6. številka Ljubljana, v torek 9. jaiuivarja 1900 XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od štiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska - Dopisi naj se izvole" frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št. 85. Ljubljanski škof in nova šola. Ljubljanski škof, gostobeseden kakor je, je čutil potrebo, izdati zopet nekako pastirsko pismo in sicer ga je posvetil slovenskim učiteljem, „ker se zadnji čas še celo v strokovnih listih širijo o šoli popolnoma napačni nauki". To jako plitvo pastirsko pismo ne bo veliko vplivalo na slovensko učiteljstvo, ne samo zato, ker „Škofijskega lista, četudi ni prepovedan, nihče ne čita, ampak tudi za to, ker je obseg tega pisma naravnost srednjeveški. V tem listu nam je škof Jeglič pokazal, da sicer tiči globoko v nazorih onih časov, kateri se nikdar več ne vrnejo, da pa tudi nima prav nikake diplomacijske zmožnosti. Kar loputnil je s svojimi anti-kviranimi nazori na dan in še toliko se ni potrudil, da bi jih bil kako omilil in zaokrožil kakor bi bil to gotovo storil prekanjeni kardinal Missia, če bi bil izdal jednako pismo. Poglejmo, kakšen je ideal škofa Jegliča o šoli. Sedaj ve menda že vsak razumen človek na Slovenskem, da se je škof Jeglič rodil nekaj stoletij prepozno. Ideje njegove so take, kakršne so bile veljavne tedaj, ko so velikega Husa vrgli na grmado in zatorej se ni čuditi, da mu je član V. nekdanjega slaboglasnega konkordata uzoi vseh uzorov. Čujte, slovenski učitelji in roditelji, kako šolo Vam ponuja škof Anton Bonaventura! „Ves pouk katoliških otrok bo v vseh šolah, javnih in zasebnih, skladen z naukom katoliške vere, škofje bodo pa po sebi lastni pastirski dolžnosti in nalogi vodili versko vzgojo otrok v vseh javnih in zasebnih šolah in bodo marljivo pazili, da se v noben učni predmet ne vrine kaj tacega, da bi se protivilo katoliški veri in nravnemu življenju". ,Vsi učitelji v šolah za katoličane bodo pod cerkvenim nadzorstvom. Nadzornike cerkvene pokrajine bo Njegovo veličanstvo po predlogu škofovem imenovalo. Vera in nravnost pozvanega učitelja mora LISTEK. V katedrali sv. Petra. (Odlomek iz romana „Rim". _ Francoski spisal Emil Zola.) Bila je dvanajst. Mahoma je nastala med občinstvom radost, gibanje, katero je kakor globok val prihajalo iz sosednjih dveh dvoran. Toda bili so le vratarji, kateri so odrivali ljudstvo, da napravijo pot za papeža. Nakrat pa so zadoneli iz prve dvorane klici, kateri so se množili in prihajali bližje. To pot je bil res sprevod. Najprej je šel oddelek švicarske straže, katero je vodil sergeant — potem rudeče oblečeni nosilci prestola — nato dvorni prelatje, mej njimi štirje službeni tajni ka-morniki. Nazadnje je korakal mej dvema vrstama nobelgardistov v pol gali sam sveti oče, slabo smehljajoč se ter deleč na desno in levo svoj blagoslov. Z njim vred je privrel tudi naraščajoči šum iz stranskih dvoran v Sala della Beatificazione. Strast ljubezni je narasla do blaznosti in pod to nežno, blagoslavljočo belo roko so padala vsa ta zmedena bitja na obe koleni. Na tleh ni bilo več druzega videti kakor po- biti neomadeževana; kdor bi s prave poti zabredel, se bo odstavil". Torej: Vsi učitelji pod cerkveno nadzorstvo, kakor mežnarji, in kdor bi s prave poti zabredel, to se pravi, kdor bi se zameril župniku ali njegovi kuharici, se bo odstavil. Nadalje naj iz tega famoznoga pastirskega lista ponatisnemo še naslednji odstavek : „ Presegala bi pa država svoje pravice, ko bi „sebi prisvajala vrhovno vodstvo in nadzorstvo nad vsem podučavanjem in vzgajanjem pripustivši cerkvi samo oskrbovanje, vodstvo in neposredno nadzorstvo verskega podučavanja in verskih vaj, iz vsega druzega podučavanja bi pa popolnoma odstranila vpliv cerkve"; zagrešila bi država proti cerkvi, „ko bi učitelje katerekoli veroizpovedi nameščavala na katoliških šolah in ko bi vpeljala knjige, ki jih cerkev ni odobrila". Tako odločuje šolski zakon za Avstrijo z dne 25. maja 1868., ki je torej načelno cerkvi protiven in ji krati od Jezusa podeljene pravice. Zato so se proti temu zakonu izrekli sv. Oče in tudi avstrijski škofje, zato dobri katoličani žele, da se popravi in prenaredi". Ali treba še kaj reči? Škof hoče imeti šolo za-se, čisto zase. Država naj stoji na strani in naj plačuje, vse drugo pa opravi cerkev, ki ima, kakor se sanja škofu Jegliču, naravno pravico za to. Mi to naravno pravico, ki si jo lasti cerkev do šole, odločno zanikamo. Cerkev nima niti volje niti sposobnosti, urediti in vzdrževati nam dobro šolo. Kar je izvrstni, sedaj veljavni šolski zakon izvrstnega vstvaril, to bi rad pogoltnil moloh klerikalizma, ko bi si narodi dali iztrgati iz rok neprecenljivo novodobno šolo. Toda pot do tja je še dolga. Minoli so tisti časi, ko je smela cerkev misliti, da se še kdaj polasti šole. Nikdar več je ne dobi. Branili jo bomo do zadnjega, branili z vso eneržijo in brezobzirnostjo in upamo, da bo tudi vse slovensko učiteljstvo stalo na naši strani. Hands off od šole! To je naša parola, to je naš odgovor na nameravani atentat bito, od pojava Boga uničeno pobožno ljudstvo. Prevzet je Pierre z drugimi vred vztre-petal ter se zgrudil na koleni. Ah, ta vsemogočnost, ta nepremagljiva sugestija vere, tega strašnega diha z onega sveta, ki se je v dekoracijah in v pompi kraljevske veličine desetorila! Ko je se !el Lev XIII., obdan od kardinalov in svojega dvora, na prestol, je nastala tihota, in pričela se je ceremonija, kakoršno zahtevata šega in obred. Najprej je govoril kleče neki škof, ter polagal njega svetosti pred noge zvestobo vdanih vsega fcristjanstva. Njemu je sledil predsednik odbora, baron Fouras; stoje je čital dolg govor, v katerem je predstavil romarje, raz-tolmačil njih želje in podal vsemu resnobo politične in verske demonstracije. Ta debeli mož je imel tenek rezek glas, kateri je škrtal kakor kak sveder. Govoril je o bolesti katoliškega sveta, katero se je rodilo, ker je oropan Sveti Stol že četrtsto-letja, — govoril je o volji vseh tn zastopanih ljudstev, tolažiti najvišjega in čislanega glavarja cerkve, in sicer s tem, da so mu prinesli vinarje ubogih in bogatinov in tudi mile darčke najnižjih v ta namen, da more biti papežtvo ponosno in neodvisno ter da more zaničevati svoje na« na novo Solo. Škofu Antonu Bonaventuri smo za njegovo pastirsko dopisnico iz srca hvaležni, ker v njej je črno na belem dokazano, kako duhomorne naklepe kuje s svojo armado zoper šolo, ki spada v istini mej prave svetinje našega naroda. Jedro židovstva. (Dalje.) 3. Filo- in antisemitizem. Židje so nam Arijcem tuje pleme. Ali vkljub temu imajo oni poleg svojih neprijetnih lastnosti j tudi čednostij in krepo-stij, katerih Arijci v takošni meri nimajo. Nekateri Arijci gledajo vsled tega s spoštovanjem na Žide — to so filosemiti (za filologa strašna beseda!) Drugi Arijci vidijo zopet na Židih bolj one neprijetne lastnosti, vsled katerih baje Arijci z Židi v neposrednem občevanju živeti ne morejo; Židi so kakor pijavke, ki pijejo v obliki zlata in denarja arijsko kri, to je, oni uživajo vsled svojih špekulacij in brezobzirnosti brez posebnega truda plodove arijskoga truda in dela. Vse šege in vsi običaji, celo naziranje Židov na svet je tako diametralno nasprotno blažjemu indoevropskomu in krščanskemu duhu, da z Židi živeti pomeni degeneracijo arijskega plemena in duha. Pri vseh olikancih in tudi že pri ne-olikancih, bodejo si filo- ali antisemitje, je na dnevnem redu židovsko vprašanje, uprav tako kakor takozvano socialno vprašanje. Največji kapitalisti so Židje — in to pove mnogo. Sam Marx, Žid, pravi, da je podstat in bistvo židovstva barantija (Schacher) in goljufija, da je Bog Židov — denar, da je motiv vsega njihovega delovanja gmotni egoizem; židovstvo samo smatra Marx za takovo zlo, da trdi: „Družbena emancipacija Židov je emancipacija družbe od Židov". Kaj torej z Židi? Ali jih pustiti, da dalje izsesavajo dobre, neumno-naivne kri-stijane, da se uresniči faktično Židov veliki ideal, svetovno gospodarstvo, katero imajo skoro že na pol v svojih rokah? Ali izjemne zakone napraviti proti njim, da se sprotnike. Govoril je tudi o Francoski, obžaloval nje zmote, prerokoval nje vrnitev k zdravim sporočilom ter ponosno namignil, da je bila Francija najbogatejša in naj-radodarnejša dežela, od koder so zlato in darovi vreli kakor nepretrgan veletok v Rim. Končno se je dvignil Lev XIII. ter odgovoril škofu in baronu. Njegov glas je bil močan, zelo nosljajoč in je presenetil vsakogar, ker je prihajal iz tako drobnega telesa. V malo stavkih je izrazil svojo hvaležnost ter dejal, da je njegovo srce globoko ginjeno vsled vdanosti, katero izkazujejo narodi papežtvu. Naj si bodo časi tudi slabi — končna zmaga no more več dolgo izostajati. Vidni znaki kažejo, da se ljudstva vračajo k veri, da bodo zločinstva pod splošno Kristovo vlado kmalu prenehala. Kar se pa tiče Francije — ali ni ona najstarejša hčerka cerkve, ali ni podala Svetemu Stolu premnogo dokazov svoje ljubezni, da bi jo ta mogel kdaj nehati ljubiti? Potem je dvignil roke ter podal vsem navzočim romarjem, po njih zastopanim družbam in društvom, njih rodbinam in prijateljem, Francoski in vsem katoliškim narodom svoj apostolski blagoslov v zahvalo za dragoceno pomoč, katero so mu vročili. Ko se je zopet vsedel, je zagr- njim onemogoči njih zlomiselno, drugim pogubonosno delovanje ? Ali pa Žide do cela iz vseh evropskih dežel odpraviti, da se naselijo v svoji nekdanji domovini? Znano je, da nekateri Židi sami, takozvani Sionisti, težijo po tem, na zadnje omenjenem cilju; na prvi pogled bi se zdolo, da so Sionisti pošteni, prepričani verniki, ki spoštujejo kako vzvišenejšo tradicijo svojih očetov. Ali na drugi strani so pa znamenja, da je sionistično gibanje samo pesek v oči naivnih Arijcev: celo gibanje meri neki le na to, da se ustrojijo židovska — odjemališča v Palestini in Aziji za evropsko-židovsko blago! Na tak način deluje prebogata „Alliance israelite", s sedežem v Parizu, na večjo čast — židovsko in na pomnoževanje židovskih milijonov. Od raznih stranij je raznih receptov na odvračanje židovske, Arijcem preteče nevarnosti. Kaka pa je ta nevarnost, ki jo vsemu svetu ponuja in stavi židovsko vprašanje ? Židje so v svobodnem liberalnem gospodarskem boju tako prebrisani in zviti, da je naravno, da so finance dobili v svoje pesti. Ker so bogati in visoko nadarjeni ker živijo v obče zdravo, sme se reči, povprečno zdravejše in razumnejše nego Indo-germani, in ker je njihova narava zelo žilava, pretekajo Arijce skoro na vsakem polju vedno bolj in bolj. (Židje so neki ie slabi slikarji, poljedelci in fizični delavci). Kdor ima denar, ima sredstva za najvišjo izobrazbo, in tako vidimo Žide med najvišjo inteligenco zelo številno zastopano, osobito, ker bogati Židi ne žive tako blazirano kakor često bogati Arijci; koliko učenjakov Židov zaseda vseučiliške stolice! Kdor se nekoliko v znanosti kreta, mora prihajati z Židi v nekako dotiko; in koliko mladega naraščaja pošiljajo Židi vedno na najvišja izobraževališča! (na dunajski medicinski fakulteti je menda polovica židovskih slušateljev! koliko je v primeri s temi slovenskih??) Ker boljše javne službe le oni doseči more, ki ima sredstev, da lahko even-tuvalno čaka leta ter leta, je naravno, da se Židi, k temu namenu tu in tam krščeni, (kar dalje nič ne pomenja), rinejo i v naj- melo šumeče, frenetično ploskanje, ki je trajalo deset minut ter se mešalo z vivat-klici, in nerazločni vzkliki — vihar razbrzdane strasti, ki je stresal vso dvorano. Mej tem, ko je divjalo to besneče če-ščenje, je Pierre opazoval Leva XIII, kateri je zopet sedel nepremično na svojem prestolu. S papežko čepico na glavi in ogr-njen z rudečo, s hermelinom obrobljeno ogrtačo, v dolgi, beli sutani, je imel res hieratično okorelost malika, katerega obožava dvakrat stoinpetdeset milijonov ljudij. Ob škrlatastorudečem ozadju zastorov, baldahina, mej temi perotastimi nabori draperije, kjer je nekaj žarelo, kakor plamen poveličanja, je bil videti zares veličasten. To ni bil več slabotni starec, ki je potezal noge za seboj, s hromotnim vratom kakor kak ubog, bolan ptič. Grdost obraza, preveliki nos, predaleč razklana usta, propale, izsušene poteze, vse to je izginilo. V tem voščenem obrazu ni bilo druzega razločiti kot dvoje krasnih, temnih in globokih oči, polnih večne mladosti izvanrednoga duha in bistroumnosti. Nehote je vzravnal svojo postavo, zavest, da predstavlja večnost, kraljevska plemenitost, katera ga je obdajala, je delala vtisek, kakor da ni nič druzega kakor dih, kakor čista duša v telesu od slonove kosti, v telesu, ki je tako pro- višje državne službe. (Marsikateri židovski žurnalist srednje mere je boljše poučen o bistvu države, ko ta ali oni slovenskih poslancev). Arijci padajo tako vedno bolj v fizični in duševni proletarijat. Ker se nadalje Židje zelo zelo množijo, ker sploh ne poznajo asketičnega ideala spolovne zdrž-Ijivosti ali celibata — celibat je v očeh Židov patologičen pojav —, rase njih število velikansko; na Ogrskem n. pr. so se Židi v tem stoletju pomnožili za 700%!! Arijci se pa ponekod sploh več ne pomno-žujejo, kakor Francozi, in faktum je, da se Arijci v obče tako ne množijo kakor Židje, temveč proti tem zaostajajo! Glede na to je v južno-evropskih, to je katoliških Arijcih zelo neugoden celibat duhovnikov, ki znač' najmanj l/t milijona sterilnih več ali manj inteligentnih in premožnih Ijudij. Na drugi strani se pa Židi, osobito v naši dobi obče svobode, postransko pridno mešajo z Arijci ter tako kazijo to raso in ustvarjajo slabotne mestice ter bastarde, kateri svojim očetom nikoli ne bodo mogli biti kos. (Dalje prih.) \r 1 Jiibljuni, 9. januvarja K položaju. Korberjev kabinet se vendar ne bo porodil tako lahko in naglo kakor se je mislilo v birokratičnih krogih še koncem pretečenega tedna. Korber si je celo jeden« krat že opekel prste! Obrnil se je namreč do češkega fevdalnega plemstva s prošnjo naj ga podpira v tem, da se doseže sprava med Nemci in Mladočehi. Fevdalci so ga osorno zavrnili, češ, da treba najprej priti Čehom nasproti, ki nikakor niso zadovoljni z osebnim poroštvom, nego zahtevajo stvarnih jamstev. Tudi Nemci niso baš navdušeni za bodoči birokratični kabinet, ki ima samo to nalogo, da nadaljuje ondi, kjer je Clary nehal, oziroma kjer bi bil moral Clary začeti, t. j. delati na koalicijo večjih strank državne zbornice ter pripraviti tla koalicijskemu definitivnemu parlamentarnemu ministrstvu. Zdi se tudi, da Korber še nima cele liste svojega kabineta, nego da šele išče mož, ki bi naj stopili tik njega. Sedaj se piše, da dobi tudi nemška katoliška narodna stranka svojega zastopnika v Kor-berjevem kabinetu, kjer bodo imeli Čehi, Poljaki in Nemci po jednega svojega zaupnika. O kakem zaupniku jugoslovanske krščansko narodne zvez6 pa ni slišati ničesar. Nemci zahtevajo, da odstopi dosedanji zbornični predsednik, dr. Fuchs, in da se prepusti mesto prvega podpredsednika levici. Da dosežejo to, zahtevajo, naj se zasedanje zaključi ter naj se izvoli na novo vse predsedstvo in vsi odseki. Nemci torej ne zahtevajo malo! Rekonstrukcija Szellovega kabineta. V nekaterih dunajskih in budimpeštanskih listih cirkulira že nekaj časa vest, da bode SzelI odstopil, ter da bo njegov naslednik grof Albert Apponvi. Kolikor pa vedo zagrebški listi, se nikakor ne namerava kaka rekonstrukcija Szellovega zorno, da človek že meni videti njegovo dušo, kako se je rešila svojih zemeljskih spon. Tedaj je čutil Pierre, kaj more biti tak mož, pontifeks, kralj dvestopetdesetih milijonov pokornih podložnih tem pobožnim, trpečim bitjem, katera so prišla od daleč, daleč, da ga molijo: sijaj moči, katere so se v njem poosebljale, jih je silil predenj v prah. Za njim, v škrlatu zastorov se mu je mahoma odprla posmrtnost, neskončnost idealov in bliščeče oslavitve. V enem samcatem bitju, v izvoljencu, jedinem, nadčloveškem bitju se je poosebljalo toliko stoletij zgodovine, pričenši pri apostoln Petru, tolika moč, tolik veleum, toliko bojev in zmag! In potem, kolik čudež, kolik neprestano prenavljajoč se čudež: nebo se je ponižalo in biva v tem človeškem telesu, Bog stanuje v tem služabniku, katerega si je izbral iz nebroja drugih živečih bitij ter ga posvetil s tem, da mu je podelil vso moč in vso vedo! Bog je v enem človeku, Bog gleda neprenehoma iz njegovih oči, govori iz njegovega glasu, hiti iz vsake njegove kretnje. Kdo si predstavlja to velikansko, to brezmejno moč nezmotljivega vladarja — ki ima popolno oblast na temin iz veličanje na onem svetu, ki je vidljiv Bog! Kako umevno je bilo, da so hitele k njemu duše, katere je koprnenje po veri uničevalo, da so se te duše popolnoma potapljale tam* Iger so našle slednjič iskano gotovost: to- kabineta že sedaj, nego šele potem, ko se dožene proračun, kar se zgodi šele okoli Velike noči. Fuzija stare liberalne stranke z Apponvijevci se ni posrečila, kajti sloge med njimi še doslej ni popolne, nego se pokazujejo pri vsaki priliki nasprotstva. Apponvijevci pa pridobivajo vedno več na svojem uplivu, zato ni izključeno, da bo novi ministrski predsednik Apponvi, kar je že stara njegova želja. Tudi Horanskv, bivši predsednik liberalne stranke, vstopi baje v novi kabinet. Kriza v Szellovem kabinetu je že stara in Szell se vzdržuje le še s težavo. Vojna v Južni Afriki. Na vseh bojiščih so imeli Angleži zadnje dni zopet nesrečo. General White se bode moral v kratkem podati, kajti Buri so prodrli že do zadnje utrdbe pred mestom, in Angleži so jih le z največjo težavo zavrnili. Pomagal je Whiteju general Buller, ki je na njega nujno prošnjo zgrabil Bure pri Kolensu. Buri so bili angažirani tako na dveh straneh, kar je rešilo Ladvsmith. Buller je napadel naslednjega dne Bure znova pri Chievelevu, a vzlic svojim 66 topovom ni opravil ničesar, nego je moral naglo be žati nazaj v svoj tabor. Buri pri Chievelevu in Kolensu nimajo sicer toliko topov, a zato pa njihovi topovi streljajo dalje kakor angleški. Iz Kapa je došlo obširno poročilo o najnovejšem porazu generala Frencha. Suf-lolk polk je pod poveljstvom podpolkovnika Watsona zgrabil Bure, a ti so Watsona že pri prvem navalu ranili, zapodili tri kompanije v beg, četrto, ki je štela še okoli 80 mož, pa ujeli. Nadalje se poroča, da so se morali Angleži iz Cooks Farme v najhitrejšem begu umakniti zopet nazaj v Belmont, takisto so morali prepustiti Dordrecht Burom. Angleška posadka v Kurumanu pa se je morala na novo leto podati Burom, ki so tako ujeli 120 Angležev, med temi 12 častnikov. Poraz polkovnika Baden Powella pred Mafekingom je bil velik. Angleži so imeli velikanske izgube, tako da se bode moralo mesto v kratkem podati. Zanimiva je tudi vest, da so Angleži dognali šele sedaj, da so dobivali Buri topove še med sedanjo vojno in konservirana živila. V londonski luki so carinski uradi na nekem parniku našli več zabojev, ki so bili namenjeni Transvaalu. V zabojih je bila med drugim tudi šestorica maksimovskih topov! — Angleške bojne ladje so zajele in eskortirale v Durban že štiri nemške in tri američanske parnike, ki so peljali potnike v nevtralno portugiško luko Delagoa Bai. Razburjenje radi nesramnosti Angležev je v Nemčiji in v Ameriki veliko, saj nimajo Angleži prav nobene pravice nadlegovati ladij, ki so odplule iz nevtralnih pristanišč in so bile namenjene v nevtralno luko, ne da bi imele na krovu streljivo ali kaj druzega. Anglija ima sedaj tudi oni dve državi, ki sta jedini še kolikor toliko simpatizirali ž njo, za sovražnici. Tudi Zjedinjene države in Nemčija so danes Angliji nasprotne kakor že dolgo niso bile. Anglija je docela osamljena in brez prijatelja. Dopisi. Iz Jesenic, 5. januvarja. Vsak kozarec, v katerega se vedno vliva, se enkrat le napolni do vrha, ako tudi se le po malem priliva, in nazadnje se tekočina razlije po mizi. Ravno tako je tudi tu pri nas. Smo sicer potrpežljivi ljudje, toda ker je kupa le že prepolna, naj Vam nekoliko povemo, kako se na Jesenicah gledamo liberalci in klerikalci, in kako udrihajo zadnji po nas. Že pred dalje časa je prišel sem nov župnik — pardon, le administrator — in je takoj pričel boj s socialnimi demokrati. Ko je te skoro popolnoma uničil, pričel je izvrševati drugi del svojega programa, pričel je z ognjem in mečem preganjati — liberalce. Med tem, ko so bili v prejšnjih časih nedeljo na nedeljo, praznik na praznik socialni demokratje na vrsti, je sedaj .Narod" pri vsaki propovedi omenjen, ali pa se omenja indirektno čre-zenj. Samo jedne izjeme se vemo spominjati, namreč takrat, ko je bilo potem — cerkveno darovanje! Zakaj tudi takrat ni bilo udrihanja, je lahko uganiti. Že preje je bilo raz lečo rečeno, da oni, kateri .Narod" bere, ga bere pod smrtnim grehom, kdor je pa na njega naročen, ta ne dobi odveze, toda zadnjo adventno nedeljo, ko se je bral tu škofov pastirski list, je bilo zagroženo, da ne pride gospod admi- — ako bi bil slučajno kdo izmed onih na smrtni postelji — kakor, ako preje pred dvema pričama priseže, da se odpove „Narodu" in njegovi stranki, kajti pri tej stranki biti je večji greh, kakor vsak greh nečistosti. Dotičnik ne sme biti boter itd. Ali se ni že dovolj v pastirskem listu udrihalo po liberalcih in socialno demokratskih listin? Čemu je gospod administrator pridejal še to iz svojega žepa? Morda zato, da bi Rovtarji mislili — ako je bil kdo izmej njih takrat v cerkvi — da „Narod" urejujejo sami hudički, in da izhaja v peklu, ne pa v beli Ljubljani ? Ali je morda kje drugje iskati vzroka? Čudno, da gospod administrator ravno takrat najbolj udriha po »Narodu", ko ve, da ni nobenega naročnika v cerkvi. Gotovo se v Ljubljani smejete temu počenjanju, kakor se je marsikdo izmed nas smejal, ko je to od drugih slišal. Poleg tega pa morate postati vendar le resni, kajti gospod administrator nas je potisnil pod najhujše hudodelce. VzUc temu mislimo, da te grožnje nikogar ne preplašijo, nasprotno, najbrže Vam pridobe še kakega novega naročnika, kajti človek prerad seže po prepovedanem sadu, kar se je najbolje pokazalo tedaj, ko je škof sežgal Cankarjeve pesmi. Vse kar kvasijo duhovniki o grehu, ki se ga stori s čitanjem „Naroda" je bosa. Tisti Časi so že minuli, ko so ljudje verjeli, da sme vsak zakotni farucelj določevati, kaj je greh ali ne. Pa kaj je naredil „Narod" tako strašnega, da ga povsod tako napadajo raz prižnice ? Ali je morda res tak nasprotnik vere, cerkvenih obredov in duhovnikov sploh? Ali ne pove le samo golih, cerkvenemu ugledu škodljivih fakt? Ali ne koristi ravno s tem cerkvi? Pa, ker resnica oči kolje, in je nehvaležnost plačilo sveta, zato se mu godi tako! Zato smo že slišali marsikaterega trezno mislečega moža reči, da bode „Narod" toliko časa, dokler bode na tem stališču, kakor je sedaj, vedno bral, ker ne najde nič pregrešnega na njem. Morda je iskati vzroka zaradi tega strastnega preganjanja pri nas še kje drugje. Morda se stebri tukajšnjega od gospoda administratorja ustanovljenega „Kat. delavskega društva" že precej majejo, in se je bati za obstanek, kajti njih ugled je prišel že tako daleč, da imajo častni naslov „ a.........ter da se zaradi tega hoče gosp. administrator maščevati nad nami, ker je mnenja, da je k temu lepemu priimku kdo izmed nas pomagal Zakaj pa je gosp. administrator ravno rekel, da je „Narodovo« branje in podpiranje večji greh, kakor vsak greh n e č i s t o s t i ? Ali je morda ta greh po tej fari najbolj razširjen? Tega ne vem, mislim da ne, vedel bode to gosp. administrator sam najbolje. Morda je pa vzrok iskati kje drugje, morda je slišal, kakega mnenja je ljudstvo zaradi naslednje zgodbice, in je hotel s tem označiti, kako za majhen smemo smatrati še tako velik pregrešek, da je le na katoliški podlagi? Stvar je namreč taka: Tu smo imeli mladega cerkvenika, in ni čuda, ako se je v farovško kuharico zagledal, ker je imel tam mnogo opravka. Posledica je bila, da sta se vzela. To pa gosp. administratorju ni bilo nič kaj všeč. Hotel je na vsak način to preprečiti, toda kar se ne da, se ne da. Nazadnje jo je cerkvenik le dobil. Pa gosp. administrator, modra glavica, si je vedel kmalu pomagati. Odstavil je cerkvenika, ne da bi se za koga kaj zmenil. Ni čuda toraj, da so marsikateri farani, kateri so „mežnarju" kuharico bolj privoščili, kakor „fajmoštru", mislili, da je to storil zaradi kuharice, in da so sklenili, da naj se predlaga, župnik naj ima odslej ali kuharja, ali pa pol ducata kuharic na jeden-krat, da se ne pripeti kaj jednakoga, ako bi mu „savski mežnar" drugo vzel. Cela fara je bila zaradi tega razburjena, občinski možje so se posvetovali, kako bi to preprečili, in nazadnje prašali gosp. administratorja pismeno po vzroku Ta jim je istotako odgovoril in naštel celo vrsto ^paragrafov", vsled katerih lahko brez vsakega sodelovanja in na svojo odgovornost cerkvenika odstavi, in da ni primoran vzroka nikomur povedati, pač pa leži ta pri škofijstvu, kamor se lahko obrnejo. To jim jo je zasolil, ali ne? Svojo stvar pa je po mnenju Ijudij le dosegel, maščeval se je nad cerkvenikom. Takrat, ko so prebrali sdministratorjevo pismo pred občinskimi ■astmi, so se ti tako čudili, da je jeden ■^■■1 Btttl Tlfrlihli-i ktr iir vlitnl naštetih grafov, kakor V3i advokatje skupaj!" Kaj pa Vi pravite, gospod urednik, ali ima ljudstvo prav, ker privošči cerkveniku bolj kuharico kot „fajmoštru", da bi se vsaj s tem odškodoval za zgubljeno službo. Ko je prišel novi „mežnar" gori iskat stanovanja, ga ni dobil, tako da se je moral kaplan umakniti v župnišče, kjer pa preje ni bilo prostora za nobenega kaplana, kaplanijo je pa dobil cerkvenik. Slep mora biti novi „mežnar", da ne vidi, kako zelo malo ga marajo Jeseničani, ker še vsak tovarniški delavec je dobil stanovanje, samo „mežnar" ne. Za novega „mežnarja" še nobene „šupe" ni bilo prazne. Pa vsejedno je ostalo pri starem. Kaj ne, gospod urednik, daleč smo prišli, na katoliški podlagi se sme sedaj že vse počenjati, nihče ti ne bode več štel v greh nobene stvari, ako je le na podlagi naših klerikalcev. Jaz pa, in z menoj mislim jih je tudi več, kateri so drugačnega mnenja, mi sodimo malo drugače, ter obsojamo vse z jednega in istega stališča, in prav zato nas preganjajo naši nasprotniki, kjer morejo, ker ne trobimo ž njimi vred v jeden in isti rog. Sami nas sodijo in obsojajo pri vsakem najmanjšem koraku, ker so pozabili, da še velja: „Ne sodite, da ne boste sojeni." Dnevne vesti. V Ljubljani, 9. januvarja. — Osebne vesti. Učitelj v Ljubljani, gosp. Luka Jelene, predsednik „Zaveže slovenskih učiteljskih društev", je izven vrste pomaknjen v višji plačilni razred. — Goriški deželni zbor se snide, kakor poročajo laški listi, meseca febru-varja. Ako ne bo sklepčen, to se pravi, ako slovenski poslanci ne ustopijo, hoče vlada dež. zbor razpustiti. — Odprava notarijata? Razni listi poročajo, da se bavi pravosodno ministrstvo z vprašanjem o odpravi notarijata. Notarske agende hoče izročiti odvetnikom, da jih tako odškodi za izgubo, ki jim jo je provzročil novi civilno pravdni red. Pravice sedanjih notarjev in notarskih kandidatov se bodo seveda varovale. — Mariborsko okrožno sodišče. Nemci so zopet v skrbeh. Njihovi listi poročajo, da namerava predsednik mariborskega okrožnega sodišča dvorni svetnik Greistorfer iti v pokoj. To dela Nemcem samo zategadelj preglavice, ker ne vedo, kdo da postane njegov naslednik. Pravijo, da bi bil Slovencem najljubši dr. Fohn, poleg katerega pa prideta v poštev tudi podpredsednik okrožnega sodišča v Ljubnu W al ter in višjesodni svetnik v Gradcu Emminger. — Volitev v okrajni zastop slovenj ebistriški so iztekle za Slovence neugodno. V skupini veleposestnikov so zmagali nemški kandidatje in so s tem dobili večino v tem zastopu. — Za Prešernov spomenik. Gospod Franc Silvester v Vipavi priposlal je odboru za Prešernov spomenik v Ljubljani 34 K, katere je povodom nekega godovanja nabrala gospa Bernotova. K temu znesku prispeval je gospod notar M. Sushnik 30 K. Bilježimo ta dar z željo, da bi se letos, ko se slavi stoletnica našega pevca-prvaka, domoljubni krogi slovenski pogosto spominjali te stoletnice ter s primernimi prispevki omogočili, da se Prešernu postavi dostojen spomenik v Ljubljani. — „Glasbena Matica". Vsled sodelovanja svetovnega umetnika Fr. Ondfička pri koncertu dne 17. t. m. množe se vprašanja po sedežih. Odbor „Glasbene Matice" prosi tedaj vse dosedanje redne obiskovalce koncertov, da si omislijo sedeže kar najhitreje. Sedeži dobivajo se v trgovini g. Lozarja. — „Bogovi sovražijo" župnika na Robu. Lansko leto čitali ste, cenjeni čitatelji v „Slovenskom Narodu", kako vesten je g- župnik na Robu v izpolnovanju svojih dolžnosti. Popustil je svoje ovčice, kar za tri dni in šel na shod svedercev. Trije njegovi farani so bili takrat tako poredni, da so nevarno zboleli in jeden je celo brez sv. zakramentov umrl. Ko smo hoteli takrat g. župnika poučiti, kake dolžnosti ima, zvijal se je na vse mogoče načine in se opral na prižnici in v „Slovencu" s tem, da sme sa tri dni zapustiti farane, ne da bi koga kaj vprašal, in da je Sel takrat po vsako-letnem običaju obiskat svoje stariše, in da svedercev. Takrat smo pustili gosp. župniku veljati, ker smo menili, da se gotovo poboljša. Varali smo se bridko! Radovedni smo kako se bo g. župnik opral pri sledečem slučaju: Teden dni je, kar je zbolelo v vasi le pol ure oddaljeni od župnišča, še ne 20 let staro dekle. Na novega leta dan dopoludne poslali so po g. župnika, da ji prinese sv. popotnico. Ta se je pa odrezal: „Zdaj ne grem, bo že počakala!" Ker je bilo dekletu vedno huje, poslali so popo-ludne še jedenkrat po g. župnika, a ta je rekel: „Ko bi bil moški, bi že šel, a ženske imajo svoje bolezni. Vsaka se rada malo pocrklja! Do jutri naj počaka!" Isti, ki je prišel po g. župnika, pa je rekel: „Gospod župnik, dekle je slabo, vi bodete krivi, ako umrje brez sv. zakramentov!" In šel je potrt domu. Dekle je še isti večer umrlo — umrlo brez sv. zakramentov! In kdo je kriv? Vprašamo Vas, g. župnik, zakaj Vas imamo? Ali so Vam ženske bolezni tako dobro znane? Morda ste v tej stroki celo praktikus! Pričakujemo jasnega odgovora! Ker je moje poročilo tako žalostno, ne bodem vam danes poročal drugih komedij, ki jih uganja naš g. župnik — obljubim pa, da v kratkem zveste še nekaj zanimivosti! — „Narodna čitalnica". Opozarjamo na jutrišnjo plesno vajo v čitalnici. — Štrajk. Zaradi diferenc, nastalih vsled novega tiskarskega tarifa, je začelo včeraj štrajkati osebje Kleinove tiskarne, danes pa osebje Blaznikove tiskarne. —- Laške budalosti. Piše se nam: Tržaški „Piccolo" postaja včasih kar smešen. Zdaj trdi, da se v frančiškanski cerkvi na Kostanjevici pri Gorici ob nedeljah in praznikih svira na orgijah — ruska himna. Častivredni frančiškani, ki se za politiko vobče toliko menijo, kakor za lanski sneg, pa naj bi bili panslavistični demonstrantje in naj bi svoje demonstracije prirejali v cerkvi? Preneumno! Bože duraka „Piccolo" hrany . . . — Državno podporo v znesku 400 kron je dovolilo poljedelsko ministrstvo kmetijski podružnici v Ilirski Bistrici za nakup zemljišča za napravo drevesnice, v kateri namen je deželni odbor dovolil 100 kron. — Telovadno društvo „Sokol" v Postoj i ni ima svoj redni občni zbor za leto 1899 v soboto, dne 13. januvarja 1900 v gostilni brata Fr. Paternosta ob 8. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo društvenega odbora. 2. Predlogi zaradi telovadnice. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. — V Ameriko. Število mladeničev, ki se z izseljenjem v Ameriko hočejo odtegniti vojaški dolžnosti, je vsako leto večje. V Ljubljani jih policija pridno zasleduje in ustavlja tako, da bode težko še kje kakšen kraj, kjer bi bilo toliko vojaščini podvrženih fantov prijetih, kakor v Ljubljani. Sedaj so se poklicani organi vender zdramili in upe-ljali na mejah strožjo kontrolo, kakor je bila dosedaj. Razni agenti so v svojih pismih naravnost ljudi svarili pred ljubljansko policijo in jim nasvetovali, da se ogibajo Ljubljane, češ, potem je že vse dobro in čez mejo pridejo lahko brez ovire. Naravno je, da bi se bilo v Korminu, v Briksu in v Hebu (Eger) lahko mnogo izseljencev, ki še niso izpolnili vojaške dolžnosti, ustavilo in poslalo domov, če bi bila v teh krajih bolje organizovana varnostna služba. Sedaj so jih začeli ustavljati. V Korminu so zadnje dni prijeli 24 fantov, ki se nahajajo sedaj v zaporu pri sodišču v Gorici. — Aretovanje. Včeraj dopoldne je policaj ustavil in aretiral nekega pijanca, ki se je na sejmišču z ljudmi prepiral. Med potjo je aretovanec popadel policaja in sta se spri jela. Padla sta oba na tla. Aretovancu je padel pri tem nož iz roke. Policaju je bila raztrgana bluza in na glavi je dobil majhno prasko. — 600 gld. je pozabila včeraj zvečer neka ženska v kupeju dolenjskega vlaka. Njeno torbico z denarjem so odpeljali v Rudolfovo, od koder so jo danes zjutraj pripeljali nazaj in izročili lastnici. — Povožen pes. Včeraj dopoldne je brzovlak na železniškem prelazu v Later-manovem drevoredu povozil psa c. in kr. podpolkovnika v p. Franca pl. Schilden-felda. — Semenj. Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 777 konj in volov, 385 krav in 118 telet, skupaj 1280 glav. Kupčija je bila posebno pri volih prav živahna, ker varskega in so vse, kar je zanje bilo, pobrali in dobro plačali. Tudi s konji bila je kupčija dobra, s kravami pa srednja. * Ali je mogoče ? V dunajskem obč svetu je odgovoril dr. Lueger na interpelacijo obč. svetnika Forsterja radi samo-čeških napisov na češki hiši na Dunaji, da so morali Čehi nekatere napise odstraniti ter da so v notranjih (!) prostorih za orientacijo (?!) tudi nemški napisi. Gostilničar pa je moral plačati 20 K kazni, ker je imel le češke jedilne liste, ki so sedaj nemško-češki! — Ali je mogoče, da to Čehi trpe? * Avstro-ogrska umetniška razstava v Peterburgu. V prostorih carskega ruskega društva za pospeševanje umetnosti v Peterburgu so razstavili avstro-ogrski upodabljajoči umetniki, slikarji in kiparji, svoja najboljša dela. Tu so Nemci, Madjari, Čehi, Poljaki in Hrvatje.toda — Slovencev ni. Niti jeden izmej naših kiparjev in slikarjev se ni udeležil te razstave! Iz Hrvatske so poslali svoja dela slikarji Bukovac, Csikoš, Cručič, Iveković, Aleksander, Auer, slikarica Raškaj in Tišov ter kiparja Valdec in Frangeš. * Sodnijska dvorana za javne razprodaje. 1. t. m. so otvorili v Pragi javno razprodajalno dvorano, v kateri se bodo vršile prisilne in prostovoljne razprodaje. Predmeti, ki se bodo razprodajah, bodo občinstvu vsak dan od 8—12. ure dopoludne in od 4.-8. ure popoludne na ogled. S tem so odpravljeni mučni prizori, ki so se vršili — kakor n. pr. pri nas — po privatnih stanovanjih, in poslej bo izključeno, da bi se razprodaj udeleževali le špekulantje, ki so delali le na škodo prizadetim umazane dobičke. Želeti bi bilo, da bi se taka dvorana napravila tudi v Ljubljani, kjer število eksekucijskib razprodaj, žal, ne zaostaja mnogo za razprodajami v Pragi! * 73ieten morilec 66letne soproge. 731etni Fran Wallner v Gradcu je v četrtek popoldne iz ljubosumnosti zadavil svojo 66 let staro ženo in potem zbežal. Vnuk umorjenke je prvi prišel na lice mesta. Ker deda niso našli več ur, se je mislilo, da se je usmrtil, a Wallner je prišel sam k policiji ter se delal, kakor bi bil za smrt svoje žene šele na ulici izvedel. Raztelesenje pa je dognalo, da ji je 731etni morilec goltanec docela zmečkal in stri. * Mlada ljubiteljica realistike. Pred štiridesetimi leti nekako, okoli Božiča je bilo, ko je potrkalo na vrata slavnega germanista profesorja Jakoba Grimma majhno dekletce. Spodobno je naredilo poklonček ter vprašalo: „Ali si ti gospod Grimm?" — „Da, tako se pišem", je odgovoril učenjak. — „Ali si ti spisal tiste lepe pravljice, katere sem dobila pod božičnim drevescem?" — „Da, jaz in moj brat Viljem sva jih napisala", je dejal Grimm smeje" se. — „Po-tem si napisal tuli pravljico o modrem krojačku?" je vprašalo dekletce nadalje. — „Da, ta pravljica je moja". — „Dolžnasem ti torej tolar", je rekel otrok, .kajti konec pravljice sem čitala: kdor ne verjame, mora plačati tolar! Jaz pravljice ne morem verjeti. Danes sem ti prinesla le štiri groše, ostanek ti prinesem, ko dobim zopet kaj denarja". In dekletce mu je resno izročilo štiri groše „na račun". Grimm je groše vzel ter se prijazno poslovil od mlade ljubiteljice realizma. Nato pa je poslal svojega slugo k otrokovi materi ter vrnil deklici štiri groše, a dodal še svoj tolar z naroČilom, da tudi sam pravljice o modrem krojačku ne verjame. Dekletce pa je bilo vsled tega na Grimma jako hudo. * Krvava poroka. V vasici Canale, pokrajina Cuneo na Italijanskem, se je pripetila uprav romantično neverjetna, a zato tem strašnejša nesreča. V tamošnji cerkvi se je vršila poroka. Pred cerkvijo čakajoči fantje so hoteli streljati s puškami, a kara-binierji jim tega niso hoteli dovoliti. Končno so se fantje in karabinierji spoprijeli ter začeli streljati drug na drugega. V tistem hipu pa sta stopila 221etni ženin in nevesta iz cerkve. Kroglja je zadela ženina v srce, mlado ženo pa v glavo. Ženin je na mestu izdihnil svojo dušo, nevesto pa so odnesli umirajočo domov. * Velikanski sneg. V Bavarskem gozdu lezi nad 3 m visok sneg. Celo strehe so deloma pod snegom, zidovja pa sploh ni videti. Ljudje so si morali delati več dni gaz od hiše do hiše. * Strašna usoda. Nedavno so našli sega moža, ki se je zdel policiji pijan in ga je zato zaprla. Druzega dne pa je bil prav tak kakoršnega so zaprli. Jecljal je angleško in bil videti docela pijan. Zdravnik je konstatiral, da je — blazen. Ker je bil Anglež, ga je poslal angleški konzul v bolniščnico. Tam se je izkazalo, da ima vneta pljuča, da mu je odmrznila roka, in da so noge polne ran. Čez dva dni je umrl Policija je dognala, da se je pisal James Marlandt, da je bil mehanik, da je imel nekaj denarja, ter da je pred dvema tednoma dospel iz Anglije v Peterburg. V Be-rolinu je med potom obolel za tifuzom ter ondi ležal tri tedne. Ko je ozdravil, je bil blizu Peterburga še pri nekem prijatelju par dni na posetu. V Peterburg je dospel že bolan. Kaj se je zgodilo potem z njim, ne ve nihče. * Strašen požar. Iz Peterburga poročajo, da divja v pusti ob Volgi že dva tedna strašen požar. Več posestev in naselbin je uničenih. Zgorelo je okoli 100 Ijudij in več tisoč glav goveje živine in drobnice. Škoda je ogromna. Da ::abranijo nadaljno širjenje ognja, je vlada odposlala več čet vojaštva, ki požar gasi in ga ob daja s kordonom. Književnost. — „Slavisches Echo". 1. štev. II. letnika ima tole vsebino: Programm und Einladung zur Pranumeration. — Vestan-digungsprincipien. — tlber das Studiom der russischen Sprache in Deutscbland. — Bischof Glavina. — Feuileton. — Die boh-mische Malerei unserer Zeit und franzo-sische Einfliisse. (Dr. F. X. Harlas.) — \Vie aus einem Harach ein Borso \vurde. — Politisches. — Vermischtes. — Locales. — Literatur und Kunst. — Zeitungsstimmen. — Anmerkung der Redaction und Admi-nistration. — Anzeige. — „S1. Echo" stane za vse leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta pa 3 K. Naroča se: Dunaj, VIII. Eugen-gasse 37. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 9. januvarja. „N. Fr. Pr." javlja, da se snide državni zbor že koncem meseca januvarja. Dunaj 9 januvarja. V današnji seji avstrijske delegacije je predsednik najprej grajal delovanje drja. Gregra, ker je v zadnjem svojem govoia primerjal avstrijsko birokracijo z Avgijc-vim hlevom, iz katerega izhajajo tudi ministri, in ker je trdil, da je avstrijska justica korumpirana. Ko je P a ca k ra-terpeliral radi novih iztiranj Čehov iz Nemčije, je prišel na razpravo proračun vojnega ministrstva. Pacak je izjavi) da bodo češki delegatje glasovali proti vojnemu budgetu, in to iz ozirov na notranjepolitične razmere in vsled nasprotstva vojne uprave proti nenem-škim narodom, katero nasprotstvo je tako, da se že lahko imenuje sovražnost. Razpravljal je o zglaševanju reser-vistov pri kontrolnih shodih in o krutem kaznovanju onih, ki se češki zgla-sujejo, ter navedel več slučajev, da se je kadetom prepovedalo češki govoriti in da so bili razni častniki premeščeni, ker so mej seboj češki govorili. Končno je govoril o dajatvah za vojsko in zahteval, naj se vojna uprava ozira tudi na kmetovalce in obrtnike, ne samo na spekulante. Abrahamoviczje grajal grdo ravnanje z vojaki, ki je posebno v Gališki v navadi, razpravljal o mnogoštevilnih samomorih in dokazoval, da je največkrat grdo ravnanje vzrok samomorom. Tudi Kaftan se je bavil z narodnostnim vprašanjem, povdarjaje zlasti, da so bili tisti reservisti, ki so se češki oglasili, kruto kaznovani, dočim se na Ogrskem postopa z vso milobo. Posebno ostro je govornik prijemal zapovednika v Jozefovu, ki je češkim oficirjem in vojaškim uradnikom prepovedal zunaj službe med seboj češki govoriti, češ, da je to provokacija. Zdaj govori Gotz, ki je začel s pogreto frazo, da je narodnostno vprašanje na umeten način zaneseno v vojsko. Dunaj 9. januvarja. V£ sinoćnji seji finančnega odseka avstrijske delegacije je bilo najprej odobreno D u m b o v o poročilo o ekspozeiu grofa prav le parafraza ministrovega govora, nasvetuje, naj se izreče Goluchow-skemu priznanje in zaupanje. Potem je prišel na razpravo proračun mornarice, o katerem je govoril Rus s. Govorili so R i z z i, F e r j a n č i č, ki je obžaloval, da so se uslužbencem nižje kategorije puljskega arzenala plače premalo zvišale in da v puljski bolnici ni hrvatskega jezika zmožnega zdravnika, dasi je polovica bolnikov hrvatske narodnosti, Wolfhard in zapo-vednik mornarice Spaun, ki je mej drugim trdil, da je večina pri vojni mornarici službujočih — italijanske narodnosti! Dunaj 9. januvarja. Kriza je sta-cijonarna. Splošno se priznava, da se ima presumptivni ministrski predsednik Korber boriti z velikimi težavami. Korber se je včeraj in danes posvetoval z različnimi parlamentarnimi voditelji poglavitno glede bodočih ministrov brez portfelja. Berolin 9. januvarja. Angleška vlada še vedno ni odgovorila na proteste radi sekvestriranje nemških ladij. Cesar Viljem se je včeraj dlje časa posvetoval z grofom Bulo\vom in ministrom mornarice Tirpitzern. Vse časopisje soglaša v tem, da je postal položaj jako resen. London 9 januvarja. General Buller javlja, da je general White pri naskoku Burov na Ladvsmith ujel 500 Burov, česar pa nihče ne verjame, dasi vlada sicer veliko veselje, ker je \Vhite srečno odbil zadnje naskoke Burov. London 9. januvarja. „Daily News" javlja, da so carinski organi na nekem pristanu v Millwall-Dock našli nekaj skritih topov. Preiskava je dokazala, da razne angleške firme zalagajo Bure z vojnim materijalom. London 9. januvarja. Posadka mesta Kuruman, ki leži 120 kilometrov od transvaalske meje v angleški pokrajini Bečuvana, je po večdnevnem bombardiranju kapitulirala Buri so zasedli mesto. VVashington 9. januvarja. Senator Petigrev je v senatu sprožil predlog, naj se pooblasti vlada, ponuditi Angleški in južno-afriškima republikama svoje posredovanje. Narodno gospodarstvo. Trgovska obrtna zadruga ,,Mercur" v Celji. (Konec.) Trgovski odsek, kateri naj železno trgovino v Celji osnuje, vodi in nadzoruje, je sestavljen iz gg.: Peter Majdič, Dr. Jos. Vrečko, Dr. Ivan Dečko, Norbert Zanjer. Štacuna in zaloga te železne trgovine bodeta v hiši, katero je kupila „Zveza slovenskih posojilnic" od g. dra. Guido Srebreta. Hiša je na najugodnejšem prostoru, v prometni graški ulici, ter ima zadej velike prostore za skladišča, tako da bode zadostovala vsem potrebam. Trgovina bode začela poslovati kmalu začetkom tekočega leta 1900, kakor hitro bo hiša potrebno predelana in dozidana. KaKor čujemo, posrečilo se je zgoraj imenovanemu trgovskemu odseku že tudi pridobiti za to trgovino kot disponenta in vodja izborno vže izkušeno moč. Z oživotvorjenjem te železne trgovine pa naloga zadruge „Merkur* še nikakor ne bode dovršena, ampak zadruga bode potem obrnila vso svojo pozornost na druge potrebne trgovine in obrti v Celji in izven Celja, da se pomore slovenskemu narodu v vseh strokah do gospodarske samostojnosti. Seveda potrebuje zadruga za dosego teh svojih velikih namenov denarnih sredstev, in če hoče te namene popolnoma doseči, velikih denarnih sredstev! Zavedni Slovenci se toraj poživljajo, da pristopajo tej zadrugi brez ozira na stan in na premoženje: kdor premore veliko, naj pristopi z velikim, kdor premore manj, pristopi pa naj z manjšim denarnim zneskom! Deleži so najmanjši 10 kron (III. vrste), po 200 kron (II. vrste), in po 10C0 kron (I. vrste). Posameznik pa lahko prevzame tudi po več deležev do najvišje svote, ter se opomni, da so dozdaj posamezniki pod-pisali tndi nn^nmnn finm i« mmn Uplačani deleži bodo, ker je podjetje zdravo in na strogo solidnej podlagi, dajali vsako leto po računskem sklepu svojo dividendo, katera bo gotovo tolika, kakor so navadne obresti; računiti pa smemo, da bode dividenda večja, kajti vidimo, da železne trgovine dajejo nasprotnim trgovcem velik dobiček, kateri ne obrestuje samo njihovega v trgovini, v prometu ležečega denarja ampak kupičijo njihovim obiteljem veliko bogastvo. Novo narodno podjetje spremljaj torej naša iskrena želja, da bo njegov raz-cvit sijajen, njegovo delovanje plodonosno! Darila. Trinajsti Izkaz prispevkov za cesarjev spomenik v Ljubljani. Darovale so v omenjeno svrho naslednje občine: Kastav 200 K, Turjak 30 K, Dovje 40 K, Videm-Dobrepolje 40 K, Radeče pri Kranjskej gori 30 K, Trnovo pri Gorici 40 K, Sv. Gregor pri Ribnici 40 K. Družbi sv. Cirila in Metoda v korist so se odkupili od novoletnih voščil: Na Vrhniki se je odkupila tudi rodbina L e-narčičeva. Condurango Malaga vino. (Želodec krepčujoče vino.) Kunja, 23. septembra 1898. Blag. gos. Leustek, lekarnar v Ljubljani. Rad priznavam, da je Vaše Condurango iVIulaicu vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša in vzbuja slast do jedij. (9—2) Dr. J. Folnejcovle, obč zdravnik. Zahvala. Družbi sv. Cirila in Metoda je 4. t. m. izročil presvetli knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič 100 kron. Vodstvo se visokemu darovatelju — ki se družbe ponavljaje spominja — kar najiskreneje zahvaljuje. Zahvala. Ob priliki tombole dne 1. prosinca t. 1. v gosp. F. Dobnikovi gostilni v Oplotnici izročila se je izdatna vsota 41 K 58 vin. podpisanima za nakup učnih pripomočkov Čadramske šole, za kar se izreka iskrena zahvala posebno gg. Toni Kriechbaum-u in F. Dobnik-u. Čadram - Oplotnica, dne 4. prosinca 19C0. Jože Kos, £. Blenk, krajni šolski ogleda. nadučitelj. Umrli so v Ljubljani: Dne 6. januvarja: Josip Pečnik, delavec. 26 let, Karolinška zemlja št. 26, jetika. Dne 7. januvarja: Vincenc Istenič, ključarjev sin, 6 mes., Hranilnična cesta št. 7, pljučni edem. Dne 8. januvarja: Marija Turk, delavka, 19 let, Karlovska cesta št. 6, jetika. — Helena Pes-totnik, 73 let, sv. Petra cesta št. 28, ostarelost. V hiralnici: Dne 5. januvarja: Jožef Straus, gostač, 45 let, sušica možgan. Dne 6. januvarja: Marija Červan, kandid. pri usmiljenkah, 16 let, jetika. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m. Srednji zračni tlak 736 0 mm. Januvar 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tempera-1 tura v "C. Vetrovi Nebo Pndavina I v 24 urtih j 8. 9. n 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7348 7360 736-3 26 1- 8 2- 4 si. jug sr. jug sr. jvzhod dež oblačno oblačno S s ca Srednja včerajšnja temperatura |3"1°, nor-male: —27°. ZD-'o.z^.s.jsl^a, borza dne 9. januarija 1900. Skupni državni dolg v notah . . 98 K 75 h Skupni državni dolg v srebru . . 98 „ 65 „ Avstrijska zlata renta..... 97 „ 65 „ Avstrijska kronska renta 4°/0 - • 99 „ — „ Ogrska zlata renta 4°/0..... 97 „ 65 „ Ogrska kronska renta 4°/0 ... 94 „ 85 „ Avstro-ogrske bančne delnice . . 130 „10 „ Kreditne delnice....... 232 „70 „ London vista........ 242 „45 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark 118 „ 20 „ 20 mark.......... 23 „ 66 „ 20 frankov......... 19 „ 20 Italijanski bankovci...... 89 „ 60 „ C. kr. cekini......... 11 „ 42 „ %^Samo gospodje dobe*: 2 zbirki z 120 komadi jako interesantnih momentnih fotografij in senzacijonalno novo-segno zbirko prekomorskih kuriozitet, obsega-jočo 16 barvanih podob, v obliki vizitk. Te 3 zbirke veljajo, ako se denar naprej pošlje, le 1 gld. (tudi v poštnih znamkah). Pri povzetju 30 kr. več. Pošilja franko in diskretno «1. Hann, Dunaj, II., Jaegerstrasse 26. (45—1) Damam katere uvažujejo čisto, nežno polt, se prav posebno priporoča lekarnarja I «-«-«»■ I -1 Glycerin-Creme. 1 flaeon 30 kr. (2322—2) Vnanja naročila proti povzetju. Gospođom p n. restavraterjem in društvom priporočam svoj izborni (57—1) orkester na lok in oddelke od 6 mož naprej. Naročila naj se pošiljajo mestnemu kapelniku v Kamniku ali gosp. Bltfteh-u x LJubljani. HoiiieiiMkega u lire mi. 36. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1890. lota. Odhod trn Izubijane )ož. kol. Proga 6es Trbiž. Ob 12. uri 6 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; 6et Selzthal v Ausse, Solnograd; čez Klein - Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, tez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Ci»rib, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Sol d ograd h, L in ca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga ls Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls LJubljane drž. kol. v Kamnik Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6, uri tO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4) Najboljša pijača za rodbine !!! Za vsako priliko priporočam (2261—10) izvrstna izvozna in granatna piva češke delniške pivovarne v Budjevicah vzabojihpo 25 sst el*letiic Slavnim rodbinam se za mnogobrojna naročila najtopleje priporočam z odličnim spoštovanjem Anton Ditrich, Ljubljana Marije Terezije cesta štv. 2. ^3£g^*!S£^gS~5~S^av^S^S^5^B^ Spretnega pisarja sprejme takoj (53—1) Dr. Fian IL/^si^er odvetnik v Šoštanji. Dvorana „Pri Maliču" V sredo, 10. januvarja 1900 ob 8. uri zvečer KONCERT kvartet Schams družba dunajskih umetnikov za ljudsko glasbo gg.: Hugo Schams, Artur Bodanskv, Oskar Sauberman VValter Belmont. Vspored, ki je razviden z lepakov, obsega 12 točk raznih skladateljev. Vstopnina 40 kr. Vstopnice se dobivajo v dvorani „Pri Maliču" in na večer koncerta pri blagajnici. Pri bonrrrtu hodu mize pozrnfnr. Dunajski listi so se prav pohvalno izrazili o tem kvartetu. (55) Išče se za maj ali avgust stanovanje obstoječe iz 4 sob. (is-3> Več se izve pri upravništvu „SI. Nar.". Podpisani sprejme takoj solicitatorja samca za mesečno plačo 50 gld. Dr. Rupert Bežek (44—2) c. kr. notar v Zatičini. Hiša na prodaj! Hiša sredi »ta na lepem prostoru, v tri nadstropja in z 2 prostorska prodajalna se iz lastne roke takoj pod ugodnimi pogoji proda. Natančneje pove iz prijaznosti uprav-ništvo „Slov. Naroda". (56—1) Razglas. Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje s tem sIulžToo asistenta z letno plačo 1400 kron in stanarino 300 kron ter s pravico do dveh petletnic po 200 kron. Prošnje za to službo z dokazili o usposobljenosti vložiti je do vštetega 21. januvarja t. I. pri podpisanem ravnateljstvu. Pri nastopu službe položiti je kavcijo v visokosti plače. (49—2> V Ljubljani, dne 7. januvarja 1900. Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske. ja i V i* t 1 ii m Občni zbor , društva hišnih posestnikov v Ljubljani vršil se bo dne 31. januvarja t. I. ob 7. uri zvečer, v poletnem salonu hotela „pri Malič-u". Dnevni red: 1. Poročilo za preteklo društveno leto 1899. 2. Računski zaključek za leto 1899 in proračun za leto 1903. 3. Volitev 3 odbornikov. 4. Volitev 3 preglednikov računov. 5. Določitev članarine za leto 1900. 6. Slučajni predlogi. Izžrebana sta letos gg. dr. I. Tavčar ia V. Petričič kot izstopivša člana odbora, smeta se pa zopet izvoliti. Gosp. J. Jeglič je izstopil iz odbora, in je izjavil, da ne sprejme zopetne izvolitve. Predlogi, katere žele člani staviti še za ta občni zbor, morajo se pismeno vložiti pri odboru vsaj 14 dni pred občnim zborom. V Ljubljani, 8 januvarja 1900. Načelništvo društva. (54) Delniška glavnica K1,000.000 Vplač. delnic glav. „ 600.000 Rezervna zaloga „ 80.000 Bantra oddelet Zrinjski trg št. 1 (bankina zgradba). Hrvatska ljudska banka Zagreb. Založni oddelek: Ulica Marije Valerije 7 (bankina zgradba). Hrvatska ljudska banka Zrinjski trg št. 1, Zagreb sprejema denar v tekočem računu in na vložnice (hranilniške knjižice) ter jih obrestuje počenši od dne vložitve s čistimi 4-Vlo. Pristojbino plača zavod sam Povračila se izplačujejo brez odpovednega roka ter se obresti računijo do dne povračila Vsi posli, katere objavljajo menjalnice, se izvršujejo točno in najkulantneje. Podeljujejo se na dragocenosti, zlatnino, srebrnino in razno drugo robo, kakor tudi na vrednostne papirje •ssf pod najugodnejšimi pogoji. ~w Zaloge se mogd pošiljati tudi s pošto. (46-d ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Izdajatelj in odgovorni nredniir: Jo.ip H.llt..... ........._ ^ ^ L»tnina in tUk .Narodno Tiokamo".