Stav« 336 SdMjft wk da«, fv. FMU Vtrvu. isdafatetj in odfCfom! BdlnosU. — Ttak mini Mi L 18 — I« (do Mo L V Trst«, v torak 9. decembra 191» letnik XiVi prazntidlfc f]ak^ — — Dopisi saj Št« lan Ooiisa. — — NmMii m* . — TeUos Posameme Številke v Tista in okolici po 10 stotin*. — Oglasi se računajo e flrokostt cm kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stat; osmrtnice, zahvate, poslanice in vsbila po 40 stot, ogla d denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I'—. Oglase sprejema tnsentni oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno opravi Edinosti. Uprava in Inseratni oddelek se nabajat* v Trstu, ul. sv. Fraači&a As, 2& Iz Jugoslavlle. Kraljevska oblast t regentovi odsotnosti. BELGRAD, 6. Regent pcestokmaslednik Aleksander je pred svojim odpotovanjem podpisal ukaz, na podlagi katerega vrii kraljevsko oblast, kakor določa listava za časa njegove odsotnosti v inozemstvu jninietrki svet. Regent Aleksander o notranjem tn zunanjem položaju Jugoslavije. PARIZ, 7. Regent Aleksander je imel pogovor z urednikom -»Petit JournaHa«, kateremu je podal naslednje icjave: »N^še obotavljanje s podpdsom. saintger-mainske in ibdlgarske mirovne pogodbe je povzročilo v Francki nekako začudenje. Toda ne doikazuje H morda lahkota, s katero je vrhovni svet po komaj dveumi vljudni razpravi priznal utemeljen ost naših za-htev, da so bile lete upravičene? Ostaja še vprašanje, kedaj dobimo predrujme na odškodnine, ki jih najnujneje potrebujemo za obnovitev naše države na gospodarskem, politiane/n in tudi vojaškem polju, ker nikdar se ne more vedeti, kaj se vse lahko zgodi, Nismo še (mogli izvedeti podrobnosti, toda načelo je odobreno in, ker nismo nepopustljivi, ne ibo težko priti do sklepa, 'ki zadovolji vse. Dokazali smo že svojo popustljivost, ker nesano takoj izkoristili razmer v svrho takojšnje ureditve našega položaja z ozircMn na mirovno konferenco. Nisem še videl Clemenceauja — je nadaljeval regent — toda o bi sik al sem včeraj predsednika republike. Poincare ma je izjavil, da sta Francija in Anglija med vsemi vojujočimi državami morda ediini, katerih notranje zadeve so še precej zadovoljive. Kaflccr s«o v Franciji volitve utrdile edćnstvo, (tako je tudi v Jugoslaviji odpravljeno boijševisfcvo. Agrarno vprašanje je rešeno, stari fevdalni sistemi so izginili: ne estaja nič drugega ne^o določitev svote, ki jo bodo morali plačati veleposestniki. Vsak 'kmet ima sedrn svoj kes zemlje, taiko da tj:.m ne moreš govorci o bcijle-vištvtL To pa ne ,po«rnerrja, da nimamo političnih bojev. So konstituci^cinalci, klerikalci, nova stranka in tudi repuiblilkanci; toda, na-glašam posebej :n vztrajam pri tej »trditvi, vse te stramke delujejo na izikiljončno narodnem polju. Kakor nima Francija v Alizaciji in Lo-reni rajzkolnikov, tako tvorijo tudi Hrvati Slovenci samo enoto s Srbi. Kar se tiče -zunanje politike, ne obstojajo med nami in našimi zavezniki niti najmanjša nesporazumi; en j a. Kar se tiče naših sosedov, lahko izjavim, Ja so naši odnošaji z Romunsko in Grčijo zelo dobri. VenizeUos je naš prijatelj, kaikor je bil vedno, a® gotovii smo, da ostane tudi v bodočnosti. Glede Madžarske čakamo, da se določijo meje. Prosili so nas, da se umaknemo i Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Pridrvel je Gašo na konju — ranjen. »Strela božja!« ije vzkliknil. »Z gore so nam iz zasede pobili lombardirje, izgubili smo lom-barde!« • »Naskok!« je zahrupel ban ibrez zavesti. »Vivat banus!« je zaorila vojska Še enkrat. .»Vivat Hening!« je odmevalo iz gorske soteske. »Pomoč! Pomoč!« Iz črnega žrela hrupi nepoznana vojska. »AlapičJ« je zadrhtel ban, »glej! Saj so vragi to!« »Zločinec Ambrož nas je zajel,« je zaklical Petničevič, doletevši brez sape. Sablje žvenkečejo, ljudje (kriče, Ambrož seka. Zastavonosci se umikajo. Sedaj tbeže tudi Uskoki. Za njimi lete š-tajenski kcr»;enaki — vodi jih Stepko — mlatijo, bi^ejo, mrvijo, mečejo izpred sebe. Sedaj, so 6e Uskoki zatekli v mline; od tu sipljejo smrt na moštvo, ali, mlini so zagoreli. i govorov v vseh političnih krogih v Belgradu. Pozabilo se .je na vse notranje stvari. Dne 28. m. m. je bGAa ob 5 na dvoru pod predsedstvom regenta prestolonaslednika Aleksandra ministrska seja, ki je trajala do bfam 9 zvečer. Na tej seji so se določile posameznosti, ki so v zvezi s potovanjem prestolonaslednika Aleksandra. Po poslednjih poročilih dri sna lih dobili o držanju naše delegacij« na mirovna konferenci v Parizu, so se raizvrjali dogodki takole: Ponoči od 25. na 26. novembra je naša delegacija v Parizu prejela šifrirano brzojavko od vlade v Belgradu s katero je bila izvršena kapitulacija, izmenjava toka dosedanjega držanja naše delegacije napram mirovni pogodbi z Avstrijo. Aikorarvno je biSo pozno ob 10 ponoči, so bili delegati nujno pozvani k seji, ki se je nadaljevala tudi 26. novembra v jutro. Drugi dan ob 10. dopoldne so se gg. Pašič, dr. Trumbić fin dr. Žoiger odpeljati na Quai d' Orsay in v glavnem stanu konference sporočili, da po najnovejših navodilih iz Bel-grada delegacija more podpisati mirovino pogodbo z Avstrijo saimo z gotovimi naknadnimi pridržki. Istočasno 26. m. «n. zjutraj je delegacija brzojavno fevestila vlado v Belgradu o položaju v Parizu. Tokia stvarno je bilo nemogoče, da bi naša delegacija dobila definitivna navodila do 10 dopoldne 27. novembra, ko so naši delegati imeli pod|p»satfi pogodbo z Bogansko, kar naj bi sledilo predhodnemu podpisu mirovne pogodbe z Avstrijo. Zato so 'bila naši delegati tudi ta dan odsotni v Neu&ilu, kaikor so bili tudi 10. septembra v Saint Germainu. Po prvem poročoiu, ki smo ga prejeli, bi se meglo sklepati, da je naša delegacija v Parizu samovoljno brez navodil iz Belgrada izpremenila svoje držanje. Regenta prestolonaslednika Aleksandra so na potovanju v Pariz spremljali minister za promet dr. Draškovič, minister dvora Balug-džić in dvorni maršal polkovnik Damijanovič. Prestolonaslednik Aleksander ostane v inozemstvu 14 dni. Finančne garancije v mirovni pogodbi z Av» sitija. BELGRAD, 6. »Pravda« priobčile besedilo finančnih garancij, zaradi katerih so v Parizu nas'tale znane težikoče. V mirovni pogodbi z Avstrijo je tudi načrt pogodbe o miru, ki se nanaša na 'kontribucije novih oblasti in kompenzacij, zaradi katerih naša delegacija ni mogla podpisati miru z Avstrijo. Glavna določila tega načnta so: Člen I. Cehcelovaška in Poljska, kraljevina Romunija in (kraljevina SHS Ikot države, ki dobijo teritorije, ki so nekdaj tvorili dele prejšnje avstroogrske monarhije, sprejmejo vsafka za sebe, da »plačajo na ime kontribucije za osvobojenje omenjenrh teritorijev svote, 'katerih slkupna svota znaša 1 H mil j arde frarikov v zlatu. Fraink v zlatu mora biti iste teže in kaikovosti "kaikor je bilo zakonito določeno 2. januanja 1914. Člen II. Te svote se raizdele med posamezne države na podlagi razmerja med povprečnimi svo-tami dohodkov 3 finančnih let 1911-1912-1913, dobljenih na posameznih ozemljih. Dohodki iz Bosne in Hercegovine so izključeni iz obračuna. Dohodki, ki imajo predstavljati to osnovno podlago, so oni, ko so osvojeni od komisije za repatriaojio v soglasju s členom 3. finančnih odredcb mirovne pogodbe z Avstrijo, ki predstavljajo najpopolnejšo finančno moč omenjenih ciblasti. Skupna svota, p4ove iz Rige. Varstvo Nemcev bivšega cesarstva, (kd 'bivajo v Rigi, prevzame tamošnji .danski konzulat. Boljše viški agent ▼ Nemčiji, Radiu, se udeleži mirovnih pogajanj v Jurjevu. LONDON,.8. (S.) Iz BeroiiiTa .poročajo: Botjše-vi&ki- agent Radau je zapustil Berolin, odkoder od potuje v Jurjev, kjer sč 'bo udeleževaT mirovnih ■pogajanj med Estonsko in sovjetsko Rusijo. Iz Avstrija. Rennerjev prihod v Pariz. PARIZ, 8. (S.) Avstrijski kancelar Renner pride v četrtek v Pariz v spremstvu ministra za fi nanoe, ministra za prehrano, ministra za trgovino ter nekoliko izv-ei'encev. Kancelar R-enner se namerava baviti 9 poslovanjem odškodninske komisije. -Skrb-I bo za izboljšanje prehrane Avstrije in bo uredil tozadevna fan-ančna vprašanja. Mirovna kos^ferenfa. Vrhovni svet še proučuje noto, ki se odpošlje Nemčiji. PARIZ, 8. (S.) Listi poročat'o, da nota zaveznikov Nemci fi baje še ni fcila izročena in da jo bo vrhovni svet danes zjutraj zopet proučeval. Me)3-zavezniške vlade še niso vse pristale na zagrozi-tev vojaških prisilnih ukrepov. TraŠko vprašanje. - Izročitev zavezniške note. v on Lersuerju. PARIZ, 8. (S.) Vrhovni svet je trne-! danes pod Clemenoeau je vi m predsedstvom kratko sejo, ki je bila posvečena edino ie iproučevainju ipredlogov glede začasne uprave v zapadni Franciji. Znano je, da so troška ozemlja, katera so izprazniti Bol-garj«, začasno zasedena deloma po grških, deloma pa po zavezniških četah. Tu gre organizacijo civilne uprave. — Svet se je zopet bavil »z noto, M se odpošlje Nemčiji m ki Je že bila odobrena minulo soboto. Smatra se, da se ta listina izroči jutri načelniku nemškega odposlanstva. WUsoa se ne zaalma za odobritev mirovne pogodbe. LONDON. 7. Poročevalec »Daily Telegra.piia« Iz New Yorka piše, da se je*odobritev mirovne pogodbe končnoveljavno odklon'ia vsled neupogljive vztrajnosti ameriških senatorjev. Pravi, da se Wiisonovo mnenje v tem oziru izraža v na- moja se noče dotekraiti Človeka ibrez orožja, se noče do tekniti hrvatskega bana. Obvarovati sem hotel svojo rodbino pred krivico, a to mi je dovolj. Več ni treba. Idi, beži! Pred cerkvijo je moj konj. Umakni se po tej soteska proti Zagrebu. Tu ni nevarnosti.« Peter je stopil proti vratom. »Ban Peter,« ga je ustavil Ambrož, »Še eno. Cuj mel« »Kaj hočeta, gospod Gregorianec?« je vprašal ban hladno. »Glej, d George, se je osnovala na Madžarskem vlada, rila francoska poslanska zbornica. Predsednik in drugi govorniki so pozdravili aUzadko-Joren&ke zastopnike. Iz ftalile. Nova razpostavitev strank v ital'Jauskl zbornici. P.IM, 8. Izid zadnjih državnozbon^Mi volitev ije povzročil tako zmedenost med strankami, da se šele sedaj začenja sndslćti na to, kaiko naj se pravzaprav uredti ma^c.č'ne postopanje. Protisociijalistične strairrike u videvajo, da ne morejo opraviti proti socijalistom ničesar, če se ne združijo v »blok. Gibanje, ki se sedaj opaža med strankami, je torej samo posledica socialističnega pritiska, ali pa nevarnosti, ki fim od te strani grozi. Prej so iskale vse stranke samo .to, kar jih je bolj ločevalo od drugfh, visita se je bahata s svojim programom Ikot najboljšim in najbolj pa-trijotičnim, sedaj pa iščejo slika med seboj in skupnosti v svojih programih. Tako se predvideva zveza, če že ne fuzija med aarodtnosocijalno skupino, prej »reformisti«, nato »tmionisU« in sedaj »avtonomi-std«, in sikupino »bojevnikov«, ki si je nadeđa ime »stranka narodne obnove«. Kar se tiče notranje politike, sta se te dve slkmpiai že sikaraj s,porazumeli, a kar se tiče jadranskega vprašanji sta si popolnoma edikii. Bo^evniŠika zveza (izjavlja, da se mora reševati jadransko vprašanje na podlagi londonske pogodbe kot jamstvo za dosego naslednje rešitve: Aneksija Reke z njeno staro lulko; kobsor-cijska uprava rešk.ih ladjedelnic in žeđez-niških prog, ki vežejo Reko in Trst z ozemljem 'bivše avstroogrske monarhije; pri tej upravi naj bd sodelovale samo prizadete me-jaške države, da se prepreči tekma med re~ko in tržaško luko; zagotovitev Zadru iste usode jeze; obšel sem batje našega plemena, pri-pognil uho na njegovo srce. Strast, besnostl Imeli smo krono; sami smo si jo strgali z glave, ker ni mogel vsakdo biti kralj. Plakat sem, srce mi je pokalo ob teh spominih, a srce mi poka tudi sedaj, kajti, recite: ali smo danes boljši? Ali smo se pokazali vredni, da bi nas steblo sreče m miru zaščitilo s svojim -vejevjem? Človek zakona sem, in, ako vidim, da ga nenarava gazi, se mi razvnema kri in pobesnim tudi jaz. S sablfo, s silo postajajo narodi silni, slavni, ali ne postajajo — srečni! Ban!«, je nadaljeval starina, »vi ste bogat, umen, slaven, odličnega tkedena, železne volje, vi ste Erdddi, vi ste knez, ban — aH pozabite za hip na vse to, pozabite sebe, spomnite se, da ste sin nesrečne matera — Hrvatske. To si zapomraHe, in tu pred odrešenikom sveta, sredi krvave noči, vas zaiklinjam jaz, sivolas starec, krenite na drugo pot in vodite nas v boj za svobodo in srečo dedovtine našel Zaiklinjam vasf« — je rekel starec Ambrož, v ganut ju prijem rdte bana in eakza je zatrepetala na sivi trepalnici, Ali, Peter je iz vil roko in odvrnil hladno. V Trstu, a>H m Zadra. Republikanska stranka uvideva tudi, da i%i njen (program zelo različen od programa zgoraj omenjenih srkupin; edina razirka \e baje vipra-kcrastituante. Ce bi se tem trem ekupiaatn priključili Se rad-iikaJcs, se domneva, da bi imel ta novi blok kaJurh 100 sedežev. Demokratti«6no4#beraJna eikupma, katere fi-eijonomija oi Se tpopotnoma jasna, gre baje ta ud ej®brtvilo eveze « vsemi demokratičnimi •Aami. Sta4i§če jtatijandke Ljudtfce stranlke ni še jasno. Zastopnik Michek je izjavil, da se bo lahko govorilo o kalk* protasocifalistš&m zvezi, Ie9e ko pride do koncnoveljavnega sporazuma med liberalnimi strankami samimi. Ljudska stranka ni, krftor ,piie »Conriere d' It ali a« protinačetno sodelovanju c vlado, toda o sodelovanju, ali nesoddovanju bo odločila samo po lastni uvidevnosti In po zahtevi po~ Stičnih dogodkov m raomer, ne da bi se pri tem ozirala na interese posameznih strank. Socijalisti se živahno organiziralo in so odločeni za uveAjavljemje svojih načeli « vsemi sredstvi pri razpravi o odgovoru na pr©stolni govor, o proračunu, o ruskem vprašanju itd. Stanje ie torej precej napeto. Četudi se posreči fuzija v začetku omenjenih strank, kar ie m gotovo, ker prihajaijo vedno nove ovire na pot, se vendar ne more reči, da Je sedanji viadi zgotovljeno nadaijno življenje, ker pri današnji sestavi zbornice je nemogoč obstoj vsake vlade, ki nima na svcji strani koalicije, v kateri se nahaja ifudsika aii pa socialistična stranka, ali pa obe. V koi&or je pa iz sedanjega položaja raarviidoo, se rdi, da ie sodelovanje teh dveh strank z vlado izključeno. S tad išče ljudske stranke se lahko izpretneni s časom -vsled Azpremeanbe potitičnega položaja, stališče socijaičsrtične stranke pa ostane, z ozircin na njena načela, bržkone neazpre-memeno. Na vsak način se pričakujejo še važni dogodki. Italijanski senat. RIM, 8. Danes se jc začela v senatu razprava o odgovoru na prepolni govor. Mazzotti ie izjavil, da ni v tpredotocrn govoru spJoh nikakršnega programa, da ne ipojasnjuje ne no-tranjega ne zu-nenjega itatijanskega pok>ža*a. Obžaloval je, da se napada D'Anmmezio in da nimajo nove pokra-ptvc še svojih zastopnikov v parlamentu. Drusi govorniki so obžalovali zadnje dotžfočke v Italiji. Avtonomija za Gornjo Adlžo. BCWXAN, 7. Kratka vsebina zahtev, ki jih predloži »Nemška zveza na južnem Tirolskem«, t. j. bick libera-lne in klerik a Ir.e stranke v Oor-t£A Adiži, taftanski vfexH je približno 4a-le: Nemci iz^avl>jo \iadi v svoji spomenici, da se ne nameravajo stavki v opozicijo, akoravno niso prepričani o zakonitosti aneksije* ki jo je ItaKja že izvršila Zahtevajo, na* vlada prizna, potrebo, ca se dovoli Gornji Adiži dežehva avtonomija, zajam Jen a po avstrijski deželni ustavi — -ki se precej razlikuje od italiiaii^ke — pri kateri de imel deželni zbor tu J i zakonodajno pravico v okrožju svojega ctvnujćja. Glede seJaj vefevre-h zakonov, k» so bi-ii plod državnega -zakonodajnega delovanja, zahtevajo Neruci, naj osfcncjo v veJVavi vsaj 20 let in naj se mod tem časom ne izpremene brez privoljenja deželnega zbora. Nada*:« zahtevajo nekatere izjenme ublažitve: kakor: oprostitev vojaške službe iz razlogov, katere smatra Zveza za teiiUie; .poverjenje javne var-no^ne službe dežeH, itd. Raziui tega zahteva spomenica, naj sc spoštujejo občinske avtonomije. llell.'n In Uatlknn. Step mora bili, kdor ne vidi, da je svetovna vojna poleK drugih dcJekosežnih izprememb, dobrih in sJabih, ki jih je povzročila, znatno tudi učinkovala na med ebohre oJnošaje dveh činite-fcev, ki sta si pred vej no še stala nasproti kot ogenj in veda, nemreč ira medsebojne ocnošaje sned kraljevo italijansko viado in sv. stolico, Vatikanom. Kakor >e znano, je .papež Pij IX. s svojo slovito okrožnico ^Non expedit« (»Ni prospešno«), izdano 29. februarja leta 1868., zabranil »boreči se cerkvi« v ltaftji sodelovanje v političnem življenju. zlasti pa pri nžržavnozborskih volitvah. Ta prepoved je ostala v najstrožji veijavi do leta 1905., ko je papež Pij X. z okrožnico --Certum cottsilium«, izdano 11. junra omenjenega leta, sicer iznova potrdil prvotno prepoved, vendar pa dodal, da se more v posebnih primerih dobiti o-prost te prepovedi. Tako je ostaJo vse do pred sunkirjih voikev v italijanski parlament, ko so prvikrat smeii nastopiti katoličani kot taki. Nastopati so pač smeli kot posamezniki, ne pa kot e-notna, strnjena poiltična stranka. Svetovna vojna, v kateri so bili italijanski katoličani med vojnimi strenkanri (intervencijom?^) malo da ne nama-vdusetvejši — poslanec Meda, prvo'— katoličanov, >e bil minister v vojnem koai.^. ^cm kabinetu — pa je obrnila Še zadnle robove ^Non exoedita . m za letošnje parlamentcrne vcHtve je Vatikan ketoiičancm, ki so se zato strniti v enotno stranko -Partito popolare italicno«, odprl na ste-2Gj vrata v pelitično življenje. Po štiridesetih ktih ie Non expedit«, ki ga je ves svet po vse; pravic? smatral za naje"šočnejšt odpor Vatikana proti priznanju itsrii anske države, proti ioropan;u patrimonija sv. Petra«, izpremenil polagoma v 43ed»t« (^FVospešno je«). Iste jasno, ko so prihajali fe Vatikana na/blažji opomin: mogotcem sveta, naj ust- vijo medsebojno klanje in mes^rjenje narodov. so iz italijanske«?! -katoMškega časopisja zvc;te!I rtajnavdušenejši bojni klicL in po končnih bc :h, ko se je v Parizu začelo preebrazovati lice Evrope, ni bilo čuti iz Vatikana glasu, ki bi kro-jitejijem pravice pciagal na srce pravičnost, so iz kste^-^rega časopis-ja v Italiji zopet odzvanjali naji esntjs; Istoja »tal^ansico-papeško vprašam«, da obstoj tega vprašanja priznava tudi italijanska vlada, iti da le jedro tega vprašanja .spor «2ede misli, načina m sredstev za zajamčenie suverenitete, neodvisnosti ter državljanske in politične svobode papeža. Italijanski poroštveni zakon te leta 1871. da ne zadostuje več, da »a jc treba revidirati v naslednjem zmisto: da papež ne bo več podanik bi oe vzdrževanec Hailtaoske vlade, da ne bo več »pod sovražno oblastjo«. To vprašanje da ie »zgubilo svoj stari mednarodni značaj, ker so je druge države same za« že re-šSe, in je torej izključno ie italijansko. Rešiti se pa da. in sicer tako, da italijanska vlada prizna sv. stolico enako kot vsako drugo inozemsko vi&st xa pravo, resnično in redovito mednarodno kiridično osebo, s teritorija!«wni mejami hi 'lastnim političnim obličjem, kalija in sv. stolica ste se vojujoči državi, pa-pež ima v svoši posesU ie kos svoje države, vojne operacije niso fcgnaie papeža z nje ko ve stolice, vojne operacije so sicer ustavljene, toda mir Se ni Sklenjen med obema državama. Italijanski poroštveni zakon naj sc smatra za mirovno ponudbo, H pa je papež ni sprejel. Zato da je treba pravcatih mkovnih (pogajanj, 4cakor med vojnjočimi (državami. C« bi to ne bilo mogoče, pa naj bi &c vsaj dosege! 4cak začasni modus vfvendi na podtegi sedanjega posestnega stanja. Pisec vprašuje nato, aH je kalija priprav-lena priznati sv. stolico za velevlast, z-a vojujočo državo, proti kateri so ustavljene vojne operacije, in a4i je voljna imenovati pooblaščenca za mirovna pogajanja. Končno predlaiga pisec tudi že načrt mirovne pogodbe, ki naj bi ae gtesiia nekako takole: Cl. 1. Vojno stanje, ki se ie pričelo med ttainan-sko v+aiJSo «n sv. stoKco 11. tseptembra 1«70. z izbruhom sovražnosti, ki so prenehale 21. dne »tega meseca m leta, prenehava z današnjim dnem. Cl. 2. Stranki priznavata teritorijafoii položaj, kekor se je začrtal po tem Toku, fzvzemši ono, kar določa pogodba. C*. 3. Italijanska vlada izjavlja, da člem poroštvenega zakona (13. majnika 1871., št. 214), ki vsebujejo poroštva m pravice za papeža, tvore slovesno 3n neprekbcljivc izjavo italijanske dT-žave in naroda katctfSkcmu in civ*ftiranemu svetu, s katero se zagotavlja, potrjuje in zajam-čuje suverenost, svObodnost ter meščanska, pcii-tična §n verska neodvisnost papeža in katotiške 4. Italijanska vlada Izjavlja sSovesno, da ematra poroštveni zakon tai osnovni zakon italijanske države, enakovreden z ostalima državnimi osnovnimi zakoni. Cl. 5. Na podlagi mirovnega sklepa se vzpostavljajo diplomatski odnoša'i med sv. stoiico ki italijansko vlat-O (mmojatura, veleposlaništvo). Cl. 6. Italijanska vlada priznava sv. stolici značaj veievtastL O 7. Denarni prispevek, ki ga določa poroštveni zakon papežu, se bo uporabljal za italijanske nasajene med neverniki. a. 8. Teritorijalne meje določite, kolikor ie potrebno, posebni komisiji obeh .pogodbenikov. Cl. 9. Stvari cerkvene politike se urede s posebnim konkordatom. Cl. 10. Ta pogodba velja 25 let. Tako knjižica, ki pomenja, kar mora biti jasno vsakomur, po večletnem stopicat*:« najodleinejši korak k popolnem« sbližanju sv. stolice ki italijanske vlade, k spoprijatelji t vi. A kakor vse' kaže _ Partito popofare italieoo (Itadi»»:ka ijut ska stranka) je vendar takorekoč jedro sedane vladne večine — bi italijanska vlada najbrž ne nasprotovala preveč temu načrtu m bi prijela za tako prijazno in zaupljivo ponujeno roko. In seveda: roka roko umite! # . Kakor nas mora veseliti, kot katoličane, ki vidimo v rknskem papežu vrhovnega svojega verskega poglavarja, da se »godno reši te dolgoletni spor, ven ar pa na« ob vsem tem navdajajo neki čudni obč*tki. Mteftno, um ni treba še posebet opozarjati staršev, da naj Arbe za to, db bodo otroci redno m pridno zahajali k pookit, tki Čim preie nadome-ste, kar so zamudni v vsem dolgem času, ko so b3i brez šolskega pouka. (Vidna ki akaže»jua je na-va a, in zato tudi upamo z vso gotovo- stjo, da si kmaht opomore ob dobri duševni hran?, ki k> bo dobivala v narodni šofi. letimo H vso srečo! Slovo generalnega ctvUiui komisarja. Cv. CiuffeSi nam pošilja: Civilnim in vojaškim oblastem ter zastopstvom v Julijski Benečiji. Odlagalne delovanje generalnega civilnega komisarja, go-fnn najživTaknejŠo željo ki dolžnost, da izrazim svojo hvaležnost vojaškim in civilnim oblastim, zastopstvom m vsem činiteljem v Julijski Benečiji za krepko ia marljivo sodelovanje, ki so me podpirali žnjim. V kratkem času, v katerem sem ■me>l čast voditi važni urad, sem skušal posvečati svote delovanje javnemu blagru v dubu ljubeznive vdanosti, In jo čuti vsako italijansko srce napram plemenitemu m delovnemu prebivalstvu odrešenih pokrajin, k čigar napredku bo modro delovanje mojega gotovo ravičenc>e, ki niso vpisani, da zahtevajo vpis najdalje do 15. decembra. S tem se torei pričenja reklamacijo postopanje, ki tvori najvažnejši del tehničnih priprav za volitve. D&Inje po-istopanje za enkrat ne zanima. Po vsem sodč, smemo torej domnevati, da je postojnski civilni komisar uvedel kar kratkomalo italijanski voHlni red za svoj srečni okraj. Ali je to resno? — Na to drugo vprašanje je« Če je prvo rešeno, lažje zanesljivo prav odgovoriti. Ne glede na to, da se ■po istem italijanskem zakonu (čl. 130 edinega besedila) mora čakati aneksija, potem raztegnhev dotičnih -zakonov na eventualno anektirane pokrajine, končno ureditev vse tvarme po kraljevih odlokih, je jasno, da je predpogoj za sestavo volilnih imenikov vendar to, da se ve, kdo ima vo-l&to pravico. Da bi prebivalstvo postojnskega o-kraja že danes uži valo votHno pravico za rimsko poslansko zbornico, tega ne more trditi nit! naj-c-l Vodstvo. Vpisovanje v CM Solo prt Sv. Jakobn se je zaključilo v nereljo. Dasčravno so se vpisali v to Solo skonr: izključno le šoloobvezni otroci stanujoči v šentjakobskem okoliš«, jc vendar njihovo število — nad 1200 — tako veKko, so ozlovcijent na takem j>reziranya našega jezika od strani zavoda, ki mu spadajo v delokrog vse Pri-merje in Dalanacifa, torej večina prebivalstva v lem otcežfu. Je M to pravično? Je k to modro? Aii menijo res, da si a takim postopanjem pridobe aren pretbinradstva, da ustvarijo • tem iisto raspoloženje kakor si je baje 2e£e merodajni krogi?! Ce računajo tako, se ljuto motajo, kafti, naj oe poizabljajo nikdar, da šma^o posla s pobtično zrelim, narodno za vedndm in — kulturnim ljudstvom. Tisti čml- tdji, ki imajo moč za to, naj pouče oMastnike v rečenem zavodu, da se s preziranjem jezika ljudstva igrajo z ognjem! Mi svarimo ravno zato, ker ne želimo boja, ampak miru. Će drugi žele drugače — kri vda ne bo t)a naši strani. »Pevski večer« g. Šimenca, »apo\i.dat» za soboto. se otfgodi na nedoločen čas zaradi dT-uere prireditve, ki se naznani pravočasno. Mestna zastavljalnica. Dane* pref^>otdnc sc bodo predajali razni dragoceni preihneti, zastavljeni meseca tebrirarja 1919. na zastavne listke serije 144 od št. 200.001 do št. 2C»2.40«, p&poiJnc-pa r&zni nedragoceni predmeti iste serije, zastavljeni meseca marca. Fma družba vofakov in inornariev. 6. t ni. je zmaivkala na južni postaji nekemu ki se je vračal iz Amerike v domovino vsa prtljaga, dva polna kovčega, v katerih je imel mnogo srebrnih predmetov, cblck in perMa, v skupni vrednosti nad 3000 lir. Včeraj se je posrečilo orožnikom aretirati tatove. Dva orožnika, ki ista bila v službi po irfici RMx>r«o, 7a.pazi!a dva sumljiva mornarja, ki sta nesla vsak svoj zavoj. Ustavila sta ju »n našla v z-avojih več srebrnih predmetov, ki so bili pred par dnevi ukradeni onemu Romunu. Bila sta aretirane. Povedala •sta, da nista izvršila tatvine samo ona dva, temveč tudi drugi; vedeK so tudi njihova imena. Orožm-ka, ki sta aretirala mornarja Ruggera Rttgnatei-Hja in Franca Sorentina, sta prišla na s!e«J: tudi drugim ter odvedla v zapor vojaka Antona Oola, Filipa Rizza, mornarja Alojzija D'A-m-bra in prostitutko Alojzijo Metliko, stanujočo v irHci Rena 10, pri kateri se je nas^a precejšma množina sre-brnine. Najdeno blago je bik> zaplenjeno; aretira nci pa so b&i izročeni vojnemu »odišču. Lov na tatove. D\-a orožnika sta včeraj ob 4 zapazila 3 može, ki so priš+i 3) zdravniško izpričevalo. Gojenci konvikta „Francesco Skod* nik" se morajo predstaviti v nedeljOj 7. t. m., ali pa v pondeljek, 8. t. m-, Za njih vpis poskrbi ravnateljstvo kon-! vikta. Tolmin, 4. decembra 1919. Kr. civilni komisar: Cap. Lhnberto SALA.; Edina le pgPTOTvm u Trsta ul. S. Francesco d'Assisi št. 15, II. (nasproti tiskarne Edinosti) Kupuje usnHourstno zlata in srebro P3 najuišish tm\\. MALI OGLASI NOVA, svetla zakonska sofca se proda. Ul. Ana-stesio št. 20, III. vr. S. 4455 PRODAJO se vo »godni ©eni »citre«. Barkovlje. nabrežje št. 122. 4457 HIŠA na vogalu v srefčani Sv. Ivana, iprimerna 7.a vsako trgovino, 4 k-uhinje, 8 sob, .plin, vrt, kiet, se proda radi selitve po polovična ceni. Pojasnila vi. S. GlKno št. 541, pritii^.e, desno. 4458 VOLNENE ODEJE, 150X140, 150.000 kosov se prodajo po 12 lir kos. Ponudbe pod »Odeje« na les. odd. Edinosti. 4456 DRUŽINA. 3 osebe, oče in 2 hčeri, vsi v službi, išče priletno žensko, ki bi nastopila službo kot družinska gospodioča. Naslov pove ins. oddelek Edinosti. 3344 m ZALOGA SH IH ZLATMME:: na veliko izbero »e vdobi pri A. POVH v Trstu TRG GARIBALDI (HARRiERA) 3. W m 6. P!0, zlafnrnlcn-urnrnlca Trst, Corso Ste v. 15 Kupujem srebrne krona in goSdinarje po najvi^ h cen?h. V9 LAVIJA vzajemna zavarovalna banka v Pragi —— M zavaruje proti požarju, s reli, iia življenje itd. itd. Rezevni zaklad nad KO milijonov. Informocile d:]2 pisarna zastopstva I o Trstu, ul. 33« oktobra 12, i. Generalno ravnateljstvo v Ptagi. ZOBOZDRAVNIK D". MHJICilC TUST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop. Ereznclstino \ii\mn zft plmSrai2 ii m\i\ zAii LEPO SOBO s hrano, uporabo kopalnice in če mogoče tudi glasovirja, išče uradnica pri bolrši družini. Ponudbe pod »Zračna soba« na inser. odd. Edinosti. 4448 PFAFF Stroj za hm\i in vezaajs »i oi ;i jurci Seidel & Neumann In ■.•^Aj-i-, g^j ,Singer4 Gast & Oasser Tvrdfca ustanovljen l. FRAHCESCO BEDMAR Trat, ul Otrapanile Bogat« zalega vseli potrebščin. Aichatiičn^ delavn ca za v*aka popravtiaaja. 13 1'J g MODERNA sobna opnava se proda v št. Petru pri Gorici. Osla-siti se v gostilni HmeljaJc. 4445 HI SE, posestva v oko^ci. Rojami, Škor-kJji, Greti, Sv. Ivanu, Sv. Ani, VnčeK, Skednu, 2av4iali in dve stav4» v mestu, ceaa od 14-140.000, se prodajo. Naslov: Kobec in drug, Trst, kavarna Monoemsio, pri blagajni. 4449 PLOSCE za štedilnike več kosov 56X73 cm, tri lakaje, se prodajo. UL Carpisoa št. 16. Verčon. 4435 ISCEM učitelja angleščine. Ponudbe pod »Takoj« na ins. odd. Edinosti. 4415 SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Gartbakiijev trg št. 3 (prel Barriera.) 3341 SREBRN denar in zlato kupuje po najvišjih cenah Albert Povh, urar, ulica Manzcni št. 17, vr. 2. pritličje. Obveščen, pridem tudi na dom. 4428 HIŠA« 1000 režnje v zemlvišča, hlev za živino, shramba vozov, blizu tramvaja rse proda radi seKlve za 32.500 L. Druga hišica, vrt, hlev, 350 sežnjev zemljišča, blizu postaje za 13.000 L. -Bezek, kavarna Ccmmercio. 4451 GOSTILNA v bližini Trsta se o:"da v najem. Pismene ponudbe na ins. odd. Edinosti pod »Ugodnost« 4430 UMETNI ZOBJE t In brez Cel usti, zlate krone In tudi obrobkl VILJEM TU3CHE«tk^^2 TkS r. ul 30. oktobra (ex Caser.»*> t i Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. I JADRANSKA BANKA Dela. gliv. K 3<>p V>i.»W, Rsssrve K i, "»J».J/0 Cuntrali: USI liatim fl JlijKiii i - MS. fl:in ! Podru2nl:e: Dubrovnik, Dunaj, \otir. Ljubljana. Metković, )p^tiji Sp it ai^e.ii c 2aJ»r Ekspoztiura: Kranj. Obavlja vse v bmčao strj'«3 s^alijaia pj»l« Spraja na vi93a na hranilne knjižice prtfl letiin iVe- »tiin v amogiro-prjmttu proti -li,'«* lat »In a-brestl n odpjveJ naveza ie zneste "pra-jeina po najugodnejš h pobojih, se l.iujo pogoditi od slučaja do slač^ja. Cejc v bj42a miiJai jriiilJ (*il» Jmah«. Blagaj ia posluje od 9.30—12.30 in 14.30—16 l Umetno - — - —i Slik« - poraiani« - slika Trst — ul Pozor 1 — Govori na porcef. plo2£a*»t umetne slika v velikih obliSnh. ka Accguedotto itev. 27 — Trst se slovensko in hrvaisko-srbski! — Pozor!