i v a v a GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 4. DECEMBRA 1956 LETO III., ŠTEV. 95 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR POROČILO 0 DELU IN PROBLEMATIKI BIROJA ZA POSREDOVANJE DELA, LJUBLJANA, ZA PRVO POLLETJE 1956 Dne 27. novembra t. 1. je bila 11. seja zbora proizvajalcev OLO. Poleg poročila, ki ga objavljamo v današnji številki »Glasnika«, je zbor proizvajalcev na svoji seji odobril štirim gospodarskim organizacijam novo amortizacijsko stopnjo za vzdrževanje, za obrtno podjetje »Hrast« pa je zavrnil pritožbo proti odločbi ObLO Ljubljana-. Bežigrad o odpravitvi prisilne uprave. Polletno poročilo Biroja za posredovanje dela je na seji podal Ciril Fain, predsednik Sveta za delo OLO. I. Organizacijska struktura službe posredovanja dela v ljubljanskem okraju Zaradi specifičnosti delu na pod-točju Ljubljane je služba posredovanja dela organizirana tako, da vse neposredno operativno delo — fazen izdajanja delovnih knjižic — Vrši tu k. Biro za celotno področje -i bivšega MLO — razen za občino j Polje. Praksa je namreč pokazala, aa bi bila decentralizacija službe Posredovanja na področju mesta Ljubljane neprimerna in neekonomična. ker bi se na 'takšen način Praktično ne mogla v redu voditi jmlotna evidenca gibanja rezervne delovne sile kakor tudi ne evidenca potreb po novi delovni sili, tako ?a bi s(. celotno poslovanje te službi podražilo za 17—40% v primeri * sedanjimi stroški, medtem ko bi ,e kvaliteta in ekspeditkvnost dela Prav gotovo ne izboljšala, ampak b*lal>šala. Zaradi vsestranske ure-i?’!ve organizacijskega vprašanja je r1Pravni odbor tuk. Biroja sklenil LVesti takšno organizacijsko obliko, f°t Je zgoraj opisano. Deccntrali-r®cija službe posredovanja dela na g**! roč ju ljubljanske okolice pa je Pjb izvedena v našem okraju takoj K0 formiranju novih Občinskih ti'niški h odlmrov. Pripominjamo pa, f® je tuk. Biro že od vsega začetka , fšil vs(. operativne posle za celot-0 področje bivšega okraja Ljublju-■ ®-<>kol!ea. ?.e leta 1953 smo se do- 1 ’!>vorili /. bivšimi občinskimi odboji da prevzamejo določene posle Področja službe posredovanja deli kar je bilo tudi uresničeno, če-rHv ne v takšni obliki in obsegu P? danes, vendar so bivši Občin-odlmri opravili dokaj delu zla-v zvezi s kontrolnim javljanjem L^poslenih oseb, prijavljanjem *r<‘h in Se z nekaterimi drugimi 'fiitivno-tehničnimi opravili. Da-imamo na področju ljubljanska okraja 13 referentov za de-v,|a razmerja, ki delajo v i>osa-L®*nih občinah kot posredovalci, j ®'lur pa moramo ugotoviti, da so * ol>činah ti referenti zaposleni tisi drugimi opravili in poleg poni ‘uovanju dela vršijo zlasti refe-161 »? z® socialno varstvo, zaščito °re in otroka, varstvo invalidov ^ Podobno. Samo 2 občini t. j. l,,!/ule in Kamnik imata referentu za delovna razmerja, k* sta zaposlena izključno s službo posredovanja delu oziroma urejanja delovnih odnosov. Druga slulmst pa je v neprestanem oziroma pogostem menjavanju teh referentov na posameznih občinah. Tako so n. pr. občine Grosuplje, Vrhnika, Litiju, Moravče in Logatec v razdobju 10 mesecev že po dva ali trikrat menjale te referente, kar je brez dvoma zelo s1u1m> vplivalo na kvaliteto njihovega dela, razen tega pa še obremenjuje uslužbence tuk. Biroja. ki morajo pri vsaki takšni spremembi ponovno dajati instrukcije novemu referentu. Krivdo za takšno stanje nikifkor ne zvračamo le na posamezne občinske odbore, šuj je razumljivo, da se po vsaki reorganizaciji nujno pojavijo začetne težave na posameznih novo vpeljanih delovnih področjih, kar je deloma tudi posledica pomanjkanja primernega kadra in finančnih sredstev v posameznih občinah. Tuk. Biro je občinskim referentom za delovna razmerja mfdil vsekakor precej pomoči in so bile v ta namen v prvi polovici tega letu sklicane 4 konference občinskih referentov za obravnavanje problemov in dajanje potrebnih instrukcij. Pa tudi uslužbenci tuk. Biroja sc med tem časom obiskali povprečno po dvakrat vsako občino v našem okraju. Občini Domžale in Kamnik pa sta sklicali konferenco predstavnikov podjetij in sindikalnih podružnic, konference so zelo dobro uspele, kar se je pokazalo v napredku celotne politike zaposlovanja. Po splošni analizi dosedanjega poslovanju občinskih referentov zn delovna razmerja ugotavljamo, da je njihovo delo v večini občin že kar zadovoljivo, razen v občinah 1-oški potok, Cerknica in Vrhnika. V teh občinah pa so njihovemu slabemu delu kriva v precejšnji meri tudi sama občinska vodstva, ki referentu za delovna razmerja ne pripisujejo dovolj važnosti in se zadovoljujejo zgolj s tem, da referenti vršijo samo nujna tehnična dela v zvezi z prijavljanjem nezaposlenih oseb. Občina loški |>otok pa referenta ne pošilja uiti na konference pri tuk. Biroju, tako da je ta izostal že na treh konferencah brez slehernega opravičila. Posebno ostro je prišel do izraza negativni odnos nekaterih občin na p rum njihovim referentom za delovna razmerja na zadnji" konferenci, ki se je s temi referenti vršila na tuk. Biroju in na katero so prišli v več primerih občinski uslužbenci, ki sploh m? delajo na tem sektorju dela. Tako je n. pr. iz. občine Ivančna gorica kakor tudi iz občine Mengeš namesto referenta za delovna razmerja prišel načelnik gospodarskega sveta, iz Vrhnike — pravni referent, iz Logatca referent za vojaške zadeve, ki je sicer nekaj časa delal na tem sektorju, pa je sporočil, da bo naslednji dan to delo’ prevzel drugi’ uslužbenec, ki bi se moral konference brez,|>ogojno udeležiti, saj je imela v prvi vrsti instruktažni namen. Iz. nekaterih drugih občin pa so prišle nekatere mlajše uslužbenke, ki sploh ne delajo na tem področju in to z opravičilom, da referent za delovna razmerja ni imel časa priti na konferenco. Razen dveh občin t. j, Domžale in Kamniik pa referenti za delovna razmerja tudi ne vodijo evidence o potrebah po delovni sili kakor tudi ne o rezervni delovni sili, kar so vidi tudi iz. tega, da še niso poslali nobene prijave prekrška po novi uredbi, ki je uzakonila obveznost prijavljanja prostih delovnih mest pristojnemu Biroju za posredovanje dela oziroma odgovarjajočemu občinskemu referatu za delovna razmerja. Ker smo na področju mesta Ljubljane samo v prvi polovici tega leta imeli že nad 100 takšnih primerov kršitve te uredbe, ki smo jih prijavili v kazenski postopek sodniku za prekrške, ni nobenega dvoma, da je takšnih primerov v zunanjih L j. v okoliških občinah relativno še znatno več. Tako torej tudi iz te okolnosti vidimo, da poteka delo obč. referentov za delovna razmerju zgolj mehanično in šablonsko in je omejeno na samo registriranje prijavljenih .nezaposlenih oseb, namesto da bi z odgovarjajočimi ukrepi poskrbeli tudi za njihovo zaposlovanje in vodili temu primerno delovno politiko, ki bi morala biti osnovni namen teh referatov. Glede tega imamo posebno drastičen primer v občini Loška tkdina, kjer sta pri referatu za delovna razmerja prijavljeni kot nezaposleni samo dve osebi, medtem ko ima Kovinsko podjetje v neposredni bližini občinskega urada za-beležinih 52 oseb, ki so prišle vpraševali za delo. Tako torej v omenjeni občini znaša delovna rezerva 52 oseb, ki jih občina nima v evidenci, verjetno pa je seveda število takšnih nezaposlenih toda ne- prijavljenih oseb še večje. Razumljivo je torej, da poročila Občin o gibanju delovne site s takšnimi |h>-dutki še zdaleč ne prikazujejo objektivne situacije. Podobno je tudi v Grosupljem, kjer je na občini prijavljenih le nekaj primerov nezaposlenih v podjetjih pa imajo zabeleženih okrog 200 interesentov za zaposlitev. Pa tudi v Logatcu in še marsikje drugje v tem pogledu stanje ni mnogo boljše. Navedena dejstva dokazujejo, da že sama narava službe posredovanja dela zahteva določeno centralizacijo, ko je decentralizacijo treba izvajati postopoma ter v skladu z objektivnimi pogoji in gosi>odur-skiin razvojem posameznih občin. Zaradi tega tudi ni čudno, če so okrajni biroji za posredovanje dela marsikje več ali manj izgubili pregled gibanja delovne sile, odkar je bil v reorganizaciji državne uprave del njihovih poslov prene-Šcn na občino. Glede našega okraja pa danes lahko ugotavljamo, da smo v tem pogledu zadeli pravo in primerno decentralizacijo, katere na področju mesta Ljubljane nismo izvedli šablonsko, ampak smo obdržali vso operativno dejavnost na našem Biroju, tako da imamo omogočen enoten pregled o potrebah kakor tudi o rezervi delovne sile in s tem v zvezi najekonomič-nejši postopek pri zaposlovanju. Ca pu bi na področju mesta Ljubljane to delo vršila vsaka občina povsem sama zase, bi nastala popolna zmeda, ko bi tako nezaposleni kakor delodajalci begali iz občine v občino pri skanju zaposlitve oziroma delovne sile, ker ne bi bilo nobene skupne evidence. Zaradi tega tudi ni čudno, če imajo nekateri okraji oziroma mesta z manjšini številom prebivalstva kot Ljubljana, v primerjavi s tuk. Birojem nesorazmerno višji stalež oskrbovancev in s tem večje materialne izdatke, ko samo šablonsko odobravajo oskrbi no na podlagi dokumentov, ki jih pošiljajo občine, katere pa se s'ame ne brigajo več za njihovo čimprejšnjo zaposlitev. UKREPI ZA IZBOLJŠANJE OBČINSKIH REFERATOV ZA DELO Tako je i? zgoraj navedenih razlogov Upravni odbor tuk. Biroja pričel sistematično proučevati vprašanje dela in organizacije občinskih referentov z namenom, da bi se isti poleg tehničnega administrativnega dela usposobili tudi za čim samostojnejše vodstvo delovne politike na svojih področjih v skladu z družbeno-političnimi načeli službe posredovanja delu. Pri tem vprašanju pa gre poleg izboljšanja njihovega dela s poglobitvijo v problematiko istočasno tudi za izpopolnitev njihove organizacije, ki bi jo na nekaterih področjih v našem jhh deželju dosegli z združitvijo teh referatov za veČ občinskih področji, kjer krajevne razmere narekujejo takšno rešitev. Na podlagi priporočila Sveta za delo je Upravni odbor tuk. Biroju tudi sprejel sklep, da se formira posebna komisija iz njegovih članov, ki bo dala konkretne predloge za ureditev občinskih uradov, istočasno pa bo tudi z obiski na licu mestu po posameznih občinah posredovala, da se s pomočjo občinskih organov uredi organizacija občinskih referatov za delovna razmerja v skladu z. družbeno- DELOVNE KNJIŽICE političnimi načeli službe posredo- edlugamo, V prvi polovici letošnjega leta je bilo izdanih 2299 delovnih knjižic za prvo zaposlitev. V istem razdobju je bilo vloženih 1410 prijav za zamenjavo starih delovnih knjižic in za priznanje delovne dobe. Od teh vanju delu Zaradi tega preč do se podvzamejo primerni ukrepi, na podlagi katerih bodo občinski ljudski odbori izboljšali svoj dose-dfanji slabi odnos do referatov za delo s tem. da jjh ne bodo obremenjevali z najrazličnejšimi drugimi referati in funkcijami, ampak jim bodo '»omogočili poglabljanje izključno v njihov sektor dela. Na ta način se bodo občinski referenti za delo usposobili, da bodo poleg administrativno tehničnega dela mogli reševati tudi delovno-politično problematiko na področjih posameznih občin. je bilo do konca prvega polletja jti bilo rešenih 743 vlog, za katere jti izdanih 743 odločb, na podlagi katerih je bilo izdano isto število novih delovnih knjižic. Vsega na je bilo od začetka izdajanja novih oziroma zamenjave starih delovnih knjižic, t. j. od leta 1952 dalje vloženih 104.627 prijav za izdajo delovnih knjižic. Od teh je bilo izdanih bodisi z odločbami o jiriznani delovni dobi, bodisi za prvo zaposlitev — vsega skupaj 103.155 delovnih knjižic. Zaradi pomanjkanja dokaznega materiala za priznanje delovne dobe pa je ostalo nerešenih 1472 prijav oziroma vlog. II. Gibanje nezaposlenosti in zaposlovanja na področju ljubljanskega okraja v prvi polovici leta 1956 V prvi polovici leta 1956 je bil promet na tuk. Biroju za posredovanje dela zelo živahen, saj so samo štirje referenti sprejeli na osebne razgovore 32.071 oseb, oziroma strank, kar znaša povprečno po 50 strank dnevno no j>osamczncga uslužbenca V navedenem razdobju,sc je preko tu k. Biroja zaposlilo skupno 6686 oseb, od teh 4114 moških in 2572 žensk. Ob primerjavi s številom zaposlitev v istem razdobju lanskega leto vidimo, da se je zaposlilo 1946 oseb veeč, pri čemer pa moramo pripomniti, da ta pokazatelj ni povsem realen, ker lansko leta še ni veljala Uredba o obveznem prijavljanju potreb po delovni sili. Tu Uredba je stopila v veljavo šele z letošnjim letom in je uzakonila obveznost rednega prijavljanja prostih delovnih mest, s čemer je Biroju za posredovanje dela mogočena in zagotovljena boljša evidenca gibanja delovne sile. in 377 žensk, skupno 637 oseb, v marcu 736 moških in 742 žensk, skupno 1478 oseb, v aprilu 970 moških in 651 žensk, skupno 1621 oseb, v maj.i 1025 moških in 516 žensk, skupno 1541 o#eb in v juniju i, skupno 1.051 moških in 721 žensk, skupno 1772 oseb. Med njimi je bilo 1354 kvalificiranih moških in 337 kvalificiranih žensk — skupno 1691 oseb. nekvalificiranih pa je bilo 2557 moških in 2602 žensk, skupaj 5159 oseb, strokovnih uslužbencev z višjo in srednjo izobrazbo je bilo 286 moških in 381 žensk, skupaj 667 oseb. pomožnih uslužbencev z nižjo izobrazbo je bilo 81 moških in 65 žensk, skupaj 146 oseb. Za uk pa se je prijavilo 224 mladincev, od tega 130 fantov in 94 deklet. Na splošno lahko ugotovimo, da se je število zaposlenih žen v primerjavi z lanskim letom v istem dob ju povečalo zu okrog 1500 in POTEK ZAPOSLOVANJA V posameznih mesecih prve polovice tekočega leta je zaposlovanje potekalo takole: v januarju je bilo zaposlenih ,227 moških in 252 žensk — skupno 479, v februarju 251 moških in 303 žensk, skupno 554, v marcu 689 moških in 440 žensk, skupno 1129 oseb, v aprilu 935 moških in 526 žensk, skupno 1479 oseb. v maju 1019 moških in 491 žensk, skupaj 1510 oseb in v juniju 975 moških in 560 žensk, skupaj 1535, - vsega skupaj v navedenem razdobju — 4114 moških in 2572 žensk, — skujmo 6686 oseb. Po kvalifikaciji oziroma strokovnosti je bilo med njimi 1229 kvalificiranih moških in 257 kvalificiranih žensk, nekvalificiranih pa je bilo 2467 moških in 1909 žensk. Moških uslužbencev z višjo in srednjo strokovno izobrazbo je bilo 233 moških in 304 žensk. Pomožnih uslužbencev z nižjo strokovno izobrazbo je bilo 76 moških in 70 žensk. V uk je bilo vključenih 109 fantov in 32 deklet. Skupno se je torej zaposlilo 1486 kvalificiranih in 4376 nekvalificiranih oseb. 537 strokovnih uslužbencev, 146 pomožnih uslužbencev, v uk oziroma priučitev pa je bilo vključenih 141 mladincev. to po zaslugi povečanja lahke industrije kakor tudi zaradi sezonskih zaposlitev v opekarnah, ker m bilo na razpolago dovolj moških delavcev in so bila ' podjetja primorana v večjem številu sprejemati tudi žensko delovno silo. Pri dotoku nove delovne sile prihaja okrog 30% delavcev iz drugih okrajev Slovenije, okrog 13% iz drugih republik, ostali pa so iz ljublan-skega okraja. Na splošno se letos opaža precejšnja fluktuacija zlasti moške delovne sile. ODPOVEDI DELOVNEGA RAZMERJA ISKANJE ZAPOSLITVE V, istem razdobju pa je na tuk. Biroju iskalo zaposlitev: v januarju 330 moških in 472 žensk, skupno iških V prvi polovici letošnjega leta je bilo 1217 odpovedi delovnih razmerij ■ danih delavcem od strani podjetij, 358 pa je bilo delavcev, ki so službo sami odpovedali, tako da je bilo 1757 razvez delovnega razmerja. Ogromno število delavcev pa je delo zapustilo brez odpovedi in odšlo na druga delovna mesta, kar je množični pojav zlasti pri gradbenih in drugih sezonskih delavcih, ki so večji del nekvalificirani Pri kvalificiranih delavcih pa je bila fluktuacija dokaj manjša, suj je samo 358 delavcev v navedenem razdobju, ki so saini zapustili delo in sc zaposlili pri drugih podjetjih. Odpovedi delovnega razmerja so sc v prvi polovici letošnjega leta v primeri z lanskim letom povečale. Medtem ko je bilo v prvi polovici 2587 — t. j. za 1116 odjiovcdi več kot lansko lelo. Med osebami, ki jim je bilo odpovedano je 2043 delavcev in 544 uslužbencev. Po posumcznili mesecih so se odpovedi v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta gibale sledeče: v januarju letos 312, luni 359 odpovedi, v februarju letos 690, lani 330, v marcu letos 429, lam 270. v aprilu letos 429, lani 246, v maju letos 404, lani 193 in v juniju letos 323, lani 170. Iz teh in še drugih podatkov se vidi. da je letos v podjetjih pričela prevladovati linija utrjevanju delovne discipline in*krepitve pravilnega odnosa do dela, kar bo brez dvoma zelo koristilo našemu nadaljnjemu gospodarskemu razvoju. Na evidenčnih kartonih ima tuk. Biro registrirane naslednje podatke o vzrokih oziroma načinu prenehanja delovnega razmerja delavcev in uslužbencev v prvi polovici letošnjega leta na področju ljubljanskega okraja: po odpovedi od strani jvodjetja ali ustanove 323 moških in 543 žensk, skupno 866, na lastno željo — 164 moških in 700 žensk, skupno 864 oseb, disciplinski odpust — 40 moških in 41 žensk, skupno 81 oseb, zaradi bolezni — 30 moških in 52 žensk, skupno 82 oseb. — Med osebami, ki so se prijavile zaradi zaposlitve je bilo 190 moških in 471 žensk — skupno 670 oseb, ki so iskale prvo zaposlitev. Iz zapora pa je prišlo 36 moških in 13 žensk — skupno 4-litike za|>oslovanja sploh. Po sklepu našega Ujiravnega odboru smo pričeli tudi omejevati zaposlovanje ljudi, ki jim zaposlitev ni edini vir preživljanja, luk. Biro ima z mno; gimi podjetji oziroma z njihovimi vodilnimi uslužbenci hude težave, ker še vedno |>oizkušajo sprejemati v zaposlitev ljudi s kmetov, po rnZ' ..........................ih ' nih protekcijnli in znanstvih, branijo j>a se sprejemati ljudi iz vrst delavcev in uslužbencev. Zaradi tega predlagamo, da sc s primernimi ukrejii zaostri dolžnost j>od- jetij. ustanov in vseli delodajalcev glede obveznega prijavljanja prostih delovnih mest, odpovedi delov- nega razmerja kakor tudi zaposlo- vali ie izključilo preko Biroja zu p(r ;ao sredovanje dela v smislu predpisov zgoraj cit. Uredbe o oskrbnini. Treba je vztrajati na tem, da bodo podjetju to dolžnost, katero jim na-lai aga zakon, v vseh primerih striktno izpolnjevala, istočasno pa je treba apelirati na sodnika zu prekrške, dn se proti kršilcem lega zakonskega predpisa, ki jili Biro pri' javlja, uporabijo strožje sankcij6 kot do sedaj, saj ta Uredba določa zoper kršilce kazenske sankcije z* Odgovorne osebe jx>djctij do lO.OOj din, zu sama podjetju pa do lOO.Ofl" din, medtem ko so v dosedalU' praksi kaznovali kršilca zelo mil? t. j. z najnižjimi možnimi zneski; Dejstvo je. da se še vedno .dokaj veliko število ljudi sprejema , podjetja iz vrst kmetskega preb? vulstva, ki imajo možnost preži' I jan ja doma — in to mimo ozirov1’ brez vednosti Biroja za posredoV* nje dela, kar predstavlja občut6' škodo zn celotno naše gospodu rslfl, saj imamo v mestih dovolj dcloV?, sile — zlasti ženske, ki jim jc poslitev edini vir preživljanja. POTREBE PO DELOVNI SIL1 | Tuk, Biro zu posredovanje 34 moških in 173 žensk. Potrebe 10 vajencih pa so znašale — 1271 “ntov in 134 deklet. Vsega skupaj - vključno z vajenci je bilo torej ?vljenih 7910 pot'reb po delovni 'ji- Če primerjamo število javlje-in izpolnjenih potreb — toda 'tez vajencev — vidimo, da je bilo 'Prvi polovici tekočega leta zadonim skoraj vsem potrebam, razfen ’.r' nekvalificiranih delavcih, katc-pa ni bilo mogoče zadostiti, ker [9Čina podjetij nima na razpolago •ovolj stanovanj. Pri zaposlovanju 'j1 ve moške delovne sile smo v 'lavnem navezani na dotok s ppdc-c'ja oziroinn od zunaj. Zaradi tega c te delavce mogoče zaposliti le, e sc jim istočasno nudi tudi staranje. Ta pogoj pa izpolnjujejo *hno le gradbena in ostala sezon-'ta podjetja, pa še od teh samo nekatera, medtem ko vsa ostAla Prijetju nimajo na razpolago sta-Povanj za delavce, ki jih prav za-'ttdi tega kljub potrebi ne morejo ?aposIiti. Zardi tega smo mnenja, da Fc neizogibni predpogoj za uspešno Pesitev lega vprašanja in s tem tudi r? omejitev fluktuarije delovne P1*0 in za ustalitev iste — gradnja Povili stanovanjskih prostorov ozi-:°nia stanovanjskih blokov, h ka-LCr'. morajo brez odlašanja in čim pVistopiti vsa podjetja, ki za-k i-».ej.° veliko število zlasti ne-fvnlificirane delovne sile — in to t° vzgledu nekaterih podjetij kot j •Pr- »Gradisa«, Uprave cest, Teh-e’. Snage. in drugih, ki so to že uspešno rešili z iz-Prr. 4 V'j° lastnih stanovanjskih štorov za svoje delavstvo. STROKOVNI SESTAV NEZAPOSLENIH OSEB r,] Y naslednjem podajamo še pre-okr .neznPoslenitt oseh na poti roč ju ajn Ljubljana po posameznih bn« • v Prvi polovici letu: v ja-sk.nk. V marcu: 218 moških in 94 iZensk, skupaj 1009 oseb, od teh lifioi ciranih moških in 85 kva-kvnj t®'V*1 ženskih delavčev, 65 nc-lifjc- miranih moških in 625 nekva-Škji|lrQnih ženskih delavcev, 41 mole^ ?t rokovni h in 43 ženskih strožji,'V !' Uslužbencev, 7 moških in 22 Va: , u pomožnih uslužbence^, 11 I99 lcev in 13 vajenk. — V aprilu: lOm lno^kih in 804 žensk, skupno If>0*l?ve. ’ od tega 95 kvalificiranih dc]a 1 1 *n 97 kvalificiranih ženskih 6cltv 49 moških in 602 ženskih kn^-fjtomiranih delavcev, 39 stro-»kil, ^moških in 55 strokovnih ženin 2 "mužhenccv, 4 pomožni moški Cev n Pomožnih ženskih uslužbcn-~ vajencev in 27 vajenk. — V * ' 190 moških iu 719 ženskih, skupaj 909 oseb, od teli 84 kvalificiranih moških in 72 kvalificiranih ženskih delavcev, 58 nekvalificiranih moških in 539 nekvalificiranih ženskih delavcev, 33 strokovnih moških in 57 strokovnih ženskih uslužbencev, 10 pomožnih moških in 19 pomožnih ženskih uslužbencev, 5 vajencev, in 32 vajenk. — V juniju: 226 moških in 771 žensk, skupno 997 oseb, od teh 98 kvalificiranih moških in 80 kvalificiranih ženskih delavcev. 66 nekvalifeiranih moških in 543 nekvalificiranih ženskih delavcev, 42 moških strokovnih in 62 ženskih strokovnih uslužbencev, 9 pomožnih moških in 20 pomožnih ženskih usTužbencev, 20 vajencev in 66 vajenk. V istem razdobju, t. j. v prvem polletju tekočega leta je bilo izločenih bodisi zaradi odselitve, odklonitve ponudenega dela ali nerednega javljanja — skupna 830 nezaposlenih oseb, od tega 191 moških in 639 ženskih. Te osebe so bile iz navedenih razlogov izbrisane iz evidence nezaposlenih oseb. Če primerjamo stanje nezaposlenih oseb ob koncu prvega polletja tekočega leta — s stanjem dne 30. 6. 1955, vidimo, da je število nezaposlenih naraslo za 371 oseb, od teh 102 moških in 269 žensk. Razlogu za ta porast sta v glavnem dva. Podjetja oziroma delodajalci ne sprejemajo več delovne sile v tolikšni meri kot prej mimo tuk. Biroja, zaradi če$ar se pri nas prijavi in evidentira večje število oseb. Drugi razlog^ pa je v tem, da tudi posamezne občine zlasti v Ljulr-ljani zahtevajo od socialnih oskrbovancev, ki so še količkaj za delo sposobni, da sc prijavijo na tuk. Biroju, kjer se nato zaposlijo v glavnem pri novo ustanovljenem Zavodu za zaposlitev invalidov pri tuk. Biroju. Na drugi strani pa je nekoliko upadla tudi potreba po ženski delovni sili zlasti nekvalificirani. Potrebe po kvalificiranih strokovnih kadrih pa se niso prav nič zmaj šale, ampak nasprotno povečale. Zlasti primanjkuje dobrih šivilj, pa tudi dobrih pisarniških moči za strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo in računovodstvo. Po stanju z dne 30. 6. 1956 znaša trajanje nezaposlenosti: nad 3 leta — 1 moški in 5 ženskih uslužbencev ter 1 moški in 10 žensikih delavcev t. j. skupno 17 oseb. Od 2—3 let — 3 moški in 4 ženski uslužbenci ter 3 moški in 6 ženskih delavcev t. j. skupaj 16 oseb. Od 18—24 mesecev — 2 uslužbenki in 9 delavk t. j. skupaj 11 oseb. Od 12—18 mfesecev — 8 uslužbencev in 16 delavcev t.j. skupaj 24 oseb. Od 5—12 mesecev — skupaj 122 oseb. Od 1—4 mesecev pu skupaj 807 oseb. STAROSTNI SESTAV NEZAPOSLENIH OSEB Starostni sestav po stanju z dne 30. VI. 1956 nezaposlenih oseb je bil naslednji: starih do 17 let — 34 moških in 164 žensk, skupaj 198 oseb, od 18 do 24 let — 25 moških in 117 žensk, skupaj 142 oseh, od 25 do 39 let — 59 moških in 272 žensk, skupaj 331 oseb, od 40 do 49 let — 51 moških in 141 žensk, skupaj 192 oseh, nad 50 let starih pa — 59 moških in 69 žensk, skupaj 128 oseb. Iz tega sc vidi, da je med nezaposlenimi največ žensk starih od 25 do 40 let in od 40 do 50 let, kar je tudi razumljivo, saj je zanje težko dobiti zaposlitev že zaradi tega, ker so večinoma brez sleherne kvalifikacije, pa tudi več ali manj zdravstveno šibke in bolehne, tako je izredno težko izposlovati jim pri pod- jetjih primerno zaposlitev, kar je v vsakem posameznem primeru stvar prepričevanja vodstva podjetja, da jih sprejme v zaposlitev. Med mlajšimi ženskami pa je precejšen odstotek moralno pokvarjenih deklet, ki jim je prav tako težko najti zaposlitev, ker se jih delovni kolektivi večkrat upravičeno branijo sprejeti jih s svojo sredo še zaradi tega, ker so tudi slabe in nedisciplinirane delavke, ki ne vztrajajo dolgo časa v isti službi, ampak po navadi pogostokrat menjajo delovno mesto. Te probleme navajamo še posebej za ilustracijo, da sc nazorno pokaže, kako je v vsakem takšnem primeru potrebno individualno delo, ki ga sicer ni mogoče uspešno opraviti na šablonski način pri Salte r ju, kakor hi se to morda komu zdelo no prvi pogled. V naslednjem podajamo še pregled sestava nezaposlenih oseb po vidiku njiliovega delovnega staža oziroma njihove dosedanje delovne dobe: brez staža je 27 moških in 173 žensk, skupaj 200 oseb, z t-lctnim stažem je 22 moških in 160 žensk, skupa j 182 oseb, od 2 do 10 let staža ima 114 moških in 326 žensk, skupaj 440 oseb, od 10 do 20 let staža pa ima 40 moških in 91 žensk, skupaj 131 oseb, od 20 do 30 let staža pa ima 23 moških in 21 žensk, skupaj 44 oseb. Vse tiste ženske, ki imajo po naši presoji dovolj delovnega staža za pokojnino smo napotili, da vložijo zahtevke za uveljavitev te pravice na ZSZ. $e več pa je takšnih, ki nimajo dovolj delovne dobe, ki se po predpisih všteva za priznanje pokojnine, čeprav so vse življenje delale, to' so predvsem osebe, ki so delale bodisi pri starših in sorodnikih. ali pa so imele samostojen poklic, obrt, trgovino in podobno. Od tod je tudi razumljiv visok starostni sestav nezaposlenih oseb, ki jih je iz razumljivih razlogov zelo težko zaposliji. SOCIALNI IN DRUŽINSKI SESTAV NEZAPOSLENIH OSEB Pregled nezaposlenih oseb po stanju 30. junija 1956 po njihovem družinskemu stanju in številu otrok pa je naslednji: samskih brez otrok — 92 moških in 344 žensk, samskih z 1 otrokom — 2 moška in 33 žensk, samskih z 2 otrokoma — 4 ženske, s 3 otroki — 2 ženski in.s 5 otroki — 1 ženska. Pročenih brez otrok je 30. moških iu 124 žensk, poročenih z t otrokom je 40 moških in 92 žensk, poročenih z 2 otrokoma je 28 moških in 79 žensk, s 3 otroki je 16 moških in 19 žensk, s 4 otroki je 5 moških in 8 žensk, s 5 otroki 3 moški in 2 ženski, s 6 ali več otroki pa 3 moški. Vdov brez otrok je 12, z 1 otrokom tl, z 2 otrokoma 6, s 3 otroki 3, s 4 otroki 2 in 6 otroci 1 vdova. Razvezanih moških brez otrok je 5 in 9 žensk, z 1 otrokom 6 razvezanih žensk, z 2 otrokoma 2 ženski, s 3 otroki 7 žensk in s 4 otroki 2 ženski. Med navedenimi jih je 28 težje socialno ogroženih. Ker je fluktuacija delovne sile še vedno znatna, tukajšnji Biro dosledno vztraja na stališču, da zaposluje prvenstveno osebe iz vrst delavcev in uslužbencev, doči m pa pri vseh tistih ljudeh, ki prihajajo iz podeželja v Ljubljano, uporablja strožje kriterije za preveritev njihovega socialnega stanja s tem, da od njih brezpogojno zahtevamo predložitev uradnega potrdila pristojne občine o njihovem socialnem in premoženjskem stanju. Na takšen način preprečujemo zaposlovanje oseb, ki jim je zagotovljena eksistenca doma na kmetih in ki bi izpodrinili tiste, ki jim je zaposlitev edini vir preživljanja. Omejevanje dotoka delovne sile s podeželja zlasti iz drugih^ okrajev je važno predvsem glede ženske delovne sile, pri kateri je ponudba večja od povpraševanja, medtem ko nam moške delovne sile še vedno primanjkuje. Z omejevanjem dotoka delovne sile v Ljubljano istočasno tudi prispevamo k lajšanju stanovanjske krize. Praksa je namreč pokazala, na priseljeni oziroma novo došli ljudje, ki se zaposlijo v Ljubljani, najprej najdejo zasilno oziroma začasno zatočišče pri svojih znancih ali sorodnikih, nato pa z vložitvijo prošnje za stanovanje izvajajo pritisk na stanovanjsko upravo. S tem da zaviramo priliv delovne sile iz podeželja v mesto, istočasno pomagamo lajšati stanovanjsko stisko. III. Izdatki za materialno oskrbo in zakonito varstvo nezaposlenih oseb Tukajšnji Biro za posredovanje dela dobiva za materialno vzdrževanje in za plnčevrftijc prispevka za zdravstveno varstvo nezaposlenih oseb finančna sredstva od Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v višini 0,32•/• od vplačanih prispevkov socialnega zavarovanja. V prvi polovici Ictošnejga leta je bilo za 164 oskrbovancev tukajšnjega Biroja potrošenih 2,029.692 dinarjev, za prevozne stroške pa 19.522 dinarjev, skupno torej 2,745.263 dinarjev. V tem razdobju je bila z odločbami priznana oskrbnina 76 moškim in 57 ženskam to je skupno 133 nezaposlenim osebam. V istem razdobju pa smo zaposlili 84 oseb izmed oskrbovancev, 13 pa jih je bilo upokojenih. Zaradi premoženjskega cenzusa po tozadevni novi Uredbi o oskrbnini pa je bila 9 oskrbovancem ukinjena oskrbnina. Nadalje je bila po ■tozadevnih zakonskih predpisih oskrbnina ukinjena 5 osebam zaradi nerednega javljanja, 4 osebam pa zaradi odklonitve ponudenega dela. Na dan 30. VI. 1956 je znašalo število oskrbovancev — 38 moških in 42 žensk,' to je skupno 80 oseb. Kljub temu, da nova Uredba o oskrbnini, ki je stopila v veljavo v začetku letošnjega leta, predpisuje milejše pogoje za pridobitev pravice, kakor pa prejšnja Uredba, — in tudi kljub temu, da se je število nezaposlenih dvignilo — smo vendar uspeli z našim načinom dela, to je s forsiranjem čimprejšnje zaposlitve oseb, ki imajo sicer zakonite pogoje za oskrbnino, tako da se izdatki za oskrbnino v globalnem smislu niso dvignili, ampak nasprotno so se v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta še celo znižali za 135.875 dinarjev. Pri tem pa moramo pripomniti, da nam je k temu pripomogel tudi novo ustanovljeni Zavod za zaposlovanje invalidov. Razen navedenih stroškov smo izdali za hrano prehodnim nezaposlenim osebam, ki prihajajo iz drugih okrajev in republik v Ljubljano zaradi zaposlitve — 36.615 dinarjev iz proračunskih sredstev Okrajnega ljudskega odbora. Za zdravstveno zavarovanje zn 1731 zavarovancev, ki kot nezaposleni izpolnjujejo tozadevno zakonite pogoje za zdravstveno varstvo, pa so bili v prvem polletju tekočega leta pav- ga!»o vplačani prispevki v znesku 2,260.560 dinarjev. luko je bilo od skupnega števila začasno nezaposlenih oseb v prvem polletju tekočega leta samo 24,8 •/• upravičencev do zdravstvenega varstva in samo 9°/o pa je bilo upravičencev do materialne oskrbe, kar je brez dvomu v veliki meri zasluga tukajšnjega Biroja, ki izvaja dodeli sledno delovno politiko v borbi proti raznim oblikam izkoriščevalskih poizkusov od strani špekulantskih posameznikov med nezaposlenimi oseba mi. Zelo značilna je primerjava med izdatki tukajšnjega Biroja za nezaposlene oziroma za zavarovance v letošnjem letu — z izdatki v istem razdobju, to je v prvi polovici leta 1952, ko je bilo za oskrbnino izplačanih 13,'452.715 dinarjev, za prevozne stroške pa 393.735 dinarjev, skupno torej 14,346.450 dinarjev, torej za 11,601.187 dinarjev več kot letos. Dočim imamo letos 80 rednih oskrbovancev, jih je bilo leta 1952 535 rednih oskrbovancev — torej 455 oskrbovancev več kot letos. To je vse kakor otipljiv dokaz, da je z dobro organizacijo in dosledno delovno politiko zaposlovanja mogoče socialne dajatve znižati na mili im tim. Zaradi celotnega pregleda našega celokupnega finančnega poslovanja v naslednjem podajamo še pregled dohodkov in izdatkov iz dotacij 'Zavoda za socialno zavarovanje za začasno nezaposlene osebe: Saldo 13. XII. 1955 Dotacije v letu 1956 za 1955 Odvod v rcpubl. sklad 30°/o Dotacije Zavodu za zaposlitev inv. oseb v Ljubljani .Razni računi (Mlad. knjiga, pis. stroji, zdrav, izkaznice) Potni stroški uslužbencev Biroja v Sarajevo Sejnine upravnega odbora Biroja Skupaj: Dotacije v letu 1956 Oskrbnine — refundacije Pavšalni prispevek ZSZ zn brezposelne Prevozni stroški Razni računi Odvod 1()°/o v stanov, sklad Sknpajt Dohodki Izdatki 14,233.831 7,558.616 6,725.000 6,000.000 460.640 32.508 7.000 17,792.447 13,225.148 21,914.315 363.753 2,725.741 232.840 2,770.560 13.660 19.522 20.350 18.600 235.158 22,544.916 5,769.581 u 1 a c i j a Saldo 4,567.299 16,775.335 Saldo iz leta 1955 Saldo po obračunu iz leta 1956 per 31. Vlil. 1956 Skupaj Dohodki na OD — refundacija Saldo banke na dan 31. Vlil. 1956 Skupaj 4.567.299 16.775 335 21,342.634 69.486 21.412.120 K temu pripominjamo* da je dotacija Zavoda za socialno zavarovanje v lanskem letu znašala prvotno 0,4*/o (4 promile) od skupnih vplačanih prispevkov za socialno zavarovanje, ki pa se ie pozneje med letom znižala na 0,18°/o (1,8 promile), z letošnjim letom pa se je zvišala na 0.3% .(3 promile), kar je bilo urejeno po sporazumu mod Svetom za delo LRS in,Republiškim zavodom za socialno zavarovanje. oskrbnine, potne ter selitvene stroške in za plačevanje pavšalnega prispevka Zavodu za socialno zavarovanje nezaposlenih oseb. Tako se torej predvideva, da bi se odvajal v omenjeni republiški sklad ves prihranek Posredovalnice za delo. Iz dodeljenih finančnih sredstev smo*10 milijonov dah novo ustanovljenemu Zavodu za zaposlovanje invalidov in drugih za delo manj zmbžnih oseb, ki je pričel z delom v prvi polovici tega leta. Upravni odbor tukajšnjega Biroja je že ponovno razpravljal o tem vprašanju in je v soglasju s Svetom zn delo OLO prišel do zaključka, da se sicer strinja z odvajanjem določenega odstotka dodeljenih finančnih sredstev v omenjeni republiški sklad za izravnavo, vendar pa odstotek ne bi smel biti večji od lanskega. V podkrepitev tega zaključka navajamo, da je z republiško uredbo v LR llrvatski določeno od- VEC SAMOSTOJNOSTI PRI RAZPOLAGANJU S FINANČNIMI SREDSTVI — POGOJ ZA NADALJNJE IZPOPOLNJEVANJE SLUŽBE POSREDOVANJA DELA IN ZAPOSLOVANJA Po sklepu Svetu za socialno varstvo LRS št. 2412/III-3 z dne 14. IV. 1956 morajo Biroji za posredovanje dela 30%dodcljenih finančnih sredstev odvajati v republiški sklad za izravnavo salda defieitnih oziroma pasivnih posredovalnic za delo, ostanek pa se lahko uporablja zn hmi-ljcvanje nezaposlenosti. Med tem pa je bilo z dopisom Republiške uprave za posredovanje delu vsem posredovalnicam izrecno naročeno, da se prihranjena finančna sredstva ne sinejo uporabljati v nobene druge namene razen v tiste, ki jih izrecno določajo zakonski predpisi, to je Uredba o oskrbnini in drugih pravicah nezaposlenih oseb, to je za ,vajunje samo 204/» v republiški sklad za izravnavo. Istočasno je tukajšnji Upravni odbor v soglasju z omenjenim Okrajnim svetom za delo sklenil, da sc nikakor ne strinja s stališčem Republiške uprave za posredovanje dela glede odvajanju vseh prihranjenih finančnih sredstev v republiški sklad za izravnavo. ker smatra, da imajo Upravni odbori Birojev za posredovanje dela kot samoupravni organi polno pravico razpolaganja s prihranjenimi finančnimi sredstvi, ki jih morejo uporabiti za izpopolnjevanje službe posredovan ia dela in za omi-Ijevanje nezaposlenosti zlasti z vključevanjem invalidnih ter za delo manj zmožnih oseb v zaposlitev, čemur služi pred vsem naš novoustanovljeni Zavod za zaposlitev invalidov. Ce pa se posredovalnicam za delo odvzame vsa finančna sredstva, je razumljivo, do njihovi Upravni odbori pač ne morejo imeti več tistega živega in samoini- ciativnega interesa za pospešeno vključevanje v zaposlitev oskrbovancev oziroma oseb, ki jih materialno obremenjujejo. 'Zato stojimo na stališču, da so prihranki l«v>t Posredovalnic zn delo, ki nuj z njimi rapolagajo v omenjene svrhe. Zaradi tega tudi smatramo za zgrešeno stališče, da bi se vsa finančna sredstva v celoti centralizirala in se dodeljevala Posredovalnicam za delo na podlagi trebovunj po določenem razdelilniku. Cc pa bi iinefu vsaka posredovalnica za delo določeno vsoto za samostojno razpolaganje, bi se tudi bolj "neposredno in živo angažirala, da bi vodila čim boljšo politiko zaposlovanja. Samostojno razpolaganje s prihranjenimi finančnimi sredstvi bo za samoupravne organe vseh posredovalnic za delo predstavljalo najmočnejšo vzpodbudo k samoiniciativnemu uresničevanju novih možnosti za zniževanje nezaposlenosti in zn Zaradi tega apeliramo na podle-gi obrazloženih dejstev, da se osvoji predlog Upravnega odbora tukajšnjega Biroja za posredovanje del« in Okrajnega svetu za delo, to je, da se še nadalje obdrži dosedanji način obračunavanju oziroma odvajanja finančnih sredstev in s ten omogoči samoupravnim organofl Posredovalnic za delo samostojn« razpolaganje s prihranki zaradi izpopolnitve službe zaposlovanja na hačin in s sredstvi, ki so obrazložena v naslednjem poglavju teg« poročila. j (Nadaljevanje ▼ prihodnji številki »Glasnika«) RAZPISI Personalna komisija Okrajneg« ljudskega odbora Ljubljana razpisuje uspešno vodenje smotrenc delovne politike. Kam vodi pomanjkanje sa- v upravi Okrajnega ljudskega odb» ra — Tajništvo za komunalne zadet« moinieiativc, ki je omejena zgolj na šablonsko administrativno poslovanje, vidimo iz pritične primerjave bilance med posameznimi Posredovalnicami za delo, ki izkazuje, (la so nekatere Posredovalnice globoko deficitiie. čeprav po naših za-pa Žan j ih za to ni nobenih objektivnih razlogov.. Omenjena bilanca izkazuje za razdobje od I. 1. do 31. Vlil. 1956. da so aktivne samo Posredovalnici1 Kočevje. Koper, Kranj. Ljubljana in Novo mesto, pasivne pa so Posredovalnice Celje. Gorica, Maribor, Murska Sobota, Ptuj in Trbovlje. Kot posebno drastičen primer navajamo mariborsko Posredovalnico za delo. ki je imela letos do 31. VIII. 17.930.298 dinarjev dohodkov in 18.177043 dinarjev izdatkov. torej 246.745 dinarjev* deficita, medtem ko je naša Posredovalnica, v istem času imela 22.544.916 dinarjev dohodkov, izdatkov pa samo 5.806.997 dinarjev in je torej visoko aktivna, saj je imela za 12.370.046 dinarjev mani izdatkov kot mariborska Posredovalnica. Ce upoštevamo.' da Ljubljana po gostoti prebivalstva in po svoji industrializaciji prav mulo ali pa nič ne prednjači pred Mariborom: pač ne vidimo nobenih objektivnih razlogov za tako neprimerno višji* izdatke mariborske Posredovalnice. Iz tega primera izhaja zaključek, da se z lx>lj-šo organizacijo dela, s samoiniciativnim zaposlovanjem in z doslednimi kriteriji pri daianju materialne pomoči izdatki Posredovalnice lahko globoko znižajo, kur konkretno dokazuje omenjena bilanca naše Posredovalnice oh primerjavi z drugimi. Zaradi tega bi morali o nenormalni pasivnosti nekaterih Posredovalnic razpravljati Okrajni ljudski odbori (er po kritični analizi njihovega dela nasproti takšnim Posredovalnicam zavzeti primerno stališče. Prav zato po tudr ni nobenega utemeljenega razloga, da bi se vsem Posredovalnicam — tako aktivnim kakor pasivnim — odvzeli prihranki po enakem kriteriju in se na to dodeljevali' Posredovalnicam. Takšen centralističen način finansiranju naše službe in šablonsko izenačevali ie vseli Posredovalnic zn delo pri dodeljevanju finančnih sredstev bi predstavljal veliko oviro, zaradi kateri- se služba posredovanja dela ne bi mogla več še nadalje uspešno razvijati in izpolnjevati svoj nravi družbeno-politični namen, to ie samostojno reševanje celotne delovno-politične problematike, jfmpnk bi obBčnla na r>ret»¥no mehaničnem opravljanju administrativnih poslov. MESTO REFERENTA ZA CESTE IN PROMET Pogoji: tehnična fakulteto H gradbeni oddelek, in 10-lctna praks«: ali tehnična srednja šola in 15-leln« praksa v stroki. Plava po temeljni uredbi in de polnilna plača. Pravilno kolkovonc prošnje 1 osebnim in strokovnim življenje pisoin se vlagajo do 31. dec. 1956 « uradu tajnika OLO, Kresija, Mačke va ulica št, t, soba št. 13, 1. nad. Personalna komisija Okrajneg* ljudskega odbora Ljubljanu razpisuje MESTO DIREKTORJA FINANČNO SAMOSTOJNEGA ZAVODA GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO »SILVA« s sedežem v Kamniku Pogoji: go/,(Ilirska fakulteta * diplomo in opravljenim strokovni«6 izpitom ter večletno prakso. Plača po posebnih predpisih #*' voda. Pravilno kolkovnne prošnje, 1 osebnim in strokovnim življenje pisoin se vlagajo v uradu tajnik*" Mačkova ulica št. 1, Kresija, sob* št. 13, I. nad., do 31. decembra 19$*" Sprejmemo poštenega in ve*«' nega ŠOFERJA Nastop službe takoj ali po de govoru. Kolkovnne prošnje z življenje pisoin je vložiti v uradu tajnik OLO. Ljubljana, Mačkova ulica, Kresija, soha št. 13, 1. nad, do d"e 20. decembra 1956. S p r e j m e m o DVE PISARNIŠKI USLUŽBENKI z znanjem strojepisja. — P0*0!.! nižja strokovna izobrazba, stroko«'«1 izpit in nekaj lei prakse. Kolkov#® prošnje z življenjepisom se vlagal prošnje v uradu tajnika OLO Ljubljana C Mačkova ulica I, Kresija, soba št.1 1 I. nad., do 20. decembra 1956. Personalna komisija OLO Ljubljana Podjetje ima v svojem sestavu 6 poslovalnic. Prodajo vrši edino le na drobno. V letu 1955 je doseglo 145,068.445 din realizacije. Povezanost med upravo, delavskim svetom in upravnim odborom podjetja je bila zadovoljiva. Knjigovodstvo je bilo ažurno, obveznosti so bile pravočasno nakazane. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1933 PASIVA Zg®p" Naziv postavke Znesek v 000 din Zg°p’ Naziv postavke Znesek e -00 din A. Osnovna In Izločena sredstva A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva s.est 1. Sklad osnovnih sredstev 8.064 L Investicije v teku 3. Dolgoročni krediti za dolgpnčane investicije L Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva 2.137 3 Razni skladi 2.965 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij — L Skupna obratna sredstva , it.m B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva L Viri obratnih sredstev (skupno) 11.93» S. Kupci In druge terjatve 1.768 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva t. Druga aktiva 482 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 6.484 D. Finančni uspeh B. Druga pasiva t. Razporejeni dobiček B. Izguba Skupaj: 515 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10 Kritje Izgube 515 29.958 Skupaj: 29.958 Vodja računovodstva« Predsednik upravnega odbora« . Direktor podjetja: Kmetič Stefan Pirc Hajko 2abnikar Metod Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja za Izdelavo fheoa pohištva »KRAST«, Ljubljana, Linhartova 49a, v letu 1955 Podjetje- Hrast, bivši Krim je bilo ustanovljeno leta 1952 kot mizarsko podjetje za izdelovanje sodobnega in stavbenega pohištva. Leta 1955 je svojo proizvodnjo preusmerilo na izdelovanje finega pohištva. Radi te preusmeritve je podjetje -izpolnilo letni plan samo 82-odstotno. Zaposlenih je bilo povprečno 75 delavcev in uslužbencev. Obveznosti do skupnosti so bile v redu poravnane, knjigovodstvo je ažurno in v redu. AKTiva BILANCA na dan 31. decembra 1953 PASIVA Zg°tp' Naziv postavke Znesek v 000 din Z^tp' Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna In Izločena sredstva A. Vlrl osnovnih In Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 31.906 1. Sklad osnovnih sredstev 29.094 3. Investicije v teku 3.668 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 2.812 3. Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva 3.747 3. Kazni skladi 3.932 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij . 3.319 B. Obratna sredstva 8. Drugi viri finansiranja Investicij 117 L Skupna obratna sredstva 24.622 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva S. Viri obratnih sredstev (skupno) 22.546 6. Kupci ln druge terjatve 1.895 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva B. Druga aktiva 904 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 3.107 n. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 1.821 1. Razporejeni dobiček B. Izguba 6.576 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 6.576 % 10. Kritje izgube Skupaj; 73.318 Skupaj: 73.318 Vodja računovodstva« predsednik upravnega odbora Direktor podjetja! BtrekelJ Mara Virant Jože Puc Danilo izvleček Iz poročila o poslovanju KINA ŠIŠKA, Ljubljana, Medvedova 3, v letu 1955 Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo MLO‘glavnega mestni Ljubljana Predmet poslovanja je predvajanje filmov. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno nn obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. Artiva BILANCA na dan 31. decembra 1933 PASIVA Zap. ». it. Naziv postavke Znesek v >00 din Z£J(P' Naziv postavke Znesek v Boa din A. Osnovna ln Izločena sredstva 4 A. Vlrl osnovnih In Izločenilr sredstev J- Osnovna sredstva 3.228 1. Sklad osnovnih sredstev 2.771 «• Investicije v teku 819 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 457 •• Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva 3. Razni skladi N 810 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — B. Obratna sredstva S. Drugi viri flnanslraifla Investicij — *• Skupna obratna sredstva 487 B. Vlrl obratnih sredstev - C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 1. Vlrl obratnih sredstev (skupno) s J- Kupci In druge terjatve BI C. Vlrl sredstev v obračunu In druga sredstva ”• Druga aktiva 3 7. Dobavitelji In druge obveznosti 478 O. Finančni uspeh S. Druga pasiva 96 !• Razporejeni dobiček 257 D. Finančni uspeh *- Izguba B. Dobiček 257 10. Kritje Izgube 4.875 Skupaj: 4.97* Vodja računovodstva« Predsednik upravnega odbora« . Direktor podjetja« Urbančič Stane Muse tič Alblnca ' Mohar Marjan Realizacija v letu 1955 je znašala 11,154.700 din. Zaposleni so bili 4 delavci in nameščenci. Vse obveznosti do družbene skupnosti so poravnane. , Knjigovodstvo je ažurno. aktiva BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA ZSP p N a z : v postavke Znesek v noo din Zgap" Naziv postavke Znesek v 000 din ' A. Osnovna ln :zločena sredstva A. Viri osnovnih m Izločenih sredstev ’ i. Osnovna sredstva 204 l. Sklad osnovnih sredstev 204 2 Investicije v teku 1. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3. izločene sredstva tn druga investicijska sredstva 429 3. Razni skladi 465 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja Investicij — 1. Skupna obratna sredstva . 1,52» B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračuna In druga aktiva #. Vin obratnih sredstev (skupno: 1,77» 6. Kupci ln druge terjatve 576 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva - 8 Druga aktiva 1. Dobavitelji ln druge obveznosti 48 O. Finančni uspeh ». Druga pasiva 242 l. Razporejeni dobiček 117 . D. Finančni uspeh 9. Dobiček 117 10. Kritje Izgube Skupaj: 2,846 Skupaj: 2,816 Vodja računovodstva! Predsednik upravnega odboru Direktor podjetja: Zdešar Malti Vozlič Pepca Dermastla Frane Izvleček Iz poročila o poslovanju ZADRUŽNE MLEKARNE na Vrhniki, v letu 1955 Podjetje je zaposlovalo 7 delavcev in uslužbencev ter doseglo 21,014.321 din dohodkov ali preko 3,000.000 din na enega zaposlenega. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1955 PASIVA ZjtP Naziv postavke Znesek v 000 din Z5^p Naziv postavke Znesek v 000 dm A. Osnovna in izločena sredstva . A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1 Osnovna sredstva 3.406 1. Sklad osnovnih sredstev 3.406 2. investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 1. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva 1.981 3. Razni skladi 1.957 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij — B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja Investicij — 1. Skupna obratna sredstva 2.609 B. Viri obratnih sredstev C. sredstva v obračuna ln druga aktiva 6. Vin obratnih sredstev (skupno) 3.606 5. Kupci ln druge terjatve 2.870 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 6. Druga aktiva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 1,524 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 373 7. Razporejeni dobiček 1.664 D. Finančni uspeh 8. Izguba 9. Dobiček - 1.664 10. Kritje Izgube Skupaj: 12.530 Skupaj: 12.530^ Vodja računovodstva: Predscunn. ..glavnega odbora: Olrekioi pudjetjai Petrič Janez Furlan Franc Stanovnik Jože Izvleček Iz nornčti« n mteinvnnju podjetja za izdelovanje umetnega kamna in betonskih Izdelkov »CEMENTAR«, ' Ljubljana, Vodovodna 3a, v letu 1955 , Podjetje je poslovalo uspešno in zadovoljilo svoje odjemalce ter doseglo 49, 36.000 din skupnega prometa. Zaposlenih je bilo 47 oseb. AKTIVA BILANCA na dan n. decembra 1S55 PASlV* V ZatP- tf a z 1 v postavke Znesek v 000 din Zj“p" Naziv poatavke Znesek v 000 din1 v A. Osnovna In Izločena -sred st va A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev l. Osnovna sredstva 9.292 1. Sklad osnovnih sredstev 9.292 X. Investicije v teku 3.248 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicijo 1. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 2.637 3 Razni skladi 2.426 * 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja Investicij 3.241 1. Skupna obratna sredstva 3.908 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva S. Viri obratnih sredstev (skupno) 2.781 t. Kupci In druge terjatve 8.473 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva • •. Druga aktiva 1.800 1. Dobavitelj) In druge obveznosti 9.812 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 1.80» 7. Razporejeni dobiček 15.257 D. Finančni uspeh 6. Izguba 9. Dobiček 15.257 10. Krltte Izgube ^^SkupaD^ 44.615 Vodja računovodstva: Cej Nula Predsednik upravnega odbora: Težak Anton Direktor podjetja: Kristan Frane Trgovina »Alpinist«, Ljubljana Trubarjeva 6 je bila ustanovljena z odločbo G St. 6462/53 z dne 7. septembra 1953. — Predmet poslovanja trgovine je prodaja obutve, izdejkl izključno matičnega podjetja »Čevljarna«, Ljubljana, Kolodvorska 12. Matično podjetje vodi tudi osnovna sredstva trgovine. Plan prometa za leto 1955 je znašal 13,198.000 din, dosežen pa je bil z 15,084.415 dinarjev. Pri tem prometu je bila realizirana marža 6,7 odstotkov aktiva BILANCA na dan 31. decembra 1953 PASIVA Zap. St Naziv postavke Znesek v «00 din Zap. St. Naziv postavke Znesek v xio din A. Osnovna ln Izlofena sredstva 1. Osnovna sredstva S. investicije v teku L Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračnnn In draga aktiva e. Kupci ln druge terjatve L Druga aktiva D. Finančni uspeh I. Razporejeni dobiček I. Izguba _______________________________________Skupaj: 94 77» 93 2.491 114 _3.571_ A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij 6. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 5. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 8. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje Izgube _______________________________________________Skupaj: 3.000 259 49 114 3.371 Vodja računovodstva"! Ogrin Majda Predsednik upiavuega odborai Sepohar Anton Direktor podjetjai Gorše Franc Izvleček Iz poročila o poslovanju lovom#* nogavic »TOMOSA«, Ljubljano, Savlje, v letu 1955 Plan proizvodnje je bil dosežen po količini 108,3 % in po vrednosti 113 Ve. Produktivnost se je povečala za 17 %. V podjetju je bilo zaposlenih povprečno 118 delavcev in uslužbencev. Poslovanje v podjetju je bilo na tekočem in obveznosti so bile poravnane v redu ARtiva BILANCA na dan 31. decembra 1953 PASIVA Zap. It. Naziv postavke Znesek v '>00 din A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva *. Investicije v teku I. Izločena sredstva In druga investicijska sredstva 130.655 3.402 23.681 B. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva 47.272 C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve (. Druga aktiva O. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček L Izguba _____________________Skupaj: 12.860 17.399 68.276 303.545 Z^p Naziv postavke Znesek v ooo din . A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 130.655 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Razni skladi 24.765 4. Dolgoročni kredit za finansiranj* Investicij 5. Drugi viri finansiranja investicij 3.402 B. Viri obratnih sredstev 6 Viri obratnih sredstev (skupno) 51.117 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 8.987 6. Druga pasiva 16.343 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 68.276 10. Kritje Izgube skupaj: 303.545 Vodja računovodstva: Predsea.n ......odbora; Zakotnik Elizabeta Maraž Anton Direktor podjetja: Isop Jakob < v Izvirat' tT nnročila o poslovanju podjetja »KAMIN«. Ljubljana, Mala vas 50, v letu 1955 ARTiva BILANCA na dar 31. decembra 1955 PASIVA Zap. It Naziv postavke Znesek v 000 din Ze®p Naziv postavke Znesek v KM) din A. Osnovna In »ločena sredstva A. Viri osnovnih In »ločenih sredstev *■ Osnovna sredstva 5.578 l. Sklad osnovnih sredstev 4.578 *• Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije *• Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva 293 3. Razni skladi 345 4. Dolgoročni kredit za finansiranje investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi vin finansiranja Investicij *• Skupna obratna sredstva 1.476 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 3. Viri obratnih sredstev (skupno) 1.890 ?• Kupci In druge terjatve 791 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva • Druga aktiva 260 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 58$ D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva !• Razporejeni dobiček *• Izguba 2.276 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 2.270 10.668 10. Kritje izgube Skupaj: 10.668 Vodja računovodstva: Vrabec Danica Predsednik upravnega odborai Kopitar Andrej Direktor podjetjai Levec Mihael Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo MLO Ljubljana in je pričelo poslovati dne 1. oktobra 1954. V letu 1955 je zaposlovalo povprečno 9 delavcev in uslužbencev ter doseglo 51,256.895 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile v redu poravnane. Podjetje je rentabilno knjigovodstvo v redu in ažurno. Delavski svet in upravni odbor sta imela zasedanja redno in so se tekoči problemi reševali sproti AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 195$ PASIVA 5af št Naziv postavke Znesek v 000 din Z5*tf' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna in izločena sredstva A. Viri osnovnih in Izločenih sredstev i. Osnovna sredstva 570 L Sklad*osnovnih sredstev 570 2 Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3 Izločena sredstva m druga investicijska iredstva 435 3. Razni skladi 72$ B. obratna sredstva 4. Dolgoročni kredu za finansiranje investicij — $. Drugi viri finansiranja Investicij — 4. Skupna obratna sredstva 5.196 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 2.491 6 Kupci in druge terjatve 67 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 6 Druga aktiva I Dobavitelji in druge obveznosti 2.47$ D. Finančni uspeh 9. Druga pasiva 1. 8 Razporejeni dobiček Izguba 2 D. Finančni uspeh 9. Dobiček 2 10. Kritje Izgube Skupaj: 6.270 Skupaj: 6.270^ Vodja rafunnvodstvai Predsedn upravnega odbora« Direktor podietjai Bačak Lado Turnšek Silva Pečar Filip Izvleček iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »KOSOVO« Mubljana, Celovška 144, v letu 1955 Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo MLO Ljubljana m je pričelo poslovati dne 1. oktobra 1954. V letu 1955. je zaposlovalo povprečno 12 delavcev in uslužbencev ter doseglo 64,364.984 din prometa. Obveznosti do/družbene skupnosti so bile v redu poravnane. Podjetje je rentabilno knjigovodstvo ažurno in v jredu. Delavski svet in upravni odbor sta na svojih rednih zasedanjih sproti reševala vse tekoče probleme AKTIVA BILANCA na dan 11. decembra 1953 PASIV* ________ Zap št. Naziv postavke A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 1. izločena sredstva in druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu in druga aktiva S. Kupci In druge terjatve 8. Druga aktiva D. Finančni uspeh 7. Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaj: Znesek v ,00 dliv 773 937 8.389 412 10.211 Zap. št Naziv postavke t. 2. 1. 4. I. A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti ^a dokončane Investicije Razni skladi Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 8. vin obratnih sredštev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva 7. Dobavitelji In druge obveznosti 1. Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10 Kritje izgube ____________•__________________________________skupaj: Znesek v ooo din 773 622 3.980 4.834 10.211. Vodja računovodstva! Bačak Lado Predsed' •-> vdborai Slovnik Maks ntrekioi podjetja« Simončič Drago | Izvleček iz poročila o poslovanju trnovskega podjeti« KEKCU«, Ljubljana, Celovška 30 a. v letu 1955 Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo MLO Ljubljana in je pričelo poslovati dne 1. oktobra 1954. V letu 1955 je zaposlovalo povprečnp 10 delavcev in uslužbencev ter doseglo 56,958.731 din prometa. Obveznosti do družbene skupnosti so bile v redu poravnane. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Delavski svet in upravni odbor sta na svojih rednih zasedanjih sproti reševala vse tekoče probleme aktiva BILANCA na dan 31. decembra 1931 pasica Zap. gt. Naziv postavke Znesek v OOO din Naziv postavke | Znesek v 000 d 10 A. Osnovna in Izločena iredstva A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Osnovna sredstva 715 1. Sklad osnovnih sredstev 718 2. Investicije v teku 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 3. Izločena sredstva in druga Investicijska sredstva 526 S. Razni skladi 71* 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij B. Obratna sredstva 5. Drugi viri finansiranja investicij 4. Skupna obratna sredstva 8.358 B. Viri obratnih sredstev C. Sredstva v obračunu In druga aktiva 8. Viri obratnih sredstev (skupno) 2.9*8 8. Kupci In druge terjatve 416 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva 8. Druga aktiva — 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 3.«*3 D. Finančni uspeh 8. Druga pasiva 7. Razporejeni dobiček D. Finančni uspeh 8. Izguba 0. Dobiček 10 Kritje Izgube • Skupaj: s.eijz Vodja računovodstva« Predsednik upravnega odbora« . * Direktor podjetja! Bačak Lado Bevc Srečko Marolt Janc*