THX OLDEST AN t* MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED 8TATE8 OP AMERICA.
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo t Za vero in narod — n pravico In remico — od boja do zmag«!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ŽEDINJENIH DRŽ/VAH.
(Official Organ of four Slovenian organisations.)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (No.) 7.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 12. JANUARJA — THURSDAY, JANUARY 12, 1928.
LETNIK XXXVII.
Poljska za pakt z Rusijo. - Sandinu pomagajo liberalci.
POLJSKA NAGOVARJA SOVJETSKO RUSIJO, NAJ SKLENE Z NJO PAKT, KI BI OBE DRŽAVI VEZAL, DA BI ENA DRUGO NE NAPADLE. — ŽELI TUDI SPORA-ZUM Z LITVO, A MORA POPREJ REŠITI SPOR GLE-
DE VILNE.

Varšava, Poljsko. — Ni govora o razoroževanju narodov, doklor ae bo ena dežela druge bala, kdaj jo bo napadla. Zato pa je potrebno, da ae narodi. zlasti taki, katerih dežele mejijo ena drugo, zavežejo s pakti in podajo potrebne garancije, da ena drugo ne bodo napadle. Tak pakt bi rada Poljaka a sovjetsko Rusijo. Poljski zunanji minister Zale-ski si veliko prizadeva, da bi se doseglo prijateljsko zbliža-nje med Poljsko in Rusijo.
Rusija, kolikor znano, ni proti zvezi s Poljsko, le radi previdnosti, ker nima prijateljev, se brani, ker misli, da bi v slučaju poravnave kakšnega spora s Poljsko potom arbitraže, bile vse druge države na strani Poljske, in proti njej. Moskva nima nobenega zaupanja v druge države, ker ni ene. ki bi ji bila naklonjena, vsai navidezno ne, ako nima knkšnih tajnih pogodb, kakor je bilo rečeno, z Nemčijo.
Poljska se jako dobro razvija na gospodarskem polju. Podlaga tej lnlllvi - jc to, dc. imajo Zed. drž. toliko zaupanja v njo, da so ji dovolili velik kredit. Kaj pa pomaga ves na-
NOVE ČETE NA POTI ¥ NIKARAGUO.
Titoc dve sto vojakov Zed. drž. od plulo proti Corintu v Ni-kar&gui, kjer bodo o'jacili čete, ki §e bojujejo proti u-porniikemu generalu Sandinu.
V SPOMIN ŽRTVAM MAINE.
Washington, D. C. — Kri-žarke Trenton, Raleigh in Milwaukee, so v torek od plule z 1200 možmi, proti zapadni o-bali male republike Nikara-«?ue. v Centralni Ameriki, kjer ie Stric Sam v službi policista in preganja bandite, pristaše uporniškega generala Sandina.
Kakor znano, državljanska vojna v Nik ara gu i je minula in
™ i rov na pogodba podpisana. Ko je nastala raz strel ba. ie bi-
Ko se bo predsednik Coolidge mudil v Havani, Cuba, na panameriški konferenci, bo obiskal tudi spomenik žrtvam, ki so prišle ob življenje, ko bc je potopila bojna ladja Maine. Slika nam predstavlja monument, katerega pa zdaj popravljajo-
PODROBNOSTI 0 EKSPLOZIJSKI NESREČI.
To se je zgodilo, ker je vlada v Zed. drž. .tako diktirala. V srcih opozicijonistov, to je liberalne stranke, p* šp ni mir nodnisan. General Sandino, ker ni bil zadovolien z mirovno notrodbo. ie z nekaterimi svoiimi pristaši pobearnil v gore in se noče podati. Ugotovljeno ie, da dobiva pomo* od
liberalne stranke, ki se ,ie bo-predek. če nenadoma izbruhne ievala p0Drej proti fconserva-voina, in vse delo za napredek fivci katerim je nakloniena v vitkem času uniči. Zato pa tndi ylada Zed drž Amerigke
<*ete imaio zdai nalogo, navaliti na Sandina in nie^ove ban-Hitp ter z njimi za vedno obračunati.
Poljski nogodbe z Ru-Vor le od nje pričakuje
b? Indi rada živela z t „ nrj iqteljstvu. Tukaj je T.ni:ifn ovfrn — Vilna. Li-
Mnmicrua. Nicaragua. — Ni-
karaguanska narodna garda je dodeljena ameriškim četam in *ininno nastona z njimi proti nnornikom. Te dni je pa deset teh domačinov dezertiralo. ka-w zahtevajo, potem.zasledujejo. Dezer-o mirni 90 *eboi vzeli strojno pu-A ohema državama.	in Potrebno mu-
_o	nicijo.
p^r^ilo tudi pravi, da je neko letalo, v katerem je bil pi-*ot in opazovalec, ko je krožila nnd utrdbami upornikov, se v zraku vnelo, vendar sta le-
r>-,i»i istrski predsednik * -lorimfirins Valdemaras zadr-mirovne pogodbe s r>oiioVo. T itvinci pravijo, naj ™ i,M.„ «oir»rpi reši vprašanje , i.
— •----. tu . . v tukniš-
io r»it^a voda že . • i.	neužitna.
-t -H~>ese Ho ust, • « *o dovoli in požere le vodo na zlije proč. v x). PirhaHson, kemik pri S 'ft & Co.. je pa napravil re-VnfpHm vodo lahko '•"kn crosnodinja doma na-da bo dobra za piti. Tre-b- v pr^lon vode dati malo 71* -o ogljika v prašku, (car-nakar se nekoliko stekleni 'o notrese in pusti par minut s*-H. Nato se nastavi v drugo
lo v jami nad sest sto delavcev. izmed katerih jih je prišlo eden in dvajset ob življenje.
W*«t Frankfort. 111. — Zo-
nct, ie zahtevala nesreča v premogovniku svoie žrtve. Pri Industrial Coal kom nan i ii ie v ponedeljek zjutraj nastala eksplozija, ko je bilo pri delu 647 nremogarjev, 600 čevljev globoko pod zemljo. Trinajst ur po nesreči so ugotovili, da ie r»ri.51o na PovrSje le 626 mož, 91 iih ie ostalo mrtvih v jami. Izmed delavcev, ki so se redili, je bilo le pet ranienih. da so notrebovali zdrpvn.iSke pomoči, ostalim se ni ničesar pripetilo.
Fksnloziia ie nastala ob 7.45 z intra i približno eno mi-lio oddalieno od vhoda v šaft. Tam ie delalo skupaj 93 mož.
Fred Burnett, superintendent premogovnika, je organiziral reševalno akcijo, ki je z delom takoi nričela. Reševalci so se podali v rove v jami ter iskali žrtve. Prva so našli mrtva maSinista in njegovega pomočnika, ki sta ležala na
KRIŽEM SVETA.
— Ljeningrad, Rusija. — Petnajst prebivalcev na rusko-finski meji je bilo obdolženih vohunstva, trije so bile obsojeni na smrt.
AMERIKANEC SE REŠIL IZ ROK BANDIT0Y.
Iz Jugoslavije*
IZ VOLILNEGA BOJA V MARIBORU JE IZŠLA SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA KOT ZMAGOVALKA. — VOLILO JE 5930 VOLILCEV. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
VESELI DOGODEK Y JOGO-SLOV. KRALJEVI HIŠI.
Belurrad. Jugoslavija. — Jugoslovanska kraljica Marija, ie osrečila svojega soproga, kralja Aleksandra, z drugim sinčkom. Pri njej se nahaja
steklenico lijak, v katerega se
položi njena mati, romunska kraljica reievanje (filter paper), kate-	.____T1____
r*<™ se dobi v vsaki drogeriji
nli lekarni. Ko se pretaka, je tpkočina nekoliko Črnkasta, potreba je, da se pretoči še enkrat v prvo steklenico, seveda z lijakom in papirjem, da bo voda popolnoma čista. To napravi vodo čisto in prijetno za piti, kakršne še nikoli nismo pili iz michiganakega jezera.
-o-
— Nairobi, Kenya. — Tukaj so čutili silne potresne sunke,, ko je bil za predsednika Wil-nekateri so trajali do ene mi- son, potem jt služila pri Mrs. nute. O žrtvah aH fikodi poro-) Harding in sedaj pri Mrs. Coo-čilo ne pove.
Marija in sestra Ileana. -o
OSE«NA SLUŽABNICA SOPROGE PREDSEDNIKA, MRTVA..
Washington, D. C. — Miss Katherine Wynne, ki je bila osebna služabnica trem soprogam predsednikov Zed. drž., je umrla v George Washington bolnišnici za pljučnico. Miss Wynne je prišla v Belo hišo,
talna pristala na varnem nepo- tleh kraj stroia. Takoi nato so skodovana, letalo je bilo uni- nrii51i ge do drugih trupel, ka-eeno*	t.erih je bilo vseh skupaj 21.
-0--Po imenih sodeč ni med žrtvami nobenega naših rojakov.
V torek se ie pričelo s nre iskavo oo vzroku nesreče, ka tero je vodil državni rudniški nadzornik James Sneddon. U-gotovili so, da je nesreča nastala. ker so se vneli plini.
Nesreča se je pripetila ko so prispeli v jamo delavci, ki delajo podnevi in odhajajo k počitku oni, ki so delali ponoči. Aubra Stone iz Marion, ki je tudi med žrtvami, je ravno takrat prišel v jamo, ko je nastala eksplozija', delal že ni od božiča, ker se je zdravil za neko poškodbo na nogi, katero je tudi dobil pri delu. V ponedeljek je pozdravljen zopet prišel na delo, a predno je prijel za orodje, je bilo že po njem. B. Cremans, je bil najden težko ranje. Reševalci so ga hoteli dvigniti, a mož je od strahu zblaznil, 6 reševalcev se je trudilo, da so ga premagali lidge.	in odnesli na varno.
—	Ottunrwa, Iowa. — Pro-hibicijski uradniki so vdrli v trostilno, znano pod imenom Twinkle Inn, ki se nahaja v tukajšnji bližini in aretirali 54 oseb, ki so pile prepovedano pijačo.
—	Kenosha, Wis. — Frank Dechiara, star 41 let, je bil aretiran na podlagi obdolžbe, da ie ustrelil Liugi Delconte-ia, starega 35 let. Dechiara je nriznal umor, rekel je, da je Delcontenteja zato ustrelil, ker je lazil za njegovo ženo.
—	Hammerslvs Forks, Pa.— V nedelski šoli. "Gospel Tabernacle", je eksplodirala di-namitna patrona, ko je bilo v robi dvniset otrok in Žena; vsi pa so odnesli zdravo kožo.
—	London. Anglija. — Kitajski banditi so ugrabili štiri duhovnike. Sest redovnic nekega zavoda za deklice, ip več-ie Število učenk. Poročilo se "■lasi, da iih držijo banditi že tri mesece v Santaoho, Mon-coliia.
—	Madrid. Špansko. — Tudi Maročani imaio "mun-
T<i Sk^duie zdravju. V F,l. AraisK Morocco, je umHo 25 oseb. ki so nile žganie. kakršno domačini sami fabrici-rajo.
—	Johnston Citv. Tenr». — Tom S. O-urcK star 47 let. pomožni "oli/»nski nflčplnik. ie napovedal Ravmondu Stronon. staremu 38 let aretacijo, sled nji se ie pa zoperstavljal in notegnil revolver, isto je storil Church, nar sekund zatem, sta oba ležala na tleh, mrtva, zadeta od krogel.
—	Asheboro, N. C. — Trije banditi so nanadli v tukajšnji bližini Bennett banko, zaprli so tri bančne uradnike v stransko sobo in pobegnili s plenom v znesku $4000.
-o-
PROHIBICIJSKI AGENTI, V
Američan premagal bandit« v
Mehiki, ki ao ga ugrabili in imcOi zar»rtej?a. — Zahtevali »o še $7,500 odkupnine, da-si jim je že oditel $3,000.
Mexico ritv. Mehika. — Lv-
man F. Barber iz Los Angeles. rudniški inženir, ie bil s svojim zvestim služabnikom za delo na magistratu koalicijo Pedrom. ujet od mehiških ban- vseh resnih, delovnih strank, ditov. To se ie zgodilo 15. de- da se more gospodarstvo v ob-
Občinske volitve v Mariboru.
Volilni boj za mariborsko občino se je vršil v nedeljo, 18. decembra. Ta dan je bil za Maribor dan nervoznega pričakovanja. Dve najmočnejši skupini, SLS in socijalisti, sta se u-darili za premoč v mestu. Maribor je moral odločati: ali je za pošteno delo ali za lenuha-renje na občini. Maribor je odločil za pošteno delo in izkazal SLS svoje zaupanje.
Izid volitev je bil za SLS nepričakovano ugoden. Volilo je 5930 volilcev. SLS je dobila največ glasov. Ko se je izvedelo za ta izid, se je polastila množice na Glavnem trgu nepopisna navdušenost. Množica 1 se je podala pred magistrat in klicala: 4<2ivel naš Maribor, živel naš magistrat!"
Socialisti so bili popolnoma prepričani, da bo v Mariboru z magistrata vihrala rdeča zastava, a volilci so odločili drugače. Nobena stranka seveda nima absolutne večine v občinskem svetu, zato bo treba najti
cementne tovarne v Trbovljah. — V zdravilišču na Golniku jc umr,l šolski upravitelj v Dupljah g. Lucijan Orel. Pokojnik je bil mirnega, tihega značaja in priljubljen pri svojih tovariših. — V Stobu je umrla soproga posestnika in vinskega trgovca gospa Frančiška Miiller-jeva. — V Ljutomeru je umri po daljši bolezni v visoki starosti 78 let šolski ravnatelj v pok. g. Janez Ev. Robič.
cembra, v bližini Zacuppam, kier so Monte Carlo rudniki. Odgnali so ju v gorovje in zahtevali visoko odkupnino. Banditi, ki so ju stražili. so neko noč pri ognju govorili o njiju. Iz besed, ki sta iih ujela sta u-gotovila, da bo kmalu po njima, ako Barber ne plača Se $7,500 odkupnine, dasi jim je že dal $3.000. Bila jima ie t?ko rekoč zadnia ura. Barber je imel steklenico konjaka pri sebi, katero mu je vtihotapil neki posredovalec, ki je hodil od banditov do prijateljev Barberia. v svrho pogajanja z a odplačilo odkupnine. Barber ,ip poskusil svojo srečo, ponudil je straži, obstoječi iz štirih mož. pijačo. Pili so radi in steklenico do zadnje kaplje iz praznili. Bili so tako omamljeni, da so. takoj zaspali. Drugi banditi so nekoliko oddaljeni od straže spali po tleh. In niso vedeli, kaj se godi s stražo. Ko je straža spala, sta Barber in njegov služabnik vse štiri ubi la. V bližini je bil koni, na ka-
čini neovirano nadaljevati v tem smislu kakor dozdaj.
-o-
Smrtna kosa.
Dne 16. decembra je umr! v Beli, župnija Špitalič, Frančišek Klemen, po domače Blanc, v 82. letu svoje starosti. Pokojni je bil zelo čislan ne samo pri kmečkih ljudeh, ampak tudi pri izobraženih radi izredno bistrega uma in plemenitega značaja. Njegova hiša je znana daleč na okrog kot zelo trden kmečki grunt. Sam do sebe je bil silno skromen, toda zelo radodaren in postrežljiv proti drugim. Komaj 20 let star je bil izvoljen za cerkvenega ključarja, in to službo je opravljal do svoje smrti jako vestno in nesebično.
Otrok padel v kotel.
Pri konjeniškem kapetanu P. Stankoviču v Vršcu so se pripravljali na klanje prešiča. Napolnili so kotel z vodo. Slučaj je hotel, da se je kapetanov 6-
Živa baklja.
V Sarajevu je ostala štiriletna deklica Hasnija Pinič za malo časa sama v sobi. Hasnija je potegnila z mize, na kateri je gorela petrolejka, prt. Svetilka se je razbila, petrolej se vnel in naenkrat je bilo dekletce v plamenih. Na obupne klice je prihitela mati, kateri se je posrečilo pogasiti ogenj. — Kljub temu je deklica dobila tako hude opekline, da skoraj gotovo ne bo ostala pri življenju.
--o-
Strašna smrt želej-zniskega delavca.
Na železniški postaji Paza-rič pri Sarajevu se je dogodila težka nesreča. Železniški delavec Milan Milanovič je padel z vozeče lokomotive tako nesrečno, da so ga zgrabila kolesa in čisto razmrcvarila. Milanovič, ki je bil splošno spoštovan, zapušča štiri otroke.
-o-
Mlad defravdant.
Neko zagrebško podjetje je poslalo svojega vajenca, da dvigne v čekovnem uradu 21 tisoč dinarjev. Vajenec je denar dvignil in nato pobegnil z vlakom proti Reki. O poneverbi je bila obveščena policija, ki je takoj brzojavila policiji na Sušak, kjer so vajenca našli in aretirali. Ko so ga vprašal*, zakaj je denar poneveril, je odgovoril: "Nekaj mi je šinilo v glavo."
-o-
ŠIRITE "\MER. SLOVENCA
terega sta Barber in služabnik letni sinček Aleksander prrbli-skočila ter oddirjala. Banditi 2ai h kotlu' ko mko*ar ni bll°
so se prebudili in oddali za njima par strelov, ki pa niso
zraven. Ne ve se, na kak način je otrok padel v kotel. Takoj
zadeli. Jezdila sta več ur, ko Prihiteli zdravniki otroku niso se je konj pod njima zgrudil ^ogli več pomagati. Bil je že mrtev na tla. Nato sta nadalje- mrtev-vala pot peš in vsa utrujena
ZVEZI S TIHOTAPCI.
Washington, t). C. — Na sled so prišli, nekaterim prohi-bicijskim agentom v New Yor-ku, ki sto v zvezi z družbo, katera vtihotaplja v deželo prepovedano pijačo. Oblasti se ba-vijo s to zadevo.
prišla proti jutru do neke indijanske vasi. Od tukaj sta se z avtomobilom odpeljala v Mexico City.
-o--
MRS. SNYDER MORA UMRETI.
Smrtna kosa.
V šaleku pri Velenju je umrl v 73. letu starosti gospod Ivan Močnik, žgalnični načelnik v pokoju. — Umrla je znana delavka na krščansko-socialnem polju Viktorija Ham roj. A-ljančič, iz Tržiča, ki je bivala New York, N. Y. — Guver- začasno pri svoji hčerki, orno-ner Smith je v torek izjavil, da ženi Knez v rudniški koloniji morata Mrs. Ruth Snyder in pri Sušniku. — V ponedeljek, Henry Judd Gray, obdolžena 12. dec. je umrla v Trbovljah umora, umreti na električnem vdova po rudniškem upravite-stolu. Ako ne pride kaj druge- Iju Alojzija Lapornik.— V Žaga vmes, bosta v četrtek usmr- grebu je umrla Roza Werthei-čena.	mer, soproga bivšega uradnika
JENARNA NAKAZI
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, vi
Vaša denarna pošiljatev bo v sta<f kraju hitro, zanesljivo in brez odbit, izplačana, ako se poslužite naše bank Dinarje, ozir. lire smo včeraj pos-1 Ijali po teh-le cenah:
500 Din ..............$ 9.40
1,000 Din________ 18.50
2,500 Din _____________ 46.25
5,000 Din----92.00
10.000 Din____________182.00
100	Lir ___________________________$ 6.10
200	Lir ............................$11.90
500	Lir..........................$28.75
1000	Lir ________________________$56.50
Pri večjih svotah poseben popust.
Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne ■O cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvriujejo po pošti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENAPME P O ŠIL JAT VE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO.
* Pisma in pošiljke naslovite nar
ZAKRAJSEK Jk ČEŠARK, 455 W. 42nd 8T., NEW YORK, N. Y


mmi
irrn t
ii r. iJ,,'*.
AII Hfi I & AN S tt I SLOVENEC
-'ir-TOf1 -i	r-	■.' r	-
amkjukakmm amvKWBc
i 'r • |-"iHTT
Jfr nit jr-r
■Hte.

Četrtek, janiiarja
1921

Ie&ajfe «*a* 0» la datvor
Icdaja in tiaki: EDINOST PUBLISHING CO.
IMf W; Sttill, Chicago, I1L T«l«fcm: tAŠAl 0098
Za c«lo telo	-
2« M t*» -
Za Cbte*#x Sarafe I*
2a ctlo Ha> -
Z* po1 It*
m
the First and the Oldest Slovenian Newspaper in America/ Betatiished 1891.
lined	axccpt Sunday, Mon-
day and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Addrett of publication office:
1849 W. 22nd St, Chicago, I1L
Phont: OANAB 8098.
A * *
For one year	.....$S.OO
For fiaff a year__I aSO
Chicago, Canada and Evrope: Por one year	$500
For hall a year
3.00
fr&Oltt—fateg vftfega naslora do tedaj imate list platan. Oboarljajta
na liita £feaei, ker
DOPISI atttro wwaj daa fca psi h «aa do
ss hitro objavo morajo biti dopoalani na ored-•vob, ko Mdi Bit fa zadnjo številko v tedna dopfat bres podpisa ae ne ostat—Rokopisov
kidm
sstttr November SO, 1925. at the post office at A* of March 3,1879.
poveljstvo južrio-kitajskimi armadami znova general Čangkaišek, oni mož, ki je že pokazal, kako misli d komunističnih Akcijah in kake odločitve je pripravljen jhapf&vfti v tem pogledu. Gotovo je tedaj, da bodo injell komunistični itlth-tonci, ako se jinTposreč^premagati odpor vladnih čet in si urediti na jugu svojo vlado, ot>raviiii z vojaškim napadom Čang-kaišekovih armad.
t NotrArija situacija na Kitajskem se prične tedaj zopet razvijati od pričetka.	• - . - • , .
0 novem prevrata na Kitajskem.
Na Kitajskem se je v enolični vrsti bojev, spopadov med generali in prevrati v posameznih provincah zgodi) dogodek, ki presega ostale po pomembnosti, ali je vsaj nekoliko drugačne prirode.
Ta dogodfek je komunistični prevrat v Kantonu. Nastopil je nenadoma. Ni se pojasnjeno, kdo ga je organiziral in na kak hačin se je mogel post-ečiti. Ali to je gotovo postranskega pomena, spričo fakta, da gre za nastop komunistično organiziranega ali vSaj orijentiranega delavstva in da se med prvimi organizatorji novega pokreta navajajo Rusi.
Morda je kantonski prevrat pričetek večje, dobro preuči arjene in morda prav tako dobro organizirane akcije, katere cilj je, iz Kantona, stare mamice radikalizma in prevratno-sti, razširiti novo gibanje zmagovito na okolico, na vso kitajsko državo ter tako dovesti do zmage ono idejo soeijalne revolucije, ki so jo nekateri hoteli izvesti že v okviru nacionalistične stranke Kuomintang.
Nehote se pri tem spomnimo na velike debate, ki so se vršile v sovjetski Rusiji v času, ko je propadla komunistična akcija v Kuomintangu, ker se je proti njej zmagovito postavilo desno krilo iste stranke pod vodstvom generala Čangkaišeka. V oni dobi je Trockij v imenu boljševiške opozicije očital sovjetski vladi, oziroma vodilnim krogom tretje internacijonale, v kolikor so prihajali v poštev, komunistični neuspeh v Kini. Trockij je označeval za napako, da se je sovjetska politika naslanjala na Kuomintang^ ker je bila to meščanska stranka, dasi skrajno radikalna, s socijalizmu sličnimi težnjami in nadvse socijalistična, z ostjo izrazito naperjeno zoper prevlado kapitalističnih svetovnfft"'velesil. Trockij je dejal, da je bila taka politika že od vsega početka obsojena na neuspeh, ker se od nje niso mogle pričakovati koristi za komunistično stvar. Razvoj velike kantonske nacionalistične revolucije, ki je pričela s tako velikimi uspehi in se zagnala s toliko borbenostjo zoper imperialistične pozicije Anglije v Kini, a je pozneje popolnoma spremenila notranjo in vnanjo politično smer, je dal kritiki Trockega povsem prav. Kantonci so se naposled obrnili zoper sovjetske emisarje same in tudi hanko.vska vlada, ki je najdalje vztrajala v sovjetom prijazni smeri, je morala naposled kapitulirati pred generali desničarske, izrazito protiko-niunističnc smeri. Ali s tem je kantonsko gibanje izgubilo svoj polet, preko Jangtseja ni moglo napredovati na sever, kjer je slej ko prej ostal domala neomejeni gospodar energični Cangtsolin.
Trockij je zahteval, naj bi sovjetska Rusija posredovala, da se organizira na Kitajskem izrazito komunistično gibanje, ki bo izvedlo socijalno revolucijo in vojaško-politično akcijo pod svojim jasno izraženim programom, pod komunističnimi zastavami, šele to bo zares uspeh komunizma in sovjetske Rusije.
Tako politiko, kakor jo je propagiral Trockij, je pričel Kanton, te dni. Premalo še poznamo novo prevratno gibanje, da bi mogli vedeti, ali gre res za široko zasnovano revolucijo-narno akcijo, ki ji je cilj, postati pričetek soeijalne revolucije za vso Kitajsko. Ako bi se potrdilo, da imajo početniki kan-tonskega rdečega prevrata zares tako daleč segajoče načrte, nastopi seveda drugo vprašanje, ali razpolagajo možje z zadostnimi sredstvi in ali je situacija na Kitajskem taka, da smejo upati na uspeh.
Istočasno s prevratom v Kantonu je prevzel v Šanghaju
iz ilinoiSkih premogar.
skih revirjev.
Granville, 111.
Cenjeni g. urednik: — Prosim. da mi date malo prostora v A. S., Ha malo opi&m tukajšnje delavske razmere.
Tukaj so trije premogorovi prav v bližini eden drugega, pa je že blizu 4 leta. odkar so nas odslovili in sami ne vemo. kaj čakamo pri teh majnah. ker ne vemo, če bo še katera dala tlela ali ne. Kakor se sliši o dveh rovih, je sploh nemogoče z delom, ker sta tako poškodovana v odprtini za vspenjačo, da vspenjača sploh ne more v rov. Po vrvi so se spustili v rov, pa je baje že takoj vhod tako zasut, da ni nobenega vhoda v rov, kakor tudi nobenega pota dobivati zrak v rov, ker je ves zasut. Tako, kakor so pregledovale! preračunali, bi manj stalo začeti novo majno, kakor pa otvoriti obrat v teh, kjer je vse zrušeno. Nato so pogasili ogenj v boilerjih na Standardu.
Kar se pa čuje na Granville, imamo še malo upanja, ker vodo že jemljejo iz majne; večja IcOmpsLiiija je Chicago, Milwaukee and St. Paul Coal Co., ki ima še vse v redu za obrat, ali za $7.50 se ne bo delalo. Tako se sliši. Kompanija ponuja baje le $5.00 kompanijskim delavcem. Kopačem pa morda zna ostati stara plača. Tako moramo počakati do 1. aprila, ko se bo določilo, kako bo z bodočo mezdno lestvico.
Malo čudno se mi vidi. ker se čita po časopisih, koliko se je že nabralo v pomoč straj-karjem, zakaj bi se tiu'i tukaj malo ne pomagalo, ker so ene družine tako siromašne, da nimajo ne kuriva, ne za druge potrebščine. Nekateri dobijo malo pomoč od okrajnega nadzornika, kaj pa je pol tone premoga, ki v hudi zimi ni niti za en teden. Ali kje je pa življenje, ker ni denarja ne kredita; zatorej je huda.
Kdor je toliko srečen, da ima delo, se mora vozit od 12 do 36 in več milj na delo. Bi že še šlo, ko bi imeli štritkaro. Ima le kateri kak star Ford, s katerim se vozijo. Da bi pa kdo prodal in se kam izselil, je zopet nemogoče, ker ni moč prodati. Ljudje pa dolžni in brez denarja. Kam naj gredo?
Prosim vse rojake širom A-merike, če more kdo premo-garjem kaj pomagati, naj pomaga in pošlje svoj milodar na
uredništvo tega lista.
Se eno novico imam. V tukajšnji bližini so imeli malo moderno narejeno pivovarno, ki je bila dobro založena z dobrim pivom, tfamenjena za božične praznike. Ali dva dni pred prazniki kar pridrvi velika kara iz Peorije, v njej suha-ški agentje. pa so zaplenili vse pivo. Bilo je 8 agentov. Dobili so 65 sodov pive po 50 galonov. Lastniki in kuharji piva so jo še pravočasno odkurili. da nič ne vedo, kdo je bil in obratoval to priljubljeno podjetje. Sodčke so vse razbili in pivo spustili. Tako je bilo vse delo 'zastonj.
Praznike smo imeli prav lepe in gorke. Novo leto je pa prineslo do kolena snega in zimo, da kar poka.
Moram nehati, ker se mi je dopis že zavlekel. Obenem prilagam naročnino za pol leta za A. S. Voščim vsem naročnikom Amer. Slovenca veselo novo leto, tebi list, pa obilo naročnikov !
. Farmar iz Granville.
jo izročili ftiateri zemlji. Priporočamo pokojno Barbaro Strucel v molitev. Blag ji skomini! 2^aj v miru počiva, prizadetim sinovom in hčeram pa moje globoko sožalje!
Mary Klobučar.
vesti iz collin wood a. Cleveland-Collinwood, O.
Silvestrovo smo praznovali
na Rabine Ave. in 18. cesti. — Začetek točno ob sedmih zvečer.
Bratje in sestre! Ker je ta veselica namenjena za povzdi-go članstva tukaj v Chicagi in ker je program bogat, vas tem potom prosim, da pridete zago-
Uganka št. 122. — Kaj je tre-
tovo o pravem času. Bodimo	,
točni vsi. Žal vam bo, ako bo-lb* naP™viti, da se človek vsi-
ste pozni. Pripeljite seboj vašo **** me* 2- in 3' P?noči zb,u-po starem običaju. Vsakovrst-: mladino, ker bo tudi za mla-|df \ — Onega (d), ki bo Jreca ne zdravice so bile naslovljene! dinski oddelek vse preskrblje-i objela lzmed omh' kl bodo to od prijateljev, žnancev in so- no in to brezplačno. Priprav- Uffanko Pravi1™ rešili, bo do-
Ijalni odbor je na delu, da bo bil<a) Par kranjskih klobas or' vsestransko preskrbljeno za postrežbo, in sicer ž dobro kapljico in dobrim prigrizkom. Od vas, bratje in sestre, pričakujemo, da pripeljete svoje
NOVICE IZ CALUMETA.
Calumet, Mich.
Cenjeni urednik A. S.: — Sprejmite par vrstic iz našega z globokim snegom zametane-ga polotoka. Zimo imamo stalno mrzlo in viharno, le tu pa tam se nam prikaže solnce z bledo svetlobo kakor da nas hoče podražiti na prijazne dni minolega poletja.
Delavske razmere so precej po vol j ne za one. ki so zadovoljni z obratom v globokih rudnikih. Toda mladim ljudem ne ugaja preveč ta posel, kakor se vidi pri okolščinah.
Nadalje Vam naznanim, da se je preselila na starega leta dan iz te solzne doline Mrs. Barbara Strucel roj. Planine v starosti 69 let. Pokojnica je prišla v Ameriko nekako pred 44 leti ter se naselila k soprogu v Manistique, Mich. Na Calumet je prišla nekako pred 30 leti. Bila je blaga duša, mirnega značaja ter vneta za vsako dobro stvar, kot dobro naročnico jo pač sami poznate. Zapušča šest sinov in dve hčeri, 32 vnukov in 6 pravnukov. Pogreb se je vršil v torek, 3. t.m. s slovesno z leviti peto mašo. Ob istem so se brale zadušnice pri obeh stranskih altarjih. — Ginljiv je bil prizor na šestero krepkih sinov, ki so nesli svojo mamico k zadnjemu počitku in
rodnikov, Želeč in voščeč vse najboljše ob nastopu Novega leta. Marsikomu je zapustilo staro leto žalosten ali prijeten spomin; posebno prijeten spomin je zapustil sv. Silvester pri družini Frank Kovačiča, katerega ne bodo pozabili svoje žive dni, kajti dne 31. decembra navsezgodaj zjutraj se je družina Kovačič pomnožila za eno članico, to se pravi, da so prejeli zalo deklico, katera bo v doglednem času postala tudi članica KSKJ.. zato je pa postal naš Frank tako ponosen, da me še niti ne pogleda, ko se srečava.
Mislim, da se ni udejstvil tako izrazito pri nobeni slovenski družini znani rek "Z novim letom se pričenja novo življenje', kakor se je pri družini Kovačič; saj še slovenski pisatelj Finžgar pravi nekje v svojih povestih, da je hiša prazna, ako ni zraven tudi malega kri-čača. Starišem naše čestitke!
Marsikomu je že znano, kako se lepo razvija in napreduje naš cerkveni pevski zbor pod vodstvom Mr. M. E. Ra-karja. Kdor je bil navzoč za božične praznike pri sv. mašah, ta je gotovo čul občudovanja vredno petje; marsikateremu so misli pohitele v svoj rojstni kraj, ko je začul prekrasne božične pesmi. Posebnost je tvorila slovesna peta maša polnočnica in zadnja ob pol 11., ki čeprav zelo težka
Toneta s hriba. Rešitev bo objavljena okrog 23. juh. t. 1.
Uganko št. 21 so pravilno rešili sledeči: Valentine Am-
prijatelje seboj, čim več nas|brose, Joliet, 111.; Chas. Pance, bo, tem popolnejša bo priredi-; Franklin, Kans.; Frances O-
tev. Torej, naj nobeden ne izostane od te veselice! Pokažite, da ljubite mater JSKJ.!
Za podrobnosti čitajte program v tej številki.
Za pripravljalni odbor:
John Zvezich, tajnik.
-o-
RAHITIS IN ULTRAVIOLET-NI ŽARKI.
korn, Eveleth, Minn.; Alber Safran. Braddock, Pa.; Louis Žitnik, McKinley, Minn.; Jos< phine Ulčar, Cleveland. O.; .) Cvelbar. Cleveland, O.; Josep ' Verbič. Joliet. 111.; Katarini Bajuk. Ottawa. Ill : Mimi T mažič. Chicago. TU.; Brigi' Peskar. Milwaukee. Wis.; Belečec. St. Louis. Mo.: Mr-tin Sagar, Collinwood. O.; E' V Ameriki, na Angleškem, v Železnikar, 320 W. 3rd Stree Nemčiji in na Švicarskem so Leadville, Colo. — Sreča je o! -iskali znanstveni raziskovalci jela topot Katarino Baiuk. 52 3 že dolgo časa sredstva proti Lafayette St., Ottawa. 111., k r-angleški bolezni in ž njo izha- teri naj michiganski farm- -jajoči bledičnosti. — Takšna I pošlje svojo nagrado. Pravilr* sredstva so našli, obenem so rešitev je: Črnilo in tisk.
odkrili tudi prave vzroke ra- !
* * * *
hitičnosti. Njeni simptomi se
pojavljajo vedno tedaj, kadar nedostaja hrani nekih vitaminov. S pravilno hrano nadomestiš, kolikor se dozdeva, neza-dostujoči fosfor in apno, ki tvorita glavni sestavini našega o-kostja. V jajcih, mleku in pred vsem v ribjem olju nahajamo vse te snovi v veliki meri.
Novejša raziskavanja pa so ugotovila tudi to, da imajo ul~ travioletni žarki v sebi veliko zdravilno moč proti tej bolezni. Težava je bila le v tem, da in komplicirana, venclar pa ta-1 ne m0rej0 prodreti skozi kožo ko popolno izvajana, da je za- v notranjost telesa. Znanost služil naš,organist vse prizna- Da nj ostala dolgo v zadregi, nje. Število pevskih moči je ta- Ker ne gredo skozi telo. so jih ko narastlo, da se je moralo začcli uvajati posredno v telo. povečati kor. Pevci so se za- Opazili so. da dobi cela vrsta
vzeli in tudi izvršili to delo, za kar jim gre vsa čast. Seveda je zahtevalo povečanje kora mnogo truda in stroškov, ki šc niso kriti. Da bi se moglo poravnati nepokrite stroške, je sklenil cerkveni pevski zbor, da priredi v ta namen v nedeljo, 15. januarja, ob 7:30 zvečer v gornji dvorani Slov. Doma na Holmes Ave. velik družaben večer, združen s prigrizkom, petjem in plesom. Zatorej ste vabljeni vsi, ki upoštevate slovensko petje, da posetite naše cerkvene pevce omenjenega dne. Š tem jih navdušite za bodočnost in s tem pripomorete tudi za ugled in čast naše cerkve.
Karol Skebe.
-o-
SKUPfoA VESELICA DRUŠTEV J.Š.K. j.
Chicago, III.
Kakor že poročano, prirede skupno veselico dne 14. januarja 1928 društva št. 70, 104 in 170 JSKJ. v narodni dvorani
hranilnih snovi iste zdravilne lastnosti kakor n. pr. ribje olje, če jih obžarijo z ultravioletni-mi žarki. V Ameriki uporabljajo na ta način preparirano moko in mleko v prašku z u-spehom kot antirahitično sredstvo in za prehrano dojenčkov. Tam je v rabi celo navadno kravje mleko, ki ga prežarijo z ultravioletnimi žarki. — V Nemčiji pa so iz tako pripravljenih hranil izločili neko snov, ergosterin, ki ozdravi tudi težke slučaje angleške bolezni v nekaj dneh s tem, da dobijo kosti svojo normalno množino apna in fosforja. V Švici si pomagajo tudi tako, da zauživa-jo ergosterinski preparat dojilje same, s čimer preidejo njegove dobre lastnosti v njih mleko.
Prvič v mestu. — Te
vzel neki wisko^«""1^1 seboj v mesto prvikrat Fvoje . malega sinčka. Ko prideta ' mesto, oče ustavi svoj Fo1 ! pred neko trgovino in veli si -čku, naj ga kar v avtoju peč -ka. Mimo je pa prišel imenih • pogreb. V sprevodu so korak- -li gospodje v visokih cilindri1"1, da je mali sinček kar gledal. Doma so se zvečer greli pri peči in izpraševali malega Džo1 -čka, ki je še vedno imel odprt.; oei od celodnevnega začudenja. — No, Džorči, kaj pa se ti je najbolj čudno zdeio v mestu? ga vpraša mati. In Džorček je odgovoril, ko se i\ spomnil na one cilindre: "T<> se mi je najbolj čudno zdelo, da naš papa biksa doma samo suhe in boots-e, v mestu pa bi-ksajo tudi klobuke . .
Čudno vprašanje. — l"če-nec: "Gospod učitelj, ali sem lahko kaznovan za kaj takega, česar nisem napravil ?"
Učitelj: "Ne, dečko moj!"
"Učenec: "Gospod učitelj, jaz nisem napravil šolske naloge. .
Čarovnik. — Kako daš vpričo vseh navzočih onemu nekaj v roke, kar vsi vidijo, samo do-tični ne? — Primi ga za roko in mu daj v roko — njegovo la&tno uho.
* * *
Pot k bogastvu. — Nekdo je inseriral, da za 5 dolarjev pokaže vsakemu pot k bogastvu. Dobil je veliko ponudb. Vsem vprašalcem pa je poslal navadne razglednice s sliko ulice, na
— Bregenz, Avstrija. — Plaz snega je zajel v gorovju
Voralberga štiri turiste s skiji, koncu katere je stala _ Na-
ki so vsi prišli ob življenje. I rodna banka.
# PODLISTEK *
Rer. K. Z.krajlek, O. F. M. t
MOJI SPOMINI.
Bo že g. primarij Pavlic pokazal "var-do " Celo veliko steklenico miinicije mi je predpisal, da jo rabim he po žličkah, fo bi nič ne zdalo, ampak kar po "štamperlih" in še po večkrat na dah, pa ne kakega a-meriškega i4rnunšajri«'\ temveč prav pristni izdelek iž: latinske ktihinje brata Oto-karja, lekarnarja hiše. v No, pa flfe smem biti poredeh^ sedaj, ko sem V'Kb&tfi mestu, * Kfttldiji; (j. primarij prdV!, da fritiHim biti frfiden in Fr. pri j or mi vsak dan najmanj dvakrat pridiga isto, jtf hidrMfe bbOgfeti.
Vam bom: pa ta je ngkbliko d kandiji povedal. v .. ^ , r , - • • .	Tb Jfe btttfc V Sredozemskem
morju.
No, tu ga imate zopet! Kaj nisem prav rekel,. Združene države Dolenjske? Saj ima še. cel otok Kandija, ki tudi spada k tem državam, njorda kakor Honolulu k A-meriki. In to bi bila že šesta zvezda v zastavi teh slavnih Združenih držav dolenjskih.	.
'Sicer pa Kandija ni več popolnoma samostojna država.
- Bila je enkrat, bila, pa še slavna! To je bilo še takrat, ko so jo vladali njegovo župansko veličanstvo oče Štembur. In kateri Dolenjec ga ne pozna tega krepkega moža, da ga mu ni bilo para po celi Dolenjski. Mož poštenjak in kof-ehjak, ki ga je spoštoval, kdor ga je poznal. D, taki-at je bila feandija nekaj! No; danes je žalibog samo predmestje velikega Novega mesta, metropole Združenih držav dolenjskih. No, sicer je pa to tudi čast in tudi nekaj, morda še več, kot preje, samostojnost. Ne vem! To bi morali Kanriijanci samr pove^
dritti	V • .
Vendar začudil sem se, ko sem vid«l to
sedanjo Karidijo, kako je napredovala. Od mostu pa do Božjega groba je že Vse zazidano. Vila se vrsti za Vilo. In pa lastno postajo ima. Tudi tam bo kmalu lep kos nove Kandije. Da, kakor kaže lega, bo morda prišlo še do tega; da še bo reklo fcovo mesto pri Kandiji, ker tU je prdstora dovolj, da se hiše širijo, da bo počasi nastalo celo mesto. Ko bi bil še most za promet, poleg železniškega, ali skuhaj z železniškim, ki bi vezal postajo Kandijo s severnim delom Novega mesta, bi malo meščanov še šlo na vlak na postaji Novo mesto, temveč bi vsi šli raje na bližnjo Kandijo. Jaz mislim, da bodo ta most še gotovo haredili. Potem bo pa postaja Novo mesfo šaiiio še predmestna postaja, glavno ža mesto bo pa Kandija. Če kdo premisli lego vsega tega, lahko vidi naprej, kako se bo irforalb urediti. Kar še vedho ostane resnično, kar je rčkel ve-' liki nas I4neoln: "Nobeno vprašanji ni re-~ šeno, dokler ni rešeno prav!"	r
Prebivaleev £t$e Kanali sfttia 858, -brf« vasfcr M s<?
.- Na gričku Božjiigrofe*;kjer fctoji Cerkvica
istega imena, stoji na desni strani ceste velika graščina Grm, nekdaj last graščakov Mordako, sedaj pa last dežele. .Tu je sedaj nastanjena krasno urejena kmetijska šola, kjer se uče kmetski fantje iz cele Kranjske razumnega kmetijstva in vinogradništva. V graščini so šolske sobe in u-prava šole ter stanovianje učencev, katerih jfe včasih več sto. Pod gradom so uzorni hltevi in poljedelska poslopja, vinogradi, sadniki in hjiva, Ta šola je pravi blagoslov zlasti za celo Dolenjsko, pa tudi za celo Kranjsko.
Na driigi strani Težke vode,., potoka, ki prihaja iz Gorjancev in še zliva v Kahdiji f>od bolnišnico usmiljenih bralov v Krko, je vas iif župnija Šinihel. Kattdija in Šihihel je skoraj že ena vas. V* Šmitffelu pihajo šttt-sk'e seštre Nbtfg Dame VeltKb fckaderhljb ža dekiite; kanior hodijd V&k dekleta tudi iz Novega mesta, te čč; sCŠtfe bi bite rade postavile tO šolb v si-edo KbVega mesta, ali vsaj kam prav v bližini, *fef:sO;lreaele, tla btjdo imele vee ttčeik iž tttefeta, fcaRSr m drug&tf: Tbtia »lavfiožiiSana "purgarska"
pamet tedanjih liberalnih mestnih očetov, katerim je bila gotovo pri srcu samo (?) dobrobit mesta in njegove koristi, so odrekli prošnjo sestram iti so se morale sestre naseliti tako daleč od mesta. - Sedaj pa vsi ti "modri" možje pošiljajo svoje.hčere tja, ki morajo v dežju in snegu delati pokoro ža to "modrost" in "skrb" za blaginjo mesta svojih očetov.
Odkar sem bil zadnjič tukaj,, so čč. sestre zavod zelo povečale. Neki bogati ro-Jak Horvat, ki si je naredil precej premoženja s hoteli v Parizu in Londonu, jim je dal potrebni dar, kakot sO mi pravili, da so mogle dozidati ta khisni dfel.
Mesto Šinihel je tudi z Ameriko v ozkem sdrodstvu. Ima tam namreč precej svojih sitibv in hčera. Da, tu iz te župnije sta do-rtid tudi dva odličiia tiaša šlOv. duhovnika v Aftiferiki, namreč Rev. Albin Moder, do-ifla iž Sfnihelil, ifi Rev. John Blažič, doma iz ZibrbVega šfela 6b tfrki,
maijfe prih.)
-.....-Q----
SlRltfe AMER, SLOVENCA!

četrte*, 12. Januarja 192».

•"-"O-	• "f	J . /» '	» ^ -	' v
AMEftlKANSKI *fLpVRNŽC
'.i
Stran 3
morala odpravila gmbbo?
G. Molefc hoče na vsak način v svojem opazovanju dokazati, da verska morala je za nič. To je njegov glavni point. Zato celo naziva versko moralo za "mazaštvo" in z "njegovimi" dejstvi argumentira, "da verska morala, s katero "ma-žejo" svet že tolika stoletja, ni še dane9 spremenila človeka v boljše zdravejfie in zadovolj-nejše bitje. . ."
Tudi point je označil, ki je: "da človek naj živi tako, da bo zadovoljen in srečen, ne pa tako, kakor hoče tradicija. . ."
Ako se je g. Molek v zadnjih čaaih kaj poboljšal in je dovzeten le količkaj za objektivno potemiziranje in ako ni polemizirajije z njim v objektivnem tonu le "metanje biserov pred. . .", tedaj mu bodi par stvarnih besedij v odgovor.
G. Molek zna brezdvomno, deset božjih zapovedi. Če ne jih lahko dobi in bo videl kaj božje zapovedi zapovedujejo. Ako je g. Molek objektiven, tedaj bo našel v desetih božjih zapovedih edino mogočo pre-miso, na kateri je mogoče u-ravnati vsa vprašanja človeškega družabnega življenja tako, da je človeku res mogoče živeti srečno in zadovoljno. Deset božjih zapovedi nimajo substituta. Slabšega lahko, boljšega nikdar. Krščanska morala, ki temelji na božjih zapovedih, proučevana objektivno in dosledno, pač ni "mu-zaštvo", kakoršno ime ji da jate vi g. Molek! Ako vi to resno mislite, potem je to sodba najbolj skrajnega protiverskega fanatizma. Skrajni fanatizem pa še nikoli ni bil objektiven in ne bo, pa naj bo to na eni ali drugi strani. Objektivnost prizna kar je dobrega in obsoja. kar ni dobro. Vaša sodba g. Molek o verski morali je vse kaj drugega, kakor objektivna. Tako enostranska je, da je sama sebi past nastavila in se v isto vjela.
Vi g. Molek kličete na pričo vaše autoritete. Kar kje zapiše kak protiverski fanatik proti krščanski morali, vi poberete, ,kakor važen biser in ga donete v svoj nakit. Vse prav in dober tek, ako ste vi s takimi biseri zadovoljni. Trezen in prevdaren človek se za take bilke lovil ne bo in tudi mnogo dal ne bo na besede, ki jo izreče ta ali oni, kar tjaven-dan.
Vi pravite, da nase krščansko "mazaštvo" ni učinkovito proti gnilobi. Navajate nara ščanje gnilobe. Ne poveste pa zakaj narašča. Vzrok je čisto enostaven. Narašča samo tam, kjer se ljudje objemajo druge morale. Ako bi se resnično držali krščanske morale, bi se prav gotovo ne. To je pribito.
Predbacivate hinavca. Je mogoče. Ali ima pa to kakšno •btežilnost proti krščanski morali? Ali krščanska morala ne svari in ne kara tudi hinavcev? Ali jih ni Spasitelj najstrožje obsojal ?
Objektiven kritik bo nagel vzroke propadanja družinskega življenja in prave morale vse drugje. G. Molek vi veste, da modernizem dirja naprej z veliko hitrostjo. Kar je bilo danes moderno, jutri ne bo več. Za njim dirja v galop v današnjih dneh materializem. V
ZEMLJEVID, NA KATEREM SO MESTA, KI JIH JE OBIS KAL LINDY.
materialističnem oziru se Človek hitro spreminja. Tudi le posvetnemu življenju obrača vso svpjo pozornost. Za svoje duhovno življenje, nima današnji človek skoro več smisla. Kdor ga še ima, ga taki kakor ste vi nazivajo "nazadnja-kom". Tako modernizem1 mate-rializira tudi človekovo duhovno življenje, da današnji človek nima nobenega smisla, kaj smem in kaj ne smem. Vest današnjega "naprednega" človeka je tako materiali.^Ična, da veleva samo vživanje, da ne pozna nobene morale več tudi v najsvetejši človeški instituciji v zakonu. V današnji dobi kraljuje materializem v vseh vprašanjih življenja nad člo veško duhovnostjo. G. Molek, današnji materializem je tisto "mazaštvo", ki je vzrok vsej gnilobi v družbi. Na njegov naslov bi morali nasloviti vaše "mazaštvo", ako ste pa en- -krat zopet zgrešili pravilni naslov.
Vaša materialistična morala je kjerkoli še skušala nadomesti krščansko moralo rodila pravo Sodomo in Gomoro. Mi morete ugovarjati da ne? Kar pokličimo Francijo na pričo in Rusijo. Vi veste, kakor jaz, da je materialistična morala vašega brezverskega kova v par letih po revoluciji v Franciji naredila iz francoskih velemest pravo Sodomo in Gomoro. In današnja Rusija ? Boljševiki, ki se politično le v taktiki prav malce razlikujejo od vas so u-vedli "zakon na kvatre" in z njim tudi s polno paro operira jo. Toda kakšne so pa posledice te materialistične morale? V božični številki ljubljanskega "Jutra" najdete v prilogi od nekega poročevalca tudi dobe sedno tudi to le:
"Ne vem, če ' je prevelika svoboda glede zakona vzrok, da je prostitucija v današnji Rusiji silno razvita. Mislil sem, da ne bo po Parizu, ki je glede tozadevnega žalostnega re-nomeja na znanem mestu, napravila Moskva nobenega vtisa. Toliko bolj sem bil iznena-den, ko sem opazil naravnost neverjetno visoko število prostitutk v Moskvi in v Ljenin-gradu. Pariz in Varšava se ne moreta meriti z Ljeningradom in Moskvo niti od daleč. Naj-žalostnejše pa je to, da najdeš med ruskimi prostitutkami — ne dekleta, ampak deklice, stare po 13 in 14 let! Žalostno je dalje, da boljševiki niti ne ganejo z mezincem, da bi to zlo odpravili. Njim se vidi to stanje povsem naravno."
To ni citat kakega verskega lista, ravno nasprotno. Pokaže pa dovolj jasno vsakemu, da brezverska materialistična morala, ustvarja, kjerkoli je v praksi le Sodomo in Gomoro.
G. Molek, utaknite vaš očitek o "mazaštvu" nazaj v žep. Pri pametnih ljudeh ga že ne bote vnovčili. Opazujte rajši kaj drugega, mesto, da opazujete na tak način krščansko moralo. Takega neiskrenega o-pazovanja krščanska morala ne potrebuje. Potrebni pa ste in v vašo korist bo, če jo odslej opazujete tako, da se bote od nje kaj naučili!	—n.
Naročajte aajiUrejit v«wkl iUt v Ameriki "Amari-feaiuki Slotmel^
Pouk o tem in onem.
Slika nam poka|zuje zemljevid, na katerem je začrtana pot, po kateri je plul s svojim letalom Col. Charles Lindbergh, ko je obiskoval mesta v Centralni Ameriki, odkoder je poletel v Havano na Kubi. Na desni strani je slika znamenitega letalca.
SKROMEN POSLUŠALEC.
Neki znani londonski učenjak je imel pred kratkim v nekem mestu Škotske vrsto predavanj. Prvi večer je^ bilo tako skrajno neugodno vreme da je bil ob napovedani uri en sam poslušalec v dvorani. U-čenjaku seveda niti v glavo ni padlo; da bi enemu človeku predaval, zato mu je tudi naznanil, da je predavanje preloženo na prihodnjič. Proti vsemu pričakovanju pa je poslušalec zahteval, da se predavanje vrši in sicer brez odloga. Učenjaku ni preostalo drugega kot da je želji, ki pa je bila že bolj zahteva ustregel. Na koncu predavanja je poslušalca vprašal, ako je zadovoljen. "I, bo že," je ta odvrnil, "le v nekaterih rečeh bi bili lahko malo bolj obširni." Po teh besedah se je dotični poslovil. U-čenjak je vprašal vratarja kdo je bil ta gospod ter prejel presenetljiv odgovor, da je bil to neki nenevaren bolnik iz blaz-nice. . .	„	*? ^r
BEETHOVEN IN WEBER.
Ko je Karl Maria Weber končal partituro opere "Caro-strelec", jo je poslal Beethovnu, ker je hotel vedeti za njegovo sodbo. Beethoven je prebral partituro in jo zopet poslal Webru nazkj s kratko pripombo, da mu svetuje, da ne piše nobene opere več.
Weber, ki je pričakoval pri-znalne besede, je bil zelo potrt in ko je kmalu nato imel priliko, da se je sestal z Beethovnom, ga je vprašal,, ako smatra godbo njegove opfere za tako slabo, da mu je dal tak svet. '
• "Za tako slabo?" se začudi Beethoven. "Ne, ravno nasprotno, za tako dobro, da mislim, da ne boste nobene druge take več napisali."
-o
spočit in trden. Sposobni in veliki vojskovodja zbudi svojega generala samo, kadar sovražnik pozno v noči zahteva palice, ne pa v trenutku, kadar potrebuje palice - nečimurnost poveljnika."
——o
WELLINGTONOV NAJNEVARNEJŠI SOVRAŽNIK.
Angleški general Wellington, bi leta 1815 gotovo ne bil posekal Napoleona pri Waterloo, če bi ne bil prejšnje leto bežal pred enim samim španskim slikarjem. Stvar je bila takale: Leta 1814 se je prišel Wellington v Madrid k slavnemu slikarju Goyi slikat. Goya je imel takrat sicer že dobrih 71 let na plečih, a slikal je srdito, kakor bi cepil drva. Wel-lingtona je skrbelo, kakšna packarija se bo zmaličila pod tem divjim čopičem in je tudi slikarju o svoji bojazni pove-
danec, "in vi bi dali zanj tisoče funtov, a Amerikanci bi ga odtehtali z zlatom. Posebno ti zadnji vedno povprašujejo po njem. Vendar pa je vse povpraševanje zaman, posebno še, ker je sudanska vlada prepovedala lov na bele nosoroge. Mladiče so že večkrat vjeli ter jih držali v ujetništvu, toda ti so tako občutljivi, da kmalu poginejo. "Starega ujeti pa poskušajte sami," je pripomnil Sudanec. "Slona ali leva ujeti, je prava igrača v primeri z belim nosorogom. Ta namreč u-smrti lovca ali pa samega sebe Navadno se beli nosorog človeka tako prestraši, da ko g» ugleda, atakira prvo bližnjo stvar, katero ima pred seboj ter se ubije. Kdor tega ni videl na lastne oči, ne more verjeti. Kljub prepovedi pa domačini n^amsikaterega pohru-stajo, kajti pred njihovimi do-dal. Slikar se je nad tem uje-!movi se večkrat na solncu suši sil, pograbil meč in se zakadil J**30' kl izvira brez dvoma od v generala. — G^eral skoči. belega nosoro^a pokonci in jo ubere iz ateljeja, kar so ga nesle noge. — Ko se je Goyi jeza malo polegla, ga pa popade strah, kaj bo ž njim. In sedaj je zbežal on in sicer v Francijo, v Bordeaux, kjer je 1823 umrl.
IZ ŽIVLJENJA RIB.
Ogromno je število raznih vrst rib, ki jih poznamo. Mnogo vrst pa je, ki jih tudi pri-rodoslovci ne poznajo natančneje. Globoko v morju žive čudne ribe, ki le izjemoma prihajajo na površje ter le slučajno postanejo človekov plen. Z opazovanjem in proučevanjem življenja rib se mnogo bavi francoski pr6fesor Roule; iz njegovih spisov povzemamo nekatere zanimivosti, ki bodo zanimale tudi naše čitatelje.
Kakor ptice in žuželke, ki jim je zrak to, kar je ribam voda, se znajo tudi ribe prilagoditi razmeram. Živali, ki žive na suhem, so v tem pogledu daleč zaostale za ribami in pticami. Ribe so med vsemi živimi bitji najbolj gibčne in urne. Ustvarjene so za življenje v vodi, kjer plavajo; so pa tudi ribe, ki lahko letajo in lazijo po suhem. Nekatere ribe znajo celo plezati na drevesa. Ako so izpostavljene nevarnosti, da voda okrog njih izhlapi, se za-rijejo v blato in počakajo deževnega vremena, da lahko zopet plavajo po vodi. Kadar morajo preživeti dalje časa v blatu, prilagode svoje dihala deloma celo zraku.
LAUNES IN NAPOLEON.
General Launes je bil edini Francoz, ki je mogel Napoleonu brez strahu povedati resnico. Na vojnem pohodu v Egipt je nekoč Napoleon pozno v noči poklical generala v svoj šotor.
"Povej mi, Launes," pravi Napoleon, "ali kaj daš na mojo sposobnost kot vojskovodja?"
Launes mu jezno odvrne:
"Še mnogo več bi dal na Napoleona, ako bi bil tako pame-i ten, da bi bil za jutrašnji boj
BELI NOSOROG.
Ako. pridemo . v velika evropska mesta, nas bo, ako le čas pripušča, pot zanesla tudi v zoologičen park, kajti vsak tak stalen zverinjak ima kaj posebnega, tako ■ da mogoče v Berlinu ne vidimo tega kot v Londonu, ali pa obratno. V nobenem zoo pa ne bomo našli belega nosoroga. Vsak živalski park si ga želi, toda ne dobi ga in sicer radi tega, ker je to žival tako težko vjeti, oziroma, ker se sama usmrti, ako vidi, da je v nevarnosti, iz katere se ne more rešiti. Pa ne morda, da je te živali le malo ter da izumira, kakor marsikatera druga, ne, dosti je je, posebno ob rekah v Sudanu. V Kartumu v Sudanu imajo zverinjak, katerega tudi domačini radi obiskujejo, vendar pa tudi tu zaman iščejo belega nosoroga, d asi ga je ta ali oni že videl štorkljati proti reki. Pred kratkim je neki uradnik sudanskega živalskega parka pripeljal v London večje Število žiraf, levov in slonov. Tega je angleški časnikar intervju-val. "Tudi naš zoo bi si želel belega nosoroga," je dejal Šu-
EGlPTOVSKA VLADA
se bavi z načrti, po katerih namerava preplaviti z vodo 10,-000 štirijaških milj saharske puščave, ki leži nižje kot je morska gladina. Po kanalu bi spustili vodo iz Sredozemskega
morja; nastalo bi torej po tem koto'poiastel načrtu umetno morje v pušča-1 Vi, po katerem bi se lahko plulo z velikimi parniki. Oaza Siwa, kjer živi, a le skromno, do 2000 domačinov, bi potem dajala dela in jela za najmanj milijon prebivalcev.
Malokdo ve, da je riba izumitelj ribolova na trnek. Ta način lova so poznale ribe že davno pred človekom. Globoko v vodi spusti riba iz ust sluzasto vlakno, na katerem je prilepljena ličinka, ki zvabi plen naravnost v usta lačne ri-ribe. Te vrste rib, ki znajo loviti plen na trnke, žive tudi v nekaterih jezerih Srednje Evrope.
Med ribami so tudi dobri lovci, ki nimajo pušk, pač pa si pomagajo na ta način, da streljajo po mušicah s kapljicami vode, ki jih poženo z veliko silo iz ust tako, da žuželke ubijejo ali pa vsaj omamijo. V napadu in obrambi uporabljajo nekatere ribe prirojeno lastno elektriko, ki jo je Človek spoznal šele v novejšem času. Teh rib je več vrst. Med njimi je najbolj znan skat. Te ribe omamijo z elektriko svojo žrtev, katere se potem z lah-
Zanimivo je med drugimi razmerje med moškim in ženskim spolom. Pri ljudeh in živalih je dala narava moškim več telesne moči, ker morajo
večinoma skrbeti za samice, pri ribah pa to pravilo ne velja. Med ribami najdemo krepke, do enega metra dolge sa* mice, katerih samci so slalpot* ni, komaj 10 cm dolgi in tako nesposobni za samostojno življenje, da žive izključno le od samice.	>
Da služijo oči pri ribah istemu namenu kakor pri živalih in človeku, je znano. Človek se pa nehote vprašuje, kaj prav za prav ribe vidijo s svojimi očmi. Profesor Roule, ki je preiskoval ribje oči, je ugotovil da je med močjo vida pri raznih vrstah rib velika razlika. Pri nekaterih ribah je vid zelo dobro razvit in igra v njihovem življenju važno vlogo, pri drugih je pa okrnjen. Ribe z okrnjenim vidom vidijo približno tako malo kakor človek v mraku. Uho je pri ribah popolnoma okrnjeno; kljub temu pa ribe zelo dobro slišijo. Kibe so zelo občutljive za tresljaje, kar vedo vsi ribiči, ki ne trpe. da bi med ribolovom kdo hodil v bližino. Narava je poskrbela, da občutijo ribe zlasti korake na bregu, ker jim je to v obrambi najbolj potrebno.
-o-
LLOYD GEORGEJEVE.
Lloyd George, bivši angleški ministrski predsednik, je sijajen govornik, pri čemer se seveda ne plaši tudi demagogije.
Ko je nekega dne imel v veliki londonski dvorani političen govor, prileti skozi okno debel kos opeke in pade baš pred njega. Lloyd George ostane miren in reče samo:
"To je edini argument, ki ga imajo nasprotniki proti meni."
Na drugem shodu poskuša nekdo z galerije narediti zmešnjavo in kriči v dvorano: "Podgane! Podgane!" — "Dajte temu Kitajcu njegovo najljubšo jed," odvrne Lloyd George in smeh je na njegovi strani.
i
Ko se je bila borba za irsko samostojnost, je nekoč izjavil Lloyd George: "Jaz sem za avtonomijo Irske, a tudi Anglijg?, Škotske, Walesa." — ;'In 'jjfe avtonomijo pekla!" zakliče nekdo iz publike. "Prav takofK'* odvrne hladnokrvno,. LloJytjl Gecrge. "Vsak se mora potegovati za svojo 'domovino."
ŠIRITE AMER. SLOVEN
NI SE IZPLAČALO*.
V Oregonu je nekdo stavil za 50 centdv, - da bo pomašil biljardno kroglo v usta. Stavo f je dobil, a posledice so bile ta-j ke, da je >moral iti k zdravni-; ku, kar ga'je stalo $5.00. Kro-j glo je spravil v usta, ni je pa mogel dobiti ven. Torej ni se mu splačalo.
-o-
ROP V HOTELU; PLEN $6000.
New York, N. Y. — Mrs. Rebecca Jones, vdova, stara 59 let, ki stanuje s svojo sestro v Prisament hotelu, je bila napadena od dveh roparjev, ko je baš stopila v spalno sobo svojega stanovanja. Roparja sta potegnila s prstov prestrašene vdove tri prstane vredne $6000, nakar sta pobegnila.
o
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom!
MI RACUNAMOs
Za amariflk	m dolarje t	Za <
$ 5-00 —	....$ 6JL5	200 Din
10.00 _	— 11*25	50Q Din
15.00 ~	___ 10 M	1000 DKn
20.00 —	— 21M	1500 Din
25jOO —	— 26*55	2000 Din
35.00 _	_ 8*f6	3000 Din
50JW _	.... 51.00	4060 Din
71.00 __	— 77.50	5000 Din
100.00 _	_ 105,00	10006 Din
200.00 ...	.... 204.50	15000 Dfai
300.00 «...	— 865.06	20000 Din
400.00 —	_ 407.50	80600 Din
500.00 _	m 509.00	40660 Din
«00.00 _	— 010.50	0*009 Din
700.00 _	~ 711-60	00000 Djn
800.00 _	_ 818.00	70666 Din
900.00 —	_ 914.60	80666 Din-
1000.00 _	_ 1018.86	96666 Din
Za poftiljke po peitt aa sprijen* «m
Ordera, American Hcpiaea ček, all pa bančni draft Osebnih čekov po poM aa fptejemma
NobemH dni|& ptfSstojhtn is
Metropolitan State Bank
KAPITAL IN nWIUi
PW»orr m vnu rnmmavmm
AMEfttkANSfCt SLCVENtč
Cefrtek, 12. jafiuarja 1928.
POVESTI IN ROMANI.
Agitator. Roman. Janko Kerstnik Barvasta črtpinje. Zbirka več
kratkih povesti____________
Bale noči.—Mali junak. Romana.
Dostojevski ____________
Bitka pri Viau leta 1866. Črtica
it avstr. zgodovine____________
Bali rojaki Zbirka povesti. Eng.
Gang! ____________________________
Carski sel. Jules Verne. Povest z ruskih polian, v dveh delih.
Vsak del po _________________________
Cesar Maka in Mehika. Doživljaji
Avstrijcev v Meksiki_______
Colomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Me-
rimee ______________________
Četrtek. Napeta povest iz londonskega življenja_________________
Črna smrt Fr. K s Meško. pretresljiva povest ____________________
čujte na a. R. Vrabl. Kratke, zelo
podučne zgodbice _____________________..
Detela, zbrani spisi. 1. z v. Hudi časi, zgod. povest. Blage duie,
veseloigra ....______
Detela, Takšni so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v
treh dejanjih ...........................
Don KiSot iz La Manche Pusto
lovski doživljaji .......................
Duh v Kentervillu. Angl pravljica _____________________________________
Dve sliki Fr K s Mrško Dve povesti - podeželskega življenja Fabijola, ali c«-rke\ v katakmn
'•ah Povest 17 ri uskih časov Furii. Rtnna novela iz mladenič«-
vega življenja ...............
»•■»t1 ntn H.uiimui Roman O'ad ntorii ^godo roman iz I 7(1
ri^i 2 /,\r?ka skupaj.........
. li r' V MP!« - Ditdefelskei/a živi ten ta
.80 .35 .50 .45 .65
.50 .25
.65
.75 .75 .25
...............- .70
.40
50
iS
SO
45
.75 1.25
1.50
1.25
.60
.50 1.20 .50
.75
.60
.90
.45
.50 .45
.35
.70
1.00 .30
.35
25
.45
\ > :tnt>iri„»i
60
30
45
.75 2.50
.45
.60
.50
.20
.35
.50
1.00
• .p" a" p <vft
roman	....................
Gozdarjev =:n. F S. Kiniga- Po
ves' slov. mladeniča ............
Homerjeva I-iiada. Fr Omrrza
Starriirška pravljica .........
I.;ra'ec. F M Dostojevski R"
• nni. •7 spominov mladeniča Ivan Cankar. Zbrini spisi 2 t\ rzdajavec. F V Slemenik /igo n<ka povest iv turških časo% Iz ini trpljenja \ndrei Rape
Kratke povesii ............................
*let o Eroučka v XV stoletje.
Svatopluk Ceh ...........................
Iz življenja za življenje. Kratke,
poučne povesti .......................
Jagode | Stritar Knjiga za od-
rastlo mladino ........................... .50
Jaromil. Češka narodna pravljica .30 Jernač ZmagovajL. H Sienkie-ivicz Poljska povest. Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika ......................-........
Juan MiSeria. P. L. Coloma. Španska povest _____________________________
junakinja iz Štajra. Povest iz boja med katol. in prot. vero_______ 1.50
Jutranja zvezda. H. Rider Haggard. Roman .............................. 1.00
Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zve-
1.	zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva prijatelja.
2.	zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Kloštcrski žolnir.— Grad Rojinje. — Golida.
3.	zvezek: Deseti brat — Nemški valpet.
4.	zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata.
5.	zvezek: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
6.	zvezek: Doktor Zober. — Tugomcr.
7.	zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma.
8.	zvezek: Ivan Erazem Ta-tenbach. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca.
9.	zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro in učitelj.—Veronika Deseniška.
10.	zvezek: Slovenski svetec Ponarejeni bankovci, delal, ko je krompir kradel. —
Kako sem se jat likal. Jak. Ale-Sovec. Povest slovenskega trpina. 1., 2. in 3. del skupno____.____
Kapetanova hči. A. S. Puškin.
Ruska povest _______L...............
Kazan, volčji pes. J. O. Curwood.
Kanadski roman ...._________________
Knezova knjižnica. 1. zvez.: Ant. Knezova ustanova. — Gospod Liscc. — Zenitev Ferdulfa, voj-
Kralj gora. Edm, About. Francoska povest .........................1.00
Kresalo duhov. P. A. Sheehan.
Roman iz irskega življenja__1.00
Kriltofa ftmida (spiti. Vsak zveaek .65
1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček.
7.	zvexek: Jagnje. — Starček z gore.
8.	zvezek: Flrht. — Ivan. tur-iki suženj. — Krščanska obitelj (družina).
13. zvezek; Sveti večer.
15.	zvezek: Pavlina.
16.	zvezek: Roparski grad.— Ptičje gnesdo. — Poikodovaca
slika. — Tiskovna pomota. —
1.25
l.ou
1.00
1.00
Spominčica. — Diamantni prstan.
17. zvezek: Brata.— Različni sestri.
Kriitof Kolumb ali odkritje Amerike. Zanimiv zgod. roman___
Krivec. Jos. Kostanjevec. Roman
iz podeželskega življenja_____
Križev pot. Roman češkega duhovnika ______________________________
Lisjakova hči. Jos. Stare. Povest
iz ljubljanskega življenja______
Ljubljanske slike. Jak. Alešovec. Podoba ljubljanskega sveta pod
drobnogledom ___________
Mali klatež. Mark Twain. Povest
iz resničnega življenja ___________
Mali lord. Povest iz angleškega
sveta z zelo napeto vsebino______
Mati božja dobrega sveta. Povest
iz časov turških bojev _____________
Mimo ciljev. Milan Pugelj. Več
kratkih povesti _____________________
Mladi gozdar. Izviren roman___
i Mladi samotar. Krištof Šmid. Doživljaji mladega dečka ___________
Moje življenje. Ivan Cankar. Sli-
, ke iz pisateljevega življenja _____
Mrtvo mesto. V srce segajoča po-
Na negotovih potih. Poučna pov. Na različnih potih. Povest za
dečke od 11. do 14 leta.............
Nnrod ki izumira Zanimivosti iz /ivlietija in običajev Eskimov...
•Ir.a b'bHoteka.
noi>ič: Krvna osveta. Po
est oerkeskega častnika ...............30
5 >n 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest i2 ru-
* ^ke<_ra življenja .... .....................
12. snopič: Črtice i2 življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. < ritke, vesele povesti
Z^ snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše.
' Viučua povest ...........................
2 snopič: Boj s prirodo. —
i rsskova Uršika ______
25 in 26. snopič: Beatin dnevnik Lujiza Pesjakova S srce
egaioč roman ...........................
35 snopič: Kratke povestice r pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože __________
36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejčkov Jože. Velezaniiniva povest .....................75
39.	snopič: Solace in senca, los. Bedenek. Gorenjska povest
40.	snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca ...........................
57.	snopič: Nekcliko iz ruske zgodovine ...................................
58.	snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca ...............................
59.	snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože
60.	snopič: Emanek, lovcev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanske-ga življenja __________________________
Narodne pripovedke. 1. zvezek:
Dominicus ...................................35
Narodne pripovedke. ..4. zvezek:
Dominicus ..............
Narodne pripovedke in pravljice.
S. Sekolov..........................
Naseljenci. Ameriška povest .......
Naša leta. M. Pugelj. Zbirka krat
kih povesti ....................................1.00;
Naše življenje. Ks. Meško. Črtice iz življenja ______________________.. .75
Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja...... .4t)
Na valovih južnega morja. Pripovedka ..................................... ,35
Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič.
Povest __________________________________ .50
Nihilist. Iz ruskega življenja _______ .40.
Obiski. Izidor Cankar. Slike iz
značajev naših pisateljev _________ 1.25'
Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice .85' Ob tihih večerih. Ks. Meško,
Kratke črtice _____________________________ 1.00
Oče naš. Povest mladeniča__________ .75!
Odiseja. Andrej Kragelj. Starogrška pravljica ___________________________
Oglenica, hudobija in nedolžnost. Povest _____________________________
Patria. Povest iz irske junaš. dobe Perpetua, ali afrikanski mučenci.
Povest iz 3. stol. po Kr___________ .45
Petelinov Janez. Jak. Alešovec.
Poučna povest .............................85
Podobe iz sanj. Ivan Cankar. Kratke slike iz časov svetovne
vojne. .........................................
Pol litra vipavca. D. Feigel. —
Kratke, vesele dogodbice. _______
Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega naroda ___________
Poslednji dnevi Pompejev. Roman. 1. in 2. del skupno_________ 2.00
Po strani klobuk. D. Feigel.
Kratke črtice vesele vsebino___
Povestice. Rabinaranath Tagore Povesti in slike. Ks Meško.
Kratke povesti ___________________
Pripovesti o Petru Velikem ______
Pri stricu. Ivo 1 rošt. Povest iz
kmetskega življenja ________________
Siesto e Šesto. Povest iz italijanskih Abrucev ___________________________
Pravljice. Fr. Milčinslti. Po slovenskih narod, pesmih_____
Pravljice Iztoka. Iv. Vuk____________
PrfiTc*w PlUs_________________
PrihajiČ. >. Fr. Detela. Zanimiva povest iz kmetskega življ..
Ribičev sin. Pravljica ______________
Sanguis Martyr um. Louis Ber-trand. . Povest iz prvih časov krščanstva	................'.,.,__
Skrivnost najdtnke. Zelo zanimiva povest________________________________
Bilke. Ks. Meško. Zbirka kratkih,
zanimivih črtic .......................... 1.00
Slovanska knjižnica. 57, 58, 59. snopič. — Povesti s potovanja.
Korotanske povesti __________________ .75
Start pred hifto. Fr. Bevk. Roman .55
----------- .35
.60
.60
.50
_____ .75
.95

.65
.40
.40
..........30
.30
____ .30
.30
.30
.30
.30
.30
.30
.30
- .40
(
=35' .35.
.60
---- .60
.75 AS
.6o;
.75
.45
.35 .30
.60
1.09
JO
.75 .35
.45
.75
.45 .30
.90
.75 .50
.45 .25
.60
.50
Sorodstvo v prvem Členu. Povest .45 Spake. Dr. N. Korun. Kratke, vesele dogodbice___________1.00
Stezosledec. Povest iz ameriškega
življenja ____________
Svetloba in aenca. Dr. Fr. Detela.
Kmetska povest ._____..___
Svetobor. P. Bohinjec. Povest iz
konca 11. stoletja.__________
Šopek samotarke. Manica Romanova. Kratke povestice. ________
Tarzan in Bvet. E. R. Burroughs.
Roman_______________________________ 1.00
Štiri leta v ruskem ujetniitvu. Jos.Grdina. Doživljaji vojnega
ujetnika........................................2.50
Taras Buljba. Povest iz Rusije- .75 Tarzanov sin. E. R. Burroughs.
Roman____________________________________ 1.00
Tarzanove živali. E. R. Burroughs.
Roman...............................1.00
Tatič. Fr. Bevk. Povest samoob-
tožcnca ________________
Tiho jezero. Povesti za slovensko mladino...............................
Tik za fronto. D. Feigel. Kratke
črtice, vesele vsebine ________________
Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko. Frid. Žolna. Domorodne
hudomušnice. _________________________
Trenotki oddiha. Več zanimivih
povesti.....................................
Tri povesti grofa Leva Tolstega.
Iz ruščine................................
Troje angelskih češčenj. Dr. Jos.
Vošnjak. Kmetska povest________ .35
Tujski promet. Dr. Fr. Detela.
Dolenjska povest.......................1.00
Tunel. B. Kellertnann. Zelo napet roman______________________________ 1.23
Turki pred sv. Tilnom. Julij Slap-šak. Zgodovinska povest iz
turških časov__________________________ .65
Valerija ali zmagoslavni izhod iz
katakomb. Zgodov. povesi....... 1.00
Venec slovanskih povesti. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov.
5.	knjiga. — Lux in tenebris lu-lucet. — Moč ljubezni. — Že zopet. — Glasovi iz groba. Noč v gozdu. — Izdajalec. — Gozd šumi. — Dva husarja.
6.	knjiga. — Črtice z ogljem.— Ta tretja. — Poroka po pomoti.................
Vera. Olga Waldova. Roman iz
ruščine. -...............................
Viljem Hauffove pravljice. — Fr. Ncdeljko_____________________________________
V	libijski puščavi. A. Conan Doyle. Roman....................................
V	oklopnjaku okoli sveta. Robert Kraflt. 1. in 2. del; vsak del po
V	petih letih okrog sveta. Josip Lavtižar. Doživljaji avstrijskega ujetnika______________________________1.00
V	Petrograd. L. Stiasny. Potopisne črtice.................................. .75
Vstajenje. Rudolf Vrabl. Povest. 25
V	tujih službah. A. Jirasek. Povest iz češčine.............._............95
Vzori in boji. Jože Dcbevc. Popis dijaškega življenja............. 1.50
Zabavna knjižnica, XXIV. zvezek. — Zločinci. — Madež. — Mojster Roba. — Mladih zani-karnežev lastni životopisi. Zelo zanimive povestice. ............ .75
Zadnja na grmadi. Fr. Jaklič. Zgodovinska povest iz ribniške
doline ......................................... 1.00
Zadnja pravda. J. S. Baar. Češka
povest ........................................... .85
Zadnji dnevi v Ogleju. Roman iz
petega stol. po Kristusu............85
Za milijoni. A. K. Green. Zelo
zanimiv roman.................... .75
Zapiski iz mrtvega doma. A. M. Dostojevski. Roman. 1. in 2.
del. Vsak del po..:______________________ 1.25
Zaročenca. A. Manzoni. Milanska
povest iz 17. stoletja________________ 3.00
Zbirka narodnih pripovedk. J. P.
Planinski. 1. in 2. zv. Vsak po 25 Zbrani spisi. Jos. Pagliaruzzi-
Krilan ________________________________ .75
Zgodba o nevidnem človeku. H.
G. Wells. _______________________________ .50
Zgodbe kraljeviča Marka. — Fr.
Milčinski......................................60
Zgodbe Napoleonovega huzarja. A. Conan Doyle. Zanimiv roman iz .francoskih časov.__________ 1.50
Zgodbe zdravnika Muznika. Iv
Pregelj. Zgodov. povest ____________
Zgodovinske anekdote. Dr. V. Ša-rabon 1.. 2. in 3. zv. Vsak po Zločin v Orcivalu E. Gaborian.
Roman ____________________
Zmisel smrti. Pavel Bourget. — Franc, povest izza svet. vojne Znamenje štirih. A. Conan Doyle.
Londonska povest................
Z ognjem in mečem. H. Sienkie-wicz. Povest iz davnih dni s slikami. ....___________________________
Zvonarjeva hči. E. Miller. Povest .fii Živ pokopan. A. Bennet. Povesta
ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE.
Abecednik za ameriške Slovence.
Rev. Kaz. Zakrajšek.................. .45
Ajdovski Gradec. Dr. J. Tominšck .20 Amerika in Amerikanci. Rev. J.
M. Trunk. ____________________________ 3.00
Amerifcki Slovenci, kaj hočemo.
A. Tomec.........................-.....05
Analiza duševnega obzorja otroškega in dušcslovni proccs učenja. H. Schreiner........................ .SO
Antični in moderni svet. Tadeus
Z. Zielinski. ................................. 1.00
Boj za Koroško. Dr. Val. Rožič. Spominska knjižica ob 5 letrflci
koroškega plebiscita,..................- .75
Bon Ton. Pouk o lepem vedenju. 2.50 Breskev in marelica. Pouk, kako ju vzgajaj »no in oskrbujemo.
M. Humek___________________________ .4®
Cerkniško jezero in okolica. M.
Kabaj. Z zemljevidom.............- 1J5
Cirilic*. Navodilo za čitanje in pi-
25
.75
1.25
.25
.35
.45
1.25
1.25
.10;
.75
1.00
.60
25
.45
..75 .25
_ .55
.35
- .75
.75
.35
3.50
sanje. _________________________________
Denar. Dr. Kari Engliš. Poučna narodno- gospodar, razprava... Dictionary, Webster's, New Standard............................................... l.oo
Dictionary, Webster's, Vest Pocket---------------------------------------- .30
Dolo2anje žive tele pri govedu,
brez tehtnice. ___________________________ .35
Domači vrt. Praktičen navod, kako ga uredimo, obdelujemo, in
krasimo. M. Humek. ______________ 1J0
Domači zdravnik, po naukih in
izkušnjah župnika Keipp^........ 1.30
Domači iivinozdravnik. Franjo
Dular. ________________________________
Državljanski katekizem, o pravicah in dolžnostih ameriških državljanov ________________________________
Franc Pirec, apostolski misijonar med Indijani v sev. Ameriki.
Njegovi doživljaji........................
Friderik Baraga, prvi slovenski apost. misijonar in škof med
Indijani v Ameriki..................
Gospodarska geografija. Dr. Vinko Šarabon. ________________________________
Gospodinjstvo. S. M. Lidv. Pur-gaj. Navodilo za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila...................................................
Gradjanski Katekizam, o pravima i dužnostima američkih grad-
jana_____________________________________
Grško-slovenski slovar. Anton
Dokler.................................... 5.00
Higijena na kmetih. .......................75
Hrvatska čitanka. Dj. Kutuzovič. 1.50 Idejni predhodniki današnjega so
cijalizma in komunizma Italijanščina za Slovence. V. Ban-
cLelj.............................
Izpovedi socijalista. Od socija-
lizma do duhovništva________________
Kako si ohranimo ljubo zdravje.
Dr. Herman Vedenik. ____________
Kitajci in Japonci. Jos. Stare. Življenje in šege narodov daljnega Vzhoda. _______________________
Kletarstvo. B. Skalicky._________2.00
Knjiga o lepem vedenju................ 1.25
Knjiga uradnih vlog. Janko Dolžan. ------------------------------------------- .45
Knjigovodstvo, 2. del. Ivan Pod-
lesnik. _____________________________________ 1.00
Kratka zgodovina katoliške Cerkve. Al. Stroj._____________
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Mat. Pire______
Kratka zgodovina slovenskega
slovstva. Dr. Iv. Grafenauer... 1.00 Krek. Izbrani spisi, 1. zvezek. Krekova mlada leta. Ivan Do-
lenec______________________________1.00
3. zvezek. Socijalizem. ___________ 3.00!
Krištof Kolumbus in odkritje A-
merike.................................45 '
Ljubavna in snubilna pisma......... .35
Milosrčnost do živali._____________________ .25
Mlekarstvo, s črticami o živinoreji. Ant. Pevc_________________
Moji zapiski z Dunaja. Stefanovič
Emil. Izza časa prevrata. Narodnogospodarski eseji. Dr.
A. Gosar.___________________________...—
Nasveti za hišo in dom. I. Majdič. Naša zdravila in njih uporaba v
domačem zdravljenju....................60
Naše gobe. Ante Beg. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. ______________________
Nauk o čebelarstvu. Fr. Rojina. Nemščina brez učitelja. Pavel Novak. 1. in 2. del. Vsak del po_
Občinski red in obč. volilni red za deželno stolno mesto Ljubljano. —------------------...-----——
Občinski red in obč. volilni red
za vojvodino Kranjsko _____________
Občinsko posredništvo. Dr. Fr. Mohorič. Navodnik in zakon za
kronovine avstrijsk. juga _______ .75
Ob 50-letnici dr. Jan. Ev. Kreka .25 O človeškem razumu. J. Locke.
Znanstvena razprava.-------
Od srca do srca. Slovenskim A-
merikancem v premislek. --------
Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. France Stele.--------
Osnovna navodila za zdravljenje
malarije. Dr. W. Matko.____
Osnovni pojmi modernega bančništva in borzništva.'A. Jamnik. Osnutek elov.-narod. gospodarstva. Milko Brezigar._____
Perotninar. 1. in 1. letnik. Vsak po Podkovstvo. Lov. Tepina. Pouk
kovačem in konjerejcem.____
Podobe iz misijonskih dežel_____
Pogled v novi avet. Poročilo na gospodarskem posvetu Narodnega sveta 1. 1918---------------
Politične stranke. Dr. Alb. Ogris.
Pouk v politiki. ............................
Poljedelstvo. V. Rohrman. Slov.
gospodarjem v pouk. —— .60 Poljudna kemija. Fr. Pengov in
dr. A. Ratajec.---------1.00
Poštno izrazoslovje, nemško-slo-
vensko. Jos. Petrič.--25
Praktični sadjar. M. Humek. Nauki sa eadjerejce. ----------------2M
Pravila za oliko. Okrajšano po "Knjigi o lepem vedenju"^.^— .75
Pravoslovje. Dr. F. Grivec__.45
Problemi sodobne filozofije. Dr. Fr. Veber. Znanstv. razprava- .75
Prva pomoč. Dr. Mavr. Rus__1.00
Rabojemno pravo. Dr. Fr. Mohorič. Navodnik in zakon. . .45 Računar v kronski in dinarski veljavi. ----------.75
Rastlinski imenik slovenskih de-
Različno blago, 'A. M. Slomšfcka 1.25 Ready Reckoner and Rapid Calculator. J........................ .75
Ročni slov.-angL in angl.-slov. slovar — . „;, ............... -
.75
.50
.45
.45
.45
.50;
.50
.85:
1.00
____ .10
.35 .75
1.50 .50
.45
.45
.45
1.25
.20
1.50
.15 J
.75
.75 .90
.75 .30
.05
1.50
Reja domačih zajcev. Dr. St
-Vowka.	.....„- L--------
Rj«inik Hrvatako-stovesakir 2Jr.
.95
A. Music.---...... ... .45
Stdje v gospodinjstvu. M. Humek. Navod o ravnanju s sadjem. o domači uporabi, in kon-
serviranju............. , , T
Sadno vino ali sadjevec. M. Humek. Kako ga izdelujemo in z
njim ravnamo. _______
Samoznaki slovenske stenografije. A. Robida..............15
Slovanske besede v slovenščini-- .75 Slovarček k Ovidijevim pesmim.
Ant .Dokler_______________.75
Slovenci Fr. Erjavec. Zemljepis,-ni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socijaljii
pregled________________________1.25
Slovenska Čitanka za višje razr.
sred. šol. Dr. I. Grafenauer__.75
Slovenska kuharica. S. M. Feli-
cita Kalinšek.____________5.00
Slovenska slovnica. Dr. A. Breznik. -----------------------------1.00
Slovenska stenografija. Fr. Novak. 1. in 2. del. Vsak del po- .60 Slovenska stenografična čitanka.
Adolf Robida................... ,95
Slovenski pravopis. Dr. A. Brez-
Slovenski župani v preteklosti.
Dr. Jos. Gruden.____________ 25 1
Slovensko-francoski slovar. Dr.
Jan. Kotnik._____________________2.00
Srbska začetnica...............50 ,
Sveta Rusija. Dr. Fr. Stele in Fr. Terseglav. Misli o zbližanju katoliške in pravoslavne cerkve.. Travništvo. J. Turk. Slovenskim
živinorejcem v pouk.....................
Učitelj v boju proti alkoholizmu. Iv. Štrukelj in R. Horvat. 1. in
2. zvezek. Vsak zvezek po........
Uvod v filozofijo. Al. Ušcničnik.
1. in 2. zvezek. Vsak po.............. 1.25
Uvod v krščansko sociologijo.
Dr. Al. Ušcničnik..........................40
Varčna kuharica. Marija Remec. Navodila za pripravo okusnih
jedil s skromnimi sredstvi........ 1.50
Vinarstvo. Andrej Žmavc............... 2.00
Vladar. Nicc. Machiavelli. Lastnosti, ki naj bi jih gojila vladajoča oseba................................. .40
Vzor-človck, ali Osebnost kot
ideal. Dr. J. Jcraj...!......................50,
Worterbuch, deutsch-slovenisches.
A. Janežič.................................... 5.00,
Za krščanski socijalizem. Pomisleki in odgovori. Dr. Gosar„.. Zaznamek okrajšav korespon-
denčnega pisma. Fr. Novak.......
Zbirka domačih zdravil, kot jih
rabi slov. narod .........................
Zdravilna zelišča..............................35
Zgodovina brezoviške župnije.
Jos. Novak................................... .95
Zgodovina c. in kr. pešpolka št.
17. Dr. K. Capuder..................... 1.00
Zgodovina fare Domžale. Franc
Bcrnik............................................ 1.00 |
Zgodovina novejšega slov. slovstva. Iv. Grafenauer..................... 1.25 j
Zgodovina slovenskega naroda. Dr. Jos. Gruden. 1.—6. zvezek.
Vsak zvezek po .............................60
Zgodovina srednjega veka za niž.
razr. sred. šol. A. Mclik..............75
Zgodovina šmarješke fare na Dolenjskem. Jan Volčič..................45
Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih. Jos. Mal 1.50 Zgodovina župnije Šent Rupert na
Dol. Ivan Stcklasa.....................- 1.25
IGRE
(Z "m" zaznamovane igre samo za moške vloge, z "ž-', samo ženske, brez vsakega zaznamka so mešane vloge.)
Afričanka. Opera v petih dejanjih .35 Azazel. Iv. Pregelj. Žalna igra v
štirih dejanjih.............................50
Bedak Pavlek. Fr. Bevk. Zbirka
otroških iger...............................- .50
Begunka. Fr. Detela. Drama v
treh dejanjih......—....................... .40
Beneški trgovec. W. Shakespeare.
Igrokaz v 5. dejanjih...................50
Bratski spor. Euripides. Starogrška igra v S. dejanjih........... .60
Burke in šaljivi prizori. — Caro-dejna brivnica. — Radi nagrade (m). — Čašica kave (ž). — Zaklad, (m) — Vedež. — Poboljšana trmoglavka, (ž) — Luknja v namiznem prtu. (ž) — Ženin Miha. (m) — Zamorec. (m) — Junaki, (m) — Trije učenjaki, (m) — Opeharjeni Zid. (m) — Izgubljena stava, (m) — Čudna kupčija, (m) — Čarostrelec. Romantična opera v
treh dejanjih. ______________________________
Ce sta dva. Sala v 1 dejanju.......35
Črne maske. L. Andrejev. 2alo-
igra v petih slikah ...............- .55
DUetanski oder. M. Skrbinšek,
Poučna navodila igralcem. Divji lovec. F. S. Finžgar. Narodni igrokaz- s petjem v 4. dej.— Dom. Janez Jalen. Drama v štirih dejanjih. --------------------------
Bdda. Jos. Weilen. Drama v štirih dejanjih. ____________________________-
Gledališke igrice. — Zdravnikov Strežnik. — Sv. Janez Evangelist in ropar. — Prevarani hišnik. — Konvencionelne laži.— Prve tri igre za moške, četrta
za mešane vloge. ___________
Gorenjski slavček. Lirična komična opera v 2. dejanjih.............- .20
Gospa z morja. Henrik Ibsen.
Igra v petih dejanjih..__________ .75
Hudič. Trtefcvai^&ki. ..Komedija iz
/j ufcdslovanske politik^, i___L____ .20
Jtnofa. — Opera iz moravskega
kmetskega življenja.__________ 20
Kajn. Fr. Bevk. Drama v treh
dejanjih...........................— «75
Kakšen gospod — tak sluga. — Burka iz vojaškega življenja, v
enem dejanju. ........................ JJ
ji. Iv. Pve-
.75
.20
_ .45
.35
.75
.20
„ .30
gelj. Pevska igra v 3. dej_______ J5
K mamici. Slavko Savinšek. Slika otroške ljubezni v 3. dej___ .05
Koiajna. Veseloigra v enem dej. .30 Kralj Lear. W. Shakespeare. —
Zaloigra v 5. dejanjih_____________ 1.00
Kralj Matjaž. Mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom v
petih slikah. ______i________ js
KrivopriseŽnik. ^.nzengruber. Narodna igra s petjem v 3. dejanjih (7 slikah)________________________ .75
Lažizdravnika. Burka v 2 dejanjih. — Trije tički. Burka v 2
dejanjih —___________________________ .45
Lepa maska. E. Navinšek. Navodila igralcem o šminkanju.........25
Ljubosumnost. Lad. Novak. Veseloigra v enem dejanju .............45
Ljudski oder. 1. zvezek: Lovski tat. Ljudska igra. v petih dejanjih. — Erazem Pred jamski
(m.) Igra v petih dejanjih.........70
Lokalna železnica. Komedija v
. treh dejanjih ________________________.45
Lornjon. Igra v enem dejanju.....10
Marija Stuart. Fr. Schiller. Tra-
| gedija v petih dejanjih ___________ .75
: Marta. Opera v štirih dejanjih— .15 j Martin Krpan. Frank Govckar.
Dram, pripovedka v 5 dej_______ .50
I Mati. Ks. Meško. Dramatska slika v treh dejanjih _______________ .75
Mati svetega veselja. Silv. Sar-| denko. Skrivnost vstajenja v 5
dramatskih slikah______________ .50
Mefistofeles. Opera v 4 dejanjih .20 Miklavž prihaja. Dr. Iv. Lah. |
Trije prizori _______________________ .35
Miklova Zala. M. Bajuk. Igra v
petih dejanjih _______________ .60
Modra ptica. M. Maeterlinck. Čarobna pravljica v šestih dejanjih (12 slikah)_______________ .50
Mogočni prstan. Fr. Milčinski.
Narodna pravljica v 4 dej........ .50
Na krivih potih (ž). Igra v petih dejanjih ................................... .20
Navaden človek. Br. Gj. Nušič.
Šala v treh dejanjih ....................75
Nedeljske ure na društv. odrih. Silv. Sardenko .............................50
1.	Nevesta z Libanona. 3 dra-matske slike.
2.	Ženin iz Nazareta. Slavo-spev v dram. prizorih.
3.	Selški angel. Igra v dveh dejanjih (ž).
4.	Dve prerokinji. Dramska silhueta (ž).
Nižava. Muzikalna drama s predigro v dveh dejanjih.....................20
Noč na Hmeljniku. Dr. Iv. Lah.
Igra v treh dejanjih ................- .30
Okrutna šala. Igra v štirih dejanjih ----------------------------------------- .75
Oporoka lukovškega graščaka.
Veseloigra v 1 dejanju -.......... .40
Orliči in drugi tiči. Igra za mla-
ljična igra v 3 dejanjih..........- .25
Peterčkove poslednje sanje. Pav.
dino v 3 dejanjih -.................... .05
Otroški oder. Igrice za mladino- .40 Palček Potep. A. Pajme. Prav-
Golia. Božična povest v 4 slik. .50 Pikova dama. Opera v 3 dejanjih
in 7 slikah ____________________________ .25
Po dvanajstih letih. Ljudska igra
v štirih dejanjih ........................ .45
Pogodba. Dr. Ivo. Česnik. Burka
s petjem v dveh dejanjih...........30
Poljub. Prostonarodna opera v 2
dejanjih ........................................- ,20
Poslednji mož. F. X. Svoboda.
Veseloigra v 3. dejanjih...............60
Potopljeni zvon. Dramatska bajka
v 5. dejanjih.....................................75
Precijoza. Igrokaz v štirih dejanjih ...................................................15
Proslava sv. Cirila in Metoda. — Modrost. Cm) Prizor iz Cirilo-vc mladosti. — Smrt sv. Cirila, blagovestnika. (m) — Domov, (ž) Dramatska slika v enem
dejanju ............................................50
Puščavnikov zvonček. Komična
opera v treh dejanjih...................25
Veseloigre in šaljivi prizori.—Sokratov god. — Nocoj je prav lep večer (m). — V posredovalnici (ž). — V hudih zadregah
(ž). — Go3pa_ Kordula................50
Vrtinec. Janez Žagar. Drama v
treh dejanjih.................................70
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih....................................35
Za novi rod. Stanko Majcen. Tri enodejanke. — Profesor Gradnik (m). — Knjigovodja Host-
nik (m). — Zamorka................- .45
Zbirka ljudskih iger.
2.	snopič. — Vcdeževalka (ni). — Kmet Herod (m). — Župan Sardamski (m). — Jeza nad petelinom in kes (ž).........................30
3.	snopič. — Mlini pod zemljo (m). — Sanje (m). — Sv. Neža (ž). .............................................30
9.	snopič. — Na betlehejuskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Očetova kletev (m). — Cašica kave (ž)..............30
10.	snopič. — Fernando, strah Asturijc (m). — Rdeči nosovi (m). — Zdaj gre sem, zdaj pa tja (m). — Poštna skrivnost ali začarano pismo gm). — Strahovi (žl..........................................30
11 snopič. — Večna mladost in večna lepota (ž). — Rcpoštev
(m). — Prepirljiva soseda (m). .30 12. snopič. — Izgubljeni sin (m). — V ječi (m). — Pastirci in kralji;(m). — Ljudmila (ž).
20
.30
.30
.30
.30
60
— .30
.35
.75
.35
.75
75
1.00
.65
1.00
.35
.25 .45
.10
.......- .45
20
—	Planšarica (ž).......................
13.	snopič — Vestalka (ž). — Smrt Marije Device (ž). — Marijin otrok (ž)..............-.......
14.	snopič. — Sv. Boštjan (m). Junaška deklica (ž). — Materin blagoslov (za mladino)..............30
15.	snopič. — Turki pred Dunajem (m) — Fabijola in Neža (ž)...........-......................................
16.	snopič. — Mojstra Kržišni-ka božični večer (m). — Svoje-glavna Minka (ž).......................
17.	snopič. — Dimež, strah kranjske dežele (m). — Oh, ta Polona (ž). — Prisiljen stan je
zaničevan (ž)...............................
18 in 19. snopič. — Pijavka (m). — Skriven zaklad (m).— Rešitelj (m). — Kmet in avtomat (m). — Dekla božja (ž).
—	Junaške Blejke (ž)..............
20. snopič. — Sveti Just (m).— Ljubezen Marijinega otroka (ž). _______________________
Igre.
Radi oreha. Dr. Vodopivcc. Ljudska igra v treh dejanjih............
Razvalina življenja. F. S. Finžgar.
Ljudska drama v treh dej.........
Stari grehi. Dr. J. Stolba. Veseloigra v treh dejanjih......................
Veleja. A. Novačan. Drama v
treh dejanjih ..................................
Zakleti grad. Dr. A. Remec. Romantična igra v petih dej.........
Znanstvene in poučne knjige. Slovenska žena. Minka Govckar-jeva. Popis delovanja slovenskega ženstva v javnosti.................
Zgodovina cerkljanske fare. Iv.
Lavrenčič ....................................
Verske in nabožne knjige. Sonce in senca. Dr. P. A. Timo-nec. Pojasnila in pobijanje raznih krivih naukov glede cerkve
in vere ............................
ZA MLADINO. Angeiček, otrokom prijatelj, voditelj in učitelj.............................
Belokranjske otroške pesmi. Božo Radič..........................................35
Bob za mladi zob. Cvetko Golar.
Pesmi za mladino.....................- .30
Božični darovi. Rud. Vrabl. —
Kratke povestice.........................
Dane. A. Rape. Mična povcstica. Da ste mi zdravi, dragi otroci. Dr.
Iv. Robida. Poučne povesti.....
Dedek je pravil. J. Slapšak. Na
pete pravljice............
Kokošji rod. Jos. Ribičič. Zanimive poučne basni.....................
Kralj zlate reke. John Ruskin.
Pravljica. ...................................... .40
Lešniki. Jos. Stritar. Knjiga za
odrastlo mladino..........................45
Mali Ave Maria. List za slovensko ameriško mladino. .............. 1.00
Martin Krpan z Vrha. Fr. Levstik. Pripovedka s slikami.....-
Mladim srcem. Ks. Meško. Zbirka povesti. 2. in 3. zv. Vsak po Obnovljeni Vrtec. Poučna mladinska knjiga s slikami.............
Orlič. Mladinski list......................05
Prigode čebelice Maje. \V. B011-
sels. Roman za deco ...................75
Robinson Crusoe. Daniel De Foe.
Povest za mladino.................... 1.00
Robinson starši. Povest z barva-
nimi slikami....................................40
Slepi slavčki. Karel Širok. Kratke, zanimive povestice..............60
Tolovaj Mataj. Fr. Milčinski. Zanimive pravljice.........................- .85
Vitomilova železnica. Jos. Kor-
ban. Povest.................................. .45
Volk spokornik. K s. Meško. Povesti............................................... .85
Vrtec. Časopis s podobami za
slov. mladino. ........................... .75
Zgledi bogoljubnih otrok. Ant. Kržič. 1., 2. in 3. del. Vsak po .45 RAZNE KNJIGE. Katoliški shod v Ljubljani 1. 1913. 1.00
Koledar Ave Maria .........................50
Koledar Družbe sv. Mohorja za
1. 1921 ...............................................20
Letopis ljubljanske škofije za 1.
1924 ................................................. .50
Največja arabska sanjska knjiga. 2.00 III. slov. Katol. shod v Ljubljani
1. 1906 ...............................................35
Zemljevid Jugoslavije .................... .25
VERSKE IN NABOŽNE KNJIGE. Berila in evangeliji za nedelje, praznike in imenitnejše godove
celega leta .................................1,50
Brez vere. Devet govorov o neveri. Dr. M. Opeka....................... .35
Cerkev. Franc Grivec. Znanstvena razprava...................-.............. 2.50
Častitljivi Janez Bosco, apostol
mladine, J. Meze, S. D............... .44
Duhovne vaje za duhovnike. Urb.
Nežmah. -...................................... 1.00
Jedro katoliškega nauka. Andr.
Eitfspieler.......................................
Jeruzalemski romar. Dr. Fr.
Lampe. -.........................................
Jezusovo trpljenje in sedanji Šas.
Dr. Rob. Neuschl.____________
Kam. Fantom in dekletom ipisal Dr. M. Brum&t......................... .95
Kateheze za prvence................... .35
Katekizem za ameriške Slovence.
Rev. Kaz. Zakrajšek. _______________45
Knjiga o Mariji. Spomin na prvi slov. Marijin kongres v Ljubljani leta 1924 ....................1.75
Kratka katehetika s praktičnimi pojasnili. Ant. Koržič..................20
.95
.25
.75
.95 .30 1------- .45
Naročilu je pride jati potrebno avoto v poštnem M*ney Ordru, bančnem draftu ali znamkah. Vsa p Uma naslovita na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1S49 WEST 22nd STREET.	CHICAGO, ILL.

Čtetrtfek^li, jafegftFjg Ifežfi.
\ M - » ^
p* M. h I
FH*
tCd ftl — ČE Bi — ZAKAJ
msEfrt, ITD____
Prav pogosto siečamo v življenju ljudi, ki pravijo, jaz nisem nikoli imel sreče. Nekateri pa jo imajo in jo najdejo za vsakim grmom, pa naj se obrnejo kamorkoli hočejb.
Taka trditev je brez vsake podlage. Ciovek, ki to tvdi, je brez energije. Nima volje, .ia bi proučeval življenje drugih, če pa že to kaj proučuje, že takoj pri proučevanju drugih o-mahne in pravi: saj jaz ne bom imel sreče, pa naj se lotim že kar hočem.
O božiču* ko kupujemo eden drugemu darila, smo vsi veseli, ko nosimo svojim malim otro-čičem razne darove. Pa kaj so ta darila, če : par trenutkov jih otroci rr.bijejo in jih ni.
Johann Floteraloos, baje N zozemec, je došel v Ameriko okrcsr leta 1840. Mesto New York je tedaj rapidno rastlo in se razvijalo v bogato ameriško metropolo. Floteraloos je delal v neki modni trgovini. Ko je zaslužil potrebni denar* je dobil 7a seboj iz Nizozemske svojo ženo in dva otročiča. — Pri-el .]e Božič. Amerika nci so kupovali v trgovini, kjer je bil zaposlen, vse mogoče stvari za darila. Floteraloos je bil mislec. Mnogo je čital in zdelo se mu je naravnost neumno, da ljudje mečejo denar za taka mrtva darila. Mislil je, kaj bi on kupil svojim otrokom za Božič. Par dni pred prazniki je čital list in v njem oglase rea-litetnih družb, ki so ponujale razna zemljišča. Zamislil se je, da bo treba tudi njemu misliti na lastno ognjišče in mislil je, kako bi prišel do njega. Med tem mu žena pride nasproti z vprašanjem: pa kaj boš kupil malim za božično darilo? — "Da, kaj?" je pristavil vpraša-joče. Ugibala sta z ženo in na nič se nista spomnila, da bi bilo dobro kupiti. Kar pade Floteraloosu v glavo misel, da bi kupil kaj takega, ki bi biio koristno in od česa bi imeli o-troci res kako korist.
V okolici mesta New York so tedaj prodajali razna zemljišča. Precej daleč od osrčja mesta je bil na prodaj kos zemlje, ravno v sredi nekakega trikota, kjer so se križale tri ceste. Farmarju so tisti prostor ves povozili in nikoli ni dobil od njega nobene koristi. Ponujal ga je za $25. Floteranoos ga je kupil in še to na obroke. Prvo naplačilo je bilo $2.00, drugo po $1.00 na mesec. Izplačal je to, da sarh ni vedel
kdaj. Zemljišče pa jfe podaril svojemu sinčku rekoč, kadar boš velik && boS pa prodal, če bo kaj vreden. Tb je moj letošnji Ghristtrias present tebi, ljubi sinček. Kaj je fant vedel^ Raje bi bil videl, da bi mu oče kupil najmanjšo igračko kot to.
Minulo je trideset let in v freW Yorku se je marsikaj spremfeiiilb v tem času. JoKanti Floteraloos je ze umrl pfred nekaj leti. Mesto ftew ¥ork se je razširilo za več hiiij na daleč, narastlo v prebivalstvu itd. — John Flotferaloos, star 34 let, je bil zaposlen pri neki zavarovalni družbi. Na tisti košček zemlje je skoro pozabil in se hi brigal. Kar pride nekega večera k njemu neki precej lepo oblečen gospod.
"Ali ste vi Mr. Floteraloos?" — ''Da," mu odgovori John, nič dobrega pa nič hudega sluteč. — "Vi ste lastnik tega in tega zemljišča, kaj ne?" — "Da, gospod. Res sem. Oče mi je tisto fliko kupil enkrat za božično darilo pred 31. leti," je odgovoril John.
"Vidite, kako dobrega očeta ste imeli! Želim si, da bi jaz imel takega," je dostavil došli gospod.	;
"Mr. Floteraloos, ali bi- vi prodali dotično zemljišče?"
"Zakaj ne?"
"Koliko bi hoteli zanj?"
"Koliko je vredno?"
"Počakajte, jutri bom šel, da si ogledam zemljišče, saj še dobro ne vem, kje je. Sodnija mi sicer pošlje vsako leto davčni račun, za zemljišče pa še dobro ne vem, kje je," je odgovoril John.
Drugi dan je John prosil podpredsednika banke, pri kateri je bil v službi, da bi ga pustil domov, da bi si ogledal dotično zemljiščo. Povedal je, da bi ga nekdo rad kupil. "Tako," je odgovoril podpredsednik, "saj jaz grem zdajle tudi v tisto stran po svojih opravkih. John, lahko se pelješ z menoj," je dejal podpredsednik. Johnu je bilo prav in je šel z njim.
Ko sta se ustavila na licu mesta, bilo jeakoro že okrog in okrog vse zazidano, le tisti tri-kot je bil že prazen.
''Kaj, John, tu-le je tvoje zemljišče?"
"£>a, gofcpod Brown," je odgovoril Johh.
"You are lucky, boy," mu rfečfe Mr. Browh.
"tole je vredno $350,000.00 kakor en cent, John."
John kar ni mogel verjeti. Še tisti dan so prišli k njemu še trije uradniki z omenjenim gospodom, ki ga je obiskal d&il pfrej. Pobotali so se za svoto $350,000.00 in John je prodal zemljišče neki družbi. Danes stoji eno najlepših poslopij na dotičnem trikotu in je vredno nad 8 milijonov dolarjev .
Zdaj šele se jte John zavedel, kako dobrega očeta je imel, ki mu je kupil tako krasno božično darilo.
In danes prilike so na svetu, sreča hodi okrog in trka, pa jo Ijtidje vidijo? Nekateri pač . . . Drugi pa so pred leti rekali: Kb bi — če bi—zakaj nisem?" itd. To rekajo še danes in bodo še naprej.
-o--
NAJVEČJE IZDAJSTVO V SVETOVNI ZGODOVINI..
Začetkom prihodnjega leta se prične v Londonu proces, kakršnega zgodovina še ne pozna. Skupina Angležev toži japonsko vlado na plačilo 80 milijonov mark. Ozadje procesa je rusko-japonska vojska, oziroma zmaga Japonske nad Rusijo, ki pa so jo Japonci kupili. — Historično dejstvo je, da se je svoječasno Port Artur Japoncem udal, ne da bi bil prav za prav premagan. Utrdbe, ki so veljale kot absolutno neza-vzemljive, so bile takorekoč nedotaknjene. Sahalin se je udal skoraj brez boja. Japonska vojna mornarica je prišla nepoškodovana skozi ruske mine in tako so Japonci zmagali.
Takrat je stal svet takorekoč pred uganko, ki naj jo pa predstoječi proces pojasni. Baje so Japoncem zmago prodale tri ruske izdajice. Po bitki pri Mukdenu je ponudila japonska špijonaža trem ruskim oficirjem ogromno podkupnino. Kmalu nato so zavzeli Japonci Port Artur. Za to izdajstvo je prejel vsak od oficirjev menico, glasečo se na 46 milijonov-yenov, to je okoli 90 milijonov
"» - H
SsUVlMlC
sss
Stran 5
kpnceih
. ~'v j	- od«pego-
. jeriMa ie Japonski Ulrat -ho nahajala v vojnt. kaj se je ■zgodijo s'prVo mefiico, ni znano^ Trdi se, da jo, je Japonska izplačala. tJokazati se stvar (ne' da. Imejilfclj druge menice j k jzginil. fci-avtakb hnejitelj tretje. Trije oficirji-lopovi so bili pravzaprav zastopniki dveh velikih špijonažnih skupin. Sedaj sfe trdi, da ti ljudje niso hoteli izdati svojo domovino, temveč, da so hoteli vreči samo carja. Vsfekakb so imena teh treh ljudi, ki so skušali pozneje svoje menice vnovčiti, :znana. To so bili: grof Ivor {Tillirtski, Aleksander Teodo-rov in Vladimir Worsky. V zvezi z njimi se imenuje lepa demimondka Sohja. ljubica visokega špionažnega uradnika.
Glavna figura na japonski strani je bil princ Yamagata, "Japonski Bismarck". Ko je bilo izdajstvo izvršeno, se je podal Worsky v družbi Sonje
pogodbo niso dobili velike vojne odškodnine, ki ao jo pričakovali. ttusi so dobili tH nove menice, plačljive prirtesitelju. 'IV menice pa so bile ižpiaclji-ve le v slučaju, če se preženti-rajo v zvezi s posebno pogodbo. Ta pogodba s podpisom princa Vamagate se nahaja ba-:jje trenotno v nekem londonskem safe-u. Že pred nekoliko časa so baje skušale interesira-ne osebe ugotoviti pristnost dokumenta ter so stopile v to svr-ho v zvezo z japonskim poslaništvom in Yokohamsko banko. Poslaništvo, kot banka sta baje pristnost podpisa priznala. V pogodbi se zavezuje japonska vlada, da plača premijo po trikrat 46 milijonov yenov prinesitelju menice in pogodbe.
Med tem je bil Vladimir Worsky, imejitelj ene od menic, umorjen, Aleksander Teo-dorov je izginil, Sonja je prav-
P^w^oooo<><x>oco{voo<><>ooo<>oooooo<><>ooooo<><><><>ooooooooooo
VABILO
— NA —
VESELICO
Aomi
DRUŠTVO sv. vida fttev. 25, K. s. R. J CLEVELAND. O Leto 1927
Predsednik, Joseph Ogrin, 9020 Parmelee Ave.
Podpredsednik, Joseph Grm.
Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 e 64 St.
Zapisnikar, John Znidorsic.
Blagajnik, Ignac Stepic.
Nadzorniki: Leo. Kushlan, John Gabrenja, John Skrabec.
Zastavonoša, John Pajk.
Vratar, Jacob Korenčan.
Bolniški obiskovalec, Joseph Ponikva r. 1030 E. 71st St.
Duhovni vodja, B. J. Ponikvar.
Zdravniki, Dr. J. M. Setiškar, Dr. M. J. Oman in Dr. L. J. Perme.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne.
V	društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta.
Zavarcdfett se lahko za 204etno zavarovalnino ali pa za do smrtno ži varovalnino in sicer it $250, $500 SlOOO. $1500 in $2000 posmrtnine.
Y	društvo se sprfcjemijtt tti91 otroci od 1. do 16. leta.
Za bolniSko podporo pa Š7.09 th $14.00 tedenske bolniške feddpore, t slučaju bolezni, bolnik fafij §e tttzftthl pri tajniku samo, da dobi xdravniftkl list in karto in naj se ravna po pr* ▼it«!.
Aiesmirnt M p»Wr» tta lejl cft«&0 od 10. 4opolcne do 4. ure pooolasc.
{ctfll h. p. h.)
katero prirede
Društva štev. 70-104-170
SPADAJOČA K J. S. K. i; V CHICAGI,
v soboto, 14. januarja 1928.
v NARODNI DVORANI, RACINE in 18. CESTA, ob sedmi uri zvečer.	.	Vatopnina 50 Centov.
-:- PROGRAM
1.	Ameriška himna — Jack Štraus, orkester.
2.	Pozdravni govor predsednika pripravljalnega od-
. bora.	*
3.	V pozdrav gl. odbornikom J. S. K. J., deklamira Ro-
si D. Dogan, članica Mlad. oddelka.
4.	Kratki govori društvenih zastopnikov.
5.	O mladinskem oddelku govori v angleškem jeziku
Wm. B. Laurich.
6.	Poje pevski zbor Adriji
7.	Hej Slovani, igrate na gosli sestri Jurecič.
8.	Govor o mladinskem ofidfelku — Bernice Fajfar.
9.	Zračni cesta, deklamiratfe Artliife TiiHc in Johny
Kovach.
10.	PSJe ftteVfcfti ž bor AdrijA.
11.	Gttvdr fcl&vriefa predsednika J. S. K. J., Antona
Zbažnika.
12.	MafrsSljeza, igra — -Jack Stftul,
13.	G6v6t il. tajnika J.S>KJ., itm$hh PtehjeH*.
14.	Zaključni cover preds. pripl**t|«TiIft€*tl Wlbdf*:
Skji fci živi in oh je čfiftesel drugo menico v Lofedon, To je bilo lfeta 1913. T^lihski je iskal v Londonti uplivhe osebe, ki naj tii mu pbmagale menico, ki je fcapadla leta 1915, vnovčiti. — Med tem je skušal dobiti na ihenico posojilo, vendar pa so Vztrajali Anglfeži na tem, da pribavi tudi pogodbo. V največji življenski nevarnosti se je peljal Tillenski v Odeso in ptterefcilb Se mu je, da je dobil t)8godbb res v sVoje roke. S kkkšrtihii sredstvi, ni znano. Od tedaj sfe je skušalo pripraviti japonsko vlado do tega, da bi plačala. Ker so se vsi poizkusi izjalovil^ je prišlo do tožbe. Stvar je vsekako zanimiva.
NAVADE VELIKIH MOŽ.
rete, namreč pipo gospoda! se namreč pri listanju zelo rad Herriota, kadar je ta član via- natrga, potem vedite, da dež de. V tem slučaju dobiva ne-; ni daleč. — Pri obedu vam mo-prijetni dim tobaka od vsake goče reče sosed, da mu podaste strani pod nos. Poleg tega pa| solnico. Storite tako, toda prej ima Poincare še drugo poseb-^ poglejte na sol. Ako je vlažna, nost. V svojem uradu ne more poiščite dežnik! — Mogoče da delati, ako leži le košček pa- nosite rokavice. Ako jih le s pirja na tleh. Ravno tako mu težavo spravite na roko, bodo je neznosno, ako je na njegovi v najkrajšem času sledile tež-mizi kaj v neredu.	j ke padavine. Atmosfera deluje
Zelo čudno navado ima pro- na rokavice ter jih začasno fesor na oksfordskem vseuči- skrči, pa naj si bodo iz usnja lišču dr. Brigthman. Kar ne ali pa glace. — Včasih, ko se tnore iti mimo izložbenih oken sprehajate, se brez pravega londonskih prodajalen otroških vzroka pretrga trak na čevlju.
škem vozu je maršal Foch s pr sti ene roke bobnal po stekleni plošči mize. Ko je opazil, da in Tillinskega v Nagasaki, da ' ga Nemci radi tega pogleduje-bi menice vnovčil. Japonci so. jo je pričel še z drugo roko, izjavili, da menic ne morejo kot bi hotel reči, da je tu zdaj takoj izplačati, ker z mirovno j on edini gospodar.
igrač. Za božič in rojstni dan si nakupi vsakovrstne igrače pa ne za otroke, ampak zase!
-o-
DOMAČI TLAK.OMt.RL
Ali morete napovedati ziu-Maršal Foch neprestano traj,' kakšno bo vreme v teku bobna s prsti po mizi. Tekom dneva ? Da, mogoče je in eicer pogajanja za premirje z nem- brez dragih barometrov. Vsa-škimi pooblaščenci v železni- ko povprečno gospodinjstvo je
prava vremenska opazovalnica. V hiši imamo toliko vremenskih naznanilcev, da bi
Hitite domu, sicer boste mokri! Ako pa se utrga trak — to se pravi, ako ni obrabljen — zjutraj, ko se obuvate, vzemite dežni plašč seboj, kajti preden se dan nagne, bo deževalo, četudi je jutro lepo. Ako to sc ne zadostuje, opazujte svojo palico. ki stoji v kolu. Ako je površina vlažna in lepljiva, z gotovostjo pričakujte plohe.
Kadar govori Lloyd George, vedno vleče za trak svojih naočnikov in jih med govorom menca. — Angleški zunanji minister Chamberlain ima navado, kadar hoče kaj posebnega poudariti, da široko odpre svoje desno oko, da mu monokel pade v roke, nato ga pa zopet takoj natakne.
Pisatelj in kritik Bernard Shaw zelo rad popravlja razno gospodarsko orodje in slavni francosk? matematik prejšnji ministrski predsednik in sedanji vojni minister Painleve, posebno rad popravlja ure.
Francoski zunanji minister Briand ima zopet drugo navado. Niti pet minut ne more biti brez cigarete. To je posebno
vsakdo lahko vedel, ali naj vzame seboj dežnik ali pa suknjo, ko odhaja od doma. Barometer številka 1. Ali imate mačko pri hiši? Da. Mačke so zelo občutljive napram vremenskim spremembam ter se neprestano "umivajo", kadar se bliža deževje. Opazujte torej muco. — Mogoče čitate že pri zajtrku "Slovenca". Jutra- dr. SV nji časopis je lahko vremenski prerok, ako pazite na to. Ako
Pioneer Livery Stable
John R. Ryan, Prop.
POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN.
Cor. Gth & Portland
Tel. 25
CALUMET, MICH.
Strs.
DVOR MARIJE POMAGAJ, št. 1640 C.O.F. CoUinwood (Clev.), O Odbor za leto 1926:
Chief Ranger: John Soso, 679 E. 159th Vice Chief Ranger: Frank Oberstar. Korcspondenčni tajnik: A. M. Lesko-
vcc ml., 713 E. 155th St. Finančni tajnik: John Skerl. 433 East 157th St.
Blagajnik: John Urbančič, 841 Rud-
yard Road. Zdravniki: Dr. J. M. Seliskar, Dr. M.
MARIJE MAGDALENE štev. 162. K. S. K. T. CLEVELAND. O.
Odbor za tekoče leto 1923:
Predsednica, Helena Mally. 1105 F. f)3rd St.
Podpredsednica: Josephine Menart.
Tajnica: Marija Hochevar, 1206 E. 741 h St.
Elagajničarka: Alojzija Pikš, 1176 E. 71st St.
Zapisnikarca: Julija Brezovar.
Vratarica: Frances Kasunič.
Nadzornice: I. Genevieve Svil. Mary Škulj, III. Cecilija Znid šič.
Duhovni vodja: Rev. B. J. Ponikva:
Zdravniki: Dr. M. F. Oman. Dr
me
J. Oman, Dr. L. F. Permc.	T _ t._. . ^ — « .
Društvo zboruje vsako prvo sredo	J3*?" Sehskar Dr- L- J-
neprijetno ministrskemu pred- v mesecu.	i . frc,r!na 5Cia se vrs' vsak/ prv\ DOf?
1 Društvo šteje 115 članov. Za 43c na	mcSecU v stan dvoran'
mesec se plača v slučaju bolezni $6.00	1 na teden bolniške podpore.
V društvo sc sprejemajo člani od	v
sedniku Poincareju, ki tobako-vega dima ne rrore prenesti.
Toda pri ministrskih sejah mora Poihcare prenašati še kaj 'J6- do ,55- Ieta- Zavaruje sc lahko 20-
. , . ... „	_____ i w	« .	. letno ah pa za dosmrtno od $d00.00 do
tako izginila. Samo grof Tillin- hujšega nego Bnandove ciga- sinnnon
NIKOLI NISEM BREZ NJEGA!
Za vsako nerednost želodca, izgubo teka ali zaprtja, moram z zadovoljstvom priporočati Tiiner-jevo grenko vino. Jaz ni-bem in ne bom nikoli brez njega.
Mrs. M. »., Milwaukee. Wis.
(Ime in naslov na zahtevo) Ali imate krasni stenski Triner-jev 1928 koledar? Dobite ga zastonj pri vašem lekarnarju, ali pa pošljite 10c za pošiljatve-ne stroške na Joseph Triner Company.
VZDRŽI VAS VESELE
S TEM, DA VAM ODPRAVI ŽELODČNE NEREDE IN ZAPRTJE.
Bodite veseli, imejte jasne oči, polni življenja in zadovoljstva! Znebite se želodčnih nerednosti in zaprtja z Trinerjevim grenkim vinom.
Vzemite pred jedjo to vino, ki kot tonika ogreje vaš želodec, izboljša tek do jedi< pomaga prebavi jati hranb in očisti vaš život-ni sistem od žaprtja in strupenih snovi.
Trinerjevo grenko vino je naravna totfika, sestavljena iz čistega kalifornijskega vina, cascare in drugih zdravilnih zelišč. Zato je njegovo delovanje naravno ker" urejuje prebavo in ves notranji sistem. Je tudi lažje in varnejše za uživati kot pa druga, navadna zdravila in preparacije.
Jemljite Trinerjevo grenko vino ter bodite trdni in veseli. Tisoče mož in žena ga uživa pred jedjo. $1.25 v lekarnah.
KAKO SE JE IZNE-BILA REVMATIZMA
VVdoč |>o svojih lastili!' izkušnjah, koliko človfk trpi. kateri ima revma-tizcni. ic Mrs. Hur^t. ki živi n;i 204 Davis Ave.. F 101. HlnomiiiKton. 111., ?.iki» hvaležna, da >i prizadeva, k it r !<* niore, šo družini trpečim povedati, kri-ko sc lahko tznrbijo teh bolečin na čisto priprost način k:ir na svojem doni ti.	4
Mrs. Hurst nima ničesar za pr. drt: Samo izrežite ta culas in na po;1iit" ■/. Vašim imenom in naslovom njej: ona ho prav z veseljem poslal.i potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite.
STEKLENICA 2A FOSKUŠNJO
BREZPLAČNO
TRINERJEVO


VINO
Pošljite na Juscph Triner Co.. 1333 V. Ashland Ave., fchicago, 111., ža steklenico na pdfškušnjo BREZPLAČNO. Priložite 10c za poštnino In zavitfck.
Ime ..............................................
Naslov
£) T»i m ii ^ BH HUMWK

"iiiii'1 Hciwt vio^J
. Kraj
NAROČNIKOM!
Vsem našim naročnikom sporočamo, da dobe naše velike stenske koledarje pri lokalnem zastopniku. Vsakemu zastopniku smo jih poslali dovolj za vse naročnike v njegovem mestu. Ker pa zastopniki dostikrat ne morejo vse naročnike obiskati, zato prosimo, da se naročniki sami potrudijo do zastopnikov, kjer je to mogoče, da jim tako delo olajšajo.
Koledarjev smo izdelali le omejeno število in so namenjeni kot novoletno darilo našim čitateljem. In ker smo jih poslali na zastopnike, zato jih nimamo dovolj v zalogi, da bi jih še posamezno pošiljali tudi v kraje, kjer jih imajo zastopniki. Zato prosimo, da nam naročniki ne bodo zamerili, ako pišejo nam po stenski koledar in jim mi sporočimo, da naj ga dobe pri zastopniku.
Enako prosimo zastopnike, da dajo vsakemu naročniku le enega, da jih bodo imeli dovolj za vse.
Toliko v pojasnilo vsem, ki nam pišejo za stenske koledarje.	Upravništvo A. S.
i -t • ni" • i -rtrrrrt "
SVARILO.
Strogo prepovem dajati mojemu možu Johnu Kozina pijačo. Kdor bo to vzlic prepovedi storil, naj si posledice pripiše sam sebi.
MRS. MARY KOZINA, Forest City, P«.

" -, • • • - .:■ . -
iifi Kii
V : mv j. '
Stfkh H
AMEftlKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 12. januarja 1928.
POTOP
HENRIK SIENKIEW1CZ Is poljiiine prevel Dr. Rudolf Mole.
"Ni rtogoče !Ni mogoče!" je zavpilo stotero in tisočero glasov.
"Ni mogoče!" so ponovili polkovniki, vzra-doščeni vsled javne pohvale, hoteč obenem • pokazati pred vojsko svojo skromnost. -. "2e vidim, da ne mofe biti drugače!" je j odgovoril Zagloba, "naj se torej zgodi vala volja, gospodje! Zahvaliih se iz srca, gospodje bratje, in upam, ako Bog da, da se niste 1 zmotili v, zaupanju, katero stavite vame. Kakor vi pri meni, tako obetam tudi jaz stati pri vas, in Če nam neznana usoda prinese zmago ali pogin, nas niti smrt ne bo ločila, zakaj tudi po smrti si bomo delili slavo!",
•Nepopisno navdušenje je zavladalo v zbo-t ru. Nekateri so zgrabili za sablje, drugi so počeli točiti solze; gospodu Zaglobi pa je sedel znoj v kapljicah na plešo, toda navdušenje je rastlo v njem:
i "Stati hočemo pri našem pravem, izbranem kralju in pri naši nr.ili domovini!" je zakričal, "za nju hočemo živeti, za nju umreti \ Gospodje! Dokler obstoja ta naša domovina, še niso nikdar prišle nanjo take nezgode. Izdajice so odprli vrata in ni je več pedi, ,ne mrvice tega vojvodstva, da je ne, bi teptal sovražnik. V vas je nada domovine in v meni vaša, na vas in name gleda sedaj vsa Iju-dovlada. Pokažimo ji, da ne izteza zaman svojih rok proti nam. Kakor vi zahtevate od mene junaštva in vere, tako zahtevam jaz od vas pokornosti in poslušnosti, in ako bomo složni in ako s svojim zgledom odpremo oči onim, ki jih je sovražnik zapeljal, tedaj se nam, j&idrtiži polovica ljudovlade.. Kdor nosi Boga v sfcu, ta ostane pri nas, moči nebeške nas bodo podpirale in kdo se nam bo ustavljal takrat?!"
"Tako bo !■ Za Boga, tako bo! Salomon govori !" so govorili grmeči glasovi.
Zagloba pa je iztezal roke proti severu in začel. kričati:	;
"PHdi sedaj, Radzivil! Pridi gospod het-<mas4jGospod krivoverec, Luciferjev vojvoda!
nate, a ne razstreseni, temveč sku-t neslogi, temveč v slošrrie š' papirji, j pogodbami, temveč z meči v rokah! Čakata jte tu vrla vojska in jaz, njen vodja! Dalje! jTridi, izlezi! jPridi.se merif z Zaglobo! Vzemi si besov pa pomoč in poizkusimo se!. . . Le prilezi
Tu se je.zopet obrnil k.vojski in kričal, da ;-se Je razlegale po vsem taboru : • [ "Zk ;B.oga, gospodje! Navdahnjen sem s ►preroškim dutiom! Samo sloge: nam je treba J in pobili bomo te lopove,- te širokohlačnike, | nogavičfoje,' rabojede ih druge ušivce, capi-?ne, kožuharje, ki se poleti vozijo v saneh!... tf Dali jim bomo popra, da bodo izgubili pri u-[mikahjy čete! Efij te pasje duše, kdor je živ! ?Bij, kdot v. Boga veruje, komur sta čednost lin domovina mila!"
■ Nekoliko tisoč sabelj se je naenkrat za-bliskalo. Trume so obdale gospoda Zaglobo, pritigkaje, teptaje, suvaje in kričeč: : "Vodi nas! Vodi!"
- "Jutri vas povedem! Pripravite se!" je .zakričal navdušeno Zagloba.
Volitev se je vršila zjutraj, a popoldne je bil pregled vojske. Prapori so stali na horo-ščanski livadi, drug poleg drugega v velikem redu, s polkovniki in praporščaki na čelu, pred prapori pa je jezdil poveljnik, pod bun-čukom, s pozlačeno bulavo v roki in s čaplji-nim peresom na čapki. Rekel bi: rojen het-man. In tako je pregledoval po vrsti prapo-
re, kakor pregleduje pastir čredo, vojakom pa so bila srca ob pogledu na to krasno postavo. Vsak posamezen polkovnik je prihajal po vrsti k njemu, on pa je govoril z vsakim, tu pohvalil, tu pograjal in še celo oni izmed voditeljev, ki niso bili izpočetka zadovoljni z izvolitvijo, so morali v duhu priznati, da je novi poveljnk zelo izkušen v vojnem poslu, za katerega poveljništvo ni nič novega.
Edino gospod Volodijovski je nekako čudno vihal brke, ki ga je novi poveljnik pri pregledu potrkal po rami vpričo drugih polkovnikov, in rekel:
"Gospod Mihael, zadovoljen sem s teboj, zakaj prapor je v takem redu, v kakršnem ni noben drug. Le vztrajaj tako naprej in si lahko gotov, da te ne pozabim!"
"Dal Bog!" je zašepetal gospod Volodijovski Skrzetuskemu, ko se je vračal s pregledovanja; "kaj drugega bi mi 'bil mogel povedati resnični hetman?"
Tega istega dne je odposlal gospod Zagloba ogledne čete v one strani, kamor je bilo treba, a tudi v one, kamor ni bilo treba. Ko so se zjutraj vrnili, je pazljivo poslušal vsa poročila, potem se je pa napotil v stanovanje gospoda Volodijovskega, ki je stanoval skupaj z obema Skrzetuskima.
"Pri vojski moram varovati svoje dostojanstvo," je dejal ljubeznivo, "a ko smo sami, lahko, ostanemo v nekdanji zaupljivosti. . . Tu sem prijatelj, ne poveljnik! Vaših nasvetov tudi ne bom zametaval, dasi imam lastno pamet, ker vem, da ste izkušeni možje; takih vojakov je malo v vsej ljudovladi."
Pozdravili so ga po starem in kmalu je zavladala popolna "zaupljivost": edino Rzed-zian se ni upal, kakor nekdaj, in je sedel na koncu klopi.
"Kaj misliš početi, oče?" ga je vprašal Jan Skrzetuski.
"Pred vsem vzdrževati red in disciplino in zaposliti vojake, da bi se ne izpridili radi lenobe. Jaz sem videl dobro, gospod Mihael, da si včeraj mrmral kakor sisun, ko sem bil razposlal te ogledne čete na vse štiri strani sveta, a sem moral to storiti, da bi pripravil ljudi do službe, ker so se že zelo polenili. To: je prvič, a drugič, česa nam primanjkuje?! Ne ljudi, ker so se našli in se jih bo še na-; teplo. Ona šlahta, ki je zbežala pred Švedi v Prusijo iz vojvodstva mazovskega, pride tudi semkaj. Ljudi in sazelj ne zmanjka, toda živeža ni dovolj, a brez prehrane ne vzdrži na bojnem polju nobena vojska na svetu. Torej: mislim ukazati raznim, oddelkom, da pripeljejo vse, kar jim sploh pride pod roke: govedo, ovce, svinje, žito, seno, in sicer iz tega vojvodstva in iz vidzke zemlje na Mozovju, ki še tudi ni videla sovražnika do sedaj in ima vsega v izobilju."
"Toda šlahta bo kričala do nebes," je pripomnil Skrzetuski, "če se jim pobere pridelek in domača živina."
"Zame je več vojska, nego šlahta. Naj kriče! Sicer se ne bo pobiralo zastonj, zakaj ukazal bom izdajati pobotnice, kakršnih sem že toliko dal napraviti nocoj, da bi lahko z njimi pobrali polovico ljudovlade. Denarja nimam, toda po vojni, ko poženemo Švede, poplača ljudovlada. Kaj boste govorili! Za šlahto je slabše, če pridere sestradana vojska in ropa. Imam tudi namen, preiskati gozdove, ker sem slišal, da je tja zbežalo mnogo kmetov z živino.
YOU
C&n trinog
%nd Kis entire orchestra into
AWtiSh^
And Kreisler, Rachmaninoff or McCormack. Even Jesse Crawford and his big pipe-organ. Any of them will entertain you for the price of a Victor Record. The new Orthophonic Victrola (or Electrola) and new Ortho-phonic Victor Records bring you the best in reproduced music of every kind.
Drop in and look over the great Victor series of instruments. Inspect them at your own leisure. Have us tell you about our convenient payment plan. Come in—today!
PLOŠČE
79483 7(J484 80059 80001 80082 80085 80106
80183
80184
67979 69317 69698 69802
72206
72207
72208 72210
72231
72232 72327 72364 72399 72429 72472 72514 72527
19816 19820
19822
19823 19833 20246 20298 20889 45519 78913 80158 80160 80180
NAJNOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE.
Nagajivka Mazurka — Coklarji, Šmarjanka, slov. godba .75
Vesela Gorenjka — Korajža velja, polka, slov. godba.........75
Napitnica — Srbska himna, moško petje ...............................75
Mak> kolo — Veliko kolo, tamburica .....................................75
Ženina volja — Zaljubljeni Ciro, hrvatska sccna in petje .75
Duna Csardas — Drava Csardas, tamburica .........................75
Don-Bon, valček Boom-sti-dri, polka, orkester.............75
Nova stara pesem—Oj, ta zakonski stan, slov. sccna s pet. .75 Radi kotla.v keho — Ravbar na gauge, smešna scf*na s pet. .75
SLOVENSKO PETJE.
Slovenske zdravice — Svarjenje__________________________________i____
Tolažba — Veselja dom ............................................................
Sveti večer — Tiha noč ___________________________________________________....
Ne bom se možila — Ljubca povej______________________________________
Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica....................
Ljubca moja — Otok Bleški.....................................................
Oj ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let............
Slepec — Mila mila lunica.......................................................
Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo...............
Sem slovenska deklica — Bom šla na planince__________________
Za poj mi ptitica — Po gorah grmi________________________________________
Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička.....................
Razpodite se megličice — Tam kjer lunica_______ ___________
Krščenici — Angelji sveti ________________________________________
Na planincah — Barčica ______________________________________________
Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad..........................
Moj dom — domovini ___________________________________________________
NABOŽNE SKLADBE.
.$0.75
-	.75
-	.75
-	.75 .	.75 .	.75 .	.75 .	.75 .	.75
-	.75
-	.75 .	.75 .	.75
-	.75
-	.75 .	.75 ,	.75
.	.75
.	.75
-	.75 .	.75 .	.75 .	.75 .	.75
-	.75 .	1.00 .	.75 .	.75 .	.75 .	.75
Christmas Phantasie, 1. in II. del, orgije.............................
Tiha noč — Noel, orkester....................................................
Božične melodije — Sveta noč, harpa...................................
Silent Night — Hark! The Herald Angels, angl. petje... Star of East — The Birthday of a King, angleški zbor.
Adeste fideles — Joy to the World, angleški zbor.............
Adeste fideles — Tiha noč. orgije.........................................
Cantique de Noel — Andante religioso, violina.................
Holy Night — Silent Night, angleško pelje.........................
Ave Maria — O salutaris — Tantumergo, latinsko petje.
Sveta noč — O du Froehliche, violina....................................
Kyrie Sanctus — Benedictus Agnus Dei, latinsko petje Božič — Badnjak, slovensko-brvatska slika s petjem..........
SLOVENSKA IN INTERNATIONALNA GODBA.
Preko valov, valček — Dunavski valček, orkester............... 1.25
Melodije iz operete "Robin-Hood", petje s orkestrom........ 1.25
The Death of Ace — Morning, orkester................................_ 1.25
Melodije iz operete "Mikado", I. in II. del, petje z ork_____ 1.25
Poet & Peasant, Overtura, L in II. del. orkester............... 1.25
Blue Danube — Southern Roses, valček, banda.................... 1.25
The lost Cord — Adeste Fideles, angl. petje z ogljami.... 1.25 Melodije i* operete 'Kontesa Marica* in 'The Desert Song' 1.25
Nur a Liter — Alte moden, banda......................................... 1.23
Luksenburg valček — Jutranji valček, orkester................... 1.25
Damelust valček — Trompeter polka, banda______________________ l 2<
Ob lepi modri Donavi valček — Dunajski bonbončki, ork. 1.25
Mala Li.dija polka — Svitanje valček, banda...................... l.zs
Lizzi polka — Sladke rožice valček........................................ 1.25
Vijolice kmečki valček — Na svidenje polka, banda__________ 1.25
Majska sapica polka — Domovinski zvoki, banda________________ 1.25
Ida polka — Veseli mornarji polka, banda.......................... 1.25
Dve srci polka — Nočni jastreb valček, banda................... 1.25
Prvi poljub polka — Halltalen kmečka polka, banda____________1.25
Mari polka — Satterlacher polka, banda................................ 1.25
Luksenburg valček — Vesela vdova valček, orkester....... 1.25
Ljubica valček — Ciganska ljubezen iz operete, orkester l 2' Krasna pomlad valček — Dunatska kri valček. r»rVester 1.2«
May polka — Johanes valček, banda........................ .	i
Aeroplan koračnica — Polonia koračnica, bmdn	i 2"
V zalogi imamo tudi gramofonske iglice, in sicer:
Zavojček jeklenih iglic (100 komadov) ..._________________________________________10c
Škatljica "tungs-tone" iglic (8 komadov, vsaka iglica igra 100—
300 plošč) -------------------------------------------------------------------------------25c
VhvaaI Z vsakim naročilom pošljite potrebno T dZQO • svoto. Pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naroČilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo Sc. več za poštnino.
Knjigarna Amer. Slovenec
35774 35784 35793
35796
35797 35799 35806 35809 68<ft4 68645 68662 68665 68672 68674 68689 68691 68702 68716 68/46 68757 68767 68783 68811 68839 68846
ooooooooooooooooooooeo-oooooooooooooooo
PISANO POLJE
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
T. Pod vrečar:
ŠTIP, MESTO KOMITAŠKIH SPOMINOV.
(Dalje.)
Svetovna vojna in dogodki po osvobojen ju.
Do leta 1916 jc bil Slip pod srbsko upravo.
Ko so tega leta Bolgari zopet napadli Srbe in so se le-ti umaknili čez Albanijo, je prišel Štip zopet v bolgarske roke. Glavno vlogo je imel sedaj vodja "makedonstvujuščih" To-dor Aleksandrov. Pomagal mu je sam peklenšček v podobi kr-voloka Jovana Brle.
Nekoč idealni revolucionarji so se pretvorili v bolgarske četnike, ki so zahrbtno napadali umikajoče se Srbe in preganjali zaostali srbski živel j. V Štip so prihrumele nemške in avstrijske tolpe na potu na solunsko bojišče. Postal je nemška etapa.
Po razdrapani kaldrmi so se zdaj izprehajali ošabni Nemci. Ljudstvo je stradalo, a trgovci so sklepali kupčije z nemško soldatesko, se klanjali nemškemu tnolohu in basali v žep denar.
Iskreni Jugoslovani so ječali po ječah, a Bolgari so jih muči i i kot izdajalce. Po preboju solunske fronte meseca septembra leta 11)18 so se v okolici Štipa nekaj dni Nemci in Bolgari upirali navalu solunskih zaveznikov, nato pa so se umaknili kot premaganci — za vedno.
Štip je pretrpel naval zmagovalcev, francoskih in angleških kolonijalnih čet in je prispel slednjič pod srbsko upravo. Lahko bi se bil pomiril in popravil po vojnih grozotah. Toda zli duh "makednostvuju-ščih" ni miroval. Todor Aleksandrov in Jovan Brio, ki sta pred srbskim maščevanjem pobegnila v Bolgarijo, sta imela v Štipu svoje pristaše. Ti so vztrajno rovarili proti srbski oblasti in zapeljevali ljudstvo. Tako je še danes, čeprav ne več v tolikem obsegu kot pred leti.
M a k e d o nstvuj ušč i napad a.j o zlasti jugoslovanske naseljence. Pri Sudiču je padel kot žrtev komitaškega navala žan-darmerijski kapitan Dalmati-nec Močerina, pri Kadrifalko-vem so vprizorili pokolj mirnih bosenskih in črnogorskih kmetov, ki so se naselili v tem kraju. V Štipu samem se češče zgodi. da napadejo makedon-Ttvujušči mirne meščane, ki ri-^o rolini plačevnti davi a v "
- — Mn "r.
V	tihem zimskem večeru leta 1922 se je priplazil eksponent makedonstvujuščih v hišo trgovca Hadživaskoviča in ga ustrelil pred očmi žene in dvoje otrok. Nekaj dni kasneje se je ponesrečil umor trgovca Kalimantijeviča. Ranjeni Kali-mantijevič je izdal napadlce.
V	Štipu so odkrili lokalno organizacijo makedonstvujuščih in ječe so se napolnile.
Glavno kolovodje pa so pobegnili na Bolgarsko.
Zdaj se je osnovala "organizacija protiv makedonskih bandita". Iz Bolgarske so se vrnili v rojstni kraj Štip — zaradi internih sporov v organizaciji — nekdanji vojvode makedonstvujuščih, učitelji Sto-jan Mišev in Ciklev. Jugoslovanske oblasti so jih sprejele in jim poverile vodstvo četni-kov.
Organizacija makedonstvujuščih posihmal rapidno propada, saj so jim Jugoslovani vedno za petami. Najnovejši dogodki pričujejo, da je zopet vzplamtela. Kako dolgo še?
Nikdar ni mogoče reči, ali ni v pepelu makedonstvujuščih nevarna žerjavica, ki lahko v hipu razplamti in povzroči da-lekosežne dogodke,
(Konec prih.)
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
VSEM DEKLETOM MORA BITI ZNANO TO.
»
"N
AJVAŽNEJŠE
zdravje je. da se varuje-
Prirr.errc hnna je pa že je se odva-
je najbo-
mo zaprtja. — v.aje in navadna proti zaprtju. Čc potreba posluiiti jalnega sredstva, lie, ra rabite nujni ker po /olnoma n'č n? ».kodnie ^''kt^m	nuir«1
n- la V:*r.—r»'
•' rv	•• * ~T
.,,„,1— J-*-. '
i 1
JAIOI: '.EKKM »'OHISTVO IN POGREB	V«*<
»4 706 N 8th Street	Sheboviran
Tf.|	r
. Vi -i,
1849 WEST 22nd STREET,
CHICAGO, ILL.
Victor Records
T VKTTOa. TALKING MACHINE COMPANY, CAMDCN, N.J.
€s
m.
«Jl2WJ'* f.^ Ft	'
On ute Cor. 8th Str. and New York «»e.. Sheboygan Wit
^.'Witj.i^TCTyff..■■.«,..'•,,........,.,........ .. .;....... ,i'.7T.~.-.T......................; . ,, ........
' ^^O^WOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOCWOOOOiXK^^
c**r -J
Merchants & Miners Bank
CALUMET,
MICHIGAN
Glavnica $200,000 V^^jj^// Preostanek $200,000 Nedeljeni dobiček........$190,000.
GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FRANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik W. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik.
IZVRŠUJE VSA BANČNA POSLA ZANESLJIVO.
'^ooo^ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo-.