188. številka.
Ljubljana, v petek 18. avgusta 1899
XXXII. leto
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld, za po. leta h gid Cetn. leta 4 gld., za jadao mesec t gll \) kr Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld, za četrt leta 3 gld. 30 kr, za jeden mo-sec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. - 4a tu) e dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. - Na naročbe, brez istodobna vpošiljatve naročnine, sc ne ozira. - Za oznanila plačuje se od štinstopne petit-vrste po 6 kr, če se oznanil, jedenkrat uska, po 6 kr, če se dvakrat, in po 4 kr, če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole irankovau. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in apravmštvo je na Kongresnem trgu st. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativna stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št 2, vnod v upravmštvo pa s Kongresnega trga s„.
Teleion *st. 3-Jl.
12. 12.
-V
Celjska policija.
Pri zadnji revolti proti celjskim Slovencem in njihovim češkim gostom je igrala celjska policija posebno znamenito vlogo. Postopanje je bilo tako, da bije v obraz vsem pojmom o dolžnosti organov javne varnosti, postopanje je bilo tako, da pade odgovornost za vse, kar se je one dni v Celju zgodilo, na to policijo.
Celjske dogodbe so jasen dokaz, da celjska policija nima volje izvrševati svojo prokleto dolžnost, da nalašč ni hotela vzdržati javnega mira in reda, ter da ni hotela va-rovatiSlo vencev in Če hov napadov na njihove osebe in na njihovo i met j e.
Celjsko nemčurstvo se je več tednov popolnoma očitno pripravljalo na revolto. Vsak človek v Celju je vedel, da se delajo priprave za dejanjske napade na Slovence, da se pripravljajo hudodelstva.
Vodili so te priprave členi občinskega sveta, torej ljudje, ki imajo vpliv na mestno policijo. Ti so hoteli imeti, da bi se zgodili napadi na osebe in imetje. Zato niso poklicali na ooraoč r e pristranskih, obče spoštovanih orožnikov, ampak celovške policaje. Vedeli so, da bi orožniki ne trpeli tolovajstev, da bi se ne dali zlorabljati in zlasti, da bi se ne ravnali po tistih tajnih instrukcijah, katere so dobili cel o vški inceljski policaji.
Mi posamičnim policistom nečemo ničesar očitati. Oni so delali tako, kakor jim j e bilo ukazano, izvršiliso dobljena povelja in niso smeli vprašati, če je to prav in pošteno kar morajo storiti. Iz postopanja policistov pa je lahko posneti, kakšni so bili tisti ukazi, je lahko spoznati, da spadajo prav za prav zapovedniki celjske policije, župan Stieger, podžupan Rakusch in drugi celjski matadorji, na zatožno klop.
Policija je v Celju dopuščala zbiranje
številnih množic, katere so imele očitno sovražne namene. Niti prsta ni genila, da bi jih razkropila. Ravnodušno je gledala, kako so te podivjane tolpe grozile mirnim Slovencem in če-hom s smrtjo, in dopuščala j , da so dejansko napadale Čel. e in Slovence s palicami in s kamni
V navzočnosti policije, pred očmi teh organov javne varnosti so bili Slovenci in Čehi napadeni in pobijani. Policija e to mirno gledala, je ta t o 1 o -vajstva dopuščala in se ni ganila, da bi to preprečila, da, šla je v svoji nečuveni pristranosti tako daleč, da je aretovala n a p k. -dence, — napadalce pa puščala / miru, da so mogli storiti nova hudodelstva, kar posebno drastično kažejo slučaji Beg, Bovha, Perdan, Kač, Reicher in Gostinčar.
Tako je policija naravnost podpirala napadalce, kakor je splch iz vsega njenega vedenja jasno razvideti, da ni smela napadajočim nemškim tolpam ničesar zabranili nego jim vse dopuščati, kar počno, nasprotno pa, da je imela ukaz pre prečiti, da bi se napadeni Q^ h s in Slovenci branili ter vsa-cega aretovali, kdor bi se branil.
Kri je tekla v Celju. Slovenska kri, a kriva je tega celjska policija.
A ne samo, da je policija dajala nem-čurskim napadalcem p o t u h o pri demonstracijah, pri grožnjah in dejanskih napadih na mirne Slovence in Čehe; ne samo da je vdrla šiloma v čitalnične prostore, torej v privatno stanovanje, ne samo da je zlorabeč svojo oblast aretovala napadene Slovence ter puščala v miru napadalce, da se odtegnejo kazni, ne samo, da je sama demonstrovala s tem, da je, kakor poroča očividec v „Nar. Listih", salutirala vselej, kadar so razsajači prepevali „Wacht am Rheina, ne samo, da je ravnodušno dopuščala, ko so izgredniki vpili „Pereat Austria", „Nieder mit Oester-
reich", „Ileil Bisuaarck*, „Heil Wilhelma „Heil Alldeutschland\ asistirala jim je celo pri napadih na hišo dr a. Sernca, na „Narodni dom-, na opatovo in kapelanovo stanovanje.
Izgredniki so se v spremstvu policije privlekli pred ta poslopja in so pred očmi policije izvršili svoj zločin, ne da bi jim bila policija branila. Policija je vse videla, je vse gledala, pa ni storila ničesar. To je škandal, da mu ga ni primere v nobeni civilizovani državi.
Ako bi se bili celjski Nemci in nem-škutarji omejili zgolj na demonstracije, ako bi se bili vzdržali vsacega dejanskega, napada na Slovence in na njihove goste, bi mi sami rekli, da je na mestu obzirnost. Ali koder dopušča policija dejanske napade, zavratno pobijanje mirnih državljanov, ne da bi zločince prijela, koder dopušča policija, da se izgredniki lotijo celo privatnega imetja, da demolirajo privatne hiše, tam neha vse, tam ne vlada več zakon, tam je zagospodovalo tolovaj sto, tam vlada anarhija.
In v Celju je vladala prava pravcata anarhija, a celjski Dodžupan Rakusch je svoje someščane naravnost poživljal na boj, na klanje Slovencev in Čehov. Anarhija je vladala, ker celjski policaji po ukazu svojih predpostavijencev niso smeli zabranit izločinov, niso smeli prijeti zločincev. Gospodarji celjske policije so hoteli imeti anarhijo in jo tudi imeli.
Vsega, kar se je zgodilo, je kriva celjska policija, a njeno nečuveno postopanje je bilo mogoče samo vsled tega, ker je ta policija mestna, in ker so njeni gospodarji, v prvi vrsti podžupan Rakusch, bili voditelji izgrednikov. Slovenec niti se daj ni varen svojega življenja in varno ni njegovo imetje v Celju.
Taka policija, kakor je celjska, ne more vživati nikacega zaupanja in ni sposobna vzdrževati javnega reda in mira, ker nima volje v to. Razmere pa se ne bodo premenile dokler  ostane celjska policija v
rokah tistih, sarrega fanatizma že steklih ljudi, kateri imajo celjsko mestno upravo v rokah, in katari na naj Jrznejši način zlorabljajo svojo oblast nad mestno policijo v svoje strankarske svrhe.
Celjska policija ni dr uze ga, kakor dekla veleizdaja! s ki h celjskih \Volfovcev, ona ne varuje niti posameznih državljanov niti zasebnega imetja celjskih Slovencev, ona samo podpira \Volfovo druhal!
Po celjski revolti je popolnoma nemogoče, da ostane policija še nadalje v rokah celjske občine. Ako bi vlada ne hotela odvzeti občini policije, ako bi ne prevzela policijske uprave sama, — in jedino na ta način se da zavarovati celjskim Slovencem osebna varnost in varnost njihovega imetja — potem bodo morali celjski Slovenci misliti, da želi vlada sama, naj bi se nadaljevalo kar se je začelo, in bodo sami skrbeli za svojo varnost. _
V IJublJaiil, 18 avgusta.
Slovanska liturgija v Dalmaciji.
„Agramer Tagblatt" poroča: Kakor se nam javlja iz Zadra z dobropoučene strani, se rimska kurija z akcijo nadškof;-, Rč.jčevi: ..^roti staroslovenski maši ne strinja ter je ne odobrava. V kratkem izide v tej zadevi odlok kurije, ki bode izpolnila želje dalmatinskega prebivalstva. Gorko želimo, da bi bila ta vest resnična, ter da odlok rimske kurije za vselej spodnesel tla takim latinizatorskim samovoljnostim, kakoršne si je dovolil nadškof Rajčevic.
Dogodki na Francoskem kažejo, da so stebri, na katerih sloni francoska republika, popolnoma trhleni in gnili. Pričevanje francoskih generalov kaže, da smatrajo ti poštenjaki očitna sleparstva Henrvja, Paty de Clama in Esterhazvja za velezaslužno domoljubno delo, ter da je bil Drevfus obsojen le na podlagi praznih domnevanj, govoric in sumov, ne pa na podlagi jasnih in neovržnih dokazov. Najnovejše je, da smatrajo generali sedaj Drey-fusa vendar-le piscem usodnega bordereaua.
LISTEK.
Tri dni in tri noči.
(Črtica. Spisal Jurij Zaloški.)
Bolan in v potrebi povrnil se je Tjade v vas svojih dedov in sorodnikov. Bilo ga ni že nad celih trideset let zdržema na spregled. Govorilo se je o njem za gotovo, da so ga ubili Turki in vzeli njegovo kri...
Poprej se je vračal vsaj nekaterikrat in pravil ljudem tu in tam čudne zgodbe o ljudeh tam po Pruskem, na Tirolah in v Lahih. Bil je baje še dlje, na Rusovskem v mrazu in snegu ter šel še naprej, celo tja do groba Mohamedovega, ki bi ga menda ne smel videti noben krščen človek. Zato pa je prišlo prokletstvo čezenj, in Bog mu ni dal več videti v življenji rojstnega kraja ter umreti tam. Lahko bi se hodilo po svetu, če ne bi bilo zadnje ure . . .
A Tjade je prišel vender-le. Prevladalo je zato mnenje drugih, da ima in zna brati stoletno pratiko, v kateri je zapisana natanko zadnja ura vsacega človeka —
Ljudje so ga imeli v čudnem spominu in branili so se ga zategadelj. Kadarkoli je prišel sicer nazaj, imel je polne žepe denarjev, stal na voglih, smejal se ljudem in zapravil vse. Potlej je izginil na nagloma.
Ko je prišel zadnjikrat, opeharil je za gotovo ženo svojega brata in ga spravil pod zemljo —
Zdaj pa je bil star, ves izsušen in popolnoma brez pomoči. Pripeljali so ga na zadnjo uro iz mesta in ga prepustili soseski.
Vzeti bi ga imel nečak njegov, a ta se ga je ubranil, ker ni imel ob čem pre-živiti ga, prostora pa je bilo komaj za ženo in otroke. Drugi niso bili voljni, ker ni obdeloval domače zemlje in se rajše pehal po svetu ves čas svojega življenja. Naposled so kmete izvadljali ter ga prepeljali v zgornji konec vasi.
Najprvi na vrsti je bil bogat kmet s priimkom Moranov. Njegovo posestvo je bilo veliko in imel je vsega obilo. Bi! pa je sila tenko vesten in človek poln predsodkov. Govoril je rad o svojem imenji, bil prepričan o svoji veljavi in meril je vsak hip na tihem veliki razloček med seboj in kom drugim . . . Zato je poslušal najrajše, če ga je hvalil kdo, štel take ljudi za pametne, bil jim uslužen ter jih popra-ševal nalašč tu in tam za svet. Seveda so bile navadno stvari, ki jih je umel on bolje kot kdo drugi. Kazal je na ta način svojo bistroumnost Prisegal je na izkušnjo svojih prednikov ter praznoval v letu še vse one dni posebej, na katere se jim je
zgodila kaka nesreča. Za novotarije je bil gluh in se jim je posmehoval.
Bil je že prileten in šele pred letom oženjen. Govoril je o svoji ženi z velikim spoštovanjem ter obiskoval z njo na vsak večji praznik svojega tasta.
Postlal je Tjadeju v svisli, nosil mu sam mleka, kupil mu žganja, ki mu ga je ulival potem lastnoročno. Ob tacih prilikah je poklical nekaj sosedov ter skušal začeti razgovor ž njim. Tjade je bil slab. Govoril je le še v presledkih. Jezik se mu je vsaki čas zapletel, jasnost pa ga je zapuščala. —-Spravili so iz njega toliko kot nič. Pomilo-vali so ga in tolažili s smrtjo . . . Potem so ga pustili do noči.
Drugi dan je bil Tjade toliko da živ. Prepeljali so ga h kmetu, ki je bil drugi izvadljan. Ta je bil skop, nezaupljiv in izkoriščal je kolikor možno druge. Bil je umen v branji in vedel je in znal vsak hip svetovati komu kaj. Če se je obneslo, potem šele je poskusil sam. Hlevi in hiša so bili še čisto starinski, kot so jih bili postavili predniki. Odlašal je s popravljem povsod in ves čas svojega življenja. Imel je že dorasle sinove, nad katerimi je tožil v vsakem pogovoru.
Brigal se ni sam za starca Tjadeja več kot toliko, da ga je z očitajočimi besedami stavil sinovom v svarilo.   Žena je
poskrbela zanj in mu nesla, kar je ostalo pri hiši.
Tretji dan je prišel na vrsto Gregor. Kmet Gregor je bil udan pijači in tožbam. Branil se ga je živo pod streho, ko so ga pripeljali pod njegovo hišo. Sosedje so ga prisilili, a nosili od drugje, kar potreba. Prinesli so čistega platna in mleka. Tu in tam je pogledal čez dan še kak otročaj v sami srajci na pod in zbežal.
Na večer Gregorja ni bilo doma. Sedel je v krčmi in jezil se nad sosedi.
Dtugo jutro so našli Tjadeja mrtvega. Ležal je na slami ves mrzel in siv ter z zevajočirai očmi. Nagubano čelo je bilo še svetlo od potu, lasje pa kot zljepleni . . .
Po besedovanji so odločili za mrtvaški oder star, prazen uljnak na Gregorjevem vrtu. Prodal ga je že pred leti drugam, a stal je še vedno na starem mestu. Star čevljar naj bi ga porabil takrat pri postavljanji nove kajže za sobo in hram. Tja so postavili mizo, nastlali jo s slamo, potlej pa prinesli Tjadeja zavitega v rjuho. Star kmet ga je umil in oblekel. Zato mu je kupil nečak žganja. Položili so tako Tjadeja na oder, zakrili mu obraz po svojih običajih s pokrivalom in pregrnili ga vsega z naličjem, ki je segalo ravno še do vznožja in skrilo bose noge. — Dala je naličje pravična in božja žena, kateri je umrl mož
dasiravno je pisava bordereaua notorično Esterhazvjeva, in dasiravno je Esterhazy sam že opetovano, javno, v lista „Matinu" priznal, da je pisal tisti bordereau, na podlagi katerega je bil Dreyfns obsojen. Sedaj pravijo nekdanji generalski zagovorniki in strastni branitelji lopovskega majorja Ester-hazyja, da se je dal Esterhazy s 600.000 franki podkupiti, da sedaj laže ter se sam proglaša piscem bordereaua, katerega pa je vendar-le pisal Dreyfus Generali se vrte" torej s svojimi dokazi kakor petelin na strehi, in kar je včeraj govorilo za Ester-hazvjevo krivdo in Drevfusovo nedolžnost, je danes „nova dokaz za Esterhazvjevo nedolžnost in Dreyfusovo krivdo. S takimi pričami ima seveda Dreyfus sila težak boj. — Labori se počuti slabše, zato bode stopil na njegovo mesto odvetnik Mornard. Odvetnik Demange je baje dober zagovornik, a počasen mislec, zato so imeli generali zadnje dni, ko ni bilo Laborija pred sodiščem, mnogo lažje polje. — Antisemit Guerin s 40 pristaši je še vedno oblegan in vlada se doslej še ni odločila, kako se polasti teh zarotnikov proti ustavi, ki še sedaj pošiljajo proklamacije na narod, da se naj jim pridruži v boju zoper sedanjo vlado. Guerin hujska torej še sedaj k revoluciji. Znani antisemitski fanatik Rochefort je pobegnil v Švico. Zaprti Deroulede je bil baje glava Široko razpredene zarote, ki je hotela z denarjem pretendentov ustanoviti monarhijo. Nemški sredozemski prekop. V nemškem drž. zboru se je začelo drugo čitanje vladne predloge, naj se zgradi od Dorpmunda do Rena in dalje velik sredozemski prekop. Pri prvem Čitanju vladna predloga ni dobila večine, kar je Viljema II. jako jezilo ter je parkrat — na raznih banketih — prav osorno ropotal nad upornimi konservativci. Tudi pri drugem čitanju so se pokazali že takoj prvi dan hudi nasprotniki novega prekopa. Opozicija konservativnih agrarcev in Poljakov je jako resna in možno je, da ne dobi predloga niti pri drugem čitanju zadostne večine. Nasprotniki pravijo, da bode prekop osredotočil ves promet, da bode prenesel trgovino le na obmejne dežele ter s tem škodil onim, ki so c3 prekopa oddaljenejše. Železnice bodo jako oškodovane. Tudi bo-deta imeli Nizozemska in Belgija od prekopa glavno korist. Železniški minister Thielen je dokazoval, da velikanskega prometa železnice več ne zmagujejo, major Brodde pa je dokazoval važnost prekopa s strategičnega stališča. Značilno je, da ima predloga tudi v centru več nasprotnikov. — Finančni minister Miquel je izjavil, da je vlada na to že pripravljena, da bo predloga odklonjena, a da za ta slučaj še ni ničesar sklenila. Zbornica pa naj se zaveda, da bode smatrala vlada odklonitev jako resno. Iz teh besed je sklepati, da misli vlada ali zbornico razpustiti ali pa se spremeni vlada. — Današnji „Grazer Tagblatt" je prinesel brzojavko, da je bila predloga tudi pri drugem čitanju odklonjena, in sicer je glasovalo zanjo le 126 poslancev, proti pa 288. Vse govorance in grožnje Viljema II. niso torej prav nič zalegle! Ubogi Viljem!
na nagloma in nesrečne smrti v tujini. V kot so postavili star stol, nanj pa prižgano, zakajeno svetilko, večno luč. Poleg nje je ležala svetinja, nekaj žveplenic in trije krajcarji — zapuščina rajnkega . . . Pri njem ni bilo nikogar, le sem in tja je za-brenčala kaka muha — zunaj je šumel delavnik; samo stare hruške okolu uljnaka šumele so tiho in kot skrivnostnejše. Kokoši so si izbrale svoj prostor drugje, in bližnji pes je zacvilil včasih. Uljnak je stal odprt, videl se je pa tudi od strani skozi lino mrtvaški prt brez vsakih form na izsušenem telesu.
Zvečer so pripeljali krsto. Dva kmeta sta ga dvignila in položila vanjo. Tačas so prihajali iz vasi molit k mrliču. Stali so ob njem s sklonjeno glavo, — uljnak je bil nekaj ostenkov prenizek za doraslega ■— potlej pa so polegli zunaj na travi. Govorili so v nizkih glasih, pili in kadili mrtvašnico; nekateri so molčali, ženske pa so pele pesmi od vic in večne sodbe. — Po polnoči zavladala je zopet tišina, di se je čulo tiho šumenje bližne vode* . . .
Drugo jutro je naložil cerkovnik krsto na voz in odpeljali so ga iz vasi še pred solnčnim vzhodom.
Shod nemške eocielne demokracije.
Bodoča velika letna skupščina nemške socialne demokracije bo ena najvažnejših. Na dnevnem redu je obravnava o princi-pialnih in taktičnih načelih vsega strankinega delovanja. Avgust Bebel bo govoril o napadih na temeljna načela in taktično postopanje stranke ter s tem sprožil veliko debato o nazorih Bernsteina in drugih, ki so začeli zametati nepraktični Marxizem. Bernstein, Schippel, Heine i. dr. so se od nače1, katere zagovarja Bebel, daleč odstranili. V Hanovru se bode torej bila jako zanimiva bitka med socialisti raznih struj. Anglija in Transvaal. Napetost med Anglijo in Transvaalom narašča, in vojna je skoraj neizogibna. Vlada južnoafričanske republike je že odredila, naj se po javnih cerkvah moli za ohranitev miru. Angleška vlada je poklicala do mov miru naklonjenega Butlerja, kar se splošno smatra za vspeh bojaželjnih jin gov v Londonu. Ako se Kriiger v poslednjem času ne premisli in ne dovoli mešane komisije, ki naj dožene volilno reformo, je vojna gotova stvar. Nemški parnik „Reichs-tagu je peljal te dni mimo Portugala 400 zabojev patron za Transvaal, kar dokazuje, da se Transvaalci že pripravljajo za boj. Lahkega dela Angleži ž njimi gotovo ne bodo imeli.
Dopisi.
Iz Celja, 15. avgusta. Sedaj, ko sem se srečno vrnil iz Celjskega zverinjaka, kjer so nas podivjane in zbesnele beštije pod varstvom slovite Celjske policije smele napadati, kakor se jim je ljubilo, sedaj se mi urivajo različne misli, katerih hočem nekaj povedati. Prvo mesto zasluži brez dvoma — policija! Take policije menda ni na vsem svetu, kakoršna je v Celju! Videl sem velike demonstracije drugod, na pr. na Dunaju za časa Badenija, a tam je policija res nastopala zoper demonstrante, v Celju je bila solidarna z demonstranti! Prvo in najnavadnejše sredstvo zoper demonstracije je menda to, da se izpraznejo ulice, in da se zabrani zbiranje fakinaže po ulicah in trgih — v Celju pa je stala policija sredi demonstrantov, je trpela vse, kar so hoteli delati, in čim bolj so razgrajali, tulili in grozili, tembolj se je — smejala!! Seveda to se bode tajilo, a gola resnica je, ker sem to videl s svojimi očmi. Ko je prihitel „stražmešter" celjske policije v „Narodni dom", da sname slovensko zastavo, priporočal sem mu poprej omenjeno primitivno sredstvo, s katerim bi se v par minutah naredil mir in red, a on mi je odgovoril: „Jo anders\vo kann man das schon machen, aber da sind lauter Bekannte, sie wer'n schon auseinander gehen!" Aha! Kadar se jim bode ljubilo, tedaj pa pojdejo! ... Komentarja ni treba. Policija je kakor jastreb prežala, kje bi mogla ujeti kakega Slovenca, Nemca pa je pustila. Par slučajev sem videl sam! In to se je godilo povsod. Zato je neutemeljeno očitanje, da bi bilo treba več radikalnosti Dokler smo izročeni taki straži, nam ne pomaga radikalnost prav nič, temveč nam je samo v pogubo; za dokaz so nam Gostinčar, Bolha, Kač itd., ki so pokazali korajžo, da so šli domov, pa so jih zaprli! Še le ko dobimo nepristransko policijo, še le tedaj se nam bode mogla priporočati odločnost. Najzanimivejše pa je to: Nemški listi sami priznavajo vse te divje demonstracije, razbite šipe in na pol demolirana Sernečeva hiša so priča najdivjejših bombardementov, a kje so aretiranci?!! Alioblastva res ne bodo vprašala slavno policijo, če se ji tudi pri takih junaških činih ni zdelo vredno, potegniti kakega pristaša v ljuknjo? Seveda težko bi bilo to, ker so bombardirali vsi in policija je — asistirala!! Pri demonstracijah v Pragi je bilo več sto aretiranih, in nemški listi so blatili policijo, — v Celju pa ni nikdo aretiran, dasi so razbite hiše jasna in neovrgljiva corpora delicti!! Iz vsega tega se vidi, da je bila policija glavni demonstrativni element. Neobhodno bi torej bilo zapreti in kaznovati vso policijo in nji na čeln njenega komisarja Fiirstbauerja, za njim pa župana in njegove prve svetovalce! Kakšno ulogo je igral glavar grof Attems? Slovenci so se obrnili že poprej do namestništva, da
naj pokaže vsaj enkrat državna oblast, ima li &% toliko avtorito, da užene plačane in najete celjske barabe! Ker so si Slovenci iskali pomoči na višjem mesta, čutil se je menda glavar razžaljenega in je ostal brezbrižen. In to je njegova krivda! On je dobro vedel, kaj se namerava. Ko je opoldan poklical dva gospoda k sebi, da prepove govor na Oblakovem grobu, dejal je baje: „Ich hege grosse Befurchtun-gen". Zakaj torej ni ničesar ukrenil ? Zakaj je pustil podivjano sodrgo tuliti in razgra jati pod svojimi okni, dočim so on in njegovi uradniki pri odprtih in zaprtih oknih gledali to podivjanost!
Šele ko so se zvečer vračali naši s Starega grada in je pri vojašnici postala situvacija tako nevarna, da se je bilo bati najhujšega poboja, šele tedaj se mu je zdelo potrebno izprazniti z vojaštvom Jožefov trg Ko je po noči parkrat prihitel v „Na-rodni dom" ter nagovarjal Čehe, naj odidejo po noči, zatrjeval je, da s svojo osebo garantira za mir. Aha! Zakaj pa po dnevi in na večer ni garantiral za mir in red, saj je z zgornjo trditvijo se sam izdal, da bi bil lahko naredil mir, ako le hoče! Zakaj ni vojaštvo patruliralo ponoči po ulicah ter zapodilo v hiše tiste dvomljive elemente ki so „patrulirali um den „Narodni dom", um jeden heimkehrenden Slovenen zu ziich-tigen", kakor pravi „Presse"?! Vemo, zakaj ! Ker so bili med temi kakor roparji prežečimi elementi „gospodje", kakoršen je županov sin Stieger in zet dr. Negri!! In pred tako „gospodo" ima seveda glavar respekt! Kako pa smo mi provocirali?! Nemški listi priznavajo kolosalne demon stracije, a nakrat se spomnijo, da bi kdo lahko vprašal, čemu pa je ta sodrga tako divjala, — in tedaj privlečejo na dan vzrok: „unerhorteProvokationenu! In kake so bile te provokacije: rhohnisches Lacheln, hohnische Gebarden itd ■ Ali naj bi se bili jokali, ko smo stali na balkonih ali ob oknih in gledali, kako se je penila ta pa kaža in vihtela svoje gorjače proti nam Seveda „Narodni dom" je že sam na sebi „Provokationsgebaude", če se prikaže kdo ;na balkonu ali ob oknu, provocira itd Smeh, to je jedini odgovor na take neumnosti in oslarije. Cenjeni nemškutarčki, ali provocirajo tudi naši kmetje in kmetice, kedar kupujejo v vaših trgovinah in Vam nosijo denar v vaše lačne blagajne? Recite vendar tudi njim, da provocirajo, morda postanejo potem drugega mnenja glede vas in vašega blaga! In končno : kdo pa je bila ta podivjana sodrga? Večinoma so bili to uslužbenci raznih nemškutarskih trgovcev, pomešani s poulično opito, najeto in plačano drubaljo, in tej četi na čelu cvet nemške kulture — nemški burši in — meščani Rasch, Miirtl, Rakuš, Stepišnik itd V prvih vrstah je divjalo sorodstvo županovo, tistega župana, ki bi bil moral skrbeti za mir in red. Ali je kdo tako naiven, da bo že verjel, da je imel župan resno voljo vzdržati mir? O, da, — ako drugi ne, naša ob:astva! Toda sami Celjani se niso čutili dovolj močne za take junaške čine, poklicali so iz vseh bližnjih krajev redke odpadnike, zlasti pa so si naročili „ljube goste" iz Gradca, ki so jim po svojih močeh pomagali pri tem plemenitem delu Gradčani, ki so odbili Celjanom policijsko pomoč, poslali so — demonstracijsko pomoč. Opozoril bi pa pri tem na nedolžno protislovje, ki se je pripetilo nemškim listom. Pisalo se je, da so se Gradčani na potovanju ustavili v Celju, a potem smo čuli, da so se po ^storjenem delu" kar zopet vrnili v Gradec. Tudi tukaj ni treba komentarja Krono svoji podlosti, nesramnosti in propalosti pa so postavili ti junaki, ko so se po razbojniških in telovajskih napadih in naskokih zbrali na — Siegesfeier ter se tam Gradčanom zahvaljevali za — pomoč! Fej takim kul-turonoscem in dvakrat fej žurnalistiki, ki s pompom poroča o taki Siegesfeier! \Vir \vilden sind doch bessere Leute !
Iz Celovca, 15. avgusta. Nekako zmagonosno so se povrnili 12. t. m. ob 7. uri s poštnim vlakom naši policaji, s svojimi pruskimi piklhavbami osedlani, iz rokovnjaškega nemčurskega Celja, kjer so kazali na prav žalosten način svoj pogum in svoje junaštvo. Koj ko smo čuli, da so bili odposlani od tu ti naši mestni varuhi celjskim barabm na pomoč, vedeli smo takoj tudi s kakimi ukazi, da so se podali
na pot In nismo se varali. Strogo so imeli zaukazano, Čuvati le izzivajoče Nemce, najstrožje pa postopati proti mirnim Čehom in Slovencem. Da so svojo nalogo v zaukazanem smislu dobro izvrševali, to povzeli smo iz raznih časniških poročil. Mi se temu nič ne čudimo in mestnim stražnikom prav za prav niti zameriti ne moremo, da so tako postopali. Oni so kot hlapci svojih nemško narodnih predstojnikov postopali tako, kakor jim je predrznost nadutost in zlobnost naših nemško-narodnih pokvek velevala. Ti ukazi pa niso bili tajni, ampak javno se je priznavalo, da je tako prav, ker bode na ta način imela mestna policija celjska večjo moč in bode mogla odločneje postopati proti Čehom in Slovencem, dočim bodo Nemci in nemčurji v tem slučaju varneje, nego bi bili, če bi se poklicali orožniki ali vojaki na pomoč. Iz tega se razvidi, da so naši „kultur<>-nosci" %4#mi razmerami računali že kar naprej. Da so se celovški mestni stražniki skušali posebno odlikovati, ume se ob sebi, kar so storili z namenom, da bodo od svojih gospodarjev pri povratku pohvaljeni, eventuelno tudi za to še s posebnimi nagradami odškodovani. Prav čudno pa našo mestno policijo osvetljuje to pogumno nastopanje v Celju, dočim je doma navadno tako mlačna in lena, da ni skoro za no beno rabo. Kakega pijanega dedca še spravi sem in tje pod ključ, za kaj druzega pa ni. Ne upa se postopati niti proti po nočnjakom, ki dostikrat posebno v nočeh ob sobotah in nedeljah, tulijo in razgrajajo po mestu tako, kakor kaki vaški hlapci na deželi. Priznali pa so ti policijski možje sami, povrnivši se iz Celja, proti nekemu gospodu na celovškem kolodvoru, ki jih je vprašal, ako so se dobro držali, da so storili, kar in kolikor so mogli, da pa bi vsa mestna policija proti združenim Slovanom nič ne bila opravila, če bi jej ne bilo prišlo vojaštvo na pomoč. Značilno je pa tudi to. da so od tu šli Celjanom na pomoč vsi tisti nemški burši, ki imajo še kaj cvenka na razpolaganje, katerim so se pridružili tudi razni drugi nemško nacionalni rogovi-Ieži in celo nekatere babje macafure. Ko so se včeraj vračali, brala se jim je germanska razdi rjanoše bolj markantno na obrazu, nego drugekrati. Kakor je iz listov razvideti, je celjska fakinaža z novega pokazala svojo neutešljivo srd proti nam Slovanom, kar bi nam moralo na široko odpreti naše oči. Velik škandal je tudi to. da so bili nekateri Čehi celo v Ljubljani izzivani in napadeni. Ali bomo mi Slovenci take surovosti še nadalje mirno prenašali ? Ali bomo res trpeli, da nas bode ta raz divjana druhal pobijala kar pri belem dnevu s koli in kamenji ? Ali nimamo za to, da hlapčujemo vladi leta in leta kot pokorni sluge, niti toliko pričakovati od iste, da bi poskrbela, da se nas ob takih prilikah ščiti ? Ako hoče vlada imeti, da nas naši nasprotniki pobijajo, naj nam to pove, da se bomo vedeli pripraviti za boj. Mi se te nemške druhali ne bojimo; le pusti naj se nam proste roke. Slovanska kri, ki je tekla v nemčurskem Celju, mora biti in bode maščevana, kajti časi bodo prišli, ko se bode moralo s temi capini drugače govoriti. Treba je le, da se vzbudimo in se otresemo zaspanosti. Iz te nas morajo najnovejši celjski dogodki vzdramiti, da si bomo svesti velike naloge, katera čaka rešitve po naši slovanski pesti. Ne udajmo se! A vrlim našim bratom Čehom in osobito celjskim Slovencem iz dna svojih ogorčenih src: Svaka sila do vremena! Slava Vam, ker dobro ste se držali! Rešili ste čast slovansko! Živeli!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. avgusta.
— Cesarjev rojstni dan praznoval se je danes, kakor po celi monarhiji, prav slovesno. Streli z grada so zjutraj n znanih, da je napočil ta dan. Ob 10. uri do-poludne je bila v stolni cerkvi maša, katere so se udeležili načelniki vseh cesarskih in avtonomnih uradov ter mnogo občinstva. Običajne salve so dali domobranci. Sinoči je bil pri deželnem predsedniku g baronu Heinu supe, katerega so se udeležili gg. knezoškof dr. Jeglič, deželni glavar pl. Detela, deželnega glavarja namestnik baron Liechtenberg, župan Hribar, deželnoaodni predsednik Levic-nik,   finančni   prokurator   dr. Račič,
flnančni ravnatelj Lubec, državni pravdat dr. Trenz, dvorni svetnik Sche-jj,erl, niinisterialni svetnik vit. Forster, stacijski zapovednik podpolkovnik T a s c h, orožniSki zapovednik major R i e d 1 i n g e r , deželni odborniki Murnik, PovSe in dr. fa v C ar, vladna svetnika marki 6 o za ni ji! dr. pl. Rti 1 i n g, podpolkovnik Franck, predsednik notarske zbornice G o gol a, predsednik odvetniške zbornice dr. Mosche, predsednik zdravniške zbornice dr. vitez j3leiweis, predsednik kranjske hranilnice Luckmann, komornik grof Leon A u e r s -perg, nadinžener Stradal, prost dr. Klo-futar, kanonik Zamejic in vladni tajnik ter načelnik prezidialnega urada Haas. Uej supejem je svirala vojaška godba. Na-pitnico na cesarja je izrekel deželni predsednik baron H e i n, inje bila ista sprejeta z burnimi Živio- in Slava-klici.
— Deželnovladno poslopje je bilo danes dopoldne slovesno blagoslovljeno. Slavnosti so se udeležili samo deželne -vladni uradniki.
— Kako je okrajni glavar grof At-tems Cehe podil iz Celja. Piše se nam: Ko se je od strani mestnega urada zahtevalo, da Čehi odpotujejo s ponočnim brzo-vlakom, podpiral je okrajni glavar, gospod grof Attems to zahtevo s pristavkom, da je, če Čehi sami ne bi hoteli, vse priprav Ijeno, da se porabi sila. Dostavil je: občinstvo je sila razburjeno, jeden ranjenih je mrtev, jeden umira. To je bila neresnica. Ne vemo, jeli je bil gospod grof to neresnico verjel sam, ali ne, a značilno je na vsak način za državnega dostojanstvenika, da na opetovana vprašanja trdi faktum, o kojem se ni prepričal, da je resničen ali pa očitna laž.
— Izlet „Sokola" na Vrhniko se je — kakor smo že poročali — moral preložiti na drugo nedeljo. V pojasnilo napro-šeni smo navesti, da je poleg izrečene želje za odbor „Sokola" bilo še tudi to mero dajno, da do včeraj popoludne, ko je bil čas kaj natančnejšega naznaniti v „Narodu" glede posebnega vlaka, še ni imel nobene rešitve od strani južne železnice ravnatelj stva na Dunaju. Posebni vlak pa se je naprosil zlasti zaradi jako neugodne ure odhoda navadnih vlakov z Vrhnike, ker po 5. uri popoludne ne vozi več noben vlak. Toliko v pojasnilo vsem čestitim rodoljubnim prebivalcem na Vrhniki in v okolici. — Odlok železnice je dospel še le danes popoludne ob Va 4 uri, da je vlak dovoljen.
— Iz Dobrepolja se nam piše: 8Slo-venec" je prinesel v 185. številki iz naše doline dolgovezen dopis, kateri ima na sebi nekaj takih znakov, kakor da je — naročen. Dopis ima namen biti nekako spričevalo o zaslugah gosp. Jakliča ter kot tako tudi nekako priporočilo pri podeljevanju nadučiteljskega mesta na naši štirirazred-nici. Ker hoče dopis v „Slovencu" tvoriti javno mnenje iz naše doline, čutimo potrebo, da se tudi mi nekoliko pobavimo ž njim. V rečenem dopisu se z velikansko gorečnostjo hvalijo vse mogoče in nemogoče vrline g. Jakliča v šoli in zunaj šole, in iz vse razvnetosti je spoznati, kako g. Jaklič in nekaj njegovih somišljenikov hrepeni, da bi postal nadučitelj gosp. Jaklič, ter bi mu bilo tako zagotovljeno še naprej sejati raz por in sovraštvo s svojim konsumnim društvom. G. Jakliča se v dotičnem dopisu povzdiguje v deveto nebo, dasi je vsem dobro znano, da g. Jaklič na korist kon-sumnemu društvu zanemarja šolo. Tako vsaj se je izrazil njegov bivši voditelj, dokaz je pa menda tudi, da je dobil že gosp. Jaklič — ukor. Nadejamo se trdno, da se pristojne oblasti ne bodo dale motiti po takih bizantinskih dopisih, niti po kakih „korakih", katere bodo v to svrho prav gotovo storili nekateri klerikalni gospodje, ampak da je merodajnim činiteljem jedino-le pri srcu dejanska potreba in dobra stvar. Naša šola — to smo primorani priznati, dasi nam je težko grajati, — je prav zelo zanemarjena. Dosedanji gospod nadučitelj, dasi vsega spoštovanja vreden mož, je bil že nekoliko prestar, g Jaklič pa je imel preveč posla pri konsumnem društvu, seveda vsemu človek tudi ne more kaj; drugi dve učni moči pa sta dve učiteljici, ki pa poučujeti v prvih dveh razredih. Za to mesto treba je tedaj celega moža, ki se bo brigal le za šolo, ki se bo zavedal svojega poklica, ter bo z vso vnemo izvrševal svojo dolžnost. Zlasti pa bi želeli kakega starejšega izkušenega g. učitelja k nam, ki bi imel
tudi dobro voljo poleg vseh dražih potrebnih zmožnosti To, prosimo iskreno, naj imajo pred očmi poklicani faktorji. — Kar še dalje kvasi čast. g. dopisnik o naši dolini, o koristi in velikanski potrebi zadružne pivnice, ter o liberalcih, je vse tako bedasto, da ne čutimo potrebe na to odgovarjati. Pripomniti bi imeli samo še to, da se pri nas ne more govoriti o liberalcih in klerikalcih, ampak samo o ljudeh, ki so spoznali smoter in korist konsumnega društva ter mu obrnili hrbet, in o onih, ki se še delj zavajajo v društveno pivnico.
— Stavbna kronika. Kar se je letošnjo pomlad pričelo graditi, bo do zime tudi že pod streho in ometano. Vojaška bolnica utegne biti spomlad otvorjena. Dr. Mundova hiša na Rimski cesti, Komova v Slomškovih, Treotova na Sv. Petra cesti so pod streho; Štrukljeva v Kolodvorskih ulicah je dograjena do druzega nadstropja. Prihodnji teden imajo Palusovi dediči na Sv. Jakoba trgu pričeti podirati ostalo zi-dovje svoje razdrapane hiše, ker se je v jedni sobi strop udri in je nastala nevarnost za življenje ljudi, ki še notri stanujejo (!), kakor tudi mimoidočih Sicer je pa škandal, da se je ta podrtija trpela cela štiri leta po potresu na mestu. Zdaj je magistrat poskrbel za to, da se na onem prostoru zgradi dostojno poslopje ali pa svet proda. V Kolodvorskih ulicah podrli so troje odkupljenih poslopij. Tam se prične graditi „ljudska kopelj" za ljubljanske reveže. Na Trnovskem pristanu se dovaža še obilo stavbnega materiala. V Cerkvenih ulicah se prezidavajo prostori v bivši meščanski vojašnici zdaj Orosl. Dolenčevi hiši št 21, v koje pritličnih sobah bo nastanjen II. mestni otroški vrtec, v predelanih nadstropjih pa manjša stanovanja za stranke. Zadnji selilni rok je bil letos živahen, zlasti je bilo opažati mnogo selitev iz novih vlažnih hiš v stare, in iz sredine mesta na periferijo. Cene stanovanjem niso še nič padle, draginja istih je kričeča, pomanjkanje srednjih stanovanj je še vedno čutno, kar se bode nad hišnimi gosdodarji več ali manj še maščevalo. Vreme je bilo zadnje mesece za zidarske dela ugodno.
— Petrazrednica pri sv. Jakobu v Trstu. Piše se nam iz Trsta: Na shodu letošnje skupščine na Vrhniki je poročal g. tajnik, da se s prihodnjim šolskim letom razširi štirirazrednica v petrazrednico. — Prostori za peti razred ne bodo letos v šolskem poslopju, dokler se hiša ne zviša še za jedno nadstropje, kakor namerava vodstvo. — Za mesec dnij se prične novo šolsko leto, natečaj za novo učiteljsko moč je bil že razpisan. Opozarjamo slavne vodstvo, oziroma predstojništvo moške podružnice v Trstu, naj začasno priskrbi peto šolsko sobo, da ne bode morda novi učitelj imenovan, ne da bi imel kje učiti. — Mi vemo, da so s tem stroški združeni, vendar se je pa odločiti začasno, bode ali ne bode petega razreda. Skrben oče.
— Kolesar — ponesrečil. Sodni pisar v Ljubljani g. Sever, 171eten mladenič, sin znanega mizarskega mojstra v Krakovem, je včeraj na Gorenjskem blizu Pod narta ponesrečil Vozil seje na biciklju; njegova dva tovariša sta, prišedši do hudega klanca z Brezja, stopila raz kolesi, Sever pa, dasi ni imel na svojem kolesu zavornice, je tudi po klancu vozil. Zdirjal je nizdol, nakrat pa odletel s kolesa v prepad in obležal tam — mrtev.
— Nagrada za rešitev življenja. De želna vlada je pripoznala Francetu Primcu v Streliških ulicah št. 2, nagrado 20 gold. za rešitev življenja tri leta stare deklice Kristine Jager, katera je dve 2. aprila t. 1. padla v Ljubljanico.
— Letošnja letina na Dolenjskem kaže, koder ni toča pobila, srednje ugodno. Vina in sadja bo malo, poljskih pridelkov : krompirja, žita, ajde i. dr. bo precej.
— Potres v Vitanju. 16. t m. ob Vizuri popoludne so čutili v Vitanju na Spodnjem Štajerskem pet sekund trajajoč potres, katerega je spremljalo močno podzemeljsko grmenje. Potres se je ob 4. uri ponovil.
— Ljubljanica je vsled občutne suše nepričakovano upala. Stanje znaša 50 cm pod normalom. Gnusni kanali kažejo se vsled tega v mestu človeku, ob obrežju gredočemu, ter puhte svoj neznosni smrad iz votlin! Kanalizacija mesta je nujno potrebna, ali pa naj se kanali v Ljubljanico znižajo!
— Utonil je v Premu 27Ietni samski kovač Ivan Frank.
— Poštna ekspedicija za šentjakobski okraj se je preselila v popravljeni zatiški dvorec.
— Ooljufica. Mestna policija je aretovala danes Antonijo Jazbec iz Novega mesta, katera je na ime raznih strank po prodajalnicah vzela blaga, ne da bi ga plačala Pri črevljarju Antonu Rupniku, Pod Trančo, je vzela na ime nekega kanonika par črevljev in pri Jakobu Kobilci na Mestnem trgu pa na ime škofove kuharice solnčnik in dežnik.
— Najden denar je zapravil Leopold Sprajc, brivski vajenec v Šelenburgovih ulicah št. 6. V sredo našel je okoli 150 gl. blizu Kolezije in je šel potem s tovariši pit na Vič. Ker je čez mero zapravljal denar po gostilnah in se vozil s fijakarji okoli, prijela ga je policija. Mogoče je tudi, da je denar ukraden, ker se je dobil pri njem vetrih, s katerim je moral tudi „delati".
* Car — katolik? List „Sunday Spe-cial" je prinesel brzojavko, da se je car Nikolaj II. naveličal vladanja ter da odloži kpono, potem pa prestopi h katolicizmu. Car poj de osebno k papežu, da ga pripravi za novo vero . . . Seveda je ta vest le plod strašne \ ročine in novic revne dobe „kislih kumar."
* Avstrijska  armada  in plemstvo.
Vojaški Šematizem, ki je izšel 7. t. m. kaže, da ima naša armada 30.932 častnikov med t-mi je 4840 (torej skoraj 16°/0 plemičev. Največ jih je seveda med generaliteto.
* Morilka. 31. julija t. 1. je kmetica Roža Vrbanjić iz Glinice ustrelila kmeta Petra Samardžijo ter zbežala preko meje Čez nekaj dnij pa se je zopet vrnila, in so jo orožniki zgrabili ter prepeljali v Slunj. Zakaj je kmeta umorila, ni znano.
* Gadi. V Comploju na Tirolskem imajo pri hišah in hlevih toliko gadov, da otrok sploh ne puste več iz hiš. Za vsakega ubitega gada je določena premija 30 kr., a Tirolci menda ne marajo premij.
* Mož se išče. V berolinskih časopisih išče 231etna dama, ki more svojega soproga sama preži viti, moža. Te dni pa je dobilo 50 mladeničev zaprta pisma, s katerimi jih neznanka poživlja na sestanek v neko gostilno. Znamenje je bel nagelj Vseh 50 je baje prišlo, a čakali so zaman. Končno pa so se sprli in stepli z gostilničarjem ter z drugimi gosti, da jih je policija več zaprla.
* Kraljica Margareta in deklica. Italijanski listi poročajo, da je videla italijanska kraljica Margareta v neki pred-krajni ulici Rima lepo deklico, ki je šivala. „Ali znaš tudi plesti nogavice?" jo je vprašala kraljica. — „0 seveda", je odgo vorila deklica. — „Spleti mi torej par no-govic in mi jih prinesi! Ali me poznaš?" — „Da, Vi ste kraljica", je odgovorila deklica. — „Torej prinesi mi nogavice v dvor!" Črez nekaj dnij je prinesla deklica kraljici nogavice ter dobila za plačilo par svilenih rožnobarvnih. V eni nogovici so bili bonboni, v drugi pa nekaj denarja. Deklica je bila tega darila jako vesela, toda črez nekaj dnij je dobila kraljica pismo: „Gospa! Vaše lepo darilo mije pro-vzročilo veliko žalost. Denar mi je vzel oče, bonbone mi je pojedel brat, nogavice pa hoče nositi mama"
* Kuga v Evropi. Strašno kugo so prenesle toraj vender le ladije iz Afrike in Indije v Evropo. V Oportu, največji luki portugalski, sta zbolela dva človeka, katerih jeden je že umrl. Že prej pa je umrl nekdo na sumljivi bolezni. Včeraj pa so prišle vesti o kugi tudi iz Lizbone. Španija in Portugalska sta torej že okuženi.
* Svetovna razstava. V Glasgovu se bo leta 1901 pod pokroviteljstvom kraljice Viktorije in princa "VValeška priredila svetovna razstava. Ker želi odbor za prireditev razstave, da bi bili v kolikor mogoče obi-lem številu zastopani na razstavi izdelki iz tujih dežel, prosi predsednik trgovske zbornfce v Glasgovu trgovinsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, naj interešujoče se kroge opozori na to razstavo. Dotični, ki bodo razstavili svoje izdelke 1. 1900 v Parizu, in ki nameravajo razstaviti jih tudi v Glasgovu, pošljejo jih lahko iz Pariza naravnost v Glasgov. Natančnejše podatke preskrbi trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
* Viharji in povodnji. Blizu Santiaga je vsled neprestanega dežja velika povo-denj. Osobni vlak je padel z mostu v reko, ter je utonilo pri tem 50 oseb.   Valovi so
odnesli tudi celo hišo; devet Ijudij je utonilo. — Iz Montevidea pa poročajo, da je bil ondi strašen cyklon, ki je porušil več hiš in ubil mnogo Ijudij.
Telefonična in brzojavna poročila
Dunaj 18. avgusta. Ogrski ministrski predsednik, Koloman S z e 11 pride v torek sem in odpotuje v sredo v Ischl, kamor poj de finančni minister, dr. Kaizl že v ponedeljek.
Brno 18. avgusta. Skupni strankarski shod avstrijske socialne demokracije se bo vršil dne 24. septembra.
Pariz 18. avgusta. Bivši italijanski vojaški ataše, polkovnik Pani-zardi, brzojavlja „Figarua, da tisti raport, na katerega se v Rennesu sklicujejo generali, ni nikdar eksistiral in potrja to s svojo častno besedo.
Pariz 18 avgusta. Napadalec na Dreyfusovcga zagovornika Laborija je že prijet. Ujeli so ga v Dolu. Zove se Glord Priznal je svoj zločin.
Rennes 18. avgusta. Zasliševanje s Picquartom se nadaljuje tudi danes. V „Figaru" obelodanjene izjave avstrijskega vojnega atašeja Schneiderja, da je pismo, na katero sta se sklicevala generala Mercier in Roget, in katero se njemu pripisuje, podtaknjeno in navaden falsifikat, ne bo vojno sodišče uvaže-valo, dokler mu je vlada formalno ne dostavi.
Berolin 18. avgusta. Pruska poslanska zbornica je odklonila vse predloge glede nas veto vanih kanalov. Sprejela je samo dva paragrafa.
Narodno gospodarstvo.
Obrtno-pravno   postopanje  pri zglasitvi razširjanja ali omejitve obstoječih obrtnih pravic.
C- kr. deželna vlada je poslala trgovski in obrtni zbornici naslednji dopis:
Iz pozvedovanja, katero je c. kr. trgovinsko ministrstvo z ukazom z dne 27. aprila 1897 št. 22.911 začelo, so vdeležena ministrstva izprevidela, da je dosedanja praksa obrtnih oblastev z ozirom na obrtno pravno postopanje pri zglasitvi razširjanja ali omejitve obstoječih obrtnih pravic različna in da je vsled tega potrebno, da se to postopanje enostavno uredi.
V ta namen je c. kr. trgovinsko ministrstvo sporazumno z ministrstvom za notranje stvari sledeče ukrenilo:
Zglasitev je razširjanje že obstoječe obrtne pravice na nove prvotno neimenovane pravice ali pa omejitev dosedanjih obrtnih pravic se mora smatrati kot od-glasilo dosedanjega in kot zglasitev novega obrta, oziroma kot prošnja za podelitev novega dopustila in se ima vsled tega v teh slučajih dosedanji obrtni list oziroma do-pustilni dekret odvzeti in nov obrtni list oziroma dopustilni dekret izdati.
Ker je namreč obrtni list (dopustilo) za presojanje obrtnih pravic merodajen (§ 36. o. r.), se pri spremembi obrtne pravice, bodisi razširjanje ali omejitev prejšnji obrtni list (dopustilni dekret), ki ne zadostuje več razmeram in svojemu postavne mu dololočilu, ne more pustiti stranki.
Za spremembo vsebine obrtnega lista (dopust ilnega dekreta) pa tudi v zakonu ni skrbljeno. ker isti govori samo o izdaji obrtnega lista (dopustilnega dekreta), ka kor gori omenjeno postopanje pri zglasitvi sprememb obrtnih pravic, zlasti zaznamek na prvem obrtnem listu (dopustil-nem dekretu) bi zakonu nasprotovalo, pri večkratnih spremembah vsebino obrtne legitimacije nejasno storilo in obtežilo določbo obrtnih pravic v posameznih slučajih naposled pa tudi težkoče napravilo z ozirom na zadružno pripadanje. Pri novi obrtni legitimaciji, ki se mora vsled tukaj predpisanega postopanja izdati pri zglasitvi razširjanja ali omejitve obstoječih obrtnih pravic, se bode na primeren način oziralo na prejšnje obrtne pravice, zlasti na dan kedaj se je prejšnja obrtna legitimacija dobila.
Izjema gorenjega pravila nastopi tedaj ako obsega zglašeno razširjanje dosedanje obrtne pravice tak obrt, ki je od prejšnjega obrta različen (§ 12 odst. 3. o. r.), toda le v toliko, da se v tem slučaju stranki prejšnji obrtni list pusti in le za novo zgla-šen obrt izda nov obrtni list Pri koncesi-onarnih (dopuščanih) obrtih se mora odlo-
žitev oziroma razveljavljenje dosedanjega dopustila smatrati kot pogojno, odv isno od dovolilne rešitve prošnje za podelitev razširjene ali omejene pravice.
Obrtnik sme tedaj svoj obrt na podlagi starega dopustila dalje izvrševati in sicer v vsakem slučaju, dokler ni končano obrtno oblastveno postopanje o njegovi prošnji, oziroma, če se njegova prošnja ni uslišala, sme na p-dlagi pravnega obstoja njegovega prejšnjega dopustila obrt dalje izvrševati.
Ob jednem z izdajo novega, za razširjen ali omejen obseg se glasečega dopu-stilnega dekreta, se mora potem razveljaviti prejšnja dopustilna listina.
— C. in kr. intendanca 3. voja naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da namerava vojaški erar nakupiti po trgovskih običajih večjo množino žita (pšenice, rži, ovsa.) Kot dostavni kraji se določajo: Gradec, Maribor, Celovec, Beljak, Ljubljana, Trst, Gorica in Pulj. Nakupilo se bode: 4400 q pšenice, 20.800 q rži in 26 500 q ovsa. Pismene ponudbe, kolekovane z jedno krono in zapečatene, upošljejo naj se do 24. avgusta t. 1., 10. ure dopoludne ces. in kr. intendanci 3. voja v Gradcu. Natančneji podatki o ponudbenih pogojih iu dostavnih terminih vpogledajo se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljše sredstvo -
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničiea z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (20—33)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
Lcu!<>tck-a v HJulilJaui.
Meteorologično poročilo.
VUina nad morjem 306-3 m.  Sre.»:i;i tračni tlak 736 0 mm.
Stanje g o" Čas o pa- baro- | > zovanja   metra j  g g
v mm. ! s- ~
Vebovi
Nebo
iS
17. j9. zvečer  734 2    203    si. jug  '■ jasno
18. j 7. sjatraj | 734 6    16 9 sr. svzhod oblačno '
,   2. popol.  7357 i   18 5 sr. jvzhod  oblačno j o
I III I I
Srednja včerajšnja temperatura 219°, nor-male: 187°.
ID-u-n-aJslca. borza
dne" 18. avgusta 1899.
Skupni državni dolg v notah.   . 100 gld. 30 kr.
Skupni državni dolg v srebru   . 100 „ 15 „
Avstrijska zlata renta   .... 118 , 35 „
Avstrijska kronska renta 4°/0.  . 99 , 95 „
Ogerska zlata renta 4*/0.   .  .   . 118 „ 40 „
Ogerska kronska renta 4°/0   .   . 96 , 45 ,
Avstro-ogerske bančne delnice   . 902 „ — »
Kreditne delnice....... 388 „ — „
London v ista . ...... 120 „ 65 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 , 90 „
20 mark.......... 11 . 77 ,
20 frankov......... 9 „ 551/, .
Italijanski bankovci..... 44 „ 40 „
C. kr. cekini........ 5 „ 67 „
BtST Vse vrednostne papirja preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroka po 2, 3, 5—10 gld.
Fran PoljMak naznanja vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo, njegovo ljubljeno soprogo, ozir. teto, gospo
Ano Poljšak roj. Čop
danes ob 2. uri ponoči, po dolgi in mučni bolezni, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, v 46. letu njene starosti k sebi poklicati.
Pogreb drage rajnce bode v soboto, dne 19. avgusta t. L, ob polu 6. uri P°-P°ludne iz hiše žalosti, na Martinovi cesti štev. 35, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi sv. Petra.
Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dnd 18. avgusta 1899.
(1506)
Žalujoči ostali.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. Junija 1899. leta.
Odhod lz LJubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vhik v Trbiž Beljak, Celov« c, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Ausse, Išl, Solnogratl; čez Kleir Heiflm^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Fra>-zensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein-Reifhng v Line, Budejevice, Plzen, Marij.ne vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Soliograd, Ler/d-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reitling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 51 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Izubijano j. k. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linča, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiba, Bregenca, Iuomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, France u sfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg toga ob b. uri 42 min. zvečer iz Podcarta Krope. — Proga iz Novega mesta ln Kočevja. O obrn vlaki: Ob 8. uri M m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod lz LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in prazDikih. — Prihod v LJubljano d. k. iz Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206.)
.^■if^Sraferskodeželno zdravi lisce
igp; KOPEL^ ^ £ C~
IA LE9A !
Ucfčbnosf-no //? pe/iepć.pćle+ncy bTvđ/išče ! Sijajni zdra vi I ril\, \A\ %l ođ.ca'.je le r. jed vic" uspehipr^boleghih ^^n^p>ilnib^r^noy.
Sveto vhb2'o^)đtkMčaunsć//ni&thrre/c/: \ 'VM%?£ Vsakovrstna zdravljenja; Prospekte "pošilja brezplačnerovnaieIjsfvO,
5"i "S '£ -.1 'Z~1
priporoča
fiarodna (iisftarna.
„Ljubljanski Zvon"
štev. 2 leta 1898 kupi upravništvo „Ljubljanskoga Zvona".
v Lattermannovem drevoredu
v nalašč zato zgrajeni, povsem kriti in lepo okrašeni stavbi.
Danes v petek, 18. avgusta 1.1.
ob 8. uri zvečer
tretji veliki, izredni
High Life-večer
a la cirque Franconi v Parizu
rendenzvous finega sveta.
Danes izborno sestavljen vspored, same novosti!
Pisarja
s hitro in dobro pisavo, ki je že službov-,i v notarski pisarni, sprejmem pod ugocj. nimi pogoji. Ponudbe in spričevala naj no mi naravnost dopošljejo.
(1499—2)        c. kr. notar v Ljubljani.
stenografa
za slovenski in nemški jezik sprejme ugodnimi pogoji v svojo pisarno
(1497—3)
dr. Matej Pretne
advokat v Trstu.
Vviiitu Pesebnosi
Tukaj še nikdar prikazano i
Ježa po preriji v prašumah Indije.
Velikanska in neprekosljiva produkcija na dveh neosedlanih konjih, izvršujeta jo gdč. Marianne
in gosp. Rieffenach. Ion  piti« nllru!   Tukaj  še nikdar
|ii*il«uj-.uiio ! Opazka.  Gosp. Rieffenach je bil s to velikansko novo točko skoz 6 mesecev v Berolinu in Stockhulmu v cirkusu Busch angaževan ter je dosegel največje priznanje in popoln vspeh.
\MlUMt! \«»vo*t!
Se v nobenem cirkusu tukaj prikazano. Zadnjikrat!
40 klovnov 40
velik balet in quodlibet
40 klovnov gospodov in dam 40
Dalje nastop vsega  umetniškega osobja v svojih najboljših sijajnih točkah.
Za prav mnogobrojen poset prosi
(1504) ravnateljstvo.
v<*-lil^u predstava.
Št. 9120.
Priporočava
KdiUd sinili piv
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
v Ljubljani, v Prešernovih ulioah. V najem se daje
ia prijalii
z mešanim blagom pri Velški papirnici pod Ljubi;
Več o tem se izve pismeno kakor I ustno pri lastniku Francu Upu! v Dobrunji hiš. štev. 67, pošta Spo Hrušica. (i:
(21-
pis.
(150
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
okrožnega zdravnika v Krškem.
S to službo združena je letna plača 600 gld, eventualno dobiva dotični okrožn zdravnik tudi še nagrado 500 gld. za opravljanje službe v krški bolnici.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 10. septembra t. I.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške praks.', avsti sko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovan ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo pa se bo le na take prosilce, kateri so najmanj  že dve leti službovali . kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 17. avgusta 1899.
Velika prodaja vina.
Vlastelinstvo v Dubrovi, pošta Krapina-Toplice
ponuja po najnižjih cenah svoje vinske zaloge, obstoječe iz
"""'' ii lii i
lastnega pridelka iz let 1890, 1892, 1894, 1895.
Povprašati naj se blagovoli pod gornjim naslovom. , 11L-
Janko Klopčič
urar v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4.
Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tula, amerikanske plaque, zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrsne lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, amer. plaque, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, priklepki, gumbi za manšete in srajce, igle za kravate iz grana-tov. Razne stvari iz Kina-srebra. Prstani in uhani z dijamanti in briljanti. Specijalitete vsake vrste v zalogi.
Nikjer se ne kupuje o ene Je.
Popravila zanesljivo, točno in ceno I 33
/zor Alojzij Erjavec jPzeor
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 33
Mere s« ahranjijejo. — Vnmijim naročilom naj se pridenc norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr, kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 33
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi
(§>   <M   <@>   ®)   @t   priporoča   @   @   g)   (s£ @
Ljubljani, Glavni trg @ ® štev. 17. ®
KENDA
33
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, e, O e, & e, klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno, s a 3 a s
i
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik.
Glavna trgovina:
Stari trg št. 21.
Podružnica:
Vegove ulice št. 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepečenac (Vanille-Zwiebak). V svojih slasči-čarnicah postrezam točno z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 33
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli
lastnin* in tisk »Narodne Tiskarne".
G3
188. številka.
I»o konfiskaciji druga izdaja.
Ljubljana, v petek 18. avgusta 1899.
XXXII. leto.
izhaja vsak dan z,ež.r. Mm« nede«e in praznik., ter velja po poa.i prejeman za .vztro-ogerzk. ^V^slfia^
Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Mrt let, 3 gld 30 kr., za jrtzi mese^  > gld. 10 kr. Za ' ^ ^^ristopne petit^vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedenkrat tiska,
deJele toliko več, kolikor poštnina znaSa. - Na narocbe, brez istodobne vpoSUiatve narodnme, se ne ozu-a. - Za oznanil.„ pra.aiS«   je na Kongresnem trga št. 12.
po S kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., ee se trikrat ali veakrat tiska. - Dopisi naj se izvole Irankovati. --Bokopie. ae ne vra6*Jo_ - m , Kon^esnega trga »t. 12.
UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vaz administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je z* Vegove uhce 6t. 2, vhod v npr v
Telefon št. 3-±.
<2
4>
O"
V EJublJan!, 18 avgusta. Slovanska liturgija v Dalmaciji.
„Agramer Tagblatt" poroča: Kakor se nam javlja iz Zadra z dobropoučene strani, se rimska kurija z akcijo nadškofa Rajčevida proti staroslovenski maši ne strinja ter je ne odobrava. V kratkem izide v tej zadevi odlok kurije, ki bode izpolnila želje dalmatinskega prebivalstva. Gorko želimo, da bi bila ta vest resnična, ter da odlok rimske kurije za vselej spodnesel tla takim latinizatorskim samovoljnostim, kakoršne si je dovolil nadškof Rajčević.
Dogodki na Francoskem kažejo, da so stebri, na katerih sloni francoska republika, popolnoma trhleni in gnili. Pričevanje francoskih generalov kaže, da smatrajo ti poštenjaki očitna sleparstva Henrvja, Paty de Clama in Esterhazvja za velezaslužno domoljubno delo, ter da je bil Dreyfus obsojen le na podlagi praznih domnevanj, govoric in sumov, ne pa na podlagi jasnih in neovržnih dokazov. Najnovejše je, da smatrajo generali sedaj Drey-fusa vendar-le piscem usodnega bordereaua,
LISTEK.
Tri dni in tri noči.
(Črtica. Spisal Jurij Zaloški.)
Bolan in v potrebi povrnil se je Tjade v vas svojih dedov in sorodnikov. Bilo ga ni že nad celih trideset let zdržema na spregled. Govorilo se je o njem za gotovo, da so ga ubili Turki in vzeli njegovo kri...
Poprej se je vračal vsaj nekaterikrat in pravil ljudem tu in tam čudne zgodbe o ljudeh tam po Pruskem, na Tirolah in v Lahih. Bil je baje še dlje, na Rusovskem v mrazu in snegu ter šel še naprej, celo tja do groba Mohamedovega, ki bi ga menda ne smel videti noben krščen človek. Zato pa je prišlo prokletstvo čezenj, in Bog mu ni dal več videti v življenji rojstnega kraja ter umreti tam. Lahko bi se hodilo po svetu, če ne bi bilo zadnje ure . . .
A Tjade je prišel vender-le. Prevladalo je zato mnenje drugih, da ima in zna brati stoletno pratiko, v kateri je zapisana natanko zadnja ura vsacega človeka —
Ljudje so ga imeli v čudnem spominu in branili so se ga zategadelj. Kadarkoli je prišel sicer nazaj, imel je polne žepe denarjev, stal na voglih, smejal se ljudem in zapravil vse. Potlej je izginil na nagloma.
Ko je prišel zadnjikrat, opeharil je za gotovo ženo svojega brata in ga spravil pod zemljo —
Zdaj pa je bil star, ves izsušen in popolnoma brez pomoči. Pripeljali so ga na zadnjo uro iz mesta in ga prepustili soseski.
Vzeti bi ga imel nečak njegov, a ta se ga je ubranil, ker ni imel ob čem pre-živiti ga, prostora pa je bilo komaj za ženo in otroke. Drugi niso bili voljni, ker ni obdeloval domače zemlje in se rajše pehal po svetu ves čas svojega življenja. Naposled so kmete izvadljali ter ga prepeljali v zgornji konec vasi.
Najprvi na vrsti je bil bogat kmet s priimkom Moranov. Njegovo posestvo je bilo veliko in imel je vsega obilo. Bi! pa je sila tenkovesten in človek poln predsodkov. Govoril je rad o svojem imenji, bil prepričan o svoji veljavi in meril je vsak hip na tihem veliki razloček med seboj in kom drugim . . . Zato je poslušal najrajše, če ga je hvalil kdo, štel take ljudi za pametne, bil jim uslužen ter jih popra-ševal nalašč tu in tam za svet. Seveda so bile navadno stvari, ki jih je umel on bolje kot kdo drugi Kazal je na ta način svojo bistroumnost. Prisegal je na izkušnjo svojih prednikov ter praznoval v letu še vse one dni posebej, na katere se jim je
zgodila kaka nesreča. Za novotarije je bil gluh in se jim je posmehoval.
Bil je že prileten in šele pred letom oženjen. Govoril je o svoji ženi z velikim spoštovanjem ter obiskoval z njo na vsak večji praznik svojega tasta.
Postlal je Tjadeju v svisli, nosil mu sam mleka, kupil mu žganja, ki mu ga je ulival potem lastnoročno. Ob tacih prilikah je poklical nekaj sosedov ter skušal začeti razgovor ž njim. Tjade je bil slab. Govoril je le še v presledkih. Jezik se mu je vsaki čas zapletel, jasnost pa ga je zapuščala. — Spravili so iz njega toliko kot nič. Pomilo-vali so ga in tolažili s smrtjo . . . Potem so ga pustili do noči.
Drugi dan je bil Tjade toliko da živ. Prepeljali so ga h kmetu, ki je bil drugi izvadljan. Ta je bil skop, nezaupljiv in izkoriščal je kolikor možno druge. Bil je umen v branji in vedel je in znal vsak hip svetovati komu kaj. Če se je obneslo, potem šele je poskusil sam. Hlevi in hiša so bili še čisto starinski, kol so jih bili postavili predniki. Odlašal je s popravljeni povsod in ves čas svojega življenja. Imel je že dorasle sinove, nad katerimi je tožil v vsakem pogovoru.
Brigal se ni sam za starca Tjadeja več kot toliko, da ga je z očitajočimi besedami stavil sinovom v svarilo.   Žena je
poskrbela zanj in mu nesla, kar je ostalo pri hiši.
Tretji dan je prišel na vrsto Gregor. Kmet Gregor je bil udan pijači in tožbam. Branil se ga je živo pod streho, ko so ga pripeljali pod njegovo hišo. Sosedje so ga prisilili, a nosili od drugje, kar potreba. Prinesli so čistega platna in mleka. Tu in tam je pogledal čez dan še kak otročaj v sami srajci na pod in zbežal.
Na večer Gregorja ni bilo doma. Sedel je v krčmi in jezil se nad sosedi.
Drugo jutro so našli Tjadeja mrtvega. Ležal je na slami ves mrzel in siv ter z zevajočimi očmi. Nagubano čelo je bilo še svetlo od potu, lasje pa kot zljepleni. . .
Po besedovanji so odločili za mrtvaški oder star, prazen uljnak na Gregorjevem vrtu. Prodal ga je že pred leti drugam, a stal je še vedno na starem mestu. Star čevljar naj bi ga porabil takrat pri postavljanji nove kajže za sobo in hram. Tja so postavili mizo, nastlali jo s slamo, potlej pa prinesli Tjadeja zavitega v rjuho. Star kmet ga je umil in oblekel. Zato mu je kupil nečak žganja. Položili so tako Tjadeja na oder, zakrili mu obraz po svojih običajih s pokrivalom in pregrnili ga vsega z naličjem, ki je segalo ravno še do vznožja in skrilo bose noge. — Dala je naličje pravična in božja žena, kateri je umrl
dasiravno je pisava bordereaua notorično Esterhazvjeva, in dasiravno je Esterhazy sam že opetovano, javno, v listu „Matinu* priznal, da je pisal tisti bordereau, na podlagi katerega je bil Dreyfus obsojen. Sedaj pravijo nekdanji generalski zagovorniki in strastni branitelji lopovskoga majorja Ester-hazyja, da se je dal Esterhazy s 600.000 franki podkupiti, da sedaj laže ter se sam proglaša piscem bordereaua, katerega pa je vendar-Ie pisal Dreyfus Generali se vrte" torej s svojimi dokazi kakor petelin na strehi, in kar je včeraj govorilo za Ester-hazvjevo krivdo in Dreyfusovo nedolžnost, je danes „novtt dokaz za Esterhazvjevo nedolžnost in Dreyfusovo krivdo. S takimi pričami ima seveda Dreyfus sila težak boj.
— Labori se počuti slabše, zato bode stopil na njegovo mesto odvetnik Mornard. Odvetnik Demange je baje dober zagovornik, a počasen mislec, zato so imeli generali zadnje dni, ko ni bilo Laborija pred sodiščem, mnogo lažje polje. — Antisemit Guerin s 40 pristaši je še vedno oblegan in vlada se doslej še ni odločila, kako se polasti teh zarotnikov proti ustavi, ki še sedaj pošiljajo proklamacije na narod, da se naj jim pridruži v boju zoper sedanjo vlado. Guerin hujska torej še sedaj k revoluciji. Znani antisemitski fanatik Rochefort je pobegnil v Švico. Zaprti Deroulede je bil baje glava široko razpredene zarote, ki je hotela z denarjem pretendentov ustanoviti monarhijo.
Nemški sredozemski prekop. V nemškem drž. zboru se je začelo drugo čitanje vladne predloge, naj se zgradi od Dorpmunda do Rena in dalje velik sredozemski prekop. Pri prvem Čitanju vladna predloga ni dobila veČine, kar je Viljema II. jako jezilo ter je parkrat — na raznih banketih — prav osorno ropotal nad upornimi konservativci. Tudi pri drugem čitanju so se pokazali že takoj prvi dan hudi nasprotniki novega prekopa. Opozicija konservativnih agrarcev in Poljakov je jako resna in možno je, da ne dobi predloga niti pri drugem čitanju zadostne večine. Nasprotniki pravijo, da bode prekop osredotočil ves promet, da bode prenesel trgovino le na obmejne dežele ter s tem škodil onim, ki so od prekopa oddaljenejše. Železnice bodo jako oškodovane. Tudi bo-deta imeli Nizozemska in Belgija od prekopa glavno korist. Železniški minister Thielen je dokazoval, da velikanskega prometa železnice več ne zmagujejo, major Brodde pa je dokazoval važnost prekopa s strategičnega stališča. Značilno je, da ima predloga tudi v centru več nasprotnikov. — Finančni minister Miquel je izjavil, da je vlada na to že pripravljena, da bo predloga odklonjena, a da za ta slučaj Še ni ničesar sklenila. Zbornica pa naj se zaveda, da bode smatrala vlada odklonitev jako resno. Iz teh besed je sklepati, da misli vlada ali zbornico razpustiti ali pa se spremeni vlada. — Današnji „Grazer Tagblatt" je prinesel brzojavko, da je bila predloga tudi pri drugem Čitanju odklonjena, in sicer je glasovalo zanjo le 126 poslancev, proti pa 288. Vse govorance in grožnje Viljema II. niso torej prav nič zalegle! Ubogi Viljem!
na nagloma in nesrečne smrti v tujini. V kot so postavili star stol, nanj pa prižgano, zakajeno svetilko, večno luč. Poleg nje je ležala svetinja, nekaj žveplenic in trije krajcarji — zapuščina rajnkega . . . Pri njem ni bilo nikogar, le sem in tja je za-brenčala kaka muha — zunaj je šumel delavnik; samo stare hruške okolu uljnaka šumele so tiho in kot skrivnostnejše. Kokoši so si izbrale svoj prostor drugje, in bližnji pes je zacvilil včasih. Uljnak je stal odprt, videl se je pa tudi od strani skozi lino mrtvaški prt brez vsakih form na izsušenem telesu.
Zvečer so pripeljali krsto. Dva kmeta sta ga dvignila in položila vanjo. Tačas so prihajali iz vasi molit k mrliču. Stali so ob njem s sklonjeno glavo, — uljnak je bil nekaj ostenkov prenizek za doraslega
— potlej pa so polegli zunaj na travi. Govorili so v nizkih glasih, pili in kadili mrtvašnico; nekateri so molčali, ženske pa so pele pesmi od vic in večne sodbe. — Po polnoči zavladala je zopet tišina, da se je čulo tiho šumenje bližne vode" . . .
Drugo jutro je naložil cerkovnik krsto na voz in odpeljali so ga iz vasi še pred solnčnim vzhodom.
Shod nemške socialne demokracije.
Bodoča velika letna skupščina nemške socialne demokracije bo ena najvažnejših. Na dnevnem redu je obravnava o princi-pialnih in taktičnih načelih vsega strankinega delovanja. Avgust Bebel bo govoril o napadih na temeljna načela in taktično postopanje stranke ter s tem sprožil veliko debato o nazorih Bernsteina in drugih, ki so začeli zametati nepraktični Manrizem. Bernstein, Schippel, Heine i. dr. so se od nače1, katere zagovarja Bebel, daleč odstranili. V Hanovru se bode torej bila jako zanimiva bitka med socialisti raznih struj. Anglija in Transvaal. Napetost med Anglijo in Transvaalom narašča, in vojna je skoraj neizogibna. Vlada južnoafričanske republike je že odredila, naj se po javnih cerkvah moli za ohranitev miru. Angleška vlada je poklicala do mov miru naklonjenega Butlerja, kar se splošno smatra za vspeh bojaželjnih jin gov v Londonu. Ako se Kriiger v poslednjem času ne premisli in ne dovoli mešane komisije, ki naj dožene volilno reformo, je vojna gotova stvar. Nemški parnik „Reichs-tagu je peljal te dni mimo Portugala 400 zabojev patron za Transvaal, kar dokazuje, da se Transvaalci že pripravljajo za boj. Lahkega dela Angleži ž njimi gotovo ne bodo imeli.
Dopisi.
Konfiscirano.
Kako pa smo mi provocirali? Nemški listi priznavajo kolosalne demonj stracije, a nakrat se spomnijo, da bi kdo lahko vprašal, čemu pa je ta sodrga tako divjala, — in tedaj privlečejo na dan vzrok: „unerhorteProvokationen"! In kake so bile te provokacije: rhuhnisches Liicheln, hohnische Gebarden itd." Ali naj bi se bili jokali, ko smo stali na balkonih ali ob oknih in gledali, kako se je penila ta pa-kaža in vihtela svoje gorjače proti nam Seveda „Narodni dom" je že sam na sebi „Provokationsgebiiude", če se prikaže kdo na balkonu ali ob oknu, provocira itd. Smeh, to je jedini odgovor na take neumnosti in oslarije. Cenjeni nemškutarčki, ali provocirajo tudi naši kmetje in kmetice, kedar kupujejo v vaših trgovinah in Vam nosijo denar v vaše lačne blagajne? Recite vendar tudi njim, da provocirajo, morda postanejo potem drugega mnenja glede vas in vašega blaga! In končno: kdo pa je bila ta podivjana sodrga? Večinoma so bili to uslužbenci raznih nemškutarskih trgovcev, pomešani s poulično opito, najeto in plačano druhaljo, in tej četi na čelu cvet nemške kulture — nemški burši in — meščani Rasch, Miirtl, Rakuš, Stepišnik itd. V prvih vrstah je divjalo sorodstvo županovo, tistega župana, ki bi bil moral skrbeti za mir in red. Ali je kdo tako naiven, da bo že verjel, da je imel župan resno voljo vzdržati mir? O, da, — ako drugi ne, naša oblastva! Toda sami Celjani se niso čutili dovolj močne za take junaške čine, poklicali so iz vseh bližnjih krajev redke odpadnike, zlasti pa so si naročili „ljube goste" iz Gradca, ki so jim po svojih močeh pomagali pri tem plemenitem delu. Gradčani, ki so odbili Celjanom policijsko pomoč, poslali so — demonstracijsko pomoč. Opozoril bi pa pri tem na nedolžno protislovje, ki se je pripetilo nemškim listom. Pisalo se je, da so se Gradčani na potovanju ustavili v Celju, a potem smo čuli, da so se po „s tor j enem delu" kar zopet vrnili v Gradec. Tudi tukaj ni treba komentarja. Krono svoji podlosti, nesramnosti in propalosti pa so postavili ti junaki, ko so se po razbojniških in tolovajskih napadih in naskokih zbrali na — Siegesfeier ter se tam Gradčanom zahvaljevali za — pomoč! Fej takim kul-turonoscem in dvakrat fej žurnalistiki, ki s pompom poroča o taki Siegesfeier! Wir wilden sind doch bessere Leute!
Iz Celovca, 15. avgusta. Nekako zmagonosno so se povrnili 12. t. m. ob 7. uri s poštnim vlakom naši policaji, s svojimi pruskimi piklhavbami osedlani, iz rokovnjaškega nemčurskega Celja, kjer so kazali na prav žalosten način svoj pogum in svoje junaštvo. Koj ko smo čuli, da so bili odposlani od tu ti naši mestni varuhi celjskim barabm na pomoč, vedeli smo takoj tudi s kakimi ukazi, da so se podali
na pot. In nismo se varali. Strogo so imeli zaukazano, čuvati le izzivajoče Nemce, najstrožje pa postopati proti mirnim Cehom in Slovencem. Da so svojo nalogo v zaukazanem smislu dobro izvrševali, to povzeli smo iz raznih časniških poročil. Mi se temu nič ne čudimo in mestnim stražnikom prav za prav niti zameriti ne moremo, da so tako postopali. Oni so kot hlapci svojih nemško-narodnih predstojnikov postopali tako, kakor jim je predrznost, nadutost in zlobnost naših nemško-narodnih pokvek velevala. Ti ukazi pa niso bili tajni, ampak javno se je priznavalo, da je tako prav, ker bode na ta način imela mestna policija celjska večjo moč in bode mogla odločneje postopati proti Čehom in Slovencem, dočim bodo Nemci in nemčurji v tem slučaju varneje, nego bi bili, če bi se poklicali orožniki ali vojaki na pomoć. Iz tega se razvidi, da so naši „kulturo-nosci" s temi razmerami računali že kai naprej. Da so se celovški mestni stražniki skušali posebno odlikovati, ume se ob seb:. kar so storili z namenom, da bodo od svojih gospodarjev pri povratku pohvaljeni, eventuelno tudi za to še s posebnimi nagradami odškodovani. Prav čudno pa našo mestno policijo osvetljuje to pogumno nastopanje v Celju, dočim je doma navadn>> tako mlačna in lena, da ni skoro za no beno rabo. Kakega pijanega dedca še spravi sem in tje pod ključ, za kaj druzega pa ni. Ne upa se postopati niti proti po nočnjakom, ki dostikrat posebno v nočeh ob sobotah in nedeljah, tulijo in razgrajajo po mestu tako, kakor kaki vaški hlapci na deželi. Priznali pa so ti policijski možje sami, povrnivši se iz Celja, proti nekemu gospodu na celovškem kolodvoru, ki jih je vprašal, ako so se dobro držali, da so sto rili, kar in kolikor so mogli, da pa bi vsa mestna policija proti združenim Slovanom nič ne bila opravila, če bi jej ne bilo prisl i vojaštvo na pomoč. Značilno je pa tudi to. da so od tu šli Celjanom na pomoč vsi tisti nemški burši, ki imajo še kaj cvenka na razpolaganje, katerim so se pridružili tudi razni drugi nemško nacionalni rogovi-leži in celo nekatere babje macafure. Ko so se včeraj vračali, brala se jim je gei manska razdivjanost še bolj markantno na obrazu, nego drugekrati. Kakor je iz listov razvideti, je celjska fakinaža z novega pokazala svojo neutešljivo srd proti nam Slovanom, kar bi nam moralo na S odpreti naše oči. Velik škandal je tu* 1 i tO da so bili nekateri Čehi celo v Ljubijan; izzivani in napadeni. Ali bomo mi Slovenci take surovosti še nadalje mirno prenašali Ali bomo res trpeli, da nas bode ta raz divjana druhal pobijala kar pri belem dnevu s koli in kamenji? Ali nimamo za to, da hlapčujemo vladi leta in leta kot pokorni sluge, niti toliko pričakovati od iste, da bi poskrbela, da se nas ob takih prilikah ščiti ? Ako hoče vlada imeti, da nas naši nasprotniki pobijajo, naj nam to pove, da se bomo vedeli pripraviti za boj. Mi se te nemške druhali ne bojimo; le pusti naj se nam proste roke. Slovanska kri, ki je tekla v nemčurskem Celju, mora biti in bode maščevana, kajti časi bodo prišli, ko se bode moralo s temi capini drugače govoriti. Treba je le, da se vzbudimo in se otresemo zaspanosti. Iz te nas morajo najnovejši celjski dogodki vzdramiti, da si bomo svesti velike naloge, katera čaka rešitve po naši slovanski pesti. Ne udajmo se! A vrlim našim bratom Čehom in osobito celjskim Slovencem iz dna svojih ogorčenih src: Svaka sila do vremena! Slava Vam, ker dobro ste se držali! Rešili ste čast slovansko! Živeli!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18. avgusta.
— Cesarjev rojstni dan praznoval se je danes, kakor po celi monarhiji, prav slovesno. Streli z grada so zjutraj nzna nili, da je napočil ta dan. Ob 10. uri dopoludne je bila v stolni cerkvi maša, katere so se udeležili načelniki vseh cesarskih in avtonomnih uradov ter mnogo oh činstva. Običajne salve so dali domobranci. Sinoči je bil pri deželnem predsedniku g baronu Heinu supe, katerega so se ude ležili gg. knezoškof dr. Jeglič, deželni glavar pl. Detela, deželnega glavarja namestnik baron Liechtenberg, župan Hribar, deželnosodni predsednik Levič-n i k,   finančni   prokurator   dr. R a č i č ,
guančni ravnatelj Lnbec, državni pravdat dr. Trenz, dvorni svetnik Sche-jperl, ministerialni svetnik vit. F o r 81 e r , gtacijski zapovednik podpolkovnik Ta s c h, Orožniški zapovednik major R i e d 1 i n g e r , deželni odborniki Murnik, PovSe in dr. f a v čar, vladna svetnika marki 6 o za ni jn dr. pl. R ii 1 i n g, podpolkovnik Franck, predsednik notarske zbornice G o gol a, predsednik odvetniške zbornice dr. Mosche, predsednik zdravniške zbornice dr. vitez gleiweis, predsednik kranjske hranilnice Luckmann, komornik grof Leon A u e r s -perg, nadinžener Stradal, prost dr. Klofut ar, kanonik Zamejic in vladni tajnik ter načelnik prezidialnega urada Haas. Mej supejem je svirala vojaška godba. Na-pitnico na cesarja je izrekel deželni predsednik baron Hein, in je bila ista sprejeta z burnimi Živio- in Slava-klici.
— Deželnovladno poslopje je bilo danes dopoldne slovesno blagoslovljeno. Slavnosti so se udeležili samo deželno-vladni uradniki.
— Kako je okrajni glavar grof At-tems Čehe podil iz Celja. Piše se nam : Ko se je od strani mestnega urada zahtevalo, da Čehi odpotujejo s ponočnim brzo-vlakom, podpiral je okrajni glavar, gospod grof Attems to zahtevo s pristavkom, da je, če Čehi sami ne bi hoteli, vse priprav Ijeno, da se porabi sila. Dostavil je: ob činstvo je sila razburjeno, jeden ranjenih je mrtev, jeden umira. To je bila neresnica. Ne vemo, jeli je bil gospod grof to neresnico verjel sam, ali ne, a značilno je na vsak način za državnega dostojanstvenika, da na opetovana vprašanja trdi faktum, o kojem se ni prepričal, da je resničen ali pa očitna laž.
— Izlet „Sokola" na Vrhniko se je — kakor smo že poročali — moral preložiti na drugo nedeljo. V pojasnilo napro-šeni smo navesti, da je poleg izrečene želje za odbor „Sokola" bilo še tudi to mero dajno, da do včeraj popoludne, ko je bil čas kaj natančnejšega naznaniti v „Narodu" glede posebnega vlaka, še ni imel nobene rešitve od strani južne železnice ravnatelj stva na Dunaju. Posebni vlak pa se je naprosil zlasti zaradi jako neugodne ure odhoda navadnih vlakov z Vrhnike, ker po 5. uri popoludne ne vozi več noben vlak. Toliko v pojasnilo vsem čestitim rodoljubnim prebivalcem na Vrhniki in v okolici. — Odlok železnice je dospel še le danes popoludne ob l/a 4. uri, da je vlak dovoljen.
— Iz Dobrepolja se nam piše: „Slo-venec" je prinesel v 185. številki iz naše doline dolgovezen dopis, kateri ima na se bi nekaj takih znakov, kakor da je — naročen. Dopis ima namen biti nekako spričevalo o zaslugah gosp. Jakliča ter kot tako tudi nekako priporočilo pri podeljevanju nadučiteljskega mesta na naši štirirazred-nici. Ker hoče dopis v „Slovencua tvoriti javno mnenje iz naše doline, čutimo potrebo, da se tudi mi nekoliko pobavimo ž njim. V rečenem dopisu se z velikansko gorečnostjo hvalijo vse mogoče in nemogoče vrline g. Jakliča v šoli in zunaj šole, in iz vse razvnetosti je spoznati, kako g. Jaklič in nekaj njegovih somišljenikov hrepeni, da bi postal nadučitelj gosp. Jaklič, ter bi mu bilo tako zagotovljeno še naprej sejati raz-por in sovraštvo s svojim konsumnim društvom. G. Jakliča se v dotičnem dopisu povzdiguje v deveto nebo, dasi je vsem dobro znano, da g. Jaklič na korist kon-sumnemu društvu zanemarja šolo. Tako vsaj se je izrazil njegov bivši voditelj, dokaz je pa menda tudi, da je dobil že gosp. Jaklič — ukor. Nadejamo se trdno, da se pristojne oblasti ne bodo dale motiti po takih bizantinskih dopisih, niti po kaki h „korakih", katere bodo v to svrho prav gotovo storili nekateri klerikalni gospodje, ampak da je merodaj nim činiteljem jedino-le pri srcu dejanska potreba in dobra stvar. Naša šola — to smo primorani priznati, dasi nam je težkograjati, — je prav zelo zanemarjena.   Dosedanji gospod nadučitelj,
dasi vsega spoštovanja vreden mož, je bil že nekoliko prestar, g Jaklič pa je imel preveč posla pri konsumnem društvu, seveda vsemu človek tudi ne more kaj; drugi dve učni moči pa sta dve učiteljici, ki pa poučujeti v prvih dveh razredih. Za to mesto treba je tedaj celega moža, ki se bo brigal le za šolo, ki se bo zavedal svojega poklica, ter bo z vso vnemo izvrševal svojo dolžnost. Zlasti pa bi želeli kakega starejšega zkušenega g. učitelja k nam, ki bi imel
tudi dobro voljo poleg vseh druži h potrebnih zmožnosti To, prosimo iskreno, naj imajo pred očmi poklicani faktorji. — Kar še dalje kvasi čast. g. dopisnik o naši dolini, o koristi in velikanski potrebi zadružne pivnice, ter o liberalcih, je vse tako bedasto, da ne čutimo potrebe na to odgovarjati. Pripomniti bi imeli samo še to, da se pri nas ne more govoriti o liberalcih in klerikalcih, ampak samo o ljudeh, ki so spoznali smoter in kori st konsumnega društva ter mu obrnili hrbet, in o onih, ki se š e delj zavajajo v društveno pivnico.
— Stavbna kronika. Kar se je letošnjo pomlad pričelo graditi, bo do zime tudi že pod streho in ometano. Vojaška bolnica utegne biti spomlad otvorjena. Dr. Mundova hiša na Rimski cesti, Kornova v Skmškovih, Treotova na Sv. Petra cesti
so pod streho; Štrukljeva v Kolodvorskih ulicah je dograjena do druzega nadstropja. Prihodnji teden imajo Palusovi dediči na Sv. Jakoba trgu pričeti podirati ostalo zi-dovje svoje razdrapane hiše, ker se je v jedni sobi strop udri in je nastala nevarnost za življenje ljudi, ki še notri stanujejo (!), kakor tudi mimoidočih Sicer je pa škandal, da se je ta podrtija trpela cela štiri leta po potresu na mestu. Zdaj je magistrat poskrbel za to, da se na onem prostoru zgradi dostojno poslopje ali pa svet preda. V Kolodvorskih ulicah podrli so troje odkupljenih poslopij. Tam se prične graditi „ljudska kopelj" za ljubljanske reveže. Na Trnovskem pristanu se dovaža še obilo stavbnega materiala. V Cerkvenih ulicah se prezidavajo prostori v bivši meščanski vojašnici, zdaj Orosl. Dolenčevi hiši Št 21, v koje pritličnih sobah bo nastanjen II. mestni otroški vrtec, v predelanih nadstropjih pa manjša stanovanja za stranke. Zadnji selilni rok je bil letos živahen, zlasti je bilo opažati mnogo selitev iz novih vlažnih hiš v stare, in iz sredine mesta na periferijo. Cene stanovanjem niso še nič padle, draginja istih je kričeča, pomanjkanje srednjih stanovanj je še vedno čutno, kar se bode nad hišnimi gosdodarji več ali manj še maščevalo. Vreme je bilo zadnje mesece za zidarske dela ugodno.
— Petrazrednica pri sv. Jakobu v Trstu. Piše se nam iz Trsta: Na shodu letošnje skupščine na Vrhniki je poročal g. tajnik, da se s prihodnjim šolskim letom razširi štirirazrednica v petrazrednico. — Prostori za peti razred ne bodo letos v šolskem poslopju, dokler se hiša ne zviša še za jedno nadstropje, kakor namerava vodstvo. — Za mesec dnij se prične novo šolsko leto, natečaj za novo učiteljsko moč je bil že razpisan. Opozarjamo slavne vodstvo, oziroma predstojniš tvo moške podružnice v Trstu, naj začasno priskrbi peto šolsko sobo, da ne bode morda novi učitelj imenovan, ne da bi imel kje učiti. — Mi vemo, da so s tem stroški združeni, vendar se je pa odločiti začasno, bode ali ne bode petega razreda. Skrben oče.
— Kolesar — ponesrečil. Sodni pisar v Ljubljani g. Sever, 171eten mladenič, sin znanega mizarskega mojstra v Krakovem, je včeraj na Gorenjskem blizu Podnarta ponesrečil. Vozil se je na biciklju; njegova dva tovariša sta, prišedši do hudega klanca z Brezja, stopila raz kolesi, Sever pa, dasi ni imel na svojem kolesu zavornice, je tudi po klancu vozil. Zdirjal je nizdol, nakrat pa odletel s kolesa v prepad in obležal tam — mrtev.
— Nagrada za rešitev življenja. Deželna vlada je pripoznala Francetu Primcu v Streliških ulicah št. 2, nagrado 20 gold. za rešitev življenja tri leta stare deklice Kristine Jager, katera je dve 2. aprila 1.1. padla v Ljubljanico.
— Letošnja letina na Dolenjskem kaže, koder ni toča pobila, srednje ugodno. Vina in sadja bo malo, poljskih pridelkov: krompirja, žita, ajde i. dr. bo precej.
— Potres v Vit anju. 16. t. m. ob lf*L uri popoludne so čutili v Vitanju na Spodnjem Štajerskem pet sekund trajajoč potres, katerega je spremljalo močno podzemeljsko grmenje. Potres se je ob 4. uri ponovil.
— Ljubljanica je vsled občutne suše nepričakovano upala. Stanje znaša 50 cm pod normalom. Gnusni kanali kažejo se vsled tega v mestu človeku, ob obrežju gredočemu, ter puhte svoj neznosni smrad iz votlin! Kanalizacij a mesta je nujno potrebna, ali pa naj se kanali v Ljubljanico znižajo !
— Utonil je v Premu 271etni samski kovač Ivan Frank.
— Poštna ekspedicija za šentjakobski okraj se je preselila v popravljeni zatiški dvorec.
— Goljufica. Mestna policija je aretovala danes Antonijo Jazbec iz Novega mesta, katera je na ime raznih strank po prodajalnicah vzela blaga, ne da bi ga plačala. Pri črevljarju Antona Rupniku, Pod Trančo, je vzela na ime nekega kanonika par črevljev in pri Jakobu Kobilci na Mestnem trgu pa na ime škofove kuharice solnčnik in dežnik.
— Najden denar je zapravil Leopold S p r a j c, brivski vajenec v Šelenburgovih ulicah Št. 6. V sredo našel je okoli 150 gl. blizu Kolezije in je šel potem s tovariši pit na Vič. Ker je čez mero zapravljal denar po gostilnah in se vozil s fi jaka rji okoli, prijela ga je policija. Mogoče je tudi, da je denar ukraden, ker se je dobil pri njem vetrih, s katerim je moral tudi „delati".
* Car — katolik? List „Sunday Spe-cial* je prinesel brzojavko, da se je car Nikolaj II. naveličal vladanja ter da odloži krono, potem pa prestopi h katolicizmu. Car poj de osebno k papežu, da ga pripravi za novo vero . . . Seveda je ta vest le plod strašne vročine in novic revne dobe „kislih kumar."
* Avstrijska armada in plemstvo.
Vojaški šematizem, ki je izšel 7. t. m. kaže, da ima naša armada 30.932 častnikov med temi je 4840 (torej skoraj 16°/0 plemičev. Največ jih je seveda med generalitete
* Morilka. 31. julija t. 1. je kmetica Roža Vrbanjić iz Glinice ustrelila kmeta Petra Samardžijo ter zbežala preko meje. Čez nekaj dnij pa se je zopet vrnila, in so jo orožniki zgrabili ter prepeljali v Slunj. Zakaj je kmeta umorila, ni znano.
* Gadi. V Comploju na Tirolskem imajo pri hišah in hlevih toliko gadov, da otrok spi oh ne puste* več iz hiš. Za vsakega ubitega gada je določena premija 30 kr., a Tirolci menda ne marajo premij.
* Mož se išče. V berolinskih časopisih išče 231etna dama, ki more svojega soproga sama preživiti, moža. Te dni pa je dobilo 50 mladeničev zaprta pisma, s katerimi jih neznanka poživlja na sestanek v neko gostilno. Znamenje je bel nagelj Vseh 50 je baje prišlo, a čakali so zaman. Končno pa so se sprli in stepli z gostilničarjem ter z drugimi gosti, da jih je policija več zaprla.
* Kraljica Margareta in deklica. Italijanski listi poročajo, da je videla italijanska kraljica Margareta v neki pred-krajni ulici Rima lepo deklico, ki je šivala. „Ali znaš tudi plesti nogavice?" jo je vprašala kraljica. — „0 seveda", je odgovorila deklica. — „Spleti mi torej par no-govic in mi jih prinesi! Ali me poznaš?" — „Da, Vi ste kraljica", je odgovorila deklica. — »Torej prinesi mi nogavice v dvor!" Črez nekaj dnij je prinesla deklica kraljici nogavice ter dobila za plačilo par svilenih rožnobarvnih. V eni nogovici so bili bonboni, v drugi pa nekaj denarja. Deklica je bila tega darila jako vesela, toda črez nekaj dnij je dobila kraljica pismo: „ Gospa! Vaše lepo darilo mi je pro-vzročilo veliko žalost. Denar mi je vzel oče, bonbone mi je pojedel brat, nogavice pa hoče nositi mama."
* Kuga v Evropi. Strašno kugo so prenesle toraj vender le ladij e iz Afrike in Indije v Evropo. V Oportu, največji 1 uki portugalski, sta zbolela dva človeka, katerih jeden je že umrl. Že prej pa je umrl nekdo na sumljivi bolezni. Včeraj pa so prišle vesti o kugi tudi iz Lizbone. Španija in Portugalska sta torej že okuženi.
* Svetovna razstava. V Glasgovu se bo leta 1901 pod pokroviteljstvom kraljice Viktorije in princa WaleŠka priredila svetovna razstava. Ker želi odbor za prireditev razstave, da bi bili v kolikor mogoče obi-lem številu zastopani na razstavi izdelki iz tnjih dežel, prosi predsednik trgovske zbornice v Glasgovu trgovinsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, naj interesujoče se kroge opozori na to razstavo. Dotični, ki bodo razstavili svoje izdelke 1. 1900 v Parizu, in ki nameravajo razstaviti jih tudi v Glasgovu, pošljejo jih lahko iz Pariza naravnost v Glasgov. Natančnejše podatke preskrbi trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani
* Viharji in povodnji. Blizu Santiaga je vsled neprestanega dežja velika povo-denj. Osobni vlak je padel z mostu v reko, ter je utonilo pri tem 50 oseb.  Valovi so
odnesli tudi celo hišo; devet Ijudij je utonilo. — Iz Montevidea pa poročajo, da je bil ondi strašen cvklon, ki je porušil več hiš in ubil mnogo Ijudij.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 18. avgusta. Ogrski ministrski predsednik, Koloman S z e 11 pride v torek sem in odpotuje v sredo v Ischl, kamor pojde finančni minister, dr. Kaizl že v ponedeljek.
Brno 18. avgusta. Skupni strankarski shod avstrijske socialne demokracije se bo vršil dne 24. septembra.
Pariz 18. avgusta. Bivši italijanski vojaški ataše, polkovnik Pani-zardi, brzojavlja „Figaru", da tisti raport, na katerega se v Rennesu sklicujejo generali, ni nikdar eksistiral in potrja to s svojo častno besedo.
Pariz 18 avgusta. Napadalec na Dreyfusovega zagovornika Laborija je že prijet. Ujeli so ga v Dolu. Zove se Glord Priznal je svoj zločin.
Rennes 18. avgusta. Zasliševanje s Picquartom se nadaljuje tudi danes. V „Figaru" obelodanjene izjave avstrijskega vojnega atašeja Schneiderja, da je pismo, na katero sta se sklicevala generala Mercier in Roget, in katero se njemu pripisuje, podtaknjeno in navaden falsifikat, ne bo vojno sodišče uvaže-valo, dokler mu je vlada formalno ne dostavi.
Berolin 18. avgusta. Pruska poslanska zbornica je odklonila vse predloge glede nasvetovanih kanalov. Sprejela je samo dva paragrafa.
Narodno gospodarstvo.
Obrtno-pravno   postopanje pri zglasitvi razširjanja ali omejitve obstoječih obrtnih pravic.
C kr. deželna vlada je poslala trgovski in obrtni zbornici naslednji dopis:
Iz pozvedovanja, katero je c. kr. trgovinsko ministrstvo z ukazom z dne 27. aprila 1897 št, 22.911 začelo, so vdeležena ministrstva izprevidela, da je dosedanja praksa obrtnih oblastev z ozirom na obrtno pravno postopanje pri zglasitvi razširjanja ali omejitve obstoječih obrtnih pravic različna in da je vsled tega potrebno, da se to postopanje enostavno uredi.
V ta namen je c. kr. trgovinsko ministrstvo sporazumno z ministrstvom za notranje stvari sledeče ukrenilo:
Zglasitev je razširjanje že obstoječe obrtne pravice na nove prvotno neimenovane pravice ali pa omejitev dosedanjih obrtnih pravic se mora smatrati kot od-glasilo dosedanjega in kot zglasitev novega ol.rta, oziroma kot prošnja za podelitev novega dopustila in se ima vsled tega v teh slučajih dosedanji obrtni list oziroma dopustilni dekret odvzeti in nov obrtni list oziroma dopustilni dekret izdati.
Ker je namreč obrtni list (dopustilo) za presojanje obrtnih pravic merodajen (§ 36. o. r.), se pri spremembi obrtne pravice, bodisi razširjanje ali omejitev prejšnji obrtni list (dopustilni dekret), ki ne zadostuje več razmeram in svojemu postavnemu dololočilu, ne more pustiti stranki.
Za spremembo vsebine obrtnega lista (dopustilnega dekreta) pa tudi v zakonu ni skrbljeno. ker isti govori samo o izdaji obrtnega lista (dopustilnega dekreta), ka kor gori omenjeno postopanje pri zglasitvi sprememb obrtnih pravic, zlasti zaznamek na prvem obrtnem listu (dopustil-nem dekretu) bi zakonu nasprotovalo, pri večkratnih spremembah vsebino obrtne legitimacije nejasno storilo in obtežilo določbo obrtnih pravic v posameznih slučajih naposled pa tudi težkoče napravilo z ozirom na zadružno pripadanje. Pri novi obrtni legitimaciji, ki se mora vsled tukaj predpisanega postopanja izdati pri zglasitvi razširjanja ali omejitve obstoječih obrtnih pravic, se bode na primeren način oziralo na prejšnje obrtne pravice, zlasti na dan kedaj se je prejšnja obrtna legitimacija dobila.
Izjema gorenjega pravila nastopi tedaj ako obsega zglašeno razširjanje dosedanje obrtne pravice tak obrt, ki je od prejšnjega obrta različen (§ 12 odst. 3. o. r.), toda le v toliko, da se t tem slučaju stranki prejšnji obrtni list pusti in le za novo zgla-šen obrt izda nov obrtni list. Pri koncesi-onarnih (dopuščanih) obrtih se mora odlo-
žitev oziroma razveljavljenje dosedanjega dopustila smatrati kot pogojno, odvisno od dovolilne rešitve prošnje za podelitev razširjene ali omejene pravice.
Obrtnik sme tedaj svoj obrt na podlagi starega dopustila dalje izvrševati in sicer v vsakem slučaju, dokler ni končano obrtno oblastveno postopanje o njegovi prošnji, oziroma, če se njegova prošnja n i uslišala, sme na podlagi pravnega obstoja njegovega prejšnjega dopustila obrt dalje izvrševati.
Ob jednem z izdajo novega,  za razširjen ali omejen obseg se glasečega dopu stilnega dekreta, se mora potem razveljaviti prejšnja dopustilna listina.
— C. in kr. intendanca 3. voja naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da namerava vojaški erar nakupiti po trgovskih običajih večjo množino žita (pšenice, rži, ovsa.) Kot dostavni kraji se določajo: Gradec, Maribor, Celovec, Beljak, Ljubljana, Trst, Gorica in Pulj. Nakupilo se bode: 4400 q pšenice, 20.800 q rži in 26.500 q ovsa. Pismene ponudbe, kolekovane z jedno krono in zapečatene, upošljejo naj se do 24. avgusta t. 1., 10. ure dopoludne ces. in kr. intendanci 3. voja v Gradcu. Natančneji podatki o ponudbenih pogojih in dostavnih terminih vpogledajo se lahko v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Tinktura zoper kurja očesa
- gotovo najboljše sredstvo ziz:
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (20—33)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
HI. E.ciisteli-a v IJubijani.
Meteorologično poročilo.
Viiiua nad morjem 306-2 m.  Srednji sračni tlak 736-0 mm.
Fran RoljHalt naznanja vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno veat, da je Vsemogočnemu dopadlo, njegovo ljubljeno soprogo, ozir. teto, gospo
Ano Poljšak roj. Čop
danes ob 2. uri ponoči, po dolgi in mučni bolezni, previđeno s sr. zakramenti za umirajoče, v 46. letu njene starosti k sebi poklicati.
Pogreb drage rajnce bode v soboto, dne" 19. avgusta t. L, ob polu 6. uri P°-Poludne iz hiše žalosti, na Martinovi cesti štev. 35, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v župni cerkvi sv. Petra.
Pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, dne" 18. avgusta 1899.
(1506)
Žalujoči ostali.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
> <
Čas opazovanja
Stanje barometra
v mm.
g u
H g
Vet/ovi
Nebo
17. 18.
9. zvečer
7. ajatraj 2. popol.
7342 ,
734 6 ! 736 7 i
203 :   si. jug
16 9 sr. svzhod 18 5 sr. jvzhod
jasno
oblačno oblačno
11
Srednja včerajšnja temperatura 2190, male: 187°.
a s
o o
nor-
JD"o.z3.sijslsa. borza
dne" 18. avgusta 1899.
Skupni državni dolg v notah.  . 100 gld. 30 i
Skupni državni dolg v srebra   . 100 „ 15
Avstrijska zlata renta   .... 118 , 35
Avstrijska kronska renta 4° 0.   . 99 , 95
Ogerska zlata renta 47« •  •  •  • 118 n 40
Ogerska kronska renta 4°/0   .   . 96 , 45
Avstro-ogerske bančne delnice  . 902 „ —
Kreditne delnice....... 388 „ —
London vista . ...... 120 , 65
Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 , 90
20 mark.......... 11 » 77
20 frankov......... 9 „ 55*/i
Italijanski bankovci..... 44 „ 40
C. kr. cekini........ 5 „ 67
Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5—IO gld.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. Junija 1890. leta.
Odhod lz LJubljane jnž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; fiez Selzthal v Ausse, 151, Solnograd ; čez Klein-Reining v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran-zensfeste. Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qasteiu, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, čez Klein-Reining v Stevr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo. — Proga v Novo mesto ln tr Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. ari 54 m. zjutraj, ob 1 ari 5 m. popoludne, ob 6. ari 55 m. zvečer. — Prihod v ZJahlJano j. k. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. ari 55 min. zjutraj osobni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m. popoludne osobni vlak z Danaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franceusfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob 8. uri 42 min. zvečer iz Podna rta Krope. — Prosa lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 21 m. zjutraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob 8. ari 48. m zvečer. — Odhod 1» 10obijane d. k. v Kamnih. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. Iz Ob 6. uri 6t> m. zjutraj, ob
11. ari 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206)
.•fa& Štajersko deželno zdravilišče
kop" -tec
j|g|ggP J^^jL/5hn Sezona,
.'*.      -.-V-:' ^v;.= ..      -   KRASNA LE9A !'
l/dobnpstno m ce/?eno:poJef-no-b/vd/išče..',: .
^j;aj H;r; zcira vilM^Ij le/tfdca. j eherv.ledVfc: ,*; uspćhijorjpDplegnih 1%^ ?
Svefovnc&nahtifcđftčn}to
>    •• -v v I «S TrJf/A -• VREL EC
priporoča
fiarodna (Sisftarna.
„Ljubljanski Zvon"
štev. 2 leta 1898 kupi upravništvo „Ljubljanskoga Zvona".
v Lattermannovem drevoredu
v nalašč zato zgrajeni, povsem kriti in lepo okrašeni stavbi.
Danes v petek, 18. avgusta t. 1.
ob 8. uri zvečer
tretji veliki, izredni
High Life-večer
a la cirque Franconi v Parizu
rendenzvous finega sveta.
Danes izborno sestavljen vspored, sam e novosti!
Velika foMeltiiOMt pri« laeiios«! I.vrMte!
Tukaj še nikdar prikazano !
Ježa po preriji vprašumah indije.
Velikanska in neprekosljiva produkcija na <lveh neosedlanih konjih, izvršujeta jo gdč. Mananne
in gosp. Rieffenach. Voh  piti« ultra!   Tukaj  m«* nikilai-prikazano !
Opazka. Gosp. Rieffenach je bil s to velikansko novo točko skoz 6 mesecev v Berolinu in Stockholmu v cirkusu Busch angaževan ter je dosegel največje priznanje in popoln vspeh.
\ o %«»*«: VotOMt!
Še v nobenem cirkusu tukaj prikazano. Zadnjikrat!
40 klovnov 40
velik balet in quodlibet
40 klovnov gospodov in dam 40
Dalje nastop vsega umetniškega osobja v svojih najboljših sijajnih točkah.
Za prav mnogobrojen poset prosi
(1504) ravnateljstvo.
J»t«,i velllka predstava.
Št. 9120.
Pisarja
s hitro in dobro pisavo, ki je že služboval v notarski pisarni, sprejmem pod ugod. nimi pogoji. Ponudbe in spričevala naj se mi naravnost dopošljejo.
(1499—2)       c. kr. notar v Ljubljani. Sp re tu eg a
stenografa
za slovenski in nemški jezik sprejme pod ugodnimi pogoji v svojo pisarno
dr. Matej Pretner
(1497-3) advokat v Trstu.
Priporočava (21—1-:
Kltt Sili |f!
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
v Ljubljani, v Prešernovih ulioah.
V najem se daje
mina i«
z mešanim blagom pri Velški papirnici pod Ljubljano.
Več o tem se izve pismeno kakor tudi ustno pri lastniku Francu Upali v Dobrunji hiš. štev. 67, pošta Spodna Hrušica. (i5(jD n
S-
(1507-
Podpisani deželni odbor razpisuje službo
okrožnega zdravnika v Krškem.
S to službo združena je letna plača 600 gld, eventualno dobiva dotični okrožni zdravnik tudi še nagrado 500 gld. za opravljanje službe v krški bolnici.
Prosilci za to službo pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 10. septembra t. I.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo pa se bo le na take prosilce, kateri so najmanj  že dve leti službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 17. avgusta 1899.
Velika prodaja vina.
Vlastelinstvo v Dabrovi, pošta Krapina-Toplice
ponuja po najnižjih cenah svoje vinske zaloge, obstoječe iz
lastnega pridelka iz let 1890, 1892, 1894, 1895.
Povprašati naj se blagovoli pod gornjim naslovom. (14^
H
Janko Klopčič
urar v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4.
Nikelnaste, jeklene, srebrne, Tula, amerikanske plaque, zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrsne lično izdelane budilke. Srebrne, Tula, amer. plaque, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, priklepki, gumbi za manšete in srajce, igle za kravate iz grana-tov. Razne stvari iz Kina-srebra. Prstani in uhani z dijamanti in briljanti. Specijalitete vsake vrste
v zalogi. Nikjer se ne kupuje ceneje.
Popravila zanesljivo, točno in ceno I 33
Prej
j.Pzor Alojzij Erjavec j.ZOr
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 33 Mere se shranjujejo. — Vnanjim naročilom naj se pridene norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 33
MODERCE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki fagoni
(sD   tf®) <§)   (&   priporoča   @   @   ©   ® @
Ljubljani, Glavni trg ® ® štev. 17. ®
HENRIK KENOA
33
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a 9 e £> e klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno, a e. b o. s
m
Jakob Zalaznik.
Glavna trgovina:
Stari trg št. 21.
Podružnica:
Vepve ulice št. 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepe-čenec (Vanille-Zwiebak). V svojih slasči-čarnicah postrezam točno z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 33
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip Nolli
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne
EL
31
11