Xzhaja
▼ lak petek z datumcas prihodnjega dneva.
Desiai saj ae franku jejc bi pe-tajajo uredništvu lista »Min v Celovec, Pavličeva ulica St 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure peedpoldM in ed 3. do 4. ura popoldne.
Rokopisi naj ae samo po eni strani Bata napišejo, draga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor pd> ledni poštno
Glasilo koroških Slooenceo
Leto XXXIII.
Celovec, 20. junija 1914.
Hujskači norijo.
Nemškonacionalna hujskanja zoper slovenske izletnike in romarje.
Nemški nacionalci norijo. Narodno sovraštvo do mirnih in pohlevnih Slovencev jim je menda zmešalo pamet. Šalo ob stran. To, kar počenjajo falirani študentje pri »Freie Stimmen« in nemški nacionalci v Celovcu, ni več naravno. To so dejanja nacionalnih hujskačev, ki so jim vsled prekipevajočega sovraštva oboleli živci in možgani. Normalen človek ne bi uganjal takih blaznosti.
S Kranjskega prihajajo od nekdaj pobožni romarji in romance h Gospa-Sveti. Zlasti zadnja leta so prihajali slovenski romarji s Kranjskega in Primorskega pogo-stoma in so poživili božjo pot h Gospa-Sveti. Letos so napovedali zopet romarski vlak v nedeljo dne 21. t. m. Naravno je, da so imeli na programu tudi ogledovanje mesta Celovec izlet k Vrbskemu jezeru in k vojvodskemu prestolu pri Gospa-Sveti, o katerem se je letos toliko pisalo po vseh slovenskih listih.
Toda »Freie Stimmen« so začele brez povoda po svoji stari maniri hujskati. PiO-manje so imenovale »predrzen slovenski vpad v trdonemško (!?!) mesto«, ogledovanje! mesta »Demonstrationsbummel«1. Društvo Vsenemcev na Koroškem je na župana dr. Metnitza naslovilo v »Freie Stimmen« odprto pismo, v katerem grozi: »Mi Nemci ne bomo nikdar trpeli, da bi hujskači s Kranjskega po ulicah našega mesta kazali vseslovansko (!) trikoloro in da bi se v naši sredi glasile slovenske kljubovalne pesmi.« Poziv s takimi izmišljotinami hujska prebivalstvo, poziva župana, da »odbije napad« in skliče izredno sejo občinskega sveta. Tudi vlado poziva in imenuje Celovec »ur-deutsch<A (od pamtiveka nemško). Gospod profesor dr. A n g e r e r, sicer predavate menda v šoli zgodovino, pa za tako zgodo-
vinsko oslarijo zaslužite iz zgodovine šest ali popolnoma nezadostno.
Blamirani hujskači.
Že v nedeljo, dne 14. t. m., so nemški hujskači z lažmi skušali nahujskati celovško fakinažo in Gospasvečane. Slovensko delavsko društvo v Celovcu je hotelo napraviti navaden izlet h Gospa-Sveti, k vojvodskemu prestolu in na Št. Helensko goro. N e m š k o n a c i o n a 1 n i 1 a ž n j i v-ci po poklicu so pa trosili laži, da pridejo Kranjci, kakih 300 0, in bodo odnesli vojvodski prestol preko Karavank. Kako so si to ekspedicijo predstavljali, ne vemo. Vlada je poslala v Gospo-Sveto orožnike, ker so nasprotniki hujskali za pretep. Iz Celovca se je odpeljalo v Gospa-Sveto z vlakom kakih 30 Nemcev, bolje oblečene fakina-ž e. Alarmirali so tudi celovško požarno hrambo, ki se je peljala v Gospa-Sveto na tovornem avtomobilu trgovca z železom Einicherja. Tudi gospasveški »fajer-berkarji« so bili menda alarmirani. V Gospa-Sveti je sploh bilo vse pokoncu. Ponemčeno ljudstvo ponavadi tudi ne zajema modrosti z veliko žlico, in tako so se po Gospa-Sveti razširile; bliskoma najneumnejše »novice«, kakor: »Kranjci so že iu!« »Enega so Kranjci že zaklali« itd. In vse to za prazen nič.
Deželni odbor — kompanjon hujskačev.
Najbolj ,se je pa osmešil deželni odbor koroški, ki je lastnik »vojvodskega prestola«. Poslal je k vojvodskemu prestolu štiri deželne sluge v uradni uniformi. Vhod do prestola so — menda požarni brambovci — zaprli z vrvmi in čakali, kdaj da pridejo slovenski delavci in odnesejo na ramah vojvodski prestol z ograjo vred. Jasno kot beli dan je, da kaj takega deželeni odbor ni pričakoval, a maskiral je vse to samo zato, da bi nahujskal prebivalstvo in na tak lažnjiv način pokazal Slovence v najgrši luči, kot ne-
Vel|*
zrn celo lete 4 krono.
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upr&vniitvu listo, »Mir** ▼ Celovcu,
Vetrinjsko obmestje 8126.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za Inserste se plačuje pe 30 via. od g&rmmd-^rst» vsakokrat
Št 24.
kake roparje, razbojnike, kot neko druhal. Toda že enkrat smo dali primeren nasvet, naj se gredo nemškonacionalni lažnjivci, hujskači in raufovci učit manir in olike v naše hleve! Od zadnjega našega kravarja bodo lahko veliko profitirali!
Zavoljo deževnega vremena pa delavsko društvo ni napravilo izleta. Tako so starogermanski junaki zaman čakali nanje in jo počasi odkurili. Gospasvečani so bili razočarani, ves Celovec se je pa smejal deželnemu odboru in njegovim junakom.
Spuiani Celovec zavrača zaslužek.
Znano je, da je celovško mesto spufano, da že vse zabavlja čez mestno gospodarstvo. Dežela, tudi Slovenci seveda, pa mora za milijone, ki jih je mesto najelo, jamčiti. In kdor vidi, kako slabo gospodarijo celovški očetje, da stotisočake mečejo v pravem pomenu besede v Vrbsko jezero, zapravljajo milijone, da ne veš konečno, v kaj so jih vtaknili, si bo mislil: Mesto, ki je sploh revno, bi moralo skušati, vsaj’ iz tujskega prometa napraviti kak dobiček. Toda celovški župan, ta sladki prijatelj Slovencev, je menda mnenja, da so mestne finance še preveč rožnate ali pa komaj čaka, da bi ljudstvo plačalo mestne dolgove. Zato je odpovedal parnik, ki so ga najeli kranjski romarji za vožnjo po Vrbskem jezeru; tudi električna je ob svoj masten zaslužek, in to samo zavoljo tega, ker je hotelo tako par hujskačev, ki bi pri tem ne bili oškodovani, kakor so mestni davkoplačevalci.
Straža pri vojvodskem prestolu.
Deželni odbor se boji, da bi si kak Slovenec ne ogledal vojvodskega prestola, na katerem so sedeli nekdaj slovenski in pozneje Slovencem pravični nemški vojvodi, od katerih so deželni stanovi zahtevali, da so se morali dati po stari slovenski šegi ustoličiti v slovenskem jeziku. Deželni odbor, ki opravlja sedaj posle nekdanjih deželnih sta-
Podlistek.
Moje mamke zadnji „zeksi“.
Iz svojega dnevnika priobčil I. M., župnik.
Osem malih nas je bilo v hiši, osem lačnih! Vzemi kredo, piši, štej si sam, kaj sne družina taka — Letina pa zraven slaba vsaka, v hlev hodila nam je smrtna kuga. Vsem je v srce padla težka tuga.
Kot »pribandrance« so nas sosedi gledali po strani, clo v tej bedi. — Jok posilil nas je včasi glasni, mamki dan noben očes ne zjasni.
Saj najbolj trpi, kdor najbolj ljubi,
In ljubezen rada križe snubi. —
Videl sem jo enkrat samo v sobi — Sliko to pozabil jaz kako bi? — Pred razpelom svetim je klečala, v solzah vsa in milo je klicala:
»Mati Tvoja mila! Gospa sveta!
Iz ljubezni vsa sem zate vneta!
Ti sedaj mi na pomoč priteči, kruhka ljubega daj moji deci!«
Dolgo je ihtela še v molitvi tihi. — Tudi meni so privreli vzdihi.
Vstane. Glej! — že jasnega očesa.
Saj so slišala nje vzdih nebesa.
Ko me vgleda, me na srce stisne in vesela, upa polna, vrisne:
»Konec kmalu bo trpljenja, bede!«
In k omari svoji tja se vsede, vzame iz predala — zadnji »zeksi« ; zamorivši srca silni jek si v robec dene suhega si kruha, v Gospo Sveto maha peš io — »suha«. Močnih sedem ur od nas je hoje. Reva! Bog le ve za tvoje boje.
Čudež! — Prej, da mati se vrnila, radost hišo vso je napolnila.
Glej! — Naknadno, nepričakovana prišla je pomoč kot nekdaj mana! »Naša mamka to so nam sprosili, Gospa sveta jim pomaga v sili.«
Tako rekli oče so slovesno in vtolažili nam srce tesno.
Duri se odprejo. — Vstopi mati. Krog vratu smo padli vsi ji hkrati. »Za en »zeksi« ste vse to dobili pri Mariji gospasveški mili!?«
Glasno, ves iz sebe sem zavrisnil ter gorak poljub ji v lice vtisnil.
»,Zeksi’ sem Mariji v dar podjala.« — In na lice ji je solza pala. ------
Več ni bilo v hiši primanjkljaja.
V hlevu, kašči zdaj obilnost raja.
Naf bo ...
Spisal Ignotus.
»Živio! Kako je?«
»Kako naj bo? Vse v redu. Stari je zopet šel na limanice.«
Grohot.
»Pa dobro.«
Tovariši so ga posadili v sredo, uravnali so korake in stopali po ulici z visoko povzdignjenimi glavami. In s klobuki po strani. Oba skrajna sta se srečala z očmi za njegovim hrbtom in si pomežikala*
»Kako si ga zopet, Peter?«
»Čisto navadna pravljica, tovariši. Drugi ne bi obsedel, znamenje, da se stara.«
»Povej.«
»Pripoveduj, Peter.«
»Kakor veste, smo žejni vsak dan. Gobe imamo, gobe. Posebno ti. Tone, imaš veliko. In pa jaz, naj bo.«
»Naj bo, naj bo.«
»Žejni smo torej vedno, a denarja ni vedno. In Minka pri Zajcu ne dà več na kredo. Vi pa itak nimate nikdar beliča. Zaradi tega se pa prijateljstvo ne razdere. In žejni ne boste, dokler ga imam jaz, Peter Natlačen.«
»Naj bo, naj bo,« so zapeli vsi štirje tovariši.
»Zadnjič mi je stari poslal za poletno obleko. Lepa bi bila, Peter bi šel z njo lahko v cerkev in na ples. Splavala je po grlih,
nov, pa uganja take-le hujskanje: Pod pretvezo, da je ograja počečkana s podpisi in da je prestol sam nekoliko poškodovan, je prepovedal kot lastnik dostop k vojskovod-skemu prestolu in nasadom okoli njega. Za tako farizejsko in deželnega odbora nevredno postopanje nimamo druzega odgovora kakor edino primerni: pfuj!
Kaj dela oblast?
Od nemških nacionalcev ne moremo kaj boljšega pričakovati, sicer bi morali zahtevati od njih, da zatajijo svojo naravo. Vprašamo pa: Kaj pa delajo poklicane oblasti, da pustijo tako grdo s pomočjo laži hujskati prebivalstvo zoper drug narod? Od kdaj je hujskanje na naboj dovoljeno in nekaznji-vo? Ali pa se morda dogaja vse to zavoljo tega, da bi imela politična oblast navidezno utemeljen povod, našemu gibanju zadi’gniti vrv okoli vratu. Naj poizkusi!
Kakor od pamtiveka, ko še Nemcev ni bilo v Celovcu in celovški okolici (zapomnite si to, dr. Angerer), bomo tudi zanaprej i’o-mali Slovenci k Materi božji gaspasveški in bomo prirejali družabne izlete, tudi če se Metnitz in ves deželni odbor na glavo postavijo!
Proslava petstoletnice ustoličenja koroških vojvod v Kranjn.
V nedeljo, dne 14. t. m., ob 5. uri popoldne sta priredili društvi »Kranj« in »Slovenska Straža« naravnost impozantno slavnost v proslavo petstoletnice zadnjega vme-ščenja koroškega vojvode v slovenskem jeziku. Slavnost je otvorila društvena godba z Jesenic pod izbornim vodstvom gospoda kaplana Kogeja. Dve gospodični sta izborno deklamovali dvoje pesmi. Prva: Pozdrav »Straži«, druga: Slovenski domovini. Nato je udeležence pozdravil vele, gospod dekan Koblar in dal besedo dr. Val. Rožiču, ki je zborovalce toplo pozdravil v imenu »Gospodarskega in političnega društva za Slovence na Koroškem« in v imenu koroških Slovencev sploh. Govornik je nato izvajal v svojem govoru misli: Koroška nekdaj in sedaj. Obrazložil je glavni pomen ustoličenja in nato prešel v sedanjo dobo. Zborovalci so bili navdušeni, ko je dr. Rožič poudarjal, da na Koroškem veje novo življenje in da tudi Korošci hočejo biti deležni ne samo vseslovenske politike, ampak tudi jugoslovanskega vprašanja. Brez vpo-števanja Korošcev je rešitev jugoslovanske politike in narodni mir nemogoč. Tudi koroški Slovenci hočejo nazaj svojo staro pravdo. — Zborovalci so priredili koroškim Slovencem prisrčne ovacije. — Po govoru se je razvila prav prisrčna zabava. Igrala je godba, nastopali so mešani in ženski zbori in govorniki so se v raznih napitnicah spo-
največji kosi po tvojem, Tone. Oseminšestdeset kron je bilo. Vse na en večer. Pa se je Minka tudi tako lepo smejala, ah ta pre-cartana Minka. Pa naj bo.«
»Naj bo, naj bo,« se je glasil kvartet.
»Predzadnjič smo razbili v šoli peč. Po nesreči sem butnil ob njo najbolj jaz in delež na odškodnini je bil največji moj. Poslal ga je stari brzojavno. Ni bilo ne preveč, ne premalo, samo trideset kron. No, peč še danes stoji, zalili smo jo s tistimi 30 kronami. Kaj se hoče? Pa se je Minka tudi tako lepo smejala, ah ta precartana Minka. Pa naj bo.«
»Naj bo, naj bo . . .«
»Predvčerajšnjim pa, tovariši dragi, predvčerajšnjim sem polil tiežnobelo svilnato krilo svoje gospodinje po žalostni nerodnosti s črnilom. To nedolžno krilo. In kar polno steklenico za štirideset vinarjev sem razlil nanj. Oj nesreče, Tone! In gospodinja ima edino to kidlo za praznik in v nedeljo ga ne bo mogla obleči. Kako je jokala, tovariši! Tone! Smilila se mi je. Kako rad bi ga plačal. Saj poznate mojo poštenost. Da bi si za nedeljo kupila drugo. Oh, pa stane toliko ... Osemdeset kron, ljudje božji. In danes je že sobota. Ali ne bi bilo prav, da se pošlje ta denar brzojavno? Takoj? Moj Bog, koliko bi človek pridobil na dobrem imenu. Dragi tovariši, denar je tukaj. Tako ima gospodinja svoje krilo, jaz pa nervus rerum. Koliko časa bo trajalo, Tone? In zo-
minjali narodnega delovanja gospoda dekana K o b 1 a r j a, ki je ravno obhajal 601etni-co svojega rojstva. Prijatelju koroških Slovencev, gospodu dekanu Koblarju pa kličemo: Še na mnoga leta v srečo narodu in sebi!
Koroški Slovenci! Dne 4. in 5. julija na Brezje in v Ljubljano!
Dne 4. julija priredi »Slovenska kršč.-socialna zveza« posebni vlak na Brezje in v Ljubljano.
Vlak bo vozil iz Celovca dne 4. julija ob 2. uri popoldne ter se ustavi na vseh postajah do Podrožčice. Ob 5. uri pride v Otoče; odtod gremo peš na Brezje. Tam prenočimo in obhajamo drugo jutro slovesno cerkveno opravilo. Ob 7. uri odrinemo v Ljubljano.
V	Ljubljani se vrši dne 5. julija veliko s 1 a v 1 j e v spomin ustoličenja koroških vojvod. — Slavnost bo velikanska in se bo vršila v čast Korošcev. Ob 8. uri bo slovesen sprejem koroških gostov na kolodvoru, na to slovesen sprevod v Zvezdo. — Tam se vrši slovesna maša! Po slovesni maši bo ljudski tabor, kjer nastopi kot slavnostni govornik koroški župnik Janez Majerhofer iz Pokrč.
Popoldne se vrši veliki ljudski koncert v veliki dvorani hotela »Union«! Pri koncertu nastopi 60 koroških pevcev, ki bodo peli krasne, popolnoma na novo zbrane narodne pesmi.
Koroška dekleta v slovenskih narodnih nošah bodo prodajala cvetlice v Ljubljani: vrši se ves dan cvetlični dan v prid koroških Slovencev.
O polnoči se vrne koroški posebni vlak. Natančen vozni red priobčimo prihodnjič. Cene bodo sledeče: Iz Celovca 6 K 50h, iz Žihpolj 6 K 20 h, iz Svetne vasi 6 K, iz Bistrice 5 K 70 h, iz Podgore 5 K 50 h, iz Podrožčice 5 K. — Te cene veljajo za vožnjo tja in nazaj! — Do 29. junija je čas zglasiti se za vlak.
Slovenci! Zanetite povsod na naši zgodovinski slovenski ženili velike kresovevsoboto dne 4. mal. srpana na pred-večer praznika sv. Cirila in Metoda. - Kresovi na! bodo znak naše stare pravde!
pet se bo Minka tako lepo smejala, ah ta precartana Minka. Pa naj bo.«
»Naj bo, naj bo ...«
Zavili so mimo mestnega vrta. Na vogalu ozke ulice so se ustavili. Tone je premeril ves prostor pred seboj in za seboj, na desni in na levi.
»Ali je zrak čist?« je vprašal Peter.
»Kakor nebo nad našimi glavami,« je odgovoril Tone poetično.
»Tepec, kakšno nebo je had našimi glavami?« je dejal Peter, ki je bil realist od pet do glave. »Ali ne vidiš, da se sklanja nad tvojo butico čisto .navadna vrba, kakršnih raste ob vodi za našo hišo na ducate?«
»Naj bo, naj bo.«
»Pa bi dejal vsaj: čist kakor Minkino črno oko.«
»Torej čist, čist. Z eno besedo.«
Kakor na povelje so se odkrili in nagnili glave. Na pragu gostilne pri Zajcu se je prikazala Minka z rdečo pentljo v črnih laseh in s predpasnikom, belim kakor sneg.
»Tudi ta predpasnik bi se dal politi s črnilom, Peter,« je dejal Tone in raztegnil ustna.
»Plagijat, Tone,« se je nakremžil Peter in migal Minki.
Potuhnili so se in stopicali drug za dragim za vrtnim zidom kakor gosi proti Zajcu.
V	zadnji sobi za kuhinjo so se ustavili in utaborili. Škorenj mastnega piva z de-
Krvave demonstracije v Italiji.
V	Italiji je izbruhnil pravi punt, ki ga je vojaštvo s silo udušilo. Na predlog delavske zbornice v Jakinu (Ancona) so sklenile delavske zbornice v raznih italijanskih mestih, da priredijo na 7. junija protivojaške demonstracije. Vlada je pa vse te slične priredbe prepovedala. Vsled te prepovedi je došlo v Jakinu do rabuke. Pri demonstraciji sta bila od orožnikov in policije dva demonstranta ustreljena, več pa aretiranih. To je dalo povod, da so anarhistične stranke napravile po vseh večjih italijanskih mestih demonstracije in proglasile generalni štrajk. Pri demonstracijah so se dogodili tudi spopadi med vojaštvom in demonstranti. Posebno hudi spopadi so bili v Jakinu.
Spopadi v Jakinu.
Množica je napadla neko iz province došlo patruljo. Manifestanti so metali na stražnike kamenje in jih zmerjali. Policijskemu uradniku Ricciottiju je pri spopadu z demonstranti padla sablja na tla. Ko se je pripognil, da bi pobral sabljo, je nekdo ustrelil nanj in ga nevarno ranil. Policija je bila primorana, poseči po orožju. Več demonstrantov je bilo ranjenih. Napadi na policijsko patruljo so se nadaljevali. Množica je spremljala stražnike s kolodvora do mesta in neprestano žvižgala in metala vanje kamenje. Ko je dospela patrulja v vojašnico, so hoteli demonstranti naskočiti dve trgovini. Pri spopadu je bil ranjen neki policijski komisar; prepeljali so ga v bolnišnico. Tudi več drugih redarstvenih uradnikov je bilo ranjenih. Na Piazza d’ armi so imeli nato demonstranti veliko zborovanje; poslanec D’ Ambris in neki časnikar sta mirila razburjeno množico. Po shodu je odšla močna četa demonstrantov zopet na Corso Mazzini, kjer je razbila vrata neke trgovine in odnesla iz nje več samokresov in pušk. Še v pravem času je došlo vojaštvo, sicer bi se demonstranti polastili tudi patronskih zalog. Končno se je policiji posrečilo demonstrante razgnati.
Izgredi v Milanu.
V	mestu Milanu so imeli shod 11. t. m. Po shodu so demonstranti napadli konjenico, ki je hotela demonstrante razgnati. Demonstranti so streljali na vojake z revolverji. Nekemu vojaku so predrle čelado 3 kroglje. Mož je lahko poškodovan. Neki demonstrant je pobegnil pred konjenico v neko vežo. Na pragu veže ga je zadela krog-Ija iz samokresa, ki ga je izstrelil neki demonstrant. Ranjenca, ki jej bil ranjen na glavi, so odpeljali na bližnjo stražnico. Mož je umrl še predno je prišel zdravnik rešilne postaje.
belo peno se je zasvetil na mizi. Mimo njih glav je švignila Minkina bela laket, rokav nje svetle bluze nad komolcem se je zadel ob Petrove dolge lase. Tone je prijel škorenj, dvignil ga visoko nad glavo in zapel:
»Naj bo, naj bo, vivat chorus!«
»Naj bo, naj bo . . .«
★ ★ ★
Stari Natlačen si je brisal z modrim robcem pot z obraza. Težko se je bil sklonil kvišku, bolel ga je hrbet. Sekal je drva za večerjo v svoji drvarnici. Ni bil vajen takšnega dela. Dokler je mogel, je opravljal svojo službo kot pisar pri trškem odvetniku, a ko so mu moči opešale, ga je odvetnik nadomestil z mlajšo in čilejšo močjo. Ker je bil podedoval po svojem očetu malo bajto, je ni hotel zapustiti, da bi se bil preselil morda z ženo in sinom v mesto. Ako bi jo bil prodal, ne bi bil dobil toliko zanjo, da bi mogel dlje časa živeti ob izkupičku. Pa tudi svojo njivico za hišo bi pogrešal. Dajala mu je vsaj nekaj za življenje in ljuba mu je bila in k srcu prirastla. Ljudje so ga nadaleč poznali, zatekali sd se še vedno po svet k njemu. In pisal jim je 1’azne manjše uloge, kolikor je smel, in tako se je tolkel dalje proti grobu. Svojega edinega sina Petra je poslal v mesto v šolo. Hotel je napraviti iz njega večjega gospoda kot je bil on sam. Velika je bila njegova ljubezen do edinca in v tej ljubezni je bil slep in gluh. In verjel je sinu vse. Od začetka je
Vstaja v Raveni in drugod.
Rim, 12. junija. »Gioimale d’Italia« poroča, da je Ravena popolnoma zasedena z vojaštvom. Policijski šef je smrtno ranjen, njegovo stanje je brezupno. Izgredniki so strašno divjali po mestu. Razbijali so vse, kar jim je prišlo pod roko. Mesto nudi zelo ' žalosten vtisk. Vojaki stražijo vse ulice, vse trgovine so zaprte, ves promet je popolnoma ustavljen. Ko so izgredniki uvideli, da proti vojaštvu ničesar ne opravijo, so proglasili konec stavke. Vse kaže na to, da to ni bila navadna demonstracija, marveč dobro pripravljena vstaja, ki pa je prehitro izbruhnila.
Konec železničarske stavke.
Jakin, dne 13. junija. Sindikat železničarjev je sklenil, da gi*edo vsi železničarji že jutri na delo.
Rim, dne 13. junija. V Neaplju, v Parmi in Ferrari je stavka popolnoma končana.
Nasilnosti izgrednikov.
Jakin, dne 13. junija. V mestu Seni-gaglia so bili izgredniki posebno nasilni. Zažgali so več cerkva in pokvarili več vodovodov. V bližnji vasi Fabriano so napadli velika skladišča za žito. Pregnali so čuvaje, vzeli žito in ga prodajali po okolici za smešno nizke cene. Vdirali so v trgovine in kradli in ropali, kjer so kaj dobili. Ko je prišlo vojaštvo, je nastal hud boj, v katerem je bilo na obeh straneh več ubitih in več težko ranjenih.
Forlf, dne 13. junija. V provinciji Forli so imeli izgredi popolnoma) anarhistični značaj. Besna drhal je napadala cerkve, občinske urade, trgovine in zasebne hiše ter uničevala in kradla tuje imetje.
Italijanski izgredi v zbornici.
Rim, dne 13. junija. Na koncu včerajšnje seje je odgovoril ministrski predsednik Salandra na razna vprašanja glede nemirov in izgredov v raznih italijanskih mestih. Glede dogodkov v Romagni je izjavil Salandra, da vidi v njih predčasen izbruh zarote. V Romagni, v Forliju in v Fabrianu so napravili izgredniki veliko škode. Porezali so tudi vse brzojavne in telefonske žice. Železniški promet je ustavljen. Poškodbe se popravljajo z vso naglico, v Romagni se je zbralo veliko število vojaških čet. Kakor vse kaže, so delali izgredniki po natančno določenem načrtu, po katerem so hoteli nekatera mesta popolnoma odrezati od prometa. Policijski šef v Raveni je smrtno nevarno ranjen. V mestu samem vlada mir, toda v okolici se pojavljajo še vedno veliki nemiri. V Cesenatico je požgala množica znamenito zgodovinsko cerkev, tudi v Imoli je cerkev že gorela. Tudi v teh krajih se je zbralo veliko vojaštva, ki je napravilo mir. Isto velja za Parmo in okolico. Pri spopadih je napadla in ranila množica več meščanov in več častnikov.. Nato je povdarjal ministrski predsednik, da je nastopalo vo-
jaštvo pri vseh izgredih zelo vzdržljivo, človekoljubno in požrtvovalno. Vlada se zave-; da svoje naloge in jo bo izpolnila z vso i človekoljubnostjo in odločnostjo.
VABILO
na
ustanovni shod
Društva za zgodovino in narodopis koroška Slovencev.
ki se vrši
v eetrtok dne 25. junija ois % na 1! dopoldne v hotelu ..Traheslnger" v Celovcu.
1.	Pozdrav.
2.	Volitev odbora.
3.	Govor č. g. kanonika dr. J. Grudna iz Ljubljane.
4.	Slučajnosti.
Vsak zaveden koroški isteligent se bonde-ležil ustanovnega shoda!
K mnogobrojni udeležbi vabi
pripravljalni odbor.
Dnem novice in dopisi.
Za Koroško gre. »Straža«, glasilo načelnika »Hrvatsko-slovenskega kluba« dr. Korošca, na uvodnem mestu pozdravlja gibanje, ki je nastalo med Slovenci kot odpor proti nemškim nasilstvom na Koroškem. Po pravici pravi, da slovensko časopisje še vse preveč zanemarja svojo tozadevno nalogo. Članek končuje:
»Boja na Koroškem pa ni treba voditi samo le proti nasilni politiki nemških političnih strank, ampak tudi proti vladnemu sistemu na Koroškem. Središče za protislovenski tok je iskati pred vsem v deželnem predsedstvu. Sedanji deželni predsednik baron Fries-Skene je poslušno orodje nemških nacionalcev in njegov namestnik Lob-mayer je zagrizen nemški nacionalec. Dr. Lemisch se sam hvali, da mu je dež. predsednik obljubil: Predno kaj dovolim Slovencem, rajši skočim skozi okno! In od Lobmayerja prihaja poziv: Sedaj je zadnji Čas za germanizacijo, v par letih bo prepozno!
O baronu Friesu so se nekdaj gojile velike nade. V njem se je videlo bodočega moža, ki bo ugajal kolikor toliko vsem avstrijskim narodnostim. Toda na Koroškem je očividno izgubil orientacijo ter se dal vjeti v zanjke ozkosrčne in protislovanske politike nemških nacionalcev. Mož ne zna voditi, ampak se da voditi od ljudi, ki ga niti duševno ne prekašajo.
šlo dobro, sin se je učil in ni potreboval mnogo. Toda v zadnjih letih je potreboval vedno več in vedno češče. Natlačenu sicer včasih ni šlo vse v glavo, a poznal ni mestnega življenja več in tako si ji začel denar izposojevati na svoje posestvice in ga pošiljal sinu kadar ga je od njega zahteval. Tako se je popolnoma zadolžil in težke so bile njegove misli takole v samotnih urah. Vendar se je tolažil, da pride čas, ko bo konec skrbi, ko bo sin gospod in mu bo začel vračati. Pred nedavnim časom mu je umrla žena in gospodinjila mu je neka stara sorodnica . . .
Danes je torej sekal drva v svoji drvarnici. Kakor še nikoli prej, je v tem hipu občutil težo svoje starosti. Zazdelo se mu je, da ne bo dolgo več. Njegove misli so uhajale kvišku, v njegovih prsih se je spočela tiha in globoka molitev. Obrnil se je proti zahajajočemu solncu in njegov obraz se je svetil pomlajen in očiščen v teh poslavljajočih se zlatih žarkih.
»Daj mu srečo o Bog, koderkoli hodi! Da ne pozabi Tebe in ako je Tvoja volja, da ne pozabi mojih žuljev. In da preživim v miru zadnje dni svojega življenja...«
Bog ga je uslišal v zadnji prošnji. Ni dopustil, da bi bil zvedel grozno resnico, ki je dospela drugi dan na njegov naslov. Pisali so mu namreč od ravnateljstva, da je
sin s štirimi drugimi izključen iz šole. A on je bil nenadoma nalahko zaspal že ponoči in z nasmehom na ustnih. Kakor otrok je umrl rahlo in mirno.
Kmalu po njegovi smrti so upniki prodali hišico. Peter Natlačen se je izgubil v svet in nihče ga ni videl v trgu.
* * *
V starih povestih so nas vedno vpraševali ob koncu: »Kaj se učimo iz tega?« Jaz vas tega ne vprašam, dragi starši, ki imate sinove in hčere po mestnih šolah ali ki jih mislite dati v šole. Sedaj, ko se zopet odločujete, kam bi s svojimi nadebudnimi sinovi, kam s svojimi hčerami, Vam pravim samo tole:
Preden daste svoje otroke iz svojih rok, prepričajte se, kakšnim ljudem jih izročite v oskrbo in stanovanje. Najboljše je še dovolj slabo.
Ko ste jih oddali, poglejte večkrat za njimi.
Prepričajte se vedno, v koliko so opravičene njih potrebe in prošnje in ne dovoljujte jim vsega.
Pazite, da jih ne daste v roke našim narodnim nasprotnikom. Domovina ne more pogrešati in izgubiti niti enega niti najmanjšega svojih sinov.—
Tudi to stran koroškim Slovencem nasprotnega tabora je bilo treba enkrat osvetliti in naloga naše politike je, da o tem informiramo tudi višja mesta.
Za koroške Slovence gre!«
Podpišemo z obema rokama!
II. veliki ljudski tabor
bo v Šf. Jakobu v Rožu 12. julija.
Pripravljajte se za udeležbo!
Vsa društva prosimo, da za to nedeljo opustijo svoje prireditve in da poskrbijo za veliko udeležbo na taboru.
Desetletnica slovenskega kršč.- socialnega delavskega društva. Dne 28. junija 1.1. praznuje celovško delavsko društvo svojo desetletnico. — Na predvečer bo redni občni zbor ob 8. uri zvečer v hotelu Trabesin-g e r. Dne 28. junija je pri Sv. Duhu ob pol 9. uri pridiga, na to maša; društvo obhaja obenem tudi svoj društveni praznik, namreč god sv. Cirila in Metoda. Popoldne ob pol 3. uri bo najprej javno ljudsko zborovanje. Nastopi več govornikov; med njimi g. župnik Jožef Dobrovc, prvi konsu-lent društva. — Potem se vrši velika ljudska veselica. Zabava bo mnogovrstna: med drugimi bodo sledeče točke: kegljanje na dobitke, šaljiva pošta, amerikanska loterija, šaljivi nastopi, korijandoli, petje itd. — Pričakujemo, da nas počastijo ob tej pinliki vsi naši stari in mladi prijatelji. Veselica se bo priredila na vrtu, ako bo ugodno vreme, drugače pa v veliki dvorani.
Procesije na praznik sv. Rešnjega Telesa v Celovcu se je udeležil Nj. ekscelenca g. deželni predsednik baron dr. Fries in drž. pravdništvo. Le celovško mesto in deželni odbor nista bila zastopana!
»Društvo za zgodovino in narodopis koroških Slovencev« z veseljem pozdravljajo vsi slovenski zgodovinarji in znanstveniki. Prejeli smo več bodrilnih pisem, ki kažejo, da je bila skrajna potreba, ustanoviti prepotrebno društvo. Priglasilo se je tudi že nekaj članov. Tudi koroška slovenska inteligenca, ki služi v tujini, pozdravlja društvo in zatrjuje, da bo odštela domovini, Korotanu, svoj duševni tribut. Pozdravljeni so-trudniki! In tako bomo z veseljem začeli delo. Pričakujemo pa tudi, da bomo našli tudi med ljudstvom razumevanja za stvar. Kdor še ni pristopil, naj pošlje blagajniku pripravljalnega odbora dr. Rožiču svoj prispevek. Udnina znaša letno 5 K. Zgodovinarjem in narodopiscem pa kličemo: Na delo! Pokažimo, da ljubimo resno znanstveno delo! Zbirajmo starine!
Dober pouk. »Arbeiterwille« piše: Naši »Ubernazi« (nadnaceljni) konštatirajo »po-slovenjujoč veter«, ki da veje pod novim vodstvom na celovškem glavnem kolodvoru. Za take reči imajo dober nos, povsod vohajo nacionalno nevarnost, kjer vidi normalen človek le pameten ukrep. Tako se menda na vlakih »med Št. Vidom in Celovcem na oknih vozov, na kupejih za kadilce, nekadilce in ženske nalepljeni listki z napisi v treh jezikih (nemško, italijansko, slovensko). Vsak človek, ki ima malo razuma in ga ni utopil v nacionalizem, bo take naprave smatral za pametne in jih odobraval. Saj pri nas v Avstriji, kakor povsod drugod, železnica ni samo za tisti narod, po kojega ozemlju teče, ampak za vse narode. Zato je le prav pametno, še več, potrebno, da se poučijo potniki o namenu posameznih oddelkov v vozovih z napisi, da ne ravnajo proti predpisom. In ker se to more zgoditi le v jeziku, ki mu pripada večina potnikov, noben pameten človek v tem ne bo videl nevarnosti za narod ali pregreho zoper njega pravice ali velikost. Drugače je pri naših nadnaceljnih pri »Freie Stim-men«, ki pod prostostjo razumejo le privilegirano pravico svojega gospodstva; vohajo »poslovenjujoč veter«. Ta nacionalni veter jih je pa oropal njihove pameti, da imajo malenkostni nacionalizem praznih besed za najvažnejšo reč nemškega naroda, s čimer njegovo kulturo le sramotijo. Mi o kakem novem vodstvu na glavnem kolodvoru v Celovcu prav nič ne čutimo, kar dokazuje zadnja številka našega lista; a ljudje pri »Freie Stimmen« so v svojem blaznem narodnem sovraštvu menda res izgubili že vso
pamet in divjajo in hujskajo, da je nemške nacionalce lahko sram!
Lutrovska »Bauern Ztg.« sramoti sveto spoved. Lutrovska »Bauern Ztg.« po celem svetu pobira laži, s katerimi hoče sramotiti sveto katoliško Cerkev. V zadnji številki pripoveduje neko storijo o sedemletnem šolarju, ki je šel k spovedi; ker pa ni imel nobenega greha, se je izpovedal, — da je preveč vode popil. S takim popisovanjem hoče v svojih čitateljih zbuditi prepričanje, da je želja svetega očeta, da naj gredo otroci zgodaj k sv. zakramentom, neumnost. Vprašamo: Če bi bila tudi zgodba lutrovske Bauern Ztg.« resnična, kaj je s tem dokazano? Če en šolarček ni imel nobenega greha in je dobil od spovednika sveti blagoslov, je bilo to kaj slabega? Koliko pa jih je, ki so že v zgodnjih letih potrebni svetega zakramenta! Saj je vendar bolje otroka pregreh obvarovati, kakor ga pustiti, da pade, in šele potem ga reševati! Toda o vsem tem seveda verski odpadniki ničesar ne razumejo. Gre jim le za hujskanje proti napravam svete katoliške Cerkve.
Tudi »fortšrit«. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah se je ponesrečil veleposestnik Janez Čuček, ko se je peljal iz Ptuja in se mu je konj splašil. Bil je na mestu mrtev. »Šta-jerc« poroča, da se je ponesrečil »Johan Tschut-schegg«.
Nabori v Celovcu. Pri glavnem naboru za celovško okolico je bilo dne 16. t. m. od 172 nabornikov potrjenih 37, dne 17. t. mes. od 200 nabornikov 39.
Obletnica bitke pri Custozzi. V proslavo obletnice bitke pri Custozzi leta 1866. bo na predvečer 23. t. m. ob 8. uri po Celovcu igrala vojaška godba. Naslednje dopoldne ob deseti uri bo v mestni župni cerkvi sv. lija slovesna božja služba za vojake.
Oboževalci Nemčije. Nemški študentje so priredili pred nedavnim v Mariboru študentovsko slavnost. »Grazer Volksblatt« poroča, da je govoril na tisti slavnosti pastor Mahnert tako-le: Nemci nimamo od Avstrije nič več pričakovati in svojo bodočo srečo vidimo edinole v ozki zvezi z Nemčijo. — To je medicinca Vogla tako navdušilo, da je v svojem slavnostnem govoru zaklical: Proč od Avstrije, te stare, preživele, črnorumene Avstrije, ki nosi na sebi plesnjiv duh preživele dobe! — Tako misli večina teh svobodomiselnih »patriotov«. Vlada pa vse to mirno gleda, sivobodomiselne nemške stranke še podpira, patriotične Slovence pa preganja. Kaj si naj človek ob vsem tem misli?
Omnibuslinija Bohinjska Bistrica—Bohinjsko jezero. Deželna zveza za tujski promet in turistiko na Kranjskem otvori tudi v letošnji poletni sezoni med Boh. Bistrico in Bohinjskim jezerom omnibuslini j o, ki prične voziti v nedeljo, dne 28. junija t. 1. Omnibus bode vozil vsak dan trikrat na Bohinjsko jezero in bo odhajal iz kolodvora v Boh. Bistrici vsak dan ob 9. uri zjutraj, ob 11. uri dopoldne in ob 2. uri popoldne proti Bohinjskemu jezeru in bo imel sledeče postaje: Bistrica—Hotel sv. Janez—hotel Sv. Duh in končna postaja hotel Zlatorog. Ravno mimo teh postaj in po isti progi se bodo vračali omnibusi trikrat nazaj v Bistrico. Odhod iz hotela Zlatorog ob pol 11. uri dopoldne in ob 3. uri popoldne in ob 6. uri zvečer.
Uspeh cvetličnega dne v Trstu. Slovenski cvetlični dan v Trstu, namenjen za božičnico slovenskim šolarjem, je sijajno uspel. Za cvetlice se je dobilo 3700 K, po nabiralnih polah pa 1300 K. — Cvetlični dan v korist italijanski šolski družbi »Lega nazionale« je namestništvo prepovedalo.
Toča je pobila dne 10. t. m. po nekaterih krajih na Vipavskem.
Največje neumnosti
in najzoprnejše napake dela človek pod vplivom razburjenih živcev ali spričo v naglici v glavo pritiskajoče krvi. Ob takih slučajih je pa bolje opustiti vsako dejanje in odločitev in se raje prej pomiriti. Tudi moramo vedno pomisliti, da nervoznost in pritisk krvi lahko trajno škodujeta našemu zdravju. —
Ako so nam živci razburjeni, ako nam kri vzkipeva ali tišči v glavo, ako čutimo tesnobo v srcu ali srčne slabosti, moramo gledati, da pridemo zopet v normalno sta-
sitela je opekla pri Labudu dne 10. t. m. štiri drvarje, ki so zbežali pred nevihto pod neko skalo. Udarila je v skalo in pobila na tla drvarje. Vsi štirje so hudo opečeni. Enemu je strela raztrgala podplat na enem čevlju, drugemu je popolnoma raztrgala hlače. Vsem se obrača na bolje.
Splavar utonil, štirje laški splavarji so po Beli v Belanski dolini spravljali les. Zadnji del njihovega splava je zadel ob most. Dva Laha sta padla v vodo; eden se je rešil, drugega pa so odnesli valovi. Utopljenca še niso dobili.
Srečen čebelar. Čebelar Miha Kurnik v Sinčivasi je imel z enim svojih panjev posebno srečo in prav redek slučaj. Ta panj je dal prviča 8. maja, drugiča 20. maja ob 9. uri dopoldne in tretjiča takoj isti dan ob pol 12. uri dopoldne, to je 2 in pol ure pozneje! V 3. dneh nato pa je dobil že četrtiča, katerega je pa vrnil, ker je bil vendar že malo preslab.
Dve krasni umetniški trobarvni razglednici v spomin SGOletnice vstoličenja zadnjega kneza v slovenskem jeziku na Gospasvetskem polju je izdala »Slovenska
Straža«. Naročiie takoj na dopisnicah več teh razglednic. Naročila naj se naslove: Pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani. Povsod razpošiljajmo te i-azglednice — s tem, da te razglednice takoj pokupimo in razpoš-Ijemo, podpiramo delo »Slovenske Straže« in ji budimo novih prijateljev. Cena posameznih razglednic je 10 vinarjev, če se jih naroči 50 skupaj, je 30 odstokov popusta.
Svojega denarja je vsakdo sam gospodar, zamore ga magari zaigrati v loteriji, komur pa je njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas »Slovenske Straže«, glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk more obogateti, na vsak način pa mu je zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk, in s tem tedaj vanrost za srečke izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk tudi še velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se tedaj sama od sebe pidporoča. Ker se prihodnje žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po pojasnilo, ki Vam ga takoj brezplačno pošlje: Valentin Urbančič, Ljubljana 7.
Bilčovs. Na praznik presv. Rešnjega Telesa se je vršilo običajno pranganje, pa vendar vsak pravi, da tako lepega pranganja še ni bilo, kakor letos. Kako to? Je bil pač red. Vsi brez izjeme, tudi ženske, so šle po dve in dve, oziroma štiri in štiri v eni vrsti, molilo se je na glas pri moških, ženskah, naj lepše pa pri Marijinih otrocih, katerih je vedno več, in pri družbenicah. Častno so vršili svojo nalogo požarni brambovci kot reditelji procesije, kot častna garda Najsvetejšega in kot godci, hvala jim! Občudovani so bili pa posebno naši pevci, kateri so v teku dveh let že tako napredovali, da se jih vsesplošno hvali. Človeku kar srce igra veselja, ko sliši tako izborno petje. Vse je bilo Najsvetejšemu v čast, Bog vam plačaj! Vreme je bilo zelo ugodno, udeležba ogromna, veselje veliko.
Grebinjski Klošter. Razni slovenski časopisi so v zadnjem času objavili, da se je »naš« Dobernig z drugimi »prijatelji« koroških Slovencev peljal na Dunaj, da bi tam raznim velikim gospodom povedal, v kakšnem »raju« da koroški Slovenci živijo in da si druzega ne želijo kakor da za večno ostanejo v prisrčnem objemu z gospodujočimi nemškimi nacionalci. Kako »prijateljsko« se ravna s koroškimi Slovenci, ko na
nje, kar se nam lahko posreči s Fellerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z znamko »Elzafluid«, ker deluje pomirjevalno, osvežujoče, hladeče, jači živce, odstrani glavobol in migreno, dela mirno, enakomerno spanje in se je tudi v mnogo drugih slučajih izkazal za dragoceno domače zdravilo.
Gospod tiskarnar Edvard Kalous v Brnu, Dr. Karla Reissiga cesta št. 4 nam piše, da mu je Elzafluid izborno^ služil za odstranitev zaradi jedkih kemikalij nastale vnetosti kože, bolečine so izginile in tudi rane niso nastale.
Gospod František John, Samara, Rusija, piše: »Vaš Elzafluid se je sijajno obnesel proti različnim bolečinam, zlasti proti rev-
slovenskih tleh za slovenski denar po slovensko zahtevajo vozni listek, o tem bi mogli več povedati nemškonacionalni želez-nični uradniki s sladkim celovškim županom na čelu. Zdaj pa še en tehtni dokaz, kako se v deželni bolnišnici »prijateljsko« ravna z bolnimi Slovenci! Deželna bolnišnica je zavod za celo koroško deželo, kjer prebiva kakih 100.000 Slovencev, ki morajo za to bolnišnico kot davkoplačevalci prispevati z deželnimi dokladami in navrh mora še vsak slovenski bolnik plačati na dan gotovo vsoto za hrano, postrežbo in zdravila. V začetku tega leta je bila v deželnem zavodu operirana ugledna kmetica podo-mače Leuskinja iz moje fare. Ko se je po operaciji vrnila domu in sem jo slučajno obiskal in vprašal, kako se ji je v bolnišnici godilo, mi je odgovorila, da je bila radi tega, ker je Slovenka in nemško slabo zna, zmerjana in zaničevana, da to ni mogoče povedati. Po teh besedah se je dotična kmetica razjokala kakor majhen otrok. — Drug slučaj. Pred kratkim se je morala podati v to bolnišnico — za Slovence bolje rečeno mučilnico =— sosedinja prejšnje, tudi spoštovanja vredna kmetica Drionica. Njen mož, moj cerkveni ključar, je še prosil v bolnišnici, da bi z njo usmiljeno ravnali in da bi ji dali za postrežbo strežnico, ki je zmožna slovenščine, ker bolnica ne zna nemško. In kakšen pa je bil uspeh? Bolnica je iz bolnišnice naravnost ušla, ne da bi bila opeidrana, tako trinoško so z njo ravnali. Posebno en zdravnik jo je zmerjal z »windische Baben, windischer Toker«, in kar še po »noblesi« diši, je to, da je bolnica, ki je bila v tej mučilnici vse skupaj 5 dni, morala plačati kakor bi tam bila 12 dni, to je 72 K (na dan 6 K). To so dejstva. — Pozivam tukaj visoki deželni odbor, naj naredi v svojem zavodu red in naj pouči zdravnike in strežnice, da so koroški Slovenci, ki se za svoj d e n a r v svojo deželno bolnišnico gredo zdravit, ravno tako občutljivi ljudje kakor njih nemški sodeže-lani. Sicer bi se moglo reči o koroški deželi: Extra Carinthiam non est vita, si est vita, non est ita, to je podomače rečeno: Slovenci na Koroškem imajo že »paradiž« na svetu.
—	Jakob Kindlman, župnik.
Kazaze. (Razno iz zadnjega č a -s a.) Letina kaže letos boljši kakor je bila lani in predlanskim. Bog daj sedaj le lepega vremena! — Bučele! Koliko jih je pozeblo letos kakor drugod tako tudi pri nas. Huda zima in lakota ste jih mnogo pokončali. Mnogo so lani delale, a vsled slabe paše le malo pridelale. Zato jih veliko solnčne spomladi ni več dočakalo. Letos pa se tudi njim obeta obilnejši pridelek. — Mohorjanov imamo letos 45. — Za presbiterij v cerkvi smo oskrbeli dva nova stola, ki nam ju je napravil zelo okusno mizar J. Pavlič v Sinčivasi.
—	Procesij v zadnjih mesecih, kakor velikonočne, vnebohodne, na dan sv. Rešnjega Telesa in na nedeljo cerkvenega patrona sv. Vita se je udeležilo poleg mnogobrojnega ženstva tudi veliko število moštva. Čast vsem! — Tudi občnega zbora naše »Zai’je« zadnji dan min. meseca se je udeležilo veliko ljudi. Na shodu je govoril preč. gosp. msgr. Podgorc o šolskem vprašanju ter žel za svoja izvajanja splošno odobravanje, nakar je v ilustracijo šolskih razmer med koroškimi Slovenci navedel konzulent društva nekaj vzgledov iz šole v Kazazah, ki so resnični, če se jih tudi hoče utajiti, oziroma zaviti. — V odbor društva so bili nato voljeni: A. Becelj, Š. Butej, J. Falej, A. Božič, M. Lipuš, S. Ropič, L. Hafner. Društvo je imelo v minulem letu tri shode in je priredilo eno igro, ki so jo uprizorili igralci iz
matizmu, krčem, zobobolu, glavobolu in bomo skrbeli za to, da Vaše ceno in dobro sredstvo čim bolj razširimo. Sprejmite najsrčnejšo zahvalo!«
Svojim bralcem samo priporočamo, naj imajo vedno pri roki to bolečine tolažeče, poživljajoče domače sredstvo, kar je prav lahko, ker stane 12 steklenic franko samo
5	kron.
Obenem se lahko naroče tudi preizkušene, voljno odvajajoče, kri čisteče rabar-barske kroglice z znamko »Elza kroglice«
6	škatlic za 4 krone franko, in sicer oboje samo pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 67 (Hrvaško).
---------------gili.
Vogrč. Dohodkov je imelo društvo 206 K 62 h, stroškov pa 173 K 32 h, ostane torej gotovina 33 K 30 h. Knjižnica šteje 155 knjig, katere se članom izposojujejo ob nedeljah. Časnike smo imeli naročene sledeče: »Mir«, »Slovenec«, »Kmetovalec«, »Bogoljub«, »Mladost«. Ustanovila se je lani tudi »Sv. vojska«, ki ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 28. t. m.
Kapla v Božu. (Smrtna kos a.) Dne 10. t. m. smo tukaj položili v hladni grob blago mamico Magdaleno W e i C , mater č. g. župnika Valentina Weifia v Žitarivasi, po dom. Fridlnovo mater. Na potu, ki jim je bil najljubši in ki je tudi najlepši, na potu v cerkev so se zgrudili na tla in poldrugo uro pozneje, ko jim je bil prišel nasproti Jezus v Najsvetejšem zakramentu, katerega so želeli obiskati kakor vsak dan, izdihnili svojo blago dušo. N. v m. p.!
Kostanje. Občni zbor posojilnice se je vršil v nedeljo, dne 7. t. m. Na zborovanju je govoril dr. Rožič o pomenu zadružništva za kmečki stan. Posojilnica na Kostanjah se dobro razvija in dasi je na skrajni seve-rozapadni narodni meji, vendar je vsled zavednih mož njeno delovanje uspešno in je zadnje poslovno leto končala s čistim dobičkom.
Slovenskim rodoljubom na deželi. Prihodnji teden bomo razposlali prošnje političnega društva za podporo, da moremo nadalje delovati. Prosimo naše zavedne može, da se vsi odzovejo prošnji političnega društva.
Kotmaravas. (MrličobDravi.) V nedeljo, dne 14. t. m., sta našla župan in neki odbornik na levem bregu Drave kakih 40 let starega utopljenca. Mrlič je bil že zelo nagnit in na glavi in enem kolenu poškodovan. V mrliču so spoznali ponesrečenega Taurer-ja, enega izmed peterih v Dolah pri povodnji utopljenih moških. Mrliča so prepeljali v Dole.
Možica. (N a d k o p a č Rigelnik — umorjen — morilec prijet.) Nad-kopač Rigelnik je dne 13. t. m. nesel 8365 K, da izplača delavce plajberške unije. To je vedel rudar Janez Grmadnik in ga je pričakoval. Na samotnem kraju je iz bližine ustrelil na Rigelnika in ga zadel v hrbet. Ranjeni se je zgrudil. Grmadnik je hotel ranjenemu izpuliti denarno torbo, ki jo je pa ta držal krepko. Nato mu je ropar prerezal žile na vratu. Smrtno ranjeni Rigelnik se je zakotalil po bregu, Grmadnik je pa zbežal s torbo; revolver je pustil na tleh ležati. Rudar Koprivnik je slišal Rigelnika klicati na pomoč, je prihitel blizu in je še videl morilca bežati. Rigelnik je še povedal ime morilca, nato pa je čez nekaj minut umrl vsled izkrvavljenja. Mrliča so spravili v Možico. Na morilca so takoj napravili lov. Rudar Gasnik ga je našel v lesu, sedečega v grmovju; štel je denar. Grmadnika so uklenili in oddali deželnemu sodišču v Celovcu. Rigelnik je bil 47 let star in zapiišča vdovo in enega sina.
Z Ojstrice. Občina Ojstrica je imenovala preč. gospoda župnika Jakoba Kalana svojim častnim občanom in udom sodnega sveta.
Pliberk. (Sram jih je), naše purgarle do kosti, sram blata, kamenja in gnilih jajc 17. majnika. Pametnejši nasprotniki tudi obsojajo ta škandal. Radi bi sedaj oprali ta grdi madež raz sebe, a kako? Sel je nekdo to umazano perilo prat v »Freie Stimmen«, ali tako, da je postalo še bolj črno. Namesto, da bi priznal, da je to, kar se je 17. majnika v Pliberku storilo Slovencem, res škandalozno, pa rajši skuša vso krivdo zvaliti na Slovence, in sicer na Vo-grjane in njihovega župnika. Ker je krajša pot iz Vogrč na Šmihel tako grda in kame-nita, da se ni mogoče voziti po njej, so jo Vogrjani na dan tabora kajpada udarili na Pliberk. Oj, nečuvena predrznost! Na vozeh, okrašenih s slovenskimi trobojnicami, pa skozi Pliberk, to velenemško mesto, kateremu je kos samo še Berolin, ko jim je sicer vendar dovoljeno pripeljati se tja le ob torkih in sejmih in enakih priložnostih! Pa še »živio« so klicali! Kolika pregreha! Pač niso vedeli, da pliberška ušesa prenesejo samo pruski »hajl« in da niso tako potrpežljiva kot slovenska. Kolikokrat so se že Pli-berčani vozili skozi slovenske vasi, n. pr. Šmihel ter tulili hajl, a živ krst se ni zme-
nil za nje, ker je pač Slovenec bolj pameten kakor pa nemški nacionalec. Da v tem dopisu mrgoli laži, mi ni treba posebej omenjati. Saj so laži listu »Freie Stimmen« toliko kot nam vsakdanji kruh. Grda laž je n. pr., da so Vogrjani, ko so se pripeljali v Pliberk, kleli Nemce in da so vozniki bili z biči po ljudeh in zato šele bili obmetani z blatom. Da je moral neki srajčnik, ki je metal blato na Slovence, raditega to blato poljubiti in da je drugi fakin, ki je trgal drevesce raz voza, zato dobil udarec od slovenske roke, to je bilo vse maščevanje Slovencev tega dne; vse drugo je zlagano. Laž je dalje, da so Slovenci molili Nemcem, ščuvajoč jih, banderca pod nos in da so jim bila raditega iztrgana. Tako korajžna pač ta sodrga ni bila, ampak je medtem, ko so se Slovenci mudili v »Narodnem Domu«, torej v njihovi odsotnosti, trgala trobojnice raz drevesc ter zmagonosno, med krikom in vikom zbežala ž njimi. Laž je tudi, da se je vogrski župn. z »živio-tuljenjem« skrajno izzivajoče vedel v Pliberku, res pa je, da je bil popolnoma miren na vozu in da skozi mesto niti enkrat živio ni zaklical. Kajpada je sedaj vsega le on kriv, ta hudobni župnik! Da je fakinaža metala na Slovence tudi kamenje in gnila jajca, to pa dopisnik previdno zamolči. Gotovo je tega tudi kriv vogrski župnik? Ah, in kako so se pobožne ženice pliberške pohujšale nad tem župnikom! Menda bodo sedaj šle vse »los von Rom«, ker se je drznil s taborjani peljati se skozi Pliberk. Čudno, da vidi dopisnik samo Vogrjane, Šentdanijelčanov in Dobi j ano v, lastnih faranov, ki so bili od sodrge še bogatejše »obdarovani« z blatom in zaprtki, pa niti omenja ne, ker ga je menda sram. Dalje toži, da Slovenci grozimo z bojkotom. Se pač vidi, česa se naši nasprotniki najbolj boje. Trdi tudi, da i Slovenci živijo od sosednih nemških podjetij, tovarn in ru-dokopov. No! Ti nam kmetom pač gotovo veliko koristijo! Če naši delavci ne bodo zahajali v nemške tovarne in rudokope, tem bolje za nas; potem bodo pa vsaj doma delali; saj je pomanjkanje poslov itak dovolj veliko. Sicer so pa Nemci veseli, če dobijo slovanskega delavca. Vsaj Metnitz in grof Thurn kličeta delavce celo gor iz Hrvaškega. Slovanska delavna moč je pač boljša kot nemška, in slovenski delavec zna nekaj več kakor pa blato in gnila jajca metati. Da pa je Pliberk odvisen od slovenske okolice in ne narobe, gospod dopisnik, je in ostane resnica, ki je nihče tajiti ne more.
—	Toliko dopisniku v odgovor. Naj le pridno skrbi, da se pliberško blato, kamenje in gnila jajca 17. majnika otmejo po-zabljenosti. Dosedaj smo poznali samo pliberško maslo, odslej bo pa še bolj slovelo
—	pliberško blato.
Poreče. V ponedeljek, dne 15. junija, se je vršila v Porečah izvanredna cerkvena slavnost. Domači gospod župnik Ant. Ž a k so obhajali 25 letnico svojega mašništva. Nad portalom lepe, v romanskem slogu sezidane poreške cerkve, so viseli venci, nenravnost krasno olepšan pa je bil glavni oltar. Akoravno je bil delavnik, se je zbralo precejšnje število vernikov in odličnih Poljčanov, da počastijo slavljenca. Ob 9. uri je bila slovesna božja služba; asistirali so g. župniki S v a t o n , Singer in K a s 1. Cerkveni pevci so dovršeno peli latinsko mašo. Po cerkveni slavnosti se je vršil obed v župnišču; navzočih je bilo 11 sobratov, med njimi velč. g. dekan A.ngerer, gosp. vojaški kurat msgnr. Kozak, g. gvardijan kapucinov g. Peter m a n , gosp. profesor Hutter in več sosedov. Gospod dekan A n g e r e r so imeli na slavljenca lep nagovor, v katerem so hvalili posebno pastoralno modrost slavljenca, ki se je izkazal moža na tako težki postaji, kot je v Porečah. Pozno popoldne so se šele razšli gg. sobrat-je, vsi veseli nad lepo dovršeno slavnostjo.
Rajhenburg. Približuje se preveseli dan, ko bode posvečeno in svojemu xiamenu izročeno svetišče, katero je postavil slovenski narod kot jubilejni dar lurški Materi božji v Rajhenburgu na Štajerskem. Šest let je minulo, kar se je položil temeljni kamen tej občudovano lepi cerkvi, in dne 2., 3. in 4. julija t. 1. bodo slovesno posvetili njo in njene oltarje naš prevzvišeni vladika dr. Mihael Napotnik. Da bi bili dnevi posvečenja še veselejši, so poskrbeli naši domači farani v svoji sveti navdušenosti že tudi za
lepe nove zvonove, veliki zvon tehta 72 starih centov. Te zvonove bodo posvetili naš premi, knez in škof dne 21. junija. Neštete množice ljudstva se bodo zbrale v onih prvih dnevih meseca julija v Rajhenburgu. Od daljnih krajev bodo prihiteli oni goreči Marijini častilci, ki so s svojimi milimi darovi pomagali zidati ta Marijin dom, ki so pa razkropljeni po celi Sloveniji, po celi Avstriji, Evropi, da še po drugih delih sveta. Prihiteli bodo, da si ogledajo prelepi sad svoje požrtvovalnosti, da se poveselijo z nami duhovnega veselja na našem Marijinem hribčku — v slovenskem Lurdu. — Vendar pa naj nikdo ne pričakuje, da najde notraj-nost svetišča že z vsem potrebnim opremljeno. Veliko se je že napravilo, a marsikaj bode treba v teku časa preskrbeti. Končno še omenimo, da se takoj po posvečenji], dne 5. julija začne v novi cerkvi sv. misijon, ki je namenjen zlasti za tujce, in ki bode trajal do 16. julija. Vodili ga bodo prečastiti misijonarji od sv. Jožefa pri Celju. Vse v božjo čast in slavo Marijino.
Reka pri ši. Jakobu v Rožu. (P o ž a r.) Tukaj je nastal požar pri posestniku Janezu Janah, vsled katerega ima obžalovanja vredni posestnik 8000 K škode; od te svote je vsled zavarovanja pokritih le 2000 K. Pogorel je tudi Valentin Siter, ki so mu zgorela poslopja z mlinom vred. Škode ima 20 tisoč kron, zavarovan je le za 8500 K. Tudi druga poslopja v bližini so bila v nevarnosti in so jih ubranili požarni brambovci in drugi domačini.
Šmarjeta pri Volšpercju. (Zahval a.) Občni zbor slavne posojilnice v Št. Janžu v Rožu me je imenoval častnim članom in mi poslal prekrasno diplomo. Iz dna srca se zahvaljujem za tako imeniten dar in tako izredno čast in bom vse gospode posojilni-čarje ohranil v ljubem spominu. Bog jih vse živi srečne in zadovoljne mnoga in mnoga leta in daj slavni posojilnici tudi za prihodnje Svoj obilen blagoslov! — Šmarjeta pri Volšpergu, dne 10. rožnika 1914. — Dragotin Rous, župnik.
Št. Janž v Rožu. (Smrt) je pobrala po dolgi mučni bolezni skrbno mater Marijo Muli er, roj. Štih, p. d. Močivnico. Rajna je bila sestra našega nepozabljivega prvobo-ritelja Martina Štiha. Obilna udeležba pri pogrebu je kazala, kako zelo je spoštovana ta rodovina. — Zanimalo bo mogoče, če sporočim, da imajo pri Močivniku nad 75 let star fižol. Pripeljala ga je s seboj kot nevesta prednica sedaj zamrle gospodinje, Mar. roj. Šlemic. Prav tako dolgo imajo tudi čebele najboljše vrste. Prejšnji gospodar je bil izvrsten bučelar, sedanji je pa pravcati strokovnjak, istotako njegov sin Janez, ki pa ne zna »regirati« samo čebel, ampak tudi naše izobraževalno društvo. — Ker sem že pid pisanju, naj mi cenjeni bralci ne zamerijo, če sem prej pisal o smrti Močivnikove matere, torej nekaj resnega. Zdaj pa omenim še nek zabaven dogodek iz njenega življenja. Njena najbližja soseda je bila učiteljeva soproga, rojena Nemka. Ta se je pa priučila nekoliko slovenščine, katere se ni sramovala, ampak jo je tolkla kakor je znala in vedela. Nekega dne kriči na ves glas: »Frav Močivnik, ti si ena svinja, ti si ena svinja!« Mati Močiv-nica in njen mož sta bila razburjena. Kaj pa je bilo? Močivnikovo svinjo je gnala najbrž ukaželjnost proti šoli. Prodrla je že na vrt. Učiteljeva žena je hotela reči: Gospa Močivnik, vaša svinja je tukaj; toda nemški jezik se ji je drugače sukal. Vsekako lepo, da se ta Nemka ni sramovala slovenskega jezika, kakor se ga sramujejo pogosto učiteljice, ki so rojene Slovenke.
Ruda. (Odgovor na dopis v »Allgem. Bauernzeitung« od 5. junija t. 1. št. 16.) Na binkoštni ponedeljek je bilo duhovno opravilo za Rudo, Št. Peter in Grebinjski Klo-šter na Lisni, zato nam ni bilo mogoče iti na tabor v Št. Rupert pri Velikovcu. Pa kljub temu je vabilo na ta tabor, katerega sem dal na zid pri vhodu na pokopališče pri naši cerkvi pribiti, nekega nemškega nacijonalca tako razburilo, da je v »Allgem. Bauernzeitung« od 5. t. m. mene, shod in tudi farane nesramno napadel. V pojasnilo in zavrnitev tega dopisa odgovorim sledeče: Prvič konštatiram, da tabor v Št. Rupertu ni bil noben shod hujskačev (Hetzer-versammlung), ampak miren in pošten katoliški shod, združen z božjo službo dopoldne in popoldne. Najboljši govorniki so na-
stopili ter mladino poučevali in navduševali za katoliško življenje po našem geslu: Vse za vero, dom, cesarja! — Drugič vprašam dopisnika, odkod si jemlje pravico, meni prepovedati ali za zlo jemati, če pribijem vabilo na cerkveni zid? Slovenska krščansko socialna zveza za Koroško, katera mi je to vabilo poslala, je dobila od c. kr. vlade dovoljenje za plakatiranje in to zadostuje; ali misli dopisnik, da je on več kakor vlada? Občina Ruda šteje po zadnjem ljudskem štetju: 1330 Slovencev in 204 Nemce, oziroma z občevalnim jezikom; in pri taki večini bi mi Slovenci še slovenskih vabil na poštene katoliške shode z uradnim dovoljenjem in na lastni svoj zid nabiti ne smeli? To je vendar smešno! Pa ne samo mene in shod ta čudak napada, ampak tudi farane, ker pravi, da obiskovanje cerkve nazaduje in se jaz zaradi tega večkrat kregam. Tudi to ni povsem resnično. Treba je pomisliti, da se je število faranov proti prej precej zmanjšalo; pred 25 leti je štela fara še 1400 duš, sedaj jih ima komaj 1100, torej za 300 manj, in to se tudi v cerkvi pozna. Pozimi je bila božja služba zaradi hudega mraza in slabih potov časi bolj slabo obiskana, ali sedaj v toplejšem času se o tem ne morem pritoževati; zadnjo kvaterno nedeljo na primer je naša prostorna cerkev bila polna ljudi. Na Rudi je kakih 800 ljudi za spoved, od teh jih je 640 opravilo doma svojo velikonočno spoved in obhajilo, drugi pa v sosednih farah; nekaj seve je tudi takih »svetih in pravičnih«, ki spovedi ne potrebujejo. — Pa to lepo število velikonočnih obhajancev kaže, da krščansko življenje na Rudi še ni tako slabo, kakor ga dopisnik v »Bauernzeitung« popisuje. Farani! zahvalite se dopisniku in luterski »Allgem. Bauernzeitung«, da Vas brez potrebe sramoti pred celim svetom; kaj se ima ta luterski list sploh umeša-vati v katoliške zadeve!? Pri tej priložnosti naj tudi jaz nekaj povprašam. Neka oseba mi je povedala, da ji je gospod Alojzij Koch, učitelj v Lipici, enkrat sam rekel, da, če pride v Celovec, gre navadno v luteranski tempel; tam je božja služba v nemškem jeziku in to se mu bolj dopade. Če je to res, potem temu imenitnemu gospodu še celovški (nemški, op. uredn.) gospodje duhovniki ne morejo dosti lepo (nemško, op. uredn.) pridigovati in maševati. Na vprašanje v dopisu »Allgem. Bauernzeitung« mirno morem odgovoriti, da tistih psovk glede obiskovanja božje službe nisiem kdaj izgovoril, ampak je cela reč bila drugače. Pri enem shodu našega izobraževalnega društva v župnišču na Rudi sem govoril med drugim tudi o zmernosti in pijančevanju in pri tej priliki Nemce na Pruskem kot zgled zmernosti omenil; slišal sem namreč, da Nemci tam bolj zmerno in trezno živijo, kakor avstrijski delavci, kateri prihajajo tja na delo. Ako zagleda Nemec kakega pijanca na tleh ležati, pravi navadno: »Das ist wieder ein osterreichi-sches Schwein« (to je zopet avstrijska svinja). Ne jaz tedaj, ampak Nemci sami, kateri so pri naših nemških nacionalcih v veliki časti, so to psovko iznašli. Pri kaki drugi priložnosti teh besed nisem rabil. Iz te razlage vsak bralec lahko spozna, da nismo mi Slovenci hujskači, ki branimo le svoje verske in narodne pravice, ampak naši nasprotniki, ki nas zavidajo še za drobtine, katere od bogate dx*žavne mize za nas padajo. — Janez Volaučnik, župnik.
Vernberg. Zadušil se je dne 13. t. m. trimesečni otrok zakonskih Franca in Ane Hoja, po domače Kajžnik na Žlebu med tem, ko se je mati za nekaj časa odstranila po opravkih; otrok je bil raztelešen.
Žihpolje. (451etnico duhovništva) so obhajali tukaj 17. t. m. gospodje duhovniki, ki so najprej obhajali 251etnico duhovništva leta 1894., nato pa so se shajali vsako leto na različnih krajih; lani so se poklonili Devici Mariji v Gospa-Sveti, letos so
obiskali Žihpolje. Od jubilantov še živijo milostljiva gospoda stolna kanonika Matej G r ò s s e r in Janez Vidovič, gosp. svetnik Jožef Petermanna Otoku in župnika Jožef Lassnig v Molcbihlu in Jan. E d e r v Irschen. Še na mnoga leta!
Boji v Albaniji.
Bitka za Drač. Puntarji odbiti?
V trenotku, ko so razni listi poročali,, da so puntarji omagali, da se vračajo na svoje domove, da obdelajo polja, je buknilo na dan z vso silo. Dne 15. t. m. so napadli mesto Drač ob štirih zjutraj na treh krajih. Ob šestih zjutraj je padel poveljnik polkovnik Thompson, holandski oficir. Podal se je v sprednje vrste bojevnikov in s sabljo v roki navduševal Malisore, ki so pa povečini raje ostali v rovih; le malo mu jih je sledilo. Zadet v vrat se je Thompson zgrudil in kmalu nato izdihnil. Knez Viljem se je podal med bojevnike. Če bi ne bilo avstrijskih topov in več avstrijskih ter nemških prostovoljcev — bolj verjetno naših artiljerijskih častnikov —- bi se bili vstaši Drača igraje polastili. — Italijanski vojaki se bitke ne udeležujejo. Število vstašev cenijo na 7000. Vladnih čet je bilo pa le malo, dokler niso prišle na pomoč nove čete, 1500 Malisorov (katoliških Albancev), katere je knez Wied poklical na pomoč. Prepeljale so jih naše bojne ladje. — Iz Rima so Lahi poročali, da je Drač padel, a to je bila le laška želja. Sploh se Italijani čudno obnašajo. — »Zeit« poroča: V Lješ sta prišla dva italijanska oficirja in italijanski poslanik Foscari, ki hujskajo Miridite, naj nikar ne gredo knezu na pomoč. Napad na Drač je bil z velikimi izgubami vstašev odbit. Tudi drugod zmagujejo vladni pristaši. Važno postojanko Tirano, kjer so vstaši imeli le malo posadko, je zavzel Ahmet bej.
Podrobnosti bojev.
Brač, 15. junija. Snoči so se priplazile zelo močne vstaške čete neopažene do pred-straž pri Porta Romana, 10 km severno od mesta in so jih pognale čez most, ki je komaj 3 km od mesta oddaljen. Vstaši so straže napodili v beg ter so jih pognali popolnoma v mesto. Sami so se ustavili že pred prvimi hišami. Tam so jih napadli orožniki, Miriditi in Màlisori. Razvil se je strašen boj, ki je dosegel višek ob 4. uri 45 minut zjutraj. Da ni posegla vmes artilerija, bi bili vstaši vdrli v mesto. Tako so se pa morali umakniti in so se ustavili pri Razbuli. Boj se nadaljuje na celi črti. Kroglje vstašev so padale v mesto in so napravile precejšnjo škodo. Prebivalstva se je lotil strah in že je pretila nevarnost, da začne trumoma bežati k vstašem in se jim udati. Knez je prejahal celo obrambno črto in se je vrnil nato v svojo palačo. Izgube so ogromne. Polkovnik Thompson je padel v jutranjih urah. Zadela ga je kroglja in mu predrla srce. Obležal je na mestu mrtev. Padel je v prvih vrstah pred sovražnikom. Njegovo truplo so prenesli šele zvečer v knezovo palačo.
Rim, 16. junija. »Agenzia Stefani« poroča iz Drača ob 12. uri opoldne. Ob 8. uri uri zjutraj so se začeli vstaši na celi črti umikati. Umikajo se pa le zaradi tega, ker so zvedeli, da se pripelje v mesto čez 1500 Miriditov in da koraka proti mestu Prenk Bib Doda, ki je baje že zavzel Krojo.
Drač, 17. junija. Vstaši so na celi črti premagani. Sodijo, da imajo več kakor 1200 mrtvih.
Ali ste že pridobili „Miru“ -- novega naročnika?
Cerkvene vesti.
Sodalitas ss. C. J. ima v četrtek, dne 25. t. m., zborovanje, na katero nujno vabi vse ude in prijatelje.
Sveta vojska.
Stenski nabitki z napisom: »Tukaj se dobiva tudi brezalkoholna pijača« se dobé v naši uradni pisarni (Celovec, Vetrinjsko obmestje 26). Isti so močno nalepljeni na karton v približni velikosti 42 X 26 cm ter so pelikani. Kjer točite ne-opojne pijače, sezite po njih! — »Sveta vojska« za Koroško, v Ce 1 o v c u, »M o -h o r j e v do m«.
Somišljeniki — zahtevajte v gostilnah — računske listke „Slovenske Straže" ! Naročajo se v pisarni „Sloven-ske Straže" v Ljubljani.
Glasnik Slov. kršč. socialne zveze.
Draššvesia naznanila.
Celovec. Občni zbor podružnice »Slovenske Straže« se vrši v četrtek, dne 2. julija, ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela Trahe-singer. Slovenci in Slovenke, storite svojo narodno dolžnost !
Bilčovs. Zborovanje z igro se ne vrši dne 21. junija, kakor je bilo napovedano, ampak v nedeljo, dne 28. junija.
Hodiše. Naše pevsko društvo »Zvezda« priredi v nedeljo 28. junija ob 4. uri popoldne v prostorih pri »Bachehvirtu« veselico Na sporedu je govor o »slavnosti umeščeva-nja koroških vojvod«; nato sledita igri »Skriven zaklad«, »Kmet in avtomat«; vmes pa zapojeta domači mešani in moški zbor. Vstopnina 20 vin.	Odbor.
Desetletnica in občni zbor slov. kršč.-soc. delavskega društva v Celovcu. Dne 27. junija se vrši občni zbor delavskega društva ob 8. uri zvečer v hotelu Trabesinger. Drugi dan, dne 28. junija, praznuje društvo svojo desetletnico v večjem obsegu. Dopoldne bo slovesna sveta maša s pridigo pri sv. Duhu v Celovcu, popoldne bo veliki shod na vrtu hotela, Trabesinger, po shodu vrtna veselica.
Gušianj. Izobraževalno društvo priredi shod v nedeljo, dne 21. junija, ob 10. uri dopoldne.
IM IB lihi II.Hun IH I I ili 'i lil I lliill Fli 'TTIIIfl IH 11ir~~Iìlll III Hi BIIIIIB li I 111
Steckenpferd-
liliinDmlečnato milo
slej ko prej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Vsakdanja priznalna pisma. Po 80 h se dobiva povsod.
Sprejem gojencev v knezo-škofijsko „Marijanišče“.
Dečki, kateri želijo biti sprejeti v knezoškofijsko deško semenišče »Marija-nišče« v Celovcu, morajo 1. biti zakonski, 2. imeti domovinsko pravico v krški škofiji, 3. biti stari od 10 do 13 let, 4. telesno in duševno popolnoma zdravi, 5. trdne volje posvetiti se duhovskemu stanu.
Prošnji za sprejem se mora priložiti: 1. spričevalo o stavljenih kozah, 2. zdravniško spričevalo, 3. izjava očeta, oziroma varuha, da se strinja z duhovniškim poklicem sina, oziroma varovanca ter da hoče plačevati letnih 500 K. Ako tega ne more plačati, mora v tej izjavi povedati, koliko da more prispevati in v tem slučaju pridejati 4. ubožno spričevalo.
Krstnega lista in zadnjega šol. spričevala ni treba priložiti, ker se rabita pri vpisovanju na gimnaziji, pač pa se morata omeniti in navesti v pisani prošnji.
Z zdravo in zadostno hrano so gojenci v semenišču preskrbljeni; zato naj jim starši in sorodniki ne pošiljajo nezdravih sladkarij, pač pa jim morejo dati zdravega prigrizka h kruhu, ki ga dobivajo v zavodu
neporušni
kavčukov podpetnik
(meso, sadje). Gojenci dobivajo tudi lahko mleko za malico po lastni ceni.
Prošnje je treba poslati po župnijskem uradu na knezoškofijski ordinarij at ali pa na ravnateljstvo do konca junija. Sprejemni izpiti na c. kr. gimnaziji v Celovcu se vrše dne 4. julija (vpisovanje dne 3. julija). Pri vpisovanju se rabi krstni list in šolsko spričevalo ter se mora plačati 9 K 20 vin.
Po prestani skušnji se naj prosilci predstavijo ravnateljstvu Marijanišča.
Sprejemajo se tudi dijaki višjih razredov.
Predstojništvo »Marijanišča«.
Darovi.
Slovenski Straži so darovali: Peruzzi Kajetan, Možica, 1 K; hranilnica in posojilnica Velikovec, 50 K; Ana Hochkofler, Re-karjavas, 2 K; Ivan Glastovec, Donavic, 2 K; Fran Jankovič, Donavic, 2 K; Val. Kraut, dekan, Trbiž, 5 K; Vinko Pečnik, Ruta pošta Šmihel pri Pliberku, 4 K; Katoliško slov. izobraževalno društvo Dobrlaves, iz nabiralnika 14 K 95 vin. — Hranilnica in posojilnica, Spod. Dravograd 50 K. — Josip Vintar, župnik, Šmihel nad Pliberkom, 20 K.
Vabilo
k
občnemu zboru
»Hranilnice in posojilnice" v Črni.
ki se vrši
v ponedeljek dne 29. junija ob 12. uri opoldne.
Spored :
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	„	blagajnika.
4.	„	o zadnji reviziji.
5.	Volitev novega odbora.
Ako bi občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro nato drugi občni zbor ob vsaki udeležbi. K obilni udeležbi vabi
______________________________________odbor.
30. c. kr. drž. loterija.? C. kr. glavno ravnateljstvo drž. loterij priredi 30. drž. loterijo za skupne vojaške dobrodelne namene, katere žrebanje se vrši 2. julija 1914. Igralni načrt je prav bogato opremljen in izkazuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupnem znesku
625.000	K, med temi glavne dobitke po 200.000 K,
50.000	K, 30.000 K in 20.000 K itd. ; dobitvene prilike so tedaj zelo ugodne. Srečke po 4 K se dobivajo v tobačnih trafikah, loterijskih kolekturah, menjalnicah, pri davčnih, poštnih, železničnih uradih itd.
Kmetija na prodaj, 1 uro od Celovca, zemljišče obsega 32 oralov, in sicer je 8 oralov travnika, 9 oralov gozda, ostalo je polje. Na travniku se pridela okrog 40 vozov sena. Nov mutni mlin. Cena 28.000 kron. Naslov pove upravništvo „Mira“ v Celovcu št. 24. Za odgovor je priložiti znamko.
Sposobne zastopnike, dobro vpeljane, za obisk zasebnikov, sprejme proti višoki proviziji svetovno-znana tvornica sukna. Ponudbe na naslov: Mnih. Hradište, Češko, poštni predal št. 11.
Hiša na prodaj, 20 minut od Vrbskega jezera, tik železnice v Dolah nad Vrbo. Posestvo meri približno 30 oralov polja, travnikov, paše in gozda, kije za posekati za približno 5000 kron Več pove posestnik Janez Vovk v Dolah, pošta Vrba ob jezeru, Koroško.
Nikake nevarnosti se pri največ prehlajenjih začetkom ne sluti, ako pa se ne varujemo pred posledicami, lahko nastanejo resnejše težkoče. Pri bolečinah v grlu, težkočah pri požiranju, hripavosti, draženju h kašljanju, influenci, praskanju po grlu, sluzavosti itd. naj se rabi Kellerjev sluz ločilni, kašelj lajšujoči, bolečine utehujoči rastlinski esenčni fluid z znamko „Elza-fluid;‘. Deluje preprečujoče in protinahodno. 12 steklenic pošlje franko za 5 kron lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elzatrg št. 67 (Hrvaško). Tudi Fellerjeve odvajalne rabarbarske kroglice z znamko „Elza-kroglice“, 6 škatlic za 4 krone franko, se lahko obenem naroči.
Loterijske številke:
Gradec, 10. junija:	56,	10,	15,	66,	81.
Line, 13. junija:	38,	7,	88,	56,	30.
Tržne cene v Celovcu
10. junija 1914 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 litrov (biren)	
			od		do			
			K	V	K	V	K	V
Pšenica ....					_			
Rž				21	—	22	14	12	60
Ječmen ....			—	—	—	—	—	—
Ajda				25	70	27	—	13	25
Oves				16	74	17	68	6	—
								
Pšeno ....	•		—	—	34	14	—	—
Turščica . . .			—	—	—	—	—	—
Leča						—	—	—	—
Fižola, rdeča. .	, .		—	—	—	—	—	—
Repica (krompir)	. .		4	—	4	44	1	50
Deteljno seme .								
Seno, sladko . .			7	50	9	—	—	—
„ kislo . .	.		6	—	7	50	—	—
Slama ....			5	50	6	50	—	—
Zelnate glave po 100 kos.								
Repa, ena vreča								
Mleko, 1 liter	. ,				24	—	28		
Smetana, 1 „	. .		—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	• l kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	60	4	—		
Slanina (Špeh), pov. 1		n	2	10	2	30		
sur. 1			1	90	2	10		
Svinjska mast .	. 1	n	2	20	2	40		
Jajca, 1 par	. ,		—	13	—	20		
Piščeta, 1 par .	.		2	80	3	60		
Race									
Kopuni, 1 par .	• .		—	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1			2	80	3	40		
30	„	„ mehka, 1 ,		•	2	40	2	90		
			100 kilogr.					
	Počrez		živa		zaklana			O
Živina							a	£
	od	do	ód	do	od	do	£	s
	v, kronah						Oi	a,
Konji	 Biki	—	—	—	—	—	—	—	—
Voli, pitani . .	500	—	. 		__	—	—	1	1
„ za vožnjo .	430	450	—	—	—	—	6	4
Krave ....	264	420	74						30	16
Telice ....	400						1	1
Svinje, pitane .	—	—	jr—	—	—	—	—	—
Praseta, plemena	20	54	■ ~	—	—	—	330	210
Ovce		—	—	—	—	—	—	—	—
Koze		—	—	—	—	—	—	—	—
“vSa. JOFLICE na Hranjskem.
Postaja Straža—Toplice na dolenjski železnici. — Toplice z 38° C, dnevne dobave čez 30.000 hi radioaktivne tople vode, veliki kopalni bazeni, ločene kopeli, močvirnate kopeli, elektr. terapija, masaža, udobno urejene sobe, izvrstna restavracija. — Znamenja: Revma, protin, nevralgije (protin v kolkih), živčna slabost, histerija, ženske bolezni itd. — Prospekti pri upravi kopališča.
Sezona od 1. majnlka do 1. oktobra.
Javna zahvala.
Moj rajni sin, vIč. gosp. župnik Ivan Katnik v Kotljah, je bil le prav malo časa zavarovan pri vzajemni zavarovalnici na življenje „Janus“, glavni zastop v Celovcu.
Zahvaljujem se za točno izplačilo zavarovalnine ter ob enem ta zavod najtopleje povsod priporočam.
Spodnje Gorice, pošta Rožek, dne 13. junija 1914.
Ivan Katnik, p. d. Prosen,
posestnik.
Veliko pohištvo
se proda na Koroškem, okoli 8 oralov travnika in polja, samo ali pa tudi z veliko vodno silo, 5 minut od mesta, poleg velike ceste, za vse prav pripravno. Naslov pove upravništvo „Mira“ št. 24. Za odgovor je priložiti znamko.
V župnijskem gozdu pod Črnim Vrhom, v parceli 657/1 v Šmarjeti v Rožu, se bo nekaj
lesa sekalo.
Bo ga za gradbo (Nutzholz) okoli 104 m3 in drv 45 m3. Ponudba je razpisana do
konca junija 1914. Pogoji se zvedo pri župnijskem uradu v Šmarjeti v Rožu.
jj^
aac3C3C3c=u=ac3ac3g3C3aaai
m
je izšla knjiga:
Slovensko-nemškiiunemško-
slovenski
slovarček.
Sestavila dr. J. Šket, e. kr. vi. sv., in Žt. 3*o db oj, e. kr. prof.
Cena v prt vezani knjigi je K 2-40, po pošti K 2‘50. Dobi se v vseh knjigarnah.
0
ALFA
Pozornost
vzbuja povsod novi
Alfa brzoparilnik
s patentovano kurjavo, patentovano varnostno zaklopko in gumijevo cevjo za segrevanje vode in kuhanje žganja. Popolnoma iz kovanega železa! Večletna trpežnost! Obširni ceniki pošiljajo se vsakemu brezplačno!
Delniška družba Alia Separafor,
Dunaj XII./3.
Novost! Za kuhanje žganja, slivovke in izparanje sodov vsake vrste. Preprosta in trpežna priprava.
.v -	• '
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
1 1	uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in ...
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
BiEB
obtasfvsflo doiiDijena razprodaja
stekla, porcelana, svetilk, posode za restavracije in kavarne, namizja za obed, kavo in čaj, zrcala, srebrno-obloženega stekla, nakitnega blaga, rjave posode itd.
po tovarniških cenah.
Jurij Treffer. Celovec, Rovi trg št. 12.
Približno
25.000
rp družin rabi že mnoga leta mojo /g ■ izvrstno žitno kavo, in zakaj ®
Ker ima moja izvrstna žitna kava krasen, iz-vanredno fin, bobovi kavi podoben okus, je zelo zdrava in redilna in stane 5 kg te fine žitne kave samo K 3'50 v lepi vrečici, vsake poštnine prosto, in vrhutega dobite zastonj še dve koristni lepi darili. Naročite si takoj pri
K- TIŠLER,
Sehonfeld pri Bečovu 669, Češko.
_______________0
30. c. kr. drž. loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija
ima 21.146 dobitkov v gotovini v skopni vrednosti 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron
Žrebanje se vrši javno na Dunaju dne 3. julija 1914.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III., Vordere ZollamtsstraBe 5, v loterijskih kolekturah, tobačnih trafikah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupce srečk brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. kr. glavnega ravnateljstva drž. loterij
(oddelek za dobrodelne loterije).
1914 He celire in rip 1914
z elegantnimi svilenimi efekti, atlas, batiste, lanen in bombaž, kanafase, rjuhe, platno, damaste, žepne robce, brisače, modrotisk, inlete, kotenine, blago za dame in gospode, blago za modroce in druge tkanine razpošilja slovita krščan- |nnnr|Qii fJa«n|/ ročna tkalnica štev. 39 v Bistrem ska tvrdka ulli UiillIV lUulun, pri Novem mestu oD Met., Češko. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — 18 m ostankov cefirja, prve vrste, močnega, za srajce in bluze, razdeljenega po 3 m za 10 K nefranko, ali 36 m za 20 K franko. - 40 m ostankov cefirja, kanafasa, delena itd., lepo sortirano, prve vrste za 20 K, najfinejše vrste za 25 K franko po povzetju. To morate brati! Najboljši dokaz moje solidne tvrdke: Naročeno blago prejela, hvala za uslugo. Ob priliki bom zopet naročila, ker vidim, da dobro postrežete. Spoštovanjem Franica Knap, nadučiteljeva soproga, Vrabče. - V letu 1914 nad 500 takih priznalnic od Slo ven 'e. ! Dopisuje se slovensko.
priporoča peči, štedilnike, stenske obklade, kuhinjske posode.
Točna izvršitev vsakovrstne poprave.
I
i
l
l
Ì
Absolutno zajamčeno
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 56 — 60 K, letnik 1913 po 40 —45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina. Sortirano vino rizling po 60 K, beli burgundec po 70 K, „Zelen“ po 80 K. — V zalogi je tudi tropinsko žganje liter po K 2'SO. — Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
f	1 J
Najboljše in najcenejše blago za obleke in podloge, dobre trpežne čevlje, lepe izgotovljene obleke, volneno inmodno blago, močno platno, vseh vrst perilo, pelerine in ženske predpasnike iz lastne izdelovalnice, lepe otroške vozičke itd. raz-pošiijapo izredno nizkih cenah
0
Piva gorenjska razpošiljalnica g
§
Ivan Savnik, Kranj |
Gorenjsko št. 162.
Solidno domače podjetje! Naročite za posknšnjo!

Kolarji, pozor !
Župnijski urad v Kloštru, pošta Grebinj na Koroškem, proda ofertnim potom tik farovža letos spomladi posekanih
24 Jesenov!!! Modov
najboljše kakovosti. Cenilna vrednost K 281-54.
Thymol-mazilo s sidrom
Pri manjših, odprtih ranah in opeklinah Škatlja K —-SO.
LIN1MENT S SIDROM capsici compos.
Nadomestilo za Pais-Expeller s sidrom
Bolečine odpravljajoče mazilo
pri prehlajenju, revmatizmu, protinu itd. itd. Steklenica K —-80, 1-40 in 2-—.
»■!111 lil ili 11 IIII —
Železna albumžnat tinktura s sidrom
pri pomanjkanju krvi in bledici. Steki. K l-40.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah ali naravnost v
Dr. Richterjevi lekarni ,Pri zlatem leva1
Praga I, Elizabetina cesta S.
Siovenski Straži11 prinese pomoč, Vam morda bogastvo, čitajte !
475.000
kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike skupine
5 originalni!! orednostnif! srečk 5
kojih 13 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 2. in 15. januarja, 1. in 14. majnika, 1. septembra (dve), 1. februarja,	1. julija,	14. septembra ter
1. marca (dve), 1. avgusta,	2. novembra.
375.000
kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše skupine
3 originalnih vrednostnih srečk J
kojih 9 vsakoletnih žrebanj se vrši dne 2. in 15. januarja, 1. in 14. majnika, 14. septembra ter 1. februarja, 1. julija,	2. novembra.
1. avgusta,
Kupnina za veliko skupino vseh 5 srečk se plača v 60 mesecih po 6 K, za manjšo skupino vseh treh srečk
pa v 60 mesecih po 4 K.
Vsaka srečka mora najmanj enkrat zadeti! Vsi dobitki se izplačajo v gotovem denarja!
Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplačila kupnine še dolgo vrsto let brez
vsakega nadaljnjega vplačevanja, torej zastonj.
OST Vsak cenjeni naročnik zamore dobiti nagrade in premije ter na ta način kupnino zase naročenih srečk
poljubno znižati ali sploh dobiti jih zastonj. “Stal
Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo11
Valentin Urbančič, Linbljana 7.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezezvni fondi okroglo K 1,000.000'—.
Dčune Tinte na Rilce se otre-sfnjelo no
G
ZG
od dneva vloge do dneva vzdiga.
Bentni davek glada banka sama.

Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjajo In eskomptaje izžrebane vrednostne papirje In vnovčnje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti knrznl izgubi.
Vlnkalnje in devinkaluje vojaške ženitntnske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Denarne vloge v tekočem računa obrestujejo se: po dogovoru od 4 Vz ^/fl naprei-
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v iTinjaH. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž, posl. — Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani.