80. številk V LluBlinnl, v nedeljo 10. aprila razi. [IV. leto 9 txbaj6 rs sik dan popoldne, ls rs« mil nedelje in prasnite. Jnse: atl: Prostor 1 m/m X ^ nfm za male oglase da 27 m'm vliine 1 K, od 30 m,m višine dalje kupčfjskl In uradni oglasi 1 m'm K 2*—, notice, poslano, preklici, Izjave In reklame 1 m/m K 3*—. Poroke, zaroke SJ K. Zmitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—* Prt večjih naročilih popusL Vprašanjem glede lnseraiov na? ae nritoii znamka za odgovor. Oprtvslitro „Slov. Naroda' in .Narodni TisSsrni*' nl(oa sL 5, pritlično. — Tele?on sL 314. „iU eivti NaraJ' vali« v J ii j * i'. 17: j; i celoletno napre, plačan . K 3^0- — polletno.......w 15(>— 3 meschio......„ 73r~ l „ ......- 25 — v Ljabljan« In po pošti i V Jnoaeoistvo t celoletno K 4*i>*— polletno........,24 j*— 3 mesečno . .,.,.„1 20—• - 40 - Pri morebitnim povijanja se trna daljša tiaro*nfna doplačati, Savi naročniki nai posI)cio v prvič aatočtiino vedno jrtf" po nakaznici. Ma sa-n.i -»i« urni naročil* brat fKutai*« rtenra te ne moreim* ozirati. Uredništvo „Sior. Naroda'« Knaflova nUca IL 5, X. nadatroplt TeieTon t:ev. 34« Doplae aprajena le podptaane in sadoatno trankosane, ££9~ Rokopisov no vraža* ~$S?A Posamezna StšviHta vetla 1*20 K Pc$tmn«i pt3?sn*i v gotovini« Hudo je bilo dve leti, ko je bilo zasedeno ozemlje polno nahujska* nega italijanskega vojaštva. Slišalo se je iz Rima lepo doneče napovedi o svobodi in kulturi, pa se je le do* bil tuintam kdo, ki je mislil, da krene Julijska Benečija po aneksiji na boljšo pot. Toda hudo je bilo pred aneksijo, po aneksiji je še huj« Še. Nimajo v resnici namena, dati Jugoslovenom prost razvoj in jim omogočiti kulturno udeistvovanje, marveč namen imajo, poteptati in iztrebiti jugoslovenski rod v Julij« ski Benečiji. Vsa sredstva so dovo« ljcna v to svrho v državi svobode! Največ trpi Istra. Duhovnike proč, učitelje proč, vse inteligente proč, pa bo Istra plen italijanstva. Itali« janski listi beležijo že z zadovolj« stvom, da, kjer ni več nobeneca »hrvatskega agitatorja«, tam ljud* stvo že sledi Italijanom in je po* korno. Ni baš tako, ali gotovo je, da si preprosto ljudstvo ne zna pomaga* ti, v mnogih slučajih pa nasede. Kadar bi bila Istra »izpraznjena«, potem pride na vrsto Goriška s Tr^ stom in na to Notranjska. Ta na* črt je viden. Ta Čas pripravljajo tla za izgone v teh pokrajinah faši* stovske skupine, kakor na primer ona v Postojni, ki »brani mejo«. Nasilstva v Istri se vrste drugo za drugim, pa silno naglo, kakor da bi si bili fašisti v sporazumu z ge* neralnim civilnim komisarijatom v Trstu določili rok, do katerega mo; ra biti Istra »čista«. Fašistovsko na? silstvo je bilo zadnje čase že tako narastlo, da je moralo zadeti na odpor. Kar dan na dan izgoni jugoslo* venskih duhovnikov in učiteljev, zabrana hrvatskega jezika v cerkvi in zapiranje hrvatskih šol, na ob« činskih uradih italijanščina, po kra« ljevskih uradih sama italijanščina in zaničevanje jugoslovenskega živ* lja. po vaseh kamijoni grdogledih fašistov, poboji, požigi. Kri ni vo* da. Zavrela je in v Krnici so jo ob« čutili, da je precej gorka. Kaj so mislili morda, da jim bodo Hrvatic v Krnici postavili visokošolca Čili* go kar uklenjenega v njihov kami* jon, da ga odpeljejo in ubijejo? Kaj pa je storil Ciliga? Sredi svojih rojakov je bil in pripravljal jih je za volitve. Sami italijanski listi mu ne vedo očitati ničesar kaznivega. Ali ni dovoljeno po italijanskem zakonu pripravljati volitve? in kje je v zakonu zapis 5ano, da se sme italijanskega dr* žavljana iztirati z njegove rodne grude? Nikjer ni to zapisano, ali nad italijanskim državnim zakoni* kom stoji višja, fašistovska ob!asf, ki sedaj gospoduje po italijanskem kraljestvu. Ta pa ima v svojem »za« koniku* na prvem mestu nasilsrvo, poboj, izgon, iztrebljenje neirali* janskega življa. Namesto da bi bila ltauja pokazala svojim novim državljanom prijazno lice. ko so izjavili, da ra* čunajo z novim stenjem v Primor* ju, in bi jim pomagala prilagoditi se nastalim razmeram, je pa nasto* pila proti njim Lot kruta zatiralka, kakršne ne pozna kmalu zgodovin na. Noče miru, ampak nemir hoče imeti. S pretvezami in lažmi dela nenijr edino v svrho, da bi mogla kar najhitrejše zatreti Jugosloven« stvo v Julijski Benečiji. V južni Istri je najhujše, zato je pa tam najprvo vzrastel odpor. Ako poj* de od tam dalje po zasedenem ozemlju fašistovsko razbojništvo s tako silo, kakor je pričelo okoli Krnice, bo tudi drugod vzraste! oda por in vsa Julijska Benečija bo v ognju. Mi v Jugoslaviji želimo miru Julijski Benečiji in prijateljskega soživljenia med obema narodoma. Ako Italija tega noče in je Giolitti prepustil Primorje fašistom, bodo doživeli, kar so iskali. Slabotna Ita* lija si tako sama slabi življenje in ni med njenimi možmi na vodilnih mestih nobenega, ki bi ustavil faši? stovstvo, katero izpodkopava nje* no notranjo in zunanjo veljavo, kar je še ima. Z zločini si Italija ne ustvari bodočnosti ob A dri ii. Ti zločini se bodo nad njo kruto mat ščevali. Istra trpi. trpelo bo še dru* go zasedeno ozemlje. Ali s trp!je« njem narašča tudi odpor. Krnica nam to zadostno potrjuje. Pismo is Bolgaru V $ o f i j i, 4. aprila. Naj se sodi o vladi g.' Aleksan* dra Stambolijskega, kakor se hoče, eno je treba priznati, da ima jasne Fr. 2.; Hko Bog d£. Iz zemlje belih minaretov, rde* čih fesov in črne kave bi lahko po« vedal Še katero, kako brezmejno dobrosrčen in gostoljuben je on* dotni narod, in o drugih lepih čed* nostih njegovega srca in značaja. Zlasti so mi razkladali prijazni izvestitelji, kako rahločutno je to prebivalstvo, kadar mu gre za Čast, za lastno in za čast svojcev. Pove* dali so mi o seljaku, tožil je selja* ka, da mu plačaj kupnino za telico, in sta oba prišla pred sodnika. To* ženec je bil redkobeseden, komaj je toliko zinil, da je zanikal sleherno kupčijo za telico in sleherni dolg iz take kupčije. Da bo toženec tajil, tega toži* telj ni bil pričakoval. Razkačil se je; kar iskre mu je sipal ogorčeni jezik, ko je nasprotniku očital ne* vero in goljufijo, da je hajduk, kr? mak in brezdušnik; takih mu je me* tal v zobe, da jih ne bi, kakor tam reko, pes polokal na maslu; Še mu je opsoval otca in majko in angela in svetca in vero in sestro in strino in pekel in raj, a hkoncu ga je s pogledom« kakršen bi preklal ska* cilje pred očmi in krepko voljo iz* lečiti na državnem in narodnem or* ganizmu rane, ki mu jih je zadala svetovna vojna. lo, pozval: »Pa povej istino, če te ni sram in če nimaš obraza!« Toženec ie skomignil z ramo: »Pa ti govori istino, če nimaš obra* za!« Sodnik je čutil, obema nekaj ne gre z jezika, pa je pohval in za* slišal pričo, in priča je dejal: »Gospodine, ko me pitaš, pa ti čem povedati tako, kakor je bilo. Tožitelj je pošten človek, častit mu obraz, po razbeljeno jeklo bi zanj segal v vrelo vodo! Njegovim bese* dam, gospodine, lahko verjameš kakor svetemu evangeliju. Ni ne lopov, ne prevarant. Tako mi Bo« ga, res mu je toženec dolžan, za ko* likor je toženi Grom me ubil, ako ni istina! Ah, oprosti, gospodine, bogme znaš, ni mu prodal telice, prodal mu je sestro. Tako je pa hvala Bogul« Poglavitna lastnost naroda, so mj pravili, da je njegova silna, glo« boka vernost. Ljubi moj človek, ako sam nisi veren, kakor so verni tamkaj, niti verjel ne boš, kakšna in kolikšna ie tamkaj vera. Veni* jejo v vile in vilenike, v more in vešče, v krsnike in volkodlake, v zmaje, v tokmakbabc in v vsega šejtana ali vraga. Stambolijski si je nadel štiri naloge, ki jih hoče izvesti in izvr* »iti za vsuko ceno: I. Dovesti hoče k zasluzeni kazni vse tiste državnike, ki so zakrivili narodno katastrofo v bal* kanskj in v svetovni vojni, ker je mnenja, da bo s tem največ pripo* mogel k notranji konsoli iciji in k zboljšanju odnošajev s sosednimi državami V to svrho hoče posta* viti pred sodišče ministrstvo dri a RadosVavova, ki je odgovoren tako za Fibsko*bclgarj>ki konflikt leta l«M akor tudi za vmešavanje Bolgarije r svetovno vojno leta 1915. Narodno sobranje je že do? vohlo, da se dvitlne obtožba pr )ti imenovanemu ministrstvu. Vsi čl a* ni kabineta drja Radoslavova in ž njimi zajedno tudi vodilni generali, ki so igrali odločilno vlogo v vojni, se postavijo pred državno sodišče. Obtožba, L i jo bo zastopal državni pravdnik St. Rusev, je že sestav* Ijena in, kakor se javlja se prične obravnava proti obtoženim držav* nikom in generalom že v prvi po'o* vici meseca maja. Obtoženi so mi« nistrski predsednik dr. Radoslavov, ministri Tončev, Pešev, Popov, dr. DinČcv, Bakalov, Hristo Popov, Petkov, Apostolov in Koznički ter generali generalisimus Zeko v, Naj* denov in Bojadžijcv. Večina teh ministrov sedi že v preiskovalnem zaporu. Te dni s\> aretirali in zatvo# rili tudi generala Boiadžijeva. Vse te bodo sodili po špecijelnem za* konu, ki ga je narodno sobranje sprejelo za krivce »n.irodne katastrofe«. Obtoženi so, da so dinio* matsko pripravljali, napovedaH in vodili vojno od leta 1915.—1918., da so gazili obstoječe državne za* kone ter moralno in financijalno težko oškodovali državo in bolgar* ski narod. Vso to škodo računa dr* žavni tožilec Rusev na 10 milijard levov. Državno sodišče bo sestav* Ijeno iz sedem državnih sodnikov in 10 prisednikov, ki se jih voli. Predsedoval bo državnemu sodi* šču predsednik vrhovnega kasacij* skega sodišča. Ni dvoma, da bo sodišče ve* čino obtoženih ministrov, genera* lov proglasiio za krive. Obsodba bo imela seveda samo teoretični po* men, ker ni misliti na to, da bi ob* toženci mogli poravnati povzro* čeno škodo. 2. Stamboliiski hoče s pametno in trezno politiko izvesti Bolgarijo iz sedanje izolacije, jo približati antanti in skleniti sporazum s so* sedno Jugoslavijo. Ta naloga je naj* Pa ne smeš misliti, brate, da je vera preprosta reč, kakor 1X1 = 1, 2 X 2 = 4. Ampak je vera reč, polna razodetij in resnic tn tajnosti in prepovedi in zapovedi. Samo naukov o volkodlakih, brate, na primer je bogme za srednje velik katekizem: 1. Kai so volkodlflki? — Odg.: Volkodlnki so zločestni stvori, ustvarjeni po volji in moči samega vraga, poteri ga sveti križ! /2, Kakšni so volkodlaki? — Odg.: Volkodlaki imajo človeški lik in človeško kožo, toda so brez mesa in kosti in jim je meh napol* njen zgolj s krvjo.» 3. Iz česa in kako nastajefo volkodlaki? — Odg.: Volkodlaki nastajejo iz mrllčev. če leži mrlič na mrtvaškem odru in skoči čezenj črni maček, se mrlič povolkodlači. Itd. itd. in zaslužijo volkodla* ki, da prilično o njih ie posebe lz» pregovorim, ako Bog dA. Pa to so zgolj volkodlaki. Ne rečem, verska snov o mo* rah in krsnikih ni tako obsežna, ka* kor je ona o volkodlakih. Ali, bra* te, da poslušaš, kaj vse veruje na* rod o vilah in veščah in zmajih, leto dni bi ne bil gotov s poslušanjem, težja. Z osebno intervencijo je sku* šal Stambolijski pri svojih pose:; v Rimu, v Parizu in Londonu pri* dobiti na svojo stran antantine vlade. To se mu je Ie deloma po« srecilo. Največ razumevanja je na* šel v Rimu, v Londonu so ga spre* jeii korektno, v Parizu pa narav« nosi h j.-vino. Se neugodnejše stoji za Bolgarsko vprašanje sprijazne* nja in sporazuma z Jugoslavijo. Stambolijski je skušal stopiti di* rektno v stik z jugoslovenskiml dr« žavniki, toda naletel je na ledeno odklonitev. Tudi njegov poskus, da bi potom Prage in Varšavo naše) ključ do srca jugoslovenskih dr* žavnikov, se ni posrečil. Nje • namen, da bi se Bolgarija pobo* tala s svojo slovansko sosedo, je torej za sedaj popolen fijasko. Morda bo v bodoče srečnejši, ko se merodajni jngoslovenski krodi prepričajo, da imata sedanja bol* garska vlada in pretežna večina boL garske^a naroda trdno in resno vo* ljo enkrat za vselej zakopati bojno sekiro ter iskreno seči v roko sib* skernu dtflu jugoslovenskega n.^ro« da, in ne zasledujeta pri ;em, ka* kor žal vedno doslej nobenih za« hrbtnih ciliev. Da obstoja ta resna volja, o tem ni nobenega dvoma. Stevilo onih, ki zacovarjajo ta pokr:t, se množi od dneva do dneva. Unra* vičeno smemo trditi, da je v Bol« garij! že mnogo mož, ki ne zago* varjajo samo politične združitve bolgarskega carstva z Jugoslavijo, marveč propagirajo naravnost ide* jo, da bi se bolgarski narod tudi jezikovno združil in ujedini! z ->sta* lima Jugosloveni. V tem nziru je skupščina, ki so jo nedavno teja sklicale najodličnejše bolgarske na* rodne organizacije v Sofiji, vele* značilna. Na tel skupščini so govo* rili najodličnejši bolgarski kulturni delavci kakor Bobčev, Kirov in Mi* Še v, ki so se vsi zavzemali z vso odločnostjo za to, da se z energično gesto enkrat za vselej konča bratomorna srbsko*bo1garska bor* ba, ki je bila v največjo nesrečo za oba naroda in je tako Bolgare ka* kor Srbe že opetovano spravila na rob fizičnega in duševnega propa* da. Na tej skupščini ie bila spreje« ta resolucija, ki naglasa med dru* gim: 1. da je edin spas za jugoslo« venski in bolgarski narod, ako se med sabo sporazumeta in živita v dobrem bratskem sosedstvu: 2. da posebni interesi obeh sosednih slo* vanskih držav — kraljevine SHS in Bolgarije — imperativno nalagajo njih tesno zbližanie in vzajemnost na gospodarskem, kulturnem in po* liričnem polju in 3. da je zbližanjO obeh narodov — bolgarskega in Ju* goslovenskega — mogoče samo v tormi — demokratsko federacije^ Ta rcso!"dja daje vpogled ▼ mišljenje in čustvovanje velikega dela bolgarskega naroda in r.jcgovg inteligence ter izpričuje, da so ss je e že velike pirati bolgarskega naroda odločno orijentirali v siiieil proti Jugoslaviji 3. Stambolijskega vlada hoča doseči za Bolgarijo ugodno revizijo sevreske m''■ovne pogodbe, to je takšno revizijo, da oi dobila Bol ga* rjjn zopet dostop do Kgejskega morja. Vrnila bi se ji naj tracijska obal s Kavalo ali pa vsaj s pristani« ščem Dedeagačem. V tem oziru je Stamholiiski osebno In po svojih ministrih»odposlancih interveniral v Londonu in Parizu, toda zdi se. da njegovi koraki niso bili posebno uspešni. Revizija sevreskega miru je sicer sklenjena stvar, dedi pa br> pri tem prišla na svoj račun Bol* barija, to je drugo vprašanje. J zaključeno ni. Dogodki na maloazij* skem bojišču se prav čudno sučejo in mogoče je. da bo ob koncu kons cev nastala takšna mednarodna po* litična konstelacija, da bodo Bol* gari na zadnje vendarle dosegli tof kar je sedaj ena njih glavnih te* ženj, izhod na Belo morje. Ako bi Jugoslavija mogla saj za trenotcic pozabiti na grehe, ki so si jih napr* tili Bolgari na svoje rame v svetov* ni vojni, ter podpirala s svoje srra* ni ta bolgarska stremljenja, kako plemenita bi bila ta gesta, koliko bi pripomogla k temu, da bi na Bal* kanu zavladali med obema bratski* ma narodoma normalni dobri od#i nošajil 4. Da izboljša gospodarski fti finančni položaj države, jc vlada Aleksandra Stamboliiskcga uvedla takozvano delovno dolžnost. Vsak bolgarski državljan, brez razlike spola, stanu in poklica, je dolžan, vsako leto najmanj 10 dni brez* nlačno delati za državo. Kako veli* kega pomena je ta zakon, ki ga do* sec'aj nima nobena druga država na svetu, za državo, je razvidno iz tehde statističnih podatkov, ki se nanašajo samo na glavno mesto So* fijo. Te dni so bili poklicani na delo v Sofiii vsi državljani od 30. do 40, leta. Njih število znaša 2700. Osti* fe skupine, ki jih bo šo 10, bo Jo štele približno vsaka takisto po 2700 ljudi. Vse te skupine bodo stopn^ema poklicane na delo in bo* In še pomisli, brate, na Boga, sveto mu ime! — ne smeva poza* biti na Boga, tudi v dragega Boga veruje seveda narod. In veruje. Bo« ga ti, najbolj baš vanj, kajti njego* vemu svetemu imenu so pokorni i volkodlaki i vešče i mora i vse, še tokmakbabe, PosluSaS ondotnega človeka, ko govori: vsaka druga beseda mu je Bog. Da ne veš, brate, tako ti Boga! — ali moli litanije, bogme, ali ti kaj pripoveduje o koruzi in janjcih, hvala Bogu na vsem! In je genljiva njegova globoka vdanost v božjo voljo. »Ako Boa da«, je začetek in konec vsej nje* govi modrosti, prva in zadnja mu beseda: »Kam greš, ako Bog da?« in »Kje si bil, ako Bog da?« — »Tukaj, ako Bog da« ali »Ondukaj, ako Bog da« ali koderkoli ali nika« mor In nikoder, ako Bog da. Seveda, izjeme se dobe" po* vsod, pa bi bilo čudo, če bi se med verno množico ne našli poedinci, ki so zgrešili pravo pot in jim je mlač* na postala vera tako v volkodlake kakor v Boga in vse. O taki izjemi so mi pripovedo* vali, in kar sem slišal, povem in po* vem tem rajši, ker stvar, ako Bo^ da, ni brez koristne morale. Dotični kmet, ki so mi o njeint pravili, je bil imovit in je bila ne* mara baš njegova imovitost kriva* da mu je opešala vera — po bese* dah svetega pisma, da bo prej deva šla skozi luknjo v šivanki, nego bo prišel bogatin v nebeško kraljestvo4 »Deva« je toliko kakor kamela, Hvalili so kmeta, da jc tako imovit, da sc daje zvati ia da iz enc^a liti a napravi j a dva. Ao imaš, brate, zjutraj pot int se bojiš, da ne zaspiš ure, brate, naroči si cigane. Pa ti pridejo. Bo* ga ti, cigani točno ob ukazanem času pod okno s talarnbasi in svi« rali in te bodo zvali. Talarnbasi so pauke. Ali je znak posebnega bla* gostanja onemu, kateri se da zvati. Pa tudi le imovit človek zrno* re, da iz enega litra naredi le dva* Če slaviš, brate, krstno ime. iz ene* ga litra žeste ali špirita bogme na« rediš štiri, pet litrov rakije, da po« častiš svojce, kume in sosede, hva* la Bogu! Ako pa imaš novcev od* več kakor naš kmet, pa lahko ti in udri iz enega le dva! Pa se je zgodilo in je imovitl naš kmet nasamaril osla in se pri* pravil na pot. do končale svoie delo koncem mc» seca juli i a. V Sofiji bo torej pokli* canih na delo okroglo 29.700 ljudi ▼ starosti od 20 do 50 let. Ako uvažujerno, da bo vsak posamnik, ki ga tu imenujejo »trudovak«, de* lal 10 dni in da znaša povprečna dnevna dnina danei 50 levov, lah* ko računamo skupai 297.000 del*** nih dni, kar bo znašalo, ako se vra» čuni dnevna dnina 50 levov, skupki 14,S50.OO0 levov. To nomeni, d* si bo mestna občina prihranila okoli 15 milijonov levov, ki bi jih morala Izplačati delavcem, ki bi jih rabila Za izvršitev raznih zerad^ ec*t. ulic in drugih nanrav. Ker ie ta de= lavna dolžnost obvezna za vso dr« žavo, ki štete po nainove;«em ljudskem štetju 5 milijonov, si lah* ko izračunamo, kako ogromno vs v to si s tem prihrani država in kako ogromna dela bodo i7vr^?na v krat kem roku nek a i mesecev. In kakšna de*a bodo izvrševali ti »trudovaki«? Gradili bodo želiz* niče, ceste, zidsM državna potonja, stanovanjske hiše, šole itd. Delav* ne dolžnosti niso osvobojeni ntii dijaki. Na predlog turističnih dru* štev »VitoŠa« in »Aleko Konstan* tinova bodo dijake srednjih šol po* rabili za markiranje potov v sofij* ski okolici, zlasti pa na goro Vito* Šo, nadalje se porabijo dijaki za na* pravo potov na goro Vitolo in za zgradbo velikega planinskega zave* tišča na gori sami. Iz vseh teh podatkov je raz* vidno, da so Bolgari zelo praktični ljudje in da bodo s svojim zako* nom o splošni delavski dolžnosti prihranili državi milijone, da, mili* jarde. Bolgarska država je sedaj silno zadolžena in splošna delavna dolžnost je tisto Čarobno srerUtvo, ki bo državo razdolžilo, dvignilo n;eno valuto in jo gospodarsko -»mosvojilo, dočim bodo dr"Ce *nve vedno globlie lezle v dol o in padale v odvisnost gospo* irsko jačih sosedov. Ne motimo se, nko trdimo, da bo Bolgarska v nekai desetletjih ena najbolj ureienih, konsolidira* nih in gospodarsko jakih držav. ;n to po zaslugi njenih praktičnih in trezno mislečih državnikov. 'nilska listana. Vsi varšavski listi so 17. t. m. prinesli uvodnike o novi poljski ustavi. Večina je z ustavo vobče zadovoljna ter zlasti naglasa dzU stvo, da je ustava delo razumnega kompromisa politično u^edinieneda poljskega naroda. Levičarska gla» sila pišejo, da je nova konstitucija realno jamstvo za nadalini ttapre* dek države v demokratskem srni* slu. Socijalistični »Robotnik« niše: »To je zmaga zdrave razsodnosti na Poljskem. Iskreno se veselimo s »tališča delavskih mas vse noljske republike, da se je posrečilo, po dolgem in napornem boiu ustavni načrt znatno izboljšati. Seveda ne pozabljamo niti za hip. da je naša današnja ustava še daleč od teg a, kar si želimo.« — In »Narod* za* ključuie svoje razmotri van ie z be* sedami: »Snor o ustavi se je kon* čal s političnim kompromisom. Toda boj za demokracijo v* skem se nadaljuje ter pridobi** vedno več tal.« — V »K ur j eru P >* rannim« čitamo: »Brez ozira na nje* ne hibe in nedostatke, vzlic njeni selo nedovršeni zunanji obliki po* sdravljamo ustavo z veseljem. Kon* čno se je uresničilo, kar bi bilo lahko opravljeno že v prvi polovici L 1919.« — »Kurjer Polski« piše: »Bolje pozno kot nikoli — preje pa bi bilo lepše.« In nadaljuje: »No* Jemo kaliti danes slavnostnega raz« položenja in odrekati priznanja onim, ki imajo največjo zaslugo za sedanjo kompromisno ustavo. Pre* več živo se spominjamo bojev za* radi obsega in oblike te ustave. To* da nad vsemi željami in tožbami prevladuje radost nad vršitvijo dela. Ni bilo opravlieno izlahka.* Konservativni »Kurjer Wars» zavvski« pravi, da je »poliski par* lament dovršil ' istoričen čin. Zco. dovinski čas. ko polaga parlament stebre stavbi poljske države, vzbu* ja v nas večje veselje, ker prihaja v isti dobi k podpisu mirovna po* godba v Riai ter bosta oba ta mo* menta mogočen argument v našem boju za Gorenjo Šlezijo. Ta čin pr» vega poliskc^a Parlamenta je toliko pomembnejši, ker je bil izvršen v sporazumu vseh parlamentarnih skupin.« — »Rzecz pospolitaa pi*e* »Prišli smo zmagoslavno iz velike historične preizkušnje. Konstituciia 17. marca daje Poljski tako tiTdi* tev, kakršno imajo velike demo* kratske države na zapadu. To je nov dokaz, da živi v naši družbi zdrav razum in dober duh, ki nam bosta zvezda vodnica svobodnega življenja v svobodni Poliski.« — Nič manje se ne veseli vsepoljska »Gazela Poranna«: Parlament je iz* polnil veliko poslanstvo, a ooslanci s čuvstvom upravičenega zadovolj* stva zapuščajo danes zbornico. To je bila najvažnejša naloga, za ka* tero je bil parlament prvotno se* zvan. Hkratu pa je to poziv na pre* bivalstvo Gorenje Slezije, ki ima v treh dneh vreči s sebe nemški ja* rem.« Tako je poljska narodna fckup« ščina dovršila svoj pokiic v vse* obče zadovoljstvo. Ali bodo jugo* slovenski listi pisali tako radostno o končno dognani Jugosiovenski ustavi? Politične uestl. = Zbor zaupnikov JDS se vrši v ' nedeljo dno 10, aprila t. 1. dopoldne ob 10. uri v veliki dvorani Narodnega do-aaa v Ljubi ;ani. Dostop imajo v prvi Trsti zaupniki krajevnih organizacij in |K>Iitirnih društev JDS.. sicer pa vsi organizirani pristaši JDS. Vsak ee mora v svrho dostopa izkazati z izkaznico, ki jo dobi od svoje krajevne organizacije, oziroma od svojega političnega društva. — Dnevni red je razviden iz vabila, ki so ga prejele vse krajevne organizacije in poetična društva. V nedeljo bo ob tej priliki za početnike Iia razpolago tudi pouk glede občinskih ▼olitev. Somišljeniki ki ga želo. naj ee «g!nse v tajništvu JDS., Narodni dom. prvo nadstropje. as Sod JDS v Maribora. V nedeljo *b 10. dopoldne ae vrti v Ms ribom v Zakliče z okna žena mu Kata in reče: »Pomozi ti Bog, Pero! Kam Ideš, ako Bog da?« »Dobro ti srečo!« ji odgovori mož, »Idem v mlin.« »Reci: Ako Bog da, — Pero!« »Čemu?« je odvrnil Pero. »Ako Bog da ali ne, jaz idem v mlin« — »Ajd\ magare!« In odšel je svojo pot Pa se zgodi, predno je dospel do mlina, ga ustavi vojaška četa in Sa vpraša kapetan, kod gre steza ez goro. »Tod in tod, naravnost do tja, kjer so lani skoro videli medveda, potem desno in pri agini bukvi na levo in ko pridejo na pol pota, zo* pet na desno in tod in tod in tod.« In je tako točno popisal, kam In kako, da je kapetan ukazal: »Hodi z nami, da,si nam kažioot!« — in se ni dalo ukazu kaj upirati. Je kmet obrnil osla in ga zapodil domov, sam pa šel s četo in se je Vrnil domov šele tretjo noč. Potrkal je na vrata: klop, klop, klop! Se otvori zgoraj okno: »Kdo je božji, da trka v gluhi dobi noči?« Pa se je ponižno oglasil naš Peco; »Jaz sem. Kata, ako Bog dal« Narodnem domu velik shod JDS za občinske volitve. = Vlada v krizi? Klerikalni vi A poročajo, da se nahaja Pafiićeva vlnda v težki krizi, cea da namerava izstopiti iz radikalnega kluba 8. iz demokratskega kluba pa 6 muslimanskih poslancev iz Makedonije, ki si osnujejo lastni klub. ker niso zadovoljni z agrarno politiko sedanje vlade z ozirom na muslimansko prebivalstvo v Stari Srbiji in Makedoniji. Baje se pripmv-Ha razkol v radikalnem klubu samem. Ta razkol napoveduje Protičevo pismo v Tribuni, v katerem 66 Protić ostro izraža zoper vladno kampan'o, naperjeno proti komunistom. V tem pismu napoveduje Protić. da bo izstopil iz radikalnega kluba, ako bo odobril to kampanjo in glasoval za >Obznano«. Klerikalci pravijo, da bo izstopilo iz radikalnega kluba,, ako ga zapusti Protić. tudi več njegovih ožjih somišljenikov z Ljubo Jovanovirem na čelu. Posledica vsesra t*»sra bo seveda kriza v vladi. V koliko se to vesti r^anične. ne moremo kontrolirati, ker nI bilo mogoče niti ponoči, niti danes dobiti nobene zveze z B<*oeTadom. zdi pa se. da so vse te vesti teder.ri*ozno zavite ali pa naravnost izmi&llene. T=t KlerikalH rerert-iijo! Po izvršenih volitvah v ustavotvorno skupščino so klerikalci neprestano gonili republikansko laino In dokazovali, da so se volllei. ki so izbrali klerikalcih za pvoje p/vslsnoe Izrekli za republiko. Na fetu republikanskega pokreta med kle-rika'ei Je stal pokoinl > Večerni Ust« z bivšim kraljevskim poverjenikom drjem (roaarjem. CHavno glasilo klerikalne stranke >Slovenee< Je sprva stal sramežljivo na strani, končno pa Je tudi on fel z največjo vnemo udarjati na republikansko struno. Vodla klerikalne stranke dr. Korošec se Je aačetknma •udi držal nekoliko v zatišju, končno pa je tudi on z vihra iočimi zastavami prešel v republikanske vode Posledica je bila, da so klerikalci izgubili do-cel« tla v Beoeradn ter »a*l| v popolno politično Izolacijo. Preie vsega mogočna stranka, ki le icrrala prvo vljo-lino ne samo v Sloveniji marveč tudi v B^ofrradu. je mahoma izeruhila vso mor in veljavo; preje le sedela eh polnih loncih sedaj pa mora Jesti grenak kruli opozicij* Klerikalci so «1 stvar preje drugače predstavljali: mislili so, da bodo vkljub evojemu republikan-stvu ie vedao sedeli pri vladni mizi ter igrali v Reosradu in v Ljubljani prvo vlog-o. Pa prišlo je drugače. Zato se jim delajo sedaj skomine po prošlih lepih oaaih in za vsa svet bi radi lopet postali tisti faktor, ki eo ga preja ▼ Beogradu tako zelo uvažavali. Pri tem *a zavedajo, da tega ni a»ogo6e doseči drugače, kakor da se snova prelevijo, to je, da ee odpovedo svojim republikanskim »princinom«. V tem ožim Je dni prvi zniDr. Koroaee ni izrekel niti ene besede, iz katere bi bilo razvidno, da se on a svojo sranko i>torefi z republikanskim Radićem ... V ostalem je znano, da ee |e dr Koroseo * ovojih progr«"latičnih govorih vedno izjavil za — monarhi a t i č n i princip. Rieer na je vprašanje monarhije ali republike le poflreienecra »omena, rlsvno je dobra državna n*tava.< — Tako pise >S1o»e-ueo< od rfera i Jutri bo morda ?e rair-jevnl. da je obrekovalec tisti ki trdi, da bi bila klerikalna stranka kdaj Iju-Mmkovala z renuhlik^n^ko mislijo, pohiti 'isniem se starini >Slovencu< morda ie pridruži relA >Wčernl Lis'< z i/ia-vo, da nI bilo v Sloveniji bolj naardu-senih monarbistov. kakor so to bili od r*era začetka klerikalci in niibovl voHiteld. Fako biiro so se pac kWi-kpl« i naveli^nli snbeaTfl kruha opor.iri> |e» To*ia kdo bo jim sedaj verjel, da so ee ronet spreobrnili iz Pavla nazaj v Savla? =c KVri\a'H in Ua ne*«1 pa rs graf. Klerik*lei širijo iz P.eoarrsda vesti kar kor da bi sprejem kaneelpara^rafa v n*t?*vneni edborn 5* ne pom^nial. da bi bil fa parsgrraf s»rejrt rudi v nstavo-r\'orni skrvnMini. Pravico, ds Imajo od ministrskesra predsednika Parića ob- I vezno zsgotovilo da bo kancelpnra'-crnf pri debati pred plenumom ustavotvorne cVpnfrine JT^rtan iz ustave Vse te klerikalne ve<*ti so izmišljene in jih hr»o«rradpka >Pravda< ozna/uje za vseskori ted^roi^o^ne. =■ Zaplenjena »Straža.«. Tz Maribor« poroeaio: Današnja »straža« fe ve- ar enkrat zapleniena. Tz ostankov cNnka »Naši po«Hncl proti mobiliza-cih*« Je razvidno, da sta radi mobiliza-eiie intervenirala noalanca Po*kar in Pis<»k pri e. dr Korošcu — V dm^ra članku »r^trali^em 1n velesfrHs^o« so nafirromadeni I^tH napadi na Srbe in sicer v l*tem smi^b! k«Vor fe pridigal dr. KnmSpr D^lmaciil in Bosni. — Grof Karolri v Zacrehu. Z a-c r e b 8. aprila Danes popoldne je dospel v Zaerebu frrof Karolvi. Naspram novinan^ma. ki so pa pričakovali, se je errof Karolvi Izrazil, da je prepe-n^^en n»d costolinbnoat?o, s kntTO ga fe snreJela na*a država in mu dala za-vetfSAe pred rrs«ranianj'ma. Jutri odpotuje v iSnllt. Tamkaj namerava pisati svo*e memoare In poročila o bivši, ] sedami in borrarn« vprašanfe v Makedoniji. »Večer« poroča iz Beogrrada dA pri j včerniSniih posraianjih med radikalci, demokrati in muslimani Iz južne Srbije ni mog-Jo priti do spora?runm. Muslimani zabtevajo od vlade Eraraneije da se ho agrarno vprašanje v lužni Srbiji resilo s posebnim zakonom. Ako muslimani ne dobijo teh garancij, pretijo z izstopom iz radikalnega tn demokratskega kluba. = Slika Karla Habsburškega. »Arbeiter Zeituns« p *e: Tajni bes: iz Švice, vožnja skozi Avstrijo s ponarejenimi potnimi listinami in umetno brado, skritno prenočevanje na Dunaju, otroški prizor pred koči aiem, ko se mu da spoznati, nenaden nastop pred Horthvjem. domišljija, da samo njegova navzočnost vžge v Madžarih po-daniško ljubezen do niega. popolno nepoznanie svetovnega položaja kakor tudi madžarskih razmer, vse to kale. Karlovo duševno in nravno nezrelost, nesposobnost ra'unanja s sedanjo dobo, predstavlja Karla pač. kakoršen e. in ne podaja nikake nove poteze k sliki njesroveca značaja. Tak ie bil tudi za-dnii dve leti svojega cesarjevania. Motilo se oni. ki govore o zanemarjeni n egovl vzgoji; marveč res ie. da se duševna slika Karla vredno uvršča k •.likam njegovih prednikov. HSu^ser niše v svoji »Deutsche Oeschiclite«. da habsburški rod nima pokazati nikakih znamenitejših osebnosti, kakor drugi vladarski rodovi: po slavnem nstano-viMiu habsburškega rodi je fe čez do'go časa «led11 Kari V, In za nlim ie šla do zadnlega nraveca Habsburžana do'ga doba osebnosti brez k^kih posebnih nadarjenosti na duhu in znača-iu. Prirrdena trdota habsburškega rodu, monotoni'* In odrevenelost na se nadal'uielo tud! v lotrinškem rodu. Omalovaževani a usode svolih narodov In milosti nanram na izvesta i šl m niistašem Fran Tosip v SA'ollh W letin vladovanta nI nikfjar zataiil. Vsi ti I1u-d:e so Iskali vedno le sami sebe. Zato na se le vsaka država razbila, v kateri so vladali *ako fcpanlla. stara Nemčija In donavska monarbfla. Vedno na so zn?R Iz kot««rrofe rešiti kal zase In tako le frnd* Kar! ma"! nred e^ml le ananafne nagone, da si o1a!5a življenje v Švici . =r SprememHe pri boean^ki vladi. Tme 7. t m. le nastopil svoje me*+o novi predsednik pokrajinske vlade za Bosno in Rereepovine dr Nikola OJnraievll. V slavnostni dvorani vladne palače mu Je predstavi! nrad-nt*tvn vo^;« prsvosodne«?s oddelka dr. Hfilivol Zlrrdč. Ms ppfdr-^-nl eovor *e Je n«vi predsevlnlk zahvalil z d»l'Mm frovorom. v katerem |e n*ar!*£aJ vaz- : npot uxa4^i6tya za narod in _ državo. Vi ponedeljek bo sprejel novi predeednlk zastopnike rajnih korporacij in Lasti tuci j. —d Sarajevo, t. aprila Po obve-etilih tukajšnjih liatov bo Imenovan ca načelnika upravnega oddelka pokra jinske vlade Ibrahini beg Defterdarevlc. rr Reforma uradniških plac* v Avstriji. V Avstriji pripravljajo temeljito reformo uradniških plae. Pravkar je ministrski svet dovršil svoja tozadevna posvetovanja. Sklenil ja postaviti na pcpOttHftna novo podlago takon o uradniških plačah, uredbo o n» predovanju ter zastopstvo personala Odpravijo ae srdanii činovni razredi. Na njih meeio »topi (N^polnoma nov razpore«ibeni si-*.tr-m \se uradni^tv«* ^e rasvrati po faktičnem delu (\Tx>ral»i) v 19 skupin nekako tako. kakor pri dunajski meat-ni obrini. Reforma |e povzeta no zakonu o ura«,niskih plačah v Nemčiji; vendar je na po*eben način prikrojena avstrijskim rarmeram. Znači velik korak naprej, ker prihaja z nle v upra^ vo nekak trgovski duh ki bo pobijal hirokratlzem. Naobrazba \'obče ne bo % eč odločujoča za uvrstitev posemnika In za njegove plače, marveč odločilno bo le n ecrovo faktično delo, njegova faktična službena rporaba. Reformni predlog predvideva v vsaki skupini časovni avancement in sirer bo uradnik napredoval vanki 2 leti. Najnižja plača vlfcie skupine zn>o!1*ek, a čimer je takozvani aiimentarijeki princip odpravljen. Vsaka težja služba, — »višja vporahn« (gehobene Verw»udnng) daje pravioc do priznanja ▼ boljši pla?i. Vsa. kemu uradniku bo omogočeno uvrseenje v višjo skupino, ee Je dokazal svojo usposobljenost zanio: nasprotno je degradacija, t J. dislokacija mogoča v nižjo skupino 1© izjemoma ln pod posebnimi kautelami. Ce nameščenec ni sposoben sa delo v oni skupini, kateri pripada, ga komisija določi v nižjo skupino. = Volilna borba za parlamentarne volitve v Italiji bo jako kratka. aH kakor se kaže. Jako huda. Razpust poslanske zbornice fe povzročil največjo napetost med socialisti. TI so ogorčeni, ker čutilo, da je razpust parlamenta In tako kratek rok do novih volitev nanerien proti nlim v trenotkn. ko so radi norra?vuh razmer silno slabi. Ra- čuna ie, da socialisti podlcžeio v volilni borbi komunistom, ki so čvrsto organizirali svoje pristale in ki .Številno naraiča o v ikodo socialistiCnt stranki. Vlada je postavila tako kratek rok, da bi preprečila preveliko aaitl-ranje ln se izognila ncrr.irarri. Najbrže pa ie je imotila v računh in je pričakovati bal radi kratkega roka silnega volilnega boja z'asti med socJJtlsti ln komunisti. Vlada mMi. toOg s h ciialistično - komunističnega spora pridobila nacionalistična volilna stran, pa iitegne;o v resnici dosegi Vtllke uspehe le komttnistL Na čeli Mističnemu volilnemu pokretu sc ie Dostavil D' Annunzio. K:er :e on. tam je nered ln remir. Zato bo hre zdvoma volilni mesec v ftaHH no'n nereda, nemira, napadov, pobojev, anarhila se bo sibic povečala in izid volitev uteTne inko presenetiti sedanje italiianske vodilne kroge pa tudi vso f!vropo. r= Bn!e;a.-*ka «?e pripravlja ln krepi. Praski Nar Li str prinaša Je Iz Sofije dopis, da le bil efclep aaeasnc gospodarske porodl>o s Č'eho^lova'iko po vsej Bolgariji sprejet z največjo radostjo. To ie sploh prva gospodarska pogodi^ Pol«rariie z drugo državo po voini. Iiolffarija ie biLa povsem osamljena in prenukčena sami s;*M. Prvi je pogini svojo roko Bolffsrom Cefioslo-vsk! Predrta Je a trm blokada Bolgarije In odprta pot do zbližanja se t octalimi s'ovanckimj državami. Po vpej bolgarski drtavi, po me*tih in vr^?eh se živo dela za dri-vvo. V SoflJJ so lmo-li Pidi delavni *e ni j L ZAKAJ JE PRIŠEL KAREL NA MAD2ARSKO? — d Nauen, 8. aprila. Budim« peštanske vesti navajajo za povra* tek Karla na Madžarsko popolno« ma nov motiv. Karel se je odločil za prihod na Madžarsko pod vri« som svojedobno lansiranih vesti o ženitvi bivšega nadvojvode Franca Jožefa s italijansko princezinio. Karel se je bal, da bi ne zasedel madžarskega prestola bivši nadvoz voda Franc Jožef ter se je odločil sa svojo neuspelo pustolovščino. T efonska tn brzojaona poročila. KORIDOR MED CESKOSLOVA* ŠKO IN JUGOSLAVIJO. — d Praga. 8. aprila, K vesti zagrebškega Tista »Obzor« o nano* vo sproženem vprašanju koridorja med Češkoslovaško in Jugoslavijo doznava »Tribuna« od pristojne češkoslovaške strani, da sta si vladi obeh držav docela v svesti, da bo zadela ponovitev te aahteve pri ne« katerih antantnih državah na od« por, in vesta zlasti ceniti s Italijo doseženi sporazum. Misel o kori« dorju se je pojavila po potovanja Karla Habsburškega spontano pri nekaterih politikih. NEMČIJA JE JELA POJMITI POL02AJ? — d Pariz, 8. aprila. Kakor Jav« lia »Petit Journal«, je govor c. Brianda napravil v Berlinu velik vtia. Njegov učinek je večji kakor bi se to moglo soditi ob Čitanju nemških časopisov. Odločno bese* de francoskega ministrskega pred« sednika so delovale v Berlinu tako, da je Nemčija začela pojmiti po« ložaj. REPRESALIJE PROTI NEMČIJI. — d Beograd, 8. aprila. Preabiro poroča iz Pariza: Carinski kordnn v Nemčiji ie pričel včeraj pošlo* vati. Carinske pristojbine se pobi« rajo v nemških carinarnicah p.>d neposrednim osebnim nadzorstvom zavezniških carinariev. Mesta Mainz, Koblenz in Koeln se naha« Jajo v tem pasu. Koelnski pas je razširjen do Dusaeldorfa. NEMČIJA IN POTOPLJENE LADJE. — d Pariz, 8. aprila. Reparacij* ska komisija Je zaslišala nemško delegacijo o cenitvi pomorske ško« de. Nemška delegacija je zastopala stališče, da Nemčija ni dolžna ocU škodnine 1. za potopljene trgov« ske ladje, ki so bile najete v vojne svrhe, 2. za tovore, ki so bili upo* rabni za vojne svrhe, 3. za zaplo* njene ali uplenjene nemške ladje, katere so rabili zavezniki in katere so potem potopili Nemci. Tovori se morajo plačati po ceni, po kate* ri je plačal poslednji lastnik. Vred* nott izgubljenih ladij se mora ce« niti po vrednosti na dan izgube. FRANCIJA IN NEMČIJA. —- d Pariz, 7. aprila. Tekom debate o proračunu v vojnem mini* strstvu je izjavil voini minister: Po poročilu generala Nolleta nada« ljuje Nemčija svojo politiko upora in neiskrenosti in se poslužuje vseh sredstev, s katerimi bi mogla za* vleči izvedbo svojih obveznosti Prišla pa bo ura, ko se bo morala umakniti sili. Vojni proračun se ie vsled težkih bremen za vojsko ob* čutno zvišal. Minister je zaključil: Od premagane Nemčije zavisi, ali se mir zagotovi ali ne. Ako Nem* čija tega noče, bo morala čutiti, da imamo moč, 80. Štev. .SLOVtlNbKl NAKOL>\ dne 10 aprila 19*41. 3. stran OBSOJENI KOMUNISTI ^ — d Berlin, 8. aprila. Posebno sodišče v Torgau je obsodilo 18 ko» rnunistov na ječo 5 do 6 let, ker so 23. marca poizkusili naskočiti on* dotne vojašnice in razstreliti most čez Labo z zvezanimi ročnimi gra* natami, pri čemer sta bila ranjena dva moža državne brambe. ZAPLENJENE KARLOVE SLIKE V PRAGI. — d Praga, 8. aprila. »Pravo Udu« javlja, da so na Masarvko* vem kolodvoru zaplenili pet zabo* iev z novimi shkami Karla Habs* I burškega, ki so bile naslovljene od j tiskarne v Kolinu na knjigarno v Pragi. Ker so bili zaboji poškodo* vani, so padle nekatere slike iz njih: to je dalo povod za preiskavo pošiljatve, ki jo bila označena kot makulatura. VLADNA KRIZA NA MAD* ŽARSKEM — d Budimpešta, 8. aprila. Mi* nisrrski predsednik nrof Tcleki je izjavil danes časnikarjem: Krize ni. Formalno elemisiioniral je samo mi* nister dr. Gratz. ki je že 4. t. m. na* znanil svoj odstop. Ponudil sem svojo demisijo državnemu opravni* ku, ta pa je izjavil, da ne vidi nO* beneua razloga za njo in da smatra demisiio v sedaniem trenotku za jako neprimerno. Stopil bom z vo* Oitelji strank še danes v stik in tipam, da se bo resila zadeva v naj* krajšem Času na občno zadovolj* nost. Vprašanje portfeliev, je kon* čal ministrski predsednik, ne dela nobenih težkoč. Portfelj za notrri* nje stvari dobi stranka malih kme* tovalcev, prav tako tudi portfelj za ljudsko r^r-Vano. —d Budimpešta, 8. aprila. Mi* nister za zunanje zadeve dr. Gratz je demisijoniral. — Budimpešta, 7. aprda. Mini* £trski predsednik Tcleki je bil ia* nes ob trinajstih sprejet v daljši avdijenci pri državnem upravitelju Horthvju, kateremu je obzirno po* ročal o političnem položaji', ^opoi* dne se je ministrski predsednik raz* Igo var j al z nekaterimi politiki med njimi z grofom Andrassvjem, Beth* lenom, Vassom, Tomesanijem in '»SzaboeNagvatadorri. Zvečer ob de* [vetnajstih je grof Telcki zopet obi* skal državnega upravitelja in mu poročal o posvetovanjih, ki so se vršila vse ponoldne. Državni uprn* vitelj bo jutri v avdijenci sprejel vse vodilne politike. RIMSKA KONFRENCA. — d Rim, 7. aprila. V dopol* danski seji konference nasledstve* nih držav se ie konstituirala ko* .misija za juridične in upravne za* >deve. Za predsednika te komisije je bil izvoljen RiccbRusalli. Njedv")* vi namestniki so Halkovskv (Ce* Škoslovaška), Nemcs (Madžarska in Antonescu (Romunija). Komisi* ja je že začela poslovati. V poool* danski seii se je sestavila komisija za gospodarske in finančne zadeve. iPredseduje ii Italijanski državni (svetnik DroccM. Zastopalo da po* slanik Kwiatowski (Avstrija). An* toniicvič (Jugoslavija) in Raczan* ski (Poljska). V krofih konference se pripisuje izvolitvi avstritske<*a in madžarskega podpredsednika no* sebna važnost, ker ie to prvi slučaj, da zavzemata zastopnika doslej so* vražnih držav tako visoko čast pri mednarodni konferenci. Odposlan* ci te konference so izjavili poroče* valcem listov, da Imajo trdno za* upanje, da bo konferenca rrispe* vala k politični in gospodarski pro* buji narodov bivše monarhije. Av* strijski odposlanci so izrazili poro* čevalcem svoje zadovoljstvo nad prijaznim sprejemom na konfe* renči. Avstrijski zastopniki so se danes parkrat sestali k razgovorom na avstrijskem poslaništvu. — d Rim, 8 aprila. Komisija konference nasledstvenih držav za gospodarske in finančne posle je začela danes dopoldne svoje delo na temelju programa, izdelanega po ministrskem svetu. MEDNARODNA KONFEREN. CA V AMERIKL — d London, 8. aprila. Kakor poročajo »Times«, javljajo iz \Vashingtona, da se v poletju se* stane v \Vashingtonu konferenca, h kateri odpošljejo Nemčija, An. gliia, Francija, Italija in Japonska posebne odposlance. Razpravljali bodo o ureditvi mednarodnih dol« gov in o ovirah mednarodni trgo* vini. STAVKA V ANGLIJI. London, 7. aprila. Delavs'v voditelji izjavljajo, da je splošna stavka neizogibna, če se do pone« deljka opoldne položaj ne bi iznre-meniL Vendar pa mislijo, da se v nekaj ozirih položaj dotlej Še lahko izpremeni. — London, 7. aprila. V rnz ie jame na Škotskem so stavkajoči delavci metali bombe in s tem nrisi!i)i ravnatelje podjetij, da so odslovili prostovoljce, ki so delali pri sesal« kah. V \V'atestownu in Tylorstow« nu so rudarji prisilili ravnatelje, da so odpustili vse nadomestne ru* dar je in delavce v jamah. V okolici Durbama so pogasili skoro vse plav* že. V železolivarnah v severnem Vorkshirju in v plavžih ob reki Tec je ustavljeno delo. — d Berlin, 8. aprila. »Interna? tional Ne\vs Service« i a vi i a iz Lon^ dona: Ce bi prišlo do tega, da bi vsa delavska trozveza pričela stav* krti. bi bi!o 2.2S5.000 oseh brez de* la. Če se računa k temu še 000 brezposelnih v Angliji, tedaj bi naraslo število brezposelnih na 5 mi; iijonov. — d London, 7. aprila. V no* slanski zbornici je iziavil ministr* ski predsednik Llovd Gcorge, da je za konferenco rudniških posestni* kov z rudarji pod pogojem, da se predvsem obravnava vprašanje iz* črpavanja. Reutcrjev urad izraža upanje, da bodo rudarji pristali na to. — d London, 8. aprila, želez* ničarji in prometni delavci so skic* nili stoniti v stavko. —d Beograd, 8. aprila. Presbiro poroča iz Londona: Dne 5. aprila je po ministrrki seii o rud^r; stavki pozval Llovd George pred* sednika rudarske zveze in pred* sednika lastnikov rudnikov k na* daljevanju pogajanj. V nekaterih rudnikih v Škotski in \Valcsu so bili neredi. Vlada je podvzela raz* ne vojaške in druge ukrepe. — Beograd, 8. aprila. Presbiro poroča iz Londona: Konferenca med Llovd Geor^eom in rudarji je ostala brez usneha. Llovd Georgc je izjavil, da bo unorabil vsa sred* srva, ki bodo odgovarjate položaju. VLADIVOSTOK MED NAR OD* NO MESTO. — d Moskva. 8 aprila. (Brez* žično) Japonci se pripravljajo, da izpraznijo Usuriisk. V Vladivosto* ku se nahaiaioči konzuli so sklenili, da proglase Vladivostok za medna* rodno mesto. PONAREJALNICA DOLARJEV. — d Varšava, 8. aprila. (Brez* Žično) Policiia je zasledila v Lvovti delavnico, kier so ponarejali do* larje. Ponarcialci so bili aretirani, najdeni bankovci in klišeji pa zase* ženi. CARSKI RUBLJI. — d London, 8. aprila. »DaiJv Telegraph« poroča: Angleško fi* nančno ministrstvo je prejelo na* ročilo, naj sprejema carske kakor tudi one rublje, ki jih je izdaiala duma, kot zakonito valuto. Rublji, ki so jih izdajali sovjeti in Keren* ski j, se ne sprejemajo. hrvataklb vaai. ki ae zvezana med §o- boi po vijugastih kolovozih med skalovjem in dolinami. Vmes je grmičevje in goščava. Za obdelovanje Jo ta svet jako neprikladen. Vendar ćo tam polja ln vinogradi, ki pričajo o žilavosti in vztrajnosti ju^oalovenskeg^ aeljaka. Začetkom vojne so gradili tu obrambni pas za puljsko trdnjavo Spomladi 1915 so bile te vasi izpraznjene in neareč-no ljudstvo se je mornlo potikati po fini lih taboriščih. Leta 1918 6e je vrnilo popolnoma obul>ožano, doma je našlo prazno zidc-vje. S trutloru se preživljajo ti ljudje, Izmučeni i/mezg. ni, razdraženi. Uuhovnike, učitelje, dijake so preirn&li razbojniški fašisti in tako Je bilo to Ijlidatvo prej »lščeno povsem samo sebi. Ali r=o jo čuditi, ako ee je končno uprlo proti vedno nara sčiijočeniu na-silstvu? Sedaj pa čaka te ul»o£e ljudi novo trpljenje, k***♦ i varm onim, kntere polove pripravijo lUUija-r.i v Ječ«h pravo mučenIčtvol — Fašisti v Rojanu. »Fdinost« poroča: V torek zvečer ob 21. so vdrli fašisti v dvorano konzumnega društva v Rojanu pri Trstu, kjer je imel pevski zbor »Glasbene Ma* tiče« ravno svojo vajo. Nastopili so kot činitelji varstvene oblasti in so brskali po prostorih. Nato so odšli in čakali na konec pevske vaje pred gostilno konzumneca društva. Ravno ko so pevci in pevke od ha* iali, so ce pojavili orožnik:, ki so izvršili na njih osebno preiskavo, da bi našli prepovedano orožje ali sumljive listine. Našli niso seveda ničesar. »a m T — Kako so bore Istrani za svoja duhovnike in šole. Kmetje iz Pomjnna so bili izgubili svojega župnika. Obla-sti so ga internirale. Kmetje so sklenili, da f^a moraio dobiti nazaj. Sla jo deputacija v Trst in v spremstvu zastopnika političnega društva >Edino-6ti< h penernlnemu komisarijatu. Tnm so jim obljubili, da se župnik kmalu vrne. Pa to se seveda ni zgodilo. Za nekaj časa je bila zopet deputacija v Tretu in potem zopet od časa do Časa šestkrat. Hodili so od komisar!lata do škofa, pa zopet od škofa do komisa-riiata. Župnik se je vrnil. Potem so delali tako vstrajno za fcolo In tudi to so rlosopli. To ie vredno spomina to pa naj bi vpo-tevale ohlnpti in sr-o-7nele. kako hrepeni ljudstvo no redu in mini v občini, no božji službi v svojem jeziku in po domači ljudski soli. pa bi jim tozadevno vptregel. kakor je prnv ln zakonito, potem bo vladal lep mir po istrskih jiuroslovom=kib občinnb in razvilo ee bo z Italijanskimi nogrdi dobro soži v ljenje katerega potreba se tako pogostoma naglasa. — Za zborovalno in volilno svobodo. Na občnem zboru političnega društva »Fdinostc v Divači le srovoril dr. K. Podpornik iz Gorice o bližnjih volitvah, izvajajoč, da oblasti odklanjajo reklamacije za volitve, ker niso podane ▼ italijanskem jeziku. Ne odklanjnjo jih pa naravnost reklamantom, ampak po tretjih osebah. Tudi svolvoda zl>oro-vanja se krati Jugoslovenom. Ovira se nam tudi vpogled v volilne Imenike. Zdi se nam. da nam bi hoteli tudi z raznimi nasilnimi čini onemogočiti delovanje pri volitvah. Bati ee je. da nam bodo razne bande hotele preprečiti dostop na volišča Znbternmo odločno, da se nnm zagotovi zborovnlna ln volilna svolKvla. Društvo >lvlinost« mora dohiti pismena zagotovila t tem pogledu. — Občinski zaatop v Idriji je odstopil. Socijnllfitična večina pravi v svojem raztrlnsu, da se je to zgodilo nr.jveČ vsled finančnih težkoč. — Pro.itina pe imenuie glavno pogorišče krvavih docro^kov pri Krnifl. To Je obsežna ravan nad akalovltim kvarnerskim obretiem ia iteja it par Ker se trdovratno v7Slovenskem Narodu« in ki stoje eieor v bistvu na realni pod-agi, ki pa v podrobnostih vendar oe odgovarjajo popolnoma dejstvom. Poročevalec: Katere vesti iraattf v mislih, gospod intendant? Upravnik: V Al. številki Vašega lista je bilo čitati v članku >Kultur-nl delavci in avtonomija«, da država zalaga za slovensko clodallšče >12 milijonov letnega doficitac. >Slovenski Narod« od dne 1. t. m. pa prinaša brzojavko Iz Beograda, >da ae ljubljansko gledališče zopet izroči privatni ur»ra-vi. ker se Je izkazala državna uprava za predrago«. Obedve novici sta moo-no pretirani in bi uteemill postaviti gospodarsko stran ljubljanskega gledališča v napačno luč- Ker vem. da je Va-A'nrui listu pre-fcke umetni&ke zavode G.409 10n in za slovenska gle«?aliSča (obe Ifubljun-ski ln mariborsko) 4.141.M7 kron. Ako izpustimo mariborsko gledališče čisto Iz rnčuna. Je torej znašal kredit za obe Ijubljanakl gledališči ki dajeta na leto oribližno toliko predstav kakor beo-gra/i*ko in r.airr^b^ko skupaj malo v**č kakor peti del skupnega kredita za beogradsko ln zagrebiko gledališče. Tega kredita utirava lluhljhnskih gle<|r,lj§č n** bo znntne prekoračila Poleg njega plačuje država gledališču le se draginj-ske doklarle uslužbencev, ki jih pa v isti meri pln*uj*> tudi usbižl 'en rem obeh državnih glednlitč v BeojjTadu in v Zagrebu, tako da se vsled t^tra razmerje izdatkov ne snr^meni na akodo ljub-l;anskih gledališč. — Tem izdatkom stoje nasproti dohodki obeh ljubljanskih gledališč, ki bodo znašali za letošnjo serono približno 3.000.000 kron. z veseličnim In dohodninskim davkom ter drugimi pristojbinami vred pa dosti veft. Ves za slovensko narodno gledališče izdani d*mnr ostane nadnlj«* do malega v državi in Je s tem, da podpira važno panocro narodne prosvete in deluje za državno misel, gotovo produktivno naložen. Res je da |e gledališka uprava potom deželne vlade za Slovenijo predlagala za prihodnje leto znatno vlSil kredit, kl bi se dai r>a kriti a noviSanlem vstopnine, katera v dosedanji viSinl znafta komaj polovloo beogradske aH zagrebške. Visjl krodlt je za vzdrževanje gledališča na gotovi nmetnlftkl etopnil neobhodno potreben, Nalo gle-rlnMAče le mod vojno silno trpolo. V času, ko Je goapodoval v naftom Tallji-nom hramu Kino. le Izginila \7j nietra skoro vaa danes komaj nadomestijlva garderoba. Izginili so razni dracro«4onl aparati za svetlobne In dmge scenlčne efrkte. Izeinil fe tudi v^llk del arhiva in knjižnica, Tako po volni ni bilo več n.*>?M v gledališču dragocenega miterl-Jala za >Pusalko<, kl som ga svojca* a pomočjo Dvotakovega sina pridobil sa nafto opero. ITkradll so ga z mojim prevodom vred, ravnotako marsikak drug niateiijai. ki ga danes sploh ni ali pa ki stane ogromne novce. Kar jo Izginilo, treba nadomestiti, kajti s tem, da. stare obleke predelavajo in f kulise preslika vajo, ni v umetniškem, niti v gospodarskem ožim nikomur pomagano. Vsako tako pr^lelavanje ni v £08j»odar>.kem smislu nič drugeg . kakor uničevanje i-af« rijal t ln nepotrea-du Izrabljanje delavnih sil. Poročevalec A Ji mislite, da je zaradi nastalih razmer bodoča gledališka sezona ogrožena? Upravnik Danes še ne, ako pa razmere ostanejo nejasne do z*č< tka sezone, kakor se jo to zgodilo lansko leto. potem ni dvoma, da ho gledal i A7-e Eopet trpelo ln sleer ne samo v umetni-skem, temveč tu>ii v materialnem ozi-ru. Letošnja sezona bi se bila razvili či^to d in trače in nj^ni dohodki bi bili /natr.o višji, dn jo bila upravi dana prilika, jo temeljilo pripraviti Toda obe državni gledališči sta bili faktično podržavljeni šele ob začetku letošnje se-zono. uprava r»a se do danes ni definitivno nastavljena, zaradi čeear se v svojem težavnem poslovanju ni mo^ia tako uveljaviti kakor bi bilo to za pro-speb načega gledališča neoblKKlno potrebno. Povojna psihoza je tutji kulturno delovanje zn?tno oškodovala ln proti gotovi mentalnosti ni nobenega z^-f-rila razen trdno pesti. To pa morete rabiti le takrat, kadar imate zaledje zavarovano. Poročevalec: Ali mislita, gospod intendant, da sta dve predstavi dnevno za Ljubljano neobhodno potrebni ? Upravnik: Skoro bi rekel, da ne. Da obe naši gledali^! nifta tako nesrečno majhni in nepraktični, bi bil Že davno prodi^rrril da so icrra zopet samo enkrat na dan In kvecerau ob nedeljah in praznikih po dvakrat, ka'ti personal mnogokrat prevelikega napora ne vzdrži in slučaji obolelosti se množe. Zaradi tega trpi kvaliteta pre I-ptav in posredno rudi poset. Za n^s r?* more priti ▼ poster vpn^nfo, koliko predstav dajen^) na leto, teuucvi le ku-L* biie so to predstavo. Poročevalec: Kakšno jo Vu&e ' on jo, go6pod intendant, gledi rui-državljenja obeh na'i., gledališč, Upravnik* Po mojem mnenju bi hilo Ikoda, ako li država opustila pot, k; jo jo t? ko srečno sa počela. Kajti ne varnjfi«o ce; l>rživno g!e«lali.-če v Ljul>-ljuni jo polog naše univerze eno tn|-; i'i iuil ivobodo, ki jih jo prejel slovenski narod, odkar so je otre-el tujega jan:.»°4. Vso polno sapočetib iicl In ttreml] ..j ^c.i v njem Slovenski literati, komponisti in umetniki so §o začeli z! Irati okoli nj ea in gleniati Y njem enep;i svojlb eil- v. Upravi se jo posrečilo pridobiti z. sodelovanfe mno-iro odličnih sotrudnlkov, kakor fo CUon Zupančič, cir. Alojzij Kraigher, dr. Ivan Prijatelj, Milan Pugeij, l\-an VarpoUi in mnogi »irugi. Kljub negotovim in no-idravim razmeram se je p<>sr'V'ilo le» los rprizoriti Je tri dri make in dve u| ^»mi slovenski noviteti, ki so vsa i elo. 1 Islim, d* je težko več z^hto-vati. Gledališka noriva je pa tudi zo-pet oživotvorila, nekdanjo >SlovstMlko Taiijo< in |e pred kra:!.om Izdala pni ivezek nove gledališke knjižnice, ki jo po splošnem mneniu domačih in tujih strokovnjakov n<> lo ni'.š<.nui gledali* š "i nmnak celemu naroda v (asi, Usta* novi] so je sicer skromen, a potre« bon In koristen »Gledališki list«, ki jo postal skoro neobhodno potrebna ves f:ied| tnik, ki lm v»a ta strendienja iz skromnih početkor dvignil na ono višino, ki jo jo v dal nji hwxioi'nosti gie«l »la s Manja gledališka uprava. Jako t'^žko na bo privatnemu podjetniku že z ozimni na finančno ^tran podjetja Mriti so proti Instinktom m0«, ki v rlednU'^u po pr^t^žri večini ne Iščejo drugega kakor zabavo Mojno-spremenljlvi sk'^p j^ stor^iti čimnrejo v ozad:o in prepustiti vodstvo naše^ai gledališča, ki sem ga sr^rejei le pod pri« tiskom in pod po~Vi ki se nb;i> izpol^ nili. drugim srečnei^im rokam. ^srodno gospodarstvo. —g Carinske đoklađe v ItalJjL Pocenil s 1. 'aprilom t. 1. je pri vseh carinskih vplačilih, ki se ne Izvr5e v zlatu, plačati posebne doklade. ki se preračunavajo na osnovi povprečnega meničnega tečaja za Newyork. eventualno London. Preračuni c valno bazo more pristo na oblast odločati dnevno ali 14dnevno. —g Petrolejska Industrfla v Pu-muniji proizvaja zadtve mesece na dan povprečno 290 do 340 vagonov. Ta produkciia nomcnla polovico predvojne produkcije. Industrijo zavira po-manjkanja tehničnih pripomočkov, predvsem nedostoie matcri'ala za vrtanje in pa električne sile za poeon. —Z Zlati zaklad Nemške državne banke se je znatno zmaniSai In znaša sedaj 1.091.000.000 mark. Ce se to zlato preračuni v papirnate marke predstavlja vrednost okoli 13 milijard mark. Knknr znano, se je na «trard Francoske stavila zahteva, da Nemčija Izroči ta zaklad za namene vojne odškodnine. Nemci se temu odločno upiralo ter na-vaia\ uhr 10 aprila I Mil. PO Štev. nastopi proti tem vnebovpljočlni krivicam. No, tega doslej nismo dočakali in prenričani smo, da bo »Slovenec« tudi v bodoče previdno molčal, ker se zaveda, da smo ga zadeli v Ahilovo peto. Proti vladi in Srbom rogoviliti, o to si upajo klerikalni junaki, proti Vatikanu in laškim škofom pa bog ne zadeni. To bi bil smrtni greh« ono pa je i&* alužno delo! — Dan smrti J. J. Strossma* verja. Dne 8. t. m. je preteklo 16 let, odkar je ob pol 3. popoldne v Djakovu umrl veliki {utfoslovenski mecen in duševni voditelj, biskup Strossmaver. Bil je tudi iskren pri« jatelj Slovencev, ki so ga spošto* vali in ljubili kakor malokaterega škofa in politika. V Zagrebu so za* čeli znova nabirati prispevke za njegov spomenik, ker je že zbrana vsota zaradi današnje vrednosti denarja še prenizka. — t Dr. Karel Pipich. Na veli* fconočni ponedeljek je v Chrudimu umrl ta vzor Čeha, Slovana, plam* teči rodoljub in idealni Sokol, od* vetnik dr. Pipich dolgoletni posla* nec in podpredsednik Češke Obce Sokolske, eden najboljših organi* zatorjev češ. dramat. diletantov, ter pisatelj in dramatik. Bil je Iz* vrsten duhovit govornik. Pisal je temeljite članke o Smetani in Fi* bichu ter bil delaven v različnih društvih. Bil je plemenit, nesebi* Čcn mož, kakršnih je malo v dana* finji materi jalistični dobi. Slava njegovemu snominu! — Izid ljudskega Štetja v Prek* murju. Operati ljudskega štetia so končno vsi dospeti na civilni komi* sari jat, ter so bili v toliko poprav* ljeni, da je bilo mogoče začasno ugotoviti končni izid. V okraju Murska Sobota znaša skupno Šte« vilo prebivalcev 54.011, v dolnje* lendavskem okraiu pa 38.405, sku* paj 92.416. Od teh ie Srbohrvatov 85, odnosno 678, skupaj 763. Slu* vencev 48.398, odnosno 26.049, *ku* paj 74.447, drugih Slovanov 44, od« nosno 21, skupaj 65; Romunov 4, odnosno 1, 6kupaj 5: Italijanov 8, odnosno 24; Nemcev 1936, odnosno 145, skupaj 2081: Madžarov^ 3073, odnosno 11.362, skupaj 14.435; Ar* navtov 0, odnosno 42, skupaj 42; drugih 463, odnosno 91, skupaj ^54. Rimskih katolikov je 29.569, odnos* no 26.845, skupaj 66.414; prot%stan* tov 24.072, odnosno 6*2, SploSolske mntic.ee ln kataloga c uvesti s prieetkom šol. leta 192V22 enotna tiskovina »Matični lwt«, namesto dosedanjih >Solskih naznanile pa knjižica »Trkazi o 8o4. napredka«. Ta uvedba velja za vse osnovno Sole, kl spadajo v področje Sol. sveta za Slovenijo. Znloea in tisk teb novih uradnih spisov bo snmonosebi umevno — ©skrbel na drž. stroške vi Sli sol. svet ter jih pđdafa] šolskim vodstvom proU določeni reni. — Cene v Pragi ln pr! nas. Do* čim so šle pri nas cene za meso v kratkih mesecih predrzno kvišku, dasi eksportiramo na vse strani in nam še preostala, so cene na škem znatno ni?ie. PH nas *e bilo na tesen še meso po 20 K. Zadnle dni na so ga prodajah* no m^nimb od 36—40. pa?r*;*c no *0 K. PH tem je meso v Liublianl trdo ln j^asto. da ga je komsi vlivati Ibidem, ki nimajo zob kakor Rer>os>ev. Dolgo so bile koz"e izgovor. Kako le sedsi s to ceno? Jafca so pri nas tudi zelo drahlačltU £e ar*»dl februarja ao ntMtelfl penziJnnlctl vložili po poslancu R«laoer?n prošnjo ia zvi.-anje pokojnine. A doslei nI duba ne sluha o kakom zvijanja. Seda} namerava društvo uči tel jakih vpokoj« cev prosit! poeebe za nabavni prispevek. Bog da, da bi na bilo aamanl Čujemo, da bo v kratkem odborova seja omenjenega društva. Pravi 2ellmo, da cabtevajo. da se ozira na njih bedno stanje ln ee njih prošnje rpoetevajo. Saj bo to naai veterani celih 40 in vee let uspešno delali mladini v prid ln narodu v blagor! Žalostno je, da se tem ljudem, kakor čujemo, mečejo eelo polena pod noge. Neverjetno, a resnično je, da nekaterim celo stan oranja odpovedujejo. Ali naj ti zaslužni možje ns ce^ti — umirajo? Upamo, da bode poverjealStvo za socialno skrbstvo vedelo varovaU pravice teh ubogih starčkov I Čujemo tudi o nezaslišanem slučaju, da so nekemu učiteljskemu penzijnnistu mese-a marca dva tedna zadrževali pokojnino! Sele na njegovo pritožbo so mu 5n n a k n a d -n o poslali. ah nI to kažnjivo dejnnje? Šolska oblast na| bi dotionika ki je te zakrivil, ekscmplarično kaznovala! Snloh pa bi bilo želeti, da se učiteljske pokojnine zjednačijo s plačami aktivnih učiteljev. To bi bilo pravično! 01x1! — Davek na vofne dohiti :e. Pifte-io nam: Davčna administracija v Ljubljani dostavila te dni plačilne naloge o davku na volne dobičke Nalogi so datirani že decembrom minolega leta. Odkod Izvira totlka zamuda? — Do zadnjega Časa so se nam dostavljali uradne pošiljke davčne administracije v zaprtih kuvertah po posti, kar se Je brezhibno vr&ilo. Nerazumljivo je. ra-kaj ae ie ta praktična navada opustila In zakaj se vračamo zopet k rarmeram pred leti. Namesto da bi ae t^ko v interesu davkoplačevalcev, kakor v interesu države same obdržnl dosedanji način dostavljanja, mrno- iljania. razno-*Hia davčna ndmlnUtriciia vse plačilne nalocre In porive po nr«dnlh alu-eah. Proclmo torej finančno dMecraeijo, naj naroči davčni administraciji, da dostavlja vse spise zoret notom pošte. Prizadeti davkoplačevalci. — Čemu se to trpi? Mestni stavbni urad opozarjamo na razko. pani. neometani in unrav vaško ?n* nemarjeni zid med Zagato ln Fr* javčevo cesto. Ta grdi zid v Igriški "lici tik lenega dramskega gledali* Sča je pravcata skaza vsej okolici. Posestnik je znan nem. bogataš, ki se naj prisili, da ali zid podre in nadomesti z lično ograjo ali ps da se zid vsai zniža, če^no omere in temeljito popravi. V današnjem stanju ie zid sramota za mesto. Pri tei priliki opozarjamo na trato za velikim poslopjem Kraniske hra* nilnice. Ta trata ie danes gnusno smetišče ter se nanjo odlaga, dasi leži tik ob cesti, najra7ličneiša ne* snaga, lasje, papir, odpadki i. dr. Vse to razkopavajo neke kure ter raznaša veter no vsej Igriški ulici. To so res Čisto vaške razmere1 Trata naj bi se začasno spremenila v park; treba nasaditi le nar dre* ves in napraviti navskrižno dve poti. Kaj pomaga, če nekateri hiš* ni posestniki skrbe za olepšavo hiš ter žrtvujejo za novo fasadiranjc in za nove ograje lepe zneske, če pa njih sosedje nimajo smisla niti za primitivno čednost in snago! Tske zanikarneže, ki bi lahko, a nočejo, je treba pač prisiliti, da ne delajo sramote okolici in vsemu mestu. Vojna je že pred dvema letoma ml* nila; Čas je, da se vrnemo zopet k redu in snagi. Mestni stavbni red ima dovolj določb, da se mesto posnaži in olepša. Če ne gre zlepa, pojde pač zgrda. Treba je energič* no nastopiti, da se naše mesto izne* bi različnih grdobij ob cestah in trgih, ki niso nikomur na korist, a mestu kvarijo lice moderne ob* čine. — Beležimo, da danes in po* noči nismo mogli dobiti nobenih direktnih vesti iz Beograda, ker te baje telefonska zveza med Zagre* bom ln Beogradom prekinjena. To je že javen škandal, da pač lahko telefonski govorimo z Dunaiem in Prago, ne moremo pa z Beogradom, z lastno prestolico. — Evangeljsk« služba božfa v nedeljo 10. t. m. odpade, ker se vrši zaprisega rekrutov na dvorišču vo* Jašnice ln ne kakor ie bilo prvotno nameravano, v cerkvi. — Obrtne zadevo. Kakor Je bilo v Ljuhljanl od prevrata sem mnogo nemških političnih in drugih društev, ki so iz raznih vzrokov prenehala ■ svojim delovanjem, je zaznamovati ln vredno omeniti tudi okolu 400 (6e ne več) raznih obrtnih koncesij koilh lastniki so ie pred 50—40 leti prenehali z Izvrševanjem, bodisi rsled smrti, preselitve aH drugačne opuctltve. Vsi ti in taki >konoesljonarJi« se morajo sedaj radi ureditve obrtnega katastra enkrat za vedno izbrisati, da bo evidenca ie enkrat popolna in zanesljiva, **-kaj v Ljubljani bomo imeli kmalu vee ljudi s obrtnim listom ali koncesijo v občo nego Zagreb aH Gradeči Povojna poplava t znamenju voinega dobičkarstva ln verižniStva! Kaj bi fte-le bilo ln kaj bi Ljubljana počela, ko bi poleg domačih — ki-Veulh ln nekr*Ae> nlh Zidov ndrll med njeno zldovje ie Abrahamove! li Zagreb« ali Poljskega? Zakaj ae proste obrti ne omeje, če se že ne morejo koneosijonirane? In tudi • podelitvijo takozvanih >etojnie< bi bil že čas nehati! — Davščina ed pretioeiee' v Celja. X smisla naredbe deielne vlada, ki ja raeglaAena v »Uradnem listu« it. 96, ame mestna občina celjska pobirati za dobo enega leta posebno davščino od prenočišč, ki znaša za vsak prostor, ebrtoma oddajan v prenočevalne namene, za vsak uan oddaje 25 odstotkov čiste oddajne cene. Prenočiščar sme k čisti oddajni ceni proti prenofeevalcu priračunati '25 odstotkov ia davščino od prenočišča. Ako je v enem prenočišču več istočasnih, ki plačajo vsak poseba, mora prenočičečar razdeli U davčni prihitek na vse, tako da vsakemu prenooovaieu priračuniti teh 26 odstotkov k temu. kar mora osebno plačati za prenočič.Ve. — Premestitve. KancelUt Frnno Jak I je p r emesčetr ed okrajnega glavarstva v No»-em mestu k okrajnemu glavarstvu r Mariboru (prejšnji oli o edinstvn. bratstvu, ljubezni in slogi ze-dJnf* nih delov nagega naroda r dušah najmlajšega bratja našega naroda ter da se na ta način vzgoje nora ln te ideje popolnoma se zavedajoča po kol e-nja, 6em odločil, da se ustanovi otroftki list s temi smernicam! v založbi Ministrstva Pronvete. Ime listu bo >NaŠ Liste. Lis tne bo sledil tej svoji nalogi a posebnim poudarjanjem ln nodčr-tavanfem omonlene misli. To tudi ni potrebno. Trvko zdrava ideja, kot je edinetve našega naroda., ne potrebute vsiljevanja našemu narodu in njegovi mladini. Pač pa moramo, preživljajoči dobo različne vzgoje, vplivov, rarm^r in toženj. osmeriti vzgoio naše mladine v določen tir ter pripraviti mlade, z r^zkrotnim vplivom se nedotaknlone do*« nate mladine da v niih vzkliiejo enake težnje in čustva. Te težnje in ta čuvRiva nat bodo v bodočnosti varen temelj narodnemu edinatvu v medanbojnl Ifnhorni dopedsj ver*no rardvaianlh delov našega naroda. Z«to se bo pri ure-fevanfu tesra ll»ta ohračsl* np|večja pnJnla rdravl in labkl zabavi, pristopni otroftkl dnfcl. ki more korl°MH doma in v *oli rodltelfrm In nčUMjrm kot pomožno čtivo. Tudi v tem se bo H«*, razlikoval od doeednnj*»^a načina nre-fevenja otroških Metov ln sirer v toliko, da ne bo nrlnafta! slabih po«knaov ln začetnifeka dela. temveč le Izbrane stvari prave književnosti, narav-nn jasne in prlatonne otroffVI dn*i PH večjih e!ov«n«k!h In dmodh eanr^oib na-rorllh na ranadu te ta kniiževni način tire|evan|n ntrofck'V. M« to v ž*e davno uveden in se le pokazal kot zelo vpliven na pHrn^^n In zdrav rirroi razumnosti. cet«-tfčn**>* čuvstva ln zmlela za tfpfnrl ln Ir-»*n f*~sflta tvf\ otrOefh ln slr^er od ItnHeke sole pa do nitjih razredov »fednffn *ot Pa se pri nreleva-nhi H*ta zagotovilo t* smernice, sem določil za nred^fka temu liatu našega, uglerineo-s. Vt»U Jetnike in rodoliubee-ga pesnlVa fitevan« P**eviča nekdanjega eonrsHfnika Z ms levega otroškega IMa >Vev*n*. Ta razpis nal ee sporoči vaem Uettel1 radnem Listu« it Bo — Drtavna pesredovalnlra sa delo. Pela iščejo: pisarniške moči. kovinarji kolarji, sedlarji, natakarji, nata-kirice. hotelske sobarice, trgovski so-trudniki, sotrudniee. strojniki, knrjnči, dninarji, dninarice peki. mlinarji, mesarji, krojači šivilje, čevljarji, mizarji, slikarji, tapetniki, bolniške strežniees služkinje, vajenci, vajenke itd. — V delo sa sprejmejo hlapci, poljski delavci, dekle, strojni monterji mizarji, zidarji, opekarjl kovači, usnjarji, vzgojiteljice blagajnlčarka a prakso, šivilje za obleke ln perilo služkinje, kutiari-ce% vajenci, vajenke itd — One meso v Maribora. Magistrat ie določil za Btese te ie cen^» \ <»-lovsko meso l. vrste 1 kg E. 27; Volov fiko me«o H. vrste 1 kg K 25; M*ro «>d bikov, krav In telic 1 kg K 24; Tele/ie meso I. v i sie 1 kg R 25; Telečje m» so 11. vr^te 1 kg K H3; Svinjsko Rrnuo sveza 1 kg R 32. — ObrtniSki ahod. V torek, fino 12. aprila t. I. ie vrči dopoldan ©b ir> uri v dvorani >Narodnetra doma< Shod ohrtnlkov. na katerenj se bodo razpravljalo o postopanju davčne administracije gleGospodarske banke< na Vikle-I iičevi cesti, so včeraj ob J. popoldne 4 naleteli pri kopanju aa človeške okost- je. Izkopali so čeplnjo, hrbtenico ln nekaj kolčnih kosti. Sodijo, da je to okostje staro okoli 40 let. — Ukradene kole. Iz kleti obrtne Šole na afirju je bilo ukradeno črno pleskano kolo znamke >Jax<, vredno kron. — Dragocen koftuh Izgubljen. V dunajskem br/ovlaku je pred dnevi pozabil ravnatelj aladkorne tovarne Alojzij Kadlčik. stanujoč t Dobrni pri < e-lju, dragocen kožuh, cenjen na 32 (XX) kron. Kožuh je pozabil, ko je Izstopil iz vlaka na celjskem kolodvoru. Vse po-livedbe so ostale doslej hrezuppefcne. — Pustolovec. Neki Dunaičan T\x-nora z zvene- ini Imenom >Ju!ij Mavri* cij< se je lansko leto dolgo časa irda.ial v Kraniu za b^neea trgovca Ko so mu postala tam tla prevroča, je oašM in pe pojavil sedaj v Ro'evju kot le8ni trgovec. Na v^stl Ima več goljufij. — Danes je umrla gospa Ana Rorman, naduf'iel*eva vdova v Ljubljani. N. p. v m.! Onozarjamo vse n. n. trgovce in fnhakarne na dana&nil oglas na zac'nii strani Ciril in Metodovih vžigalic, ki jih priporočamo. No* ben trgovec in nobena tobakarna ne sme biti brez niih! Konsument* je. z?.^t?vpjtc edino le to vrsto! 13R1Đ7 u Ločnici. O nm-iru posestnika Janeza Kreka, po domače LuJana z Govejka nad Ločnico pri Sorl »mo dobi I to-le zanimivo poročl'o* Nesrečnež je bil mož trdnega značaja, de* sti naohrafen ^a^o-ik ter ^korl in s\ozt nanrednejra mlM}en]a Vedno ln vslkdar ja volil z napredno stranko. N]esuvo posestvo leži na takozvanih »Icnlah>. alt bolje rečeno pod IzaUVlm! vrhovi, deloma tudi na vrhovih sar.:h v pre_eKnll vlUnl. Po-kler Je flveia Krekova prva fena. ki je umrla lani. le bl'o gospodarstvo docrl-' v rodu: vsa domača d?la to opravljali Krekovi otroci, — Imel Jih le sedem. 4 sinove In 3 h*cre, ki to, lrvzem$l naJmlaISo hčer. vs| odrasli — nJemu samemu pa kmetsko delo ni nič kaj dKalo. Koncem leta 1020 «e le v drur!5 ocenil z me*nar|evo h"erle s šmariete nad TJehaml pod Katsrlno, ki Je s'užlla v Ločnici ZaVon le bM fe »početka nesrečen, fe zaradi prevellkr^a razločka v starosti on Je Imel BI let, lena pa komaj ?0 bila Je tnrel mlaHa ne*;o večina Krekovpi otrok Rodbinski prerM so hlli na dnevnem redu In prtSlo Je tako daleč, da so sinovi BapttstUl očeta ter 611 služIt. Dekleta so pač osta'a d-»ma. a so se počutila zelo alabo. Druea lena. dasf za svojega moža nI marala ter se le ozirala po drugih moSklh — Je znala venda.r Kreka tako omamiti, da JI Je »pripisal* posestvo, puetivii otrokom fnenda le ooo. kal Um gra neizogibno po postavi. lo prav to Je povzročilo njegovo amrt Ko se le Krekova druga iena čutila p<«* sestnioov se je j« polastila misel, UneMd te svojega moža, spraviti ga a sveta. Posrečilo se JI ie, pridobiti si v ta namen d\ajsedetnega Janeza Aliča ia Ločnice pod iago, posestnikovega sina, kateremu le obljubila svoto 10.000 kron, Ce spravi njenega moža s sveta, Fant Je bil zadovoljen tn sklenil, da Kreka ustreli. Pridal »1 si Je vo-jaSko karablnko ter Je velik) teden čal-ai na Kreka tri dni v malem smrekovem gozdičku tik ob cesti v začetku Ločnice. Takrat pa n| mogel dejanja Izvrlltl. ker Kreka ni bl'o Sklenila sta tore) i teno. da naj Caka Ailč na velikonočno nedeljo zjutraj tn ustreli Kreka, ko po)de t rodbino zgodaj k vstajenju v Soro ln tako aa Je tudi rea zgodilo. S Krekovega doma na Igalskem pobočju drži v Ločnico v serpentinah Izpeljan, strm kolovoz, ki se steka tik ob posestvu kmeta po domače Legata v Ločni' co Krek le Imel navado, da le pri Legato-vih, s katerimi le bil dobro znan. puščal tvoj voz pod kozolcem, ker ga na vUavi ni potreboval, konja pa Je vodil gori In dolL S tem Je računala zločinska tena, Skleniti ao, da gredo in sicer ona In dve pas tu t ki ter Krak na velikonočno nedeljo šarano v Soro k vstajenju ob 6. zjutraj do Legato-vlh pel od tam pa t vozom naprej. Krek je gnal konja po kolovozu naprej; hčeri pa mačeha so pa v precejšnjem presledku sledile. Morilec si Je bil skrbno pripravil tvoje strelsko stojišče, ker se Je moral zaradi luninega svita dobro skriti, v nizkem bri-aovem grmIČJu na robu. nekako 2 streljala odJa'Jeno nad Legatovlno, malo vzvl« leno nad potom. Ko Je prišel Krek s konjem mimo. Je Allč lz neposredne bližiue sprožil nan) puiko ln seveda Kreka, kt mu Je nudil Izvrstno viden cilj, smrtnonosne zadel. Krek se ie tako) zgrudil mrtev na tla; konj se Je splavil In po dobro znanem me potu dirjal v do'lno, kler se le pr! Le-gatovlh ustavil Ker so ba5 v tem času hiteli ljudje od vseh strani v Soro k božji službi |e vzbudil strel, ki Je odmeval večkratno od gorovja. sploSno pozornost ln bliskovito ae Je raznesla po dolini vest o umom Kreka Tudi pri procesiji v Sorl je tvoril z'očln snlo^en predmet govorice: ljudje so pomilova!) Kreka In. ker so jim bflo razmere na Krekovem domu znane, se takoj namigovali na Krekovo ženo kot povzročiteljico. OrožnHtvo tz Medvod le začelo tako! s pol zved ovan lem ter iz*r4ilo a^etaclio Krekove vdove kakor tudi storilčeve matere ln sestre: prvo kot povrro-eltelllco umora. Poslednji dve pa zaradi suma udeležbe. Storl'ec sam le pobegni! k ga eV>«eda| le niso mozH Izslediti. Umor vzbuja po svoll koncepcl'1. ki )< na en! strani naravnost otrolko naivna, ns druri stran! pa zopet peklensko ratmfrana. rud! pr! dana^nllh razuzdanih ln podManfti Casfii splošno senzacijo ln bo proces nudi' dovolj Interesen mesa gradiva I za kriminalista » «za psihologa VreV le Ml mrl! v fotovlh rnrlstnvsklti ln b^tanPkTh kro«rfh d^bro man ter zaradi svofe nrllasnosf! nrlRnttt'eil Na njegovem posestvo raste namreč znamenita kranjeka 80. štev. .SLUVtNSKNi AKOU*, dne 10. aprila 1921. 5. sTrnrt. rastlinska speclla'lteta Daphne Blasravana. v Ločnici 1 g a I k a Imenovana, ki Je le Se ra dveh mestih na Kranjskem najti, a lih Iz previdnosti zamolčimo. Dasi Je Krek rastlino skrbno čuval In pobočja z najlepšimi In največjimi ekselplari pokazal ie svojim dobrim znancem, ki so mu nosili časnike in druso berlvo, vendar nI mogel preprečiti popolnoma trganja po ta'ml-turlstih In domačinih, tako da rastlina leto za letom bolj Izcinja. Zato Je bilo res prav zadnji čas. da se je naSa vlada ojunačila ter prepo- vedala vsako Izkoriščanje te rastline, torej sploh trganje ln zlasti prodajo v mc tu na trgu, V bližini Krekovega posestva raste tudi »rdeča IgaJka«, Daphne cneorum (dišeči volčin). a k sreči na tako skritem ln neprlstopnera kraju, da Ima ne samo pred novodobnimi tudi-turtstl ln »botaniki«, marveč celo pred pravimi, botaniško iola-nimi turisti mir. Na vest o umoru očeta sta se najstarejša sina fe povrnila na dom, mlajša dva pa sla sa ostala v svojih aluibah. Iz ssfe nsfanotnorne shupSCins. Debata o komunističnem pokretu. — d Beograd, 8. aprila. 13. redni sestanek ustavotvorne skupščine Je otvorll predsednik dr. Rlbar ob 16.30. Prisotni so bili vsi člani vlade. Nato sporoči predsednik, da so že tiskana poročila ustavnega odseka ter oddvojna mnenja Jugosloven-skega, repi blikanskega. sociaJno-demo-kratskega kluba in dveh članov ustavnega odseka. Posl. dr. Slma Markovlč (komunist) vpraša, ali more kot Interpelant govoriti pred ministrom za notranje stvari ali za njim Predsednik akupSčIne tolmači poslovnik in Izjavi, da more interpelant govoriti samo enkrat. Radi tega si posl. dr. Sima Markovlč pridrži PTavico, da co- I javu. Ugotovil« ao ee brzojavke v ca- položaj. Oropali so dijamante h carske krone. Iz cerkva In muzejev ter razbita!! dragocenosti, da bi se Jih ne moglo spoznati Te dragocenosti so odpeljali v Anglijo, Francijo tn v Madžarsko. Nekaj teh koscev Je doSlo tudi v Jugoslavijo. Minister pravi nadalje, da ao komunisti zlorabili avoj položaj tudi drugače potom fcpijonaže. Vsilili eo ee v v?e oMaati ter povsod postavljali svoje ljudi, da bi tako mogli biti točno poučeni o delu državne uprave in da bi roosrii uspešneje sabotirati drŽavo. Imeli so svoje agente pri poeti in brzo- vori po ministru za notranje stvari. Ministrski predsednik Nikola PaSlć Izjavi, da Je ena Interpe'acila poslana predsedniku ministrskega sveta, druga pa ministru za notranie stvari. Misli, da Je naSbolje. da odgovarja samo minister za notranje posle, ker je zbral vse potrebno gradivo, potrebno za odgovor na obe interpelaciji. Kar se njega osebno tiče, se strinja s ukrenlenlml odredbami ker se Je ž nllml odklonilo zlo od naše domovine. (V cen-trumu In na desnici živio-kllcl In burno odobravanie.) Minister za notranje stvar! Mllorad DraškovIČ prav! početkom svojega govora, da je vprašanje, naglašeno v vloženi Interpelaciji, na dnevnem redu vsega sveta, in smatra, da Je skrajni čas. da se o njem Izvrftl razprava tudi v aail skupščini. Komunizem Ima dve fronti, evropsko in azijsko. Evropa Je zavzela napram komunizmu sovražno stališče, Azila pa mu le odprla vrata kot nekakemu novemu odkritju In socialni pridobitvi V na.*i državi smo se postavili na evropsko stališče. Nadalje konstatira minister, da obstoji na žalost tudi v naši državi boljševizem ln da hoče jrovorltl proti nJem« samo na podlagi najvažnejšega In najbolj obveznega dejstva, to Je na pod'agl komunističnega programa samega. Navaja, da ao 1. 1910 ln 1920 hneJl komunisti ln socialisti dva kongresa, prvega v Beogradu, druseza v Vukovaru. Na prvem so imeli komunisti manjšino ter Je bil njihov pro- su, ko jc obstojala cenzura, ki ni«o bile cenzurirane in ki so prihajale iz inozemstva. V >Radničke«n domuc je naišla komisija državne dokumente, ukradeno iz raznih uradov. Nadaljnja njihova zloraba je obstojala, v demoralizaciji vojake. S svojimi iažnjivlmi obetimji o priviligiranem položaju v svetovni državi ao zavedli tudi nefc^ častnikov in orožnikov. Leta 1919. ao nagovarjali vojake k begunstvu, češ da lih prisega ne veže, ker da je popovska in tri pa. Komunistična stranka jo imela preko svojih zastopnikov stike z notorlčnimi mednarodnimi zločinci in razbojniki. (Silno začudenje v dvorani.) Ni znano, ali so bili ti etiki spontani ali sporazumni. Obstojali pa so ti stiki med ko-rmopoiitični razbojniki in stranko. Minister Je nato navajal razna nasilja ubijalcev, izvedena od takih ljudi v svrhe komunistične stranke. Nadalje pravi, da so med dokumenti v >Radni-Čkera domu« našli tudi poerodbo jugoslovanskih komunistov z bolgarskimi o sodelovanju sa skupne cilje. Obstojajo dokazi, da eo 1. rminiati. ki *o za okupacije delali aaluere Bolcareki aH Avstriji, danes prvaki komunistov, in ei-cOT oni, ki so po zločincih ubijali nase ljudi. (Silen hrup med komunisti ki kriče: Kdo je to? Nav^dhe samo enega!) Dokazi eo nesporni in neovrtljivi. Tu le pismo, ki ra je eden velikik komunistov >L|onin II.< leta 1917. pi-\ sal bolgarski intendanci in vladi ter ji gram odklonjen, medtem ko so na drugem Imeli večino in je bil njihov program j sprejet. Prvi kongres Je določIL da ima 1 fJ>««WJal organizirati vse kar je pobiti značaj naJe države naroden ter Je i ^^°*\VT*k7^Z™% i 1°] oporekal samo vojski, vojni In sličnim za- **** P*1 .kOT^*^l.V!?d™: Zfka* devam, medtem ko se Je Izrekel za enake pravice vseh državljanov brez razlike rodu. Drusl i ngrea Je prešel preko vsega tega ter se postavil na najbolj reakcionarno stališče, ki Je bilo kdaj v naši državi. Minister člta nato nekatere odstavke in določila programa ln statuta komurlstične stranke, Iz katerih se vidi težnja po premoči namesto po ravnopravnosti, ter poudarja na podlagi Istih, da ni med direktivami vukovarskega kongresa fn ustave naše države nobene skupne točke. Komunisti so se postavili na geslo: Ali se obdrži ustava In pade njihov program, ali pa pade ustava ln se obdrži njihov program. Ravnotako je motrila tudi vlada vso zadevo, ko se Je odločila za korake proti komunistom Da Je vlada reagirala Šele nekaj mesecev kasneje. Je bil vzrok ta, ker Jc bfla v programu Vesnfčeve vlade taktika, da na) sk'ene skupščina zakon o redu ln radu. ki Je bil očlvidno naperjen v prvi vrati proti komunistom. Vlada Je tolerirala do skrajne meje to gibanje, edino zato, da nI Izgubila kredita ln da ni bilo zlih posledic v ostalem svetu pri Izvajanju velikih potez njene politike. Na vukcvarslcem koneresu so ae komunisti priključili tretji internacionall, sprejeli njene pogoje ter se odrekli svoji neodvisnosti bodisi v programu ali v političnem ln strategičnem czi-ru, prenehali so biti komunistična stranka Jugoslavije ln so postali sekcija v svetovni fronti proti buržuazljl. (Burno ploskanje pri komunistih In vzliki: Tako le!) Vlada nI takoj rearrjra'a ln Ljuba Davidovi- se ne kesa, ker Je to storil. Minister Je nadalje navajal zlorabe komunistov v svoji propagandi. Oni so zlorabili delavske sindikate kot bojno sredstvo proti bur-žuaznl državi Ravnotako so zlorabH delavske stavke, ki so ena prvih pravic delavcev, ki |!m Jo pušča vsak napreden in Coveškl zakonodajec. Teror m gro2nJe zo jih prisiMle zapustit! delo. pri katerem so se čutili srečne In zadovoljne; na Isti način so osilili komunisti stavko tudi Železničarjem in rudarjem. Zatem crovori minister o zlorabi denarja. Komunisti so prejemali denar za propagando Iz Inozemstva, (Nemir) Iz Romunije, Madžarske In Amerike. Poslal! so tjakaj dr. Markovlča s pooblastili, da je zbiral denar in podpore za državljansko vojno. Neki komunist, ki Je snm sprejel denar, ie to priznal ln nravi, da je dihll iz Madžarske 20 milijonov kron (Hrup In ugovori pri komunistih) Tudi d_u?ace so komunisti zlorabliolt svol tika v Prešernovi u!ici. 7animrv spored s samimi novimi lepimi Adamičevimi skladbami ie objavljen na lepakih. Samospeve poje z. Josip Križaj, spremi a ra t. Ivan Brezovsek. G. Križaj nastopi po dolgih letih zopet enkrat v Ljubljani, občinstvo ra bo gotovo pozdravilo z veseljem . (k) — Koncert M. CfetaperaHa-8ehweijrer - VaeJlijsva on6 u ^ ^ Gdč. M. Schweigerjevo štejemo med nase nAJholjee domače pianistke Kot go-jenka praškega konzervatorija Je dosegla na Javnih produkcijah v Pragi najlepše uspehe. Kritiki — češki in nemški — uvrščajo pdft. Schwei»erjevo med nalhollse al^olvente praškega konservatorija. Povdarjajo njeno ble-atečo tehniko in visok« glasl**no razumevanje. Koncertirala je na koncertu >Jugoslavije« v Pragi, dalje v Vidma, na koncertu orkestralnega društva Glasbene Matice meseca mnia t. 1 pa je proizvajala Giiegov ki« v irski koncert i apremljevanjeni orkestra a presenetljivim uspehom. >Bercf\isa< je nežno občutena uspavanka. Balada as-dur je j najznamenitejša Cbopinova balada, ki i zahteva globokega umetnikovega čustvovanja, Liaztova legenda >Sreti Frančlžek na morju* Je klavirsko moj- | strsko delo par eicHlance. T.iszt nnm alika tu čudežen pohod gv. Frančiška po valovju — elika nun vso hude boje BVOjeaa lastnega Življenja z njemu lastno Čarobno umetnostjo. Zmnjaronosno in varno stopa svetnik rx> valovih, zrna ponosno lasvsue sadnji akordi. To d^lo spada n»ed najloljse proizvajane to*"ke gdč. Sewelgerjevs Vspored ponesle'jl:n-vejra koncerta je vseskozi pester, izva,-jftteljlce so solidne in pri*nnne slovanske umetnice, zato naj Jim občinstvo pokaže z nriJobilnojMm posetom svoje simpatije. — Zikov koncer v afariborm. Tz Maribora poročajo: Dan^s Je priredil Zikov >.Tuffosloven*ki komorni kvartete v Gotzovi dvorani len koncert, ki je Izborno uspel in bil nepricakova.no dobro obiskan. — Rn*ki nmetnlSkl vee>r, prirsds, dne 15. aprila v opernem gledati^^i, posna Helena Poljnkova, solo plesalka in bivSa profeporioa lmperetorske-ga fflednlišča v PetfosraduL Pri tem veeem bodo sodelovali Pidi posp. Po-ris Putjnta. is Ifoskovskea^s dramskega glodalleča, ncwlnl;e edč. Nlkltlna, solo plesalka, ga. Smotr>nska (petiM. g. Stresnjev (ples) In rčenka gospe Po-ijakove mala Metka Frsnketova. Zelo bogati vspored tega večera bode Ie-vonredno znnimiv, ker »o točke, ki pe bodo izvajale, in oriTlnalni kršeni kostumi nekaj popolnoma novega za LJubljana- k ga niso Izročili eodiSou?) Razen tega ao tu pisma nekaterih komunistov, r katerih eo izražene groinio napram raznim osebam v Južni Srbiji ln Črni gori. ako bi delalo proti nlim v času volitev. RavnotaJto, pravi min i »ter. so bili tudi na> Hrvatakem komunisti. 8>v mo da ni med njimi k a čekov in odmevnikov. To so ltnđje, ki so bivali v Rusiji ln Madžarski in ae tamkaj nnu&ill boljševizma. Imamo tudi piamo. ki ga piže komunist svojemu tovarišu, naj mu da 50.000 dinarjev, ker drugaee ne bo več nosil živ glave. (Smeh pri komunistih.) Nadalje pravi minirt^r da so tudi med komunisti na Hrvatskem liud-Je, ki so v Rusiji ropali ln plenili v srbskih poslaništvih v Moskvi in Pet-rogrndu. Za tem govori rni ni star o Dalmaciji ter o ropanja tujih ljudi, ki so bili za vojne na usba«?o Avstriji ali po bili njeni agenti, sedaj pa šli v komunistično stranko ln postali njeni voditelji. Vse to delajo samo za to. da rušijo naso državo, v ta namen obstoja tudi nemo čredna *v»*a z Italijo. Mini-ater navala tndi razne morn^nt^ Iz Vn-munistične orsranlzarlfe, same. Obstojal jo odbor trojice aH netorleo. ki so edini vedeli za največje tajnosti stranke, ki ao Izzrebavali one o*ebe, katere nal bi Izvedle rame atentete. Ta odbor Jo vodil vstale ln revolucije. Pred srene-rnlno stavko so je vršil v Beogradu shod komunistov, ki se ga je udeležilo do 1600 oseb ln k|er Jo bilo Izdano geslo, naj bodo prlprovlj-mj za skrije te isti večer, ln klor so bili pozvani, naj bodo tudi nadalje pripravljeni, pa naj pride, kar hočo, fNedalievanje sledi.) Repertolr Narodnega gledališča t LrfnbMnni. Drama. Pobota. 9. aprila: Mrakovi. Red A. Nedelja, 10. aprila: Gospodična .Tulila Don Pictro Ca ruso. Ob znižanih cenah. Tzven. Ponedeljek, 11. aprila- Mrakovi Red D. Opera Jlobota, 9. aprila: Thals. Red D. Nedelja 10. aprila: Tosca. laven, FonedelJek. 11. aprila: saprto. — 7a pomladanski koncert »I Jnb- Uartskega Zvona« dne 18. t. m. v Uni- onu prpd?»|a vstopnico Dolenčeva tra- — Društvo za zgradbo Sokofsfera doma v Spodn'1 Šiški priredi dne S. maja 1921 popoldne veliko vrtno veselico pri Brandu v Spodnji Šiški ob Celovški cesti z nalrazn TvTsrneiSfm sporedom, kateri se bo pravočasno obia-vil. Vsa bratska In drucra Proavefna drnstv* prosimo , da prepuste ta d^i &*kar]em. fk) — Pokot^lm #»Tf$rvo v R^Vi vabi na predavanje >Nokaj o r^er.dnbr, ki se vr?i v soboto, dne 9. aprila ob 8. zvečer v prvem razredu de&ko ljudske sol© v Bifcki. — Sokol Tg. Za sokolsko rlmgrvo na Teoj so darovali dno 4. aprila gg. Anzič. Verbič In Oevlrk iz Ljnbliane, Karlovska cesta večjo vsoto za katero se Jim dni stro najlepšo Buhvnljuje. Bratski Zdravo. — 8oAo»?*ko di-ušrvo ▼ fti^SV! te da-rovrlo brat*k<*rnn dru?tT-n na Brezovici za njihov Sokolski dom 200 K re«^to venca na k^sto umrlega brata starosto dr. Tvsna Oražna, — Oradiartskl S. K. : IIMla. Tekma se prične ob 16.. pred tekmo iera-ta ob 14. Hermes ln Ilirija rez. Članske in dijaške vstopnice se dobijo le v predprodajl v nedeljo od 10. do 12. pri h^gačnl na IsTiSču. — Tekma z Ora-d'ansklm je za Tlirllo letos prva te?ka tekma. Doslel Je Igrala pet la^lHh tekem, v katerih ie dosega iccore 4? : 2. Zmagovit Izid proti Gradj-mc^emu se ne..zdi verjeten, ker njen glasovi tj nasprotnik jo n^dkrllluJe tsko tehnično kot po Izk'ršn^ah in rutini. Najvarnejše orože Mirile ie hitra in gibčna nana-dalna vrsta, ki se mor© % uspehom kosati ttidi z obrambo O^adianskega. Vprašan le na le. Če se bo moštvu posrečilo vzdr??ti otvorjeno Igro ln ako *e *e toliko v treningu, da ne bo podleglo tempu, M — TzVi v planine ae skoraj začnejo. Vsakdo hoče porR1 irl svoi nrosti čas ter iti v erore, da se ra t vedri da po-snbi na vsflkd^n'o^rt Zbirajo ee v rrrufbak. ugibalo kam fn k.-ko bt najboljše hodili, a nlkdo no ve pravega Izhoda. Tz te zagate r©§| najbolje >Planinski koledar za 1. 1921c v katerem so natisnjeni vsi ixleti ter je označeno, koliko časa se rabi za eno aH drugo roro. NaroČi ee pri >Založništvu Plan, ko^edaria v Mariboru. Krekova uliea 5, I nadstr.« Cena a t>oštnino 21 za komad ter Je cisti prebitek namenjen za j.ov ©* čanje koče na Korošici pod Ostrico. Planinci! Sirite ta vaš koledar. Vsak član SPD posezi takoj po njern da s tem omogoči nadaljiio povećano izd&jo v leta Ugll___ DrnSfocne oesfL — Sestanek zdravnikov v verandi hotola >Luion< dne 12 ai>rila ob 8. uri zvečer. Razgovor o tretjem kongresu ju#o?*io70nskega. lokirskega društva. Odbor. k — 'irska zadruga za Jjjnbijaše in o, vabi gg. člane na občni zbor, j vr&i v m-deljo 17. aj)rila 1921, to » ob [K 1 10. uii dopoldne v restavraciji »Narodnega doma< z o'd-čajnim sporedom. — Dru>!vo rt karnarjev za PIoatt>. ith'o Petini občni ri*.r druKtva tiskarna riev za Slovenijo v Ljubljani se je vrnil dne !o. ntnrca t. 1. in ie bil dobro obiskan. Izvoljen je bil sledeči odl)or: Predsednik: Anton Slatnar, tiskarnar v Kamniku; podpredsednik: Makao Ifi'ovntin, tickarnar v Ljubljani, t«*\iT ik Ivan Beniot, učitelj v Ljnoljani, bi a gajnik: dr. Ivan Tavčar ml. otiv^tnik v Ljubljani; odbornika: ^er Karel, tls-karniški ravnatelj v Ljubljani in Brea-nik Jožo, profesor v Ljubljani. ^Bspoifsrslis oe*tL —g LjublfansiVi trg. Glede govejega re^ft so se ukinile sanjo zaposkns-njo 2.n dol.o nekaj dni maksimalne cone, veled siloo težavnega n.^kupa klavne živine. Začasno ukinjenje je bilo i^)trebno, da ae prekine itmjk in omogoči spraviti na trg zopet dobro blago, namesto starih krav, bikov in mlado, nedorasle živine, ter zajezi vsled mogoče konkurence med mesarji pod ti k a-vanje kosii in drugo manipulacije a sumljivim mesom. Takoj prve dni so neketeri mesarji hoteli Izrabiti položaj in prodajati slabo blago po visokih conah. Stranke se opozarjajo naj kupujejo samo prvovrstno volovako meso. Slabo n\oso ki ee [ ozna po temni ali rumenkasti barvi in je brez loja nai ee tudi no znižani coni ne kupuje. Napravilo so ie vse mogoče korake, da ee aniša oe> na žive teže. ki je v Ljubljanskem nakupovalnem področiu najvišja v cnli državi. Slabe, za klanje neporabne vole so plačuje po 1^—21 K za kg ziv© teie, za klanie dobre vole ee plačuje 22—24 K. Ta cena je brezdvorono visoko pretirana. Svinj^keera mesa primanjkuje. Cena za kremena teljco 38 K kg meso I. vrste. 11, vrste 54 K. Cena slanini ee zniža od 50 na 46 R za kg. Riba in ea! 48 K. trebušna slanina 42 K. Telečje meso 26 K I. vrste, 24 K IL vrste. Dobrih, domačih telet je na trgu izredno rnaJo, ker kmetovalci vsled visoke cene pitane živine teleta reda. V ostalem je trg dobro založen, tako da se krije popolnoma dnevno potrebo. Jajc je dovolj in ao plačujejo po 1.60 K do 1.80. Moka 6t 0 po 17.05 BL Mleko jo ostalo izvanredno slabo. Na trgu Jo prodajala neka kmetica mleko v katerem je bilo celo dve tretjini vode. Preizkušnje mleka, ki ga prinašajo stranko v preiskavo dan za danem kažejo, pogosto neugodne reaultate. Neka stran-ka je kupila mleko za otroke, ki so po savžitju vai zboleli. Preiskava mleka je dognala, da je mleko od krave, ki je obolela na gnojnem vnetju vimena, —Z Gospodarski kurzl na Grmu. Na državni kmetijski Soli na Grmu pri Novem mestu se priredita v aprilu sledeča tečaja. Od 13. do 18. aprila: trodnevni čebelarski m vrtnarski tečal: od 26. do 30. aprila: petdnevni živinorejski, mlekarski in tečaj za pridelovanje krme. Prvi začne v sredo. 13. aprila točno ob 9. url m se je priglasiti po dopisnici najkasneje do 9. aprila; drugi se začne 26. aprila točno ob 9. uri in se e priglasiti najkasneje do 30. aprila t L Udeleženci tečajev dobe proti majhni odškodnini prenočišča na zavodu. Priglasiti se je za oha tečaja pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grme pri Novem mestu , — Z Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, Dne 2. aprila t. L vršil so je 74. redni občni zbor lega zavoda. Iz poroči'a ravnateljstva je razvidno, da se je z velikim razvitkom trgovine, industriie ln prometa v naši kraljevini enakomerno razvijalo tudi poslovanje Prvo hrvatske Štedionice. Vse poslovno panoge Izkazuiojo osobito zvišanje. Vl>ge so se skoraj podvofile ln znašalo čez 960 milijonov kron, splošni promet pa čez 40 mililard kroa. Z ozi-rom na izpremenjene prilike v naši kralevini sodelovala le Prva hrvatska štedionica deloma sama. deloma pa v zvezi z drugimi denarnimi zavodi bilo pri ustanovitvi novih trgovskih, obrtnih in industrijskih podjetij, bilo pri prevzetiu že delujočih, katera so se vsa lepo razvila. Skoraj vse podružnice poslovale so zelo uspeJno. vzlasti moramo omeniti podružnico v Beogradu. Iz bilance za poslovno te'o 1930. je razvidno, da znašalo a k 11 v a Prve hrvatske štedionice 1 mHifardo in 820 milijonov kron (več za 854 milijonov): od tega pa gotovina v bla- gajnah in pri denarnih znvođih ter zaloga deviz in val^t 21 \ n Lijonov (več za 85 milijonov); menična listnica 140 milijonov (vej za 123 mii-Jonov); p r e d u i m i na vrednostne papirje 2-19 milijonov (več za 106 milijonov); posojila na nepremičnina ln komi :i a i u a posojila 42 milijonov spremenjeno); lastne n o p r e m i C n i n e 19 milijonov Ive" za 9 milijonov); razni dolžniki 1 milijardo 12 mi! ionov (voč za 53! milijonov); vrednostni papirji 131 milijonov tneUprCN men eno) in pasiva: delfiiiki r 1 a v n i c a r>1 milijonov kron (več 35 milijonov); rezervni zakladi \29 mili onov (več za 12 milijonov); v 1 o e e 902 milijonov fveč za 400 milije »nov): upniki v tekočih računih: 5-J5 mil jonov (več za 317 mi!iior,ov); izdana zastavna pisma in komunalne zadolžnice v prometu 35 milijonov kron. Cisti dobiček (vStevSi prenos iz pretckiesra leta v znesku K 1.058.000) zr.i^a Z) milio-nov 356.000 K. Ob^ni zl or ic na predlog ravnateljstva sklenil, da s»x od tega dobička, odStevsJ po pravilih določene tantieme izplača 22.5%-na dividenda t j. K 13^00.000, vsled česar se bode od 5. nprlla t. 1. izplačevala dividenda K 450 na celo delnico, K 112'O na četrtino in K 45 na desetino delnice. —• Nadalje, da se dodeli perzijske* mu londu in rezervnim zakladov K &92&J0OO, da se Izloči v dobrodelni namene K 400.003. a ostanek da se prenese na novi račun. ObČnl sbor ie vzel na znanie poročila ter odobril bi* lanco in račun izgube in dobička ter podeli! ansolntorij ravnateljstvu in nadzorstvenemu s-.-ctu. Potem se ie sk'onil prenos K 60 milijonov iz rezervnega zaklada na delniško fcb.vnl-eo, da se na ta naCin dovede v skLicf delniSka g'avnica z rezervnmi tako. dal bo delnUka Ravnica Prvo hrvatskd štedionice znašala sedai K 1?0 mililo* nov, rezervni zakladi pa K 70 milijonov. Po provedbi te sa prenosa K (O mili onov iz rezervnih zakladov na delniško Klavnico dobi vsa!; r *estfiik en* cele delnice eno novo delnico br *z-p'ačno, odnosno za eno četrtino del* ni^e eno novo četrtino m za eno dese* rlno delnice eno novo desetino delnice,' in!A.re participi raj o na dol Ičku od U janmrja t. L S tem v zveri provedene, so nekatere Izpreinenube pravil ter vo-Mrve v ravnateljstvo In mdzn-stveni svei. nak^r je Ml 'beni zbor takljnjftfanJ BORZE. —ti 7azrcb, 8 .aprila, Pevlzei Berlin 333.75 -333.28, Italija 825—63tM London 559—560, NewyOffc kabel 14^ do 143JO. ček 141—142. Pariz 1005 d<* 1012 Praga 193.25—1Q:5.75. Dunaj 21.60) do 21.80. Vaiute: Dolarji 193.7S—140, avstrijske krone 22.50—23, cn^ld ran blil 71—73. francoski Iranki 0—1030, napoleondor 472—475, nemlke marta 227-—230, rom .ieji 195—19S. Itefijaoski lira 615—620, turške lire v zidu do 0, anelcSki fnntl 0—^57, čcsko^U vasTce krone 1^6—1S7. —d Baograd, B. aorifa. Devize^ Dana] B 37^—5.45, r(r?zn 48.10—48.1 li Rim-Mbn 154—154.75, Solun 250 do, 260. Ženeva 615—6/0, Berlin 57*50 &<* 58.50, Pariz 148—450, London 138 ^ai 138 50. Va'nte: 20 din;ir'ev v zlata 2J do n, francoski Iranki 248—250, dolarji 35.05—35.15, Italijanske l're 1=1—1*48 levi 4175—42.^. leii 49.75—50, nemH sVe marke c7 35—57.75, avstrijskal krone 5.70-e.^. — l>un«»i. 8 enrtla. Devize: ^m* sferdnm 12700—99800, Easrsb 450 '"l, Beograd 0, Berila 1068—1064 BndlaM poet* 220—212. Bukarešta 937.50 947.50 London 8550-1570, Milan ?.'/) do 2815, No^-ork 848—653, Pari 1505—4645, Trn-rr* 877—883 Sofija T do 7^5. Varšava 78..7S—80.75 C 11975—11816. Valute dola* C-l?-l^lc^ki 1?vi 710—750, nemSka marka] aaar« 1060— ior>f>. ana;t fnntl 2530 col 9560, francoski franki Jr»'0. ho* !nnd*kl irold^^rii 92600—92700, itnL lire 9790—9810, ('in«r:i tlsneakl 17^nj do 1800 po'i?ka mr^rko 79.50—81.50L rorn. Icfi 083^0—94950, earakl m'nlil 272—278. švicarski franki 11250 noi 11300, fioboslovaske krone 87rJ—8S7, madž. krone 216.50— 218.n0. — ZjrttbOena je bila zlata mrest* nlca od Prisofne ulice, po Ahaclievl cesti do LeoniSca. NajditeU. naj si ha pošten nepešten. nrtl jo odda it upravništvu «Slcv. Narodac. Cilavri? urednik: Raslo Pustoslem?;ek. Odsrovornl uradnik: Božidar Vodeb. Ženske bolezni: Profesor Scan« Zoni - Lichtenfels v W(lrzburjru, no^ vodobni zastopnik ženskega zdra* vlloslovstva. je dognal, da učinkuje\ ffrenčica »Franz - Josof« hitro, zanesljivo !n brez bolečin. Delo in čas prihrani. »Schichi Sdiicht prt ananas sanjasi psast«, ka%sr pn aaasasi aaaaati v Milna ki jaa^MNatfj «r»i-h. MOdd-ovo aaUo Jt v mfl iide,*m>**i. ^"^«1 Ih proto* amoinoaZ •tqr«fto Maasans aasaass 1 Am smo« /. Glo&oćnfft šn drag p fjubihnl 6. strari .SLOv^rNsra NARcnT-, đne iti. »pnra iwt. Ceno prodam fenskl ilvelnl Slngerjev stroj. Raspotna ulica fttev. 6, pri Dermotu. 2? 12 Pozor! Za 1000 K SS/ttSE težak zimski žensk« pl?.5č, žensko po-vt§n> jopo (Ueberjacke) in izborne Beulegjjer citre. Naslov: Koilzej viata 49 MMn oprava za spzcerllsKn iroGviiio se talol uredi Kolencc. VOllBL 2507 lavir, crn, (Stutzf uge')t dober v plasu. se ceno proda. Naslov pove uprava Slovensk ga Naroda 24 >1 18 r LioMjanl prazoa ih ta pisarno. Ponudbe na pisalno dr. Iran Tavčarja, Sodna nI. 2. 2431 aSalBrltaiaoro.:^5"«'8^.8 Naslov pove upravništvo Slovensk e«a Naroda 2440 r Prvo?mos WM$ pomotBllte r sprejme Alojzij Lombar, Sp. Šiška 95. Trslje za Hrupe izM in prodaja na debelo in drobno m? po K 4*20 pri vefjih naročilih znaTen p p »t. Sreiner Anton, L obijana, Jeranova cl. 13, Trnovo. 2f> Proda sa čistokrven pes (mamica) doberman 1 leto star, krasno razvit, izvrsten čuvai. Cena TOOO K. vrrasatl rrl eospolu Riadio, vila Tereza Savije pri LJobManl. 2385 102 ITfa< kdor mi rreakrbi stanovanje 2 najmanj 2 s bama, kuhinjo In pritik inami P. . nudbe pod .Stranka brez otiok 2614-na upnvo >lov. Naroda. 2~i!4 JttlaDa zakonska ^r^r,'; L uDitani. Nastop tahko takoi. Ponui : e pod .Hišnik 2616" na upravo Naroda. 2516 fHlađo delile k otrokom se spreimr. Plača po de v oru In s'O'obnoMf. Vpraša se v VVl drovi tr:0\lni, Selen h u 0l trositi i»dz; za ležanje dobro ohran en se proda Nas'ov pove upravništvo Slovenskega Naroda. Angleški premog in cn-gieški koks UUll 2469 1Š p'sv Proda n mM KcJo st. 31, !. nadat* o»;e. Holko in famsho kolo aaprod nI. Erla»C6va o. 14. I. aaaV s-ropje cd pol 5 dr. 6. »opoldne. 3 moč ze ml n in s prime nim pos op em na Go-ren skrm &c nrt ria. Ponudb nl-ij bla^j m želi vsiooti m'ad tfgO* vre te s'roke z dolgo etno pra < o. Ima sam nekaj premože^a. Do s* pod .Družabni* 2453" m uprav, u ta« pr1po-o<*a travni s «*»n Sover & kotnp , LlubMaaua, Woitci-?a ni. 13. 2<67 Učiteljica prevzama pouk -Invensč'ne In nrm5črie >er nriravlja ic>ncc k vsprelemnem;i za s<*d- nje lole. Ponidbe pod .UčJ i 23fi2" na opravo Slov. Naroda. 2382 M&M IDO lifllfl 33 let star, samski, r drh Iml s r če vali l±to sinile. Pon-.idhe ca upravo Sio venskega Naroda pop #Pr norec '2116*. Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd ies ler vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASSR, lesna trgovi-na, Ruše pri Mariboru. 230 Nafs'are'Sa slovenska • epa, na na'ujjo.'ie,- n: kijpj, se odda slartj^e-mj no podu. čez 4"> let staremu. Po nudbi pod .Lena veilka soDa* Ljub a-n3, postno :etcce. 244j •ago vsake vrste lndwirrjje kakor za d Vodna" mać 1403" na uprav« rže, plinarne etc dobav ja tvrdka | ^ov. Naroda 2405 Izvozna dovol enja taSke držav« pie skrbi tvrdka sama. Zahvala. 2a obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega srčnoljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in strica, gospoda popolnoma nov. modema k"m-letna spalna oprava fz trdega lesa in 6 ponolnoma nov h tisnjatih stolov noj ugodni cen'. Og eda se lahko vs. k dan od 10 do 12. dopoldne. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 2447 onsunia alt ml j5I kontorist, strojepisec, ztmŽen srbohrvatske korespondence se ta'rioj sprejme za LJubljano. Natančne ponudbe In zah*evk1 na na poštni pre-cial iS. 113 v Ljubljani. 24 9 Preža fa te 2 ef^a rs ot!en za scCrnje, ed n za ležanja • asov pove ipravni.tvo Slovenske ca Naroda. ;494 Kupi s? enodružinska hiša, a«o mogoče z vriom. Ponudb« pr.^?ena se išče. Naslov I pove An. zav. Drago fie-ejak, L' b» ; I ana. 2.SO0 T Mestni stavli3!i!k z l« kalom za krol«lko obrt l^če samo-»♦ojen, ml?d, soliden mojster z dohro p-aus-* ni rr nvrnem me5*t» v ! fub* Ijar j. Pun idbe na u» rav. Slov. Nar da rod .Dober us^eh/2i90-. 2190 Grelno podjetja ing. I?ykic LJuMI-na, Vofa£ka nI. lSa (za prejinia be'gij ko vojašnico) izvrSuje vse podtalne ln visoke sta/be L]atllfaC3f U^SiJeva CCSt3 9 ter l7delu;e zadevne projekte. I Brzojar: Brenestavba. int tel. 447 , se pr poroča za VSa V tO Stroko ; Proti vknjižbi Sprejmem Dobre izurjeno si- Fl NCA osiaic gosfllniCarja fn posestnika izrekamo vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi darovalcem krasnega cvetja, pevskemu društvu .Slavec" za ganljive žalostin-ke, kakor tudi vsem, ki so v tako mnop*obrojnem številu spremili blagega pokojnika na njega zadnji poti, Globoko žalujoče rodbine: Gblak, Mencinger, Dolenc ft za pomočn co. Pa^la KoCjsn " Opekarska c. 26. 24°7 7^. Za vse dokaze sočutja, mnogobrojno cvetje in Številno spremstvo povodom prebridke izgube našega nad vse ljubljenega Otmarja se tem potom vsem naiiskreneje zahvaljujemo. V prvi vrsti gospe I. C. Demšsr ter preč. g. župniku Noču za pogoste obiske za Časa njegove bolezni. Nadalje se zahvaljujemo primariju g. dr. Ivanu Jenku ter g. assist. zdravnikom in sestram iz bolnice, kakor tudi gospe dr. Strnadovi in g. dr. Iv. Hubadu za požrtvovalnost, s katero so se trudili refi ti mlado življenje. Srčna hvala tudi gospe Johanci Šuštar, gospodičnama Miciki Lotrič in Micki Arnol ter Bajterjevemu Francka, ker so prečuli dolge noči ob njegovi postelji. — Najlepša hvala preč. g. dekanu Fr. Hdnigmanu in drugim preč. gg. duhovnikom za spremstvo k večnemu počitku. — Nepozabljeno nam bo tudi, da so se udeležili pogreba kljub naporni poti preč. gosp. prof. dr. Gregor Žerjav in deputacija njegovih sošolcev. — Iskrena hvala „Sokolu" v Železnikih za spremstvo, gg. pevcem si. bral. društva za ginljive žalostinke ter vsem sorodnikom in znancem, ki so našega ljubljenca spremili k zadnjemu počitku. — Bodi Gospod vsem obilen plačniki Nepozabljenega priporočamo v blag spomin. ŽELEZNIKI, 9. aprila 1921. Rodbina Thaler, Oabrijel Železniki. mmmm na hišo in dobremu obrestovanju se Išče kratkotrajna posojilo v znesku 500 003 kron Pon dbe pod' .Poso'Mo 2478' na upravniStvo SI v psče miren, zelo soiidtn gospod za Naroda. 2478 takoj aH pozneje. Ponudbe pod pMe----1 seč a soba 24ŠS" na upravo Slov B©00M one ki ml preskrbi v Ljub!{ani stanovanje t dvema aU z :no sobo in kuhinjo, bod si s pohištvom ali brez nj^ga. Ponudbe r-od ,U. K. 249" na upravo Slov. Naroda. 2489 V trgovini oernaiovic Lfnbljasa, ISei'ni trg 0, e največja zaloga moških in ženskih oblek po najnižjih cenah. __& TURK jKebiovano muh* sobe | frSOUlHO Z Ž2lSZnInO „?ri Zlati looati'« 114 (prej Hammsrschmldt) Uubliane, Valvazoriev trg 7 nasproti ferltevniš*:? cerkve, taloga cess^nta. spadajoča dela. 235 zaroda. 24'4* Banjo za sešefao kopel (9 zhadvva-'ne) ter karnise Iz medi za 2 okni kompletno kupim. Naslov pove uprava Slov. Nar<. da. 3486 se klavir (BosendOrfer) na Dunajski cesti šr 9, I. nadstropje, levo, od II. do 12. ure 2488 za obeke in perilo iivatl gre na dom. Naslov pove opravaitvo Siovensk^a Naroda. 2477 Stenograf (infaj za LJubljano s perfektnim znanem s^ov. In nem. stenograf ie se spreime v odvetniško pisarno. Nas'op naikasne|e 1. junija t. 1 ZaRotovljena Je soba z e'ektrično razsvetljavo in cenena pra* hrana. Ponudbe pod .1879/2511' nn upravo Slov. Najoda. 2511 Dabre idola gaifilna v Maribora na Jako prometnent kra{u i i freml go tl'nlJk'mi prostori se tzko roda z za'ogo mo^ta In vina vred Pisma pod .Priložnostni nakuo" na j Bfflsaorlev anončnl biro v Maribora. 2509 Ženitna ponudba! Gospod srednjih let z dobrim obrtom preko 700 000 K gotovine, želi znania i g >snodično. ni Izključena vdova brez otrok od 22 do 30 let katera bi imela prmerno gotovno sli posfstV), je poštena In mirnega značaja. Le r a^e ponudbe s sliko, ki se vrne pod .Sieča ?51 na upravniŠtvo Slov. N-»rod*. Tajnost zajamčena 2M5 mM amn dobro ohranjen b rdke Ho!zl 6\ Heitzman se o rod* pri Ani Sna v &nartuem r>rt L't'fi. 2491 Pro3a se čev'jarski stroj za nizko ceno. Naslov pove apravnii vo Slov N*roda. 2492 Clcgantna spalna soba. nova, le nUdar rabi ena, iz čeinjeveg? lesa, s tridelno .f-sjeho", se prod'. Stari trg 11 /a. desite stnpnlee. 2493 z hISo H drup'm potrebn!m posleplem Fr. Feilinc v §.narjl pri Je'5ah. Eno Je tukaj, drugo ob dr'avnl cesti blizu Kostanjevice na Dolenjskem. 2^02 Proda se gostilna pri KronI v Kraoja t vsem gostr.-iSklm Inventarjem, s pripadajočim manjšim posestvom in gospodarskim poslopjem. 2442 z viti: Hsblotitiiio sobo IJJe 27 leten, dobro situiran inteligenten L ubljančan. Ponudbe pod .Strogo so-• tden 2506* na upravo Sloven krga Naroda. 25 6 SlIoliiiFioo se sprejme več oseb toda izključno Iz dobre rodbine. Pojasnila daje upravni-stvo Slov. Naroda. '2473 enostavne in dvojna barvo in masti za lase, šminke In puder, mastlks, parfume ter prvovrstno brtlno milo priporoča Štefan StrmoB. LlnMiana. Pođ TrarCo t. Avto delavnica Franc Puh, Ljubljana, KarfovsNa c. 10 Izdelujejo se vsa potamezna dela sa avtomobile, porrsvljajo se tnd! stroji vseh vrst Prevzamem vsa Žeiezo-stru-garska dela točno ln najceneje. 2215 v Novem mestu se proda. a!f ^od n^odN nlml pogoji zamenja za enako v Liutv Manl. Pismene pon•Jd^e na pr Si N. , pod „Điie Nova nest« L;abi;sna 21 i3 " Lepe. bele, točene, drobne sldlljanske soli vsako mnolino se dobi pri Leopold GrOnfefdt Ljubljana Prisojna ulica 1. 2458 Rendczvous du monde chfc intemationale. Casino des Etrangers. Trgovski lokal KjpJft vhoU na trg. auh in svetel, ptikladen za vsako trgovino ab mnnj§o pisarno, se radi r rescMn takoj odJa Ponudbe pod „2500 24 9" ca uprav. Slov. Na rod.i. 2429 m Mm Polrit globoke Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčnoljubljena mati na Rozman naduCItelJeva vdova, danes dn£ 9. aprila 1921 ob 10. uri dopoldne po dolgi mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dnć 11. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kongresni trg št. 13. V LJUBLJANI, dne 9. aprila 1921. Rudo!! Rozman, knjigovodja ček. urada, sin.— G'tal*, AnalH Transima, Min Ta, hčere. — Albin Paftar, knjigovodja centr. Jadranske banke, Franc Kremtari urednik, Đratovt Kir^l, nadpor., Vi»8:x, voj. kapelnik, zetje. — Angela Roman, sinaha. t- or ginalne JtalljantKe vrste, zente Ma-mouth, jaune geant — Rocca, rouge gent pO'ca Brunn, se dobe pri Seiei * Konip., Ljobljaoa, VVolfo a ulica Si. 12. m v HorlboMi 2 m nuti od kolodvora, z velikim dvo lišćem ln vrtom, pripravna za vsako o >d etje se proda. Informacije daje Jag, Maribor, Aleksandroma cesta 71. 1783 prvovrstna samostojna moč, amožna stenografije in strojepisia, se takoi girtflm« v Colju. ^ nudbe z navedbo dosedanjega služhovanja pod .Cei|e 2352' na upravo S ov. Naroda. 23^2 Kapi s: pssestvo ali vila v ljubljanski okolici z gosp darskim ^osi">piem in 2 — 3 orali zemlie F oizve se v pisaml odvetnika d«]-1 o.i a G arlovica, Sodna nt. stev. 11 Proda se tako] biša v Lju iar-1 z vtčiirri st-n vanj!, pripravna za r-ko e ca ab p» i ?A on hita ?a K 85.0 0. Ponudbe se po II ju jo na upr .-io,. Naioda pod »lliša 6s/Z476«, 247o ima vedno v zalogi vsakovrstne sobne, kmečke peč! in MMM kakor vse v to stroko spadajoče potrebščine. Cene nizke, Cene nizke. ctnrajl, mlafl In stari, ter bel ros U t esUtsso, se prodajo na Doleojskl c 15 ttfveltkm ^rahastih (Prtmonihoks) kokoti m vaien;e se dobijo na Dotrajati c. SA. KomponMo. popolnoma vrlčo slovenf^lne. hrvalč»ne n nemščine, perfektno stenoprafirijo in stioleptsko, potrebuje tvormSko podjetts v Mariboru. - Nastop čimprej. — Pismene pnnudbe na upravo SL Nar. pod: Tovarniška orado'ca 25oa." Bencina S tomec •ta hnplla kartonažno tovarno v Mariboru od rrej-njee.n lastnka Ed. SHuza ter se prlporotasra cenj. odj — ma'cem za nadaHmo r>«klonenrist. rr 'i '»t*' rt*"1''. y-:*J«nt> -***^^»^i^iV?«U; Prodale premičnin spada.oč h v zanu'č no dne 29. ianuaiia I&21. umrle A^ rc lie ^tihii 5e bo vrši s skladlićn Rsoslncfsr dne 12. aprila 1921. vb 9 uri in od •o$no naslt ml dan vsled sklepa okr -•odloča v Ljubljani z dne 20 muc. 1921, A I 115/21—3 Prodala se bo fctlnr ob »f«, perlo, oblaki«, nt-mltno orod e ^ahtnt« « posuđa, v cen Ini vred o ia po ugodni ceni. i'odrobrte'Se in-rormaci e v anončni pisarni Al. Matelič, Ljubi i a na. 2485 Uzlika zaloga novih dvokoles, različne rnevmatike, turi za otočke vozičke,Šivalni strnil in vsakovrstni de'i pn cen pri 5atJelu LJooljana. Stari trjj 2S Sprejemajo so * popravo dvokole^a otročki vozički, išvalni stroji i.t.d. tfehanfćna delavnica Hsrlovs'-ta cesta it 4. 813 Polnogumijasli obroči ia tovora« ovtosnobflj Pnevmatika sa koUsa ta avtomobil« Kolesa Avtomobili n&feeneie j. Goapotvetafca ceata ttevtfka 14. Nudim brezobrezno Ciril - Metodove vžigalice ..DRAVA" - VŽIGALICE družbe sv. Cirila In Metoda. *«'°9t »H ti>. Ptfdm« , LJrttlaid. T« vžlaallct) •» * »rld druŽDl s«. Clrl!« ta Metodi L_ V LJUBLJANI. r— I BrzoJ2 Brzojavi; ritasagvrrln Puntigtn. srni Brzojavi: raraeagwtrki Puntlgam. j Poprav Največja, Dafmoderoele opremi-e 3© delavnice, garata ca 200 avtomobilov; vsi obratni pomoću sa avtomobila. — 200 dela?cdv. — Za-vodova glavnica 7 3 milijonov. — Eađastrljsid Ur. — Prav Silim Steirlsche Fahrzeugwerk2, Puntigam Graz. iM\i 'mili ■nfc^I->-.^,., 3 Posestvo v Metliki •estoječe iz 3 hiš, 25 oralov njiv, travnikov, steznikov in 32 oralov gozdov in v to spa ajočih gospodarskih poslopij se skupno ali posamezno prode. Hlže so na Glavnem trgu In v njih trgovine ter sposobne za vsako trgov sko in obrtno podjetje. Pojasnila daie m:!an Sušim v MetUkL 2190 ruža b ni k se išče za ustanovitev prvovrstnega, brezkonkurenčnega in zelo dobičkanosnega podjetja. Strokovno znanje ni potrebno, zadostuje kapital. Dop-si pod .Jadranska/2410* na upravo Slovenskega Naroda. 2419 Proda se kobila 14^ cm visoka, rjave barve, 5 let stara, vročekrvna, i2vrstsa za tek; voz se-pravlilvček na oljnate osi in 4 peresa v zelo dobrem stanju ter sani z usnjem tapec rane in na peresa. Isto-tam se noda lo.ofrratićnl eparsi z amke .Netttl', 9 X 12. dal not?! G d za eno oko in OttrO s notami. Vora-Šati jena Šušte iič Slavko, Radovljica Pri posameznih eabojib ikatljiea K 1 06 od skladište Ljubljana. Engroslsti imajo primeren popust. J. Perdan, Ljubljana. Ljubljana, Prešernova u! Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Blago za obleke In plašče. Wyojeris?artnft Ioniannat 9. Zahtevajte cenik n poštnine prosto Mi LJubljana 4, Meseni trg š?ov. 23. Največja zalogi ur, zla'n ne In srebrn nr Lastna rrotokoirana tovarna ur v Švici Mi se cementa \^ tračnic travora Mori) štedilnikov okovov pari •SssgsL fsiženfer 30 le* star, resen, inteligenten In vsestransko naofražen, bogatega duševnega Življenja, razočaran nad današnlm Življenjem ljud', išče poznanstvo inteligentne Jug"s!ovanke, 20 30 let stare. I pe du5e. rlemenitega srca in stalnega znača a, katera se zaveda, da mort č oveku velikih zahtev in visokih ide-a'ov biti neka' sv tega. Idealnega in soc^tovania vrednega In katera teli, da bode plemenitemu možu njegova duša. Simrafična zunanjost, pr merna nao brazba in materijalna in društvena samostojnost so predpogoji. Že!i se mu Btkaliči ost In smisel za umetnost In p znavanje tujih jezikov. Samo resne dopise piiporočeno pod pDu5a Ing. B V." na An. zav. Drago Beseiiak Ljubljana. Absolutna diskrecija s pošteruem garantirana. 248? Itien l Miroslav w LJabllsBa, Hillerjeva ni Specialno stavbe« Salta & Zim Lttfiit, Bmifftti im ts. da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja Iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-Č okovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil Izp'ačan. Radi mnogih prl'ožb ameriških roiakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to -ros m o. Enake rritofbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neorravičene. Večkrat se dobe Ijudie, ki posebno sorodnikom radi pr kriva jo sprejem poslanega denarja, če§, bo raje še poslal, ker bo mMtIv da smo v potrebi. V resnld pa dosežejo nasprotno. Ko se po of djelnl preiskavi poSiiiafel« prepriča, da je bil denar pravtlno iz-lačan izgubi spoštovanje rn zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se rdWi p-slati z pet kaki d n?.r. Konečno se obruČamo 5e na one rojake ln roiaklnje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po reč mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke. Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo. ER STRTE EK 82 Corllsmdt Str :ot lfow 7orkv 5. T. Manufakturna trg o na dobrem prostoru v Mariborti, t vso ali delno zalogo, veliko skladišče, se radi preselitve takoj proda. — Potreben kapital K 300.000 do K 600.000. Cenjene pnnudbe pod .Manufakturna trgovina- na Anončni in informačni zavod .VEDEŽ*, Maribor, Slo venska ulica štev. 6. 2466 v____ sfaroznana irkoslikarska in pleskarska obrt. Igriška ul. 6. 10 MM%\ ZflCREB. Podražnloe s Zagreb, Saga ulica 6. £ nbliana, Aleksandrova c. 1 Kar b:r, gosposka u 7. pečuh, Xral evska ulica 19. jpil-.UiZ i« »ae, rrvl ,el^a r« vec doSr!h 6ovl|as*s9i ■ ^orao^nS« kov. P ača za romo'ni e akordoa, ^nirezač 'n pre5 va k« ^o t* govoru. J*ak* Jtše, Casta na loko It ?5, l«h-liaaa. 2441 H Wfo\ !B BUtiimalB IBOul (H chdrnek-Evolve-{en.vJf(«s^ *"-^t>ino-mj a rapljens, izpred o; eg" auitefl tala, na 3 slo-nif, NtUSMttn > i tlaa 1* o«, »ti dije 300 1 vode na m • ut^» pri motom sin S konjakih s 1. Ogleda »e H g s !ntrr> društvu v št. Vidu nad I nb> liano. 2:r>3 SkP1Va mm sri -,-t.i ekso ftni t.rd^ pitiUii; i-, dobro verziran !:nji-govi.da aH i- tj q>»v c ki na, izurien v a Tfriknn: krm knjigov" *ttvu n stroje« P s ju. T»lxoi*nJt n.Tso^ in r.nar.e kakega tujega jez"o ztio nizkih cenah fr.ulerica po tri r- ne kg). P:ofnje, katerim mora b ti pctloloa rojstni in krstni list, domovnica, zdravniško Izr.rčevalo In dokumenti o d s di-ni praksi do najkasneje 20 arrila L L • MRI, Rtov, Halrj. 8cU In tss golazen mora po^'niti, aleo corabl'ife innja nali:olje pre zku'cna ta 5p!tt«a .< 5—12; mazilo za nii pl iivln! 6— i2: piašk za c*l v obleki In pcrHn K ID in 20; tinktura proti mr£a»c!2 na aadln tn xelen|?dl ^unlćev. rastlin^ K 10. Piaielc rruti mravliam K 10. Po'i' 3 o'» oov* zetju Zavod za eksport M Junker« Petrtn/skz si I. Zagreb 15. Trgovcem pri itt trn odjemu poposl opališkim Kdor se želi naužiti morja in solnčanja na morski obali, naj v£, da 9fBaik3 na ofoNu Krku" otvarja kopališčno sezono s prekrasno obalo 2000 m dolgo, najlepšo vsega Jadrana. Pobliija navodila daje 2457 Bolel mi Bajka Da m Cehoslovaški izdelek gumijevi podpetniki Zajamčeno mirovna kakovosti Ne-doseSna stanovitnost! = Tvornica: Bratislava-Petržsika. = Piodaia pisana: ParaafrMmhlE Wiea f!L, MlmM 1. enUeiuf predmet! oseh trni na ffrofsno In dclsc^. — CFlsrao znr^tKlm fiTlnlli fnjniifieoeSf jfcTc^ero na fismrne rmfrjniobfflc lofisrne Walfer fTfsrtfnv. Rolo« peraSe fn mtaćetetmlzz s stis-kzlnlto za E53nftrs?sl2 «?!nnljc-c«i sibroCcĐ pod mnlsCron; fng. o ccnira!l9 Rimska cesta Sf. 2. blaga ceHh vkn*mm nn ose L Z, h^als, za kar (c na razlago 10 totfornfh anldmobOsm. Podružnice: UUBUANA, MARIBOR, BEOGRAD, Dmajska c 23. Jsrfftraa dL C. Rs«z nffhffjloro tel. SI. 470. teL Slco. &33. cllca SI. 3, šivalni so oaipopoloofil I Največja zaloga za vsakovrstno obrt od navadnih do najfinejših oprem. Večletna gauracei]ai- V O K, idna ulica 7. COPICZ ta trgovino In lndustri|o eSobs^eja cono BECK, KOLLER & Co, Wien I„ Fichteng^sse 2 a. — [gnili m ?0"j II! fffiniM PUlfl 40% U pomladno in poletno sezono novodošli elegantni vzorci angleškega sukna, angleški lister za dame in gospode. ISP Zahtevajte vsorce! Za gospode in decTce vsakovrstne obVke lastnega izdelka po najnovejših krojih. 40°/o hn\ski razaoliljalaa 40°/o manuiakture, mode ta konfekcije riia. Trgovina igrač, drobnega blaga v sredini mesta Maribora, na}* boljši promet, se proda ftv*nt. vzarno kompanjon s kapitalom. Ponudbe pod .450.000" na Anončni zavod Sušnik, Maribor, Slovenska ulica štev. 15. 2470 na obroke In e^a posodo! K«|sloT*rte|3! plaoloi la birmooi;! : Fdrster, Stela-ksmmir, Heftrmana. — Vgls&e%an o la popravila »iroliO vnf&a&o ia Cono. * ' — ALFONZ BREZNIK, Schwa izjak Ljubljana Đ veral trg 3. Ped HvtdđO kavarna. 4®°/o bivši učitelj Glasb. Matice, LJubljana, Kooigreanl trg IS (pri naiskl cerkvi) ViolinGf citref Harmonike. Sfnn!8 TOh mt bi ifhJfl la foton. — MBrmh z2'ngi omanjkanj odpravljeno 1 Vsi bendnovl motorji od 4 HP naprej se prenarejajo na Obrat Z ogljem. Novi bencinovi in motorji na surovo olje in sesalni plin od 4—100 HP. Nove mlatilne lokomobile. Motoren- und Motor»f!(jg-?a*r!ks.A. O. Osars m Baiter, Wian9 XX. Bazltk, Drasdner&UrasM n. 25i0 06 Klavirje uglaSure in popravlja solidno In točno Feliks Povie,tiub,,ana' Tržaška 45. G. F. Jurasek cgiaševElec glasovirtev in trgovac x glasbili LJubljana, VVolfova ul. 12 i Edina tovarniška taloga Siv, strojev za rodbinsko in obrtno rabo, v vseh opremah, mater-jal predvojni. Dalje igle, olje, posamezni deli za vse sisteme na velko in mah> LjnMjnno, si/, para nodp It. J. Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-— goji. — Popravila se sprejemajo. — Na veliko in malo potrebščine za v'vilje, krojače, čevljarje in sedlarje, sukance, revijar-Ska prej i, toal t ne po-trcD^eine, modno bla- go, pletenine j. t. d. Velika zaloga klobukov in slani nikov se dobi pri tovarnar v Giobu ?o&ia Domi Prevzemao se tudi stari k!ob- j in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Trian v Ljubljani, Prešernova ulica št. >J i Spr^:o32Tnlo v sredo in sobr EnpU\ E 23,300-000. Interesna skupnost s Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu. Izvrgli j c vs" bančne transakcije naikulantnei e Denarne vloge LJubljana, Selen^urgova uilea sšsw. 1* Nakup in prodaja: efektov, deviz, va!ut — eskompt menic, terjatev, faktur — akreditivi — borza. Barva vsakovrstno blago 11 I C O 55 -§ m* $j£c3> imvBČ I tvettolitca ovratnike, za LJabliana, FoHanskl napsl st. 4 pestnice in srajce. IPeđroiB'c* : Se!en!inrgora nltca 4. - PODRUŽNICE: MAEIB0R &0V0 MESTO SOČEVJS Gas^oska o«. 38. Glavni irej filer. 3S. SJSoiMM -1 Modni sefoo Uubliana Židovska ulica šiov. 3 dvorski trg Stev. 1. Priporoča OahetlO DiUM spomladanski ?i k'obnšov čepic in slarani&ov. Popravila sa *očno S s v* Su jej o. 2 h ini klobuki r saloni. ■^•-^ ■■■•■»•-vi ; t!f BBS . H UiM Mil • '■ Mioiu eni 1 d iN JIH se bo prodajalo pri Kastner a ©chfer, Grc*Tf Sackstrassc \miw laltotieli ti pi m« ceaa& 90 usta ush u Htenfit tanti i miri hipi ki g ffiiai. Ali ilt mm M. Mm ii Me ? Udati. iXmtBJ BflBHBBflaSSalSDUB9SKBai3SSai J mm V. tfarsano Tsiefođ 226 Moderne tvorničke oprave, stroji za vse industrije, precizijsko in f^robo orodje, zastopniki prvovrstnih tvornic, prodajna pisarna za Jugo-sl.tvijo tvrdke G. Rot, A* 6.. Wien tli. Hidravli-ške naprave, motorji vseh vrst opreme za mline. ZA5RES ffiluiuia a. S. IzvrSuje aklep izrednega občnega zbora rlsImVarjav dn6 8 jrjniia 1920 in na ponlagi odobrenja mirifttrstva za trgovino in industrijo z dne 29 oktobra 1920 VI ftt. 3049 je sklenil n>ravn» svet. da zv«Ša delniško gisvuioo od SCI 20,000.000 — ca uj 40,090.090'— z ^*jo Da se osvobodimo inozemske uvozne, izvozne in posredovalne trgovine in tuiih uvoznikov, izvoznikov in posredovalcev ter njihovega nepotrebnega dela in zaslužka, si ustanvvimo lastno veliko nakupovalno družbo: Slavensku mm yyuiJA ii Ut ? Mat ! ■ I I IIIU 3 pod sledečimi pogoji: 1 Starim delničarjem se ponudijo nove delnica a Kj 600 .— te! qnel, v razmerju na 2 stari 1 nova. 2. Novim deluičarjem ae ponudijo tudi nove delnice a Kj 700 — tel quel 8. Vsled vladne odredbe ostanejo tndi nove delnice pod zaporo pri Ljubljanski kreditni banki v Ljnbliani in sicer do obČ zbora 1924 4 Snbskripcija traja od 15. aprila do 30. aprila t. 1 in fangrirajo k«t sub^kripcijska me^ta sledeči baneni zavodi: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice, Jadranska banka v Ljubljani In podružnice te banke, Hrvatska podružnica Wiener Bank-Verein v Zagrebu. 5. Subakribentom se bode naznanila reparticija novib delnic v teku meseca maja 1921 in se jim izroči obenem začasno potrdilo (interimni list), na podlagi katerega sprejmejo spomladi 1924 definitivne delnice. 6 Azijski dobiček pri izdaji novih delnic se dodeli, odštevsi vso stroške in pristojbine, rezervnim fondom podjetja. 7. Nove delnice so deležne dobička leta 1921. I H ljubljana, 1. aprila 1921. Upravni katera bo s svojimi velikimi gmotnimi in duševnimi sredstvi v stanu nam preskrbovati vse blago po prvotnih cenah naravnost iz prvih virov in prodajati pridelke in izdelke našega poljedelca in proizvajalca naravnost inozemski velet-govini in konzumentu. Na podlagi odobrenja ministra za trgovino in industrijo z dne 4. februarja 1921 št. 495 konces. listina oddelka ministr. za trgovino in industrijo v Ljubljani t dne 31. marca 1921 št. 2o09 se daje v podpis „III 11I11IJU razdeljene na 12.500 na prinosca se glasečih delnic po 400 K. Prijave sprejemajo: Trgovska zadruga r. z. v Ljubljani, vsi Trgovski gTemiji fn iadru^e v Sloveniii, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Jadranska banka v Ljubljani, Slovenska eskomptna banka v Ljubljani in vse njih podružnice. P©dg*isovara!$ se vrši do 20. aprila 1921., ter se bodo izdajale delnice v izvodih po 1, 5 in 25 delnic skupaj. Znesek delnic po 400 K za kos in za kritje raznih stroškov pri izdaji delnic po 40 K na vsako delnico je takoj plačati pri podpisanem mestu oziroma nakazati Slovenski eskomptni banki v LiubHani, OJbor ima pravico svojedobno odločati o dodelitvi delnic. Opozarjamo podpi>ovalce, da vsak jarn-M le z zneskom delnic ter ni nikake°*a nad;