih je bila pa z vseh vetrov habsburške monarhije (nekateri pa celo iz Nemčije in iz Italije), od katerih ni znal seveda nihče slovensko. Toda celo slovenski profesorji so bili večidel še nezmožni ]>oučeva-ti slovensko, ker naš jezik tedaj še sploh ni imel potrebnega izrazoslovja za razne predmete, še manj pa seveda kakih slovenskih učbenikov, izvzemši za prvo stopnjo osnovnih Šol in katekizme. Glede na to potem seveda še tudi ni bilo mogoče misliti na takojšnje popolno poslovenjenje niti višjih osnovnih šol (normalk in glavnih šol), kaj šele gimnazij. In tu je bil ravno Vodnik tisti neumorni mož, ki je navzlic toliki zaposlenosti z raznimi drugimi dolžnostmi prebijal prvi led. Navdušiti se je pa mogel Vodnik za novo vlado in se s tako požrtvovalno vnemo oprijeti dela le zato, ker so mu »morali Francozi zaradi slovenščine odpirati naravnost sijajne vidike«. Ni pretirano, ako trdim, da nam je moglo le francosko medvladje z Marmontom na čelu ustvariti iz Vodnika našega največjega kulturnega delavca iz začetka preteklega stoletja. Kakor vemo, je odredba o ustanovitvi glavne cenzure nalagala glavnemu cenzorju, da pomaga »glavnemu nadzorniku javnega šolstva«, da se pripravijo in natisnejo tudi potrebne nove učne knjige. Pripravljala naj bi jih skupno, prevajalci glavne cenzure bi jih prevedli na razne jezike, a v Ljubljani osnovana vladna tiskarna bi jih natisnila (ravno zaradi učbenikov in zaradi uradnega lista se je Benincasi tudi tako mudilo z njeno ustanovitvijo). Vse kaže, da so slovenske učbenike naročili pri Vodniku že takoj po ustanovitvi glavne cenzure. Benin-casa je že dne 20. IX. 1810 poročal guvernerju, da je nekaj rokopisov za osnovne šole že pripravljenih, a mesec dni zatem je dobil že tudi dovoljenje za natisk nekaterih v raznih »deželnih jezikih«. Tudi Vodnik se je lotil svoje naloge z vsem navdušenjem in marljivostjo ter pripravil že do zime 1. 1810. nekaj rokopisov, ki so jih začeli potem že naslednjo pomlad uporabljati ( v rokopisih), čez poletje I. 1811 so bili trije že tudi natisnjeni, dva sta potem sledila še v naslednjih mesecih, a dva sta ostala sploh v rokopisu in so ju tudi uporabljali ves čas le v rokopisnih prepisih. Skupno je torej sestavil Vodnik tedaj kar 7 učbenikov, in sicer: A. Za osnovne šole: 1. »Abezeda sa Perve shole« (to je bil samoslovenski abecednik); 2. »Abeceda ali Asbuka. Das ABC-Buch. I/Abecč« to je bil slovensko-francosko-nemški abecednik); B. Za gimnazije: 3. »Kershanski navuk sa illirske deshele vset is Ka-tekisma sa vse zerkve Franzoskiga Zesarstva«; 4. »Pismenost ali Gramatika sa Perve Shole«; 5. »Pozhecki Gramatike, to je Pismenosti Franzoske Gospoda Lhomonda... Prestavil Vodnik; 6. »Računica« (to so uporabljali le v rokopisu); 7. »Italijanska slovnica« (tudi to so uporabljali le v rokopisu). Končno je ves ta čas pridno pripravljal še svoj nem-ško-slovensko-latinski slovar, od katerega je pa dal natisniti v uradnem listu le ogledno polo za vabilo za na-ročbo. Izmed navedenih učbenikov je bila posebno važna »Pismenost«, ker ni bila to za tiste čase le odlična slovnica, temveč sploh prva, pisana v slovenščini (vse dotedanje so bile namreč pisane v nemščini). Po njej so poučevali naš jezik na tedanjih srednjih šolah, dočim nam ni dala prejšnja Avstrija niti samoslovenskega — abecednika. Razen tega je vsebovala »Pismenost« tudi znamenit uvod, v katerem je mogla tedanja naša srednješolska mladina prvič celo v šolskem učbeniku brati krepke preporodne spodbude. V tem uvodu je dejal, da so bile doslej vse naše slovnice pisane v tujih jezikih, da smo i/ njih tujce »vučili našo besedo znati, sebe pa ne. Od tod pride, da nimamo skoro nič vučeniga per-delka. Zatorej je prav prišla zapoved, našim mladen-čam dati v roke pismen ji navuk, kir jim bo kazal svojo domačo besedo izrekvati in na pismo devati. Porečeš: čemu pa mi bo, saj znam po naše govorit! Govorit znaš, al spravno govoriti in pisati morebit ne. Nemci, Lahi, Francozi dajo svojim otrokam narpred svojo domačo pismenost za pervi Vuk, deslih znajo nemško, laško, francosko. Zakaj? Zato ker je treba začeti vse navuke s tisto besedo, ktero nas je mati vučila ... Pismenji navuk bo našo slovenšino zbrusil, zlikal in obogatil, vas, mla-denče, pa perpravil, de se bote drugih jezikov ročno navučili; zatorej glejte narpred svojiga dobro poznati...«. ri nas m/iomkem BILČOVS (ZlatomaJniško slavje) 1* Bilčovsa nam pišejo: Redki so jubileji, kot smo ga praznovali v nedeljo dne 31. julija pri nas. NaS dolgoletni gospod župnik Jožef Stih so obhajali na ta dan 50-letnico mašništva. Leta 1910 so prvič pristopili k božjemu oltarju in na primiciji v rojstni fari v Kotmari vesi prvikrat zapeli Glorio. Zibelka pa jim je tekla v Ivovljah pri pd. Vrtiču, v vasi, ki leži pičlih 5 kilometrov pred našim deželnim glavnim mestom Celovcem. Verni in narodno zavedni starši so jim bili in so jim še vzor ljubezni do Boga in do naroda. Tega zgleda in izročila so se vse življenje zvesto držali. Njihova duhovniška služba jih je vodila po raznih farah naše škofije, od Prevalj prek Železne Kaple, Velikovca do našega Bilčovsa, kamor so prišli pred devetintri-desetimi leti. Ko je zavladal v naši deželi nacizem, so mu bili seve naš slovenski župnik prvi napoti. Zato so jih nacisti pregnali v nemške kraje, kjer so delovali v št. Valburgi pri Svincu in v fari Berg v Dravski dolini. Že po nekaj letih pa se je podrl na pesek zgrajeni »tisočletni rajh« in gospod župnik so se zopet vrnili med svoje drage bilčovške farane in tukaj dočakali, še mladeniško sveži in čili, svoj zlatomašniški jubilej. Za vse verne farane je to bil res dan, ki ga je naredil Gospod. Na predvečer so se zbrali člani cerkvenega odbora in naši pevci ter napravili gospodu župniku prisrčno podoknico. Na dan zlate maše pa se je zbrala množica faranov pred župniščem, kjer je pred odhodom v cerkev zadonela pesem tukajšnjega moškega zbora: Zlatomašnik, bod’ pozdravljen ... Nato je šolarka Monika Kropivnik prav lepo in srčkano z deklamacijo pozdravila zlatomašnika ter jim zaželela, da bi med nami doživeli še mnogo zdravih in srečnih let. Cerkveni ključar Avguštin Safran pa je gospodu jubilantu izrekel pozdrave in voščila vse naše župnije. Nato se je sprevod podal proti cerkvi, kjer so naš gospod župnik z neverjetno čilim in krepkim glasom zapeli svojo petdesetletno jubilejno sv. mašo. Po svetem opravilu je sledila še izven-cerkvena proslava v lepo okrašeni dvorani pri Miklavžu. Vrstili so se nagovori in zdravice duhovnih sobratov in laikov. Slavje je prijetno poživil mladi šolarski pevski zbor s svojim ubranim petjem. Ko smo se razhajali, je bila naša skupna želja: Bog nam ohrani našega gospoda 5e mirtogo let čilega in zdravega med nami! Hvaležni farani SVEČE (Poroka) Pri Gospe Sveti sta se poročila dr. Anton F e i n i g, profesor na slovenski gimnaziji v Celovcu in medicinka sestra Malka Ziherl iz Vodic pri Ljubljani. Praznik so olepšali z ubranim petjem v cerkvi in pri mizi Rožanski fantje. Za to priliko jih je pripravljal namesto pevovodje - ženina Janko Gabriel iz Št. Janža. Novoporo-čencema iskreno čestitamo! ŠT. JANŽ V ROŽU (Smrt zgledne matere) Bridka smrt je posegla spet v našo faro in iztrgala iz naše srede 76-letno Uršulo Miiller, pd. Slamnjakovo mamo, v št. Janžu. V začetku leta so začeli bolehati, a nihče si ni mislil, da jih muči tako huda in neozdravljiva bolezen. Na dan sv. Petra in Pavla so šli še iskat pomoči v celovško bolnico, Bog pa, ki odmeri življenje vsakemu že ob zibelki, tudi Slamnjakovi mami ni več prizanašal in tako je mesec dni navrh na domu v preprosti sobici ugasnilo za vedno njih trudapolno življenje. V soboto, dne 30. julija, smo jih položili k zadnjemu počitku. Pogrebne obrede so vodili preč. g. ms gr. dr. Hombock iz Podgofij ob asistenci domačega gospoda župnika. Za slovo od doma so cerkveni pevci zapeli žalostirtko »Nad zvezdami«, ki je vsem segla v srce. Veliko pogrebcev je pospremilo truplo Slamnjakove mame najprej v cerkev, potem pa tja na farno pokopališče, kjer so v hladnem grobu ob strani že rajnega moža našli zadnji pokoj. Kaj so bili Slamnjakova mama in kakšen življenjski zgled so nam zapustili, so nam v lepem nagrobnem govoru povedali domači gospod. Življenjska pot rajne -Slamnjakove mame je bila res trnjeva. Mater so izgubili že v zgodnji mladosti, morali so kot sedemletni otrok že med tuje ljudi, tuja roka jim je rezala kruh, katerega je bilo mnogokrat premalo. Še skorajda otrok in ne sposobni za delo, so morali iti po raznih kmetijah služit za deklo. Ta usoda jih je pripeljala tudi v Št. Janž k pd. Slamnjaku, in ta hiša jim je postala pravi dom. Postali so žena, gospodinja in mati. Bil pa je to samo odsev njih tako zaželene družinske sreče. Po šestih letih skupnega družinskega življenja jim je Bog iztrgal iz svoje srede dobrega moža in očeta štirih majhnih otrok. Nad Slamnjakovo mamo je prišlo sedaj breme najhujše izkušnje, dom brez moških moči, kupica o-trok, delo v hiši in na polju. Dobri ljudje, njihova vera v Boga in neumorna pridnost ter ljubezen do kmetije so pa vendarle premagali to težko izkušnjo. Če si ogledamo natančneje njih življenjsko knjigo, bomo našli v njej Se mnogo drugih nesreč in Tujskopromctna sezona je zopet v polnem ■eku. Naša jezera in planine, mesta in trgi so polni tujcev v pisanih oblačilih, kjer včasih zgleda, da naj obilica barv nadomesti pomanjkanje blaga, kajti te obleke več odkrivajo, kot zakrivajo. Eni se kopljejo, drugi pa pohajajo po planinah. So med njimi dobri in slabi ljudje, dostojni in nedostojni. Prinašajo dober denar k nam, pa tudi marsikatero slabo navado. Prodrli so že tudi v najbolj skrite vasice. Nekateri so jih veseli, drugi pa zopet ne. Naša prijateljica iz Gur nam piše o letoviščarjih naslednje: Prav je, tla večkrat kaj pišete o letoviščarjih. Pri nas smo jih imeli prvi mi. Pravzaprav se zanje nismo potegovali, prišli so kar sami. Bilo je pred nekaj ieti. Lepega dne je prišla žena nekega zdravnika z 12-letnim sinom. Nameravala se je nastaniti v Vrbi, kjer je že bilo več njenih znancev, pa ni bilo prostora. Poslali so jo v Št. Ilj, tam pa tudi ni našla kraja. Tako je šla še dalje in prišla k nam. Prosila je, da ji naj damo vsaj eno sobo. Bila je prijazna ženska in ustregli smo ji. Drugi dan sem šla v Celovec in nakupila vse potrebno. Po prva noči je rekla, da bo sobo pospravljala kar sama, le naj ji pokažem, kako naj pripravi blazino, da bo tako kot je bilo včeraj. Povedala sem ji, da bo morala ležati na sirkovemu perju, da pa je bilo na drobno raztrgano, oprano in prezračeno. Po prvi noči je bila nadvse zadovoljna. Dejala je, da že dolgo ni tako dobro spala, Na vedro nedeljsko popoldne je Celovec dobil »voj nov športni stadion v predmestju sv. Mariina, oh tVaidmannsdorfski ulici. Že kar na prvi pogled naredi modema naprava prijeten vtis. Leži sredi ravnice, ki jo na jugu zapira krasna dvo-stopna panorama, spredaj veriga rahlo valovitih Gur, za njimi pa mogočni skalnati vršaci Karavank. Novi stadion se razprostira na površini 5 ha, toliko kot obsega zemlje manjša kmetija Središče ovalnega kroga je tribuna, ki nudi 1000 sedežev, na krožni ploščadi pa je prostora še za na-daljnih 0000 in po potrebi še več gledalcev. Grad-l>ena dela so stala 7 milijonov šil., če pa upoštevamo še vrednost zemljišča, pridemo na vsoto 11 milijonov šil. Pri otvoritvi sc je znašlo na od jesensko milega sonca (letos imamo pač čudno poletje) olrsijanem stadionu vse, kar ima ime in položaj v javnem življenju našega mesta in koroške dežele. Zbralo sr jr pa tudi mnogo starih in mladih prijateljev preizkušenj. Slamnjakova mama so prestali vse. Skrbeli so vzorno za dom in v dobrem stanju so ga pred leti izročili sinu Joziju. Bili so tudi dobra krščanska mati. Če je bilo treba, so se postavili v bran za vero in materin jezik, to zvestobo so vlili tudi svojim otrokom v srce. Draga Slamnjakova mama! Vi niste umrli, zamenjali ste samo vaše zemeljsko za večno življenje. To velja tudi za vse nas, zato upamo, da se bomo še videli. Počivajte v miru! Še en pogreb smo imeli v naši fari. Dne 23. junija smo Ob veliki udeležbi njenih znancev in sorodnikov spremili k zadnjemu počitku Sereinikovo mater, Barbaro Gabriel, ki je šele v 49. letu starosti odšla v boljši svet. Letos vigredi se je preselila ta družina iz Bistriških Rut k nam, kjer so kupili Sereinikov dom. Žena je bila zadnje tedne zelo bolna, skrbi in težave so ji pripomogle do tako rane smrti. Bog ji daj srečno večnost! uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiinniimiiiiiii" I Šola za bodoče gospodarje vabi | Kmetijska šola v Tinjah vabi fante, ki se hočejo gospodarsko izobraziti, da | = se pravočasno javijo za zimski tečaj, ki traja od L novembra do konca marca. | | Lahko se osebno javite, ali pišete na naslov: B. Bildungshof, Post Tainach. I uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiuiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiu Glas iz ljudstva Leloviščatji, lopoi nekoliko drugačni Celovec ima nov športni stadion vsekakor pa bolje kot na modrocih, ker se ti preveč tesno vležejo po životu. Prinesla je novo življenje v našo družino. S svojim sinom je bila zelo ljubezniva in tudi jaz sem naši družini naročila, da naj pazijo na vsako besedo in se dobro obnašajo. Kmalu sta nam pomagala pri delu, kljub temu, da smo jima odgovarjali. Gonila sta živino na pašo in kadar je naša družina bila v velikem delu, je ona kuhala za vse in tudi pokladala živini. Večkrat je šla plest na vrt. Se razume, da sem ji vse dobro vračala. Kadar sem ji pa dejala, da naj se ne trudi, da je dopust namenjen za počitek, je dejala, da ji je pravo razvedrilo postati za nekaj časa kmetica. Le prehitro je za nas vse potekel čas dopusta gospe zdravnikovi. Odtlej smo kar naprej dobivali letoviščarje, in z vsemi smo imeli veliko srečo, ker so bili dobri ljudje. Posebno se z veseljem spominjamo dveh visokošolcev z Dunaja, ki sta najraje vozila hrastovino z velikim bikom in opravljala druga dela. Eden je vodil bika, drugi pa je sedel na vozu. Imela sta tudi fotoaparat. Zapustila sta nam slike, ki jih večkrat radi ogledujemo. Potem smo imeli dva ostarela zakonca, bila sta Ogra, ki sta pa bila prešibka za kako delo. Toda bila sta tako prijazna eden do drugega in sta živela kot dva golobčka. Napisala sem te vrstice, da vidite letoviščarje tudi z druge plati. športa. Slovesnost je začela policijska godba 7. udarnimi koračnicami, nakar so vkorakali na s svežo zeleno travo |K)raslo stadionsko polje aktivni športniki. Kar prijetno je bilo videti, da koračnic niso jemali preveč resno, temveč sc povečini z demokratično športno ležernostjo postavili v vrsto pred častno tribuno. Med njimi so bili tudi gostje iz Dunaja in iz Nemčije, ki so pa bili že za sj>ozna-nje stmmnejši. Najprej je mestni športni referent, mestni svetnik g. Rudolf Novak pozdravil navzoče ter opisal na kratko skupne napore za gradnjo nove športne naprave. Načrte je i/.tlclal mestni arhitekt dipl. ing. Huainigg, z gradbenimi deli so pa začeli dne 5. decembra 1958. V dobrem pol-drugem letu je bila športna naprava ob pomoči oheh strank v mestnem svetu ter |>odpori deželne vlade zgrajena. Župan A u s s e r w i n k 1 e r je poudaril, da za to, da je mestni svet mogel nameniti soglasno tako visoko vsoto za gradnjo stadiona, (Dalje na 5. strani) Hedeti-sko- papatoUie. v T>,ad{uni Bila jc lepa nedelja. Sonce je prijazno sijalo, ni bilo prevroče, ravno prav. Da bi se na tak lep dan šel drenjat na Klopinj-sko jezero, se mi je zdelo škoda. Zajahal sem svojega »motornega oslička« in ga naravnal tam dol proti Železni Kapli. Tudi (pri Goselnem jezeru je bilo vse živo. Kot kuščarji so se nekateri sončili v travi, drugi pa čofotali po plitvi, z močvirnimi rastlinami zaraščeni vodi. Bilo bi kar prav ako bi tudi to jezerce nekoliko zlikali in zmo-dernizirali. Napisanega je bilo že nič koliko o tem, kaj bodo pa naredili, pa bomo videli. Le čakati bomo menda morali še dolgo. Pa saj čakanja, da se oblast zgane, smo v Podjuni že vajeni .. , Rekel sem si, glej, glej, kako so se spremenili nekdanji žitrajski vinogradi, ko sem se peljal naprej. Pred davnimi stoletji je tukaj rastla vinska trta in z njenim pridelkom so se opajali rimski legionarji, v srednjem veku pa fevdalni gospodje na visokih gradovih za varnimi obzidji. Danes ipa rastejo toš mogel izgovoriti nobene besede več ...« Mladeniča je spreletel drget in v očeh so se mu zaiskrile solze. To je bila torej skrivnost, katero je slutil, a ji ni vedel odgovora. Dana mu je prilika za zadnje besede v življenju ... Doktor in vse osebje je mirno čakalo, da lx) fant spregovoril. Težko jim je bilo več. Nadvse sem jo ljubil; bila je silno dobra. Ah, kako zelo sem jo pogrešal! Potem so se začele moje težave. V neumnih letih bi potreboval nekoga, ki bi mi ob problemih čistosti stal ob strani, me vodil, čuval in razumel. Nisem ga imel. Edino materina ljubezen očiščuje in izpol-njuje praznoto srca. Edino ona zadovoljuje naravne težnje, ki se neizpolnjene kaj hitro sprevržejo v strastno poželenje. Imel sem sicer sestre in brate. Eden bratov je šel v Ameriko, zgubil se je v tujini in danes ni sledu o njem. Sam sem se čutil zelo osamljenega. Brati in pisati sem znal za silo. Denar, ki sem ga imel, je bil trdo prigaran. Življenje v močvirju Kmalu sem začutil hrepenenje po morju. Modra sinjina Jadranskega morja me je vabila v svoje naročje. Ljubil sem ga in stremel po svobodi razburkanih valov nepregledne širine. Nato sem dobil službo kot ribič; ure in ure sem prebil sam, v sanjah o lepši bodočnosti. Dobil sem tudi prijatelje. Čistost nedolžnega pogleda nam je ostala le še v zasmeh in navadil sem se slabih dejanj. To je bil začetek moje poti v močvirje moralnega življenja, ki sem si ga sam pripravil s svojo slabo tovarišijo. O Bog, ko bi le še imel mater! — Nato smo se preselili v Colle Giantuco, kjer smo prišli skupaj z Gorettijevimi. Bili so ljubeznivi, pobožni in zgledni ljudje, težki delavci. Ni bilo dolgo in grof Mazzo-leni nas je zvabil v dolino, v močvirje. Obljubljal nam je bel kruh in dobro službo. Očeta je spravil v svojo prodajalno in jaz sem mu pomagal. Nezdravo močvirje je vplivalo name, da sem se popolnoma zaprl vase. Tolažim v osamelosti sem iskal v slabem čtivu, ki je silno kvarno vplivalo name. Prenehal sem hoditi k zakramentom; le redkokdaj sem šel v cerkev. (Konec prihodnjič) te trenutke in zdeli so se jim dolgi kot večnost. Pretrgal jih je bolnik. Njegov o-braz se je zjasnil v vdanosti v božjo voljo. Požrl je solze in se mehko zazrl v zdravnika, njegove ustnice pa so polglasno izgovorile: »Moje zadnje besede naj bodo: Hvaljeno bodi presveto Ime Jezusovo ... « čudovita in resnična zgodba! Dragi fant, kako lep nauk si dal mrzlemu času naših dni! Stalinov sin fr slabo končal Vasilij Stalin, sin pokojnega sovjetskega diktatorja, se je zadnjikrat 'pokazal v javnosti leta 1953 na očetovem pogrebu. Od takrat ni bilo o njem sledu, čeprav je bil do takrat precej 'znana osebnost, tudi ker je bil najmlajši generali sovjetskega letalstva. Trdijo, da so ga zaprli v koncentracijsko taborišče na skrajnem severu; da je umrl v nekem taborišču v srednji Aziji ali pa da je zaprt v Moskvi. Pred kratkim je ameriški časnikar Aleksander Kislov sporočil, da je Vasilij po očetovi smrti doživel živčni zlom in se nato vdal alkoholu. Zaradi tega so ga morali zapreti v kliniko. Zadnjikrat, ko je bil ta časnikar v Moskvi, so ga še vedno zdravili. Nikoli ne imej kislega obraza, ker . . . ... z njim greniš sam sebe in delaš kisle še druge. ... z njim potreš vsakega in nikomur ne koristiš. ...je zanj potreben le trenutek, pa ga ne bodo pozabili. ... nihče ni v sreči tako trden, da bi ga s kislim obrazom ne zamračil, pa četudi si berač. ... razbija družinsko srečo, je vzrok slabe volje v družbi, otežuje delo in ustvai ja krog tebe sovražnike. ... z njim trudnega še bolj utrudiš, žalostnega še bolj užalostiš, potrtega še lx>1 j potreš. ...ti vse življenje spreminja v pust, mračen in neprijeten dati, ki ga zaradi tebe preživlja še okolica. Poglej se večkrat v ogledalo in izberi si pravo pot! rl)e(iwlu> - misijonarke Zadnfr laUoM besede. p*!*S*A*N*0 * B * R * A * N * J * E F. S. Finžgar y KVARTOPIRCEV SIN (Nadaljevanje) Vid se je preobleke!, si opasal sabljo in se zavihtel na konja. . ezi so se zbrali. Iz enega okna sta gledala cesar in cesarica, iz drugega cesarična in krog nje same lepe dvome spletične. Ko so bili vitezi zbrani, je cesarična po-mahljala z Žid a no rutico. To je bilo znamenje: Začnite! Vitez za vitezom je dirjal krog droga, vrgel sabljo proti jabolku, pa nobeden ga ni zadel. Le sablje so ležale krog droga. Vid je bil zadnji. Zapodil je konja, ita je zaprl)al krog droga. Vid je pomeril, vrgel sabljo, zlato jabolko je odletelo in se zato-čilo po tleh. Vid je sabljo ujel, se poklonil cesarični, izpodlbodel konja in izginil. šel je k puščavniku in mu vse povedal. »Dobro si naredil, moj sin. Jutri pojdi zopet, toda drugače se obleci* da te ne bodo spoznali.« Cesarična je bila žalostna, ko ji nihče ni mogel razodeti, kdo je vitez, ki je zbil jabolko, in kam je zginil. Zato reče očetu: »še dvakrat bodo vitezi zbijali zlato jabolko. Takole sem si izmislila: Tistega, ki bo zbili jabolko, bom z drobno kroglico ustrelila v nogo. V kroglico pa bom zapisala svoje ime.« »Dobro je,« potrdi cesar. Drugi dan so se vitezi zopet Zbrali. Vsi so čakali tistega, ki je zbil prvi dan jabolko. Ni ga bilo. Seveda je bil, a Vid se je drugače oblekel, obraza pa mn nihče ni videl, ker je bil skrit pod naličjem. Vitezi so po vrsti zbijali zlato jabolko. Nobeden ga ni zbil, le sablje so spet ležale na tleh krog droga. Zadnji se zakadi s konjem po dvorišču Vid. Sablja švigne, jabolko odleti, Vid ujame sabljo, iz okna cesarične pa: »Pok!« Vida je zapeklo v peti. Ni pokazal. V skok je odjezdil in izginil. Ko je oddal konja in se preoblekel za ovčarja, ga je noga zelo bolela. Rad bi bil šel k puščavniku. Peš kar ni mogel. Zato je okobaljal močnega koštruna in na njem prijahal k puščavniku. Dobri, sveti mož se mu je od srca smejal. ko je videl, da ima Vid koštruna za konja. »Cesarična me je ustrelila v peto!« »Nič ne de. Jutri moraš iti zbijat zlato jabolko še tretjič.« Ko je gnal ovce s paše, je do gradu jaha! pred ovcami kar na koštrunu, potem je krevljal peš in rekel konjskemu hlapcu, da si je nogo zvil. '»Že vem,« je cesarična rekla cesarju. »Daj in zastraži izhod z vojščaki, da mi vitez amagovalec ne uide.« Cesar je dal povelja. Vojščaki so se poskrili krog gradu. Vitezi so prijezdili. Zadnji je bil Vid. Ta dan pa je bil posebno imenitno oblečen. Ves je bil v portali, ves je 'bil zlat. Silili so ga, ker se je zdel vsem najbolj imeniten, naj odjezdi prvi. »Dajte mi, da se odsopem. Od daleč sem prijahal.« Vitezi so zbijali zlato jabolko, zbil ga ni nobeden. Zadnji je zajezdil Vid. Najprej počasi in svečano. Ozrl se je v cesarično, kakor bi ji hotel reči: Ne veš, kako me peta boli! Nato je pogledal zlato jabolko, zapodil konja krog droga, zamahnil, ga zbil, ga kar grede ujel in ga vrgel cesarični v naročje. Nato je izpodlbodel konja, da se je vzpel na zadnje noge. Konj je skočil, da je kremen iskro dal, in oddirjal z gospodarjem. Toda pri izhodu so ga ustavile naperjene sulice vojščakov. Obrnili so mu konja, ga dvignili iz sedla in ga peljali pred cesarja. Tam so stali ministri in ranocelniki v belih predpasnikih. Tudi cesarična je prišla, a gledala je le pete njegovih škornjev. »Je že pravi!« je tlesknila z rokami, ko je zagledala luknjico v škornju, kamor je pomerila. Peljali so ga v mogočno dvorano. Cesarski sluge so mu sezuli škorenj, ranocelniki so mu hitro potegnili kroglico iz pete in jo pokazali cesarični. »Pravi je, pravi je!« je klicala in tekla kar v dvorano, čeprav ji je cesar branil: »Ne spodobi se, ker je bos!« Da bi ne bilo kaj napak, je šel z njo tudi cesar in vsi ministri. Vid je na obrazu še vedno imel naličje. Cesarična je bila kar trda od nepočakano-sti. Prepričana je bila, da mora biti sila lep. Sluge pristopijo in mu snamejo naličje. »Mm,« je zajavkal cesar, ko je spoznal svojega ovčarja. »Naš ovčar!« je zastokal in obupan začel begati po dvorani. Ministri so mrdali in zmajevali z glavami. Tudi cesarično je za hipec iznenadilo. Ko je pa videla tega lepega fanta, ki je ugnal vse druge viteze, je pogumno rekla cesarju: »Ovčar gor, ovčar dol, moj je.« Skočila je k njemu in ga vpričo vseh poljubila. (Dalje prihodnjič) S reca v samostanu Oti zraka in zaupanja v božjo previdnost ni mogel živeti niti sveti puščavnik Anton. Sestre reda »Vedne pomoči« pa vse nikakor niso bile vse svete, vsaj tako zelo ne kot častitljivi puščavnik. Zato ni bilo nič čudnega, da je nekega dne častita mati prednica zapovedala opravljanje treh de-vetdnevnic za odvrnitev finančnega poloma, ki je grozil samostanu. Morda zaradi tega, ker pobožne nune pravzaprav ne bi smele moliti za dobrine tega sveta, morda ker svetniki iz dobrih starih časov prefriganim poslovnim navadam našega časa niso več kos — vse tri devetdnevnice niso . kratko in malo nič zalegle. Naj so se sestre še toliko pehale in ubadale, splahneli mošnjiček se ni hotel zrediti. Po suhem poletju tudi njihov peščeni vrt ni dal nič od sebe. Dohodki iz v najem danih zemljišč so zadostovali komaj za poštne znamke. Puščica v cerkvi je 'bila huje prezirana kot zapuščena Pepelka. Celo železno strogi varčevalni ukrepi oskrbnice sestre Klotil-de niso mogli zaustaviti — kamoli ozdraviti — naglo napredujoče sušice samostanske mošnje. Pa vse to še ne bi bilo tako hudo, če ne bi stolni kapitelj, ki se je prav takrat sam znašel v hudih denarnih škripcih zaradi nekega procesa za proglasitev za svetnika, ki je požrl nič koliko denarja, s tretjim in zadnjim opominom zahteval od nun, da v roku 2 mesecev povrnejo milijonsko posojilo. Častita mati je pri branju tega sporo- čila dobila napad naduhe. Zaradi pomanjkanja denarja se je morala odpovedati zdravniški pomoči, vendar je to pot hitreje ozdravela kot ponavadi. Na generalni posvet je prišla, še sicer bleda in šibka, toda z dolgo sapo in trdnim glasom. In to je bilo tudi potrebno, da odločno nastopi proti pregrešnemu predlogu sestre Klo-tilde. Toda pojdimo po vrsti. Najprej je častita mati v kratkih besedah očrtala brezupni položaj hiše. Nato je omenila razne predloge sester, kako temu položaju od-pomoči in vse njihove predloge s kratkimi utemeljitvami zavrnila kot neustrezne. »Sestra Gracija meni, da bi naj šivale za neko tovarno oblek. Z našim edinim strojem pač ne bomo mnogo naredile,« je dejala. — Priredile bi naj dobrodelni ples, predlaga sestra Evstahija! Raje umremo v revščini, kot da 'bi si odkupile našo telesno revščino z grehi laičnega sveta! Beračiti po deželi nam prepovedujejo naša redovna pravila. Poleg tega je pa to monopol, ki ga ljubosumno čuvajo zase frančiškani in misijonske kongregacije.« če je doslej častita mati, opirajoč se na tridesetletne izkušnje, mojstrsko igrala na vseh tipkah orgel, ki jim je ime avtoriteta, je — da ostanemo pri orglah — pritisnila na meh, ko je prišel na vrsto predlog sestre Klotilde. Sestre so želele izdelovati likerje! »Slavne opatije žive od izdelovanja likerjev in zaradi tega redovna disciplina prav nič ne trpi,« je utemeljila sestra Klotilda svoj predlog. Smrtna tišina je zavladala v posvetovalnici, dokler ni častita mati zopet zadobila same sebe v oblast. Če nekateri redovi, kot karmeličani, avguštinci ali benediktinoi, zaradi stare tradicije še sedaj izdelujejo alkoholne pijače, zaradi tega nikakor noče nad njimi izreči obsodbe, je dejala. Končno uživajo imena teh redov v svetu žganih pijač dobro ime. Da, marsikateri izmed teh redov je novodobnemu posvetnemu človeštvu znan samo še po svojih žganih proizvodih. Toda ali je moč kaj takega trditi o redu »Vedne pomoči«? (Pri tem se je začela sestra Evstahija hihitati v robec.) In ,Žgana kapljica Vedne pomoči?’ ali ne bi taka reklama zvenela naravnost kot bogokletje?« Častita mati je umolknila. Sestra Klotilda si je drznila vprašati: »Ali imajo častita mati kak drug predlog?« »Prepustimo vse Previdnosti!« »Potem bi si pa ta generalni posvet sploh lahko prihranile in med tem časom pletle in šivale«, je brundala sestra Klotilda predse, »tako bi zaslužile vsaj nekaj šilingov«. Izmislila si je neki izgovor ter odšla iz posvetovalnice. Sla je v svojo celico, da si v delu poišče uteho. Kot je bila njena navada, je najprej prelistala časopis, dober katoliški seveda, odobren od ordinariata. Morda je zopet umrl kateri izmed redkih še preostalih dobrotnikov? V tem pa ji je pogled obstal na športni strani na naslovu »Nogometni toto mu je prinesel milijonski dobitek!« Milijon! To je vendar 'toliko, kot so nune dolgovale stolnemu kapitlju. In zadel ga je neki tovarnar pohištva s tem, da je na listek napisal zapovrsti ničle, enojke in dvojke. Tovarnar pohištva, ki ima itak vsega dovolj in tega denarja sploh ni potreboval. Sveta pravica! Ali naj tovarnarju piše? To bi bilo brez smisla, kot je brez smisla vse to rinjenje naprej in krpanje in mašenje lukenj v samostanu. Taka sveta jeza se je polotila sestre Klotilde, da so ji solze zalile oči. Kot jagode debele so ji trkljale po licih. Ko je tako jokala, ji je naenkrat nekdo, morda nebodigatreba, ali pa morda angel varuh, navdihnil misel, zaradi katere odslej ponoči ni mogla več spati. Kjer koli je bila, kar koli je počela, vselej ji je vstajal pred očmi tisti na totu dobljeni milijon. Ker od častite matere ni mogla pričakovati nobene pomoči, je sklenila, da bo zadevo izpeljala sama. Končno, šlo je za obstoj hiše in pred tem velikim ciljem se morajo malenkostni pomisleki umakniti! Poklicala je k sebi ministranta Gusteja, mu porinila v žep dve sočni svetli jabolki ter mu naročila, da ji naj oskrbi en listek za nogometni toto. O vsem pa mora molčati kot grob. Gustej je obljubil, še tisti večer je imela sestra Klotilda v tresočih rokah formular za toto. (Dalje prihodnjič) Visoška kronika 4. Dr.IvailTavčar II. Končno sem ozdravel. Takoj nato me je oddal oče, ki morda Bi rad gledal pohabljene moje roke, Ahacu Langerholzu v Škofjo Loko. Ta je imel svojo kovačnico zunaj mestnega ozidja, nekako tam, kjer se zlivata selška in poljanska voda. Tri leta sem obdeloval železo, ker je hotel Polikarp Khallan dobiti na Visoko svojega domačega kovača. V stanovanje sem prišel h Kašperju Wohlgemuetu, ki si je bil po zadnjem velikem požaru sezidal na trgu lepo, novo hišo. Tam je imel slovečo pivnico. Eri leta sem preživel med tujci. Privadil sem se počasi tudi govorici, ki jo govori ljudstvo, katero se je iz nemških dežel naselilo med nami. V teh treh letih nisem nikdar prišel na Visoko, še takrat me niso klicali, ko je umrla mati. Pokopali so jo brez mene. Prikrit pa mi ni ostal trenutek, ko je umirala. Tisto noč namreč, ko je odhajala s sveta, je pod streho Wohlgemuetove hiše, kjer sem spal, nekaj tako počilo, da sem prvi hip menil, da so ustrelili iz topa na gradu. Povedalo se mi je, da je Barbara Khallan ugasnila kakor svetilka, če ji poide olje. Pred Sodnikom ni imela težav, ker ji je bi- lo življenje ležišče v trnju; to trnje se je zabadalo vanjo, in najsi ni imela druge želje, nego služiti Bogu in njegovi pravi veri! V letih, ko sem se uči! kovaštva, nisem kaj posebnega doživel. Prve čase sem odpiral oči, ker nisem bil navajen velikega mesta. Mojster Langerholz pa je že skrbel, da nisem pohajkoval in lazil za znamenitostmi lepe škofje Loke. Učil me je z besedo, pa tudi s pestjo, in skoraj bi zapisal, da sem prejel od njega dosti več udarcev kakor pa dobrih besed. Tudi mi sorodnik Wohl-gemuet ni preveč polnil sklede. Zatorej sem dostikrat v pozni noči jokal pod streho, kjer je bila vročina ali pa tak mraz, da mi ni hotelo spanje sesti na oči. Doživel sem tudi prijetne dneve. Posebno prijetni so bili sejmi na trgu, h katerim se je priklatilo dosti ljudstva, tudi izprijenega, da je imel ž njim sitnega posla gospod Janez Kos, tedanji čislani in spoštovani mestni sodnik. Meni so napravljali največje veselje, mestnemu sodniku pa največje skrbi študentje očetov jezuitov iz Ljubljane. Prihajali so pri različnih prilikah v mesto, če je bila šola, pa tudi če je ni bilo, tako da se je govorilo, da so to študentje, ki pravzaprav zahajajo malo v šolo in kujejo očetu prefektu zelo mučne dni. Kadar je počila vest, da pojo študentje na mestnem trgu, smo izginili vajenci iz kovačnice, da se je mojster togotil in nam pozneje plačeval v najtežjem denarju. Nič ni pomagalo! Vsikdar smo prihiteli na trg in smo poslušali petje; študentom nismo nič dajali, ker sami nismo imeli ničesar, pač pa so mprali skladati zanje meščani ter kmetje in kmetice. Sicer pa ti študentje niso slabo živeli; če ni bilo drugače, izginilo jim je pod palec še celo tuje imetje. Enkrat na praznik popoldne so nam igrali ginljivo »actionem«, da smo bili vsi zadovoljni in da smo še celo jokali. Pri vsaki priliki pa so jo vedeli tako zasukati, da se je tudi plesalo. Pri tem so jemali dekleta domačim mladeničem, kar je rodilo jezo in prepir. Vselej so se stepli z mesarskimi [»močniki in najmanjše pokorščine niso izkazovali mestni gvardiji. Ni čuda, da so navsezadnje razkačili gospoda grajskega glavarja, da jim je prepovedal vstop v mesto. Škoda! Odrastli in neodrastli smo to prepoved bridko obžalovali. — Na grad otročaji niso smeli zahajati. Ogromna ta stavba z mogočnim svojim stolpom je vendar najbolj razburjala mojo radovednost. Pripovedovalo se mi je, koliko mogočnih topov je [»stavljenih po ozidju in kako gosposko stanuje ondi gospod grajski glavar. Tudi so se pripovedovale neverjetne reči o sobanah, v katerih je prebival sam gospod škof, kadar je prijezdil v 1 »ko 'ter ga je pri vodnih vratih sprejelo mestno starešinstvo. Žalibog da v dobi. ko sem se učil pri Langerholzu, ni bilo takega obiska. Ali vzlic temu sem pogostoma zahajal na visoki, Obokani most, o katerem govore in pišejo, da nima vrstnika v vsej Nemčiji. Pri kopanju so Skakali loški fantiči s tega mostu navzdol v vodo, ali ni se vedelo povedati, da bi se bil pri tem kdo kdaj ponesrečil. Prigovarjali so tudi meni, pa me niso mogli pregovoriti, 'ker je bilo vendar previsoko. Na grad pa sem le prišel! Ječar Miliči Schvvaiffstrigkh je bil naročil pri našem mojstru novo kladivo. To sem mu prinesel nekega jutra. Utripalo mi je srce, ko sem za mestnim zidom lezel navzgor ter prilezel pred temni grajski vhod, ki mi je kakor črno žrelo zijal nasproti. Z grozo sem se splazil na prostorno dvorišče, kjer je ječar Miliči, sedeč na stoličku, vlekel svojo dreto. Imel je službo; kar pa mu je le-ta dajala prostega časa, je črevljaril ter si tako s šilom pridobival del vsakdanjega kruha. Pri neusmiljenem svojem poklicu je bil vedno dobre volje in radi so ga gledali v loških družbah, četudi je bil blizu rablju, katerega dotikati se, je sramota, s katerim pajdaši ti se, pa nesreča. Prevzel je kladivo ter me vprašal, čigav sem in odkod sem. Povedal sem mu, da sem z Visokega. Veselo je vzkliknil: »Torej Polikarpov! čemu, šment, nikdar v Loko več ne pride, da bi kaj plačal, ker že dolgo ni dal za pijačo?!« Tj udi za /O s tn i dfUfodUi v znamenju petih olimpijskih krogov V našem listu smo že nekajkrat grajali nepravilnosti, ki se dogajajo med današnjimi športniki in opozorili na stranpoti, po katerih hodi žal prevelik del mladine, ki se bavi s telesnimi vajami. Vedno bolj se oddaljujejo od temelja, ki ga je položil kot osnovo modernim olimpijskim igram njih Ustanovitelj, Francoz, baron Piere De Coubertin, ko je dejal: »Smisel olimpijskih iger ni v zmagi, temveč v udeležbi.« Povsem nedvomno je torej 'poudaril omenjeni nepozabni športni pionir, da je udeležba pri tej največji svetovni športni prireditvi daleko važnejša kakor zmaga, vendar izgleda, da se gotov del športnih voditeljev in aktivnih športnikov za to sploh ne zmeni, ampak hoče zmago in to za vsako ceno. Na olimpijskih igrali smejo v smislu veljavnih predpisov sodelovati samo čisti amaterji, se pravi, samo taki športniki, ki imajo svoje poklice, se dejansko bavijo z njimi in se športu posvečajo samo v svojem prostem času in to predvsem radi zdravja in razvedrila - torej le športniki, ki tekmujejo v viteškem duhu za čast svoje dežele in za slavo športa in ne prejemajo za svoje nastope nobenih vrednostnih ali denarnih nagrad. V takem smislu je tudi sestavljena olimpijska prisega, ki jo položijo vsi tekmovalci ob otvoritvi olimpijskih iger. Že v dobi med prvo in drugo svetovno vojno ni bilo vse tako, kakor predpisujejo olimpijska pravila in kakor bi bilo potrebno. Nacionalni fanatizem se je razpasel v toliki meri, da je bil edini cilj večine narodnih olimpijskih odborov: zmaga ali vsaj dober uspeh atletov, katere so pošiljali na to svetovno športno prireditev. Poleg tega se je jela tudi 'politika vmešavati v šport. Mussolini je na pr. leta 1932 poslal na olimpijske igre v Los Angeles samo zato tako močno italijansko zastopstvo, da bi pokazal svetu moč fašizma. Se bolj pa je izrabil olimpijske igre v svoje politične namene Hitler, ko je dosegel na berlinski olimpijadi 1. 1936 pravi triumf: z dote-daj edinstveno organizacijo — v katero je bil vprežen ves državni aparat — in z zmagami, ki so jih dosegli nemški športniki na tej prireditvi. Pri tem se seveda Hitler ni nič oziral na amaterska pravila in olimpijske predpise. On je hotel samo zmago svojih atletov in jo je tudi dosegel. — Poleg tega pa je bilo tudi nekaj slučajev, ko so starši hoteli, da postanejo njihovi otroci v športu »svetovne zvezde«. Oče svetovno znane umetnice na ledu Sonje Henie je posadil svojo hčerko s komaj štirimi leti na drsalke, da je morala pretirano trenirati. Uspeh ni izostal, saj je Sonja v umet- Obiščite mojo stalno razstavo o gospodarstvu, poljedelstvu, gospodinjstvu in tehniki (prispeli novi kmetijski stroji, pralni stroji, radioaparati itd.) JOHAN LOMŠEK ST. LI P S, T IH O J A, P. Dobrla ves nem drsanju na ledu jrostala večkratna svetovna in olimpijska prvakinja. Poeneje pa je postala filmska igralka in si je z drsalkami na nogah služila lepe vsote denarja. Tudi Ina Bauer je celo poletje pred svetovnim prvenstvom trenirala pri prvovrstnem trenerju v Chamonixu, kar je stalo njenega bogatega očeta »samo« 15.000 dolarjev (okrog 375.000.— šil.). In še nekaj takih ali sličnih slučajev bi lahko našteli v času med zadnjima dvema vojnama, to je slučajev, ki jih ne bi mogli spraviti v šklad z olimpijskimi predpisi, odnosno s čistim amaterstvom. Tudi predolgih dopustov za treninge (po več mesecev), ki so jih imeli gotovi športniki od svojih delodajalcev (ki so jih plačevali kakor v njihovem poklicu), ne bi mogli spraviti v sklad z amaterstvom: toda to se je toleriralo, čeprav je bilo splošno znano in so tudi pri najvišjih športnih instancah na eno oko zamižali, ker takih kršitev niso smatrali za prevelik greh. (Konec prihodnjič) atomska eUs-pfoeUia Kadar slišimo o strahotnem razdejanju, ki ga povzročajo atomske bombe, se vedno spomnimo na eksplozijo, ko so Ameri-kanci odvrgli prvo atomsko bombo na japonsko mesto Hirošima v avgustu leta 1945. Na splošno smatrajo, da je bila to prva atomska eksplozija. Toda temu ni tako. Leta 1902 je bilo mesto Saint Pierre na otočju Antili dobesedno izbrisano z zemlje zaradi strašne eksplozije. Mesto je štelo 30 tisoč prebivalcev. Izvor in silo eksplozije so mogli šele pozneje ugotoviti. Saint Pierre je bilo obmorsko industrij sko mesto, naslonjeno na goro Pele, ki je bila ugasel ognjenik. Aprila 1902 je ta ognjenik zopet oživel. Znanstveniki so ljudstvo pomirili, češ da pojav ni nevaren. Toda nekega jutra se je dvignil iz vulkanskega žrela steber dima, kateremu je sledila huda detonacija, ki je pognala v zrak ogromen oblak dima. V eni minuti je bilo mesto Saint Pierre popolnoma porušeno. Nad mestom je ostal oblak dima v obliki dežnika, iz katerega je deževal žareč pepel in krop. Čez čas se je nebo razjasnilo. Mornarji neke ladje, ki so od daleč opazovali ta pojav, so videli vijoličast oblak, dolg kake štiri kilometre; v njem so opazili blisk in ogenj. Danes vemo, da je ta strašna eksplozija bila atomskega izvora, zato moremo trditi, da je bila to prva atomska eksplozi ja. ZARADI TANČICE Na univerzi v Karačiju je letos opravilo izpite le 20 odstotkov kandidatov. Prebivalstvo te dežele je pretežno muslimansko. Vlada je objavila zakon, po katerem ženske ne smejo več nositi tančice na obrazu. Tako so tudi študentke odložile zar in feredžo. Študentje zatrjujejo, da so spričo množice ženskih obrazov na univerzi pozabili na študij in na izpitne roke. UofatlUt’ od 13. do 27. avgusta 1960 Nudimo: Damske poletne jopice od 29.50 S Moške suknjiče (sakoje) od 149.- S Damska spodnja krila (perlon) od 39.- S Ostanke raznih vrst blaga po do 60 odst. znižanih cenah I Tbctit Juu&ttfis »» DAS HAUS DER GUTEN dUALITAT = KlAGENFURT VOLKERMARKTERPLATZ 1 Karnten (Koroška) Dr. Gobh.irrl RoUmanith Fotografije, 124 slik v bakrotisku in 4 barvne slike pričajo o lepoti naše dežele. V formatu 21x26,5 cm, z barvnim, lakiranim ščitnim ovojem; z uvodno besedo Herberta Strutza. Tekst v nemškem, angleškem, francoskem in italijanskem jeziku. 5. naklada, polplatno, šil. 78,— Die Seen Karntens (Koroška jezera) Herbert Strun 74 strani teksta, 12 barvnih in 9 črnobelih fotografij v formatu 15x17 cm, polplatno, šil. 48.— Pesnik tu opisuje najbolj znana jezera in njih okolico. Heimat an den Seen (Domovina ob jezerih) Herbert Str utr Doživeta koroška pokrajina. V celo platno vezano, 104 strani, 7 barvnih slik, šil. 30.— Skoro ne bi mogel kdo bolj občuteno orisati naše dežele, kot jo je pesnik Herbert Strutz v tej Svoji knjigi. Patriofen (Patrioti) Josef Friedrich Perfconig Roman. 779 strani, celo platno, šil. 75.— Roman o bojih in težkih človeških usodah pred koroškim plebiscitom. Knjiga spravljive vsebine. Podeželskim gostilnam priporočamo učinkovite reklamne prospekte, jedilne liste, papirnate serviete cenike za (tujske) sobe, vseh vrst tiskovine in podobne gostinske 'potrebščine. Vse tiskovine za urade, oblasti in gospodarstvo, poslovni papir, prospekte (eno-in večbarvne), barvne tiske v skrbni izdelavi, vizitke, brošure itd. NAROČILA POŠLJITE NA: BUCHDRUCK.EREI VERLAG - BUCH- DND PAPIERHANDLUNG CARINTHIA KLAGENFURT, VoLKERMARKTER RING 25 Filialen: Klagenfurt, Sternallee 5 — Kbtschach im Gailtal — St. Veit a. d. Glan Wolfsl»erg im Lavanttal DENAR - SVETA VLADAR Ameriška televizijska družba Columbia je pred kratkim predvajala film »Sojenje v Niirnbergu«. V filmu so kazali koncentracijska taborišča, krematorije za usmrča-nje ljudi s plinom in zažiganje trupel, in prišel je tudi na vrsto prizor, ko na razpravi proti vojnim zločincem v Niirnbergu eden od sodnikov vpraša obtoženega nacističnega pravnika: »Za božjo voljo, kako naj razumem, da ste pokončavali ljudi in tudi nedolžne otroke v . . . ?« Takrat pa je v televiziji za trenutek zmanjkalo zvoka, in manjkajoče besede ni bilo slišati. Gledalci so samo videli, kako je igralec, ki je igral sodnika, premikal ustnice. Kaj se je zgodilo? Družba je nalašč poskrbela za to, da je /vok v tistem trenutku utihnil. Tako je namreč zahtevalo trgovsko podjetje, ki je dalo denar za ta televizijski spored. Besedilo, ki ga je na koncu zmanjkalo, se je namreč glasilo... »kako naj razumem, da ste pokončavali ljudi, in tudi nedolžne otroke v — plinskih pečeh!«? Podjetje, ki je plačalo spored, je bilo »Ameriška družba za plin«, ki proda 95 odstotkov vsega plina za ameriške kuhinje. Denar — sveta vladar. Zahvala V globoki žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena mati Uršula Miiller j»d. Slamnjakova imuna v 76. letu starosti, po dolgi in težki bolezni. Izrekamo posebno zahvalo preč. g. dekanu iz Podgo-ri j, msgr. dr. j araku Hombbcku, domačemu gospodu župniku Voš-rajaku za pogrebne obrede in prisrčne poslovilne besede, prav tako pa tudi pevcem in številnim pogrebcem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti na domače farno pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku. Žalujoči olroci v imenu vsega sorodstva. Za vse sožalje, vence in rože ob smrti oziroma pogrebu mojega umrlega moža Antona Wastl posestnika v Lovankah se vsem, posebno č. g. kaplanu za tolažilne besede, cerkvenim pevcem in vsem, ki so se udeležili pogreba, iskreno zahvaljujem. Lovanke pri Dobri i vesi. KLARA VVASTL v imenu vseh sorodnikov KOROŠKI VELESEJEM | AVSTRIJSKI LESNI SEJE M OD 11. DO 2 2. AVgUSTA 1960 Začel se je Koroški velesejem Rekordno število razstavljalcev in množica obiskovalcev Včeraj, v četrtek, dne 11. avgusta je ob nekoliko oblačnem a vendarle sončnem dnevu točno ob 10 uri dopoldne na slavnostno okrašenem in novo urejenem trgu pred novozgrajeno velesejmsko dvorano bil odprt letošnji Koroški velesejem. Za slavnostno razpoloženje je skrbela z udarnimi koračnicami brigadna godba. Letos je otvoritev poselilo izredno število ministrov, predstavnikov oblasti in uradov, ustanov in korporacij, gospodarstva pa tudi diplomatski in konzulatni predstavniki Zapadne Nemčije, Jugoslavije, Italije in nekaterih prekomorskih držav. V prvih vrstah je bilo videti tudi člane koroške deželne vlade in celovškega mesta. Deželni glavar g. Ferdinand W e d e n i g je v svojem nagovoru poudaril, da je ita velesejem razstava koroške pridnosti obenem pa služi kot ikažipot gospodarstvenikom za bodočnost. Namen gospodarstva Predsednik Koroškega velesejma, mestni svetnik g. Rudolf Novak je med drugimi gosti pozdravil zveznega kanclerja ing. R a a b a, trgovskega ministra dr. Rocka, obrambnega ministra Grafa, kmetijskega ministra ing. Hartman n a, državnega (podtajnika dr. W e i k a r t a z Dunaja. jc zadovoljevati človeške potrebe. Danes je vsakomur jasno, da je potrošnik prav tako važen kot proizvajalec. Zato mora sleherno smotrno gospodarstvo stremeti za ■tem, da dviga splošni življenjski standard in s tem 'blaginjo najširših plasti prebivalstva. Zvezni kancler ing. R a a b je dejal, da je že star gost na koroških velesejmih. Ždel je prirediteljem, da tudi letošnji velesejem, ki je tako dobro pripravljen, doseže poln uspeh ter proglasil, da je velesejem odprt. številna skupina častnih gostov se je potem napotila na ogled po velesejmu, ki je bil ves prazničen. Za njim pa se je vlila reka obiskovalcev ter se razlila po vsem razstavišču. Razstaviščni prostor je bil povečan za 6000 kv. m. in obsega skupno 130.000 kv. m. Razstavljalcev je skupno 1046, od tega 160 iz inozemstva in sicer Jugoslavija z 80 firmami, sledijo nato Za-padna Nemčija, Italija, Švica, Francija, Velika Britanija, Združene države, Nizozemska, Belgija, švedska in Liechtenstein. Velesejem je začel svoje pestro življenje. Vsako leto znova Ko se vsako leto v začetku avgusta zopet odprejo duri Celovškega velesejma, ko se tok častnih gostov usmeri po širokih poteh velesejmskega razstavišča na ogledovalni obhod, takrat je eden izmed prvih paviljonov, ki ga gostje obiščejo, velesejmsko poslopje firme Funder. Tam je vedno kaj novega in presenetljivega. Ko se častni gostje pod globokim vtisom tega, kar so ondi doživeli, podajo naprej, zavalovi široka množica velesejmskih obiskovalcev v Fundarjevo velesejmsko poslopje. Vsakdo si ogleduje, občuduje, vprašuje in zapisuje. Tu je stanovanska kuhinja, tam otroška soba, ondi otroška izba, potem mlečni bar in v gornjem nadstropju kompletni pension za tujce. Vse je tako praktično in prijetno, tako živo in veselo, tako svetlo. Najraje bi razstavljeno opravo vzel s seboj domov! Številne nove ustvaritve pa naj obiskovalca same prepričajo, da si more svoje stanovanje, svojo wcekend-hišico ali pa svoje pisarniške prostore nanovo in privlačno opremiti z vlaknastimi ploščami Funder. Kdo bi si še pred desetimi leti mislil, da bo »oplemeniteni les« kot radi pogosto imenujemo plošče Funder, pridobil tako velik vpliv na ureditev našega življenja! Danes obstoji okrog 100 različnih vrst Fun-derjevih plošč. Za vsak namen, za vsako barvno kombinacijo je na razpolago ustrezna Funderjeva plošča. Kako krasen pri- mer domače ustvarjalne podjetnosti: Koroški gozdovi dajejo surovino za proizvod, ki si je zamogel v nekaj letih pridobiti dobro ime v številnih državah naše zemlje! In da more zadovoljiti tolikšne in predvsem tako visoke zahteve domačega prebivalstva glede stanovanske kulture posrečene ustreznosti in čistoče! Tudi za letošnji velesejem bo izšel nov, s slikami bogato opremljeni »Funderjev ilustrirani zbornik«, ki ga bodo brezplačno delili obiskovalcem. Vseboval bo številne vzpodbude in zglede, kako si je moč in praktičneje urediti dom, ne da bi pri tem preveč obremenil lastno denarnico! KKRNTNER HESSE KL1GENFURT KOROŠKI VELESEIEH CELOVEC AVSTRIJSKI LESNI VELESEJEM - OSTERREICHISCHE HOLZMESSE OD 11. DO 21. AVGUSTA 1960 1000 c&c&s-i&t/tlcttccv i/ službi g&sp&d&csti/ct. Posebne razstave: Produktivno središče, državne železnice, pogled v trgovino, Kmetijska in gozdarska zbornica, nasveti potrošnikom, izumiteljski oddelek, pohištvo, ADEG, industrija opeke, pečarstvo in ploščice za stene in tla. 25-odstotni vozni popust z velesejmsko izkaznico Pojasnila in velesejmske izkaznice pri vseh potovalnih uradih in pri ravnateljstvu, Celovec, telefon 66-80 in 66-08 Vsem gradbenim interesentom priporočamo in dobavljamo takoj: votljake, vmesno stensko in filigransko stropno opeko za stanovanjske in hlevske zgradbe, kletno opeko, zidake in cementno strešno opeko, čistilnice, cementne cevi ter modebio opeko za gradnjo silosov. VSE PRVOVRSTNO BLAGO POD NAJUGODNEJŠIMI POGOJI 10SEF PAGITZ TOVARNA CEMENTNE OPEKE V BOROVLJAH, TEL 375 Čudovito fino šiva samo BORLETTI ING. ALBERT FLEISCHMANN KR0VSKI MOJSTER KLAGENFURT SKLADIŠČE: Wulfengasse 2a, tel. 55-23 PISARNA, Viktringer Ring 9, nasproti Kmetijske zbornice SE PRIPOROČA ZA VSA S T R E S N A K R O V S K A DELA Nespremenjena vstopnina za velesejem Gene vstopnic za velesejem so letos iste kot lani. Vstopnica za enkratni dostop na velesejem (vključno veselični ipark) za čas od 9. do 18. ure znaša za odrasle 9 šil., za otroke od 6 do 14 lota 3 šil. Večerna vstopnica za veselični park stane za odrasle 3 šil., ?a otroke (od 6. do 14. leta) 1 šil. Trajne izkaznice, ki dajejo pravico do šestih obiskov, stanejo 20 šil. Velesejmski katalog prodajajo po 6 šil. Prvič je letos na razpolago program dnevnih prireditev v razstavnem času ter orientacijski načrt razstavišča za ceno 2.50 šil. Koncerti na razstavišču I udi letos bo v času velesejma na razstavišču več koncertov. V soboto dne 13. avgusta bodo igrale kar tri godbe, med katerimi bo tovarniška godba Funder igrala ob pol enih popoldne, od 3. do 5. ure pa tovarniška godba Leit-geb. - Funderjeva godba bo godla tudi dne 15. avgusta ob 10. uri. QLEDALI$CE v CELOVCU Hetek, 12. avg.: Ihr 106. Geburtstag. — Sat 13. in nedelja, 14. avg.: Auf der griinen Wies< Ponedeljek, 15. avg. (Marijino vnebovzetje): delio. - Sreda, 17. avg.: Der Raub der Sabin« nen. — četrtek, 18. avg.: MaB fiir MaB. — P« 19. avg.: gostovati je Wiener Werkel: „Lachen zollfrei”. - Sobota. 20. avg.: Auf der griinen W — Nedelja, 21. avg.: Gasparone. Začetek vselej ob 20.15 uri. pl* KLISARNA PAPIRNCA R. RITTER CELOVEC - KLAGENFURT Burggasse 8 — Telefon 21-08 MaHhias Morifz Umetni mlin in žaga Vezane plošče (Spanplatten) BREG PRI GRABŠTANJU Rain bei Grafenstein Telefon 28-44 Konsumgenossenschaft Klagenfurt St. Peter StraBe 5 s svojimi podružnicami se priporoča! Kdor dobro računa, kupuje v KONZUMU Obiščite naš paviljon na velesejmu. Smo v razstavni dvorani (Halle) št. 16. Izborna kapljica po zmernih cenah! datwatL ieutic fr sečna zadei/a Zato obiščite trgovino s čevlji WESTRITSCHNIG KLAGENFURT Volkermarkter Strasse 13 TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN BENCINSKA ČRPALKA % Najboljše meso in klobase vseh vrst v času Koroškega velesejma, kakor tudi za praznike samo pri Rudolf Sablatnig mesar in prekajevalec CELOVEC, Siebenhiigelstrasse 81 Telefon 49-36 INTERCONTINENTALE DSTERREICHISCHE A. G. ZA TRANSPORTE IN CELOTNI PROMET podružnica: PODROŽČICA - ROSENBACH Telefon 248 - Telex 04-530 prevzema vse vrste prevozov v tu- in inozemstvu ter jih izvršuje točno in poceni ADOLF CAMPIDELL SLIKAR - ZLATAR - KIPAR Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA Predelava OKROGLIH TABERNAKLJEV FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN - TELEFON 248 Največja izbira! Najnižje cene! Letno blago in perilo pri £. tkaueee Klagenfurt Alter Platz 35 BORLETTI senzacionalni šivalni stroj, ki veze žive podobe. Stroj, s katerim je igraje lahko ravnati, ki veze, krpa, šiva na ometico, dela gumbnice, šiva gumbe, in vam olajšuje vsa šivalna dela. šivalni stroj z največjo preciznostjo in lepoto oblik. Ugodno plačevanje na obroke. Zamenjava s starimi šivalnimi stroji. Predvajanja na Koroškem velesejmu, lopa 6 (Nova velesejmska dvorana), pri firmi Max Kirchhofer, Klein St. Paul in v vseh strokovnih trgovinah. Kare Potscher konjski mesar KLAGENFURT PISCHELDORFERSTR. 12, tel. 55-22 Prevzame tudi zavarovane konje. Če je sila, koljemo podnevi in ponoči. Kupujemo po najvišji ceni. Štefan Katz nudi najboljše, vedno sveže pecivo KLAGENFURT, Waidmannsdorf Siebenhiigelstrasse 75 Trgovina umetniških slik in okvirjev samo pri Hans Treffer Klagenfurt Burgasse 8 STROKOVNA TRGOVINA ZA DEŽNA OBLAČILA Ballon-Popeline, lodcn-plašči za moške, dame in otroke v največji izbiril Gumijasti oblačina. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj. VAL. TARMANN KLAGENFURT, Volkermarkter Str. 16 Šivalne in pletilne stroje pri Grundner KLAGENFURT, WIENER GASSE 10 POLEG MESTNE CERKVE UkUtluitiUm Hidltetei KLAGENFURT, SIRIUSSTRASSE 6 Mleko in mlečni izdelki iz 60 podružnic Spodnjekoroške mlekarne Obiščite ,,Mlečni paviljon" na velesejmu! Najcenejši zajtrk - Najboljša malica! KLAGENFURT. lO.-Oktoberstralle (neben Kino Prechtl) Strokovna trgovina za umetne cvetlice, mirte in damske klobuke KLAGENFURT, Alter Piatz 34 Vse proizvo Klavirje], pohištvo Franz Kreuzer's Wwe. KLAGENFURT, Kardinalplalz 1 de JOKA - WERKE Pokažemo Vam v naših razstavnih prostorih na velesejmu PORSCHE-TRAKTORE - VVARCHALOVVSKI-TRAKTORE, Triebachscn — AEBI-Einachsschlepper mit verschiedenen Geraten — AEBI-Motormaher — MULAK-Geratetrager - LANDMASCHINEN - HAUSHALTS- und WIRTSCHAFTSHERDE, kombi-nierte PROPANGASHERDE - KCHLSCHRANKE -f lEFKiiHLTRUHEN in allen Gross e n — W ASCHMASCHINEN STAHLPANZERKASSEN - MAUERSAFES - OPFERSToCKE - BOROM O BEL - GELDKASSETTEN HANS WERNKj uKHnRT MESSESTANI) FREIGELANDE BLOCK B - Messestand: Halle LV. Podjetje iz Sinče vesi na Koroškem velesejmu Tovarna Leitgeb v Sinči vesi nudi na letošnjem Koroškem velesejmu dve novosti: »LES V LJUDSKI UMETNOSTI« z ozirom na jubilejno leto, ki ga obhajamo, in REPREZENTATIVNO RAZSTAVO VSEH SVOJIH PROIZVODOV. »Les v koroški ljudski umetnosti« Zaradi gozdnega bogastva in primernosti za obdelavo je les že od nekdaj na Koroškem priljubljena snov za obdelavo, prav posebno zaradi njegove vsestranske uporabnosti. Hiše, oprava, orodje, neštevilni uporabni predmeti, pa tudi umetniška dela so v preteklosti izdelovali iz lesa in marsikaj izdelujejo še danes. Leitgebova razstava prikazuje posebno lepe, bogato okrašene primerke iz ustvarjanja posvetne in nabožne ljudske umetnosti na Koroškem. V velikih, svetlih izložbah je moč videti jarme za govedo, lesene ključavnice, senene vile in drugo orodje, izdelke sodarske obrti iz 10. stoletja, škatle, skrinje ter delovno orodje, okrašeno z bogatimi vrezaninami. Posebno lepi so barvarski in lectarski modeli, modeli za maslo in maslene žige, ter razno kmečko opravo in orodje. Kmečko slikarsko umetnost iz 17. do 19. stoletja predstavljajo končnice čebelnih panjev, jaslice ter razni nabožni kipi in reliefi. Povezanost posvetne z nabožno ljudsko umetnostjo ponazarjajo rezbarska dela iz 15. do 18. stoletja, nadalje izbrano lepi primerki kmečkega pohištva iz iste dobe. Razstavljen je tudi koroški okrogli dvor, ki spada med najpomembnejša dela kmečke tesarske umetnosti. Razstavo dopolnjujejo številne fotografije velikega formata ter izvirne skice lesenega pohištva in končno še Lobis-»erjevi lesorezi. Tako daje ta razstava izčrpni pregled ustvarjanja koroških tesarjev, mizarjev, strugarjev, pa tudi nadarjenih ljudskih slikarjev, rezbarjev ter samoukov preteklih stoletij. Razstavljeni predmeti so last Koroškega deželnega muzeja. Za to razstavo jih je iz prijaznosti dal mi razpolago direktor muzeja, dvorni svetnik univ. prof. Moro. Leitgebove vlaknaste plošče tvorijo drugi del razstave tega domačega podjetja m Sinče vesi, ki si je s svojimi kvalitetnimi izdelki priborilo mednarodni sloves. Proizvodni program vlaknasth plošč iz lesa se je v zadnjih letih stalno Siril in — ta „koroška snov za obdelavo”, ki je prej veljala le kot nadomestilo, si je pridobila splošno priznanje. Danes skorajda ni več mizarskega podjetja, ki ne bi poznalo Lcitgebovih plošč in jih uporabljalo. Tudi končni potrošnik ve danes, da lesnate vlaknaste plošče niso nobena nadomestna snov, temveč obdelovalni material, ki nudi številne prednosti. K temu je gotovo pripomogla bogata izbira gotovih, že obarvanih plošč. To danes porabniku vlaknastih plošč prihranjuje nadaljnjo obdelavo. Ostane mu še samo montaža, ki pa sedaj, po obsežnih izkušnjah in temeljitih tehničnih poizkusih in |M>svetih v tovarni Leitgeb, ne povzroča več nobenih težav. Na razstavi so z najboljšimi umetnimi snovmi prevlečene vlaknaste plošče, ki nosijo zaščiteni znak Lcitgeb-Rico-lor, v novih barvah in z novimi vzorci; z laki prevlečene vlaknaste plošče, kot n. pr. priljubljene „lončene plošče” za oblogo kopalnic; vtisnjene plošče za oblogo zidov v številnih barvali in odtenkih; izolirnc plošče in podobni izdelki, ki so prevlečeni z za umivanje in brisanje primernimi snovmi, kot tudi akustične plošče, v mnogih izpeljavah. V velesejmskem poslopju Leitgeb so vsi podi obloženi z Leitgebovim ploščastim parketom, ki sedaj preživlja že drugi velesejem, a je še vedno lep, kljub temu, da so po njem hodile že nešte-vilne noge. Dokazuje s tem kvaliteto teh talnih oblog iz posebno utrjenih Leitgeliovih vlaknastih plošč. Nadalje so razstavljeni proizvodi žage in impregnacije drogov. Žagarski obrat ter obrat za impregnacijo drogov sta v teku povečanja proizvodnje Lcitgebovih tovarn bila v zadnjih letih tudi znatno razširjena. Tako je, na primer, obrat za impregnacijo, ki je dotlej uporabljal samo kianizacijski postopek, bil izpopolnjen še z napravami za impregnacijo drogov s terovim oljem in soljo. Na ta način gre podjetje s časom in sc z vsemi močmi usposablja za naloge, ki jih postavlja nastajajoče gospodarstvo velikega prostora v Evrope Obenem pa tudi služi blaginji hi napredku koroške domovine. Die Leitgeb-Werke Kuhnsdorf zeigen ihr gesamtes Erzeugungsprogramm und als Sonderausstellung Holz in der Volkskunst Karntens Messehaus Landvrirtschaftliche Genossenschaft Villach Filiaien in Mallestig, Wernberg, Riegersdorf, Arnoldstein, • Nofsch und Kreuth bei Bleiberg Landvvirtschaftliche Genossenschaft Vdlkermarkt Kmetijska zadruga r. z. z. o. j. Velikovec Skladifte - Lagerhaus Mlekarna - Molkerei Žganjarna - Brennerei že teta 1&99 i/ službi UvneJU^siva ScU&d seti 1699 itn Dicustc dtc JfaMLvietscUaft szlcatofc viuta £e zdcai/o- xa, Masquelier, pa je zapel hvalo bordojskemu vinu »claretu«, češ da je kos samemu penicilinu, kar se pobijanja bacilov tiče, če ni še boljši; kajd »claret« vse povprek uničuje stafilokoke, od katerih so nekatere vrste že postale odporne prod penicilinu. Nekateri pa imajo pomisleke proti tema strokovnjakoma, češ, da sta oba iz Borde-auxa, kjer je doma dobro vino. A kaj se pravi »zmerno piti«? Komisija je rekla to:le: Za mnoge Francoze pomeni zmerno piti to, če zavžijejo dva, tri ali tudi štiri litre vina na dan.« — Francoska Akademija za medicino meni, da bi bilo dovolj liter na dan. Poročilo Komisije pa je strožje, kajti njen nujni predlog pravi: nihče naj ne pije več kot liter na dan. Se razume dobrega naravnega vina, kot ga pijejo v Franciji. KLAGENFURT, bahnhofstrasse 6 BesucU&tr Sti uttsece VtepLiUcCuifrei* auf dec HdcnUtec ftiesse >> DEUTSCHE K LEINWERKSTATT MULTITOOL Halle XII ^ EMCO-UNIMAT und MAXIMAT-Drehbank Halle XII PYREX, leuerfestes Glaskochgeschirr Halle V ► MELITTA-Kaffeelilter und -Kannen Halle V ^ OLOFEN - KAMINE - DAUERBRANDOFEN Halle IV ^ PROPANGAS*. ELEKTRO-, KOHLEHERDE Halle IV Kdor zmerno pije vince, se lahko veseli — vsaj takšen je zaključek učene francoske komisije, ki je pet let preučevala vprašanje alkoholizma. Leta 1954 je namreč francoska vlada postavila »Visoko komisijo za študij in poročilo o alkoholizmu«, v katero je, kakor je bilo rečeno, imenovala same take člane, ki bodo zaradi neodvisnosti, strokovnega ugleda in znanja lahko dali nepristransko poročilo. Zdaj je to poročilo, ki obsega 223 strani,' že nekoliko prodrlo v javnost, ki je tako zvedela za dobre in slabe strani vina, pa tudi, koliko je dobro za zdravje. Vse-učiliški profesor Riberau-Gayon iz Bos-deauxa na primer meni: »Premalo poudarjamo, koliko je v grozdju vitamina B. Navadno vino pa ima znatno več vitaminov kot grozdni sok iz istega pridelka«. Drugi profesor iz Bordeau- Udeležba Slovencev (Nadaljevanje s 1. strani) Evharistiji, vezi edinosti. V drugem delu programa je bil spet razgovor o izseljenskih vprašanjih. Tudi ta dan je bilo udeležencev dkoli 50, nekaj več laikov. Ker so nekateri mogli 'biti prisotni le en dan, je bilo na teh kongresnih prireditvah okoli 80 oseb iz zelo različnih krajev: Argentine, Brazilije, Združenih držav, Anglije, Belgije, Francije, Nemčije, Švice, Avstrije in iz Italije, kakor tudi nekaj zastopnikov koroških in primorskih rojakov, zraven pa še par oseb iz Jugoslavije. V nekem oziru še ni bilo tolike pestrosti na nobeni dosedanji taki prireditvi. Kongres je bil res srečanje naših ljudi, mnogih po dolgih letih. Lepo razumevanje je razpoloženje še povečalo. V času kongresa je 'bila pri č. g. Francu šeSkarju skromna kongresna pisarna. Pod njegovim vodstvom se je udeležila delegacija naših duhovnikov tudi posvetitve kapele Umirajočega Kristusa v nekdanjem Dachauskem koncentracijskem taborišču. V nedeljo so se naši izseljenci pridružili ostalim udeležencem tega svetovnega kongresa na zaključni prireditvi, po njej pa 500 rojakom s Tržaške in Goriške in Koroške pri litanijah v Andreas Kirche. Popoldne so sč zbrali spet na Georgen-strasse na družabnem poslovilnem sestanku. Radio aparati Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI ^Radiohaiu KERN Klagenfim. Burggasse Ugodna plačila na obroke Zanamosti pra MDS0 KEM Takoj pri vhodu v novo velesejmsko dvorano (Mcsseliallc) /.hudi pozornost razstavna koja znane celovške tvrdke RADIOHAUS KERN, v kateri je bogata izbira radijskih in televizijskih aparatov. Edinstveno za Celovec je predvajanje „ Phi-lips-ovega televizijskega aparata (kamere)”, ki nudi vsakemu obiskovalcu velesejma možnost, da se sam vidi na zaslonki aparata. Večje število majhnih baterijskih aparatov s transistorji izpopolnjuje to razstavo. V dveh ločenih prostorih razstavlja tvrdka Kem izdelke znanih tovarn šivalnih strojev „B c r n i n a” in „N c c c h i”. , Vse razstavljene predmete lahko nabavite proti plačilu na ugodne obroke; lastna najmoder-neje urejena delavnica pa zagotavlja brezhibno postrežbo strank. JOSEF MAYERBRUGGER MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN ŠKRILJEM Celovec-Klagenfurt-West, iPrinz-Eugen-Str., tel. 42-76 Lastni kamnolom Izmdba usek stteČMU del za cedu/e, stolpe U% epadove Nadalje izvedba vseh eternitnih del po želji Cine euiQeUe*td& desicUli^u^ uttsetec ptofatt Landmaschinen- Sonderschau kihut sich wirlklich. Wir zeigen in iibersichtlicher Darstellung, abgcstimmt auf den jahres- zeitlichen Ablauf der Landarbeit die neuesten Landmaschinen und Gerate Im Mittelpunkt der Schau stehen als Grundlage der Technisierung in der Iandwutsdjaft samtliche Typen von Steyr-Traktoren vor allem der neue Zwei-Zylinder-Traktor T 188, 28 PS Fur die Beratung der Baufrin sorgt eine eigone Abteilung fur Hauswirtschaft Unsere vvarmetechnische Abteilung bringt sviieder die bekannten und bewahrte» HOVAL-Zentralheizungsherde und Thermkcssel Besuchen Sie daher unsere Ausstellung. Sie erhalten sachliche Auliklarung und Beratung. VALENTIN PATERNIONER Die Landmaschinenfirma, die, seit uber 50 Jaliren im Dienste der Landwirtschaft stehend, das Vertrauen der Karntner Landbevolkerung genieSt Messegelande — Hauptallee rechts Radio Celovec ^ PONEDELJEK, 15. 8.: 7.30 Legenda o sv. Višarjah. — TOREK, 16. 8.: 14.00 Poročila, objave. — Pod domačo lipo... — SREDA, 17. 8.: 14.00 Poročila, objave. Domači vrt. — Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 18.8.: 14.00 Poročila, objave. — Iz popotne torbe. Pri tujih narodih v gosteh: USA. - PETEK. 19. 8.: 14.00 Poročila, objave. — Morda uganete? — SOBOTA. 20. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi —