Prvo zadružno zborovanje je zbližalo življenje, delo, uspehe in izkušnje zadružnikov v Sloveniji Naše delo V dneh od 7. do 9. t. m. se Je vršil t L}nb!jaiil prri zbor zadružnikov Slove-ni|e. Zborn Je prisostrovalo nad 700 de-legato* lx vseh zadrag v Sloveniji. V prrem dnevu zboroTanJa )e govoril pred-sednlk Kraečke koralsije pri CK KPS tov. Popit, ki je v svojem govoru dal pre-gled dosedanjega razvo]a sociaHstičnega sektorja v Sloveciji, ovir, na katere Je naše zadružne giban)e zadelo ter naka-zal notranje orgatiizacljska vprašanja kmetijskih delovnih zadrug. O istih ter o vseh drugih problemih, tičočib se za-drug in zadružništva, predvsem o pro-blemlh dviga donosov ter o izkušnjah v tem pogledn, so v nadaljevanju zboro-vanja govorill posamezni delegati. Zbor zadružnlkov je pozdravU osebno hidi toT. Kardel]. Ob zaključku disku-si}e Je pregovortla ie tov. lidija Sent-Jarc. org. sekretar CKKPS, kl je pred zaključkom izročila nagrade predsedstva vlade Sestitn nafboljšim zadružnikora, med katerimi }e tudi toy. Gvido VeseL predsednik »adjarske delovne zadmge »Osojnik« prl Ptnju. Izvršni odbor Osvo-bodilne tronte Slovenije pa |e nagradil ?* isdnižnikov s knjigami in praktičnimi darlH. NajboIJSe zadrnge so bfle nagrajene z raznimi kraetijsklmi stroji. Kot prva |« zadruga »Osojnik« prejela prevozno »ad-no škropilmco, sadni mlin, dva traktor-ska lemeia, ceptlne noSe in knjižno sto-jalo s knjigami. Zadruzniki y Trničah so prejeli radio aparat, sejalnik za zito ln 30 kos. Delegatl-zadružntki so na zborovanja potrdili In sprejeli sledeče sklepe: Delegati vseh kmečkih defovnih za-dmg smo pregledalj tiosedanje deio la koncc zboTGvaala ugotavJjamo r imena vseh zadružnlkov da so našl dosedani) nspehi pokazali pravilnost liniie našeica CK KPJ pri graditvj so-cjalistlčnega kmetljstva. Rkrati agotavijamo, da sta aspešno zakljuOeno tretje plansko leto in do-lovnl polet, s katcrlm naše Ifudstvo stopa v četrto lcto petletke, najsljaj-nejša potrditev pravilne načelne poli-tike našega partijskeg« vodstva v sporu i VKP(b) In kompartijami de-žel IJudske dernokracije. Hvaležni smo našernu partijskema vodstvu. da je delo pobudo za sklica-«!e tesa zbora. ki ]e nallepša manlf©-staclja novega slovenskeja zadružnJ-štva V referatlh in dlskusiil jle ta zbor pokazzl uspehe in drapocene izkušnje posameznlh zadrug, na drusi strani pa pomanjkljlvostl in napake. proti katerim se moramo odločno bo-rKL Zbor jc dal tudi pobudo In pred-k>*e oblastvenlm or«anom za reše-vanje nckaterih perečth problemov s katerlm) se zadrujte borlio Za nadslinu. razširitev okrephev in pospešcni razvoj scciaHrma na vasi spreietnamo naslcdnje SKLEPE: 1. Kot osnovno pomanjkljivost sm« usotovili. da smo se premalo trudili za priteKnhe> čim večje^a ^tevila delovnih kmeto^ v zadružna gospo-darstva. Zato %» obvezujemo. a) da bomo btrbeno in s pravflnim prepričevanjem pritesovali kmcte ne-zadružnike v naie zadružne kolektive tako, da borno skupno » njinii ustva-rfli velike gospodai ske enote, prtd-vsem v krajih ki imajo posoie za močno prolzvodnjo: b) pii vključevanju zadružnfkov bomo strojto upoštevall načela prosto-voljnosti in bomr vs gospodarsko, polit>:no !n družabno ž!vljenje v za-dru^ah uredili tako da bodo kmetje nezadružnTki dobivali vse večie za-upanje v zadrute; c) skrbelf bomo zi Izvajanie do-sledne demokratičnos« v zadru«ah tako, da bomo na zadružnlh zborlh, rednih zadružnfb tn brlcadnih sestan-kih skupno refevall vsa gospodarska in drujca vprašanja. Tako bo Imel slehernj zadružnik s srofitnl predlox' ntoJnost pHf-pevati k pravflncmn rc-ševeniu zadružnlh vprašanj !n k ntrje-vanju ter dvJranju zitdružniitva hi lastne blajfJnte: d) budno in odk>čno bomo v za-druzsh In Izven žadrux razkHnkavat> prikrfte In odkrHe sorražnlke na-predka na ˇ«?!. Ir! fku«n?o ovjrat! rsz-vo| Jn otrlevanle socl*H*HčTi8ira ra-družništva. ter ^krbno čnval? radružno imnvlno. V nn§J Osvnbod?Jm frontl Ig pod vodstvom KoTnun?«tHČrte partlie bomo nfne?fno ^rfil «oc!sft«tfčfio m\-«c!nos< in ˇsestr»F«k« krepflf rorlcHf soclailrma na vasl kar pr«*d«t»Tlf» Bmv4I aredffl tob«, da a« k«tfo •*¦ tegovale delovne sfle zadrnsi t«r da bodo služlle predrsem za lastno ori-roma dopolnlino preskrbo zadružnl-kov. 3. OblSaMjamo, d* s* bomv t ob-stoječih zsdrusah ie dosledneje borHi za boli^o orjcanJzacUo deia. zato bo-mo organfzlrali poroJcih prolzvodnje ustrezajoče vrste in števiio hrkad tcr skupin. Uvedlf bonio norme za vse vrste de! v kmetiiski proJzvodnJi. še posebno skrb pa borno posvetHl nor-mam v živJnoreii. Na t« načhi bomo avedil, izpopolnili hi atrdin sociaHstlčne obfllte dela ter taso postavili osnoro za socialistično ncirajevanie dela, ki bo temeljilo n* ¦spehV. posamernili ladružnftov S tem bo tudl omojo-četto dodeUevanie dopolnflnih n»xr»d tlstlm zadružnlkom. skupinam ht brt-cadam, ki bodo prolzvodne nak)«:e presesli. Brlgade ln skuphie }c treba opre-mU\ s prlpadajočimi »troji orodjem, žtrteo ln ostallmi sredstvi z* nrc'z-vodnjo, obencm pa Hb zadotžKi za Izvršitev planov hi čuvania orodja \n stroJeT Taka obtika orjtanlzacHe de!a, t j. rcalno postavliene nortne, zadol-žUeT s piaooip proizvodnie. zadolžl-tev za čuvan'e orodja in stroie* raz-dellter dohodov Hd. Je osnova za raclonalnejSe Jrkoriščanje delorne sfie ter vzpodbuda za dvljcanje «*o-rilnosH dela hi povečanje prol^vodriJe i. Giede na oscotovllene pomanlkl]?-vostl h napskc * pretekiem letn bomo posveti'* veL pozornosti: a) sestavHaniu 07'roma dono?n?e\a-nju go^podirsklb planov, k! mor^jo postati borbeni delovni program ?a-druge. PrJ postavfisnlu planov na| so-deJuje?^ vs? yadrj!Zii?k? fn or!'r^v?o s rvojhnl predlogi k povečaniu pro-IzTodnlh naloe te» k pravilnem« tn bolišemu izkorlSčanir razooložlilvlh k»n»rhe{: an«Td »TiAnvsdo «*«xoq nP3AB ^ dela, rato pa bomo predhodno xado!-Jlli slehernega zadrninlk. s Sterliom JelovniT dni ki }lh ima opraviti » iadrucii v posameznih obdobjih pri 'em pa bomo upoStevali delovno spo-sobnost posameznib tadružnikoT4, c) okrepM In lzboljia;i bomo evi-denco nad izvrSenim delom in okre-pill delomo diiciplino. 5. Ker Je žirinoreja v SloveBiJi ena poglavitnib in najvainejših kmctij-skih panog, bomo: a) pospeSili zdruzite* fivine, pti čemer naj bo mlada (plemenska) it-vina loč~na od proizvajalne. oziroma rpreine fivlne; b) borlli se bomo, da se bo Sterllo žlvine rskladilo > možnost)o reje 2i-vtne glede na krm^ko ostioto; c) posebno pozomosi bomo posve-fall dTigu svln]erefe in perutni-narstva; d| odločneje kakoi dosle} bomo * planinskih predelih pospeSeTali ovte-rejo; e| skrbeli bomo za zdravo tn odpoT-00 plemensko tlvlno, k\ je pogo) aspeSnega razvoja iivtnoreje * celoti f) skrbeli bomo u statne !W-»o-idriTniške preglede, te vefjo čiitoio žirine In hlevov m čuvali krnsne ton-4e z odmero pravilnih krmskth obro-kov. S skrbnejJo nego it» refloaa v frehranl bomo povefali predvseaa pcoizvodnjo mleka nastl, j»Jc ttd 6. Da zajamčino izpolnjevanje prolzrodnih p.anov v SivalsHci proiz-•'odnii, se obvezujemo: a) da bomo $e to zirao tzvr&Itl rsa pripT«*-tjalna dela ta kapitalno gra-ditev potrcbnib gwpodarsfeib objek-tov; b| graditev m adaptaclje hlevov ln drniih gospodarskih zgradb bomo iz-vtU\\ 1 lastno delovno silo Pri tem oomo izkoristUi predvsem material i2 laslnih krajevnih virov, ki qa bonao pripravilj ze pi)zimi. (Jporabl)all bo-mo tak nnčLn grarlitve. kakr-,en naj-bolj astreza danomu materialn in s kakrinim bomo na;bitre)e zgradill tn asposoblli potrebne objekte; c) organlzirali botno obrtno d«J«T-nost in razna pod]et)a, ki omogoia-,0 pospeševanje »Ocialistl&ne kmeti)-ske proizvodnje in ^. edeiavo proli-ˇodo» 7. Prlzadeval! ti bomo dvignlti !!ˇ-ljenjske pogojo tadrnSnikov ln to n« samo v materialnem. temvef tndl v kulturnem pogledu: a) nstanorili bomo otroSke fastf tn doiaore igre in dela, da bomo r»a- reraenjevali žene in raatere ˇ naflb adrugah; b) z ustarwTl]an]em kn]iinic, prire-janjem brainlh ve^erov. organizira-ajem raznih te^ajev ia dmgih obltk kultnmcprosvetnega dela, kjer m] bc žabava zdrniena 1 vzgojnimi prire- 'itvami, pa borao. nepTe^tano dvigatl du^evno obzorje to poli'.ltno zavest zadružnikov in razvijalt med njimi družabno ž?vl|enje; c) poži^ili bomo kalturnoprosvetiM) delo po na^ib zadružnih domovih 8. Nalotje kj spio si |ih postavtli, s teilc«' !r odgmnie In zavedamo se, da )ih borao zmogli le, če bomo imeli dobre poHtl^ne hn strokoT^e »dre Zato borao naše najbotjSe za-dražnlke pofiliaU v tefaje u zadnii-ae vodStelje, brtgadlrje normlrce, plan-r}e. knjigorodje itd. In si nepre- tano prizadevall da izobrazimo tvtči drtige zadražnilce 9. Obljubljamo, da bomo 1 vsem joletnm sledili zgledu naSega delar-skjgn razrcda. ki s herojskimi delov nimi napori ln soclalistJfnim tekmo-Tfinfem Szpolnjnje tei presega svoje prolzvodne plane. Zato se obvezu|»-hbo, da bomo tadi na področju socla-listl^ne graditve na vasi razvlli vse-«transko tekmoTanJe koi stalen rt-stcra dela. Organ'r^aH bomo tekmo-vanja raed pjsameznlraJ zadrnžnikl. ' jplnami, brigadaml 'm zadrngarai tta področjn rseh panog kmetljske .ffoizvodnje, Zavedamo «e, da boaio !• z tafol-njera šem vseh teh sklepov hi i»a-kazani^ nalra iahkc prtsnevali *vr») Telež h graditvi socializma, ker bomo tak^ s povečano proizvodnjo zagoto-rili čiin boljSo preskrbo delovnia IJtidi mest in fndustrijskih srediS? ter ostalim gospodarskim panogam /atiotovili potrebnr delomo sflo. Tako bomo t STojem dnevnem d«t» dafali priznant« prsvilni politlk|\na§c artljj bi Ljudske fTonte in s tcm nat^ef prispevali ? teikl borbl nm-§ega ljndstva pod modrlm Todstrom tovariSa Tita za enakoprarne odnose med narodi In socialistltniml drla- ami Mladinska vodstva LMS dajejo obračun dela organizacije V me«€cu decembru 1949 je CK LMJ izdal odilok na podlagi statuta organi-zacije o izvajanju letnih 9estankov v or-gatiizaciji, oizvoli tvi novih mla4in«kih vodstev za leto 1950. Mladcia Jugoslavije )e odlok CK LMJ ˇ polnd meri razumela ter takoj prieto-pila k izvajanju To nani kažejo ševilm primeri razgibanosti in dela v organi-zacijd. Tudi organizacija za okraj Ptuj je pristopila k izvajanjn svoje vaŽDie na-loge — izbiranju vodstva iz najboljšah članov cvoje orgaoizacije, ki bodo 7 voljo in praviLno dajali smemice s*vojšra aitivom skozi celo tekoče leto. Nič manj važna naloga ai pregled dela ak-tiva sekretariata, preteklega leta N« podlagii tega se sestavlja plan za bodo^e de!o aktiva Dolžnoet organizacije je, da je tesno povezan« z veemi množičnimi organiTacijami, da mlaapake po- tereau. Nekateri pred"vo-li"mi kwt volivni sestanki 60 se morald razveljaviti. kot je to primer del-avske-ga akfeiva v Ormožu, volitve na QZKZ itd. Krajevni koTOiteji sploh ni*o po-sretili nobene »krbd letnim sestankam, za+o je ravno taTti najbolj p^ereče vpra-šanje izvedbe volitev Biroji krajevmh komitejev ni»o imeli sestanka. Ni6o pre-StudiraH aavodil, niso proučili sdtuacije v doti<3ieni kraju, niso sestavilj plan del-a, niso iimeli semmarjev 6 sekreta-ri*ti aktivov itd., itd. Taki primert «0 ˇ Zavrču, Podlebnik-u in drugje Sekreta-riflti aktivov so popustrlli pri svojem de-iu. Knajevni fcomitegl meo delali. Tako knanao ogrofrmo primerov, dia j© arganil-zacija zamrla. PosledSoe taflcega dela se kaiejo daiiie«, ko sekretarji aktivov se-«Btevljajo letno poročilo, pa mmajo k^j poTočata o svojem delu im se ne upajo stopsti pred mladino. Imamo slične primere tudd m©d dela-v-sko mla<5iTio. MladinsTci komi'te »Gradli-sa« v Strnišču nd samoiaiiciativTio pod-vsel ničeear. Sele na zaiitevo OK LMS je sklical ©ejo boroja korniiteja dne 9. jasa., kjer je stvaj- prediskutiral, proučil si-tn-acijo in izdelal pl«n izvedbe letnifo se8tan.kov. Tu vidimo še drugo stvaj. Izdelali 90 pl«i, razdelili delo, sprejeli konfcretine ofcveze. Sekretar ailctiva elek-trolize tov. Gombas je v imerui evo-«¦ jega aJctiva napovedaJ tekmovanje vsem aktivom »Gr-adiea«. Vidimo, da ima ko-raiite »Gradisa« v*e možncsti raizvo}a leustne iniciative, razšinitve in poglo-bttre dela članov biroja — kotniteja. De-lal bo na tem, d-a se popolnoma uspo-sobi za vodstvo mladine, kd ne bo ča-kalo na direktivo iz višjega vodstva. Samoiniciativno bo izvrševaJo naloge, ki 60 vaine in pereče v orgamKaciji. Na drugi strani vidicao krajevne ko-mitej-e, čeravno še mlade in. neiizkušene v d-e-hi. Imajo vr>ljo in 6e čutijo odgo-ˇorne za evoje delo v organizacijl Ti koaniteji so taJcoj ob izidu odloka CK LMJ začeli racmišljati, kako bodo kon-kretno pristoprti k izvedbi naloge. Pri-ra«r takega komiteja je Mestni komite Onnož. 2e v prvih dneh tamiarja je skli-cal eeminar sekretariatov aktivov. Do-bro so preštudiralj odlok CK LMJ, sesta-viH plan dela komiteja, 6©lcTetariatov iti aktivov ter taikoj pristopili \ priipra-vam n-a volitve, Mladini so pravilno tol-mači^H vsebitio odloka, jo seznanili s po-n*enoTn volitev, ji nakazali delo in pot, po ka-teri bomo čimprej osvojili vrH-ne SKOJ-evske orgaTiizacrije. Ker «0 tako pristopili k delu, dosegajo uspehe. Izvt-šili so ee predvolivni sestanki v območju komiteja Ormož, dan^s pa že prdstopajo k samim volitvam. Imamo še več takHi primerov, kot so: aiktiv v SDZ Osoj-nilk, dTŽavno posestvo Turnižče, aktiv »Ple-tarnB« Ptuj itd V aiktivu »Pletarna« so na pTedvolivnem sestanku prediskutiraJi dck> seik.retariata aitiva kot celote. PredlagaH ©o, kaj naj V6ebuje plan za bodoče delo. Nataniko 60 se spoenaM s potekom volitev. Da bd tui Tak primer je bil v vasi Ločič. kjer »o c kamenjem (op^ko) skord okna abmefoi-vali mladino, k,i je imela ©e»t«n«k.. V predelu Cirkulane so pozivali ml^adia«, naj niiaT ne gre na eestanek ifcd. Kljuii vsem poskusom razbijastva pa ee bo na-ša oTganizacija postavila na trdn* tla. da j€ ne bo nikdo omajal, tadi v n«j-večjem viharju ne. Nobena klevetnisfca psihoza, pa naj pride 7. V7.hoda a.li zap«-da, n€ more odtrgati naše Partije od lfud-skib množic Obratno, liudske njnožice so se še bolj ©trnile v jeklen obroč ofcrog KPJ, voditeljice v 30 letni borbi z-a boljše življ-enje delovnilh liudi. Skupno « KPJ. na čelu s tovarišem Titom. se bori proti izkrivliajnju linriie marksiz-ma-leniniizmia. Nikakj razbijaški poslraai ne bodo odtrgali mladiin« od orqianwa-dje LMS. Se bolj se bodo na njo nave-zall, da bo kot en mož vodila borbo ca irvršitev plama četrtek leta petletke. Kot en mož bo stala na braniiku naže »eod-visnosti. 2 vsemd silami bo potnagsta gTaditi socialistično dotnovino FLRJ Otrajni komite LMS, Phii Petinštirideset bivših italljanskjh par-tizanov se zagovarja pred sodlSfei« ¦» Bresceji. Obtoženi so vojaških hi partl-zanskih akcij v letu 1944 proti sorr«i-nikn. Na izrednl skupšflni Zvne ftti^*«-skih partizanskih združenj v Mtacn, V.i se |e vršila v zvezi 8 to raiftraT«, j« bila sprejeta resolndja, • katero |« »V sojena politika vlade, ki soglaSa s pre-ganjanjem partizanov. Na množičnem sestanku OF v Dornavi je bil sprejet plan za 1950. leto Na letošnjem 1. rednem množičnem sestsnku v državni osaovni šoli v Dor-navi 4, januarja t. l. ie bil sprejet letni plan OF za 1950. leto, izpopolnjen vaški odbor OF ter dan pregled dela v letu 1949. Od 575 voliviifh Tjpravičencev se jih Je 284 vkljnčilo v OF. Ostanek ni takoj doumel vredcosti frontalne in organi-zirane borbe proti zaostalosti, zato 6e počasi pridružuje združeni množici svo-bodnih delovniii Ijudi, ki se nikoli niso bali deliti dobrot in težav 6 skromnim in borbenim 6vetom. Frontna organizacija v Dornavi je no-sila v letu 1949 odgovornost za uspešno izvedbo volitev v KLO. Večina Ijudi je razumela nujnost volitev in vsega osta-lega dela Fronte, zato so tudj nudili odbora primerno oporo pri delu. Štiri-inštirideeet ka-at &o se sestali fnnkcio-narji in čla-ni. Prepričevanje in orgaui-Zu.crske priprave za delovne akcije so imele primeren odziv. Gradnja zadiuž-Bega doma ni bila končana. Opravlje-no pa je bilo na njem ogromno delo. Tudi na potek odkirpa je imela OF zna-ten vpliv. V planu za 1950. leto posveča vaški odbor OF Dornava veliko pozorno«t do-graditvi zadružnega doma, :!etom čla-bot OF v druge kraje zaradi ogleda in-dnstrijskib in zadTužniti obratov, dvign šterila OF člamov, rednim sejam in 6e-•tankom, izobraževalnemu tečaju, izvr-žitri 3.900 prostoToljnib delovnib ur na ' zadružnem dotnu, borbi proti špekulan-tom ter skrbi za otroke in starce. Zanimivo je, da so se zbrani člarti ognila obravnavi ustanovitve Kmečke obdelovalne zadruge, ker 6o nasedli večjim kmetom, ki niinajo interesa za ustanovitev KOZ. V Dornavi je dovolj družin, ki so ho-dV.s za zemljo na delo. Leta in leta so oelali fcot najemniki. Večkrat jim ni trgajalo razpravljati o najemnikih in te-žakfti, vendar so razpravlj ali, ko so jah potreboralL Sedaj je prišel čas, ko iz-ginjajo iz navadfe tezaki in najemniki. Zemlje je v Dornavi dovolj, dovolj Iju-di, ki jo bodo obdelovali ob svojem znoju, ob pomoči živine in strojev. Le nečesa v Domavi pogrešajo. Takih ljudi, ki bi rekli: »Dokler smo bili samo mi poseetniki, so n-am drugi hodili poma-gat Sedaj je čas, da vrnemo pomoč tem Ijudem, da bodo tudi oni spoznali, kako lepo je svobodnemu človeku na svo-bodni zemlji, na kateri živijo Ijudje ene vasi kot ena druiina, kjer je pomoč ˇseh vsem zakon.« Ko so svojčas od-hajali teiaki z dela, so jim gospodlnje in. gospodarjj rekli: »Bomo že vrnili«. Sedaj pa nočejo govoriti o tem, da. bi se tudi zavestno združili. Skozi deset-letja 6o se že zduževali v eni vasi, po stavljali hišo ab hiš-i in jib povezovali s cestami in potmi. Danes se jim še zdi odveč, da bi na velikem dornavskem polju rastla pšenica za vse, ki so se po-svetili obdelavi zemlje, da bi bilo to polje za vse Ijndi iz Dornave skupna njiva, polje skupnega dela, skrbi in ve-selja, na katero ne bi odliajali kmetje in težaki, temveč 6vobodni zadružniki enakopravni državljani nove Jugoslavi-je, neustrašni patrioti, ki jim je enako sveto, kar so skupno pridelal, ustvarili in uporabljali. Da bodo vsa mesta v odbora OF za-6edena, so izvolili novega predsednika. Prajšnji predsednik OF Peteršič Jakob «e je sam izločil z nedelavnostjo. Ne-kateri funkcionarji VOOF so bili pre-meščeni na nova službena mesta. Za predsednika VOOF je bil izvoljen tov Retelj Alojz. Pred njim 6ta kandidirala Belšak Milko, delavec v Ptuju, doma iz Dornave in Verlak Franc. Ljudstvo bi ju izvolilo, vendar sta pravočasno po-kc alč evojo nepripravljenost za pre-vzem tega vadiLnega in borben<»ga po-ložaja. V okviru di«kusl>6 je bilo govora o načrtu gospodarskega odbora, ki je pla-niral za leto 1950. graditev brvi, popra-vilo tehtnice, graditev lope za stroje in orodje, izpeljavo kanalizacije, vaške razsvetljave itd. Tudi pri teh delib so člani OF obijubili fizično in gmotno pomoč. Tov. Lovrec, šolski upravitelj v Dor-navi, je podčrtal važnost izobraževalnega tečaja za mladino. Ta je nujno potrebna dopolnilne izobrazbe, ker jim osnovno-iolska izobrazba ne zad-ošča z ozirom na velik napredek goepodarstva po osvo-boditvL Škada, da bi mladi fantje in dekl.eta iz Dornave ostajali nekvalifi-cirani in neizobraženi poljski delavci, ko pa imajo nešteto možnosti e tehnič-no izobrazbo in izpopolnit. še bolj ko-ristiti kmetijstvu in svojemu življenja Znemo je, da ljudje iz Dornave niso za-ostajali. Tem manj pa je to mogoče do pustlti danes, ko 6O dane številne mož nosti marljivi mladinl Sestanek j€ potekel v dobrem razpo-loženju. Prisostvoval mu je tudi tova-riš Fridauer Franc iz Ptuja. Obstojajo vsf izgledi, da ©e ta izpo-polnjeni odbor OF in novi KLO z vs€ resnostjo lotita dela začenši pri življenj-skem odnosu z mn.ožico, z njenim sode-lovanJem in pomočjo in z zaključitvijo ob postavljenib ciljiii za leto 1950. —Rc Stari novi svet, družbeni red Avstrijeke obteati 90 odkkmfle 27 fenam vizum aa potovanje v Jugo-rfavijo. Te žene »o se hotele na va-Hlo glamega odbora AFŽ Slovenije adeležiti novoletnih prirediter za etroke. Okrajno načelstvo r Celorcu je itdajo vizuma odklcmilo « motiva-eijo, da bi »skupinsfco potovanje •j^roiak) kortsti Arstrije.e * ZTeea it&Mjanskili kmetiJBfcih delav-eev je objarila sporočilo, t katerem se obrača na kjaro predsednika vla-de De Gaaperijn 0 zakomi o agrarni feforprri, ki ga je predložila vhtda. PoročDo poudarja, da je predloženi »akon o a&rarni reformi >naradna prcvaira sa kmete, ker »e na njihovo zahtevo sploh niso orirali, niti ne Ta-roje njihovih koristi in dolgoletalh borb za zemljo.« Y Po poročilih britanakili fcaropisov 90 pred kratkim poslašli nora voja&ka ojačanja v Eritrejo proti gribantu. ki zahteva priključitev dela dežele Abe-siniji. * V Modeni (Italija) je policija pred nekaj dnevi med velikimi demonstra-ci.iaini delavcev proti množičnemu od-purčanTu "bila 5. ranfla pa nad 30 delavcev. Tudi aretiranili je bilo pro-tovo števflo demmistrantov Zaradi teh nasilii so v vsei mondenski po-krajini raztriasiH spiošno stavko. ¦ V deeernbsru preieklejra leta je v Frattriji banVrntiralo 437 podietii. V vsem letu 104? na 2102. Likvidi-rap.ih ie bilo 552 V vs**m letu 1949 *» bankrotiralo 3398 pod.ietij. * Koncem decembra 19. Tudi na Gradišianskem Je števllo ne-zaposienih v raznierju z letom 1948 matno narastlo. Koncem leta 1948 ]e bilo na Gradiščanskem okoli 3000 ne-zaposlenih, koocem leta 1949 pa jih je bllo že 850CF. • Na zahtevo sodalflstičn« stcanJce y Avstriji je bil ukinjen »Sturm«, meseč-n -asopis socialistifcne dijaške mla-dlne. Casopls se \e pregrešil s tem, da je v zadnjih števiikah kritiziral popust-ljivost slrankinega vodstva napram neofašistom. •k ¦ Statističnl nrad Zdraženih »arodov ]e sestavll letno poročilo o Itevllti časo-pisov ln nakladi v posameznlh državah. Največjo naklado časopiso* na pre-blvalca lma Veiika Brftanija. Tatn od-pade 600 izvodov na 1000 oseb. Naj-slabše Je s Časopisno naklado ln raz-p i^anltm na Kitajskem, kjer pride 10 izvodov aa 1000 oseb ln v Indiji 8 5 lzvodl na 1000 oseb. V Združenih državah Amerlke Ima dnevna naklada 1081 raznovrstnlh dnev-nlkov 52.300.000 izvodov. 31,000.000 iz-vodov naklade imajo časopisi v ZSSR, v Veliki Britanij! pa 29.720.000. D«Ib prl hw«*«Tan|B 5k«d*rtk*g« \*\ zera m pokazale prr« sadov^. Olvšeg dosed«n]ih del )e zavaroral pr«d poplM-raml 050 ba zemlje, nov raovt, kl so 9* zgradiM preko reke Morače, pa omogoč* zvezo x velikim kamnolomom. V celott so izTrlena deU t rredrvosU 88 mftijo-bov eftnarjer. Naltn kenfton }• anp«io nfftl vpr«-ianje oplemenjevanja domaLeya premo-ga in njegoTO «premin)«nj« ˇ koks, ki se rabi t netalurgiji a* topljeaj« H-leza ix rnd«. E>osleJ jno moraH *d«}«ti va koks ˇ tujini vellkaBsko sneskc, kl p« bodo seda], ko bomo imeM domatt kok-», ostali doraa «li p« ilnžUl m Mb«Tu drn-gega poodročjc OLO Ptuj Od 102 povabljeniJi vodij grup «« je wd€lcžHo konference «amo 55 vodij. V itnen« ropubliške kontrolne komisije 9e j« konfeo-ence udeleži! tov. Pratenjjak Ja-ncz, kl je ime) prepri^ljiv referat. Udeleiencem konierence je bila prika-Mca ra.T.lika med ktKitrolnima organi sta-rega družbenega reda in kontrol-nimi ot-gaml Ijucteke oblasti Slednji iniMjo nalo-90 tuvatj do«ledno tzvajenie današnje družbene zakonii-tosti ter pr«*prečevati v»e pojave nereda pri opravljeniti driavlj«n-siih dolžnosti in pri dosegamju driav-!}a.Tiskih pravic. V teen, da so ljudakl inapektorji i2voljen4t je d«jno ijudBtvu TBa možnost, da si lzbere kot zaičiti^ik« Sfrdanjega družbeneg« rcd« le ti«te pre-dane vn nasebičrve d^lovne Ijud4, ki n« bodo nilkoli i^daU jnteresor delovneg« ljucfctva in kl ne ho6o pred nobenira ruBillceim dnižbenege reda r»Ma zn ]m po-puSčali. Kot v Tseh eektorjifc deia ljud-«ke oblasti ae vtSi tudi t delovnem sek-kM-ju Ijndske ln«pekclje tekmoratij« med pO6BJnezniml repnblikanjA, melerau, po katfrrem se j« pregled ttHI, 3. Sterilu kvsp«(ktorJ«T. 4. dalunm pregleda. 5. Slevilu prcdlogor h nmožice, 6. števihj t inepekcije vključeinih 5!«-aor mnoiičaih orgaTiizacij. O tekmoTanjtj bodo poSilioli tiidnerno poTo^flo KomisiH ;sa lincteko icopeflcdjo prl Ofeiasmem odbom OF Prerf roifce odbore Osvobodiine fron-te je torej postavljena naloga kvedbe Toliter članoT Ij-udske tn«pekcije naj-poznieje do 31. januarja. Seminar vodij »Vvp*n LJ »p bo pričel v začetku febru-a.j. ra OO Oi . A^tuju. Skupine, ki bo- do v tern tasni tekmovania vršdle kakšne pTe-glede, naj takoj pošljejo po en rzvod zapisnika na Okrajni odbor Osvobodi)-ne frcmite, komdsiji za Ijudako inspekciio v Ptuju. Komislja za ljudsko mispeikcljo prl OO OF v P^uju Delovni kolektiv okrajnega avtoprevozništva v Ptuju je ponosen na sotovariše - udarnike V okrajnetn avtoprevozništvo v Ptuja sc pred kratkim razglasili pet novih udarnikov. N]ihovo delo je bilo predpo-goj za dosego tega častnega nasiov«. Druqič ga je dosegel iofer Kopša Alojz, kl je v preteklem meseca ob. prl-liki generalnega popravila stroja pover-jenega mu avtomobila presegei noimo za 27*/» ter tako s svojo iznajdljl^pstjo in z vestnim delom znižal stroške. Kljub temvi, da je njegovo voz.lo bilo 17 dni v ponravilu, ]e v ostallh 13 dneh 80*/t Izpolnil svoj mesečni plan*ter torej tudi v planu prevozov presegel normo za 20 odstotkov. Udamik Korošec Ignac ]e star ie 60 let. Dolga leta }« kot vintfaa- gar&l za tujo gospodo. Pred meseci pa je bil tprejet pri avtoprevozni^tvu za pomož-nega delarca.. Veiiko veselje do strojev mn je pomagalo, da se je v nekaj me-secih priučil mehanitarski stroki. Ko je do podrobnosti spoznal v»e artomobilo-ˇe dele, mu je bila ^overjena naloga demcntiranje strojev. V tem se Je ie zeio izpopolnil te< poiskal vse možno-sti, da je delo pospeiil. LJspelo mu je preseči normo demontiranja in mazanja strojev ter pranja dvtoraobilov za 25—30 otist. Znižal je s tem podjetju stroike za 5 odst. V zanimanju za delo Je za vzor marsikateremu mlajšeinu lovariSu. Soier M i k u 1 e c Jože se je najprej izučil za mizarja. Ze v tem faru g« je h 'i vlek;o k strojcm predvsem. k arto-mobilu. S težavo si je zasluiil toilko de-rwr]a, da je pred 16 leti Uhko položll 1 erski izpit. V podjetju ie nad dre Icti marljivo in v&stno oprar.ja svojo »I«žbo, skcraj vsa popravila izvršuje md. V podjetju je najveckrat docegel najvišje števUj lon Hlometrov. V preteklem me-sccu je presegel n.oimo prevozov za 35 odst, t sro]lm popvavilom vozila med potjo Je zviiai zmogljivcst prerozov za 10 •dktt. tcr znižal % teffl strožke spioflne-ga popravlla aTtomob U za 20 odst. Za-sluLil je naslov udarnika. Med najzarednejie delavce pod]ef]a »pada Soier Prelog Vikior. Je pred-sednik sindikalne podruinice. V pre-teklem uiesecu Je s svojlm nesebičnira delom prihranU podjetju 30 od«t. stro-ikov pri poprarilu dTeh avtoHobilov, Iz starega, neuporabnega materiala ]e Iz-delai maJijksjoče dele. Iznajdljiv in po-žrtvovalen je omogočil montažo struž-nlct v deIa\Tilci podjetja ter s tem pri-hranll podjetju prl izdatkih za ?truženje 25 odst. Udarnik je postal sedaj prvic. 19 let že izvršuje svoj šoferski pokllc udctrnik Berglez JurlJ. Službo Je ved-. l vestno opravljal. Posebno pa se Je lzkazal v minulera mesecu prl montlra-ni težkega Diesel motorja. Brez poseb-nafja orodja, ki ]e za to potrebno, je prJ montliariju presegel normo za 30—33*/Y Potrebno orodje sS je končno izde.al sam lz 1 lii odpadlh delov. Izdelal je tudi kar serijo 7-tonskega avtoraobila ter pri delu presegel normo za 20 odst. S tem sl Je častni naslov v polnl meri za-služa V.L. Gradisov doprinos k razvoju Strnišča Tam okoli Lovrenca ira Dravskem polju, kjer se je nekoč razprostiral gozd tn nerodovitna xeml]a, se danes 'gracH In raste eden največjih kombinatov težke indnstrije v nail driavi in v Et-ropi spioh — Krrarna gMnice !¦ aln-nini]a. Marsikdo ]e ie nnogokra! ifHal te bral o t«m BKKf&tnem glgantu naSe prv« petletk«, veadar ne ve, kako 9« razrlja la kaj pomewi v go«podarski osamorro-fltri nai« socialistiCne domoTtn«, Po asfaltirani cestl, ki nas pripelje od P1v]a, prldemo prod glarsi vhod tovar-m li po glaTai cesti, ki deli tovanio m dra dela, y samo osrčje zgradb, ki ¦o ie zgrajene ali ki »e ie gradi]o. Na desni straaA, kj«r so objrkft tovarne gltnice, opazovalec n« vidi več toliko gradbeaili delaTcer kot »OBteTJeT, kl že montktjo ttroje za ta del tovame. Mogočsi objektl so dograjeol, deloma i« opremljmi s stroji tn čakajo mvod)i i« deiavd, )e bfl y leHi 194« najboljiii ««ktor gradilišCa, sottor, ki }« t ten letn »aJTeč Dapravil in Oflromao doprineis«! k aadaljnji izgrad-*|1 toTarme. Sabot*Se inforn^oirojevskili tat^HtoT, med ¦)!¦! Madžarske, »o po-4k«$ale nrrei) d«lo sa gT«dn]i hat* elektrollre, — gra^mci pa so |o samA bres porao^l gradill lw zgrartni, Mo?i delavsiva in deiovriega poleta niso mogll nnifttl poedind h vrste *avoz-nlkov. Za veHkhid kepi izkopane zemlje je skrlta v primeru z oslslfcmi objekti mala, vendar moderao nrejena deltvnica za popravljasvj« gradbenih strojcv, avto-mobilov, lokomotiv in sploh vseg« par-ka mehanir«cije. Delavnico je po iastnl zamisli nredil in ]o danes vodi tovariS Umek Armaiid, ki Je s svojim oeobjem, mc!ianiki, kovači, in&talaterjl, strojniki in drugimi storil veliko, da so lahko strofi, ki so blli potrebni popravila, v razmeromi kratkem čmu zopet obrato-v»M ia tako služlli borcem za plan. Ob delavnici nas vodi pot po tra*i bpeljane ozkotirne proge v veliko gra-mojnico s sef*racijo, kjer se pridobiva, pere fri o^poiilja na mesto porabe gra-moz, pesek ia ralvka. Zelo vazen je ta objftkt, če pomisliafto, da bi morali dru-gače pTkM»ivati io vo.?iM ve« materlal jx) k%i»HrJh in žfi^vvviki r rs.ibližajega ice nas - v oc- nica, katero vodi tov&rii Či;{ei Iva« in ima sedaj, ko prifenjaneo tsdclovati kose gradfeenega mharsiva sami, velik pomen ia vafsie plaiiske naloge S svo-jiml obrhilžkimi izdelki bo morala opre-mili vse stanoranjske bloke torarniike-ga naseija in ot;'ale objekie tovarne. Pre-d delavnico se planlra pioator, ki !>0 služil na.5im (izkulturni^cm ja tel«-ni razvoj in raivedrilo — fiiknlLanio fgrisče. Tak<>j naprcj se razrija i* raste novo delavsko na*eije. Se pred drew« letoma je bila tn sknpina lersenih barsfc — danes %o hi zidanc hi'ao aa^ore pri «ai«m del«. V nnea začetkn to bdie v«Uke tefav*. Na »ovo o«no»airi eko-nosriH ai t&o Aovolj «t1b«, ikirpstk hlevoT, »rodja — re*<4ai t« Je tadl t« nredllo ia Baibariio. D«nec 1« »Giadis«-ova ekonomija ena najboljiih ia naj-tep$e nrejenih t ptujskem okraju, za kar gre priznanje vse« nj«*tra delar-cesa, glaT»®mti ekonomu toTariiu Bedrač Jankotn, nadiornlku ekonoraije tovariiu Jurenec Jožetu tw delavcem ekonoEiije. Po giavni cesti, kl teče paralelno s tovaano, pridemo v moderno zgtajeoo uaselje tOTarne. Lepi tronadstropnj sta-oovanjski bloki oam povedo, koliko važnosti polaga tovarna iva to, da izr.a-jo delavd primerno stanovanje in udo-ben dom. Ta »ektor, k* je izven območ-ja sarae tovaine, gradi in vodl stav-b«o4k tovarlš Hronek Josip. Marsikate-ro tezaro je moral prabresti kolekiiv, predno je zgra^M Stevilne bioke. Na tem sektorju »o najbol)si zidarji gradi li»ča — saj so v tekraov»nju za ve^jo storilnos* presegli aormo v zidanji ope^s^ga zkiu 300%. Povsod Tidimo nove ta lepo ureiene co»te, Lrpdjas« kaaalizadio ia rodo-vod. Sektor oitkih gradcnj gradAišča vodi geomet«r tovariš Rcmezeni;o Jurij, ki ima poieg t«ga še delavnico zaizde-lovanje betonskih cevi vscb proiilov za kanatizaciio. Ko človek vidi vse- te velikanske stav-be, lepo urejene bloke, ceste in nasella, se nehote vpiasa, kakinl so ti Ijudje, ki vse to gradijo in uslvaijajo. Vodstvo gradlllita )e pov«r]e«o že o<) samega počeika inienlrja tOTarlšu Mai »ter Borutu, kl vkljub vsem objektivnim težavam vodi giaciiiišče pri i/vr^evanju planskiii nalog. Uspehi gradiliLča so veli-ki. Zato je tudi priznanje aajvii]ib foru naov vetiko. Lansko leto je bilo gradili-iče razgla&eno za dmgo adjboij.se gradi-Hiče v dižavi, dobllo je prehodno za-stavo Zveie Madikatov Jugoslavl^) ia visoko denaiao nagrado. Grauiliste, ki j« največje po svojem obsegu v Slovemjl in eno najvetjih v Jugoslnviji, je važna iocka naseg« petletneg« piana in eko* Domske o«amosvojitve nase države. Tega sc vse dclavstvo m vodiino tehnično tet ostalo osobje iaveda In daje od sebe vse, kar se iahko cianes /.čižiteva od prodasi rinnov naie »ocialisti^me clruibe. KakLni so uspehj gT8zri'Aiis v preick- iiho iii-iitui^ 7u.61i9 a\ aruu.a^e,;3 '^e' Lona je bllo vgrajeno 18.089 m*, sezldano je biio ?/»ubi opeonega ziou, ometav je bllo narejeno 65.465 m1, cesti^a je bilo UgotovJjeno 75JM) m1 itd. Vse te ogiomne žtevilke r.ara povedo, da se je na St.-nii^u preieklo leto deialo z vsem elaavm, tckmovalnim poieiom in veiiko požrlvoralnosijo uailh gradbenib deiavi cev. Vse te uspehe je Izvojevalo deiav-stvp kolektiva, kateremu aačeljnjcjo naši odarniki. Na graclilištu je bilo v prej-injera letu razglašenih skupno 101 udar-BJ^, 142 pobvaljenih in 143 denarao rw-giajeoih. Gradilišie Ima 6 delavcev, kl dclajo ie ra zadnje leto petletke. To so tovariii; Zerjav Ignac, delavec; Lovren-čif Peler, tesar; Mohoiko Rudolf, dela-vec; Ulaga Jakob, strojnik; Grah Mari-ja, delavka, in Ovca Janez, delavec. Po-leg tega je na gradiliiču *e 49 delavcer ki so že dovršill delo za Ieto 1950. Med udarniki, katerih število je veliko, ima-mo petkratnega udamika želnzokrlvca to-rarl*a Miholir Jožeta, šllrtferatnega udar-nika železokrivca tovariša Štruc Vinkot« ln trlkratne udarnike Kral) Tomaža, te-»arja; Zajšek Martina, tesarja; Panič ^te-lana, odrarja; Pecik Ivana, železokrivca, ln Vidovič Franca, 57 let starega delav-ca. Poleg teh je še itirinajst dvakratnih adarnikoT. Tadi delavke ne zaostajajo za »vojiiai tovariši. Delavka Fosel Te-rezija dvakratna udaraica, in delavke-udamice: Kranjc Terezija, Bogme Hild*, Princl Iranka, Sil« Marija, Leskovar Elizabefa ia Vrbnjak Tončiia stoje z ramo ob rtmd z ostalimi In se krepko bore sa plan. Tadl strenski oorati imajo odar-¦*ke, med >]imi dvakratnega varilca Do-«Qek Dngot», kljnčarničarja Novak AIo|ia, ter šest kova(er in dra stroj-¦lka. Ti avantgardisti naie sodaJistlč*« gratfnle ln doscieni rezultati a&a jas»o ^OTore, da je Strni&e ae »arao veiiko gradbeno torlšče, ampak tndi velika *o-la novih kadrov. Vajeniška šola je » preteklem leta usposobiia 61 učencev za zitUrje in tesarje in jih kot kvaliHciraae moči vkljufila v prodnkcijo. Mladfnec ki Je do včeraj živel v Halozah ia umc slišal o gradnji socia.1izma, ga danes gradi s svojimi rokami. Tudi priučeno strojniško osebje in zidarji ter tesarjf so se izpopolnili in s tečaji pridobill kvalifikadje. NajboIJži med n\iwi pa ao bili poslatH v gradbeno-delovodske iolf t Maribor ia Gradbenl tehnikum v M« ribor in LJubljano. Polet slrokovnega kadroranja je re-tfk in zadovoljiv. Nič pa rie zaostaja kulturno dviganje oašega delavstva. Sin dikalna podmžnica s kulturno prosvet-nitn referentom tovarfšico Klajn&ek Olgo neumorno dela in preaa.ia politicno-ideo-lo^ko delo na res delovni kolektiv Ve-Cerni sindikalni tečaf. poli;i'ni \-r,' valni krožki, živahna drama*ska na, preprosta, a vendar efaktna deicivs^a godalna rauzika, fizkulturno društvo. ki je v odbojki, ping-pongu in no-fometn zabeležilo marsikateTO zmago — naai s svojim udejstvovan)ero in doseženimi re-zultati povedo, da delavci ne gradijo sa-nto tovarn, temveč izpopclnjujcjo tndi svojo izobrazbo. Ljudje, ki so prisli na gradilišče kot preprosti zemljani, so da-nes udarniki ler ponosnl in zgrajeni de-tavci velikega gradilišfa, in vsi vam po-vedo, da ni Stmišče za njih samo mesto velikih delovnih podvigov in zmag, tem-več tudi preobrazba čloreka. Tu 9e člo-vek privadi socialističnega dela ter zdra-vega, srefnega in veselega življenja. Po vsem tera lahko mirno zremo v bo-dočnost. Velike planske naloge ki faka fo kolektiv v Ieto§'njem letu, bodo samo nadaijevanje delovnfh podvigov in zmag, ki jih zabeleinje gradbeni kolektiv v zgodovino svojega ustvarjalnega poleta. UŠ Povezava tnod roditelji in učitelji znatno olajšuje vzgajanje šoloobveznih otrok V nedeljo, 8. jcuiuarja i t dopaldm« se je vrsil na potmdo uprave osnovrae šole na Zg Bregu pn Ptuju roditeijski &e5.taaaek, ki se ga je ude.ežilo 11 oče-tov in 25 mater lefi 4 čiani učiteljskega fcolektiva Kiatko predavanj« o dostednosti in vztrajnosti pri pravikiih vzgojnth me-todaii, o vzgojnlb. meiah, občutijivosd otrak zaradi siabega sp^nja. o prevzgoji otrok na deio, o higieni ia drugiii vpra-šanjiii, ki vežejo roditelje m učitelj« kot vzgojitelje otrok. bodočih delavcev, zadružnikov in delovniih mteiigentov, je unela učkeljica tov. Verdenova. V di&kusiji so roditeiji stavljali uči-teijem raTna vprašanja glede pouka, prihajanja otrok v šolo, odhajanje do-mov po pouku. mage in reda v oseb-n«m iivijenju. Sprejet |e bil predlog, da bi se vršii oditeljski se«tanek v vaseh, cxi koder «*e starši ne udeležujejo roditeljekih se-stankov na Bregn. Iz Draienc hodi na Zg. Breg v šolo vediko š>tevilo otrok, vendai s-tarši posvečajo svojd povezavi z učiteljstvoan premaJo pozomsti. Naj-preje se bo vršil roditeljski sestanek ˇ Draiencib. Obravaavan j« bll med drugim tud4 pojav ušivo«ti v nižjih ra^zredih. Uprav-nica šoJe tov Vičarjeva je pojasnila rodi-teljem, da ee vršijo v šoii od časa do ča«a pregledi, vendar je oanovn« : dolžnoea mater, d« panijo n« otroke in da jih sproti resujejo ušivosti. če se j« otroci medsebojno nalezejo. Vsi roditeljti so bili ietočasno po- , zvani, da dajo šo!»kl upravi podatke o razvoju otrok zaradi izpolnitve matič-neqa lieta. ki pred»tavlja začetek sprem-Ijanja ctrokovega razvoja. Roditelji so prirnali, da je potrebno ˇeč takih sestankov, tato se bodo hidl bodočili udeleževali. Ra. Pevski zbor SKUD-a Strnišče sprejel plan dela za 1950 Pred nekaj dnevi »o člani pevakega zbora SKUD Strnifiče zborovali, na katerem ao aprejeli plan dela za 1950. leto. Zbor šteje sedaj 35 članov, vendar ne iz dneva v dan povečuje, kar je tudi po planu predvideno, da se bo v letu 1950. pevski zbor povečal na približno 60 članov. Po planu se bo do naučili 20 pesmi, v teku leta pa prirodili 4 koncerte preko radia, 10 goetovanj v ptujskem okraju in 10 ^koncertov doma ob dTŽavnih prazni-kih ter drugih prireditvah. Upajmo, da ne bodo aklepi osta!& samo na papirju, temve^ da bodo sklepe striktno izvajali. saj se morajo zavedati, da so le oni skupno z osta-limi sekcijami nosilci prosvetnega iz-življanja v bodočem mestu Strnišču. V neizprosnem spopadu z birokratiz-mom bomo izvedli naloge petletke V 4. 1. petletke je napovedan odlo-čen boj vsern oblikam brezdušnega odnosa — birokratizma poedincev na-pram interesom in potreb&m družb. gospodarstva ter dvigu ždvljenjskega standarda delovnih ljudi. Tafc odnos je doslej znatno oviral goapodaraki razvoj vseh sektorjev. Povsod je še dovolj ljudi, ki si sami nc upajo raz-umeti ljudstva in njegovih potreb, «ato pa iščejo opravičilo za svoj od-nos v raznih birokratičnih izgovorih, ki ne katejo nikdar slabosti dmžbe-nega reda, temveč edino gdabosti po edincev. Ti hočejo ostati za vsako ce-no pred ljudstvom vedno fiisti in ne-dolžni, vendar dovolj spretni za bla-tenje družbene ureditve. Ni čudno, da kontrolnih organov Ijudske oblasti ne ovirajo nikake še tako pretkane laži, da ne bi preiskali rzrokov neizvrševan.Ta planskih nalog in odkrili tistih poedincev, ld povzro-žajo nered, nerazpoloženje in krivice. Socialistični red je red dela in živ-ljenja delovnih ljudi v mestih in na vaseh. Zato se vrai neprestana borba proti pojavom, ki jemljejo družbene-mu redu svojo vrednost in veljavo, ki jemljejo ljudstvu občutek, da živi kot gospodar vsega bogastva svoje domo-vine in da uporablja tega v korist pri-mernega ždvljenjskega standarda. Nekateri kmetje v Stojncih se vse-ga tega zavedajo, drugi pa se izmi-ka.io vsenra. kaT bi kazalo na njihovo raztrmevanje današnjega družbenega razvoja. Sigurno jim ni po volji, da bi povečali povrŠrno setvenih površin, kar pomeni obenem povečanje setve-nih površin pšeuice. rži, ječmena in »oržice. Celotni setveni plan pred-videva 28 ha pšenice, 64 ha rži, 3 ha ječmena in 2 ha soržice. KLO je dobH ta plan in izvršil sorazmemo obreme-nitev gospodarstev. Po razdirobitvi plan zajema plan setve pšenice sarao 19.99 ha. ržj 48.23 ha, iečmena 2,68 ha in soržice 0,99 ha. Tako je ostalo ob setvi in bi trajalo verjetno do žet-ve. Prizadeti bi se zopet izgovarjali na Tjudsko oblast. Članom in funkcionarfem OF niti volivcem fe Stofnc nf bUo tč vpraša-nie tako važno, da bi era sami reeili skupno s tajnikom KLO, 5e predno je birokratiznm napravila konec Kon trolna komisija pri OLO. Razna oa vodila in nasveti niso cfoaegli uspeha Tega je morala zasigurati Kontroln« komisija pri OLO s potrebnimi ukre pi. Izoetala povnSina, z je»eodarstva. Brez pri mernih ukrepov Kontrolne komieiT* bi ostal plan setve samo plan na pa piriu. KLO Pleterje ni imel kopiie niana jesensfee setve niti kopije poro<5ila c realizadji plana. Potein je razuni' ljivo, da je vsako resno delo v zvez s planom nemogoče. To so nekateri pri-meri. ki kaže-jc brezdušni odnos do setvenega planf v poedinih krajih. Socialistični red pospodarstva » ne more rasvi.iati ob takih Dosroiih zato je nujno. da Ijudstvo odstram* s pomočjo kontrolnih organov vse de-janske im navidezne ovlre normaine-ga razvo^la \n tako zavamje pravi^ic in pravočaSBO izvrševanje planskil nalog. % Neprljetne izkušnje imajo \z let! 1949 razni špekuianti. ki nr, se zana Šali na popustliivost liudske obiasti Čakali so od setve do žetve. Pri od-kupu so pa spoznali. da je petletn plan tudi za privatno kmetiistvo so-cialističm' zakon, ki ?a delovno Ijud-stvo doslodno fzvaia. Ikpt fe sifumc orožie za zavarovanje njegovp^ v>ii-š&ga življenja. P.J. V čevljarski produktivni zadrugi v Ptuju so raz-glasili udarnike Zavecltejoč se velikih potreb delovnih IJudi po dobri in trpežni obutvi, si de-lovni kolektiV čevljarske produktivne 2»drnge v Ptnju kljub trenutnemn po-manjkanjn materiala prlzadev* iz mzpo-ložlJiTcg* napraviti čim vei. Nsjbolj so uspeli v preteklem mesecu v tena pogledu sledečl tov.: pomočnfk Murko Stanko, Gregorec Jože, Arnuž MarHn In preSlvalka P«r Jožica, ki »o « preseganjem norm doaegli pogoje, da »o • bill razglaieni z« udarnike. Poleg teb ]e Mk) r zadragi ie 14 Mjboljšlh delavcer pohvaljenih. Delovni iol^iKfv \t pOHosen na r^o\e odarnike ter se obvezuje, da bo a se še vrši. Pri rasde.ljevanjti teh predmetov se je točno videlo, da je potrebno Okrajnerau odboru ZB teme-ljito organizacijsko delo, da bodo šle bodoče slične obdaritve hjtreje od rok. Matere so se vračale s terena v Ptuj z vprašanjem, kaj naj napTavijo-6 čevlji, kj eo .otrokom prernajlmi. Mnogi od teh otrok so slabo obuti, dobljenili čevljev pa začasno ni mogoce nikjer zain«nijati za večje čevlje. Iz tega se yv<3i, da je bii kontk\qerrt enolično sestavljen cczi-roma ra^zdeljein brez vpoštevanja veli-kosti ob-darjeiiih. Gomja .novoletna darfla' bi mnogii otrocj prejeli od svojih padlth očetov, mater in drugiih svoicev, 5e bi se žrveKL Zato }e roesto njdh obdiarSa T!|j11iove otroke ZB, da bodo tudi ti otroci bn-tdli ob praznikih, da mislijo . in 6krbijo zanje borci, ki so tekom bortje svojkn soborcem . prisegM, da bado ©krbeli w» njihove otrolce. BŽ. OPOZORILO! Vsaka porofena porod-nJca, ki gre rodlt v bolnico Ptu1, na\ vzame s seboj poroCni llst, saniska pa rojstni gist, da bo zamogla bolnica ozir. dipl. babica vzeti točne nodatke za pri-glasltev ro^stva novor'lTnLka, ker «e |e ngotovilo, da prlhajajo matere y fcol-Bico brez vsakih navedenih dokumen-tov. in tako dela]o vellke tef.koče bol-nicl prl tzpolnitvi rotstnih prijav, ki jih ncrajo poHljati maticnenm uradu za vpis v rojstne matične knjlge. Velike stvari - za male ljudi Novoletni otroški praznik je osvojil v Majšperku male otroke in pionirje Nfcofl^ne orgflnižadje ao na ofcraočjn šolrfcega okoliša Majšperk p.riredile v sedemletna šoli v Majsperku No-voletaio jelko ter ofo tej priliki obdarile 500 otrok y staTosti od 2. do 14. leta. Pri predprlpravah ®o se poeefcno izkai*l« iene AF2 ix Majšp«rka ki ie Seatri, ki •o »pekle 52 zelo oikuisivo ofcrašenih tort ter mnogo drobnega peciva ter s tam napravile »ajvečje reaelje našim malim. Ob pesrrem programu so ee aašl aaj-mlajii oe podaiU dedefc Mrair. Poeebno zanitoatije zn NoToletno j©l-ko so pokaeadi dedavci ip^ame strojl t M«jSpeTku, ki eo isročili deftku Mrazu 10.000 din za piocirje majšperške šole x naročilom, da jiih preda nafelnUfu odreda za nabavo novih knjig. PioniT-»ka knjižnica je obogatela za mareika-tero knjigo Delavci tovarne stroji) so pridobito darovanj denar s prostovaij-nim deloldne so prižli: nič več malčki in male deklice, že kar junaki — pravi Titovi pionirji. Raja-nje, vrisk, petje. smeh, ded Vseved in jelka in ... še in še ... med vee pa lepe besede in lepa darila. Naj napišem še kaj? Prav za prav sera opisala konec, a začetek je lep, je tako lep da ne morem molčati. V za-četek moram nanizati mnogo, mnogo toplih 6rc. ki so utripala za praznik naših najmlajših v nenehnem trudu že mesec dni pred tem. Na pobudo sekre-tarke AF2 je odšla četa pripravljenih sodelavk takoj na delo. Naj vsi vedo, da je Krajnčičeva odklonila mesto v nabiralni akciji, češ: »Kmetje so že itak tako udarjeni...«. Pa .. Vse to-varišice so se vračale bogato obložene z darovi: Klančnikova, Roškarjeva, He-barjeva in druge. Moškanjske in for-minske žene niso hotele zaostajati, v Mali vasi pa so se potuhnili vsi takoT kot že lani. Ko sta mladinki Katica in Micika spoznali, da se v Gajevcih nihče noče zganiti, sta se javili za akcijo. Po poročilih je sekretarka znova spo-znala stari rek: »Cim več, tem manj!« To se pravi: čim več kdo ima, tem manj in neraje odrine kaj za skup-nost. Nisem Se vsega opisala. Vedeti mo-rate še to, da so gorišniški pionirji re« pravi pionirji! Kaj so si izmislili? Saml pojdejo v Ptuj po rpbo, ki jo je določil pionirski štab. Micika je zapregla ko-nja v voz, ki so si ga bili izposodilJ od Miklovih; Radica, Slavko in Ivan — so brigada in hajd na pot na delo! Pa recite kaj! Vse je šlo v-redu Mla-dinke: Katica in Danica in Micika in... so pomagale še ženam, ki so se sukale okoli velike Gečeve in Znidarlčeve pe-či. Kar sami so se pionirji. sporanili, da bodo peči rabile ta dan mnogo ku-riva; pripravili in prlpeljali so ga. Pa so peči zato kaj radodarno* sipale od sebe sladke rogljiče in »ptiče«. Kaj 1e lepše: konec ali začetek? Vse, V6e je lepo in še lepše bo tedaj za otro-ke, ko bodo jelke se bolj obložene z darovi. M. K. Brezdušni odnos upravnika Puca do oskrbe-vancev Doma starih in onemoglih v Muretincih Zaščito 6tarih in onemoglih, vse živ-ljenje več ali manj izkoriščanib ljudi, je prevzela ljudska oblast med svoje osnovne naloge. Domovi starih in one-nioglih so u«tanove, ki imajo nalogo skrbet; za Ijudi, ki so ostali na stara leta brez doma. Ljudska oblast je ustva-rila možnost. da bodo vsaj v poznih le-lit čutilj zasluženo nego in skrb Praktično življenje pa se večkrat dru-ciuce od\ija kot to hočt ljudska oblast Iz prvotnih uslužbencev se sčasoma raz-vijejo brezdušm birokratje, ki pozabijo, da jih ijudstvo ne rabi za to. da bi zavzemali položaje v njihovih ustanp-vali, t^mvet za to, da skrbijo za živ-ljenjski odnos med Ijudini uetanove, za red in snago ter pravilno uporabo obče-ljudske imovine. Tako zahteva oovj druzbeni red. to je zahteva svobodnih ljudi v državi. kjer se gradi sociaiizem vse, kar je temu nasprotno, je zapušci-na starega nereda in de!o iijegovih de-dicev, ki se §e ae zavedajo dolžnosti m pravic drzavljanov nove Jugoslavije Stopetnajst oskrbovancev Doma sta-rih in onemoglih v Muretincih niže Ptuja že več mesecev ai imelo občutka, da živijo »doma«. Osemnajst usiužben-cev je bilo sprejetih v službo v ta Dom poo pogojem, da bodo skrbeli za stare in onemogie, ki preživljajo stare dni v Muretincih. Upravniku Doma Pucu An-tonu so bild zaupani oskrbovanci in skrbniki ter za to potrebna gocpodarska sredstva. Z ljudskim odnosom do solju-di. z naelonitvijo na delovni kolektiv, z vpoštevanjem predlogov oskrbovancer, 6 povezavo z organi oblasti in z oseb-nim vzglednim življenjem bi bili ustvar-Jeni vsi pogoji za najboljše sožitje v Domu. LJudska Inspekclja bolnlce kot za oskrbovance ˇ Domu je imel upravnik Puc za Rošiar Nežiko, da je šel zvečer za njo v Ha-loze in ostal tam čez noč. Upravniku Pucu fe je dopadlo žiTlienje. v Domu. Uredi. «i je sobo t dvema posteljama. Ni mu bilo. tr^ba hoditi domov k dru-iiiii. Administratorki Turk Tereziji, ku-haricaina Nežiki Roškar in Pesec Ma-ri se pri tem upravaiku ni godila kri-vica. Brezdušni odnos ae je razvijal le napram oskrbovancein, za upravnikoT najbližji krog *pa so veljali dobri od-nosi. Kuliarica Nežika je imela ključe skladišča, administratorka ključe mdz-nega credala, kuharica Marija Pešec pa rstop poviod. Prereč bi bilo naštevatl vse podrob-nocti posledic brezdušnega odnosa upravnika Puc Antona na tem položaju. Nekje se je v«e to začelo. Končati «e je moralo za oskrbovance nezavidno fcnijenje, za upravnika, strežndce in kn-harice pa Iepi ča«i samopašnosti. Ljud-ska oblast je naprarila temu konec. Organd Okrajne kontrolne komisije in ljuds-ke inspekcije bodo prav tako ne-u«mil]eno dokončali \rsak nered, kl ga povzročajo brezdušni poedinci na služ-benili mestih v prepričanju, da jih. ne bo nikdo kontroliral, učil, kritixlral ln Ttaznoval, če ]e treba. Z odkritjem v Muretincih je ponovno potrjena nujnoet, da organl ljudske in-špekcije resno pristopijo k svojemu delu za zaščito noveg« družbenega reda, kl ga rušijo poedini ob izkoriščanju ne-zadostne kontrol* FTjer je stalna in pravilna kontrola. ?_n ne more biti napak. Liudska tašpekcija bolnice r Ptujn In Okrajna kontrolna komisija lz Ptuja sta napravili križ čez nered v Muretin-cih iu bosta nedvomno prav tako na-pravile z neredom še marsikje v okraju. L.V. Ormožki in drugi zločinci iz časa okupacije ne bodo nikdar tako daleč, da jih naše ljudstvo ne bo izsledilo Z vseh strani sveta prihajajo dan za dnem pisma v Jugoslavijo. Rojaki naših državljanov, njihove žene in otroci ter našim narodom naklonjeni državljani raznih držav čestitajo na-šim delovnim ljudem za kolektivne uspehe, kolektivne in družinske praz-nike Kdor je vedno delil z naml ve-selje in težave, spremlja tudi sedaj naš družbeno-gospodarski razvoj. Svo-bodni ljudje svobodne domovine Jugo-slavije vlagajo vse napore za odstra-nitev težkih vojnih posledic. *Ob veli-kem spoštovanju padlih in živih bor-cev proti fašlstičnim nasilnežem, mo-rilcem otrok, žena, starcev in bolnikov prezirajo naSi delovni ljudje narodne in razredne izdajalce, od katerih so nekateri že dajali obračun za svoje nečastno zločinsko delo. ostanki pa sc še skrivajo kot vojni begunci po raz-nih državah, uživajo zaščito tamkaj-šnjih režimov in nadaljujejo 6 svojim rovarjenjem proti novi Jugoslaviji. Pred nekaj leti so se pridružili faši-stičnim zlo5incem tudi ljudje, ki «o danes pomočnikl informbirojevskih agentov. Possl enih In drugih Je teme-Ijil in temelji na sovraitvu proti svo-bodi in neodvisnosti jugoslovanskih na-rodov. V eosedni Avstriji si je poi«kalo že leta 1945 dobro zatočišče precej izda-Jalcev in fašističnih zločincev iz Ptuja in Ormoža. Zavedajo se, da pri obra-čunu pred našim ljudstvom za izdajal-sko in zločinsko početje pred in med okupacijo ne bi mogli zanikati, da niso »oodgovorni za vse, kar je v naši do-movini počenjal fašistični državni, strankin in vojaški aparat, ki ga niso tvorili »amo moškl, temveft tudl ženj-ske. Najbolj vidnim in aktivnitn izdajal-cem in izdajalkam v Ormožu je nače-lovala J a h n Valerija, ki je pobegnila pred jugoslovansko Armado v Avstrijo. Avstrijske oblasti so ji dovolile nase-litev v večsobnem stanovanju in Ji celo omogočile, da ima sedaj samostoj-no trgovino za prodajo čevljev v Gradcu Če se bo znala Jahnova Se tako do-brikati prebivalstvu iz Gradca in Av- strije, mu ne bo ostalo prikrito, da je znala izdajalka Jahnova kot trgovka biti prijazna tudi napram delavcera in kmetom iz Ormoža in okolice, da jih je lažje izkoriščala pri odkupovanju kož in prl prodaji usnja in čevljev. V resnici pa je sovražila vse, kar je bilo napredne^a In zavednega, najbolj pa zavedne jugoslovanske državljane. To je praktično dokazala ob prihodu fa-»ističnih okupatorjev. V izdajalki Jahn Valeriji so narodno in razredno zavedni Jugoslovani konč-no .spoznali funkcionarja in agenta Kul-turbunda. zaupnika gestapovskih krv-nikov, dopisnika fašistižnih časopisov in radia. predlagatelja za izseljevanje, aretacije in deportiranje v koncentra-cijska taborlšča, roparja osebne in ob-čeljudske Unovine. potujčevalca našib otrok, osebnega prijatelja Landrata Bauerja Frica in njegovih sodelavcev, sokrivca smrtJ ekonoma Skoliber Mar-tina, kmečkega sina Trstenjak Ivana iz Pušenc pris0rmožu ter drugih števil-nih izseljenih ln zaprtih oseb. Nešteti delovni ljudje iz Onnoža tn okolice so pravllno ocenili, kaj je pTed-stavljala za Ormož In okolico izdajalka Jahnova. S konkretnimi primeri znajo , opisati vse zločinsko. politično in go-spodarsko« delo Jahnove, ki je bilo usmerjeno tako. da bi naši narodi osta-li sužnji izkoriščevalskih zločincev, ki so desetletja živeli od ruljev naših de-lavcev in kmetov ter delovnih inte-ligentov. Taki trgovd kot je lzdajalka Jahno-va, ne znajo drugega kot lzkoriščati svojo okolico in sodelovati z vsakim, kl razglasa izkorišfanje delavcev in kme-tov ter delovnih inteligentov kot rmjnl zakon, brez katerega izdaialci tn izko-riščevald ne morejo obstojati. Kakršna je bila izdajalka Jahnova ˇ Jugoslavijl, taka je sigurno tudi v Av-striji Za svoje zločine priCakuje od Ijudi lz Ormoža in okolice humano široko-^grudnost, sama pa žrtvam v času oku-pacije ni nudila drugega kot brezduš-no strast fašističnih krvolokov. Naše ljudstvo vrača pozdrave kolek-tivom in svojcem v inozemstvu in jih tako seznanja z graditviio socializma v Titovi Jugoslaviji, z odnosi jugoslovan-skih narodov do vsega delovnega ljud-»tva na svetu ter z veličino socialistič-nega patriotizma Neizprosnost naših narodov napram narodnim in razrednim izdajalcem je najboljli porok. da ne bodo več mogll poedinci rušiti, kar milijoni gradijo na osvobojeni zemljL LF. Prosim naj ostane med nami \f$akdo U imel ob Novem letu kako novo željo, edino aprava Okrat nega magazina v Ptujfu je še imela ^tare želje. Za razdeljevanle blaga poslovalni-cam na terenn še vedno nima svojega orevoznega sredstva. Zato bi bila zadovoljna, Če bi H bile ob Novem letn izpolnjene vsaj stare želfe. Ko bo imela svoj avtomobil. ne bo treba od Ptuja oddaljenim potrošni-knm mislHi, da deli nekatere artikle tarantlrant preskrbe samo dedek Mraz,. ~KA rtokje so takn vidne razlike kot L L pri trgovinskih in telefonskih zvezah. Na vseh poštah se točno sliSi, nd-kod prihajajo naročila za telefonske pogovore, v ptujskih gostilnah pa žai ni mogoče slišati, kam se pošljejo naročila za dobavo svezega in stthega mesa s prostega trga. l iubitefji raznih praktičnlh stvart ne ^ gledajo v prosti prodaji na cene. Med te praktične st.vari spadajo v zadnjem času tndi glavniki. Poslovndkinja KZ Budina, Kunstek Lizika, se h hotela izkazati napram Urokogrudnim nakupovalcem s tem, da je nabavila glavnike po din 185.—, prodajala pa fih je po din 250.—. Dragi glavniki dobro češejo, naf-boljše pa počeše poedince, ki Špektr lirajo, trzovlnska ir.spekdfa. * f)ovsod so se poslavlfali na Silve-" strovo od starega leta, pri Velikl Nedelji pa so se stari odborniki KLO dokončno poslnvili od odborrdških poiožafev. V spremstvn šen so vsi ganfeni odšli dornov, Žrtev globoke ganjeno-sti je bil le en mož, ki m mogel dcr mov, zato je obležal v Mihovdh. Kfema v ganjenosti nf bflo šal od* borniškeg* poiožaja, temveč tlstih liudi, ki Hh le vedrto rad zagovarjal, ko je šlo za obvezne oddaje večjih knličin pridelkov tr *lfot najbofj radovednl so vcdno ve~ IVy Ijali otroei, ki Hh doma in drngje vse zanima, kar slišijo in vidijo. Pri Veliki Nedelft tega otrokom več ne iameriio, oač va zamerifo isr terjevalnim komisijam, ki cdo zapt-$pfo, kar stišijn in vidijo pri hiši te-oega in vrednega. * L tudi ponoči vidtfo. škoda, da se ne dajo te posebnosti vrenesti na liudi. Potem se mnogi Ifudje ne bi več pritoževali, da ne iobiio petroleik m petroleia za raz-svctlfavo * \fečtno peči }e btlo doslej mogoče v uporabljati tudi za knrjavo s prer mogom. Lani so si zamislili pečarH pečl za žagovino. Storniranje kontingenta premoga potrošnikov iz Ptuja za /V; četrtletje bi pri tem marsikdo manf občutil, kot }e to bil slnčaj za lcto 1949. •k W starem leta so dtvft golobi v v Ptuju radi sedeli na strehah, po Novem leta pa se raje sprehaiajo po nlicah. Kornze fim po ulicah ni natresel dedek Mraz, temveč vozniki, ki so vozUi korazo za svinjegojstvo. ¦ • \f?asth so se zaradi mletla za kmete v mlinih okraia obrabiia mlinskn kolesa, zadnji čas pa samo kolesa na vozih ir> vlakih. Zaradi preredkega mletja za kmete ti vozijo sedai v mline v Slovensko Bistrico in v Čakovec. * T^ri pešanjn ihočl so lehtnice enahe * Uadem. Niti prve niti drugi tega na znnaj ne pokažejo. Pešanje tehtmce dri. posestva v Zavrčn za 26 dkg v šbodo delaveev bi ostaln ie ddje prikrito če ga ne bi odkrUa trgovfnska inspekcifa. + Tyipttkati r admmistraciH imafo *-^ enako veijavo kot izvirniki. Zirovnik Alojz, predsednik KLO Tržec—Jurovci }e poskasil to premr sti tudi ha Ijudi. Svojo hčerko \e mesel dvakrat v seznam potrošnikov ter h s tem dtr segel, da je dvignil eno živilsko tw kazniro za hčerko. drago pa za nfert duplikat. T)ovsnd se tcnm W;«i zvišufe pe stopnfi maligonov. ponekod pa po stoprjj priiite vnde. V gcstilni KLO SpuMia imafo v tem izfcušnje. Stopnjo moči vina so znišcrfi za 3 maligane, ceno po litrn pn zvišoli za 4 din. Ta raztfka ie po njihnvi ocp-mtvi potrebna. da ne bi zaradi izhla-prvania vode nastal primanjkliaj v ir-kupičkn. ¦ •D •d!fr-pre}emniki so priljuMfeni fi ^ kolektivik, draiinnh in pocdindfi. fcer nisn ntrujeru, četndi ve? nr igrafo. niti nzalfcni, Č€ dol%o motfijo. Organizadin AF? nn Ptnjski gori fe prvfela radiv-prefermfk za nn.grado. Nekaf ?aso so za domn potfušnli, pc^ tem v kraievni gostilni. Zadnji ča* U ?nn?t mepiril mes?o Radto rti nžaJicn. da mn ne nnfdefo pravega tn sta1r,egn m^n, užaJieni so le prikrafšani pnslnšalrt. Dnkler so imefi radin, sn fnhko posfnšalf ve? svet. seda! pn norafo zopet poslušati nckctere p&edince. TEORIJA V ZADRUŽNI PRAKSI Sadjarji - zadružniki se bodo pripravili na borbo proti sadnim škodljivcem DiT>l. invlieno, da že 2% limonska kislina škodljivo deluje, kljub temii, da jg ta oa-ganska kislina, ki j€ v priTneri z mineralnimi kisli-nami (Svopleno kfelino, ki se tvori ofc nepravilno prirejeni bakreno »pneni brozgi) velifco slabša in ki tako n« razjeda. Kemična ^nedstva, ki jJh uporabljamo pri zatiranju raaptlinskih Škodljivcev, so v veliki večini rast(v pine, odnosno zmesi izredno močnih kemičnilh sipojin, ki že pri majhni koncentraciji razjedajo stani^evje iu velikokfat povzročajo smrt rastline, medtem ko njenega zajedalca pogo sto niti ne uničijo. Treba je te izkai-Šnje v bodoce bolj upočtevati ter vpražanje zatiranja Skodljivc^v s ke-mičnimi sredstvi postaviti v ospredje zanimanja vseh. Poeebno temeljito bodo morala upožtevati vsa ta navo-dila vodstva kmečkih delovnih za-drug. Razumljivo je, da je treba poznati tudi življenje škodljivcev samih. To bo omogočilo uspežnejže zatiranje. V pravera časn, to je z oziroim na razvojno dobo škodljivca, je treba iz-vršiti zatiranje, keT sredstvo, ki izpol-njuje vse pogoje za odrejeno razvojno obdobje zajedavca, v drugera razvoj-nem razdobju nič ne zaleže. če ta sredstva uporabljamo ob nepravean času, bomo z uspehom nezadovaljni m razočarani. Uspeh dobre obrambne službe pa leži tudi v dobri preiskavi samega škodljivca. Presojati bolezen zgolj po zimanjih znakih je težko in odrejanje sredstev ter naein zatiranja večkra* brezuspešno. Zgodilo se je,, da so ljudje uni^evali namišljene §kodl.iiv-ce. od katerih rastline sploh niso %ile napadene. V dvomljivih slučajih je treba zato na vsak način vprašati strofkovnjaka za nasvet ter se rar-nt& po njfrgovih naTodHih. Za uspešno zatiranje zajedavcev 30 dalje velike važnosti še razne pri-prave (raznovrstno orcwije, lestve, strgala, škropilnice itd.). Škropiva je treba večkrat preglsdovati, zlasti 6e jih imamo v večjah količinah. Čiščenje in škropljenje sadnega drevja po naših sadjarskih in vino-gradniskih delovnih zadrugah ni na zadovoljivi vižini Prva napaka, ki je nekako ukoreninciena navada naših sadjarjev, je v tem, da začnejo s či-ščenjem sadnega drevja šele spo-mladi. kar je seveda nepravilno. Je-senski čas je za to primeren čas, ker je talcrat že odpadlo listje. Drugo. kar opuščajo, je to, da ne preredčijo dovolj vrhov in krošenj ter tako cme-mogočajo dostop sonca in zraka. Podatki, ki z njimi razpolaga kme-tijsko poverjeništvo o čiščenju in škropljenju sadnega drevja v soc sektorju, kažejo, da se temu vpraša-nju posveča premalo pozornosti. V gotx)vih primerih se je celo opazilo zanemarjanje te akcije, čeprav je bilo v pretekli sezoni prav sadje tisto, ki je marsiikateiri zadrugi pomagalo iz zadrege. Potrebno je, da ves soc. sektor, predvsem delovne zadruge čim prej popravijo, kar je zajnujenega, da se to ne bo mažčevalo v sadjarstvu ta-ko, kot s« je lansko l«to v vkiograd-ništvu, kjer je, kot je »nano, pero-noepora — listna plesen — unioila mnogo grozdja že v juniju in juliju. Socialističm sektor naj bo vtgled in pobuda vs«to oetAlijn sadjaTjem. To bo lahko dosegel 1« z temeljitkn, sp-lcAnim ki pravočasnim delom. Letnc skupščine prostovoljnih gasilskih društev se bodo vršile po določenem redu V teikočem meseca se vnšdljo redne letne skupščine proetovoljnih gasilekilh društev Okraju« g-asilske zveze. V ne-kateriih krajih so se že vr§ilo. V osmlih pa ©e bod-o vršiJe ˇ dmeih: 14. jeniuarja ob 18. nris v Ojmožn tn Sv. Vichi pri Ptujti} 15. januarja t GTabšimskem bregu db 17. tiri, v GaibeTnilru ob 16. uri, v Dor-n«vi db 19, uri, v Hardeku ob 18. uri,, v VclM Nedtslji ob 1'4. urt, t Sobetin-cth ob 18. uiri, v Fonniu« ob 14. url, ˇ Novi vasd-Markovcili ob 14. mi, ˇ v Brezovcdlh ob 17. uri, y Lopersicih ob trri, v Gerečje va*i ob 14. uri, aa Haj-dini ob 17. uri, v Šilkolah &b 11. trri, v CiTtkovcilh ob 9. uri, v Mibovdh-Dra-gonja vasi db 14. nri> 21. jannairja v Obrera ob 19. irrii 22. januarja: na Polenžaku ob 14. nrl, cih ob 14. uri, v StopeTcah ob 10. uri, 16. UTi; v Gorišnici ob 18. uri, t Mali vasi ob 14. url, v Za-vrčn o-b 14. irri, v CirikTilanah ob 17. uri. v Podvincih ob 14. uri, v Selab crb 17. tiri, v Jutot-cih ob 14. nri, v Stop*rca(h ob 10. uri, v M-ajsperlcu ob 14. mi? 29. jamiaTJ«: v Sredižfra ob 9. nrf, t M^gorcih db 16. uri, v Moš.ltanjcft ob 18. uri, v Garjovcili ot> 14. uri, v Mnre-tincih ob 10. uri, v Zagojičih ob 18. tiri, v Le*>kovcn db 1 i. ori, na Pfcujsfcl' gori ob 10. uri. Na vseih stu-p^^-naih bodo zaistopniid Okraine gasii^ke zvezz, poveljniJM do-tičnih rajonov. Maiifnl urad Ptn) c*ve??a. da }e bilo r njeffovem (vknli^n x«be!Hf««o v letu 1M9 942 novoroje«čkoTr oč katerih }e bllo 454 defkoT, 455 d«klic ihrorojeftlh tn 33 mrtToroJenih. V lstera letn Je bilo prtjavljenfli ¦»•-ttfneran. nradn PtnJ 401 smrtnth piime-roT, od katerlh \e blTo 225 atoftih ia 178 žensk. Od naT©d*s»ih Je Bafroč nmrlo otrok do 1 IeU ia starejSUi o»e-»ogllh. V l«tn 1949 ]e blin ¦¦ tnk. m»{b«9 ¦mdn sklenjrtith 157 sakomskiV irei, od katetih }e Wl najml»1§i par rojrn 19^X leta ln RajstaretJH par 1872. lela. Nm-Te^gnl so t T«*h\i bt delavskega rai-r«da ter so po ngotovitrl t»1 x*r*vi ia zadoTo!]tti t zakono. Zadružnikl! Vbsrajte na kranftie knjižice, z varČevanfem korlsfte sebi in kreplte svojo zadrugo V nedcljo, dne 15. jan. 1950 priredj Oblastni telovadnl odbor _. Marlbor eBLASTHo mmm Y AK&oEMSRia mm S P O R E D : Predpokian od S. do 12. tekraoTanje. Popoldan ob 15. uri svečana AKADEMIJA t kateri nastopajo rsi prrop^^sirtni. Tekmovanja in akaderniia se rršita t sindikalncm gledališču t Ptujn. Predprodaja vstopnic t pisanri SKUD-a »Jože Lacko«. Flzkulttirniki iri fizkulturntce ter vsi, ki se zanimajo za vrhunsko te+ovadbo, vljudno vabljenL Fizkultura Uspelo izvedena letna skupščina Okrajnega telovadnega odbora Ptuj V nedeljo, 8. t m. se je vrSiJa v Ze-lemjičairskein don>u redna letaa sku-p-ftčdnia Ok.Ta|jiiega telovaidnega odbora Ptuj. Navzočih je bflo 82 delegatov iz vseh teiova-radni Tod. Teloradn« drnAtva Velika Nedelja, Vid in ¦ Leefcovec pa obstojajo t bisrrn 1« na papirjn, česar «o kriva pr«enih vidnejšiih uspebor. Vod«tvo je pokazalo relo malomairen odnos do izobraabe strokovnih kadrov, ki mu primanjkujejo Kl}ub pozivam OTO-a ni poelalo nobenega člama na predelavo vaj v Ptuj. — TD SredS&če taia zadmje čase redno telovadbo, tt>d« premalo članartva. VpTašanje množič-no6ti pride v pošiev tudi prl sekdji odbojke, ki ima lepe uspehe, saij je t pTetekl«m letu moštvo sodelovalo ˇ re-publiški ligi, toda odbojko goji te 6 čo 8 lindS. TD Al-uminij iz Strniiš^a ie todj nl zajelo zadovoljivega števUa delavstva, predrsem zaradi nedovoljne povezave z upravo tovarne in mnažičnih argiani-zacij., Te?ovadno drnštvo Ptuj je ˇ preteJdem letu delalo le periodično. Jedro tega so tvorili srednješolci Vn nekaj starejeSi firkuKumikov. Sedaj pa so z razcepM-vi)o druitva v TD Ptaj I m. gnamiffziisk« TD Mladoet. postarljene pred prvo čisfr© nove aaloge. Zajeti mora y svoje vrete čim širše sloje delavske mladijie. TD Mladost pa bo moglo z materialao po-močjo OTO-a postati eno aajfooljših društev. — Najboljšo telovadno društvo v okrajTi pa moramo reči, da je TD Ormož. E^obro nrejena telovadnica >tm je omogočila redno tek>vad5x>. Množič-n« orgaoiizacije so 6 svojim sodelova-njem omogočile, da im-a društvo ©edaj okoli 200 redmih telovadcev To draštTo je tudj krvedlo eno najttoljiih društre-nfh letT»h Skupščin, na kateri Je bS sprejel prav dober plan. Mnogo zaskig ra dobro deio troa društva ima njegor predfeednik tor. Šc«>aja Milan. Edind telovadni vod v okrarn Je T»t«-novljen v Sadjarski obdelovaini zadrugi »Osojnflc« pri Ptuju. To je mlada enota. ki pa ima še velike persp&ktive. Po njenem zgledu bi bilo potr^bno. da mla-dlnski aktivj cporanimno x OTO t»si»-tvaviljajo telovadr« Tode po Kmečko delovroih zadrugah, zadruiriih ekonorai-jaih m krajevnih komiitetih LMS, kateii bodo odlična osnova za kaenejša trdna telovadna droštva. V iizgrathiji fiikultnrniih objektov rt bflo ˇ ©krafu doseženih kaikšTidih po-membnejših uspabov. Telovadaia zvesa je dodelila precejšnje vs&e za izgTadnajo stadioDov v Ptufu, Onnotu in StmSču, toda opravljenih je bilo prav malo deL Na stadionu v Ptuju }e d€la>la skoraj izkijučno Jugoslovansk-a arnaadia. Poleg tega je biJo izgrajenih še nekaj maisj-{ih fizkulturnih nHiaitr-r br«« ijedjeaa poroena- Po referatu \-6edair'jega OTO-a predložBl skTip&čmi plan za leto 1950, k&terega «o delega ta z odobravaitjem sprejeli. Pl«n pred-rideva številtie na-stope, tekmoTanja, t©fa)e, eodelovani« ptnisTcfb fizikultufni-kovv na oblasiteiili m repubUških lekroo-vanjib, kakor tudd učvTstftev in omsso-vitev telovadne organfeaciie ter dosled-no izvajanje trr splošne telesne vrci^je. Nato «o sledile volitv« novega Okraj-necia telovadnega odbora, plenuma OTO-a, n*adizoTnega odbora m delerraior za dkupščmo Oblastnega telovadTisga odiboTa. Za predsedniika OTO-a je bfl Isrvoljen tov. Klobučar EKaao, za ikkI-predeednike pa: 1. podpredsednik Za-dravec Juršj, 2. podpred^ednik Vmik Alojz In 3. podpredsednrk Sonaia M Za rtačel-nilka je bil i-zvoltem Kovarič Mar-jan, za pcdfnačeliiiilca Zeg»a JožTco, ra načelnico Petek Maric-a, za podnačel-nlco pa Juvanec Zlata. Za predhedn^ka nad-zomeci-a odibora je bil fevoljen tor. Kovači^ Zlatko. Na koncu sta bili pos^anl še dve po-zdravni bTzojavki, hn slcer Tel-oTadrti zveTji Slovenije v LjiabljaTio in Oblast-nemu komlTetu KPS v Maribor. ŠAH Poživfitev šahovs^ke sekdj« toveroe aluminija Strnišče, lahko beleži nekaj svojih uspehov v okrajnem tekm ovire in da jim bo kmalu odprta pcrt za VključiteT r oblastno tekmovaaiie, Safooveka e«tdj« je organizirala hicH nsše picmirje teT jih z neumompnn po-učevanjem pripravlja za tekzacrvauje. Kč.