roftnlna olafona b mtinylni. XVI. leltnlk.
1938. mdrciui 20.
4. numera.


Meseoie verske noĄine<
Vu Imeni prikmurske evang.  Sinjorije reditel
I vfidavnlk t FLISAR JANOS, Murska Sobota.
Rokoplsi se morajo v Puconce poSflatl.
Cek raiuna §t. 13,586; lmŁ  ,,Dusevnl   list"   Puconci.
Cejna na cejlo leto 20 Din., v zvdnstvo 30 din.,
w Amerlko 1 Dol., edne numere 2 din.
Izhaja edn6k na m6sec.
Naprejplatflo gorivieme vsaki ev. duhovnik i vutitel.
Gledaj na Kristusa.
HARI LIPOT ev. duhovnik.
Clovek, zgledni se na Kristus'a! Brezi JezuSa smo vsi zemelski ludje zgubleni i skvarjeni. Edino On je na§ Obdrzitel. Mi gresni ludj^ li samo to moremo vadluvati: Moje oŁi si edino na Gospon Kristus'a glŁ-dajoŁe pofrnejo.
Clovek, v etom tuznom postnom vre-meni gledaj na krizanoga Kristus'a i joŁi se, j65i se britko, gda Njegov kriz vidis pred sebom. Ne joŁf se pa za JezuSa, nego joci za samoga seb^. Arje na Golgoto, na smrt idofr Jezu§ tudi etak govorio: hceri Jeru-2dlemske, ne j65te se nad menom, nego nad sebom se joCte i nad sinmi vasimi. Ar Kristus ne potrebiije smilenosti, nego mi zgQbleni, skvarjeni, grehsni iudj^ smo potrebni boze smilenosti.
Clovek, prizdigni svoje o5i na krizanoga, na razpetoga Kristu^a i moCnoveri. Veri tak, kak je vervao tisti hiidodelnik, ki se je na krizi viseCi obrno proti Kristusl AH §5e§, ali zeles lep§o, vek§o predgo od obdrze"Łe milo§5e, kak je pa pokoro5inenje tistoga hiidodelnika. Prizdigni svoje oŁi na Golgotov kri^ i gledaj i vidi, da je Jezu§ vsdkoga grehSnoga Cloveka pravi Zveli&tel, vidi i ogvfl^aj se, da si niti misliti ne mores' na taksi nesmileni greh, na steroga bi se po pravoj pokori pri Kristu§ovom krizi ne moglo dobiti odktipitelstvo i grehov od-piisCanje. Clovek, samo prizdigni svoje o&, ne boj se, ne bodi maloveren, nego idi z
mofriov, globokov verov k Golgotovomi krizi i viipaj se. On, ki se je smiliivao obri greh§noga hfldodelnika i bio je njemi mi-lostiven, tak tudi tebe', zemelski vandrar, odpela k vretini miloSCe.
Clovek, prizdigni svoje o5i na razpfe-toga Kristu§a i tudi ti trpi. Tudi trplenje je potrebno v zemelskom CloveCem zivle-nji, ar edino z pomo5jov kriza zadobimo vekivecnoga 2itka zlato korono, Cirendjski Simon je tudi neso KristuSov kri2, tiidi mi moremo pomagati nesti KristuSi Njegov kriz. Te kriz nam pa On sam na plefia pomore, naj ga nese'mo i naj za Njim idemo.
Vsaka postna nedela nas na to vCi, nam to predga: Kristu§ je trpo i mro na kriznom drevi za vas, za nas. Mi zemelski ludje' pa na to v^enje, na to predgo etakSi odgovor moremo dati: Jas pa za Kristus'a, za Jezusovo volo nosim 2itka bremen, zitka kriz. Istina je, da mi resan moremo nositi zitka tezka br^mena, dostakrdt nas goripo-isCe zalost, vkanenje, mamo tezke zgubiCke, borimo se proti razlifriim nevolam, tudi proti betegi, proti smrti, ali vse to je ve5 za nas ne prekletstvo i ne v ka§tiga, nego odkupitelstvo, odre^enje. Clovek, dobro gle'daj v etom postnom vr^meni, ar Golgotov krii tarn stoji pri poti tvojega ze-rnelskoga vandrarstva. Dobro se zgledni na t€ kri2. Ali znd§, ka ti pravi te krii? To ti gldsi: Vzemi gori svoj krii, idi za Kristusom, naj se i v oznanenji dike nje-gove radiijes veselefr. Prek Golgote v di-ko, v bl^j^enstvo pela pot, od posta i ve-
Stran 38.
DOSEVNI LIST
marcius 20.
likoga petka k vttz-mi, od trplenja, od smrti k goristanenji, k vekivecnomi zitki. Prek Golgotovoga bregavpungrad prides', v veselja pravi pungrad i ne v za-losti pusŁavo. Ze-melski Ł!ovek! De-setera zapoved ti to f pove: sto si ti. Gol- * gotov kriz ti pa to glasi:stojeKristu§? Ti si gresen Łlovek, On je pa Odkupitel, ti si zgubieni clo-vek, On je pa Ob-driiteJ, ti si skvar-jeni Clovek, On je pa Zvelititel. Postni kriz, steri v etom tu^nom kmiŁnom vremeni pred nanii stoji, troSta veliko i vese1oreŁglasinam: Kriz v nebe'savodi i pela. Ci smo tal-nicke Kristu§ovoga trplenja, taktttdita!-
A. Diirer: Kristus x trnavov kordnov.
nicke postanemo Njegove dike.
Eden Clovek se jevsigddrt62o i sta-ro, da on tak jako dosta more trpeti, tak rad bi se reso svojega kriza i bi ga zameno z driigim. Bog njemi je ednok v sne dopiisto, da svoj kri2 leko doli dene i z driigim vo-odmeni, zato ga je odpelao na eden ve-liki prestor, gde je preveC dosta krizov bilo vkupespravleni. Zdaj njemi je Bog velo: svoj kriz tu leko dolidenes i me-sto svojega si pa leko tistoga voode-bere"s, §teri se tebi vidi. AH kakkoli si je med krizi odebe-rao, vsi so zmetneSi bili, kak pa njegov lastiven. Zato je na-zddnje znova syoj
Tre deklin historia,
Pisala Gyarmathy Zigmondova.  — PoslovenCo Flisar
Jan os, vp. vucitel.
(Nadalj&vanje.)
III. Cam a deklin a,
1.
Z veŁ stotin let odraienlm sfdrirn drevjern na do brega ?i6gnfenoga ograda spodnjem fa!? stoji vellka ifldaf nja f ^miliska hiza. Pred, na so-jaj pozdjgnjeno? verendov, po z stratov obra§e nora prestrannom, gladkom mehkorn deoriISi se dve n)A\lvi ierbeti ves^lo zbrcavata. Kosiiaj sta par tjednov stsrivl, all ze se vidi ns njinia fajte plemenitost: jako sta lepivi.
Na indalnfe stare hlze odzgora naokroglo sfeobane cbloke edna iŁst ISt s^ara, bro^stoga obraza, raŁ!a deklina veseleS g!ed;s semtk drka-joCivi zerb^ti. dokeg |o edna sluzbenfca nepre-krati vu torn razveseijavanj?:
No hodi, Irma, naj teb6 tudi gori obie-^e a. Vi§, Margitka je ze takJa, kak eden angel.
—  Cakaj, eakaj, Linika!  Hodi bole ti tudi ese i glddaj. kak sta lepivi Sel!6 i Ł<llag . . nil Kak drŁeta, skaCeta, poplesdvata, joj  da sta  le-plvi 1 No pogledni je, UnCika!
—  Ravno cajt mam jas pogledavati etak§o nicest, da teliko dela mam, ka nits  ncv^mt gde mi je gJava ?!
—  Ci tak, ka ese  prides' i gle"dala boJ te lepe cuzike, ti pok^zem, gde ti je gl&va!
—  No samo ne frdoluj! Jell pa ne?e§,   ka je dnes tnamln i Margitkln d^n:   dnes bo kr^m i toita tiidi, ciganji; i vfasi se pripelajo feoctija, gostj^, pa se jas tudi &Ł6m vu te rdznati gvant obleŁti ...
D^eri so se odprle i notri stopi mati: lepo god obleSena mama. Plavi vlasje so nje kandra-vo plavali okoli roznatoga obrdza; na prsaj nje je edna z beli i rdznati klincov korina biia, z Jterc
marcius 20.
DOSEVNI LIST
Strdn 39.
kriz vzŁo gori, ar je te najlezesi bio. Bogi je pa hvalo dao, da je leko gorivzeo svoj stdri kriz.
Vera, yiipanje i lubezen, oh pelajte nas k KristuSovoga kri2a trplenji, naj nas te" kri2 pripela do prdznoga groba, §teri nam bode glaso prvoga vuzma radost: Ka i§5ete toga z"ivoŁega med mrtvimi, nega ga eti, nego je goristano; glaso nam bodeveiiko veselje, da po trplenji, po vervanji, po smrti resan pride goristanenje.
Z pomoCjov kriza pridemo k dike ve-kivefrioj koroni, k naveke zivoCemi JezuSi Kristusi.
Hodte k meni vsi!
Misled pregledavam vu ti zvezd dalino . . .
Tak mi je, da bi ŁQo stop&je veCnosii,
§teri z ti zvezd 6c"i se k meni valijo,
PozdrŁv kivajoci z nebeske svetlosti.
I zdaj eli sedim, memo posluhiavSi,
Tak da bi odgovor na skrlwno pltanje
Mogo dati, Itero trepetajofi plavi
Z nezme>jeni dalin, nsj na"jde vtiSanje.
Ze me opaja ta prevelka tiSina,
V gl&vi se mi vrti, srce" glasno bije. —
Ah! ... zdaj, zdaj ze Sujem, — Nebeska vlsinn!
Kak eden tihl jof, da naj skuze skrije . . .
Zdaj; gda bi stoj pravla, p^; nikak se toii;
Ahl Cujem §umlenje vedno pr/dti blize . . .
KriCanje diglost!, skoz po tihoj n65i Zdfihavssnje vnogl, dvoju?anja krICe. Jezero rok s^ga prdti zvezdam gori, Jezero vfist ktlti «6z divj'ega kroŁa, Z mritni of te?ejo biitki skuz potoki: Nevolnog3 iudst?a iereg se to groza. Vedno blize pride, poznaoi pojedine; Vidim mater, kak za dete skuze toSi; Drugo, Stera svojga vu cote povlje; Tarn pa eden romar falat kriiha pros!, Eti se pa deca joŁe za stariie. Vidim v oŁŁj bit te dule^ne vestl, Vu smrtnom beiegi gor^g vroCe lice, Cujem caganja kriŁ: »Moji bin!, grehi!" Tam skliiŁeae roke prosijo za pomoS, Vidim druge, Stere diiSa, srce boli Tu pa rcerajoSi Jde vu smrtno aoC, Povsud je nevola, skuznatne so oCi. — Zdaj vso to nevoio prekriSi eden glas: ,,Hodte k meni vi ?si! Jas vam poCinek dam Ne bojte se, hodte, jas li C^kam m f^s. Vi vsi, ki sle trudni i oklajeni tim!'( Cudiipajoc se zdaj zglŁdnem za lei] glasom I vidim Kristu^a vu nebeskom traki, Kak se pribliza?a, zove z miilm glasom. MilosCa se svetZi Njem! na obrazi. Na to mi zdaj za^ne srce giasno bits. Vu duh* %& vidiru to nevolno Ifidstvo. Vu velkoia veselff proti n|emi idti. Ahl A!i ka je to? Vse ostane pusto! N(§ie ga ne Siije, dale kridi, jamra,
dlhsom se je naednok aapunUa hiza, tak dabi vu ogradSeki med cvetnimi gttdiml bill. Gda sta raati i ta edna mala deklina zagiednole en-drfigo, sta naednok skrifale:
—  Jaj da si lepa, Margitka!
—  Jaj da si lepa, mama!
Mama je n-zprestrla roke i Margitka je f~ nje letela, v-me'hke naroia. Potom naza be/.i na sredino tla i ednok se zavrti^ne, naj jo mati z-cela vidi.
Mama dobro zna, ka je \A mala deklina celo takia, kak ona; vesele^ jo gleda. Margitka je tiidi Sest let stara, kak ova, ar sta d?ojki bile. Z-mleka, zrozpopovj^ i z-Cistoga zi&ta je ta Margitka, li samo angelje $o tak lepi.
Mati oberCe' to ovo, Stera se e$Łe itak vu zerbetaj razveselj&va:
—  Oblekavaj se ze ednok ti tudi, Irma! Na to Una odkapCi i doli sle^e znje kreton obleko i na njo dene Margitke z-sivimi pantlikmi okin
^aai, Scipkna!! bell g?ant. Ka je na Magitki roi-natnc i'cojne i okrdglo, na Irmi je Sarno I l^ako. Naimre nedopddnejo se kratke, z beii icipkasti roka*7ov vosioj^fe JoSe, tknke, mile, ^merami-ce. Nevolnc mŁo stvorjenlŁe nika jo nebi bole pre-obrnolo vo z forme, ksk etc ne k-rsje ?al6ngvant. SiiizbenJca vu svojcj prostcj, paverskoj pra-vi^nosti goriskrldi:
—  Dragi B6g ! Tak da bi si ra" vno ne sestri bile 1 Slo bi po?edao, ka sta od edne mater6 v-ednoj vori zagiednole dne'va syekloCo!
Matere* obraz se okmi^i i jako  po lihorna, zdiihavajoS trŁ€:
—  Grda, bogme je jako pregrda sircEe 1 AH dete je prerazmilo \6  zdiihav i tak da
bi nje vu srdce smeknoli. Mama, vi se za!ostite, ka stm jas jako grda. Samo na to si je mislila i on veseMi pogl^d, iterlm je zrebeta gl6dala prvle, se nje je celo okmiCo.
Strati 40.
DUSEVNI LIST
marctu§ 20.
TaV, da bi li nigdar reft pravo ni$Łe.
V rneni se zdaj burka vsa rnoja znotrainja,
Obide me groza. KriCati *c"e*m: Jd'te!"
Zdaj k njini stop! Gospod vu trnja koroni.
Ze je tarn med njimi, pa je zove prosi:
»Hodte k mcni vi vsi, vi sirrcaki v Bogi,
Jas vas oslcbodim, Bog \Ł% blagoslovi!"
Donok za cdgovor muvlenje se glasi.
Tu I tam pestnico zdignejo na njega,
DrGgi pa kritijo: ,,Koga te naj bra~ni?
Vkraj znjim! V6 ga vrzte!   Ne nam trbe toga!"
I ZveliCitela oc"i se skuzijo:
,,Oh vi siromaki! NeiCete Ii pomoŁ?
Hodte eti k raeni!" — Ali tej kriŁijo,
Larmajo, toiijo, dale ido vu n65<
I zaostevleni stoji ZveliCitel.
Nej, d6nok je nej sam, — zdaj li 6'sto  vidirn;
Mala freda je znjim, Steroj je reiitel.
Sinovje Cloved', ki kleSijo pred njim,
Puni z zahvalnostjov polivajo skuze
Na Njegove rane i se veselijo.
CflduvajOC gledam tudi jas zdaj duze,
I zvezde ponovno se lepo s?etlijo . . .
SILVANUS,
Biblija je edna nezmerno velika go§ca, niti ednoga taksega driva pa nega vu njej, z Meroga niMero jaboko ali grirtko nebi dobo. — Luther.   ____
Bog se skrbi znds; nam je pa po~ trebno delati. — Luther.
Odkiiplenje.
»Blagoslovleni bojdi B6g i O5a Gospodna na§ega Jezusa Kri-stu^a . . . vu kom mamo odkiiplenje, po krvi njegovoj ..." (Efez, 1, 3-7.)
Odkuplenje je osloboditev dloveka od greha i kaitige za greh. Kak more Ł!ovek biti odkQp-len ? Po namestoYa"lnom Kristu§o?om aldovi na krizf. Oriige pott cdkuplicja nega. Vsaki Clovek je lehko odkiipfen samo If, 5i verje Kistuiov aidov na krizi. Zato je vCenj^ od spraviianja po Kristuiovom aldovi na krizi najfontoinejie vie-nje. Sto (e glavne istine krlfianstva ne zapopade popolnoma, on sploh ne more razmiti, ka je krScaasivG.
Kr§Canst\?o je nej sestava moralni ndvukov ali jakostnl z&konov, nego pot odkiiplenja. Eta pot pa ne postoji, kak vnogi verjejo, samo v hodbi za Jezusom, nego lezi v njegovoj, na kriii prelejanoj krvi. To je tofika v krJCanskom vadltiv&nji, itera se Jehko krlvo razmi. Vnogi mislijo, da bO Clovek odkupien, ti postane do-ber po navuki Krlsfulovom ; mislijo, Łi Ct^jo Sv. Pisrno, njegove r.avuke itudirajo i njegove za-povide driijo, da bodo tako lehko spremenili Sroj karakter i da bodo potem dobri i pravifrii 10d{6 ino odkupleni.
To je pa velika zmota. Mi ne moremo biti odkupleni skoz toga, da postanemo dobri Itidje.
Prlhajali so gostj^; po dvoriSca trati so ko^fiji Soma'tali, znji so vedrnoga obraza starci, deca, mladenci priiJi pred verendo; vu sunca svekloiSi so se erdŁŁe sun^evn?ce bliiSale, lepi oblek zbanklanje je kazalo, ka so ne \tt6i pri§li. Ali sluzbenic brezdQ§ke stmii drksnje, peglov rogatanje je vse nagladko spogladilo i za kratki das so lepe, drage obleke prijetno semta plahotale.
Deca so prek zdAvali Margitki prineSene korine i bonbone, ti odraieni pa to lepo Margit hizno gospo so pozdr^vlali i nje vsa dobra zelili.
Ne je bilo med gostmi ni ednoga, ki bi te raa"!e Irme srdc^ ne obsdncao z ednov, ali drfi-gov re5jov, z-§tere se razmiti dalu to Jtimanje, ka dabi si njidvi nebi bile sestrici?
Li samo ednomi dobre vole staromi gos* podi je priSIo naparact opominati nikake, k»pa Si ta mala, forna deklinlca razmi z tekoCi govo-renj to nj<l neprije'tno zaraerkanje ?
Bogme pa razmi sirotie! Potrebno de jo potroltati. V-narofe jo je vz^o, glado je jo govore'Si:
—  Vsigdar sem rad raeo Łarne dlake deco, te m^jo dobro, zdravo i Łlsto srdce I  No,  mail kovranŁec, gi^daj mi voŁi!
To m^lo je ne viipalo gori giedati i te sla~ri bdCek nje je ves^lo erkao:
—  Jaj, da lepe, krasne o51; maS mŁla! Ni-ka se ne zalosti, vido sem jas ze z-grdoga de-teta lepo deklino.
Toga dobroga naraenjavanja hvdlo je ta mala deklina nigdar ne poz^bla, i vsigdar je za-hvalnost ^utila k-tomi starŁeki, ki je jo ra"?no on den pomiluvao, gda nje je obprvim Cutilo nje malo srdce boleznost.                              (Dale.)
Desetera zapoved pokdze, ka B6g kak dosta dobra dini z nami i ka ml kak dosta lagojega c7-nlmo prbtl njemi. — Luther.
marcius 20.
DUSEVNI LIST
Stran 41.
Nam je potrebno biti odkiiplenim, da po-stanemo dobri liidje'. Dobri lOdje' ne bodo od~ kiipleni, nego odkiipleni bodo postanoii dobri iudje.
Na]pr?le nam je potrebno biti odkiiplenim s tern, da verjerao v odkupitelno rnoŁ KristuSo-^cga &idoya na krizi, potom bomo postanoli dobri Judjg i Ichko naslediivali navuke Krfstuso-ve. Odkupienji je potrebno iti napre, potom pa lehko postanoti dobromi. Najprvle kriz, potom nivuk.
Na?uk je kak te"Łna hra*na. Niicarao jo za ohranitev zdravja naSemi teli, donok pa ieinz hrana ne more nademestiti zdravila. Beteinika ne zdravimo samo z dobrimi jedili. BeteznS ludje pozove'jo nijprvle zdravnika i vzemejo cd toga predpisana zdravils. Li pctciu jejo palik te"Łno hrano, d* bi postali zdravi.
Prav tako so greSniki duhovno betezni liidje. Za ozdravite^ od ie dQhovne bolesti se njira je potrebno obrnotJ na diiho?noga zdrav-nika i vzeti njegovo zdravilo, vero v Kristuiov ildov na krizi. Potom bodo njegovo te5no hrano — navuke i zapovedi KristuSove — vzivali ze Ąsov sladkostjov.
Cisto jasno je tak, da ne more n'Me biti odkuplen posiedic greha, ci se drzi samo morale 1 vad'uvanjski navukov. Jakostni zakoni ali vad-iUvanjske vaje same nemajo mo5i odkiipiti clo-Ąeka od posiedic greha. Tiidi 5i t^ pokoro 2ini zavolo svojega greha i nevrazeno zivi, nemore nigdar popraviti storjene krivice.
Vidimo tak, da odkuplenje dovekaje nej v torn, ci nasledtijemo samo Krfslu§ov navuk, nego jedino v KristuJovoj prelij&noj kr^i. Predgar Spurgeon je erkao : Vse moja teologija je v refaj: ,Kristu§ je mro za mene".
Drag; Łtenjar, Kristui je mro tiidi za t6be. Ti potrebiije§ samo v veri priti k Njemi kak povrnjeni greSnik i iskati zdravilne pom Gel v njegovoj smrti, v njegovoj na krizi prelijanoj krvi, pa bos' smeo skoznQvati njegovo miloJCo, boi odkQplen. Kak takii boi potom spodoben ziveti novo zivlenje' Jivlenje zahvalnosti i   vere.
»IiŁi Jezuia, njegov posvejt, drfigo ti ne pomaga nika.«                                   (ZORJA.)
Satan bi ndjrdj prtjao one, Steri so do tegamao nt hodili po poti greha.
Kristu§ov toXi&x.
Ne gl^dajte vsakij svoja, nego i \k, itera so ti drug}, vsakii naj gleda. Ta n^klonost naj bode vu va^ii, itera je vu KristuS Jezuii, ki vu obrazi Bozera bodo^i, ne je za virgnenje drzao, ka je ednaki bio z Bogotn, nego je sarn sebe sprazno, obr^z slugov je na se vzeo, vu spo-dobnosti Slo^e^oj je b!o I vu ?no§enji je najden liki prosli Uovtk ; ponizo se je, vCtnjeni pokoren notri do smrti, smrt) pa kriza. Zato ga je i B<3g gorizviso i darilvao njerni je \me} Stero je viie vsega imenB. Naj se vu imial Jezulovom vsako koleno nakleknc, ii nebeski I zemelski i pod ze-mlov bod6Łi stvari i vsakii jezik vadliije kaj je Gospon JezuS KristuJ na dlko Boga O^d. (FiJip. 2, 4    11).
On nam je vdinjen od Boga ,,«iodrost{< i ,,pravlca" i 5,posveSenjeu I J,cdkupienje'' (I. Kor. 1, 30). I nega v drfigorn nikom zveliCaoja. (Ap. dj. 4, 12).
,,Naj ns§e srdce stokrat erfe ne, reŁ Boza pr^vi ja".                                         A. THALER.
Lefnc glauno sprayiSce Fuconshe fare.
Puconska fara je marca 3 ga mSla svoj letni obrsC'unski i preraŁunski gjiileS. Po vrelom spe-vanji ,,Bojdi veren v tvojoj veri" pesme i po moiitvi duhovnika so Kiihar Stefan inSpektor z nasledujofcim govorom odprll gjule§.
PoStavano c^rkevno spravi§5e, dragi grnaj-narje! Gda sern se ogvQSo, da je na dene'inji d^n odrejeno redno letno zprAviiit bilo v cerkvi pred-pisno razgl^ieno, z posebnirai vabiSi na poedine na$e poStQvsne preSbitere naslo?ljenlmi §e po-sebej gmajnari obves^eni i dejstvo, da Va$ je lepo Stevilo navzoC', konStatirani, da je deneSnje cerkevno spriviJge sklepCno. Zato Vas vse nav-zo^e iz srcŁ z verebratjkov liibeznostjov iskreno pozdravlam ino deneinje cerkevno spraviiSe ot-vkrjam. Prosim vse gospode gmajnare na resno raz?ni$i&7anje deneinjega verskoga delova'nja trez-no razsojanje v poedinih zadevah i stvarno raz-pr^vlanje, da tak dostojno na§oj evangeH5anskoj duznosti d^mo raiune pred Bogom ino gmajnar-mi za preteŁeno leto, z naiim stvarjajotim res-nim delom i sklepmi pokalemo sloŁno evangeli-Cansko delo i napreduvanje v vseh dugov^njaj za bodofnvst. Na to naSe delo pa prosim pred-vsem Boga pomoS i V6«h naii gmajnarov razu-mevanje ino trdno void.
Stran 42.
DUSEVNI LIST
marciug 20.
Prvie k$k h\ se ' dotefcno dr^?noga re'da, prosim Vaio potrpiivost za nekatere ugoto?it7e, ki so tesno v zvezi z nsMm dengS&jim cerkevnim spfa's&ceni i oiogoce e$2e bole z naŁov e?aoge-ltcanskoĄ bivostjo?.
Lansko leto stno paJi daii iepse iice okoliei risse znHtnenfte cerkve. V popolnoj vei'skoj slo-bocU desefeje dobe bllo bi kaj nelspo, Łe bl zviteeiajost I ckolica mv-gohte cŁrkwe pQcc-KSke fure bila &ak dre^o ? pustisL H?a?a vsem gmaj-nsroa i g&sjflaricatu, ki so se toga dobro zi-vedli i z svojioa poŁrt?Gvainffn delom, trfida >. zamiide uepazni&vs'i podaii &a delo vs&fc hip, gda jebslotd pctrSbnc. Stem pozdvofdlftim delon) se je postaviio i to brez posebne obremenitve, ki hi hiia. za gmajnare obcumo, novo gospodirsko poslopje, Id ne samo da je v ckras cerk?e I fa-rcfa Ino nje" oko>;ce, nego je v ponos vsera nans, ki snio gniajnaqje naSe fare, v vzgled I v vzor vseri) bltznjirn I daieinjisa istim, fci se s kmeiij-st?ora bavi|oL, ar njim je zedcim Ą pcduk i v i?zcr za sapra^o potrebnih cjim gopodarsk^h taklih ptslopij.
Stem dogodkom, gda smo postaviii to zad-njo z'sdavo, bi skoro Jeko  potrdo  tfidi 1 t&,  da
smo aa§ega gospodarskoga prcgrama zddojo t'm-po izwSiJi, rsijiure Ą kelfeo se tige 16 firacga go-spcdarskoga programa. Vefciih Investicij v pre» glednoj bcddSnosti hval® Bog? nemarao, ?i nas samo —¦ Bog nedaj — ka<Ja nesreca ne dosdg-nt, Potrebss sam ps bodo vek§a poprayila na streh? cerkve same, ar nesmsmo cakatl steoj tak dugG, da bi se lesasa ko%istruici]a ?B!^lla. Po» sebno pa je potreeno. da fe kemprete' pokrije a!i prekrije streha ckoli i&rma, itero vnififije iz forma po ziras padstjOSi ledfni sn.eg I zavolo itero-ga trpl ru5t. To pa so samo material^ menif kdalki, ki SerAvno foi bUi dosfa vekS?, pa je leko prenesemo, ki tudi Łi bi bill e§Łe ve^Si, pa se leko edstranijo, ddo je ?tak preveC leko. Dcsta veC dels pa nas c4ka n& dfiievnom poll za itero delo pa smc poz?ani vsi svetski funkcijosirje na§e gmajae.
Nesre^en poji?, zednim pa za nsSo deffio-krati^no e<?arigellSaosko vero dokaj osramotUno, da nasedav!e*G n&M vern^ki tak rsdl nepoz inim laznim predfkatorom, pri torn pa all popunoma zsneniarsjo svojo c^rke?, ali pa hodijo v njo samo kak seoca z« eĄangeliŁar*sko vero mrtvoga tela. Dosemao sroo se mogli borfti samo zvii-ne§njim neprijafelom oaie vere, to so bili  drii™
goverci, ki aaio SĄeto evangeliCansko mater- c^r-ke? pefdtijo za nekriŁa»sko. Morem povedatt odkrito, da proti tern neprijateicm je dober bra-mk svetl evangeliuns, Steroga hpodblV. sega Ł!c-veka i ne neprijdfela; da pa je^dober bcrec proti tdksim neprijiteloai nas ev^ageH^anski itarnp, ? sa§eia Prekrrtnr]^ edini t-ksi ltDa§eym lhV-t to pa more prlznafl v^akii kstisssko i pra^iino ml-sleŁi sfaogeliSasec, ar to pdzaavajo i»3di !Udj6 drfige vere pray odkrito. Nesmemo pa, se zado-voiiti sasso z to bcrbo, potrebna je I je duznost vs^klfga Istmskoga e^sngeli^anca, da ae te bor-bs udele'Ii stem, da %t ml vsako] priiiki ihtxt v s^cjoj c^rkvi za poslQ^a&je i vcenje sv^toga esrsngeliuraa, ndjprvIS, i obdrfigJc za to, da po-kaf,e z svojjm pnhcdom na z?uoe]Se tiidi, da je ^era i verska sk&pnost evangelf^nov na trdoj podiagi. More pa vsiki evangeli-^anec podp^ratt svo| ei?a.jigeljc;:3ski Stamp, Sterl se z s?ojimi za vero se bo.reHni'1 vrstaiui vrlne ta I tned {Jste, ki so dufnl prjznafl slsbodo 3 pravilnost evan* ge!3Łanskoga verouka ?no jih odvraSati od vsa-ke pisave aH odloSanja, k2 bi ikodilo ev<Łng. Ąen a!i njd ver.dkom, Ka zna^o, tj. obdrzimo, pa ne samo obdrzi&o, nego z naiov vernolSov, nsstopom ino delom posiorimo jo do napredka. To s! drziisio za duznost vsi evangeli^anci, tii pri nas v gmajni vsi gmajnarje I gmajnarfce I ne caknjiuo samo na diihovnika, Ar je ujega delo duho^'no vodstyo, mi pa smo zraven njega bore?, ki n^vcagarno I smo v Istlnl borbe RepopQstUvl.
Nositi Łast v cerkevcoj funkciii oaj ns segg samo tak dsleŁ, da bi bill na to funkdjo ponos-Ki i pri danoj priliki povedali re5i saroo za to, da ss nsj vldi od drugih, da stno nsi istina tsm. Ta fufikdja je e?ange!iŁansk!h-7ernikov podofi-cirska fimktija, ar sem prepr!Łani, da tak tiidi zMazniiit vsi dobro duinosti, itere mate oprav--lati kre syoji vodHtelov za obstoj i napredek s?o-je evangeHdanske were, Vi vsi i mi vsi z Vami ^zemlmo si za duznost, da pobijemo i vniZimo v klici tiste lAzi-evangellste, ki delajo prav po-sebno med naml e?angeiiŁanci Ąerski razdor. Os-raraotite |e, ki bi se postaviJI ea braoik nSve %tMt kak evangeliSanci. Vse to pa samo na lepl,za evangellŁanca dostojen naŁin, ne z kak$»"mi izgredi.
Prav posebno bi proso navzoŁe gmajnare, da opomes^jo s?oje zene na to, ki majo vei sti-ko? z tak&Imi zenskami I je naj odvrŁŁajo. — Na§e farao iensko driiitvo bi raelo v torn pesli prav hvaieZno delo, na itero jih terapotom prosim,
marcius 20.
DUSEVNI LIST
Stran 43.
Tempofom se zahvaljQjer» zednira zensko-tsil drustn is. po'M?o»ab.o delo tak v duhovnnrn, kak gospodarskom sc'delova'nji i z& pomot, ki nam je drfiitvo nGdrto pri zfdanji gcspod&rsko-ga poslopja i pri poduklanli egraje.
Gda bi Vas vse navzoGe ponovno proso za delo v borbi proti nepnja'teloro, Vas prav poseb-?3O prosim za te?se'jfto borbo prs pobi'jsnji no-triSnjega sovr&znika, kt je vsikaar boie nev&ren kak z?uneSnjK To |e oala te sauao kak Sestni-kov gmajae duznosr, Rego je oam duznost kak istiKskih evangei^asco?. — Gda sem Vas n& to oaproso, se Vam ze vnaprej zahvalitn ?. Vas po-novoo poztir&vlKrxi, Bog Va"s zivi tak, kak naSo evangd&ansko mater cerke?!
SpraviSCe je z popreknov pazlivostjov po-siflhsalo odprtoi go?or i za njega i&rnotni inlpek-tori zah^^lnost vadlQvslo.   (N^daljdvanje pride.)
Fal delavec.
^Ka p!a5a Satan iebi za tvoje psiivanje ?" pita ednok oJki? ednoga delavca, ki je straino preklinja?o med svojim deloni. MNikaj*» se gleisi te odgo?or. -¦ WO" trie njemi te pita]65i, wt^ si li fal dela?ec. Odvrzes od sebe vse poStenje ednogA rednoga poscenoga Cloveka, zalost tinli tyojim prfjateloni i spd?zi svei, orani& tvojo dQSflovŁ.<t, oskruniS diiio tvc]o i na slednje v pekei spadees — i to za aikoj — no, i& tl resan zama» delai."               ^
Piiipek Gobat je ednok kcojgledo pri ed noirs stiideGti, z iteroga so* dugo nsogli goniti, doke5 jje vodo dao z jgbe. WT6 mi |e edaa pri-lika od moiitvi i krSCanskoga zivlfinja", erCfe. »Ci sasno nsredci pridejo k stadenci, t& dugo trpi i se niejh dugo more goniti, dokeŁ vodo di, AH Ci se vedno nuca, i^ hitro pride voda i ne sfali nigdar, sanio se oaj edook pofdgne za kluko i z^ teCe voda. Tak |e rdvuo stiidenec Boze miloSSe. Ci se na gosti niica nsejh molltvi, se veselo Ishko gxibi raslo§5s z miloSee."
Ki od BogŁ vkraj sp^dne, on v starjenje zleti; sto Boga za nikoj ne preStima, on |e sam nika nej vreden; ki Boga zavrze, on sam spŁdne na porob zavrzenosti, ki Boga psuje, on sarn sebe sQhne vu prekl^astvo !
Komi je cerkev ne mati, tistomije Bog ne oca. — Cyprian.
wNe brodte priSestnosti, ni
satriijfe I"
(III. Moze§ 19, 26.)
Nej je to SQdno I sramotno, ka je dtvzEden t&Łt izda potrebno opotnlnsfii od §atru7aaja i compraajs, ja ka se to e*Ce po^^kiiva, ci bar dostakra"! vu skn?nona ? Pri torn bt donok ^sak-$i zaati rsogo, ks ti fialerje i ki kdrte HieCefo, sarao sf?ojj iiasek jsSejo, oegiedofi na ono nesre-co, itero z svcjiai seb2^im» laznim j;rorokfiya-ojem pri vnogo.ro Itidstvi napra?.t|o. Pri vodgom doveki se tuci zatne nemer i nesreŁA» gda ua etakSe zafta poslQhi^ti. NtSternck;^ pripdajo takiega nesreŁnoga doveka nej sarno %'u noroi-nico, nego so zrok samomorsiva, tfidi ludcraor--' stva. Zato ^atrQvanjs ii cornprnija je nej sarao velika norost, nego veliki greh. Mesto ka bi diiio okrepiia, jo popclnoma rŁzrfiŁi 1 z edaoga straha jo vu toga drfigcga suhne. T6 je Boza kaltlga za volo zawrzenld NjegDvoga sv. Evan-gelioma. ASi si nap^ja dlovek diiio svojo z vre-tine vekiveŁnoga zitka, ali pa pije z m6tne vode z te zansazsae mlake Satruvanj-a i compranja i postane od n]e betezen. Za pravoga krSSenika proti vsakiemi sasruvanjl samo eden ester i od-kriti »nsj" jeste. Ci pa na to t§Łt izda nt pre-nain^ to iatansko skiifa?an|e, te ne poniaga drugo, kak napomoczva'aje ime'na Krsstulo?oga ; Njegov ktii obdrzi boji§Se I
Vu etoj blddncj Satanskoj siu2bi Satruvanja je med driigim?, pa elŁe k coj press?e2enims iudmi, tiids dosta trpo I do smrti nesreSeo bio te sveta-poznani fraiicuski pjsatel Zola Eaiil. Od kriŁan» ske vere je doiizablodo pod vpliv svetskoga diiha. Zato je globoko vu prepast satruvaaja spadno. Numere 3 s 7 je za sebe za sreŁne drzo. Med potjov je vedno hize i posvete Cteo, Ci sreŁo prinesdjo, ali 51 srefee nuinere ^odijo. Prvie kak })i veSer si vu posteio tego, je po gviifowm red! vse pohiltvo dotekno, naj se obr5n! nesrefie. Smrt syoje matere ga fe ^u strs» ien str&h postdyila, Skoz onoga okna, na stero so nje trflgo z hize vozdignoli, je nej raogo veS vopoglednoti. Vu spalnici je cele no5i posvet zgao, vu velkom strahi je ve5ki^t vciskoSo z posted i kak list na drevi je trepeto. Ci bar ka se je gizddvo med te presveCene drzo, dosok se vse tcga iatruvanja nej mogo reiiti. — To je straiHva pelda, ka Satruvanje na konci za dŁ-moni^no naklonost postane. Gde se zgiibi vera vu Bogi, tarn Łlovek iatruvanji i comprniji sp^d-ne na porob i z t^m vu straSen strah od smrti na celo zivlenje.
u
Stran 44.
DUSEVNI LIST
marciu§ 20,
Blajzena familija.
Eden §thi let star pojbec trŁ6 svojoj pŁr let stareScj pajda$kinji: ..Jeii, FŁmka, ci va oba yelkiva, te se ozeniva, pa va moz i zena ?" Na slero njems ona odgovori: MNej, moj dragi, to neva delala, Ci se \M]6 ozenijo, te se nsvadno sarao svajujejo i krejgajo nied seboy i to jas ne$Łern, ar te boSe rsda msm, teak ka bi se mi-dva svaju?ala i kregala."
Je to pri Has liidi tak, aii se pa lehko pravi: wBfŁjzena hiza, gde raoz i zena sta edno* ga diiha - u tvojoj liib^zn!, oh Goipodne ! ?*
Ci te stoj z kamnom liici ...
Pred parmi letmi edaa diakonisa fde po ednoj vilfci Berlina. Na potl mimo ide eden Se-reg dece, ki so se na cesti §pilali. Eden pojeb med njimi gorizgrabi kamen, ga proti njcj vrze i kri5ii: s,To je tiidi edna od t\ siike§ni sester.'' Diakonisi te kamen vu Itlo spadne i prebije, ka je lcr?avila. Ne| dugo na to so toga de^ka, koga je voz povozo, notriprinesli vu ono bo2nlco,gde je ta diakonisa bila. V5asi je spcznala toga raz-vfizdanoga pojba, ki jo je IQŁo, aii ni reŁi njemi je nej pravla, nego z velkov iflbeznoitjoi? i od-danjera ga je obravna^ala. Edno noŁ, gda je ze na poti ozdravlejnja bio, ga najde ka se jd^e i z hripajofim gl^som njej vadluje : nSestra, jas sem vas z kamnom \ubo, eiSe zdaj se vidi na vaiem Celi mesto, gde vas je orano i to mi ne da raera." — ,,T6 jas ze dugo znam, mislii ka sem te nej spoznala ?(< — Te deŁko se je zdaj e$Łe bole joko i ga je straJno sram bilo. Nigdar je nej znao od toga, ka se hiido z dobrim tiidi iehko plaŁa. Na to sta si dobra prijŁtela posta-nola. 2e je zadosta zrell bio na to, naj zarazrai, ka je za v^enja bilo vu te sestre iQbeznivom ob-naianji. — Daj ob^Otiti tvojo krotkost nad drugim 1
MJeiuS ie priio vu sprdviile njihovo. I ovo bio ie tarn eden {lovek, ki ie siiho rok6 meo".
(Mat. 12, 9-10).
Obiskanje j^vne Boze slUzbe je Jezuii na-vadno bilo. On si je ne tak premiilavao: Ka bom tarn ? Tam je duievno vse mrtvo. Nej, njemi je OU re5 tak draga bila, ka se je etomi mestl Boze reSi za privezanoga obCfito, tiidi t&,
Ci se je ona od nevredni vust nazves^vala, Gde i kak potroiimo mi naJe nedele? ObSQtimo li nevtiSani z€\ za Bozov reCjov, na re^zitka?Kak veliki blagoslov je bio to za onoga Cloveka, ki je siiho roko meo, ka je njegovo mesto vu sprS-viiti nej ptizno ostanolo! SrŁŁanje z Jezuiom ga je Łakalo, z Onim, ki jedini je obtest meo njegovo suho roko zvraŁiti. Ci bi doma ostano, bi zamiido to jedino priliko. Mogo5e je tiidi tebt nikaj posebnoga bilo pripravleno vu Bozo] slfii-bi, k Steroj si z^dnjid ne pri§o? Nebl moglatfi-di tebi prinest! sr^5anje z Jezu&om ona red Bo-za, itero si zasnado? — ^enihajrao ta naie spraviSCe . . .!" (Zid. 10, 25).
Farizeusa molitev.
Z srca te lubim, oh Qospodne, Tebi 5Jem sluziti jaz bogme: all od vsej greini vernikov oslobodi me i njih binov.
Lubim jaz sveto cerkev tvojo, aldovov sem jaz za njo gotov: al' dokeC Mrak Peter bo farar, so vse najlepie proinje vnemar.
Cerkevne pesmi so mi radost i dober glas je moja jakost: al' doke5 Seri Franc bo kintor, me ne ?idi dijakov tabor.
V sv&oj veCerji se ponujaS i milo&e z^log darujeS: aii naj Ferka mo tam vido, zavrzem jaz i kriih i vino.
Vsa, ka mam, od Tebe sem prejo, ti potrebni je naj acsejo: al' ee tudi Zuza dobi kaj, miloiCine ne dam jaz nikaj.
Vsikdar te prosim vu molitvaj, pripravi mi mesto v neb^saj: al' edno Te prcsim, Gospodne: ja nej zraven moje sosede.
Z vogrskoga: D.
Stdpi ti tiidi med deiavce DiiSevnoga Lista, naj med tvojimi poznanci razsirjd-vas, poniidjavas DiiSevni List i pobudjdva§ nje na ctenje njega.
marcius 20.
DUSEVNI LIST
StfŁn 45.
Eden o5a sini tan&Ł ddva.
(Strtka)
Clovck je eti ne pri svojem domi, zŁto ne-prikapŁi svoje srdce' i dfiSo k-preminoSitn dugo va"njom, da ednok z-zitka tak odhajai, k&k gost i nŁ tak, kak z lasnoga stanovanja.
Vu glavi si vsigda> od dobroga premiila-vaj; za veŁ drzi sebe, kak pa kaj b! hiido, ali sramotno Ciniti spodoben bio.
Od nikoga te naj nede nateliko srani, kak od sebe samoga pregreiiti.
Znaj, ka je vu nami on sodec, Jteroga sod za bole nezmotlivoga i napre valon mai drzati, kak c&loga sveta preitimanje.
Prva skrb ti naj bode, da nigdar nika ne Łini§, Stero se z oni sodcom protivi.
KaSte tlnii i naminja>a§: najprvle toga sodca tanaŁ opitaj.
Cini to hvale vredno, ali najem nczeli.
Dobro Sini nepcznano sam od sŁbe i   ne maraj, kakii n&shaj mi to na drfige.
Nikomi se nepriliz^vaj i nedopQsti, ka bi se tebi dfugi priliza?ali.
Po§luj vsalcoga poleg nastaja njegovoga; naj se sramoti on, ti je toga ne vreden.
V-drugoga delo se netneiaj;  ali svoje pd leg najbOgSega previdenja odpravi.
K vsdlcomi prijaznivi i miroven boj, ali ne zavupaj se na vs^koga.
Vse nepove vo, ka zn^§ ; ali vse znaj ka vSpove*.
Drugoga ne v5i teSas,   doke5 sam nevei dobro.
Skrb me na telo; ali za  g!Łvno delo drzi skrbeti se za duio !                                  F. J.
Jews' pfta.
(V klepaji parallelna mesta.)
Matal
5, 13: Ci se pa sol skvari, s kim se bode soli-la? (Mrk. 9, 50.)
5, 46: Ci bodete lCbili li ti, ki vas lubijo, kakSi najern bodete meli? (Luk. 6, 32)
7, 13: Ka pa gledai troho v 6ki brata tvojega? (Luk. 6, 41.)
9, 5: Ka je lezi povedati? wOdpQSeent so tebi grehil- Ali .Stani gori i nodi!" (Mrk. 2, 9; Luk. 5, 23.)
11,  7: Kastev6SligledatvupuiŁavo?(Luk.7,24,)
12,  11: Sto je z vas, ki mi edno ovco, itera v
sobotto vu jamo spadne . . . ? (Mrk. 3, 4; Luk. 6, 9.)
12, 48: Sto je mati raoja i Meri so mojlbratje?
(Mrk. 3  33)
14, 31: Oh ti maloverec, zaka si dvojio? 16, 15: Vi pa koga me prdvite  bidti?  (Mrk. 3,
29; Luk. 9, 20.) 16, 26: Ka hasni tloveki, ii etc cell svet dobi?
(Mrk. 3, 36; Luk. 9, 25.)
19,  17: Zakaj me pravii dobroga? (Mrk. 10,18;
Luk. 17, 19.)
20,  22: Jeli morete piti on peh&r,   Steroga bom
jas pio? (Mrk. 10, 38.)
20,  32: Ka S^ta, naj  varna  v^inim?  (Mrk. 10,
36; 10, 51; Luk. 18, 41.)
21,  25: Krst I?ana odkud je bio? (Mrk. 11, 30;
Luk. 20, 4.)
21,  31: Sterijezmedtetnadvoma vdno voloofce?
22,  20: Kcga kep je etei napisek? (Mrk. 12,16;
Luk. 20, 24) 22, 42: Ka vi itimate od KristuSa ? (Mrk. 12, 35;
Luk. 20, 41.) 26, 10: Zakaj za hudo male eto toj zeni? (Mrk.
14, 6) 26, 40: Nemorete edno *oro   verostuvati z me-
nom? (Mrk. 14, 37; Luk. 22, 46) 26, 50: Prlatel, zakaj si priiao? (Luk. 22; 48) 26, 53: Jeli sfimai, ka nemrem zdaj prositi O5o
mojega i napre bi  mi  postavo  veŁ,  liki
dvanŁjset legio angelov?
Rdzloini mdli gldsi.
Radosti gl^s. MA on je bio ranjen za volo naii prestopkov, je bio potrt za volo naii krivic, kaStiga ga je zadenola za volo naSega mira i z njegovJmi ranami smo se zvrŁSili." (Ei 53,5.)
Spr^viSSe naSe orsaSke c^rkve bode roaja 11 ga v Seki^i (Baeka).
Zvdnr^dno senioratno spravifiSe.  Prfik-
murska iinjorija bode mela in area 21-gi v Mur-ski Soboti zvonredno spriviiCe, Stero se zaint ob 9 toj v5ri.
Gustav Adolfa drDStvo. V Qor. Slavec'-koj far! so v tek. leti nasledQjo^i dari vkQper priili za cile Gustav Adolfa driiitva. Poberanje po vesnicaj : G. Slavefa 154 D, D. SlaveSa 55 D, G. Lendava 50 D, Kuzma-MatjaSevci 81 D, Sotina 94 D, Serdica 40 D, Nuskova 74 D, Sv. Jurij RogaSevci 22 D, VeCeslavci-PertoCa 26 D, Vidonci 12 D. Naberanje mestnoga dChovnika 348 D. Offertorium jan. 6 ga 43-5 D. Da*ri iol-ske dece* 130 D  Vsevkup 1.129*5 Din.   Od Ian-
Strdn 46.
duSevni list
marciuS 20.
skoga 369 75 Din vec", ka )e celo vesSio zname-nje vu etom sfikeinom Casi.
Znamenlte obifitnice v marciuS m&8eci. 1791 marc. 2-ga jc mro Wesley JanoS. — 1918 marc. 3-ga so zvezali me"r z Rusijov. — 1674 marc. 5 ga so pozvali evangeliCanske dfihovnike pred poionsko zvSnredno sodiiCe. — 1522 marc. 6-ga je priJao nazaj Luther z Wartburga vu Wittenberg. — 1475 marc. 6-ga se narodo Michelangelo* — 1831 marc. 6 ga se narodo Bo-delschwingh Frigye§. - 1804 marc. 7 ga je zaCnolo svoje delovanje Angleiko i ZvOneinje Tflvariitvo za Biblije. — 1274 marc. 7-ga je mro Aquinoi Tomai. — 1820 marc. 8-ga so t& zbrlsali Spanjolsko inkvizicijo. -- 1917 marc. 8 ga je mro grof Zeppelin. — 1898 marc. 9-ga je mro Muller Jurij, nastavitel bristolske hereSnje sirotiinice. — 1872 marc. 10-ga je nastanola na Japonskem prva evangeliCanska gmana. — 1607 marc. 12-ga se narodo Gerhardt Pavel. — 1917 marc. 14-ga je vOvdirila revolucija v Rusiji. — 1813 marc. 19-ga se narodo Livingstone David.
—  1865 marc. 21-ga se narodo Bach SebeStjen.
—  1663 marc.   22-ga se narodo Francke Agoi-ton, nastavitel hallejske sirotiSnice. — 1844 marc, 24-ga je mro ThotwaldSen hereien  ddnski  ev. kamenar. — 1607 marc. 24-ga se narodo Ruyter Adorjan, osloboditel galjerobov. —  1827 marc, 26-ga je mro Bethoven. — 1531 marc. 29-ga je nastanola  ichmalkaldenska   zveza   proteitantni rldov.
Samovolni dari na goridrzanje DflSevnoga Lista: GoriCan Franc Polana 5 D, Sever Franc Puconci 6 D, Peria Mikloiova Polana 2 D, KQ~ lie* Mihal farni kur. Brezovci 5 D, Sxinicz JanoS veletrg. Maribor 70 D, Temlin Stefan VaneCa 10 D, Fliszar Lajoi Moravci 10 D, Marie Stevan tabo Puconci 5 D, Pecek Franc Bethlehem 20 D, Kertmar Julia Sebeborci 5 D, Baofi Paula Frandja, 10 Din. — Radi bi nadalj&vali! SrdCna hvala !
Dari k nesprhllvomi vend v spominna LuthArovo Fliszar Sarolto za DijaCkoga Doma Stipend!]: KOronja Karolina Gorica 5 D, M6rec G6za—Franko Siri Celje - Puconci 40 D, Franko Karolina Puconci lrj D, Kov^S Stefan Salamenci 5 D, KovaC Karolj PeSarovci 10 D, Vlaj Stefan Salamenci 10 D, ^ibrik Ivan Brezovci 10 D, Safran Berta r. Kocln Varied 10 D, Banfi Paula z Francije 10 Din. — NijsrCneia hvŁla zate korine poitfivanja.
PoSta. Peiek Franc I Irma, roj. Banko — Bethlehem. Va§e pietetno zel§nje spunjeno t. rn. 20-ga. Z zahvilnostjov pr^jali od vaiega zaviip-nika g. Bencika z Moravcc s^e^e na oltir i v bli$ŁŁre (140 D), nadale dire na rŁzliŁne fande, cerkvenoj dalardi, napreplaCilo na ete list i dare cerkv. sluibencom (vscvkiip 750 D). Bog vŁs blagosl^vlaj pri vstm vaSem pravi^nom deli i podeli vam z mllo$Ce ednok bJaieno p^yldenje z prerano odseljenov milov mamov i dragim aj-tom, od iteriva se vu molitii i djdnji tak lubez-nivo spominate! — Banfi Paula — Franclja.Nt-preplatilo na ete list i 50 Din. na rdzlifne cer-k?ene cile z zshvalnostjov pr^jali. Bog, te Gos-pod, naj te iuva i blagosl&vla nadale! — Frank Zakocs — Newark. Peneze na kalendarije prejeli. Istinsko zahv^nost Vati vadlfijemo za trQd i vrelost pri raziirjavanji.
Gornja SlaveSa. Dne 13. febr. po boŁoj sluzbi je bio vu naioj cerkvi ustanovni obSinski gjiiie$ zenskoga driiitya. Domanji diihovnik so odprli sejo z priraernlra nagovorom. Potom so prekJli na vol'ive odbora. Za predsednico je biia zvoljena g. KovatS Frida, tiivariiica dom. duhov-nika, za podpreds. Fartek Terezija, ttiv. farnoga inipektora, za tajnico PojbiC Gizela, vuCitelica, za peneznico pa Fartek Etna, tuv. mlinara od Kuzme; potom 2 revizorki, Sastno razsodiJ^e, 1—1 odbornica za vs&ko kraj. obCino. Bio je preCteti pravilnik zenskoga drQStva, iteroga so vsi navzo^i sprej^li. Drustvo ma 320 r6dni kotrig. Dom. dfihovnik so trGda nej poznavgi od hize do hize hodili z veikimi skrbnikmi vkiiperspriv-lat (lanice. Zednira so tudi svojo du2nost vriili, da so pog^dnoli svoje vernike. — Novomi drOS-tvi zelemo vnogo blagoslova pri svojem deli!
Turobni glasi Iz Gor. SlaveCke fare. Zadnji m^sec so se odselili vu vefnost: Curman Joztf, ozenjen, vu 71. 1. star, iz Gor. Slavefc (znjim je naJ mladi stud, theol. Curman Lajoi svojega oŁo zgubo); Skodnik Franc, ozenjen, vu 78 1. st. iz Gor. SJaveg; Skledar Julija roj. Cur -man, vdovica, vu 82. 1. st. iz Serdice; Pori Ma-rija roj. Kisilak, vdovica, vu 70 1. at. iz Gornje Lendave i eden otrok iz Sotine. — Naj pofiva-jo svoj tfihi grobski sŁn! Ti ialfivajofi pa si naj potine'jo vu Boiera ravnanji! Do pavidenja! Dari na DijaSki dom: Z bodonske fare so daruvali: Striikovci 40 1. pienice, Bodonci 110 1. 2ita, Stari Beznovci 12 1. iita, Poznanov-ci 12 1. zita, Skakovci 20 1. pSenice.  VkUper 60
marciuS 20.
DOSEVNI LIST
Str*n 47.
1. pSnnice i 143 1. zita. — Z Gornje Radgone: Perkie Franc i Irma 20 Din. - Z Murske Sc-bote: KmeŁka posojilnica 250 Din, Horvat Jo ianka 20 Din, Kreditna Banka 300 Din, Zensko drfiitvo je pogostilo dijake z 250 fiSenskimi fan-karai. — Kraljevska banska uprava v Ljubljani 500 D?n. - Dervarie Stefan Hrastje Mota 20 D, Poredoi Karol M. Sobota 10 D, Vratari5 Ludrik SodiSinci 10 D, Rehn JanoS Tiiina 20 D, PintariC Vince Martjanci 30 D, Furek Roraan Brezovci 30 D, Cipott Franc HodoS 25 D, Bw.fi Paula Sebeborci (Francija) 10 Din. — Topia h'va"la!
Prva je duŁnost. S. Z. plenjenita* i nad iipan je dobcr, aH s'guren oc"a bio. Njegova ti, Antonija, se je vu 16 let starosti njene pripra> lila obprvira vu bao. Med «eŁŁrjov jo je oŁa nje"ni opitao, ka ii je bila tisti dea vu cerkvi? Ci je zerddCena vadliivala, ka za volo snazenja obleke i vlasi svoji je dnes ne mSIa Casa na to. Te pobozen oŁa je vkfipzgrbao svoje Łelo, na-nagli goristano, k svojoj ŁŁri stopo, v6pobrao znje"noga gvanta i vlasi pBSIiŁ i pantlike. NavCi se, moja Łi, ka prva je duznost i li potorn pride veselica. Dnes dou?d cst^nerao! AH njegova Ci je tfidi ne zamQdila veŁ nigda'r cerkvi za volo veselice.
^ Ka novoga? Z veikov naglo$Łov se je 12. t. m. spremenilo lice sosedne Avstrije: prikapte* na i zdriizena je z veikov NeraCijov pod vod-stvom Adolfa Hitlera, ki je sam rojen v Avstriji. Znano je, ka se je Avstrijska vlada po sporazu-mi biviega avstrijskoga kancelara Schuschnigga, ki je bio pri Hitleri 12. februara, spremenila v telko, ka so tudi hitlerovci priS'i v vlado i med njimi Seyss Inquart za notranjega ministra. Pre-min6Ło nedelo 13. rrdrca bi muglo biti glaso-vdoje po celoj Avstriji, ali i^ejo k Nem^iji ali pa satnostojni ostati. DŁn pred glasovanjom je pa netnSka vojska pod vodstvom gener^la Himlera zaselt celo Avstrijo pod vodnov refjov: oEden narod, edna drzava, eden vcditel I" Avstrijski na-rod je nemiko vojsko navdiiSeno pozdravo, po-sebno pa, gda se je v Asperni poleg Be5a spfls-tilo 120 bombnih letal. Nepopisno veselje je gra^ talo, gda se ]e sam Hitler pokazao na avstrij-skoj zemli, v svojoj rojstnoj vŁsi Braunsu-i, Prva skrb njemi je bila, ka je io na pokopa'liic'e, gde poCivajo njegovi stariSje i tam pobozno molo. V Linzi je meo ognjevitf govor; posebno je po-vdarjao, ka je zdaj nemiki rarod zdrfizeni vdr-z^vo, itera mi 70 milijonov prebivilcov. Avstrij-
ski zvezni predsednik Miklas 1 kancelAr Schusch-nigg sta izrodila vso oblast Seyss Inquarti, ki je vŁasi objavo novo ustdvo, itere 1. totta je, ka je Avstrija eden tao Nerafije, 2. pa, ka je Hitler vrhovni povelnik cele avstrijske oborozene sile. Aprila 10. bode glasovanje po celoj Avstrij). Pravico glasov^nja rcajo vsi moiki i zenske stare] §i nsd 20 let. S tern je Hitler poga"zo § 88 San Germanske pogodbe, po iterorn se Avstrija ne sme driiziti z Nemiijov, Ceravno raajo eden jezik. Gda se je vse 16 godilo v Avstriji, sta francoski i angleiki poslanika protestirala v Berlini, ali Nemci so odloCno odgovorili, ka je to samo nemika notrinja politika. Musolini je pa Hitleri brzojavno Cestitao, koga priCakuje maja v Rim. Vsi komuni&ti iz Avstrije neiejo pete; veŁinoma bezijo v Seiko. — Ceham tQdi vroCe gra^uje zavolo 4 milijonske nem§ke manjiine. —
V Moskvi komuniSti tudi rarzlico vdablajo zavolo
hitlerovskoga vala. Sam krvolo^ni Stalin se ze svoje sence boji pri svojem diktdtorskom brez-boznom prestoli; zdaj je pa dao  spostrelati 18
vodilni komuniitov. Pai pravijo, ka Ci podgani nemajo nikaj zreti, te seb^ zrejo. — Konkord&t, t. j. pogodba med dr2&vov i katholiCanskov cer-kvijov je pri nas zbrlsani z dnevnoga r6da. V takio formo je pdstao mir med vladov i med pravoslivnim arhierejskim sborom. — Egiptom-ski krao Faruk se je ozeno s hCerjov ednoga sodnika. Med snejinskimi ienkami je bio Hitle-rov automobil i 6 milijonov Din vredno nakitje francoske vlade. — Holandska prestolonailedni-ca je porodila hCerko Imo; v toj kraMevskoj hiSi je it tretji nosilec kralevske korone zenskoga spola. — Vogri so mladoj princezinji poilali kak darilo lepa kolica. — Nai srebrni penez se pre-kov^ i nanovo vo"da s kepom  na§ega krila. —
V  Atheni je mro t^st naSega  Njeg.  Vis. kneza namestnika Pavla; pokojni je bio znameniti sli-kar pod imenom princ Nikolaj.
Na smrtnoj posteli je lezila edna mlada deklina. Pri njej sta stala njeaa vervajoCa sUdtkt mati i nevervani nj^ni oCa. Ta vm^rajoCa jepo-
zdignola svoje oŁi na nj^noga nevervanoga sladt-koga oCo i je etak erkla: ,LQbl^ai moj ajta, z vi\ iteroga verov naj idem na ov svet? Z tvo-jov, ali sladtke moje mame?" Te apa pretrdieni odgovori; ,Idi li, lQblena moja Ci, z verov twje sladtke mame*.
Strdn 48.
DUSEVNI LIST
marciuS 20.
Evangelium v Italiii
Naprejdava: SILVANUS.
Tak je Savonarola svoj bezaj skonCo. On sliii vu vnozino oni svedokov, iteri voditel je Kristui, iteri borba je proti nŁs okolivzeti gre« hov, iteri ior§ je sratnota i mantrnic'ka smri, iteri bodOCnost pa edna vekiveSna, di5na bode. I tttdi na zcmli zmaga njihovo dugovdnje, ar \A pride ono kr&!estvo, itero so zastopali i nazve-iWvali. Kak to pieniCno zrno more v zenlo pridtl, tarn sprneti i tak zrasfe znjega lepa vfat, itera obilen sad prinese. Savonarola je todi mreti mogo i njegovoga tola pepel po sveti raz torjeni, naj z toga semena se za kratkomalo sklica difcna vlat reformacijc, Stero je te hiidi protivnik nej mogo vec" doiipotreti kakSfd se je grozio.
Savonarola je nej samo predgar pokore, nego tfldi pravice bio, itera pred Bogom vala i vere vu Kristuii. Vretina njegove vere je Sveto Pismo bilo, z jedino iteroga si je grabo moŁ za rienje i jedina kniga, itero je vu svoji zŁdnji osmi letaj Cteo. Tiidi spraviŁanje grehSnika, jedino z miloic'e vu veri, z goreŁov lubeznostjov k Kristuii je glaso. Od stave c^rkvi vu Italiji grozen kep k^ze. Protistdne vsakiemi svetskomi n^sladnorai zivlenji i doprinei^, ka se v Fioren-cl eta prepreiijo. Precimbno i ceremoni^luo Bo~ io sluzbo nazijpripela ?u evangeliomsko prOs-toCo. »Naii ofaki^, erŁe Ąso meli lesene kehlije i zlate dfihovnike, mi pa rr&mo zl^te kehlije i lesene pope." — Platonskoj filozof ji, n]6 gizdosti i svetskoj modrosti protipost^vi Savonarola kri^ansko pravico, liibezcn i poniznost, ^idfiva* jo5o gotovnost za Gospodna dugovanje i vero, tak da ti modri i zevCeni se obi&dajo od zmoz-nosti Boze re^i z vust toga prostoga barata, kak na pdldo on princ Picus Mirandola, ki jc svoje-ga iruanja vdkii t&l med siromake razdelo, i vu svoji zadnji Łasi pozelo pokoro&ne'i?! okdlihodit predgajo^i Kriituia, ali smrt ga je prvle odvzŁla v motnoj vu ZveliCitela poloienoj verl. Zato Savonarola lehko ttl€, od nazveiŁŁvanja Kristuia govoreCi: ,Vi ste videli zevCene, ki so se za modre drzali i ki so natn protistanoli: zdaj ver-jejo, ki so trdo i gizddvo protigufali: zdaj jih je nagnola poniznost. TOdi vnoge zene ste videli z njihove marnosti se povrnoti, divje, pok?arjene mladence, ki so se pobogiaii i po poiteni potŁj hodijo. Je to svetska modrost napr^vila ? — Nej, to je Bog napravo, naj pokaze, ka je boza no-rost modreSa, kakpa so ludje i boza slabost zmozneia, kak ŁloveŁa mod, ka je Krfstu$, ki je zidovom spaka, grkom pa norost, Boza moŁ i Bo2a modrost.¦
Ci se vglobimo vu Italije reformacijsko gi-banje, kak se je to vu razlfCni osobaj i pravicaj oznanilo, tak vu sploinom lehko prayimo, ka nagib na reformiranje te pokvarjene cerkve, po-sebno vu petnajsctstodvajseti i treseti letaj se je preci razlfro med itaijanskimi krozi. Tudi med sams visiko cerkveno fest nosiCimi se je obiidfla edna resna reakc ja proti svetskoj bivosti i ne-raoralnoj stdvi Rima i eta reakcija je svojo sre» dino vu sa.Tio.u Rlmi n;e'3, vu ednom drQ§tvi pobozni i zevŁeni mozov, ki so se za MOrat6rium Boze lub^znostl** imeniivali. To je bilo edno 50 do 60 zevceni mozo?, ki so se nai^dno vu St. Sivestro i Dorothea cerkvi na privatno bozo sliiz-bo pridriiziii, \s\ pobozni vu kriCanskom Jivle-nji i prot'stoje'Si ?u svcisko pokvarjenost spŁd-njenomi popostvi i evacgellurwa na^uk nadomei • ^avajoSemi poganskomi huoianistiSkomi v5enje» naj pokvarjenost cerkvi \u krSCansko versko ziv-lenje i moral pobudijo. K ttm mozom je sliio med drugim Salcdet (f 1574), pss^tei vnogi kr$-Sanski spisov, itere sam Meianchton hvaii i ki je sled! pspe sekreter, pu§pek i kardindl posta-no, Na dale; Kajetan Thiens, osnovitel Theatin-skoga reda; Jean Peter Caraffa, z plesienite na-polske familije, ki je sledi pod im€aom IV. Pavel pŁpa postano i koga zev^enost Erazmus na visiko poituje. — Pobozne§ega miSlenja je bio tad! kardinSl Poole, z ziajte VIII, Henrik casara, ki je z Aogleikoga pobegnoti mogo, ar je ne Steo pripoznarJ odpov^dsnje Rima obl^sti, donok poleg toga je vzgajo evangeliorasko i reformdcij-sko mi§ienje i je hvalo venecijskoga Conttrinija, Łr je vu ednom splski od spraviŁanja z vere Mna-zijnajSo^ono dragokamenje cerkvi, Stero je dugo pokopano bilo". — Te Contarini je ne sliSo vu kr6z ffOratoiiuma bozdnske lfiJ»6znosti", ali nje-gove ideje so iste bile z etimi. Contarini je bio on, ki jeH541 v Regensburgi, gde sejeeiCeed-nok poskfisilo, naj evangelifance i katoli^ance naz^jvjedinijo, kak odposlanec Rim zastopo. Z Melanchtonom sta tak daleJ priila, ka bi se po-gajanja niogOce z dobrim cilom skon^ala 61 bi Rim nej potvarjo Contarinisa plemenito r-skane-nje i ga nej naza"jp6zvo, z Iterim se je vso do-govarjanje skonSalo. Contarini je glavno vretino pokvarjenj^ ktiŁanske cerkvi vu hQdom nucanji one oblasti vido, itera je na pape biia zavupana, donok vu interest enotne cerkvi bi to obUstrad obdrzo. — (Nadaljivanje pride).
Stampano v WPREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.