NO. 224
Ameriška Domovina
/1’fl/lERIg/im— HOMF
------IM SPIRIT
FOREIGN IN UkGUA&C ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND g, 0., MONDAY MORNING, NOVEMBER 15, 1948
LETO L. - VOL. L
VESTI
SLOVEAIIJE
VARČEVANJU SE B 0 D 0 LJUDJE ODVADILI, sodi neko pismo iz Slovenije. Glavni vzrok je pač ta, da je zadnja vojna vzela vrednost vsaki stvari, tudi privarčevanemu denarju. Hranilnice in posojilnice je nova oblast ukinila in prenesla, kar je še ostalo, na državne zavode. Tako ljudje ne verjamejo v nobeno stvar več, ki je v kaki zvezi z državo ali z državnim denarjem. Zaupanja 3e ne usta-riti s propagandnimi članki v komunističnih listih. Drugi vzrok, da ni smis'a za varčevanje pa je, da se tudi z denarjem, ki ga kdo privarčuje, ne da nič kupiti. In če kje državna oblast čuti, da bi kdo imel kak denar, je v nevarnosti, da je obdolžen špekulacije in da gre pred ljudsko sodišče, ki ga čisto osuši. Pred nekaj meseci je država tudi s posojilom, ki so ga ljudje morali radi ali neradi podpisovati, potegnila iz ljudstva, če je kdo imel kake prihranke. Tako so ubiii vsak smisel za Varčevanje.
OBNOVA HRANILNIC IN POSOJILNIC. — Slovenija je bila znana po svojih malih hranilnicah in posojilnicah, ki so nudile ljudem priložnost za var
komunisti kmalu vse odpravili. Sedaj uvidevajo svojo napako. Začeli so z agitacijo, da bi se pri drugih kmečkih zadrugah ustanovili posebni oddelki za zbiranje hranilnih vlog. Ko vabijo k varčevanju in nalaganju odvišnega denarja v te nove hranilnice, zagotavljajo, da bo lahko vsak dvignil vsako svoto, kadar bo hotel. Obenem zagotavljajo visoko obrestno mero za vloge, namreč po 5%. Da bi vodili te oddelke pri kmečkih zadrugah, so celo vežbaJi svoje ljudi v posebnih knjigovodskih tečajih. Te nove hranilnice naj bi bile tudi posojilnice za male kmečke kredite.
NOVI GROBOVI
Ana Potokar
Po osemnajstih letih težke bolezni je v Goapodu zaspala v soboto1 zjutraj gospa Ana Potokar. Umrla je na svojem domu 315 North St., v Chardon, 0. Bila je rojena v Sv. Petru pri Novem mestu in prišla v Ameriko leta 1901. Njeno dekliško ime je bilo Svert Bila je okoli
ANGLIJA JE VESELA DOBI UJE PRINCA™.
Kako se živi v Titovi Jugoslaviji!
Bela moka 66 krat dražja kot pred vojno
Če vam hočem dati pravo sli- drugi polovici lanskega leta, ko o tem, kako živijo ljudje v '
Jugoslaviji, zlasti kako draga moram naj-
prej navesti cene glavnih živ-
64 let stara. Zapušča žalujoče- , Sopfog, pr‘nc Filip- kraI^a’ ga soproga John, ki je lastnik !kr aj..,ln kra ?lce ~ ^ary in vodja zelo znanega podjetja|S0 bl 1 zbram* v Buckinghamski Double Eagle Bottling Co., naipalači ob rojstvu‘ Pred Pala*° 6515 St. Clair Ave., sinova John I80 množice &ka!e Ila vese-m.,—.	.	,	• lo oznanilo, ki se je hitro raz-
širilo po vsem mestu. Množice pred palačo so takoj začele pre-
London. — Sinoči ob 9:15 je Uenjskih potrebščin v predvoj-princeza — prestolonaslednica Elizabeta rodila sina.
Soprog princ Filip, kraljica,
jr. in Edvard, štiri vnuke, tri sestre Mrs. Angela Wise, Mrs.
Antonia Sherman in Mrs. Ma- •	*—t«-----------------
ria Chalovich. Bila je članica Pevati državno himno in klicati draft*« Napredne Slovenke št. Princu, kralju in,kraljici. čestit-137 SNPJ. Truplo pokojne bo ke z vseh 3trani kraljestva so ležalo na odru v Grdinovem po-1 začele prihajati še zvečer in red-grebnem zavodu, pogreb pa bo •ki Povabljeni so prihajali oseb-necae Kredite.	v torek zjutraj. V cerkvi sv. Vi- jno čestitat. Zdravniki so ob j a-
Tako uvidevajo sedanji komu-!da bo pogrebno sv- °Prav>lo ob!^. da sta mlada mati in otrok stični mogočnjaki, da stare 9:3° odkoder gre Pogrebni sPre'zdrava' Rojst:v<> je prišlo 6 dni vod na pokopališče Kalvarija, Pred obletnico poroke. Uradna kjer bodo pokojno položili k po- proslava rojstva se začne šele slednjemu počitku v družinsko danes zjutraj, ko bo 41 topov-grobnico.
nistični mogočnjaki, da stare ustanove le niso bile tako slabe ter jih sedaj celo posnemajo. Ali bodo dosegli kake uspehe? Vse je odvisno od zaupanja. Tega pa po V3ej verjetnoseti še dolgo pri ljudstvu ne bodo dobili.
NOVI BANKOVCI. — Koncem septembra so vzeli iz prometa bankovce po 500 din. Na-mestu njih so izdali nove po 500. Blagajne Narodne banke zamenjavajo stare bankovce po 500 še do 25. novembra, potem popolnoma ugasne njih veljava.
Frank Pink, ml. iSinoči je umrl v Cleveland State bolnišnici Frank Pink, mlajši, star 38 let: Družina stanuje ,na 875 E. 237 cesti, Euclid. Pogreb oskrbuje Svetkov pogrebni azvod. Podrobnosti objavimo jutri.
Frances Petricig Po dolgi in mučni bolezni je preminula
skih strelov naznanilo, da je Velika Britanija dpjrila princa, ki bo po svoji materi postal kralj.
V DRŽAVI OHIO JE DANES ODPRT LOV NA ZAJCE
Danes: ob 9 dopoldne bodo zagrmeli prvi streli po ohijski gmajni. Odprt je lov na zajce Pr«vi, da je
ni Jugoslaviji. JN|a podlagi pri-' merjave predvojnih cen s sedanjimi dobimo šele točno sliko težkega položaja prehrane v Titovi Jugoslaviji. Pojdimo torej k stvari!
Pred vojno je stal v Jugoslaviji 1 kg masti 12 dinarjev (okrog 0.25 $), meseca julija letošnjega leta pa je bila cena mesti na živilske nakaznice 80
dinarjev (okrog |1.60), Torej*________________________________ .
skoraj 7 krat več, kot v bivši dinarje za 1 kg, 'torej točno 4
lana	HBL_.______________
letošnjega leta pa že na 200 di-j vi naznanja, da ima zdaj na narjev za 1 kg, kar pomeni 66 J razpolago stenske koledarje iza krat več kot pred vojno. Pri 1949. Dobe se v obeh prodajal-tem je treba upoštevati, da se nah za ipohištvo, na St. Clair bela moka ne dobi na nobene;Ave. in na Waterloo Rd. Kdor živilske nakaznice niti ne za te-'bi ga rad dobil po pošti, naj po-žke delavce in niti za otroke, da šlje v znamkah 20c id naj piše o navadnih delavcih in uradni-!na naslov: A. Grdina & Sons, kih sploh ne govorim. Tako te- 1063 E. 62. St., Cleveland 3, O. žki delavec in otrok dobivata ' Mr. Erste bolan— od marca meseca leta 1947 na- Louis Erste, ki vodi znano vi-prej na živilske nakaznice sa-jnarno na 6802 St. Clgir Ave., je mo koruzno moko, ki stane 4 bil precej nevarno zbolel. Toda
Jugoslaviji. Pri tem pa je treba upoštevati, da še na navadne živilske karte dobi samo 400 gramov masti za cel mesec, kar pa v resnici zadošča komaj za en dober teden. Vsled tega si morajo ljudje, ki prejemajo navadne živilske nakaznice, kupovati meso v tako zvani pro-
sti prodaji, odobreni od obla- dobili na živilske nakaznice ni-sti, kjer pa morajo plačati za mast nič manj kot 400 dinarjev (8 dolarjev) ali 32 krat več kot pred vojno. Julija meseca letošnjega leta je Titova vlada znižala cene vseh življenjskih potrebščin v tako zvani prosti prodaji za polovico. Z drugimi besedami povedano se to
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
ko so bile vse izaloge s strani
UNRRE že popolnoma izčrpa-	------—
ne, pa je cena beli moki poras- Grdinovi koledarji—
'----150 dinarjev, v začetku! Firma Anton Grdina in Sino-
krat več kot pred vojno. V tako zvani prosti prodaji pa stane koruzna moka 60 dinarjev, ali točno 50 krat več Jcot pred vojno, kajti cena 1 kg koruzne moke v bivši Jugoslaviji je bila 1 dinar.
Tukaj moram ipoudariti, da niso niti delavci, niti uradniki
ti enega samega grama bele moke ne za Božič, ne za Veliko noč. To velja za celo leto 1947 pa vse do danes.
Meso, čevlji, oblačilno blago
En kg dobrega govejega mesa je stal pred vojno 8 di-
njegova krepka narava je zmagala, da je zopet izdatno boljši. Oltarno druitvo sv. Vida— Prosimo in vabimo vse članice oltarnega društva sv. Vida naj pridejo danes zvečer ob sedmih molit k odru pokojne Ane Pdtokar v pogrebnem zavodu A. Grdina in sinovi.
A. F. Svetek podpredsednik— Družba balzamistov države Ohio je imela svoje zborovanje v Clevelandu zadnji četrtek. Za podpredsednika je bil izvoljen naš slovenski pogrebnik August F. Svetek. Navzočih je bilo do 500 zastopnikov iz vseh mest države Ohio.
K molitvi—
Članstvo dr. sv. Katarine št.
vojnih zfofiitcev
7 na smrt, 16 na življenjsko ječo - Postopanje trajalo dve in pol leti - V sodišču zastopanih 11 držav.
Tokio, Japonska. — Mednarodno vojno sodišče, v katerem so bili zastopniki 11 narodnosti, je izreklo, sodbo- proti japonskim vojnim zločincem. Medvojni predsednik japonske vlpde in glavni hujskač za vojno proti USA, general Hideki Tojo in šest drugih generalov je bilo obsojenih na smrt z obešenjem, drugih 16 je bilo obsojenih na doživljensko ječo, bivši zunanji minister Mamoru Shigemitsu je dobil 7 let ječe, general Shige-nori Togo pa dvajset let. Prošnje in pritožbe proti tej razsodbi je treba do 19 novembra vložiti pri generalu MacArthurju, ki ima možnost pomilostitve.
Obsojeni Tojo je rekel časnikarjem: “To je sodba zmagovalcev.’” Kazensko preiskovalno postopanje je trajalo dve in pol leti. Sodišče je ugotovilo, da so vsi obtoženci sodelovali v izvedbi napadalnega načrta, po katerem naj bi Japonska postala
Tri na dan
Okrajni komisarji v Clevelandu niso mogli odpreti seje, ker ni bilo zadostne večine. Navzoč je bil namreč samo eden; nobenega novo izvoljenih ni bilo. če mu, sta ta izvoljena za 4 leta.
• » *
Mrs. Roosevelt predlaga, da se južne demokrate vrže iz stran-ker, ker so delali proti Truma-Im. Naš dodatek: pa tudi vse' tiste, ki so delali za Wallaca.
* * •
Republikanci'bi se zdaj radi iznebili Tafta, češ da jih je napačno vodil. Nič lažjega kot to, Postavili naj bi ga bili za pred-
gospodar vseh dežel daljnega vzhoda in na pacifiškem in indijskem oceanu. Vsi so izvajali nezakonit napad na Kitajsko in s tem prekršili mednarodne zakone pogodbe in dogovore. Enako so vsi sodelovali v napadu USA., proti britanskemu združenemu kraljestvu in Nizozemski. 10 obtožencev je izvajalo tudi napad na Francijo in Sovjetsko Unijo. Mnogi izmed obtožencev so krivi zločinov nasilja proti vojnim ujetnikom. Utemeljitev našteva ubijanja vojnih ujetnikov na več sto mestih in navaja grozne zglede mučenja. Ugotavlja, da so Japonci jedli ljudi celo, ko še ni bilo ni-kake stiske ali pomanjkanja hrane. Sodišče ugotavlja na stotisoče nasilnih 3mrti nad ujetniki in civilnim prebivalstvom izven rednega bojevanja, na de-settisoče posiltev in mučenj. Ugotavlja, da je kljub nacističnim nasilnostim umrlo v ujetništvu 4% vojnih ujetnikov, ki so bili vojaki USA in Velike Britanije, nasprotno pa jih je v japonskem ujetništvu umrlo 27%.
-------o------
Stavka pri Cry»ler Corp.
Detroit. — 12 tisoč delavcev se ni javilo na delo pri Chrysler Corp. Spor je nastal radi tega, ker je podjetje kaznovalo 3 člane Unije, Unija pa smatra kazni za nepravične. Sedem tisoč delavcev je izostalo od dela pri Jef-ferson-Kercheval Body. Tri podjetja so popolnoma ustavila proizvodnjo.
Euclid, 0. Ttikaj zapušča soproga' Jdhn, 'sina John. in' Bruno in brata Stanley Tekavec v Milwaukee. Rojena je bila y Eveleth, Minn. Kot otrok je šla s stariši v Ribnico ter se pozneje vrnila nazaj. V Ribnici zapušča starše, Carl in Pavla Tekavec, brata Carl in PhUiR ter sestre, Pauline, Albina in Ivanka. Bila je članica dr. sv. Katarine št. 29 ZSZ. Pogreb bo v torek zjutraj ob 10:00 uri iz Zeletovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 10:45 uri in na to na (pokopališče Kalva-ria.
Frank Lesar ’
V soboto zjutraj je preminul zadet od srčne karpi Frank Lesar, star 65 let, stanujoč na 1024 E. 66 Pl. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Agnes rojena Lovšin, sina Frank in Joseph, hčer Mrs, Mary Kula v Vallejo, Calif., brata Martin in Louis v Ely, Minn, in več sorodnikov. Rojen je bil v Kot pri Novi
Rudniška nesreča
Jenkins, Ky. — Dva rudarja je ubilo in en delavec je bil ranjen, ko 3e je utrgala velika sedniškega kandidata, pa bi bili plast škrilja v rudniku South danes že pozabljen mož. (East Coal Co., v Millstone, Ky.
ki trdi, da je mine pravzaprav Štifti, žuipnrja Ribnica. Tukaj P°ložila Jugoslavija po naročilu je bival 37 let in je b(l član dr.	***’	”
Lunder Adamič št. 28 SNPJ.
Pogreb bo v torek ipopoldn^ qh 2:00 ari iž Zeletovega pogrebnega zavoda na pokopališče Highland Park.
Andrew Bavdek Pogreb Andrew Bavdek je danes v pondeljek zjutraj ob 8:45 uri iz Zeletovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri dn na to na pokopališče Kalvarija.
Ludvik Brezar
V soboto zvečer je umri na
kateri pa ne, kakor« bo roka.
Poročajo, da je letos mnogo več zajcev; in fazanov kot jih je bilo prošte leto, zlasti v severno zapadnem delu države. Lov na zajce bo- do 18. decembra, na fazane pa do 25. novembra, oba dneva vključno. Torej fantje, le po njih!
Jugoslavija je polagala mine proti Angležem
Haag, Nizozemska. — Tu se je pred mednarodnim sodiščem začel proces na podlagi angleške tožbe proti Albaniji, ki je položila mine v Jadranskem morju ob albanski obali, vsled česar sta zleteli v zrak dve britanski vojni ladji in je 44 ljudi izgubilo življenje. To se je zgodilo 22. oktobra 1946. Glavna priča za Britahijo je jugoslovanski mornariški častnik Karol Kovačič,
Cena beli pšenični moki je *'> dobe p° 199 gramov mesa bila v bivši Jugoslaviji največ	fl?™ "
3 dinarje zal kg. Do spomla-T ™ di lanskega leta, ko se je še ču-^0	‘j' 200
tila pomoč UNRRE, t. j. dejan- ifra?nov na ted«n ah 809 *fa* 8ko iz Amerike uvožene moke, “0V”a meseC’ k,arJe Za tefke' je bila cena beli moki na prolif de‘avca abs0'ufa pramalp-stem trgu 50 dinarjev, to je 16 'Jf t0 ™ora Pla*atl 4^0 odst-krat več kot pred vojno. V M*	IT*"* ^
je zgodila nesreča.
----O—i—
Nemiren dan premirja v Parizu
Pariz. — Pri demonstracijah komunističnih veteranov za spominski dan premirja sta bila svojem domu na 6608 Schaefer aretirana.tudi dva komunistična
Ave., ob 11 uri Ludvig Brezar, star 60 let. Rojen je bil v Trebnjem na Dolenjskem. V Cle^-land je prišel pred 41 leti. Zadnjih 12 let je delal pri Kilby Mfg. Co. kot mašinist. Bil je član društva Mir št. 142 SNIP J. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Johanna, sina Ludvig, hčere Mrs. Margaret Radei, Mrs. Victoria Smitko, Mrs. Dorothy Miller, svoje krušne otroke Mrs. Christine Padzimski, Frances Grum, Dorothy Grum
poslanca. 16 ljudi je skupno bilo aretiranih. Komunistične množice 30 prepevale Internacionalo in nosile rdeče zastave. Nastopilo je več tisoč mož policije. Policija je zaplenila popoldanske izdaje komunističnih listov.
in Edward Grum, brata Victor in več drugih sorodnikov. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:15 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, •
Razne najnovejše svetovne vesti
ATENE, GRČIJA. — Grška vlada je dala demisijo in kralj Paul je takoj pozval predsednika stranke populistov naj' sestavi novo vlado. Predsednik Tsaldaris, ki Je bil v dosedanji vladi zunanji minister, je prišel iz Pariza, da sodeluje v rešitvi krize. Predno je odšel h kralju, je imel razgovor z dosedanjim predsednikom vlade Sophoulisom in izgleda, da bo nova vlada sestavljena zopet s sporazumom teh dveh grških državnikov, šele če bi se v teku krize pokazalo, da je to popolnoma nemogoče, potem bi bilo treba iskati rešitve izven parlamentarne večme. Vlada je odstopila zato ker je podpredsednik liberalne stranke Venizelos nastopil proti Sophoulisu kot predsedniku vlade in svoje lastne stranke.
PARIZ. — Dva glavna moža Zveze sarodov, sedanji predsednik glavne skupščine dr. Herbert Evatt, zunanji minister Avstralije in Try^e Lie, generalni tajnik Zveze narodov, sta v
in v sporazumu z Albanijo. Kovačič je bil vojni ujetnik v Ita-
Opravijo in mirno urede berlinsko krizo. Pismo je šlo predsed-
" "■	srt
znova sprožilo vprašanje pogajanj s Sovjetsko Zvezo, amerikan-ci in Brtianci pa opozarjajo, da so Rusi ravno zadnje dni poostrili blokado zapadnega Berlina in začeli z grožnjami in motnjami zračnega transporta od zapada v Berlin ter izjavljajo, da se pod pritiskom v nobenem slučaju ne spuščajo s nikake razgovore.
DUBLIN, IRSKA. — Ministrski predsednik irske vlade John Costello je izjavil, da bo Irska še pred Božičem prekinila zadnje zveze z britanskim kraljestvom. To izjavo je dal na predvečer obletnice irskega upora proti Angležem v letu 1798. Vlada bo namreč odpovedala External Relations Act iz leta 1936, ki je še zadnja zveza med Irsko in Veliko Britanijo. Obenem je predsednik dejal: “S tem pa nočemo kazati nobene sovražnosti, niti na-pram Veliki Britaniji, niti napram Angležem, niti napram kakemu drugemu narodu. S tem, ko bo dokončano naše popolno osvobojenje, se bomo lahko z vso iskrenostjo vrgli na delo, da uredimo čim boljše politične in gospodarske zveze z Veliko Britanijo, Kanado, Avstralijo in drugimi državami Britanskega imperija. Mi celo upamo, da se bodo odnosi z Veliko Britanijo tako zboljšali, la nam bo ona sama pomagala izvršiti združenje severne Irske, ki je še vedno pod britansko oblastjo, z irsko republiko, kamor spada.
Ave. V torek na'j se pa po mo-nosti udeleži pogreba.
Prvi darovi za okraševanje— Za okraševanje St. Clair Aive. med božično sezono so darovali po 15 dolarjev: Grdina Gift Shoppe, Joseph Grdina, 6113 St. Clair; St. Clair Auto Parts, 6009 St. Clair Ave.; Louis Slapnik, 6102 St. Clair; Mrs. Jos. Stampfel, Dry Goods, 6108 St. Clair; Mr. Louis Majer, Shoe Store, 6410 St. Clair; Grdina Hardware, 6127 St. Clair; Grdina Shoppe, 6111 St. Clair; Anzlovar’s Dept. Store, 6214 St. Clair Ave.; Zakrajšek Funeral Home, 6016 St. Clair; Mr. Adolph Rupe, Norwood Beverage Store, 6104 St. Clair.; Emil Bukovec Grocery, 6024 St. Clair; Dominic Lusin Gas Station, 6002 St. Clair; Rudy Božeglav Winery, 6010 St. Clair Ave.; Charles Slapnik, Florist, 6026 St. Clair Aive.; Tino Modic Cafe, 6030 St. Clair Ave.; Leo Pavlik Glass Mfg., 6034 St. Clair; Som’s Restaurant, 6036 St. Clair; Smrekar Hardware, 6112 St. Clair; Mario’s Cafe, 6220 St. Clair; Jack’s Confectionary, 6026 St. Clair; Mandel Shoe Store, 6125 St. Clair; American Home Publishing Co., 6117 St Clair Ave.
Vsem in vsakemu izrekamo prisrčno zahvalo. Praznična zunanjost naše ulice naj bo skupnosti v ponos in vsakemu posameznemu v srečen napredek.
, ------o-----
Tajnik za obrambo For-reatal v Evropi
Pariz. — Tajnik za državno obrambo James Forrestal je prišel v francosko prestoli-co. Obiskal bo tudi druga za-padnoevropska mesta, posebno Frankfurt, Berlin in London. Imel bo več konferenc v Parizu in v Berlinu ter osebno pregledal ameriške postojanke, edinice in urade vojne uprave USA v zapadni Nemčiji.
ITOMNIR n NAŠIH__________
V TUJINI g KAKIM SABOM)


NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $8.00.	'	.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 8 mesece $3.50
w*a nOVEMBE« iwe
T	M	t	*	t	i	S
I 2	3	4 J 6
7	t	9	10	H	12	13
14	IS	16	17	It	19	20
21	22	23	24	23	26	27
28 29 30
SUBSCRIPTION ratss United States $*.50 per year; 16 for 6 months; $8 for S months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months.	____
mo, da so na splošno begunci res vestni in dobri ljudje, skromni ter pripravljeni prijeti za vsako delo.
Imamo med begunci še mnogo družin s številnimi otrobi. Posebno so težki in usmiljenja vredni slučaji vdov s tremi, štirimi otroci, ki so jim komunisti pobili može m očete. Žene vedo, da se morajo pripraviti na trdo življenje, da bodp mogle preživeti svoje malčke, Ali, da bi jih vsaj začasno kdo sprejel in jim omogočil, da se preselijo. Da bi um vsaj kdo pomagal za začetek. Pa se ljudje tako zelo boje te nadloge. Tako redki so, ki vedo, da jim bi tako velikodušno dejjanje prineslo blagoslov v hišo. Liga prosi in
^Resle včasih treba veliko krščanskega duha dobrodel-• • ._______An na	RftS ip nfl tildi. d«l 16
Entered u eecond-cleee matter Januar jr 6tk|908, at qereland, Ohio, under the Act of March 3rd, \tlt.
3bms
the Poet Otlica at
KCS |C YLi*olI | IICU« VV1I8W iviovHai^iau^M -----
nosti in zaupanja, da se človek odloči. Res je pa tudi, da je sedaj posebna prilika za taka dobra dela, ki jih tirja naš čas in razmere in ki nam bodo prav zato, ker so izredna, bo-gato poplačana. Prosimo sponzorjev za begunske družine.
mn..........i.................1.........
(No, 224 Mon., Nov. 15,1948
BESEDI IZ mm ,
Tjimimi t t i ....................
Prosimo sponzorjev za begunske družine
Po pravilih rednega, moralnega in zdravega družinskega življenja imamo posebzno spoštovanje do družin s številnimi otroci. Vir življenja so vir novih narodovih moči in napredka. Starši imajo življenje žrtve, življenje neprestanih skrbi in trpljenja, pa tudi življenje, ki je vir po sebnega blagoslova.
tyarodi in države so uvidele, da so številne družine vredne posebne pozornosti, kajti tam kjer takih ni, se začenja propast. Ne le vlade, ki žele uveljavljati naravni red in versko moralna načela v socijalnem življenju, ampak tudi druge, ki sicer izpovedujejo materijalistične in druge protiverske nazore, so uveljavile zakonodajo za zaščito velikih družin. Posebna društva imamo, ki časte matere s številnimi otroci, posebne ustanove za vzgojo njihovih otrok in že v mnogih državah imajo očetje velikih družin posebne dodatke pri plači, da moreio svoje otroke vzdrževati in jih primerno pripraviti za življenje. Pravica sama zahteva, da naj ima otrok, ki je rojen v družini s številnimi bratci in sestrami vsaj iste priložnosti za napredek v svojem življenju kot oni, ki je morda sam, edinec ali edinka.
Vse to se lepo sliši. Ko pa pride do dejanskega izvrševanja pa je včasih težko. Takrat se pokaže koliko je v nas resničnega krščanstva kadar je treba za kako dobro in vedno naglašano načelo kaj žrtvovati.
Delavci naši, ki se prizadevajo za rešitev beguncev se-— j.-----’--i"' - to težko. Prosijo in ™-n.
Bil je lep večer
Cleveland, Ohio. — Koncert Glasbene matice v nedeljo dne 7. t. m. je bil eden tistih redkih dogodkov pri nas, ki vplivajo ng človeka tako ugodno, da se jih z zadoščenjem spominja še leta pozneje. Program je bil pester in bogat, sploh tako posrečen, da je moral zadovoljiti tako ljubitelja klasične glasbe kakor prijatelja domače pesmi; in izvajan je bil odlično.
Koncert je odprl mešan zbor z “Mi smo mladi” (A. Jobst), “Vprašanja” (I. Zorman) in “Uvod” in “Ave Maria” iz Foersterjeve opere “Gorenjski slavček” (tenor solo Louis Bele); nato je pela ob delnem spremljanju mešanega zbora Josephine Milavec-Levstik “Habanero” iz Bize-tove opere “Carmen” in Zor manovo “Nekje v Franciji”; sledili so John Nosan z arijo iz Rossinijeve opere “Seviljski talM!" tolHHP- Vilharjevo ihine Petrovčič
Na piano je spremljala na ša stara znanka Vera Milavec-Slejko.
Udeležba je bila izredno lepa in občinstvo je spremljalo koncert z očitnim razumevanjem in velikim navdušenjem. Bil je krasen večer. I ‘ J.
Razno iz La Salle
La Salle, 111. — V nedeljo 21. novembra bomo imeli malo igro in nastopil bo tudi pevski zbor pod vodstvom Mr. Millwen Jordana, ki je organist cerkve sv. Roka. Ta zbor nam bo zapel par naših lepih narodnih pesmi. Po tem programu bo pa prosta zabava s plesom. Na razpolago bodo tudi okrepčila. Vabljeni ste vsi Slovenci in Slovenke od blizu in daleč, da pridete vsi v dvorano šole sv. Roka 21 novembra ob sedmih zvečer.
Slovenski pevski.zbor Prešeren iz Chicaga se je zelo postavil v nedeljo 81. oktobra. Posebno nam je ugajala “Buči, buči,* morje Adrijansko”
site 3ruline,"pa Falco H sko pomoč.
So častne izjeme. Poznamo slovensko ženo. Vdova je. Sama, dasi že v visoki letih, še vedno dela v tovarni. Stanuje v lepi, pa skromni, enodružinski delavski hišici s svojo že poročeno hčerko. Vsi delajo; mati, hčerka in zet. Torej ni misliti, da je pri hiši kako posebno bogastvo ali blagostanje. Ti ljudje, oziroma ta vdova se je seveda s pristankom in pomočjo svoje dobre hčere in zeta odločila, da bo pomagala družini, ki šteje osem članov, da se bodo mogli preseliti v Združene države. Sta mož in žena in šest nedoraslih otrok. Gospa je jamčila za njihov prevoz od ameriške luke do njihovega novega prebivalstva v USA, za njihovo stanovanje' in jim je preskrbela prvo delo na farmi. Dokler ne bodo šli na farmo, pa bodo v njeni hiši delili dobro in zlo, jedli pri skupni mizi, oblekli jih bodo in pripravili, da bodo mogli zopet začeti novo, redno življenje in se vzdrževati od dela svojih rpk. In pri vsem tem naglašamo, da ta begunska družina ni prav nič v sorodu s svojo dobrotnico v Ameriki.	,
Vemo za drugi slučaj. Slovenski delavec v Clevelandu, ki ima sam štiri otroke, ki je komaj za svojo družino postavil skromen dom, je sprejel sponzorstvo za begunsko družino ki ima poleg moža in žene pet nedoraslih otrok. Nima odvišnih spatnih sob. Vse druge prostore v hiši je priredil za začasne spalnice, da bodo mogli begunci pod streho. • Nima dovolj hrane. Dobre sosede je naprosil, da bodo prispevali, da bodo imeli vsi dovolj, dokler se begunski ,oče ne bo zaposlil oziroma ne bo toliko zaslužil, da bo družina žive'a pd zaslužka njegovih rok. Tudi ta begunska družina ni nič v sorodu s svojim dobrotnikom v Ameriki. Samo dobra prijatelja iz mladosti sta si sponzor in poglavar begunske družine.
Imamo starejšo slovensko gospo, ki ima več sinov, ki so si že vsi ustvarili svoje družine in delajo pridno kot obrtniki. Ona sama je sprejela starejši begunski zakonski par njeni sinovi in hčere, ki blizu skupaj stanujejo, po po več članov iste; begunske družine in še nekaj samskih oseb. Tako je Liga mogla med te razdeliti večjo družino, skupno 11 oseb.
Pa jih je še nekaj. Če bodo dovolili bomo objavili te primere z imeni drugim za sppdbudo in zgled.
Na drugi strani pa le prepogosto čujemo od premožnih ljudi, ki so dobri in bi želeli pomagati, veliko neutemeljenih in malenkostnih pomislekov, ki jih ovirajo, da ne store odločilnega koraka, da.bi se prijavili. Imovitejši ljudie pravijo, da se boje, da bi jim nevšečnosti z beguncem, ki bi ga prevzeli lahko napravile velike škode ali celo uničile kar so si s trudom pridobili. Taki ugovori kažejo, dr ljudje še vedno ne zaupajo iri da so pretirano oprezni, že ne kar sebični. Ne vedo, da sedaj ni treba jamčiti s premoženjem za begunca in njegovo družino in ne upoštevajo, da so begunci sami ljudje, ki imajo osebno čast in poštenje, za katero so več pretrpeli kot kaftrikoli od nas, ki smo imeli kolikor toliko redno in mirno življenje. Saj ne rečemo, tudi med begunci se najde kateri ki morda preveč nadleguje, Ali Zastopniki Lige, ki žive z begunci v taboriščih že tri Teta ih več in jih popolnoma poznajo, bodo vedno vestno povedali kdo je primeren za vsak slučaj. Vedeti pa mora-
vo “Dekliško pesmijo” in narodno “So ptičke skup zbrane” in moški zbor z M. Tom-čevo koroško “So še rož’ce v gartelnu žalovale” (v baritonu Frank Bradač) in P. Ker-njakovo “Mam pa majheno kajžo” (v tenorju Louis Belle) . Vse te točke so bile krasno in prepričevalno izvajane. Posebno omembo zaslužijo solisti Belle, Levstikova, Nosan in Bradač, ki so pokazali, da so še vedno kos biserom iz svetovne in domače glasbe. Tudi Petrovčičeva in Mahne-tova sta prav ugajali.
Prvi del je bil zaključen s piano solo Vere Milavec-SIej-ko, ki nas je zadivila s krasnima skladbama “Scherzo” in “B-flat Minor” (Chopin) in “Ritual Fire-Dance” (De Falla) ' Vera e dovršena pianistka in kadar njeni gibčni prsti zdrsnejo, zaplešejo in ubirajo po slonokoščenih tipkah, pre-šinja človeka občutek, kakor bi se na silnih perotih dvigal tja nad oblake. Kdor zna pa I zna!	m
so jo nadvse imen
pod vodstvom prof. F. J. Rubina.
Prav ljubko so se nam predstavile sestre Kovich z njih harmoniko. So pa tudi tako lepo slovensko zapele, da je srce kar poskakovalo, “Oh, ta Židana marela” in “Pod oknom.” Torej dekleta, vsa čast vama in prav tako celotnemu zboru za prelepe slovenske pesmi.
Prav imenitno so se postavi, li tudi fantje, ki so nam predstavili, kako fantje v vas gredo in pojo “Ko so fantje proti vasi šli . . .” itd. Posebno pa je vsem ugajala Mr. Bizjakova igra v angleščini. Iz tega smo videli, da slovenska pesem ne bo šla še tako hitro v grob. Saj vidimo, da se mladina P° raznih naselbinah zelo zanima, kaj so Slovenci lepega prinesli s seboj v srcu iz stare domovine. Kaj podob nega bi se morala tudi naga mladina tu v La Salle poprijeti, saj ima vsak glas, samo dobre volje je treba za sloVen-
ne čestitke k zmagi oni dan. VBem nam oBtalim je to v ponos. Rojaki, postavili ste se •V Ohio. Pozdrav.
Zastopnik.
Razno iz Chicaga
Chicago, lil. — Naša ugledna rojaka Mr in Mrs. Štefan Ritlof sta bila zelo iznenade-na predzadnji četrtek, ko se je njiju hčerka pripeljala z zrakoplovom iz stare domovine in ki jo nista videla že 24 let. Ko je bila stara pet let, sta jo pustila na posestvu pri starem očetu in materi in se-'daj je pa prišla sem kot redovnica sestra tretjega reda sv. Frančiška, katerih glavni stan je bil v Slovenski Bistrici v Prekmurju. Ona pa je zadnji čas živela v Institution Robin Vienne Isere, France.
V sredo 3. novembra je stopila v zrakoplov in naslednji dan, v četrtek popoldne, je bila že tu v Chicagu. Rekla je, da ni prav nič čutila, da se vozi proti Ameriki, tako je bilo prijetno. (Op-, pisca: jaz nisem še pozabil, kako sem bil bolan na vožnji sem.) Vprašal sem jo, kako so kaj živ-ljenske razmere sedaj v Franciji. Odgovorila mi je, da se je sedaj tam že precej izboljšalo, da ni več kart za kruh in da sedaj dobivajo ljudje že lep bel kruh. Nato sem jo še vprašal, kako so verske razmere in mi je odgovorila, da zelo povoljne. Francoski narod je zelo pobožen. Dosti jih je, ki imajo državne šole pred pragom, pa se njih otroci vozijo po cele ure daleč v katoliške šole, ker starši pra-vijp: svet je že tako slab in če ne bomo dali svojim otrokom prave Verske vzgoje, kaj mo-remo‘pričakovati od njih, kadar dorastejo. Vsa čast jim!
Žanimalo! me je tudi, kako je kaj komunizem 'razpasen po Franciji, odgovorila je, da je
0	I sko pesem.
V drugem delu so nastopili	* 40-ur’na	pobožnost	se je tu-
ženski zbor z A.	Nedvedovo	di prav lepo završila. Father
‘Serenado” in P. Jerebovo j ]([aza iz Ohio je imel prav le-“Moj fantič,” Anne Safred z | pe govore v angleščini in Fa-F. S. Vilharjevo “O vstani, | iher Kasovič pa v slovenščini, sonce moje” in L. Wilsonovo j Ljudje so prav pridno obiska-“Carmtna,” Carolyn Budan in | |j cerkev tiste dni. V nede Frank Bradač z “Ve ptice la-, jj0 24. oktobra pri prvi sv. ma-stovice” iz A. Thomasove ope-j g; so skoro vsi navzoči pristo-ro “Mignon” in dvospevom iz i pi]j p sv, obhajilu. Naš cerk-operete “Valčka	čar” (O.	| vehi zbor	pa je ves	čas lepo
S.raus), in mešan	zbor s ko-1 prepeval	cerkvene	nabožne
roško “Spet ptice pojo,” Jo hann Straussovimi “Pripovedkami iz dunajskih gozdov,” zborom iz Donizettijeve opero “Lucia di Lammermoor” in Foerstorjevo “Naše gore.” Tudi ta del koncerta je bil izvrstno podan. Solistka Safredovh in Budanova in Bradač v duetu so jako ugajali. Mešan zbor je zaključil s poudarkom in fineso.
Koncert je vodil Matičin pevovodja Ivan Zorman, katere mu je treba priznati, da je svoje pevce odlično pripravi! za ta pevski večer.
j prepeval pesmi. Zaključek pobožnosti 26. oktobra je bil psi nad vse slovesen, lep sončen dah ter lep in .gorak večer. Za sklep sta pa farana Joe F. Strukel in Louis Ahčin zlezla v zvonik k zvonovom in sta tako ubra-
v južnem delu precej tiste golazni, a drugod pa je precej mirno. Povedala je, kako se komunisti poslužijo vsega, da le grdijo Cerkev. Tako n. pr. se preoblečejo v duhovnike ali redovnike in se poslužujejo vseh mogočih trikov, samo da bi uničili človeško dušo. Zato naj nam bo opomin naše č. s. Peregrine Ritlof v trajnem spominu. Ona se bo vrnila nazaj na svoje redovniško službeno mesto čez en mesec. Ze-lo se ji dopade tukaj pri starših. Vsi ji želimo, da ko se je srečno, pripeljala sem, da bi se tudi tako srečno nazaj v samostan, kar Bog daj.
John Mlakar, zastop. P. s. — Da ne bo kdo misli, .da imajo redovnice toliko denarja, da se z grakoplovi vozijo, naj tukaj povem, da sta vse stroške krila njena starša.
Glas iz Pneble
Pueblo, Colo. — Tukaj smo imeli pred kratkim kar tri pogrebe. Prvi je bil Frank Perko, rojen v Pueblo. Izdihnil je svojo blago dušo na operacijski mizi. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Rozi, hčerko Berto, mater Pijo, brate; Fred, Bernard, Edward in Raymond ter sestro Helen Rijan. Spadal je k društvu Western Star št. 16 ZSZ. Pogreb se je vršil iz cerkve Marije Pomagaj.
Druga je bila Mrs. Frances Zalar, 1705 E. Eaton St. Umrla je v bolnišnici par ur po o-peraciji. Zapušča soproga Josepha, hčerko Mrs. Justino El-mor tec dva sina Josepha in Valentin«. Pogreb se je vršil iz cerkve Marije Pomagaj.
In tretji je bil Anton Pucel,
NASA MICKA IMA TUD BESEDO
Naš se je vedno bolj nemirno premikal po stolu v kinu., Kot bi se po pomoti vsedel na vročo peč, ali pa na mravljišče na Debevčevi farmi. Samo to je še manjkalo, da bi se začel pras kati po životu. Nazadnje menda že ni mogel več prestajati, pa se je sklonil k meni in mi šepnil: “Ali se bodo že nehali pre-tezati tam na platnu? Ali bodo pokazali konje, ali jih ne bodo! Tistega vzdihovanja in zavijanja oči, kot kažejo na sliki, sem se že nagledal. Bom imel spet dovolj za nadaljnih petnajst 'et. Kar ven bom šel!”
“O, Marička, pomagaj!” sem se prestrašila, “samo te sramote mi ne napravi 1 Kaj bodo pa Krekovi rekli, če boš kar tako planil iz gledišča. Mislili si bodo, da te morda črviči, da sem ti kaj takega dala za večerjo na mizo, ki te zdaj ongavi. Prestrašili se bodo in dr. Krek bo letel za teboj, ves. prestrašen, da je kaj napek s “šefom,” kakor ti reče in da ti je treba dohtarja. Vse boš spravil iz glajza. Tak daj no, potrpi, saj morajo biti vsak čas konji na sliki!”
Tako sem ga tolažila in se zatajevala, da sem potiho govorila, pri tem sem pa zamudila ginlji-ve prizore v sliki. Ravno prej
aswassis
kami in butila iz sobe. Potem me je pa naš zmešal, da nisem videla, kaj je napravil njen mož, če je letel za njo ali ne.
Krekova gospa, ki je sedela na moji levici, je opazila, da i-mava z našim neke tajne pomenke, je mislila, da se meniva o sliki, pa mi je šepnila:
“Kaj ne, vašemu je tudi všeč slika! Oh, kako nazarensko fgletno igrajo.”
“Aha,” sem ji šepnila nazaj da nisem rekla ne tako, ne tako. Saj ji vendar nisem mogla izdati, kakšne počenja naš zastran slike.
Kmalu zatem je bil pa naš
no pritrkavala na zvonove, da je ljudstvo kar hipoma napol-	. -
nilo cerkev Nadvse lepa je ki je uihri 29. oktobra. V Ame-bila procesija z Najsvetejšim,
16 čč. gg. duhovnikov je bilo pri procesiji ter šolska mladina. Vse se je škohčalo v naj-lepčem redu.
Mr. Frank J. Lauschetu iz Clevelanda, Ohio, prav iskre-
rikh je prišel-pred 50 leti. Za pušča žalujočo soprogo Mary, hčerko Mrs. Willem Shafer, dva sina Antona in Franka. Bil je člah društva sv. Jožefa št. 7 KSRJ. Tudi njegov pogreb se je vršil iz cerkve Marije Poma-
gaj. Počivajte v miru vsi trije in večna luč naj vam sveti Preselili ste se iz doline solz ^ nebeške višave, kjer ni trpljenja in ne solza. Vsem ostalim moje iskreno sožalje.
V cerkvi Marije Pomagaj so bili poročeni Joseph Butkovic in Miss Betty Hollingsworth ter Arthur Dirose in Miss Mary Hren. Bilo srečno in Bog vas blagoslovi, da bf v miru in iju bežni živeli.
Pri družini Mr. in Mrs. Jeršin, 2335 Sprus, so dobili krepkega sinčka. Moje čestitke!
Država Colorado je hribovita dežela in zato jako vabljiva za lovce. Dosedaj je število ubitih lovcev naraslo že na 17.
Veselo je bil presenečen v na šem Pueblu nek reven Mr. J. Evans, star 71 let. Priden in dober človek, otrokom je rad popravljal igrače. Rad bi imel radio, a ni imel denarja, da bi si ga kupil in tudi električne razsvetljave ni imel. Nekega dne pa stopi v njegovo hišo pismonoša in prinese kar tri pakete. Odpre prvega — notri je bil radio in baterija, v drugem gorka jutranja suknja in v tretjem pa precej tobaka. Radoveden, odkod je vse to prišlo, stopi iz hiše in vprašuje, od kje neki vse to. Pa mu soseda pove, da njo stane samo tri cente, ker je pisala na radio postajo, kjer so se ga usmilili. Pozdravljeni, Frances Lesar.
zopet v hudem razgovoru s sinčkom. Kaj vem, kaj sta imela tam na oni strani. Slutila pa sem, da se.o bonbončkih nista razgovarjala. On je nekaj časa molčal, potem se pa zopet o-brne k meni:
“Ti,” je rekel, “Jimmy spet trdi, da ne bomo videli konj. Da sta se s Krekovim Alešem domenita, da smo v drugem gledišču in ne v tistem, kamor smo šli gledat konje. Povedal sem mu enkrat za vselej, naj se ne vti-kuje v stvari, ki jih ne razume, da že jaz vem, če smo prav prišli ali ne.” Nekaj ča3a je molčal, potem mi je pa zopet rekel: “Micka, daj no, povprašaj Krekovo gospo, če ve, v katerem gledišču smo. Morda je pa naš Jimmy vendarle pogruntal, da nismo v pravem kraju. Meni se je začelo že tudi nekam dozdevati, da bo nekaj narobe, ko se ta slika že toliko časa vrti tam-ile na platnu, konj pa odnikoder I ni. Ni treba povedati, kako in kaj, samo vprašaj jo, če ve, kje smo.”
Res se obrnem do Krekove gospe in ji šepnem: “Gospa, kaj ne, 3aj smo v “Allen” gledišču?
“V ‘Allen?’ ” se na vso moč začudi Krekova gospa. “O, ne, ‘Ohio’ smo, ki je takoj poleg. Veste, v Londonu sem videla sliko ‘Rebeka,’ ki mi je bila grozno všeč. In ko sem v časopisu videla, da jo kažejo tudi v ‘Ohio’ gledišču, sem našima predlagala, da bi jo šli gledat. Veste,'mojemu možu je vseeno, kaj gleda, sin Aleš je pa vesel, samo da gre v kino. Nič se ne bom čudila, če ne bo naš pri tem lepo zadremal, ker mu ni nič za kino. Gre samo, da meni ustreže, ki itak ne grem drugam.”
Križ božji! Torej je vendar-* le res, df) smo prišli v naipačno gledišče! Joj, kako naj to se-
Idaj našemu povem. Ne smem
in planil iz gledišča, ki je nagel kakor vihra. Zdaj sem razumela, kako je prišlo do te zmešnjave. Naš je videl Krekove, ki so zavili v gledišče “Ohio,” pa je butil za njimi, namesto, da bi šli ena vrata nšprej. Menda si je kar domišljal, da Krekovi niso šli gledat druge slike, kot o tistih njegovih konjskih mirhah, da jim ne more človek lepše reči, ki so nam prizadja-le že toliko preglavice. Na, zdaj naj pa še njemu povem, da konj tukaj ne bo videl, bo pa B'og pomagaj in ga ne bo bo moč obdržati na sedežu. Zelo previdno ga moram pripraviti na presenečenje.
“Ti,” sem mu šepnila na vso moč sladko,, ‘“Krekova gospa misli, da tukaj najbrže ne bodo kazali konj. Morda se jim je kaj polomilo in kažejo zdaj drugo sliko.’
“Ni strela!” je ušlo našemu. “Aha,” sem zopet povzela in držala roko pred njim, da bi ga obdržala, če bi hotel uiti, “Krekova gospa pravi, da smo najbrže v gledišču ‘Ohio’ in ne v ‘Allen,’ kamor smo bili mi namenjeni. Tudi meni se vse tako dozdeva, da bo kakšna pomota pri vsem tem. Nekje bo nekaj narobe. No,” sem naglo dodala, ko se je naš zganil, kot bi ga nekaj pičilo tam na južni strani, “kar potrpimo zaenkrat in glejmo sliko do konca. Bomo šli pa jutri v ‘Allen’ konje gledat.”
Oh, Marička ti meni (pomagaj, kako sem hitela, da sem naglo povedala vse. Naš, ki je hotel v prvem hipu skočiti pokonci, kp je slišal, da nismo v pravem gledišču, se je nekoliko pomiril. Kar skupaj je zlezel, kot bi ga nekaj potlačilo. Oči je obrnil v strop in nekam strmel. Samo, da je obsedel, bo že kako, sem si mislila. Morda j ga bom pa le obdržala do konica predstave.
Vidite dekliči, nekaj sem pa le spravila danes skupaj. Pa ne kaže drugače, da se bomo prihodnji pondeljek še nekoliko pomenili o tem, če ste pri volji,
AHKRlSKA DOBOVnra, NOVEMBER 15. 1948
JANUŠ GOLEČ:
KRUCI
Ljudska povest po zgodovinskih virih
bo treba zavzeti, razbiti ter požgati še to noč. Povelje je bilo oddano od moža do moža z vso nagHco. Pohod je pričel mimo Dokležovja na Bakovce. Selo so obkolili napadalci z dveh strani od severi. Od jušne za-ipira pobeg precej velik potok Moško s svojimi vijugami.
Niti en strel ni padel, ko so planili po polnoči Veržejcl nad BakOvce. Krucc.vske taborfu-ke, kmete, žene in deco je prebudil yiz najtrdnejšega spanja šele bOjni krik nenadnih napadalcev, prasketanje na vseh koncih vaši podtaknjenega ognja, strahoviti lajež psov, ki so
Tega puščenega v Zibelki
noči iz vseh delov Prekmurja in se zbrati ravno v Bakovcih.
Fzpnc je še nekaj klašturil po dvorišču, do ne razsodnosti razpaljeni stotnik je planil golo sabljo v hišo pršd jokajočega nedolžnika. Po zraku je švisiiil zamah težkega meča, ki se je ustavil z glasnim treskom na na dvoje preglani z!-, belki in prosile so na pomoč samo še zaprte živali . . Edina
človeka sta brala na konjih Dance” v Slovenskem narodnem
dvora, kjer je pravkar švignil višok plamen iz polnega skednja.
Ko š'b ipošinili na Mursko polje prvi žarki jutranjega soln-ca, so bili veržejski strelci zopet zbran! y vrtini ob Muri.
se morali natepsti v tej grozni Manjkal jte le trobentač, Husi-
janov Draš. Nikdo ni bil zanj v skrbeh. Graničarje je služil
Na smrt prepalšeni vaščani šest let, poveljnika turške trd-so vreli iz gorečih hiš, letali ka-'njave je vodij za nos par let ih kor ob pamet p<> neaelju, kjer njega bi naj bil oplazil na smrt so jih pobijali brez ozira na kak Km! Njegov gospodar
spo] ter starost pobesneli strelci. Pobeg je bil odrezan od severa; je pač vrelo vse v južni smeti proti potoku. V to krdelo nesrečnih iznenadencev so se žaganj ali stekli psi, grizeč.česa-joč in napadajoč z vso besnostjo vsacega, ki jim je prekrižal pot.
Na ivseh koncih obupni klici, lajanje psov, prasket do neba segajočih ognjenih zubljev ------ —. Iz te zmede je odmevala od klanja in nočnega požara podivjana zahteva strelcev: ‘‘Izročite nam Kruca tJo-diinjo; vrnite rtam našo Vido!” Celi Bakovci so že bili oviti v od' plamenov bleščečo meglo dima, ko sta planila od glavnega krdela napadalcev dva postavna jezdeca in krenila proti
u, za dober streljaj izven sela. obupu življenje preko potoka, Karol Ropoša je rignil kakor šele bodo postali strašne žrtve
“hiiuptman” je bil mnenja, da se ga je stara pijandura nakre-sal. Obležal je v kaki kleti. Po sterznjenjubo prekanil'Kru-
ce in znal Veržejcem povedati ie namreč med vojno 15. janu-
kaj izvirnega.
Obrazi in roke vseh strelcev so bile počrnele od dima . Molčali so . . Z daljnega pogorišča se je kadilo v gostih meglah. Dim je oznanjal proti nebu, da je končan prvi vojni pohod veržej skih strelcev nad Kruce. Ali je bil ubit sploh kateri Kruc, vsaj delni krivec, ni znal nobeden od ipo-hodnikov. Pasjega sina — • Godrnje — ni videl nikdo! O ugrabljeni ter skriti Veržejki ne sluha ne duha!
Pohod je končal s požigom
Pokol jem nedolžnih.. Oni, če ni več verjel, da
razjarjen ogrski vol: “Tamle tedaj neozdravljive stekline
Franc, je dom i pas j ega sinu! Nikdo nama ne sme uiti-živ!” Jezdeca sta se pognala kar preko plota na glavno in bolj zgrajeno dvorišče.. Nikjer žive duše, da bi se postavila v bran. Vse tiho m mirno . . Le po hlevih je mukala živina, krulile svije in iz hiše je bilo čuti ve-kanje dojenčka. Franc je. prižgal plamenico. Pokazala je išti položaj kakor tema. Pretaknila šta vse kote, vdrla v
klet. Nikjer človeka — čuvar- svojo Vido? “Ha, ha, omožil si
Stotnik Karl ni dal glasnega povelja za umik, le z roko je zamahnil ipreko reke in poletno jutro na Murskem polju je sprejelo veržejške strelce, prve udeležence maščevalnega napada na madžarske Kruce!
K0 so bili strelci vsi na šta-
“Hej, Korla, ali ti nisem pravil, da je Gordnja tolovaj — “oberkruc”! Kje imaš
ji tako velikega doma! Niti ehega'hlapca ter dekle ni bilo na spregled, kaj šele, da bi se bil od kod prikazal tolikanj zašiljeni gospodar s svojimi Kru-ci! Še enkrat sta prebrskala
edinko s Krucem? Za svarilo pred roparskim Madžarom si me obrcal. Sedaj si prejel ti goši sunek, katerega boš najbrž čutil do smrti !"
Cela četa se je ozrla, izvzem-
vse izbe in kleti. Klicala sta ši ipoveljnika. Ob bregu Mure
Vido in vpila iz polnih grl, da bi sploh 'priklicala človeško bitje. Od povsod le prazni odjek lastnega glasu, živalsko mukanje iz Metov in zaripli vek nedolžnega nebogljemca, čisto za-
PrijateTs Pharmacy’
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Am. In E. 88tk
oo.vou ttt -VITAMINU
Otseem
cmM*

die*
DAY
DNE____________
Seru mulil umš
i0»*0ev<h»4)M*
*OmmA0w(
M* C*NM


KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
NOVEMBER
20,—Društvo Kraljica Miru št. 24 SDZ priredi ples v SND na 80. cesti. Melody Pilots orkester. >
24.—Carlton's (Carl’s Boys) prirede “Thanksgiving Eve
domu na St. Clair Lptt Trebar.
DECEMBER
11. — The Euclanders “Holiday Hop” v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. v Euclidu.
19 4 9 ' FEBRUAR
5.—Plesna veselica dr. France Prešeren št. 17 SDZ v Slo-Igra 'venskem narodnem domu na St. Clair Ave.
f
V SIBIRIJO. ZAKAJ NE V daji. Gospodinje dobivajo na
AMERIKO? — Pravijo, da so prišli pobirat v neko dalmatin-
sko vas volno, ki jo mora kmet predpasnik, naglavno ruto in 1
oddati državi. Vsaka taka stvar pa mora biti združena s politi-
čnim poukom. Pa je eden pobi- jev, stanejo sedaj v prosti ipro-
VESTI
P XL SLOVEHIIJE
(NMallevanle ■ i. gtranlJ
PARTIZANSKO POSOJILO BODO IZPLAČALI. - “Slov. por.” poroča 18. septembra, da je vlada sklenila, da bo vendarle izplačala tista posojila, ki so jih partizani na svojo roko vzeli med vojno. Partizanska vlada
arja 1943 razpisala posojilo “Narodne osvoboditve.” V Sloveniji pa so pobirali posojilo “Svobode.” Za prvo so obl j u-bovali 3% obresti, za drugo 5%. S temi boni so partizani rekvi-rirali na primer živino, če so kmetu vzeli kravo, so mu dali tak papir. Partizani so ob’jubo-vali, da bodo posojilo vrnili takoj, ko bo dežela osvobojena. Te besede po partizansko niso držali. Ljudje so mnoge teh ,bpr nov že izgubili, še več pa prodali raznim špekulantomi -ki so jih dobili; za ma'i denar, ker nih-

oblj ubijajo to izplačilo." Kmet, ki je prodal tak bon, ne bo ničesar dobil, ker ti boni niso bili izdani na določeno osebo. Špekulant, ki je bon kupil, bo sedaj dobil tisti denar. Ni pa še gotovo koliko, ker so bili boni v Sloveniji izdani v lirah. Morda ima vlada po svojih zaupnikih že večino teh bonov v rokah za, malenkostno svoto in jo bo to
beden ne bo odvrnil, socializirati tudi vaš, to je kmete. To se pravi kmete podržaviti, članek se je zdel jugoslovanskim komunistom tako važen, da so ga prinesli za “Borbo” tudi ostali komunistični listi; tudi v Sloveniji. Članek pravi, da bodo to socializacijo speljali 3 pomočjo zadrug. Zato je trenotna naloga, da povsod vpeljejo zadruge, ki naj pripravijo pot čistemu socializmu. Tega namena tedaj, da kmeta enkrat podržavijo, ne skrivajo.
ZADRUŽNI DOMOVI ZA SOCIALISTIČNO VAS. -“Slov, poročevaec je prinesel na to članek, da je prva stopnja do tega ciljni, namreč, socialistične vasi, Zadružni dom. “V dogra-jeiiih Zadružnih domovih sy bo razvijalo življenje nove socialistične vasi,” tako , vzklika ta ljubljanski list. Končno d« '
račev poučeval kmete, kako slabo je v Ameriki in kako dobro v Rusiji. Potem je povedal, da so tudi v Jugoslaviji še nekateri reakcijonarji. Te sovražnike ljudske oblasti, da bodo poslali v Sibirijo. Pa se oglasi eden kmetov: “Mi vedno slišimo, da je hudo v Ameriki. Zakaj ne bi reakcijonarjev poslali za kazen kar v Ameriko namesto v Sibirijo. Tam bodo prej pomrli od lakote kot v ruski Sibiriji.” Zgodba se, je končala, da so lieki dan odeljali tdga predrzne-ža kot reakcijonarja v splitsko ječo.
KAKO SE ŽIVI V TITOVI JUGOSLAVIJI f
'i' (Nadaljevanje a 1. atranl)
stem trgu pa stane meso 150 dinarjev za 1 kg ali skoraj 20 krat več kot pred vojno.
Moški čevlji dobre kakovosti so stali v stari Jugoslaviji o-krog 100 dinarjev, sedaj pa stanejo na posebne nabavne karte 500, dinarjev, 'torej 5 krat več. Nabavne nakaznice za čevlje je pa zelo težko dobiti in še to samo potom sindikatov. Toda priporočilo od sindikata za nabavo čevljev dobe le odločni pristaši režima. Ostalo prebivalstvo pa sploh ne dobi nakaznic za če! j e, ampak jih mora kupovati v državnem magacinu v tako zvani prosti prodaji, kjer stane en par moških čevljev 3,500 do 5.000 dinarjev, — torej 35 do 50 krat več kot pred vojno.
Kar se tiče blaga za moške obleka navajam, da je pred .vojno stal meter češkega blaga -r,
nakaznice tako majhne količine. da si morejo kupiti le kak
par nogavic na leto. Nogavice, ki so pred vojno stale 20 dinar-

daji 300 dinarjev ali 15 krat več kot pred vojno.
Kaj pa vino?
Vino, ki je stalo pred vojno v gostilni 8 do 10 dinarjev, stane sedaj v državnih gostilnah, ker privatnih več ni, 120 do 160 dinarjev liter, to je vsaj 15 -krat več kot pred vojno. Medtem ko mora najtežji delavec plačati domače vino najmanj 120 dinarjev za liter, pa ga Titova vlada prodaja v Švico po — reci ftr piši — 15 dinarjev za liter..
Ge sedaj upoštevamo, da znaša povprečna mesečna plača kvalificiranega delavca ali u-radnika 3,500 do 4,'000 dinarjev, je 'to na oko povprečno dvakrat več kot pred vojno. Dejansko nam pa gori navedene cene neizpodbitno dokazujejo, da so osnovne življenjske potrebščine povprečno najmanj 16 krat dražje kot pred vojno in to, če vračunamo vse, kar delavec ali uradnik dobita na nakaznice po znižani ceni. Dejstvo je torej, da je delavec v Titovi Jugoslaviji 8 brat slab še plačan kot v predvojni Ju-gos laviji. Vsak dan slišite delavce, ki odkrito pravijo: ”V bivši Jugoslaviji sem zaslužil 1 liter vina v eni uri, sedaj pa moram delati osem ur in si komaj lahko kupim en liter vina. Za mast ali “Špeh,” ki ga kot delavec nujno rabim, pa moram delati tri dni, to je 24 ur, medtem ko sem pred vojno zaslužil za 1 kg masti v treh rah.”
Najbolje plačani delavci: črkostavci in železarji fie dalje upoštevamo, da je
ZAPRINKA

ujmi«
UMCMEUin« elm««*.

1W l
mUJ*
Mnogi, ki trpe viled zaprtnice vedo, da posledica tega večkrat vključuje: nervoznost, glavobol, vzdiganje želodca, neprebavnost, zgubo spanca in apetita, plina in zabasa* nosti. Mogoče ste že poskusili mnoge druge-1 zmesi z raznim uspehom,— sedaj si nabavite steklenico dolgočasno dokazane formule, Trinerjevo Grenko Vino. Že od leta 1887, je ta dobra poznana znastveno pripravljena zmes iz naravnih kore. ni n, zelišča in cvetja, srečno odbijala zaprt-
nico in pomagala nje simptonom. Nabavite si
se danes steklenico tega preskočenega Trinerjevega odvajalca za vas. (Opomba: ako vam ni mogoče dobiti Tri—
jevega vina v vaši bližnji pordajalni, *'J' “ošljite $1.50 z naslovom vašega
tedai posl prodajalca na naslov: Jos. Triner
tor p., 4035 W. Fillmore, Chicago, in vaša 18 oz. velika steklenica, vam bo odposlana poštnine prosto).
.črkostatoe
jerski strani Mure, jim je fouk- izplačilo malo stalo. Drugi minil v hrbet posmeh in glasna snj0, ,ja ho& Tito sedaj, ko ga
dhži Stalin za vrat, pridobiti zaupanje ljudstva, ki je bilo prej po partizanih ogoljufano. Zdi se, da se je na to malo prepozno spomnil, Začetek izplačevanja je obljubljen za 1. januar.
SOCIALISTIČNA VAS. -Glavno glasiio vseh jufcoslovan skih komunistov jp belgrajski
je stal stari cigan Marko Brajdič z velikim medvedom ob Strani in se režal iz polnega grla odhajajočim Veržejcem .. .
Pokolj in požig nikakor nista pomirila veržejakega “haupt-mana”. Neprestano mu je bil pred očmi preko Muhe se po-smehujoči ciganov obraz, ki je oznanjal zlo . .
Veržejci so rajali, ker so zagodli Krucem prvi čardaš. Ropoša je hodi] zamišljen; njegova žena je jokala in tarnala, da se je bilo bati: ob pamet bo radi izgubljene edinke.
Vedn0 se še ni bil vrnil s pohoda na to stran Mure stari Draš, ki je znal marsikatero pametno v sili.
Trobentač veržejske strelske družine je bil precej let Andrej ali Draš Husijan. Bil je revna bajtarska para, saj še svojih staršev poznal ni. Bridke m-1 jenske izkušnje so izlesale iz njega dobrega vojaškega trobentača in moža, kateri je videi nakej več nego Mursko polje. Ljubezen do rojstnega Veržeja ga je prignala iz dobre turške službe v Bosni nazaj domači kraj.
(Dalje prihodnjič)
Pomaaotle Ameriki kupujte
mm bariie m mm.
kaz, da se je kmečko ljudstvo
odločilo za to novo socialistično pot. — To je seveda grda potvorba resnice. Ljudstvo ni rado gradilo teh domov, ampak, ker je bilo prisiljeno. O kakem navdušenju ni nikjer govora. Svoj cilj, socialistično vas. bodo dosegli komunisti le s silo, kot so to dosegli na Ruskem. Morda pa ne bodo imeli več časa za to.
POPIS KMETIJSKIH STROJEV. — V Jugoslaviji je država gospodar vsega. Zato tudi hoče Vedeti, kaj ima. Tudi kaj ima kmet (država upa da bo to tako enkrat njeno) hoče država vedeti. Zato je izšla državna uredba o popisu kmetij-
toVej točno 14 krat več. Pred
Vdjno se je dobila izelo lepa moška obleka za 800 dinarjev, sedaj pa stane 2,000 dinarjev, vosti v državnem magacinu 10 tisoč dinarjev. Svilena podloga je stala pred vojno 30 dinarjev, sedaj pa stane 1 meter 400 dinarjev. En zavoj (špula) sukanca je stal poprej 4 dinarje, sedaj pa stane v državnih trgovinah 100 dinarjev, to je točno 25 krat več.
dja. Kmet strojev in orodja ne' bo mogel skriti. Kmetje se boje, da je nova uredba o popisu
list “Borba.” ta je prinesel dolg strojev nova past, da kmeta bolj članek, kjer razlaga, da je cilj obdavčijo ali pa ga prisilijo, da'
komunizma, od katerega ga no- orodje da zadrugi.
Žensko blago (kambric), ki jev pred vojno je porabil pri-
je stalo pred vojno 4 dinarje 1 meter, stane sedaj v prosti prodaji v državnih magacinih 300 dinarjev, to je 75 krat več kot pred vojno. Na'nabavne nakaznice stane isto blago 50 dinar-
skih strojev in kmetijskega oro. jev, torej še vedno 12 in pol-
krat več kot pred vojno. Nakaznice pa dobe zopet samo članice sindikatov in še to po večini tako majhne količine, da so prisiljene večji del blaga kupovati v tako zvani prosti pro-
FWmko vbjištvo prevzelo premogokope. — Skupina vojakov gtoji pri vhodu v St. Etiedme premogovnem okrožju v severni Franciji, kjer so premo-
premogovnik
garji na stavki. Vojaštvo je nastopilo na povelje vthde, da zavaruje premogovnike pred
uničenjem. Po izjavi notranjega ministra Jules Much, so stavbarji nahujskani od
mmtifov mmm m fammjv.
ko-

mesec, sedaj pa dobi na mesec
ravno tako 4,000 dinarjev, potem veste, da je preje bil gospod, sedaj je pa revež.
Ge vzamemo, da je na primer pred vojno v kovinski industriji na Jesenicah delavec dobil na mesec okrog 2,000 dinarjev, sedaj pa dobi 3,500 do 4,000 dinarjev, potem si, če u-poštevate sedanje cene, lahko predstavljate, kako težko živi. Pri mesečni plači 2,000 dinar-
Trineijevo Grenko Vino

DELO DOBIJO
ženske
čiščenje
Delo
od 3:30 zj. dq opoldne 46 ur na teden.
Dobra plača od ure.
Halle Bros. Co.
(228)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Radi bolezni se proda hiša za eno družino. Za nadaljna pojasnila vprašajte na 1051 E. 62. St-	—(225)
Stanovanje iščejo Tri odrasle osebe iščejo primerno stanovanje. Kdor ima

Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 1 družino, 9 sob, cena $8,500. Treba je urediti zapuščino. Nahaja se na 5810 Dibble Ave. Pokličite EN 5062.	(226)
bližno 500 dinarjev za hrano in stanovanje, za ostalih 1,500 dinarjev se. je lahko v istem mesecu pošteno oblekel, si kupil par čevljev in še nekaj perila po vrhu. Sedaj pa mora plačati, za boljšo obleko 10,000 dinarjev, to se pravi, da nlora 2 in pol meseca delati samo za e-no boljšo moško obleko, za en par čevljev mora delati en mesec, torej skupno tri mesece in pol samo za eno boljšo obleko in za en par čevljev. Toda se v tem primeru za hrano in stanovanje, da niti ne govorim še o potrebnem perilu, nič ne o-stane. Ni se torej čuditi, da mi je črtkostavec nekega časopisa sam dobesedno rekel;
“Naj vrag vzame ves komunizem 1 Oni na 'vrhovih žive sedaj boljše kot srednjeveški grofi in baroni, delavec pa mora delati tlako komunistični aristokraciji.”
Janez Pokljukar.
P. iS. — Na koncu priporni-j njam še sledeče: Pred vojno se
dfihiln 7.o nmpriilrr rlnlar Srt
DENARNE IN DRUGE POŠILJAM ZA STARI KRAJ
Tvrdka HOLLANDER
naznanja:
DA: pošilja denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošli jatev je jamčena;
DA: prodaja zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino;
DA: prevzema zavitke od tukajšnjih rojakov in iste točno* odpremi ja na naslovnike;
DA: sprejema naročila za moko in druge že pripravljene zavitke za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo;
DA: prodaja karte za potovanje v stari kraj in od tam sem;	1
DA: prodaja AMERICAN EXPRESS Travel čeke . in denarne nakaznic« za vporabo v naših državah;
DA: opravlja Notarske posle.
je dobilo za ameriškrdolar 50 dinarjev; sedanja Titova vlada tudi menja dolar p0 istem tečaju. Titove poštne oblasti odpirajo ameriške ipakete, ki prihajajo v domovino, vzamejo dolarje ven in dajo v pakete nazaj dinarje po tečaju 50 dinarjev za en dolar. Nato šele izročijo paket. Če torej upoštevate ^lu^beni tečaj dinarja napram dolarju, kakor to zahteva in tudi izvaja Titova vlada, potem vidite, da je draginja v Jugosl^rijTEbdi za ameriške pojme naravnost ogromna.
Sli
KADAR torej rabite postrežbe v gori navedenih slučajih, se obrnite na zanesljivo in dobro znano tvrdko:	fi'i'Sj
AUGUST HOLLANDER
v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU	i
6419 St Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Rojaki v Kanadi tudi lahko pošljejo denarna in druga naročila potom naše tvrdke.
AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER IS, 1948

vstane, da bi čimprej odjad-]ti nikakega ugovora. Zato je ral.	| najbolje, da molčiš, poslušaš
spravi v grm to ;n prikimaš, če ne, se Jakopi-
PRVO POGLAVJE
Na Kresinju se je razcvela pomlad
Na železniški postaji Blače je stopil iz vlaka študent.
Nič se ne obotavlja, nič ne o-zira, če ga kdo čaka, temveč naglo zanese svoj kovčeg iz postaje. Mimogrede pokima znancem, ne da bi se spuščal z njimi v pogovor, ter nemudoma krene na pot proti Kresnemu brdu.
Kdo je ta študent in kam gre? To je Poljančev Vid. Iz šo’.e prihaja, iz Ljubljane, in gre domov na velike šolske počitnice. Je brhek dečko osemnajstih let, suhoten, vitek in dokaj visok za svoja leta. Prožno stopa, z neko lahkoto nese kovčeg, dasi se mora le premagovati, da ga teža ne zanese na stran, ali mu noga ne klecne.' Noče, da bi se ljudje, ki se ozirajo za njim, smejali, češ kako bo prinesel svojo prtljago tako daleč in tako visoko. Gotovo je sin revnih staršev; doma nimajo voli-čev, morda ne premorejo niti vprežnih krav, kaj šele konj, da bi ga prišli čakat. Morda je vrh tega še bolezen v hiši— in kdo naj gre zdoma? — Ne, Poljančev študent ni sin revnega bajtarja. Seveda: če bi bil reven, bi ne študiral v mestu, marveč bi pohajal doma za čredo kot poganjač ter bi se vadil za črednika. Poljančev študent je sin trdne kmetije, kjer premorejo krave, vole in konje, a se vendar muči
prišel oče, včasih hlapec, včasih kar oba z obema konjema. To pot ni Vid nič pisal, kdaj pride, zato seveda ni nihče prišel na postajo in tako jo fant tihoten kreše v klance Kresnega brda. Ne spričo pohlevnosti ali zato, da bi prihranil domačim .trud, ko imajo že tako dovolj dela, ne, nekaj drugega je vzrok njegovi revi. V šoli je namreč ujel dvojko. . . Da, dvojko nese v žepu in to je huje, kot bi mu žebelj predrl skozi podplat in se mu zadrl v peto. Da, to je tisto, padel je in zato pač ne more vriskati proti domu. Prekleta kemija, ta mu je dala hudiča! Ta mu je zagrenila veselje za šolo ter mu pregnala vse visoke nade za gosposko življenje.
Vrhu drugega klanca znova počiva. Brezbrižno se ozira okrog po gozdu in si briše pot z obraza. Misli mu begajo nazaj proti Ljubljani, ki mu je bila tako ljuba in draga, a mu je kar čez noč vsa njena mikavnost zbledela, kakor bi ne kdo vse belo z blatom ometal. Z bridkostjo v srcu misli Vid na svoje sošolce in sošolke iz šeste. Na dobrega Troho, na živahnega Boltarj^, neugnanega čelustro, sanjavega Bizelja, domišljavega Bohinca, idealnega, pohlevnega Travna; dalje na lepo sentimentalno Mi leno ter na drzno, jezično E-mo. Vsako leto so se poslovi-kakor se vrlim dijakom
po skalni poti, da se zemlja trese pod neznansko težo. Vid se umakne s poti in spozna voznika: kmet Anžon s Kresi--nja pelje trame na železnico.
Kmet se dvigne od zavore, spozna študenta in mu prijazno zakliče: “O, Vid, Bog daj!” “Bog daj, Anžonov oče!” prikima fant. “Peljete v Blače?”
“Da, v Blače. Greš domov?” Več ne utegne vprašati, ker voz ga vleče naprej. O, kako rad bi ustavil, če bi mogel, da bi fanta še kaj pretipal. Vid ve, kako so Anžonov oče radovedni, in je močno zadovoljen, da je tako poceni prešel mimo. Kako naj se izmotava, kako naj govori, če ga dvojka žuli?
Ko počiva nad četrtim klancem, prideta mimo dva gozdarja s sekiro na rami: kmet Jakopin in njegov hlapec. Brž nagovori zgovorni sošed študenta: “Lej, lej, Poljančev Vid!”
“Bog daj, Jakopinov oče!” odvrne fant.
“Kaj pa delaš tu za božji dan? Kako da niso prišli z vozom pote,”
"Ah, čemu?” otrese fant in ni nobenega dvoma, ne sme bi- čitjiice zato, da se dijak odpo-k; oiiYinrn,' r\A i o ' a j	1,«,-.» ..»n.m.o 7otA io fiH tp7.k PVA t.rndft. Ni mn
“Kar tu spravi v reč, ti bova midva drevi odnesla domov.
novemu očetu močno zameriš Jakopinov oče dobro vedo,
***	•	F	~~~	—
'O, hvala, bom že sam ne- (]a ge prične jeseni zopet šola,
sel, saj ni težko.”
“Zdaj se boš spočil, kaj? Boš mar do jeseni doma, kali? Potlej Pa zopet nazaj. E, Vid, lepo življenje imaš, nazadnje boš pa še gospod! Prav je tako, kaj bi se ubijal po teh pozabljenih hribih. Večkrat sem že dejal: čast Bogu, da bo vsaj eden z naših' hribov postal gospod! Tvoj oče je kaj pametno napravil, sem dejal, da te je dal v šole; to bo v čast hiši, vsej vasi in vsem našim hribom. Le dobro se od-počij! Morda boš tudi kaj delal, takole za kratek čas; preveč pa ne smeš, da ne dobiš žuljev, hehehe. Veš, žulji se gospodu ne spodobijo, hehe he>
S prijaznim nasmehom so šli narazen. Vid je bil vesel, da je mož kar sam govoril in ni pustil njega do besede, kajpak, saj tako vse drži, kar tak hribovski možak pove. Tu
čeprav sami niso nikoli v šolo hodili. Tudi vedo, dš so po
čije od težkega truda. Ni mu treba nič delati, glavno je, da je doma in da mu dobro strežejo, kajti že s svojo navzočnostjo sladi domačim živ-] ljenje in.'jim daje najlepših! upov. Da, Jakopinov oče s Kresinja so moder mož. 1
Neusmiljeni kresinjski klanci! V sedmi klanec že rine Vid, a še ni videti vrha. V osmem klancu mu klecajo kolena, utrujen je, da bi skoro o-magal; šele v devetem klancu se prične redčiti gozdno gos-čavje, bliža se vrh.
(Dalje prihodnjič)
delo, žato ni nikogar, ki bi u-tegnil na postajo dve uri daleč. Sami konji pa ne more jo na tako pot, zdivjali bi — in koleselj bi zdrknil po strmini.
Na vrhu prvega klanca tam, kjer se pričenja gozd, je Vid spustil prtljago na tla ter sedel nanjo, kajti bil je že zelo zasopel. Zdaj si je snel z glave klobuk, da se mu je usul načelo študentovski šop tem-noplavih las. Slekel si je suknjič, si odpel za vratom srajco ter spravil samozavez-nico v žep. Bil je nekam po-, klapan in ozlovoljen. Morda spričo vročih klancev in prtljage? Ne, spričo tega najmanj. Cernu pa torej? Prejšnja leta je pisal, kdaj pride. Vedno so ga prišli čakat z vozom na postajo. Ponavadi je
vtv’ “ 1 * ' je pa Vid kar po francosko poslovil. Le s Čelustro, ki je tudi padel, sta nekam krenila, na vso jezo in žalost podrla cel liter vina, tako, kakor bi' goltala same grenke pilule, nato sta si stisnila roko. Vid je pobral svoje stvari ter odrinil iz mesta. Zdaj je vsega konec, šolo je obesil na klin; s to rečjo se ne mara več ukvarjat}. Naj se zgodi, kar hoče. Če ga doma zastran tega zavržejo, bo za hlapca ali pa naj mu izplačajo doto in pojde po svetu.
Vid zadene kovčeg na ramo in rine počasi v tretji klanec. Naproti mu priropoče težak voz tramov. Dva močna voda ga z vso silo zadržujeta, da zbobni po strmini, a voznik visi zadaj na zavori. Vse ziblje, škrta, zveni in ropoče
_	"::v
Družina m univerzi. — Aloys Daaek (Lem) vpeljava svojo soprogo in sina kot je običaj na Carthage kolegiju. Aloys, mornariški veteran, študira medicino, njegova soproga študiran ekonomijo in sin Jim, star 17 let, pa je pričel prvo leto na kolegiju.	j
LXT."lJT.^XT."LTJTJT,Tri.“Lriri hnnJ'L’TjXTLTL’ljl.
m*
tape Knjige
za leto 1949 so izšle!
—AND THE WORST IS YET TO COME “tnnaftnjše šele pride
i
InnjK .rinnnnrft
Knjige so sledeče:
1.	“BARAGOVA PRATIKA” za leto 1949
2.	Knjiga: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA
•	NARODA”
Obe knjigi skupaj staneta—$1.50
Vsebina obeh knjig je bila navedena v dnevnikih in tednikih. Zelo zanimivi knjigi sta obe. V kratkočasje, pouk in v razvedrilo vam bosta. Tiskanih je le omejeno število. Hitite z naročilom, da ne boste prepozni. Naročnino za knjige je poslati v Money ordru, ali bančnem čeku na:
BARAGOVA PRATIKA -
1857 W. 21st Place	Chicago 8, Illinois
Lhrummmnjmnjin^
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St	HE 2736
“WORD-OF-MOUTH” crfvarfUIn# H making
•SHsrS’SS
E	
	
DISTRIBUTOR - Paul Watral FINEST BEVERAGE DISTRIBUTORS Cleveland, Ohio	Phone EN 2003
flaznantlo in Ztah'Oala
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt vzela i« naše srede našega dragega soproga in dobrega očeta
Matt Haffner
ki je po dolgi in mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti mimo v Gospodu zaspal dne 9. oktobra 1948 v starosti 63 let. Pokojni je bil doma « vasi Dornike pri Smledniku na Gorenjskem.
Pogreb se je vršil dne 11. oktobra iz Joe Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in po sveti maši zadušmci smo ga položili k zemeljskemu počitku na Kalvarijo pokopališče.
Na tem mestu se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Ozimeku za opravljeno pogrebno sveto mašo in drage cerkvene obrede. Lepa hvala Msgr. Hribarju za tako lep govor. Enako lepa hvala Rev. Cim-permanu za obiske v njegovi bolezni in podelitev svetih zakramentov.
Iskrena hvala vsem številnim prijateljem, ki so pokojnemu v zadnji pozdrav okrasili krsto s tako krasnimi venci. Enako lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale zg mir in blag pokoj njegove duše.
Lepa hvala vsem onim, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega,' ko je ležal na mrtvaškem odru. Lepa hvala članom društva št 5 SNPJ in SMZ št. 3, kakor tudi vsem drugim, ki so se udeležili tvete maše in pogreba, ter ga tako spremili na njegovi zadnji poti do groba.
Prisrčna hvala vsem onim, ki sp dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu brezplačno.
Lepa hvala sosedom, ki so nam na en ali drug način kaj pomagali ter nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh.
Lepa hvala Joe Žele in Sinovi pogrebnemu zavodu za tako vljudno postrežbo, pomoč in tako lepo urejeni pogreb.
Ti, predragi soprog in ljubljeni oče, sedaj ob Tvojem svežem grobu srčno Ti želimo, telo Tvoje mirno v grobu naj počiva, duša pa plačilo večno uživa.
Žalujoči ostali:
MARGARET HAFFNER, soproga MARGARET NAINIGER, PAULINE PULAR in FRANCES KASUNIČ, hčere
JOHN NAINIGER, GEORGE PULAR ih RUDY KASUNIC, zetje FRANK HAFFNER, brat	FRANCES VALETICH, sestra
4 vnuki in več drugih sorodnikov
Cleveland, Ohio, 18. novembra 1948.