Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 27. junija 1958 Štev. 143. Leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. oredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v opravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din ! Oglasi po ceniku / Oglase sprejema todi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409 99 JUTRA 99 mm Samopomoč nezaposlenih Individualistično-kapitalistično gospodar stvo je pričaralo problem izza zgodovine starega veka: Splošna nezaposlenost mestnega delavstva. Ponekod skušajo to rešiti z vračanjem nezaposlenih k zemlji. Znano pa je, da mestni človek ni naklonjen kmetijstvu in se njegova duševnost ne more sklopiti z ono na vasi. Zato je edina pot na osnovi samopomoči v okolju, kjer je zrastel. Za tako akcijo je najboljša oblika proizvajalna zadruga, ki pa zahteva najjačje sredine z izvestnim znanjem, in visoko disciplino, strpnosti, začetne žrtve itd. Opaža se, da je prav ta oblika zadrugarstva kljub težkočain med nezapo sienim delavstvom najbolj priljubljena in zaznamujemo nekaj zelo zanimivih poskusov. Socialni ameriški pisatelj Ypton Sinclair opisuje v romanu »Kot-op« proizvajalno zadrugo kot sredstvo za rešitev vprašanja nezaposlenosti. Izvestno število delavcev v Ameriki ustanovi zadrugo, ki jim omogočava delo, a istočasno tudi nabavlja vse, kar člani potrebujejo. Taka zadruga obstoji v Kaliforniji in v kanadski državi Alberta. Tudi v Evropi imamo nekaj lepih primerov proizvajalnih zadrug nezaposlenih delavcev, n. pr. v Južnem Velau v Angliji, kjer so nezaposleni pred nekaj leti ustanovili nabavljalno zadrugo. S predavanji, krepko propagando in nabavkami jim je uspelo zbrati znaten znesek, s katerim so kupili pivovarno, ki je že pričela obratovati. S pomočjo drugih nezaposlenih delavcev so popravili zgradbo in napravili nekaj pritiklin za različne delavnice, n. pr, za krojače, čevljarje, kovače, tkalce i. dr. Na čelu vsake delavnice je bil strokovnjak za poučevanje delavcev. T„ zadruga, ki ima 280 zadrugarjev, od teh 260 delavcev, je razširila svoje delo in prevzela en mlin, pekarno in otvorila Prodajo blaga, izdelanega v zadrugi. Razen tega se zadruga bavi tudi s kmetijstvom, Za zadružno prosveto skrbi njen mesečnik, predavanja in zabavni večeri, kjer se z velikim uspehom vrši duševno zbližanje zadrugarjev. Člani so zavarovani proti bolezni in nezgodam ter imajo vsako leto 8 dni dopusta in jih zadruga Pošlje z družino vred na morje. Vpis in izbris iz zadruge je povsem svoboden..-— Delovni čas je dobro urejen, a hrana v zadrugi dobra in cena. Namen zadruge je organizirati nezaposlene delavce tako, da proizvajajo sami vse, kar potrebujejo za življenje. Plačo dobivajo le mojstri, kateri vodijo poedine delavnice, dočim delavci nimajo nikake Plače, ker dobivajo podporo od države. Dlago, ki ga zadruga proizvaja, odstopa Zadrugam po proizvodni ceni. Te cene so, ker nimajo zadrugarji nikake plače in ne obratuje zadruga z dobičkom, naravno 2elo nizke. Ta zadruga ni, kakor se vidi, samo proizvodna, ampak splošna, torej zadruga z hinogimi različnimi funkcijami. Nudi nam eP primer, kako naj se nezaposleni delavci organizirajo na osnovi samopomoči 'h vzajemne pomoči. Barcelona ne bo I ****** svoiih g LONDONSKA IN PARIŠKA DIPLOMACIJA V POLNI AKCIJI. — FRANCOVA LETALA BODO ŠE V NAPREJ BOMB" RD1RALA REPUBLIKANSKA MESTA. — LONDON, 27. junija. Tukajšnji listi poročajo, da gre zasluga skupnim prizadevanjem Francije in Anglije, da so v Barceloni in Valenci ji opustiti misel načrta o bombardiranju izvenšpanskih mert v primeru nadaljnjih bombardiranj republikanskih španskih mest po Frankovih letalih. Pod vplivom angleške ter francoske diplomacije je Barcelona celo hjavila in obljubila, da se bo zdržala zračnih bombardiranj nezaščitenih frankovskih mest, če bodo Frankova letala prizanašala nezavarovanim mestom, ki spadajo pod Barcelono in Valencijo. General Franco je preko Pariza sporočil prizadetim, da je svojim letalskim edinicam dal nalog, da pazijo na to, da ne povzročajo ob svojih bombardementih škode angleškim ter drugim parnikom v španskih f1"’ 'iščih. Drugih zatrdil ne more dati, ket; se ' "do bombardiranja republikanskih mest in pri-stanišč slej ko prej brezobzirno nadaljevala. SALAMANCA, 27. junija. Iz Frankovega glavnega stana poročajo: Na castellonski fronti so frankovci zavzete črte izgradili ter utrdili. Na teruelski fronti o bili odbiti republikanski protinapadi. RIM, 27. junija. V zvezi s sporočilom barcelonske vlade vladam v Parizu in Lon donu, da bo v bodoče spričo bombardiranja španskih mest po Frankovih letalih odgovorila na isti način in to celo g’"'le mest v državah, ki materialno in moralno pomagajo Frankovi vladi, navajajo tukajšnji listi, da je italijanski odpravnik poslov v Parizu informiral zona" "ega ministra Bonneta o tem, kaj bo storila italijanska vlada, če bi Barcelona to grožnjo hotela uresničiti. »Giornale d’ Italia« poroča v uvodniku, da pripravlja Barcelona s to grožnjo krvavo klanje v vsej Evropi. »Tribuna« pa pravi, da bi v primeru izpolnitve gornje grožnje bila reakcija takšna, da bi usode republikanske vlade v Barceloni ne računali več na ure, ampak celo na minute. Lindbergh bodoči predsednik USA? PARIZ, 27. junija. Agencija Stefani poroča: List »Pariš Midi« objavlja v izčrpnem članku, ki je posvečen polkovniku Lindbergu, ki se mudi sedaj na nekem bretonskem otoku, napoved intimnega Lindbergovega prijatelja dr. Carela, da bi utegnil nekega dne postati ta letalski junak in ljubljenec Amerike predsednik USA. Omenjeni list opozarja, da je večkrat bilo naključje v zgodovini USA, da je nemalokrat privedla popularnost izbrane može na najvišji politični položaj, katerih politična skušnja pa je bila zelo majhna ali po sploh nikakšna. Ciano postane notranji minister in ta nik fašistične stranke gih krožijo zanesljive informacije, v smislu katerih se pripravljajo v italijanski diplomaciji ter v vodstvu notranje ter zunanje politike velike spremembe. Londonski poslanik Grandi naj bi prišel na mesto zunanjega ministra Ciana, ki naj bi po stal notranji minister, kateri resort je sedaj v Mussolinijevih rokah. Obenem naj bi postal grof Ciano tudi tajnik fašistične stranke, dočim bi šel Starace za poslanika v London ali Washington na mesto Suvicha, ki bi se vrnil v zunanje ministrstvo. Sedanji italijanski poslanik v Berlinu Attolico bi bil premeščen v London ali Washington. Dosedanji državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Ba-stiannini bi šel za poslanika v Pariz, čim bi bili urejeni odnošaji s Francijo. DR. D. GRANDI LONDON, 27. junija. V tukajšnjih kro- Polkovnik Koc se umakne iz politike Ogromen promet na newyorški borzi NEWYORK, 27. junija. Havas poroča: tukajšnji borzi beležijo-porast tečajev ',seh vrednostnih papirjev v Wal Strcetu. ^sota 5 milijard dolarjev je največja v !eku zadnjih 5 let. Včerajšnja borzna seja Jc bila sicer zelo kratko, vendar pa je fhoinet navzlic vsemu izkazal milijon Vrednostnih papirjev. Po d n rimo nabiralno akcijo za Nadnjo doma matičnega Sokola VARŠAVA, 27. julija. Poljska vlada je imela zelo važne posvete s poljskim veleposlanikom v Moskvi Grydovsklm in z veleposlanikom v Parizu Lukaczievicem. Slednji je prinesel s seboj iz Pariza stvarne predloge francoske vlade za ureditev bodočih odnosov med obema državama. Francoska vlada predlaga med drugim, na kakšen način naj se odstrani sedanja napetost med Poljsko in Češkoslovaško in kako naj se organizira sodelovanje med Francijo in Poljsko ter Francijo In Češko slovaško v primeru, da bi bila Češkoslovaška napadena od Nemčije. Polkovnik Betk je sprejel tudi angleškega, francoskega in italijanskega veleposlanika. Na seji vlade je bilo sklenjeno, da odpotuje šef generalnega štaba general Stachie-wicz na uradni obisk v Estonijo, Letonsko i nFinsko. Polkovnik Koc, ustanovitelj in prvi predstavnik tabora nacionalne unije, je sklenil, da se umakne iz političnega življenja. Včeraj je Koc podal ostavko na položaj šefa leglonarne unije, organizacije bivših bojevnikov, ki igra v iiotr. življenju Poljske važno vlogo. Za predsednika te unije je izvoljen prometni minister Ur-Hcli. Kitafska letala potopila japonski vojni lacHi HANKAU, 27. junija. Reuter poroča: Skupina kitajskih bombnikov je potopila na Jangceju dve japonski vojni ladji. Ja- ponska letala so se dvignila v zrak, da zasledujejo kitajske bombnike, ki so se pa nepoškodovani vrnili na kitajsko stran. Delavci dalmatinskih kamnolomov in drugih podjetij za svoje pravice. Te dni je bila pri splitski inšpekciji dela med delodajalci in zastopniki delavstva, ki je zaposleno v Trogiru in okolici, sklenjena kolektivna pogodba. Med delavci in delodajalci je dosežen popoln sporazum in so se delavcem po novi pogodbi zvišale dosedanje mezde za 25—50%. Petmilijonsko posojiro za razširitev banovinske bolnišnice v Dubrovniku. Dubrovniška ban. bolnišnica se je delj časa pogajala s tamdšnjim Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev za predmetno posojilo. Okrožni urad je končno privolil v to posojilo s 6% obrestmi na 40 letni odplačilni rok. Z razširitvijo dubrovniške bolnišnice bo ustreženo najnujnejšim zdravstvenim potrebam in zahtevam tam kajšnjega prebivalstva. Načrt kolektivne pogodbe naših pomorcev, ki ga je izdelala njihova strokovna pomisija, je bil pred dnevi odposlan na vsa merodajna mesta ter Zvezi brodolastnikov v Beogradu. V tem načrtu so zapopadeni vsi zahtevki naših pomorcev. Strokovna zveza je odposlani načrt vezala terminsko s 4. julijem t. 1. Če bi strokovna komisija dotlej ne prejela nobenega odgovora, bo sledila predvidena ustanovitev dela na vseh ladjah. Tudi delavci gozdne in žagarske industrije zahtevajo kolektivno pogodbo. — j Zveza drvarskih in žagarskih delavcev ‘v Sarajevu je ponovno poživila akcijo za čimprejšnjo sklenitev kolektivne pogodbe. Te dni se bodo pričela tozadevna pogajanja med delodajalci in zastopniki delavstva. Značilno za tamkajšnje razmere je, da niso n. pr. prejeli delavci nekega žagarskega podjetja plač za preteklo leto, radi česar so bili primorani ustaviti vsako nadaljnje delo. Število zaposlenih ladjedelniških delavcev v Splitu stalno pada. Dočim je bilo že pred dobrim mesecem zaposlenih v splitski ladjedelnici še okrog 1000 delavcev, je stanje danes precej drugačno. Po dograditvi dveh parobrodov »Jadranske plovitbe« in toroedovke »Zagreb« je bilo iz ladjedelnice odpuščenih okrog 200 delavcev. Po dograditvi torpedovke »Ljubljana« bo odpuščenih nadaljnjih 150 delavcev in se radi pomanjkanja naročil predvidevajo še nadaljnje redukcije ladje delniškega delavstva. 10.312 nezaposlenih in 660.931 din podpor izkazuje seznam zagrebške Borze dela v mesecu maju. 6.017 delovnih moči je bilo nezaposlenih že v mesecu aprilu, dočim jih je bilo v toku enega samega meseca na novo prijavljenih še 4.295. Zaposlitev je v tej dobi dobilo 163 oseb, podporo pa je prejelo 3.867 oseb v iznosu 660.931 dinarjev. Kronična nezaposlenost delovnih moči v Angliji povzroča ministrstvu za socialno politiko mnogo skrbi. Ministrstvo je izdalo posebno, takozvano »modro knjigo«, ki se bavi izključno z vprašanjem tamkajšnje nezaposlenosti. Ugotovljeno je, da je zlasti med starejšimi moškimi največ takih, ki se v zadnjih treh letih radi stalnih brezposelnih podpor v vsem času niti najmanj niso potrudili, da bi prišli do zaposlitev. Velika Britanija je izdala v tem času za brezposelne podpore preko 51 milijonov funtov šterlingov. Skoro 700.000 zavarovanih delavcev. V marcu tega leta je bilo pri Središnjem uradu za zavarovanje delavcev 683.809 članov (od teh 495.883 moških in 187.926 ženskih). Napram istemu mesecu preteklega leta je bilo 42.678 članov (33.491 moških in 9.187 ženskih) več. Od teh je iaaelo 69.481 (vajencev) dnevno mezdo Stevmsba a£mejo Triumf našega sokolskega naraščala v Pragi v Tako spontanega navdušenja zlata Praga še ni videla — Čestitke prezidenta dr. Seneša 1 DR. BENEŠ Včerajšnji prvi naraščajski dan X. vse-sokolskega zleta je bil veličastna manifestacija češkoslovaško jugoslovenskega bratstva. Nad 170.000 vstopnic je bilo prodanih za včerajšnjo mogočno prireditev, pa bi jih lahko še toliko, ako bi bilo dovolj prostora. Takšne veličastne manifestacije, tako silovitega spontanega navdušenja še ni doživel Sokolski stadion v Pragi od svojega obstoja. Naj- večjih ovacij je bil deležen v praškem stadionu ravno jugoslovenski sokolski naraščaj, up in nada jugoslovenske misli ter češkoslovaško jugoslovenskega brat stva. Mogočnemu nastopu je prisostvoval prezident republike dr. B e n e š, ki je na stadionu sprejel prvega podstareši-no SKJ br. Engelberta G a n g 1 a ter se z njim uelj časa razgovarjal. Prezident dr. Beneš je zatem sprejel jugoslovenskega poslanika dr. P r o t i č a v Pragi, ki mu je izrekei iskrene čestitke ob kras nem nastopu jugoslovenskega sokolskega naraščaja izražajoč svoje priznanje in občudovanje jugoslovensketnu Sokolstvu. Od nepopisnih ovacijah je nastopil jugoslovenski sokolski naraščaj. Preko stadiona se je razvil vihar ploskanja in odobravanja, prezident češkoslovaške republike dr. Beneš je navdušeno ploskajoč in mahajoč z rokami dal našim sokolskim naraščajnikom največje priznanje. Nastop jugoslovenskega naraščaja je napravil tako globok vtis, da je načelnik ČOS dr K 1 i n g e r po zvočnikih izrazil priznanje našemu naraščaju pozivajoč češkoslovaški naraščaj, naj sledi temu vzgledu in naj s svojim nastopom pokaže isto, kar so pokazaii jugoslovenski bratje. Sledil je impozanten nastop 16.000 češkoslovaških naraščajnikov, ki niso hoteli zaostati za našim naraščajem in ki so dokazali, kaj premore sokolska telovadnica in sokolska disciplina. Zlata Praga sprejema vedno znova slo vanske goste. Pogled vsega slovanstva je te dni uprt v ponosno prestolnico brat ske češkoslovaške republike. U kmiiedm (k uš Glavna pravHa sa rssšo noso Krito je nabrano, ne položeno, z modrcem iste barve in iz istega blaga. Dolžina krila je 30 do 35 cm od tal Kvaliteta blaga: volna, umetna svila, bralno blago, za zimo barherft. sploh vse. kar nudijo tovarne v primernih vzorcih. Vzorci drob-norožasti, predvsem z našimi motiv. • Drobnokarirasio. večbarvno blago ni u nerabno. Širok, enobarvni karo po serifi naših vzorcih in z našim motivom (na-geljček) je dober 'vloderc: Kroj >e prilega telesu. Izrez 'e okrogel, ne preglobok. Gumbi okrogli iie srčasti, ne planinka, klobuk etc.). barve v skladu z obleko. Ošpeteii, oziroma rokavci: Barva bela. Blago: vsak material, ki je za to uporaben. nikakor pa ne organdi. Kroj: zanst z gumbom ali zadrgo z belo vrvico (ne rdeče ali zeleno!). Rokavi dolgi in kr?*-ki, gladki in nabrani. Tudi tu je možna zadrga z belo vrvico ali elastiko. RENETA je naizdravejša in najprirod- nejsa pijača. E. GANGL tfauM aututm ^udotfev SH p Na stadionu SK Železničarja ob Tržaški cesti se je včeraj popoldne odigrala povratna tekma med juniorji SK Železničarja in Amaterja. Ker se je prva tekma med obema kluboma v Trbovljah pred tednom dni končala z zmago 3:2 za Amaterja, je vladalo za drugo srečanje še precejšnje zanimanje. Gostje pa so bridko razočarali. Bili so docela inferioren nasprotnik in je nerazumljivo, kako so mogli Železničarji prvo tekmo izgubiti. Pri vsem tem pa včerajšnji rezultat 9:0 (6:0) za Železničarje niti ne ustreza poteku igre in bi moral biti rezultat mnogo izdatnejši. Taka razlika je bila namreč med obema nasprotnikoma. V ilustracijo premoči SK Železničarja omenjamo samo dejstvo, da je vratar SK Železničarja od začetka do konca igr c^obil v roke samo tri žoge. Železničarji juniorji pa so tudi predvajali igro, ki je navdušila gledalce. Žoga je romala precizno od nog do nog, pa tudi v driblingu so se domači juniorji izkazali kot pravi mojstri. V moštvu ni bilo nobene slabe toče in ima zato celota zaslugo za ta lep uspeh. Škoda, da je moštvo v drugem polčasu popustilo, sicer bi domačini slavili rekordno zmago. Gostje so bili proti dovršeni taktični in tehnični igri Železničarjev brez moči. Sicer so se vidno potrudili, da bi dosegli vsaj častni gol, toda vsa prizadevanja so bila spričo odlične igre domačega moštva zaman. Sodil je g. K o n i č prav dobro in objektivno. Z včerajšnjo zmago si je Železničar utrl pot do finalnega tekmovanja za ju-niorsko prvenstvo LNP, in sicer se bo sedaj srečal s prvakom Ljubljane, to je SK Ljubljano. Prva finalna tekma bi se morala vršiti 29. t. m, v Ljubljani LNP pa je pretekli teden odredil, da se ima prva tekma odigrati v nedeljo, 3. julija v Mariboru, dočim bi se obratna tekma vršila 10. julija v Ljubljani. Kakor pa smo izvedeli, SK Železničar ne bo pristal na ta aranžma. Če bo LNP kljub temu vztra jal na tem, potem bo SK Železničar prepustil SK Ljubljani obe tekmi brez boja. SK Rapid : AtSetik SK 3:1 (1:0) Ta tekma, ki se je odigrala včeraj dopoldne v Celju, je prinesla Rapidovcem lepo zmago. Kakor pravijo poročila, so bili Mariborčani tehnično boljši in hitrejši I nasprotnik ter je bila zmaga docela za-| služena. Sodil je g. P r e s i n g e r iz Ce-! Ija. (3 (4 Tekme za srednjeevropski poka! Beograd: Slavija (Praga) :BSK 3:2 :0). Kladno: FC Kladno:Hašk 3:1 (2:1). Budimpešta: Ujpest:Rapid (Bukarešta) 1 (3:0); Juventus (Milan):Hungaria 3:2 :2). Milan: Ambrosiana:Kispest 4:2 (0:1). Genova: Genova:Sparta (Praga) 4:2 :1)’ Brno: Židenice:Ferenczvaros 3:1 (0:0) Bukarešta: Ripensa:FC Milano 3:0. Teniška zmaga SK Železničarja Kvalifikacijske tekme za vstop v državno ligo Banjaluka: Slavija (Varaždin):Krajiš-nik 4:3 (3:3). Osijek: Slavija (Osijek): Vojvodina 3:2 (2:2). Niš: Železničar:Radnički (Kragujevac) 2:0. Agilna teniška sekcija SK Železničarja je priredila včeraj na svojih igriščih teniški dvoboj s teniškim klubom »Majšperk« Dvomatch se je končal z zmago Železničarja in sicer v razmerju 7:1. Posamezni rezultati so bili: Vampi (Ž):Gril (M) 6:2, 6:3; Kopuč (Ž):Nerat (M) 6:4, 6:0; Mazi (Ž):inž. Šuster (M) 6:2, 6:0; Gregorič (Ž) :Vigele (M) 7:5, 2:6, 6:2; Švare (M):dr. Šrot (Z) 6:3, 4:6, 7:5; poročnik Stojanovič (Z):Šauperl (M) 6:0, 6:2. Hlade prvak Maribora v olimpijskem desetoboju Na svojem igrišču je priredil SK Železničar v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne letošnje tekmovanje za prvenstvo Maribora v olimpijskem desetoboju, ki se ga je udeležilo vsega 7 tekmovalcev. — Spored je obsega! naslednje discipline: Tek 100 m, tek 400 m, tek 100 z zaprekami, tek 1500 m, met krogle, diska, kopja, skok v višino, daljino in skok ob palici. Prvenstvo Maribora si je priboril član SK Železničarja H 1 a d e, ki je dosegel 4413 točk. Njegovi rezultati so bili: Din 9.60, 316.309 članov od Din 9.60 do Din 24, 126.251 članov od Din 24 do Din 34, 84.386 članov od Din 34 do Din 48 in 87.382 članov nad Din 48. Povprečna zavarovana mezda je torej znašala Din 23.08 ali za Din 1.40 več kakor v istem mesecu 1. 1936. tek 100 m: 12.1; 400 m: 57.6; 110 m zapreke: 21; tek 1500 m: 5.52; met krogle: 12.15 m; met diska: 34.80 m; met kopja: 41.45 m; skok v višino: 1.50 m; skok v daljino: 5.32 m; skok s palico: 2.40 m. Drugo mesto s: je priboril K1 e u t (Železničar), ki je dosegel 4300 točk, 3. M u-raus (Zel.) 3117 točk, 4. Da vidovič (Železničar) 3100 točk, 5. Steidler (Rapid) 2973 točk, 6. Krajnčič (Zel.) 2745 točk. Izven konkurence je dosegel B a 1 g a r i (Zel.) 3778 točk. SK Železničar : SK Mura 1:1 (0:0) Mariborski Železničar je včeraj z kombiniranim moštvom gostoval v Murski Soboti, kjer je odigral proti SK Muri prijateljsko tekmo, ki se je končala neodločeno. Sodil jep rav dobro g. H o b a-c h e r iz Celja. Tekme za Jadranski pokal so se pričele v soboto 25. t. m. Na Sušaku je FC Triestina zmagala nad sušaško Vitkorijo s 56:53, včeraj pa je reška Fiumana porazila ljubljansko Ilirijo s 57:52 točkami. jjaEanaauwma Predpasnik: Po starih vzorcih noš je najbolj pravilen črn ali bel predpasnik. Z ozirom na praktično in moderno smer se dovolita barvi \iodra ali rdeča, ako to harmonira z barvo in vzorcem krila n. pr.: Temeljna barva krila je modra, z rdečim ev. belirn vzorcem. Ošpetelj je bel. Predpasnik je po vzorcu rdeč in rdeča je ruta. Tako sestavlja noša, če se barve ’ ugodno družijo, barve naše trobojnice. — • Enako se lahko sestavljajo barve, če je | obleka rdeča, z modrim ali belim vzor-!cem. V vsakem drugem primeru je brez-| pogojno priporočati črn ali bel predpas-!nik. — Kroj predpasnika: na pas, širok, spodaj raven prirez, ne pa prišpičen, oziroma zaokrožen. Dolžina do 10 cm krajši od krila. Zadaj dolga pentlja. Ruta barve predpasnika in v barvni harmoniji z obleko, kakor zgoraj. Na novih rutah, ki so v prometu, je odklanjati tuje vzorce s planinkami in encijanom. — Naše blago in naše rute diči naš nagelj-ček! To si je zapomniti za ev. vzorce, ki bi se še ustvarjali. Ruta na glavi se ujema s predpasnikom Če je predpasnik črn, naj bo ruta bela ali pa v harmoniji z obleko, nikdar pa zelena. Odločno se odklanjajo klobuki! Teh naša noša ne pozna. Lepe so kite ali tlak v laseh. Vezenega in pisanega pasu naša noša nima! Nogavice svetle, v barvi kože ali pa gladke bele. ■ Noša brez ošpetlja: Kroj se prilega telesu, rokavi so zgoraj nabrani, so na zadrgo nad laktom, gladki do lakta, ali pa dolgi po starem, na »pršut«. Krog vratu bela (ne pisana) čipka; enako lahko na rokavih. Jopica: Iz domače volne, črne, sive, bele, pletena v lepih vzorcih; nič vezena in brez barvastih robov. Naša noša se naj odlikuje po prijetni in okusni sestavi barv, vzorca in kroja. — Dosledno naj se ogiblje vsega, kar bi jo smešilo ali napravilo tujo v naši okolici, na naši zemlji in med našim narodom! IHujske Mivke Uoone vesti Pontonirske vaje bodo v smislu sporočila mestnega poveljstva od 6. julija dalje vsak dan (razen ob nedeljah) od 6. do 11.30 in od 15 do 18.30, ponoči pa od 20 do 24. Med vajami je prepovedana plovba po Dravi ter se morajo splavarji, ribiči itd. ustaviti najkasneje nad lesenim dravskim mostom. Prizadete stranke naj uporabijo za plovbo po Dravi čas, ki ni določen za vaje. Ker pa ni izključeno, da bo prehod po Dravi zaprt tudi delj časa, — v primeru, če se zgradi vojaški most preko Drave — naj se stranke vedno informirajo pri vojaški straži, ali je prehod po Dravi prost. Srečni zakon. Oče: »No, vidva z ženko se pa prav dobro razumeta, kakor se mi zdi.« — Sin: »Da, prav zelo! Ona mi vedno pomaga pri kuhi in pranju, kadar ima čas.« Francoska mornarica je posetila Split. Naši mornarji so francoske tovariše prisrčno pogostili. Dr. Vladko Maček je objavil ob 30 letnici škofovskega jubileja sarajevskega nadškofa dr. Šariča v sarajevskem »Ka-toličkem Svijetu« pismo, v katerem pravi, da je dr. Šarič zajel v svoji ljubezni vse Hrvate, tudi one, ki ne pripadajo katoliški cerkvi. Predvsem njegova za* sluga je, da ni v Bosni nobenega nesoglasja med Hrvati katoličani in Hrvati muslimani. Kakor znano, pripada dr. šarič oni struji, ki ne mara ničesar slišati o kakšni klerikalni stranki med hrvat-skim ljudstvom. Bivši kajzer Viljem je kupil vilo v Lo-carnu, kjer se želi stalno naseliti in sicef na nasvet zdravnikov, Ver bivšemu kaj-zerju hladno nizozemsko podri'.''uje nC prija m .takdiške ždehm um us(teki piluk&uijuU Učni uspehi na državni klasični gimnaziji. V letošnjem šolskem letu je bilo na tukajšnji državni klasični j_!mnaziji 818 dijakov ter dijakinj. Izdelalo je skupno 618 dijakov in dijakinj, kar predstavlja 75.58% vsega dijaštva. Z odličnim uspehom je izdelalo 129 dijakov t dijakinj (15.78), s prav dobrim uspehom 263 (32.17), z dobrim pa 226 (27.63%). Popravni izpit ima 126 dijakov ter dijakinj (15.40), razredni izpit polagajo 4 (0.48), oziroma 8 (0.97), razred mora ponavljati 60 dijakov in dijakinj (7.33%), pravico do rednega šolanja izgubita 2 dijaka. Učni uspehi na državni realni gimnaziji. V letošnjem šolskem letu je bilo na tuk. realni gimnaziji 829 dijakov in dijakinj. Od teh je doseglo odličen uspeli 68 dijakov in dijakinj (8.2%), prav dober uspeh 233 (28.11), dober uspeh 304 (36.67%). — Razred je uspešno dovršilo 605 dijakov in dijakinj (72.98), popravni izpit ima 138 dijakov (16.55%), razr. izpit 13 (1.57%), oziroma 6 (0.72). Razred ponavlja 58 dijakov (6.99%). Pravico do javnega šolanja izgubi 9 dijakov (1.09%). * O uspehu na tuk. drž. trg. akademiji smo že poročali. Lepo uspela razstava risb na realni gimnaziji Letošnja šolska razstava risb na tuk. realni gimnaziji je po svojih izdelkih številčno in kakovostno prekosila vse dosedanje slične prireditve, ki jih ta zavod takorekoč že po svoji tradiciji leto za letom obnavlja. Topot je bilo razstavljenih okrog 600 slik, gvošev, akvarelov in risb, iz katerih izstopajo vidno nekateri uprav dovršeni izdelki. Ob obhodu te razstave naše nadebudne srednješolske mladine od najmlajših, ki so komaj prišli na zavod, pa vse tja do zrelejših, ki stoje neposredno pred končnim zrelostnim izpitom, lahko ugotovimo z neko vzradoščenostjo uspehe intenzivne, smotrne ter individualno nagnenje posameznikov vpoštevajoče vzgojne uspehe mladega risarskega naraščaja. Tudi ob tej razstavi moramo z vso odločnostjo odklanjati očitke, češ da naša mladina ni taka kakor bi morala biti. V naši mladini se skrivajo mnogi doslej še neodkriti in neopaženi talenti, od katerih lahko mnogo pričakujemo. Omenimo naj samo nekaj najvidnejših razstavljalcev letošnje risarske razstave, ki so z razstavljenimi deli vtisnili razstavi še prav poseben pečat neugnane volje in stremljenja po ustvarjanju lastnih risar skih kompozicij. Iz celotnega kompleksa mladih risarjev izstopajo vidnejše sedmo šolca Kocmut Branko in K r a n j c Milovan, šestošolec Kranjčič, četrtošolci Strani č, Pilih in Selinšek ter tre-tješolca S c h e r b e s Egon in S c h e r-b e s Leander. Pri vseh imenovanih prihaja do izraza deloma že izoblikovana, deloma še oblikujoča se smer risarskega ustvarjanja mladih, mnogo obetajočih slikarskih talentov. Pi 1 i h je izrazit slikar gvošev, poln tem peramenta in divje vehemence v popolnem nasprotju z Kocmut om, ki ima mnogo smisla za barve. Njegova dela nam čarajo na papir uprav arhitektonsko umerjenosti. Dva povsem nasprotna primera, ki se vsak po svoje risarsko izživljata. Kranjčič ljubi in izbira najraje socialne motive, dočim izbira Kranjc kot izboren risar razne portrete, ki jim s spretno roko vliva živ odraz z vsemi zna čilnimi potezami. Za Kranjcem ne zaostaja Bojan S t r a n i č, ki je istotako dober in že discipliniran portretist, ki kaže v svojih, do vseh potankostih in značilnostih izdelanih slikah izrazit kiparski talent. Prav dober je v svojih akvarelih mladi zastopnik čistih akvarelov Selinšek, dočim kažeta brata Scherbes Egon in Leander vidno usmerjenost k portretom. Razstavljalci so mladi dijaki, ki imajo bodočnost in ki so v ponos zavodu, ki ga obiskujejo. Risarska razstava naše tuk. realne gimnazije je šla sicer tiho, brez šumne reklame ter tudi brez rekordnega obiska mimo nas, kar moramo v interesu javnosti samo obžalovati. Razstava je v vsej tej tihoti žela velik moralni uspeh, h kateremu je spretnim in veščim aranžerjem ter zavodu samo iskreno čestitati. Kljub tesnim in rekli bi mračnim prostorom, kjer ustvarjajo naši dijaki pod veščim strokovnim vodstvom svoja dela, je bil v pre tečenem letu dosežen presenetljiv uspeh. Kar pa je bilo glede reklame in zaintere-siranja široke publike letos pomanjkljivega, to naj se pravočasno nadoknadi prih. leto. Neurje dviga opeko s streh Strela udarila v steber na državnem mostu Včeraj popoldne je zabesnelo nad Mariborom in okolico neurje. Vlila se je ploha, vmes grmenje, bliskanje in udarci stre le. Med drugim je strela udarila tudi v steber nad levim obrežjem na državnem mostu. Razbila je del okraska na stebru ter pognala en kos v globino ob obrežju, drugega pa na sredino mostu. Ob času udarca strele ni bilo nikogar v bližini, kar bi lahko bilo usodepolno. Strela je šinila od stebra na železno ograjo in jo tudi razklala. Danes dopoldne so si ljudje z zanimanjem ogledovali sledove strele. Neurje je ponekod, kakor na pr. v Dobravi pri Teznem, dvigalo opeko s streh in lomilo vojevje. Na nekaterih nasadih Dravskega in Ptujskega polja je povzročila včerajšnja nevihta precej škode. Cene na mariborskem živil* skem trgu Na sobotnem mariborskem živilskem trgu so prodajali: Stari krompir kg 1.50 do 2, merica po 7 do 9 din, novi krompir kg 2 do 5, čebula kg 5.50 do 6, česen 12 do 14, zelje komad 1 do 4, kumarce komad 1 do 4, karfijola komad 0.50 do 8, buče komad 1.50 do 6, paradižniki kg 12 din, fižol v stročju kg 10 din, grah, luščen liter 2.50 do 5. Sadje: jabolke kg 12 do 16, suhe slive 10 do 14, črešnje kg 5 do 6, liter 1.50 do 4, črnice liter 3, marelice kg [6 do 20, maline liter 5 din, grozdičje kg S do 8, liter 2.50 do 3, orehi celi kg 8, orehi luščeni kg 32 din, jagode kg 8 do 10, 1 4 do 6 din. Žito: pšenica liter 2 din, rž liter 2 din, jesmen 2, koruza 1.50, oves ‘.50, proso 1.75 do 2, ajda 1.50, proseno hšeno 3.50 do 4, fižol 2 do 3 din za liter. Mlečni izdelki: smetana 7.50 do 10 hter, mleko 1.50 do 2, surovo maslo 22 do 24 din, čajno maslo 28 do 32, domači sir 8 do 10 din za kg, jajca, komad 0.50 do 0.75. P e r u t n i n a: kokoši, komad 18 do 25, piščanci par 17 do 60, gosi komad 20 do 40, race 15 do 20, domači zajci 5 do 20. Krma: sladko seno 40 do 45, kislo seno 35, detelja 50 din za 100 kg, šopek škope 2 din. Meso: teletina 8 do 14, svinjsko meso s kostmi 10 do 13, svinjsko meso izluščeno 12 do 14, svinjska riba 15 do 16, svinjski zajec 12 do 14, salo 14 do 15, slanina 13 do 14, pljuča s srcem 7 do 8, jetra 7 do 8, reberca 10 do 12, svinjska glava z jezikom 5 do 7, din za kg, ledvice komad 2 do 3, noge komad 1 do 2 din. Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri, torek 28. t. m. sledeče vreme: V eden do dveh dneh vdor hladnih zračnih plasti iz severozapada. Pred tem spremenljivo oblačno z lokalnimi nevihtami. Kino Union. »Penzion Filoda«. Višek smeha in zabave Ida Wiist, Theo Lingen, Romanovsky. Poštni uradniki otvarjajo dne 29. junija ob 11. uri svoje planinsko okrevališče na Petkovem sedlu (Hočko Pohorje). Ljubitelji zelenega Pohorja pridite k otvoritvi te nove pohorske postojanke. Zaključni izpiti na enoletnem trg. tečaju »Hermes« v Mariboru. Končni izpiti na ETT »Hermes« so trajali od 23. do 25. junija pod predsedstvom ravnatelja g. P. Modica in v prisotnosti članov Slov. trg. društva v Mariboru, pod katerega okriljem se vrši pouk na tem tečaju. K izpitu so bili pripuščeni sledeči učenci in učenke: Andlovič Vida (odlika), Ban Ivanka (odlika), Bernhard Drago, Bizjak Leopoldina, Brenčič Danica, Breznik Ivanka, Brodar Angela, Deželak Milena, Eigner Danica, Fajt Vera, Grmek Vera, Jamnikar Marija, Janžekovič Zvonimir, Karničnik Slavica (odlika), Kos Alojzij, Kreft Hinko, Krošelj Zlata, Kukec Marjeta, Logar Janko, Ljubej Angela, Lukša Ir., Makotter Helga (odlika), Mejovšek Ele-onora, Mihorko Vida, Mirnik Francka, Pukl Srečko, Razlag Hilda, Rečnik Roza, Roglowitc Erik (odlika), Sever Irma, Skrbiš Ana (odlika), Vidmar Vladislava in Žerjav Marija. Dne 11. junija pa so bile vsakoletne tekme iz strojepisja in stenografije, pri čemer so pokazali učenci prav lepe uspehe. Prva v stenografskih tekmah je bila Fajt Vera ,drugi Roglovvitz Erik, tretja Jamnikar Marija. Pri strojepisnih tekmah pa je bila prva Makoter Olga, Erna, druga Fajt Vera, tretja Mirnik Fr. Tekme in uspehi so bili v letošnjem šolskem letu prav zadovoljivi in je ponovno dokazan veliki pomen Slov. trg. društva, ki na nesebičen način skrbi za strokovno in nacionalno vzgojo naše mladine ob severni meji. Na dekliški narodni šoli v Studencih pri Mariboru se vrši vpisovanje za šol. leto 1938-39 v četrtek dne 30. junija 1938 od 8. do 11. ure. Novinke naj pridejo v spremstvu odraslih ter predložijo krstni list oz. krstni spisek, listino o domovin-stvu ter izkaz o cepljenju koz. Napredovali so: Za predmetnega učitelja v 5. skupini Rudolf Rakuša na tuk. drž. trg. akademiji, za prof. 6. skupine na istem zavodu dr. Vladimir Kralj, v 7. skup. pri sreskem načelstvu v Mariboru Miroslav Puc. Iz davčne službe. Za davčnega inšpektorja je imenovan g. Bogomir Železnik. Smrtna kosa. V starosti 72 let je preminil na Pobreški c. 11 delavec Franc Fašing, v splošni bolnišnici pa 43 letni zasebni uradnik Marko Zamuda. Žalujočim naše toplo sočutje! Sprejem v I. letnik državne učiteljske šole v Mariboru. V prvi letnik bo sprejetih 40 učencev; učenk letos ne sprejemamo. Absolventje meščanskih šol z odličnim in prav dobrim završnim in gimnazijci s prvenstveno odličnim in prav dobrim uspehom na nižjem tečajnem izpitu naj pošljejo ali oddajo prošnje, kolkova-ne z 10 din (priloge: izpričevalo in krstni list) tekom julija ravn. drž. učiteljske šole v Mariboru. Osebno naj se pa prijavijo v ravn. pisarni dne 29. avgusta ob 8. uri radi izpitov. Smrtna kosa. Po dolgi, mučni bolezni je preminil vpokojeni preglednik finančne kontrole g. Anton Gombač. Pok. je bil za časa svojega službovanja vesten in vzorno marljiv. Bil je vzor poštenjaka in dobričine. Ohranimo mu časten in trajen spomin. Žalujočim naše globoko. sočutje. Tombola Sokola Pobrežje 3. julija t. I. Obvestilo. Na Vidov dan, t. j. v torek dne 28. junija morajo biti vse trgovine v mestu Mariboru med službo b.ožjo t. j. od 10. do 11. ure dopoldne zaprte. Na praznik Sv. Petra in Pavla dne 29. t. m. pa ostanejo mariborske trgovine ves dan zaprte. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. Združenje obrtnikov slikarskih in sorodnih strok naznanja, da je umrl zdru-ženjski dolgoletni član g. Jager Karol. Prosijo se vsi člani, da se udeleže pogreba blagopokojnega tovariša v torek, dne 28. t. m., ob 16. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju. Danes poteka devet let, kar je umrl veliki napredni voditelj dr. Gregor Žerjav. Vse njegovo življenje je bilo en sam delovni dan v službi naroda ter Jugoslavije. Slava in čast njegovemu imenu ter spominu. Sokolsko društvo Pesnica-Jarenina. Igra »Pogodba«, burka v treh dejanjih, bo v sredo 29. junija ob 15. uri v prostorih brata Srečka Kranjca na Pesnici, čisti dobiček je namenjen za zgradbo sokolskega doma. Zato se vabijo vsi prijatelji, da se je udeležijo. Na Vidov dan ob 9. uri v staro-katoli-ški cerkvi sv. maša-zadušnica z govorom za vidovdanske in ostale za domovino padle jugoslovenske žrtve. Prekrasni Putnikovi izleti z luksuznimi avtokari: 2. do 3. julija: Mariazell (2 dni) Din 200.—. 3. julija: Zagreb (Jadranska izložba) Din 100.—. 6. julija: Gradec (sve čane predstave na gradu) Din 100.—.10. do 13. julija: GroBglockner - Zeli am See - Salzburg - St. Wolfgang (4 dni) popolen aranžman Din 1.000.—. 16. do 18. julija: Dunaj (3 dni) Din 250.—. 10. julija: Celovec (Vrbsko jezero) Din 120.—. Zasigu-rajte si mesta, prijavite se takoj pri Put-niku Maribor - Celje - Ptuj. Pravoslavna parohija v Mariboru obvešča svoje vernike, da se vrši v vojaški kapeli na Vidovdan t. j. v torek dne 28. t. m. ob 9.30 liturgija, nato okrog 10.30 parastos (zadušnica) za vse borce, padle na Kosovem polju, in vse ostale žrtve do današnjega dne. Parohijani se pozivajo, da polnoštevilno prisostvujejo temu svečanemu obredu. RENETA za rekonvalescente s predpisano dijeto. Strela povzročila požar. V Hošnici pri Poljčanah je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Franca Murše-ca. Strela je zanetila ogenj, ki je v kratkem času vpepelil vse gospodarsko poslopje. Domačinom se je posrečilo, da so rešili iz gospodarskega poslopja živino, dočim je ves inventar s poslopjem vred Izgorel do tal. Škoda, ki jo trpi posestnik Franc Muršec radi požara, se ceni na okoli 70.000 dinarjev. Mladina na begu. Službujoči stražnik je zasačil v soboto zvečer pri meljskem brodu 12 letnega Stefana Ferliča iz Gru-šove, ki je pred dnevi pobegnil od doma. Na policiji je dejal, da je zato pobegnil, ker so ga doma tepli. Oddali so ga v tuk. Mladinski dom. če postaviš kolo v vežo... Poštni slu-žitelj Trunk Franc iz Smetanove 40, je | včeraj popoldne pustil svoje kolo v veži neke hiše v Tomšičevi ulici. Ko se j" vrnil, kolesa ni bilo več, ker ga je med tem ! neznani tatun odpeljal. Moško kolo nosi I številko 484524. Trunk trpi 600 din škode. I Obešenega so našli davi na podstrešju Koroške ceste 48 stanujočega 261etnega I delavca Jakoba Debelaka iz Brezovca pri .Šmarju pri Jelšah. Debelak je bil dalje 'časa brez dela in se je včeraj popoldne J vrnil ves obupan na svoje podstrešno zasilno stanovanje, izjavljajoč, da si bo vzel življenje. Hišna gospodinja teh groženj ni smatrala za resno. Obupani Debelak je v toku noči res izvršil samomor. Ko so ga zjutraj našli, je bil že mrtev. Rastne vesti Dediščinski spor v Pašičevi družini. Pred civilnim sodiščem v Beogradu je v teku proces, ki zbuja senzacionalno pozornost Beograda. Obtoženka je vdova pokojnega Nikole P a š ič a, tr -itelj pa pokojnikov sin Rade Pašič. Gre spričo velike dediščine pokojnega Nikole Pa^ča za razmeroma majhen znesek 683 obligacij, katerih so bili deležni v Jugoslaviji vsi oni, katerih posestva so bila med vojno uničena. Sodbe v senzacionalnem procesu še ni. Vsedržavni kongres poštnih uradnikov se je pričel včeraj dopoldne v Zagrebu. Kongresu je prisostvoval tudi poštni minister Vojko C v r k i č, ki je v svojem govoru podčrtaval pomen poštne službe, ki prinaša državi velike dohodke. Govoril je tudi o slabem zdravju uradništva, ki ima svoj vzrok v starih poslojih. Širite „Veiernik“ Pa U Sila ma^dtdeuska fusedmes^e mh deftše Sporedno z razvojem magdalenskega predmestja raste tudi pomen magdalenskega Olepševalnega društva, ki posveča nad 30 let vso svojo skrb olepšavi tega zlasti v zadnjih letih z naglim tempom razvijajočega se predmestja. Letošnji občni zbor je društvo sklicalo v petek v sejni dvorani hotela »Mariborski dvor« in je bil zbor kljub zakasneli sezoni občnih zborov prav dobro obiskan. Zbor je otvoril in vodil poslevodeči pod-predkednik g. Hochmiiller, ki je toplo pozdravil vse navzoče, imenoma narodnega poslanca dr. Jančiča ter neposredno po pozdravu zadostil pietetni dolžnosti vsega članstva, to je počastitvi spomina nedavno preminulega dolgoletnega in zaslužnega predsednika g. Kejžarja. Kaj je bil g. Kejžar magdalenskemu Olepševalnemu društvu, vedo vsi oni, ki so z njim skozi vsa leta delali. Prva Kejžarjeva skrb je bila, da je društvo prešlo v nacionalne roke. Z veliko požrtvovalnostjo in žilavostjo se je lotil izvedbe povečave tedanjega še malega parka, čemur je sledila gradnja promenadne poti ob Dravi. — Iz poročila društvenega tajnika gosp. Novaka posnemamo, da je bilo društveno delovanje v pretekli poslovni dobi radi predsednikove bolezni znatno otež-kočeno, ker so bila vsa dosedanja dela Kejžarjeva zamisel. V tem delu si je stekel pok. Kejžar velike zasluge za magda-lensko predmestje in Maribor sploh. V načrtu bodočega poslovnega leta je gradnja prepotrebnega otroškega igrišča v petem okraju. Misliti bo treba tudi na primerno zasenčenje promendne poti ob Dravi z odgovarjajočimi nasadi. Mestna občina je poverila Magdalenskemu olepševalnemu društvu nalogo, da čim prej preskrbi naši mladini primerno igrišče, radi česar društvo upravičeno pričakuje primerne podpore. Sledili sta poročili blagajnika F. Špe-s a ter gospodarja g. T i č a r j a, dočim je za nadzorni odbor poročal g. Rameli. Dohodki in izdatki so sicer uravnovešeni, vendar pa so zahteve, ki se stavljajo društvu iz dneva v dan vse večje in pričakuje društvo radi tega podpore v poštev prihajajočih činiteljev. Vsa poročila, kakor tudi po nadzornem odboru predlagana razrešnica, so bila soglasno in z odobravanjem vseta na znanje. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: Hochmiiller, Bregant, Novak, Spes, Tičar. dr. Stamol, Grgič, An-čič, Bender, Starec, Slovinec, Cimerman, dr. Jančič in Rameli. Odbor se bo konstituiral na prvi odborovi seji. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata, v teku katere so bile iznešene upravičene pritožbe radi večnega prahu na naših mestnih cestah in ulicah. Društvo je prav za prav organ mestne občine in gre njegovo prizadevanje v tem prav-cu, da vtisne našemu V. okraju čim prijet nejšo in prikupnejšo zunanjo sliko. V prepričanju, da se bo novo izvoljeni odbor z podvojenimi močmi vrgel na delo v izvedbi vseh svojih bodočih nalog in v upanju, da bo deležen podpore merodajnih činiteljev, je bil petkov občni zbor zaključen. Intenzivno zasledovanje obeh razbojnikov Javite orožnikom vse sumljive osebe Varnostni organi vršijo intenzivne poizvedbe za obema še neizsledenima razbojnikoma, od katerih je bil večji po obra zu namazan s sajami. Sum pada sedaj ne samo na Črepinka in Juharta, ampk tudi na Melhiorja Pintariča, ki je visoke postave in ki je bil udeležen tudi pri duple- škem razbojništvu. Uspešna pa morejo biti poizvedovanja le tedaj, č egredo ljudje varnostnim organom z informacijami na roko in če orožnikom takoj javijo vsakega sumljivega ter neznanega moškega, ki bi se pojavil v tamošnjem okolišu. Resničen razgovor. Kako pa kaj gre tvoja trgovina?« »Zanič, čisto zanič! Iz svojega moram doplačevati.« »Hm, potem pa rajši opusti trgovino!« »Zlomka, od česa bom pa potem živel?« Srečen fant. Vajenec: »Prinesel sem vam račun. Gospodar mi je ukazal, da se ne smem vrniti domov prej, preden mi ne plačate.« — Gospod: »Fant, čestitam! Tako dolgega dopusta nikdar več v življenju ne boš deležen.« RENETA je prirodna. brez vsakršnih škodljivih kemičnih dodatkov 3274 Rasno AFRJK ŽIMO. VOLNO kapok. vato kupite najceneje pri tvrdki »Obnova« F. Novak. Jurčičeva 6. 3954 HALO! HALO! Vsak 31. par čevljev zastonj! Čevljarstvo F. Belicijan, Aleksandrova cesta 61, da 31. kupcu par‘čevljev, ki si jih je že izbral, zastonj. V svrho kontrole se vsak prodan par vpiše v knjigo, tako da imajo kupci pregled čez prodane čevlje. 3867 AUTOMOBILIST1 MOTOCIKLISTI - POZOR! Bencin, olje angleške Dun-lop pneumatike! V vsakem času postrežba pri bencinski črpalki. Tattenbachova ul. 14. Se priporoča Justin Gustinčič. 3381 BUČNO OLJE dobro in sveže, ponudi tovar na bučnega olja. Maribor. Ta berska 7. 3910 Čitajte„Večernik“ «■■■■■■■■■ 1000 DIN IN VEC zaslužite mesečno doma. Potrebno 2500 din. »Anos«, Maribor, Orožnova 6. 3748 Posest HIŠA z vrtom zelo ugodno na prodaj. Lepa mirna lega. 25 minut od glavnega trga. Vprašati Taborska 2. mizarstvo. 3969 Sobo odda V MOJI WEKEND-HIŠICI na Pohorju oddam čez poletje sobo s 2—3 posteljami, (lastne rjuhe) po 5 din dnevno. Gostilna 8 minut. Vprašate Kosarjeva 37-1, 3958 SOBO z dobro oskrbo oddam eni ali dvema osebama. Kejžarjeva ul- 26- 3968 Stanovanje POŠTENEGA FANTA sprejmem kot sostanovalca, soba nima posebnega vhoda. Loška ul. 5-1. vrata 7. 3963 ODDAM s 15. julijem dve podstrežni stanovanji po dve sobi in kuhinja ter predsoba v novi hiši, sončna lega. Jadranska ul. 49. 3959 STANOVANJE Meljski hrib 52. pri Sv. Petru proti odplačilu z delom, oddam- Družine vpokojencev, sposobne za poljska dela. ima jo prednost. 3957 Službo dob* SLUŽKINJO vsestransko pošteno in zanesljivo, zmožno vseh gospodinjskih opravil sprejme pekarna Čebokli. Glavni trg. 3965 SLUŽKINJO staro 30—40 let. ki zna kuhati sprejmem k 3 osebam, nastop 15. julija. Predstaviti se v nedeljo ob 2. ali v delavnikih ob 7. zvečer. Naslov v upravi. 3955 Naznanjam vsem sorodnikom in znancem, da je včeraj ob 13. uri prem nul po dolgi, mučni bolezni moj nad vse ljubljeni soprog, brat in stric, gospod Anton Gombač pregl. fin. kontrole v pok. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 28. junija ob pol 16. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Sv. maša zadušmca se bo brala v petek 1. julija ob 6. uri v magdalenski cerkvi. Maribor, Trst, Kastel Novi, dne 27. junija 1938. Žalujoča soproga Viktorija Gombač, Kdor So fic jSSS Mladost je zdravje, a zdravju služijo Varaždinske Toplice! Enkrat v letu morate tudi na sebe misliti. Telesu je potreben počitek, živcem sprememba kraja Prebijte nekoliko tednov v Hrvatskem Zagorju, uživajte brezbrižno kopališčno življenje, a naše žveplene kopeli, sonce in gozdovi, okrepiti vam bodo telo. Nizke cene: soba od Din 20' - , kopeli Din 10-—, celotna oskrba 25"— do 35'— dnevno. Zahtevajte takoj prospekte in prijavite pravočasno vaš prihod, da dobite čim lepšo sobo. OBJ AVAI Sporočam, da želita niže navedena skleniti zakon; V Ženin Nev esta Krstno ime in priimek Rndolf Sorgo Cvijin Katica Družinski stan samski samska Poklio posestnik drž. uradnica Veroizpoved rim. kat. rim. kat. Dan in kraj rojstva 14. XII. 1911 Oprtalj Italija 4. XII. 1911 Subotica Kraj bivanja Pobrežje Zrkovska cesta 61 Subotica, Jukiceva ulica 42 Krstno ime in priimek staršev pok. šorgo Josip Tončič Marija pok. Cvijin Ivan Rudid Antonija Pozivam vse one, ki jim je znano, da obstoja med menova-nima kakšen zakoniti zadržek ali okolnost, ki bi izključevala svoboden pristanek, da sporočijo to neposredno meni ali potom občinske uprave, kjer je objava razglašena. Objava se mora razglasiti na sledečih mestih: v Subotici in v enem od mariborskih listov. Subotico, dne 25. junija 1938. Drž. matičarsko zvanje Subotca matičar: (podpis nečitljiv) Gostilničarji! Imate na razpolago specijaiitete, ki si lih zaželi še tako razvajen želodec( Želite mnogo fostov, katerim bi radi postregli s svojo iz-orno kuhinjo, raznimi soccijalitetami let rujno kapliico 't Par vrstic v oglasnem -delu ,,Večernlka“ zadošča, da se zgrne k Vam na stotine žejnih ter lačnih Mariborčanov £enlca V pomolu starinske hiše je sedela gospodarjeva Marinka. Sicer je že legla pa ni mogla zaspati in je sedla k oknu. Videla je na trg, na rotovški stolp, za njim se je pa vzpenjalo temnovišnjevo zvezdnato nebo. Gospodična Flis ji je rekla, da je odšel proti večeru. Ali se je že vrnil? — In kako minejo počitnice. Pust čas brez konca! Ko je tako premišljevala in sanjarila, je minila polnoč in sladka dremota ji je lahno zapirala oči. Glava sc je sklonila k mladim prsom; kmalu pa se je vzravnala. V mračni uličici se je razlegel zbor pritajenih glasov, prijetnih moških glasov. Marinka je vztrepetala, poskočila in pozorno poslušala. — Spoznala je glas — Fribortov zvonki glas! Podoknico! Njej! Kako krasno petje, kako ljubko doni v tiho noč! Stopila je oprezno k oknu. Doli je zagledala pevce, tovariše Friborta, ki ga je spoznala tudi v mraku. Cula je, da se odpirajo nasproti okna in vnovič ji je zaigralo srce. Njej na čast. Lenka je izginila. Vavreni je še vedno zvenelo nežno, toplo: »Ne pozabi!« in na ustnicah je še vedno čutil žareči poljub ljubljene deklice. Stal je še vedno na istem mestu in gledal v mrak kamor je izginila. .Stemnilo se je. • V gostilni pri Prencu je bila že luč in v sobi je bilo veselo. Gospodje filozofi, ki odidejo šele jutri, so se zbrali, da se končno v prijateljskem krogu pozabavajo. Veselja ni manjkalo — ta bi bila lepa, da bi sc študent pred počitnicami držal kislo! Krožile so pesmi, razlegal se smeh, hrup in šala. Smehu ni bilo konca, ko je Fribort dovtipno kakor je znal začel praviti nezgodo, ki se je pripetila gospej Rollerjevi. To so že sicer skoraj vsi zve, deli, ko pa je Fribort pripovedoval, so se vnovič smejali. Danes se je pri svečani maši pririnila na kor in se vsedla prav k ograji s svojo vrečico za pletenje. Marljivo je motrila svojo okolico in se končno zagledala v neki kot; v tem pa je nekdo v bližini opazil, da je vrečica odprta in v njej na vrhu prečudna reč. Ko se je Rollerica obrnila, toliko da ni zakričala. Sunkoma se je obrnila, segla z desnico po vrečici, ki je po čudnem naklučju zdrsnila z ogra- je, toda ni je več ujela. Sklonila se je za njo in videla, kako se ljudje obračajo proti njej in v smehu love karte, ki so pa dlc iz rečice in se vsipale na osupio množico. Bilo je smeha in dovtipov v vsem Li-tomišlju na račun nesrečnega padca kart gospe županje. Največje veselje pa so imeli seveda filozofi, zbrani pri Prencu. Pozno je že bilo. toda smeli, hrup in petje ni ponehalo. Vse mesto je dremalo v objemu tople julijske noči. Ljudje na klopicah pred hišami, so izginili že pred polnočjo: nekje še je zvenelo brenkanje na gitaro — P<* tudi to je prenehalo.Tišina. — ____________________________________ (Palic-) Dart’!f<* ar;,n» sVMd PTU Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOPFN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.