8. StnlM
1 fcNMpP, i HRb tf* JHHrjI nHi
HVIII. Ifflt.
^^^      ^H       ^H ^H   ^H^H    ^^hb|      ^^^H^H'   ^a     * ^^^^^b   ' ^H     '   '      ^^^^^1     ^I^H     ^^^^^r    ^l ^H    ^H ^H
»Slovenski Narod« ve!J« V lhtf|«l
na dom dotUvIjca:               ■           ▼ upcavntttvu pnjemaa:
cdo leto naprej • • • . K 24 — I ćelo teto napccj . # . • K 22*— pol leta m . . • • . 12-— I pol leta m • • • • . Ih— četrt leta m • . • • . 6*— I čctrt tota „ • • • • # 5*50 sa mcscc    9      *  • •  •   »   2*— ■ na acsec    .      • ,  •  •   »   1*90
Dopis! na} se frankirajo. RokopW se ne vrtčajo.
tired&lttroi Sun*™ »lica M. 9 (v pritneju levoj HUHm «. m.
lamati vdfttfo: Mterattapa* pcHt ^J ta enlcrat po 10 vio., za dvakrat pa 14 vbk, m truait ali iHnl F* m*1"* Partc ta ahval* VTStB 2° **"•
fl»1«a vrata 30 vftav Plf vA tnserdjah po dogovoru.
UptarBtttvn na) se priU|ftJo aafaAie, reklamacije* insentl L t <L»
to je admfeMBfc«« stvari.
i             »mmbmm HiiljliUi !• rtaart«*.              ■
Na pismena naioČUa toez istodotMvalvposUtve naročnine M ne otira. pMaretttaa tiakavmav ftltftai M. Si«
.Slovenski Narod* v*lja po pottii tt Avtbo-Ogrsko:                •                    za NcmClJot
eeSo leto skupaj napftj    •  K 25-— I cdo leto naprej       •  •  ;  K 30»—
ssLtteL :   : :.% :^I »^^^fa*»^^<*•***:
na mesee    .        •    «* •    •   2-30 ■ ćelo leto naprej   .   „   .   „   K 35.*—
VpraŠanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. OpravttUtvo (spodaj, dvoriSče levo), SnaHoTft ulica tt 5, telefon st SS.
Sporazum med Slovenci in Italijani.
Goriška     ^Soča«    ie     priobčila ta-le članek: »Na Moravskem SO imeli Nemci većino v deželnem zboru, dasi je češko prebivalstvo v ve-čini. Toda Nemci so raje Še o pravem času sklenili s Čehi popolen    sporazum, odrekli se umetni većini v de-želni upravi in si zagotovili za vse slucaje manjšinske pravice, ki izklju-čujejo  vsako    krivico    većine    nad manjšino. — V zadnji »Soču smo objavili iz *Edinosti« oskubeno notico, ki pripoveduie. da so ćelo Nemci na Češkem v teh   kritičnih   časih   zo-pet sprožili ideio narodnega    sporazuma. — Ako   torej    ćelo   mogočni Nemci izražajo želje, da bi se spora-zumeli s Cehi ter ustvarili   na   taki trdni podlagi trajen mir, ki    bi    ne imel velikih posledic ie na   Ćeškem, marveč v ćeli državi, kako naj bi ne prišli do takega    pametnega   sklepa Slovenci in Italijani ob Adriji, ko med nami ni tako velikih sporov, kakor med Cehi in Nemci?! Ziasti na Go-riskem imamo   bore    malo   spornih jabelk, tu je mogoč čez noč popolen sporazum, ki zagotovi mir in prijaz-nost za vse slucaje. Slovenski in ita-lijanski del dežele sta docela zaokro-žena, potrebujemo le varnost manj-šin v nekaterih krajih. in teh je malo! — Ali naj bi bil sporazum težek v očigled časom,  ki   prihajajo   nad nas? Ne, najlaiji narodnosti mir    je mogoč pri nas na Goriškem, in mi bi petem lahko služili    za    lep   vzgled vsem drugim deželam    na jugu.   — Slovenski in italijanski sta avtohton-na naroda, k\ ju je usoda    navezala drug na drugega v teh lepih, zanimi-vih in znamenitih    krajinah.    Velika dobrota je, da ne prihaiaio v postev druge narodnosti, kar sporazum olaj-šuje. Kar je drugih, danes so tukaj, čez malo časa uh lahko nu mi Slovenci in Italijani pa    ostanemo    tu. verni svoji grudi, na drug z drugim kot dobri sosedie desimo    usodo, ki nam je določena. — Toda vse skrbi za našo bodočnost ne smemo prepustiti le usodi, kajti sami lahko sode-lujemo nri mogočni stavbi napredka in narodnega obstanka. da mu ne bo
grozila nikaka ne varnost in od nobe-ne strani. Vsako nevarnost more odstraniti odkritosrčen narodnosten sporazum, sloneč na popolni pravičnosti in iskreni prijaznosti dobrih so-sedov. Tak sporazum mora biti tako trden, tako resničen, da ga ne more omajati noben veter. pa bodi že bur-ja ali sciroceo: torei popolen sporazum za vsak slučaj, za \rsako sedanje in bedoče razmerje med nami in nad nami. — Nišo več času da bi se mogli eni ali drugi drzniti v hazardno igro za narodni abstanek, ali da bi si mogli dovoliti luksus, kdo bi mogel na škodo drugega povečati svojo narodno posest. Dovolj more in mora biti, da nas resni čaši dobe pripravljene, ako smo sklenili prijateljstvo dobrih    sosedov.    ki    tihotapski   ne
prestavljajo mcjnBpv, marveč daja-jo drug drugemu, fcr mu tiče po za-konih narave. — W^^° "e more govoriti o kakih kort|esijah, kajti kakor je mogoče, da^ozdevno Italijani odstopajo Slovencfm nekaj svojega dosedanjega užitk||jtako je lahko mo-goče, da mi Slafcnct zagotovimo Italijanom mirno Rivanje narodnost-nih pravic za neđbgledne čaše bo-dočnosti. — Do takega končnega miru med nami mora priti. Zato naj vplivni činitelji v obeh taborih r.ada-Ijujejo pomirjevalao delo v širših vrstan prebivalstva, ziasti med mla-dežjo, da prenehajo enkrat za \se-lej vsa izzivanja in žaljenja. — To je naša odkritosrčna izjava ob pnčetku preznamenitega zgodovinskega leia 1915.
Svetovna vojna.
0b Nidi se vrše ljuti boji. — Rusi so po-skušali prekoračiti reko, a so bili odbiti. — Rusi uporabljajo proti mednarodnetnu pravu avstrijske uniforme. — Ponesrečeni franeoski navali pri Nieuportu, Ypernu in Soissonu. — Položaj na poljskem bojišču je neizpremenjen.
SRDITI  BOJI  OB  NIDI. — ZAVR-
NJENI   POSKUSK    PREKORAČITI
REKO. — JUNAŠTVO  NAŠE  PA-
TRULJE,
Dunaj, 11. januar ja. (Kor. urad.) Uradno raz^lašaio dne 11. ianuarja:
Situacija ie vobče neizpre-meniena.
V ruski Poljski, ob dolenil Nidu so bili včerai trdovratni boji. Tu so Rusi pričeli z napadom in so posku-sili na več mestih prekoračili 7 znat-nimi silanti rečno nizino, toda oovsod so b!!< odbUi z vei^kimi irsri^omi.
Med temi artilerijskimi lapadi se ie vrsi! v sosedniih sektf iili topovski boj, ki ?e trajal več • r.
Ob ostalih frontah se ni prigo-dilo ničesar bistvenega.
Eni iz med naših marljivih izvid-nih patrul| se je včeraj ponoči porre-cilo, prebiti sovrazno poziclto, pro-dreti do vaši, ležeče za sovrazno postoianko in dospeti do stanovanja sovražne^ra polkovnera    poveljnika.
S tega smefega pohoda se je vr-nila patrt»l;a, vndeča sabo 1 vjetega čsstnika in 6 mož.
Ker smo znova dognali, da se pripadniki ru^ke armade poslužujemo avstro - o^rskih uniform, da napa-da'o patrulje in manise oddelke, po-ud^riamo vnovič, (Sa ne homo ravnog kot s kom^at?nfI 7 o^5n?i sovraž-
n!mi častnjki in vojaki, ki na ta način krše zakone in običaje v vojol.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fmi.
NA   POLJSKEM  BOJIŠČU  NI  IZ-PREMEMB.
Berolin, 11 januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad lavlja: Veliki glavni stan, dne 11. ianuarja:
Vzhodno bojišče.
Položaj v vzhodni Pruski in v se verni Poljski ie neizpremenjen. Vs'ed neugodnega vremena napre-dujejo tuđi naši napadi na Poljskem zapadno od Visle samo počasi.
Vrhovno armadno vodstvo.
Rusko uradno poročflo.
Z Dunaja se poroča: Uradni ruski komunike z dne 9. januarja pravi: Na levem bregu Visle med mesti Suha in Mozile se razviiajoči boji postaiajo čim dalje bolj srditi. Nemci napadaje navzlic velikim izgubam na več točkah ter so v ljutih naskokih zavzeli nekatere naše eksponirane okope. S srditimi protinapadi. izvrše-nimi ponajveč z bajonetnimi naskoki, smo sovražnika iz teh okopov zopet pregnali. V Bukovini smo zasedli mesto Kimpolung. Naše čete se že osem dni neprestano borijo proti ljuto napadajočemu sovražniku. Prodrli smo do vznožja pogorja, ki loči Bukovino od Ogrske
BOJI  V  GALICIJI  IN  NA POLJSKEM.
Silni boji se vrše ob dolenjem toku reke Nide. Tu so pričeli Rusi ofenzivo proti Krakovu, ojačeni s če-tami izpred Kielc. GIa\T.i boji so se tu vršili med krajema Checinv in Malogoszcz. Pa tuđi med Pinczo-vom in Wislico so se vršili ljuti boji. Ofenziva pa se ni posrečila. Boji se nadaljujejo. Rusi so imeli očividno namen. udariti severno od Visle proti Krakovu, prisiliti naše čete, da se umaknejo ob Dunajcu, in potisniti naše desno krilo nazaj. Najbrže ta ruski sunek se ni bil zadnji in se bo-do v kratkem razvili tu zelo ljuti l>oji.
»Czas« konstatira, da se naha-iajo Nemci sedaj kakih 33 km pred Varšavo.
»Bund« piše o nemškem šunku v blizini Suche, da pripravljajo ti boji odločitev. Strategični položaj nem-Sce in avstrijske armade ie smatrati za prav dober.
Bukareški »VitoruU prinaša o bojih na ruskem Poljskem in v Galiciji to - le razmotrivanje: Brzojavke od srede se glase za avstro - ogrsko in nemško vojsko ugodno. Avstro-ogrsko - nemškega prodiranja proti Varšavi ni mogoče zadržati. Tu so Nemci zavzeli kraj Borzymow, glavno točko ruskega odpora. Na jugu so avstro - ogrske čete prodrle blizu do Kielc.
Iz Loviča poročajo, da ie mesto zelo trpelo. Tekom 12 dni je bilo tam ubi tih 30 ljudi in ravno toliko težko poškodovanih. V mestu primanjkuje kruha, tuđi trpi prebivalstvo vsled mraza. Baje sta mesti Konstantinov in Zgierz skoro uničeni, kraj Galkov je popolnoma zgorel, tudli Ljuto-mjersk je silno trpel. Kraji Mikola-jevice , Solczyno, Prymenta in Zo-iiovka so razdejani in požgani. Vse te kraje so pred kratkim zasedli Nemci.
»Matin« poroča iz Petrograda: Ruska ofenziva na južnem Poljskem in v Galiciji se je ob premočnih so-vražnth silah ustavila.
Iz Przetnysla.
Iz Haaga poročajo: Rusko ofici-jalno poTočilo svari ponovno pred prevelikim upanjem, da bi se Prze-mysl kmalu predal, ker je artilerija fortov zelo dobra.
Fr. Molnar poroča: Inozemski listi so pred kratkim poročalu da ruske čete nišo imele težkih izgub samo v bitkah, mnogo je bilo postruljenih tuđi s strojnimi puškami lastnih čet, ali pa so jih odpeljali vklenjene v no-tranjo Rusijo. Poseben tak slučaj se je dogodil pred Przemyslom. Rusi se v blaznem strahu ogibljejo trdnjave. ziasti odkar so naši topovi pri prvem naskoku poželi na tisoče ruskih vo-jakov. In kaj si pripovedujejo Rusi o naših 30'5 cm možnarjih, o podmini-ranih gozdovih in poljih, ki eksplodi-rajo. Kdor mora pred Przemvsl, Čuti, da gre v smrt. Zato se tuđi toliko vo-
LilS i Ei\. Himba.
Abesinska povest.
Franeoski spisal Marcel  Prevost Prevel Pastuškin.
(DaJJe.)
»To ni njen oče, gospod poroč-nik,* se je vmešal Magliato. *To je neka uboga para, mesanec, ki mu v OuIIabi pravijo ^>Žid« in ki jo ima pri sebi.«
»Lažeš!« ga je prekinila Nimba in mu gledala v obraz. ^Fatun je moj oče. To je tako sveta resnica, kakor da si ti sin . . .«
Končala je stavek s ploho priim-kov, ki ie pričala, da ji je laščina prav dobro znana.
Navonija je to zabavalo. PoČa-kal je, da se je umirila, in je nato na-daljeval izpraševanje. Vzravnala se ie pred častnikoma, odgovarjala je z nesramnostjo v očeh in se ni več brijala za cunjo, ki ji je zdrknila tako daleč, da ji je polovica prsi bila ne-pokrita.
^Kaj dela tvoj oče?«
»Trgovec je, prodaja konserve, tobak. žganje.«
>In ti?«
»Jaz prodajam ž njim.«
>In prihajaš sem,  da  prodajaš
aska^iiem žganja, kajne, in !a vo-huniš?«
»Jaz ne vohunim, sig^nor tenen-te. Poroćnik Oiuseppe ve dobro . . . Jaz ne vohunim! . . .«
To žaljivo sumničenje, se je zde-lo, jo je precej zadelo.
>Ali veš.« je vprašal Navoni, »da te dam vloviti in naši vojaki te ustrele?«
Zasmejala se je z rahlim sme-hom, podobnim golobiemu   golčanju.
»Jaz sem premajhna, da bi me ustrelili.« je rekla.
Ozrla se je po moških krog sebe s pogledom tako polnim ženske meh-kobe, da si je namah osvojila te trde obraze in jih omehčala. Vse je pre-vzel v tistem hipu čuden občutek, ki ga je ustvarilo nekam divje pože-Ienje in sram, če bi se to poželenje kako izdalo . . . Vijoličaste oči so se srečale z Navonijevim pogledom; njih nepremičnost ga je tako zadela, da je odmaknil pogled, kakor bi se hotel uhraniti uroka.
»Kaj nai napravim ž njo?« je vprašal Magliato.
»Pusti jo, naj gre,« je ponovil Ludo. »Ta ni nevarna.«
»Marš, poberi se!*  je  zarohnel
velikan.
»Buona sera,   signori   tenenti,«1
se je priklonila mala.
Ogrnila se je s smešnim ponosom v jutovo cunjo in si zavila prsi
1 Dober večer, gospoda oo-ročnikću
in ramena prav do brade; pozabila pa je, da si je medtem zadaj razkrila do nad kolen svoj'* nežm, tanki nožici. Ko je prišla mimo M^gliata, mu je pokapala jezik. Macrliato je udaril z desno nogo ob tla, kakor bi hotel precrnati psa; Nimba je urno zbežala. Gruča vojakov ie krenih za njo in streznik se iim je pridružil.
Noč je zdaj zgostila napredeno mrežo mraku, ki jo je že skoro dve uri mešala polagoma v mehke, sive osnutke meglic. Zrak je silil še ves topel v pljuča. Obenem se je človeku zdelo. da mu pod obleko leže rahla, sveza vlaga. Ob tei uri sta častrtika navadno odložila vsak svojo pipo, vzela iz škatlie crosli in flavto in zaigrala svoje priljubljene kose. ki sta jih znala večinoma na pamet. Naj-Ijubše so jima bile klasične skladbe, Bachovi preludiji, Mozartovi, Havd-novi ali Beethovenovi menueti.
Toda nocoj je Navoni nekoliko pomolčal, iztrkal pipo ob mizino nogo, io vtaknil v žep svoje suknje in vstal:
»Nocoj sem izmučen,« je rekel. -»Grern spat.«
»2e? Pred osmo?«
»Spim pokonci. Pa jutri. Spat se spravi tuđi ti, to bo še najbolje.«
»Meni se noče spati,« je odvrnil Ludo. »Kar lezi ... si zagodem nekoliko sam.«
Navoni je stal pred Luđom s svojim obrazom nočne ptice, kakor dtt išče nečemu izraza; ker ni mogel
najti. ni rekel ničesar. Ponudil je to-varišu roko:
»Na svidenje. Pazi in bodi previđen: pokrij si nogo!«
»Bodi brez skrbi. Na svidenje!«
Stisnila sta si roke. Navoni se je oddaljil na zahodno stran tabora. Po-noči je videl nenavadno dobro: njegove rumene oči so takorekoč zbi-rale najmanjše v temi poizgubljene pramenčke. Petsto korakov od Lu-dove kolibe je začul droben glas flavte ... Bil ie Havdnov »Menuet du Hoef«. Skozi hlapov nasičeno noč so prihajali glasovi z nenavadno raz-ločnostjo . . . Navoni je obstal za tre-notek na praznem prostoru, obdanem od vojaških vozov. Zdelo se mu je, da se ćelo dihanie prijateljevo zađe-va obenj pri vsakem glasu, ki je tam daleč privrel iz bratskih ust. Nena-doma ga je obšlo, da bi se vrnil. Za-gledal se je v zasoparjeno temo, ki je razločil iz nje rumene obroče ognjev in bolj uganil nego videl obrise »tukulov«, šatore in človeške postave. Spomin ga je mahoma obvel kakor mehka zapadna sapica. Videl je nišo svojega očeta, carinskega stražnika, majhnega, suhega, ponos-nega možica, videl je mater, ki je razpletena in slabo oblečena pripravljala obed, dočim je starec zunaj ob luki kadil svojo pipo. Videl je Mode-no, sivo šolsko poslopje in malega Giuseppa, svojega prijatelja, ki mu je prvi mah pokril rožasta lica, videl je njegove lepe, plave, pametne oCi, ki
so se mu smehljale. Še enkrat je pre-živel v duhu potovanje po Rdečem morju, brodi! je zopet skozi reko Ma-reb, bil se je pri Debraili, videl je čemernega Luda, njegovo bledo glavo v blazinah, njegovo jezo, ker se radi rane ni mogel več udeleževati bojev . . . Nato se je Navoni mahoma spomnil male domačinke, ki io je bil Magliato privlekel preden]. Priklical si je v spomin njene oči od vijoliča-stega lošča. tako nepremične . . . In praznoveren kakor je bil, je z dvema . prstoma desnice brž napravil ro-žičke.
Zdaj mu je bilo nenadoma, kakor da se zvoki porajajo tik ob nje^ govem ušesu. Čutil je vsak pritisk jezika. Nadaljeval je svojo pot ob robu polja. Tam daleč za ono nejasno svetlobo, ki je izdajala Gullabo v planjavi, tam je bil oni skrivnostni jug, Adag - Hamus, Makalle, Adua. Tam je bila zmaga ali pogibelj; iz one crne teme vstaneta obe.
Približal se je ognjem, šel je skozi gručo novincev, ki se je Hasan, podčastnik domačin, širokoustil med njimi. Namignil jim je, naj ne pozdra-vijo; edini Hasan je pozdravil. Še dalje pred njim se je gruča, ki ga je opazila, zmedla in se razpršila; toda Navoni je vendar še mogel razločiti brhko, čudno Nimbino silhueto. Nenadoma je obstala pred njim, kakor da ga je čakala, kakor bi ga izzivak. (Dalje prihodnjičOt
Stran 2.
»**>¥SN>W NAHUU% Hf 1|. jmiufji iiftf.
§ *te*
Jakov npira In ffh moralo postati zaj v Lvoy. Napačno m bi bilo, i§ tepa sklepati, 4a je npfci vojak bfr lažljiv.
BOJI ¥  KARPATTH
Iz Budimpešte poročajo: V kfe
mitatu Saros vlada pepolea mir. Položaj v komitatu Bereg jt neizpre-menjea. Vrše se tam le boji prednjih straž. V komitatu Zemplin stole le posamezne ruske predstrale. Prf Koczku se je pokaza 1 oddelek čerke? zov v trenotku, ko je dospel tja av* strijski viak z vojaštvom. Naši vo|&-ki so izstopili in Ruse vjeli.
Iz Ungvara poroča *Az EsU: V nedeljo je prodrla ruska infanterija do Csontosa. Naša artilerija je bila dobro pripravljena na to gibanje ter je sovražnika močno obstreljevala. Pozneje je bilo slišati tuđi ruske topove. Ta artilerij^ki boj se je končaj z zmago naših. Posrećilo se nam je ne samo preprečiti nadaljnega prodiranja premoći, marveč ćelo pegna-ti Ruse već kilometrov za Csontcs. Neko drugo poročilo iz Ungvara pravi: Rusi nadaljujejo svoje poskuse prodirati. V soboto sta dva in pol ruska bataljona zasedla Soslak. Ta manever naših čet nič ne zadeva. Naše Čete stoje se vedno v svetih starih, izbornih pozicijah.
Rusi v Bukovini.
Iz Dome Vatre poroča »Frkf. Ztg.«: Dne 29. novembra so Rusi za-sedli Ćrnovice, kar se jim je posrećilo na ta način, da so ob Prutu stojeće avstro - ogrske čete obšli. Rusi so nato pričeli prodirati na tren crtah, ob cesti Hlinica - Stcrozvnec. druga preti Czudinu in tretja ob Czere-rncszu iz Nepolokovca v Viznice. Rostoke in Putilo.
Naše razmerema zelo malcšte-vilne čete v Bukovini so se držale tako hrabro, da so mogli Rusi pro-dreti na prvi crti samo do reke Se-ret. Na drugi crti so se morali ustaviti na prelazu Surdin, na tretji crti pa so despeli samo do doline Pruii-le. Rusi so imeli tu kakih 50.000 mož, večinoma kavkaske čete, ki so posebno sposobne za te pokrajine. Ko so Rusi spoznali, da ne bodo mogli veČ prodirati, so počakali tako dol-go, da so dobili ojačenja, baje 90.000 mož.
Rusi so zasedli, kakor rorečajo iz Bukarešte, ped pclknvrtikom grofom Bakuninom Sucavo Tu «o vzele ruske patruHe tuđi vsa dari'a za vojake, nameniana za BožiČ. Bilo jih je veliko število vozov.
Iz Kimpolunga poroča *-Az Est«, đa vladalo med ruskimi četami v Bukovini infekcijske bolezni. V bara-kah pri Črnovicah je 200 bolnih za le^arem, ćelo v Črnovicah samih ^e 150 slučajev legarja med vojaštvom. V Ćrnovicah manjka prebivalstvu denarja. mestna ohčina pa razđeliuie dan na dan dosti kruha. Sicer so pa živila nocenL tako stane eno jajce 20 v. Ruski kmetie in trgovci prina-šajo dosti živil v mesto.
Bakovinski tesunci.
Dne 4. t m. rvečer je d^«^e1o v Brasevo ve* tisoč bukovinskih be-gurcev. med njimi 700 Židov. Zbe-žali so iz bukovičkih va«'. ki so ih Rusi zopet zasedli, preko Romunske na Osrrsko. Neki strojevodja n Crno-vic, ki je s svojo ženo in 5 hčerami zbežal iz Itzkanvja, pripovedujc: Dne 31. decembra so se Rusi pribli-žali tildi Itzkanvju in nrebivalstvo je zbežalo v Burdulem. Tu smo stanovali 48 ur v železnis\ih vezovih, na-kar smo bečali naprej skozi Ro-munsko na Ogrsko. Na poti iz Itzka-nvja v Burdujeni je mnogo ljudi zmrznilo. Romuni so nas zelo prijazno snrejeli.
Neki begunec iz Sučave pripo-veduje: Dne 2. januarja je dospela v dolino Sučave prva kozaška patru-11a. Uudi se je tako! polastila panika. f3dini, ki ni izgubil glave, ie bil neki finančni paznik, ki je oba kozaka ustrelil. Ko so Rusi to izvedeli, so zahtevali takojšnjo izročitev paznlka ter za^rozili. da bodo sicer mesto za-žgaii. Dospelo je 400 kozakov, ki so zr.čeli na slepo streljati ter ustrelili neko ženo in dva otroka. Med tem je zbežal, kdor je megel.
Stanescu, stotnik romunske mejne policije, je dal že v petek od-preti mejo za begunce v Burdujeni. Ko so dospele tja ruske patrulje, da preprečijo beg, so odprli Romuni be-žečim tuđi prehod Bunestier.
Sodfce o avstro - ogrskl voJskL
»Journal de Geneve« svari fran-cosko javnost, da naj ne mh!i, da Je avstro - ogrska vojska oslabljena. Monarhija je bi!a vedno velika voja-Ška sila in bo to ostala. Avstro-cgr-ska pehota je elitna četa ter spada med najboljše čete sveta. Konjenica te brez primere. Avstro * Ogrska se
bor! proti voflkf ptotmO* rupoli0i
V »Coffliftc jtm p>fgjpilnr Ottti o av|ta , ogrdi foML fa H itd^stno pftđpfctjena § frv* hl nm-nictlp in 4« iM isboffft jijiifHrn opnffžje v ftlifu. Na|i|a fipic ie p*ie olajšan« vfipd \zhtJm fff§nisi-rfnpga nai|0fii£i|ania |M m puni-clii in ker ne fe »vstro r ^ffdia vo|-sk* izborno #m«lfaraifflt § ^§pp$ka
•     •     •
»NtOiM VVienff Ja^rnaU wk>b-
čuje sledeče poročilo iz Krakova: Nekaj časa a« priHaiaje v«ć transporti ruskih vjetnikov v Krakov. Kakor se je te f oročalo, grasiraja v ruftr ki armadi nalezljive bolezni. Da se prepreci nevamost, da zanesejo vjetniki morda te bolezni v mesto, so vojaške oblasti odredile, da se vjetniki odvažajo naravnost v koncentracijsko taborišče v Dziedr'cu in da se tam strego nadzoruiejo. To odredbo oblasti je civilno prebival-stvo pozdravilo s priznanjem. Povo-doma ruskega Božica, so v vjetni-škem taborišču v Dziedzcu prižgali božično drevo za ruske vjetnike pravoslavne vere.
POLOŽAJ V SRBIJL
Kakor se poroča, so se vršili zadnje đni pri Belgradu manjši boji med srbskimi in naiimi četami, kate-re vznemirjajo s zasedenea:a Cigan-skega otoka srbske pozicije.
Srbski glavni stan se nahaja se-dai vr Nišu, kam^r je prispel tuđi kralj Peter.
Po carigraiskih poročilih se ie podala posebna komisija srbskih generalov v Petrograd, najbrž da se pogaja radi uadaljnega dobaviianja vojne^a materijala.
Turski Tišti vedo povedati da je grška vlada prepovedala šesterim ruskim transportnim ladjam izkrca-nje topov, strojnih pusk in municije za Srbijo. Ta vest je očividno na-pačna. ker ;e sploh izključeno. da bi se nahajale v kakem grskem prista-nišču ruske ladije — ako nišo prišle skezi Dardanele aii pa iz — Arhan-gelska.
Oboie je enako nemogoce.
Za naše vojne vjetnike v Srbiji.
Duiiaj, 11. januarja. (Kor. iirnd.) Kakor poroča korespondenca \Vil-helm, je voino ministrstvo znova nakazalo znaten znesek za olajšanie in zboljšanje usode naših vojnih vjetnikov v Srbiji.
PONESREČEN FRANCOSK1 NAPAD PRI ALBERTU. — NEMŠKI USPEH PRI PERTHESU.
Berolln, 11. januarja. (Kor. urad.) VVolffov biro javlja. Veliki slavni stan, dne 11. ]anuar]a.
Zapadno bojlšče.
V  okolici NleuporU, Yptroa   hi Južno od tod so se vrMB Mno   trti-Ueriiskl ML
Francoski napad pri hš Boterte — fevernovzhodiio od Alberta. m le popolnoma ponesrečIL
Severno od Sotesoaa so IzvrtlH Francozje, ki so se vgnezdifl v aa|b-nem delu oa^b sprednrh okopov, ponoven oaptd. Bofl Se trafaja. V blizini Soupir« v ladnjik dnek ri Mo bojev.
Vzbodno od Pertteta to «Mt Ćete zopet osvojile prele fin odTsed del fnrfca, Sorražnlk fe tael tejke Izgube.
V  Argoolb ie naš napad  aadaQe naoradoraL
▼fW^BH IflMN ^NPiVIb •     •     *
Bmm, U. Ja#Mf)f Listi aru obcujcJe faslednie mŠ¥> Poroft)© franco^nfa g\a\M& plana § dne 9. t m. pspcldne; »lifpo 04 Ypres smo raiatfelili ve| smrražn^ okor pov. V okolici A"** Ml Ami«f» tra* jajo artiljerijski boji, v kateritt imaja naše baterije amptne uspehe. Pri Sou-pire spe rae^U grič kota 13i. Nem-ci so Izvršili tri protinaskoke, katere &mo odbili Naie čete so zavzele pred 5oU$onotn tri vrste nemških okopov. Da jih dobe nazai, so pričeli Nemci bombardirati Soissons. Justična palača Je pogorela. Pri Creon je uni-Čita naša artiljerija več nemških oko« pov. Pred mestom Perthes smo za-vzeli grič kota 200. Par ur pozneje smo vzeli tuđi Perthes sara ter prodrli čez pomeris mesta,
Nemci so nam vzeli zopet mesto Bumhaupt, ki smo Je bili včeraj zasedli.
BOJI  V  BELGUI  IN  NA fRANCOSKEJVt
Preko Rotterdama prihaia to-le poročilo iz vTimesa*: Pokazalo se je, da so bile poplave ob Yseri začet-koma za obrambo zaveznikov zelo dragocene, sedaj pa močno ovirajo razsežno napadalno akcijo, ki jo omo-gočujejo številna angleška cjačenja, Nemcem je sedaj poplavljeno ozem-lje ra\Tio tako v prilog, kakor je bilo ugodno za Belgijce koncem oktobra. Angleške izgube na častnikih, pod-častnikih in sanitetnem osobju so mnogo večje, odkar Angleži prodi-rajo kakor prej. Pokaz ' » se bo, ali so bili častniki, ki so jih nanovo poslali iz Anglije, dovolj izvežbani. da popolrsoma izpolnijo vrzeli Vseka-kor pa ni prčakovati že sedaj nove faze bojev, ker Nemci trdovratno branijo vsako ped zemlje. Na^a ofenziva Nemcev ni spravila v kritičen položaj.
•> Lokalanzeierer« poroča iz Geneve, da so nemski letalci zapet bombardirali Armentieres ter rnočno po-škodovali železniško postajo in njeno okolico. Par ur pozneje je zače'a Armentieres abstreljevati tuđi nem-§ka srtiicrija ter je roskodovala več hiš. Tuđi nad Ha7ebrouck je priplulo neko nem^ko letalo v smeri iz Stra-zeena. Tri hom^e. ki iih je vrgel na rresro letalec, nišo napravile nobene škode.
Joffrelev vojni nacrt.
Profesor Bovet, ki se Ie pred kratkim vrnil s Francoskega, piše o svojih opazovanjih: General Joffre si je izvolil svoj stan ne daleč od topega kota. ki ga tvorfo nemfke armade na Francoskem. Od tu lahko istočasno pazi na sever in na lug in vzhod ter izbira oporišča, koder ho-če predreti nem.ske crte. Tuđi priđe lahko od tod vsak hip tja, kjer hoče rastaviti večje sile, Kje bo skušal prodreti nem^ke crte? 2e predno se je govorilo o močnih koncentracijah čet pri Besanconu, mi je rekla v Parizu neka dobro informirana oseba. PcKiejte v Vogeze! In res je bil že đo'4'0 pred invazijo v Belgijo dolo-čen Epinal kot glavno oporišče za operacije proti Nem čiji. Tuđi ni samo slučaj, da je bila na čelo teh čet postavi*ena tako znana vojažka oseba^ kakor ie general Leguand. V krogih franeoskega generalncga Štaba so mnenja. da bodo zavezniki, če se operacije zaveznikov posrečijo, daspeli do Rena meseca junija ali ju-lija tega leta. Predno je misliti na na-daljnje prodiranje v NemČijo. bodo morale najbrže pasti trdnjave Strass-burg, Metz in Mainz.
Fraocoske Izgube, — 1*200.000 mož.
»Neues Wiener Tajblatt* poroča iz Curiha: Vcčji dcl franeoskega časopisja se jezi nad armadnirn vol-stvom zaradi ravnokar objavljenili seznamov izgub, ker se 5c šc le zdaj izvedelo, da se v bolnišnicah oskr-bujc nič manj nego 498.000 ranjen-ccv. Lvonski »Rcpublicain« piše: Nikomur ni jasno, kakšen namen za-sleduje naša vlada z dosedanjo prakso prikrivanja. Ali ni vedela, da mora priti dan, ko bo ljudstvo vpraSa-lo: kako prfdt to, da 50 vsa lavna poslopfa na franeoskem postala bol-fltSnlce? Danes se natančno vc, da v tem pol mitijonu še nišo všteti oni ranjenci, ki so v privatni oskrbt. 300 tisoč ujetn;kov smo izgubit] po tu jih poročilih. če vzamemo število mrt-vfh najmanj 300.000, tedaj ima Fran-coska danes 2e 1,200 000 Izgub.
Relmrtadla na Framoodum*
PartZt 10. januarja. (Kor. urad) Kakor lavlja »Temps«, namerava fraocoska vlada poklicati pod orožje
le om vtadentee, kt sicer pridelo na
nater Šefe jfta mi. D^tjnitlvilO M o M itvarf |f ni ^oapal^
•    •    •
*##*% ****** ****** v Angini
9#rfN, fl. janiiarJi, »D^iticHf Taffif^itoiif« jav|ja; Na Silvfi^trov daf m i* vr|il v Lmfapu pod pred. se4ptvepi kralja Jurja kronski svet, ki fe razpravljaj o potrebi uvedbe sploSne vojaške dolžnosti. — LorcJ Kit^hener ip lord Churehilll sta po-udarjala potrebo te reforme, ministr-ski predsednik Asquith in finapčni mimster lord George sta bila proti. Posvetpvaflje §e Je fcpR^g {)rez re-z^Itata,
*     ♦      •
Iz franeoskega parlamenta.
Pariz. 10. januarja. (Kor. urad.) Poročilo > Agence Havas«: Armadni odsek franeoske zbornice je ^klenil ustanoviti več pododsekov, ki bi naj razpravljali o vprašan3:h glede osobja za rekrutacijo, glede orožja, municije, preskrbe z obleko in živilj ter glede sanitetne službe. Armadni odsek Je nadalje sklenil opoziriti voj^ nega ministra na položaj mojtva teritorijalne armade v notranji in armadni coni.
m
Topovi iz Tsingtaua na Angleškem?
^Baseler Nachrichten« poročajo, da je Japonska cei plen topov v Tsingtau prodala Angleški.
Nem&ko zračno brodovje nad Themso.
Berodfl, !1. januarja. (Kor. nr.) Kakor poroča -Lokalanzeiger^ iz Kopenhagna, se je pojavilo včeraj dopoldne veliko, najmanj iz 16 tetai obstoleče iiemško zračno brodovje v blizini izliva reke Tnenjse, najbrže z namenom napasti London. Vreme pa je bilo neugodno, nad obrežjem »e le-žaia gosta megla. Brodovje je na to letelo ob angleski obali, kjer je vrglo nekaj bomb. tak03 na to pa se je od-daljilo v smeri proti Dunkerqtie, kjer je pričelo ljuto bombardirati one mestne deie, ki so jih zasedli Angle-ži. V celem so vrgli 40 do 50 bomb, ki so povzrorile znatno škodo ter ranile ali ubile več oseb. Angleski zrakoplovi nišo nadlegovaii nemških letalcev. ki so se vrnili nepoškodo-vani v svoj pristan. Mesto so obkro-žali pol ure.
London, 11. januarja. (Kor. ur.) >'Dai!y Chronicle- javlja; One 9. t m. je l^tal neki zrakoplov, ki je pri-šel iz notranjosti Belgije preko Four-nesa in Dunkerque. v spremsivu treh letaJ v precejšnji visini preko Calaisa v smeri proti Do^eru. Pri Calaisu so namestili topove, ki pa riso povzročili nobene škode nem-škim zračnim ladiam.
•
TURSKA VOJNA. Turske izgube v Kavkazu.
Graški listi ob javljalo petro-gradske v esti 0 porazu turske armade v Kavkazu. Izgube turske armade so po teh vesteh izredno velike. Drugi, deveti in deseti armadni zbor so ali popolnoma razbiti ali pa vjeti. Deseti zbor fe v neredu zbežal. Rusi pa so mu odrezali pot in vieli ćele polke. Vjeti turski oficirji dolžijo Enverpašo, da je mislil, da bo v par dneh že zasedel Tiflis in da ni prav nič računal z možnostjo eventualne-ga umikanja,
TzzetpaSa vjet?
•iTajarespostv r>oro£a po franco-5kih virih, da so Rusi vieli v Kavkazu tuđi znanega turškega generala in bivšega ministra Izzetpašo. — Ta vTest se zdi malo verjetna. Franccska poročila zamenjavajo najbrž Izzet-pa§o z generalom ISanrašo. povelj-nikom 9. turŠkega zbora, ki je bil vjet
•      .      • Turski vojni pleo.
Carigrad, 9. januarja. (Kor. ur.) »Ag. tel. Ottomane* porača, da so odposlali iz Oltija 6 ruskih strojnih pu£k, 500 zabojev municije in 450 vjetnikov. Dne 7. t. m. je dospel v Krzerum transport 215 ruskin voja-kov in pet Častnikov, ki so jih Turki vjeli.
•       ♦     • Turska sirfiska annada.
Po londonskih vesteh ie imenovan nemški general Falkenberg za poveljnika turske armade, ki naj koraka proti Egiptu. General Falken-berg Je že prispel v Damask. Za po-veljnika v Jeruzalema ie Imenovan nem*ki častnik Kaufmann. Bagdad* ski Nemci so vstopili kot prostovoljci v tursko armado, v kaieri se nahaja baje 3000 nemških oficirlev
Perziia ta TarčUa.
Nekateri listi so priobčili vest, da je poslala Perzija Turčiii ultima- i
1 tirm, ker so ttrrSke čete krSife ce-vtralnast perzijske^ ozemlja. V Beriiftu ia na Duii^Ju se ta vest demantira.
Tiffirt so faprli jewi«bo visoko solo v Barutu.
Punaj, li. januara. TurSlfe obla-stf so zaprle katoličko visoko solo v Beirutu, katero je bil ustanovil papež Lea XIII., izrodvsi jo vodstvu fran-coskih Jezuitov. Tnrki so redovnike izgnali. Bejrutsko Jezuitsko učitelji-šče Je ft tretja katoliška šola, ki je postala žrtev vojne. Kakor znano, sta bili kateliška univerza v Louvai-nu in katoliška visoka šola v Lille tuđi uničcrr
Aflgliia in Dardanele.
Listi poročajo^ da ie Anglija priznala rusko gospodstvo nad Darda-nelami.
Sir Cdward Qrey je podal baje tozade\Tio obvezno izjavo. •     *     •
VOJNI KREDIT L\ PRORAČUN V TURSKI ZBORNICI.
Carigrad, 9. januarja. (Kor. ur.) Proračunski oddelek zbornice je raz-deli! proračun za novo leto, ki se prične 14- marca. Proračun obsega 26,836.438 funtov dohodkov in 35480 609 funtov izdatkov. torej priman jkljaja 8,744.171 funtov. Vojni iz-datki so izračunjeni na 6/>44.108, momariški na 1*592.445 funtov. Carina naj se zviša na \o% in obrtni da-vTek raztegne tuđi na tuie podanike.
Carigrad, 11. januarja. (Kor. ur.) Vlada ie predložila zakonski nacrt, v katerem zahteva za vojne izdatke 10 milijonov funtov izrednega kredita. Zakonska predloga ie bila izrečena odseku. Zbornica fe nato pričela s proračunsko debato. Poročevalec je naglasaL da bo znasal sploŠni prl-manjkljai v prihodnjem proračunu s priman jkljajem rednega proračuna. in z že porabljenimi izdatki v znesku 3 milijonov, približno okrog 20 milijonov funtov.
Carigrad, 11. fanuaria. (Kor. ur.) Zbornica je sprejela proračun skoro brez debate. Med glasovanjem o civilni listu je predsednik naznaniK da daruje prestolonaslednik za čas vojne mesečno 250 tuntov ali 5500 kron v svrhe armade, — Zbornica \e priredila prestolonasledniku, ki ie bil navzoč, velike ovacije.
ROMUNUA   JE   ODLOČENA?
-Orazer Tagblatt* poroča: Milanski »Unione- javlja: Romunlia je pripravljena, udeležiti se vojne. Mada rarpošilia cirkular. ki pozjvlia na organizacijo oskrbe za mobilizirane voiake in njihove svojce.
»Baseler Nachrichten* poročajo iz Londona: Vsi romunski podaniki, ki spadaio k aktivni armadi, so dobfli povelje, da se vrnejo v domovino.
Romunija na rarpotju.
Nemški listi priobčujeio oficijoz-no noto, ki poudarja, da prihajajo o stališču Romunije zadnje čaše iako resne vesti. Pomnožena pozornost je potrebna. Vojni hujskači so baš se-daj bolj pridno na delu, kakor kedaj ponrej. Toda romunsfca vlada dose-dai še ni pokazala, da bi se namera* vala tem hujskarijam udat!.
Voiaski ukrep? v Romuniii.
>Tagespost« poroča preko Budimpešte: ^Romunski rninistrski svet se ie bavil v posebni seji z onimi vo» jaškimi zadevami. ki bi bile v slučaju eventualne mobilizacije aktualne, — V mnogih poslopjih so ureiene po-možne bolnisnice. Pričeli so se tečaji za bolniske strežnice. Ministrstvo je odredilo, da se morajo ti tečaji do t. marca končati.
*
POGAJAVJA    MED    VATKANOM IN KVIRINALOM.
^Perseveranza* poroča: Med Vatikanom in italijansko vlado se vrše zaupna pogajanja o razrešitvi pro-blemov, ki bi nastali, če bi se Italija aktivno udeležila vojne. Med druffirn gre za položaj pri Vatikanu akreditiranih poslanikov, za nedotakljivost papeške korespondence i. p. Papež bi tuđi hotel biti zastopan na bodoči mirovni konferenci, kar bi se moelo seveda zgoditi le, če mu to dovolijo vse udeležene države.
Pogajanja, ki dobro uspevajo, vodita neki senator in neki takozvani katoličko - narodni struji pripada-Joči kardinal. Zakonitega razmerja med italijansko državo in papeško stolico se pogajanja seveda ne tičejo.
Polofai v ItalUL
Graski listi poročajo iz Milar.
Ministrska naredba razveljavij vse za potovanja v inozemstvo ve Uavnc potne liste, ki $0 bili osebam
8. 4tev
„*LOV£NSKI NAKUU', ou* IS   JMuaija MH5.
Stran 9.
§e ne 39 let starim izstavtleni   pred
6. avgustom.
V Svici se nahajajoči Italijari se morajo javiti pri svojih koiizulatih
•     •     •    •
Italija se ne oborožuje,
Rim. 11. januarja. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« javlja:
»Giornale d* ltalia« in »Tribuna« priobčujeta *o-!e noto: V zadnjih dneh so se širili v političnih in časni-karskih krogih najraznovrstnejše vesti, zlasti o dozdevnih vojaških od-redbah. Neki jutranji list je priobčil tuđi govorico, da bodo meseca janu-arja poklicani pod orožje 4 letniki mobilne milicije (domobranstva). Ta vest je neutemeljena.
Posebna misHa bivšega ministra Genadljeva.
Sofija, 11. januarja. (Kor. urad.) Bivši zunanii minister Genadijev se je podal v Rim v posebni misiji in-formativnega značaja.
* O vlogi Esadpaše
v sedanjih albanskih homatijah raz-pravljajo zelo pridno turski listi. »Osmanischer LIovd« poroča, da so se hotela rnohan:edanska albanska plemena pridružiti sveti vojni proti Srbiji. Na tozadevni sestanek pa ni bilo Esadpase. Zato so sklenili za-stcpniki plemen ga pozvati, daše jim pridruži. Esadpasa je povabilo od-klonil, nakar so albanski notabli sklenili. da bodo postopali proti Srbiji na lastno pest. Esadpasa se je zbal za svoio pozicijo ter je stopi! s Srbi v dogovor, da si zasigura njihovo pomoč. Tako so izbruhnile homa-tije, ki se većino bolj širijo.
•     *      *
Opnstošenie Esadinih posestev.
Dunaj, 11. januarja. Tz Skadra Javljajo rVstaši so opustošili pri Kroji posestva Esadpase in njegovih so rodnikov,
*
Protest boćarsko - albanskega komiteja.
Sofija, 11. januarja. Tukajsnji albanski komite je poslal velesilam protest proti okupaciji Valone po italijanskih četah.
Konec Ha1!Tansfco - iurškega konflikta.
Sini, 11. januarja. (Kor urad.) *Agenz:a Stefani« javlja: Turska vlada je naročilu valiju v Yemerm, naj da Italiji radi incidenta v Modeidi popolno zadoščenie in naj izkaže vse časti italijanski zastavi. Posebna komisija je že pričela s preiskavo do-godka. K tej komisiji se je pritegnil tuđi italijanski konzul.
ODGOVOR   ANGLIJE   NA AMERIŠK1  PROTEST.
Washingion, 11. januarja. (Kor. arad.) Besedilo angleške vlade na noto Zedinjenih držav je bilo včeraj razglašeno. V sploŠnem zagotavlja angleška vlada, da je razmotrivala vse v noti omenjene točke skrbno in z enak'm prijateljskim duhom, ki se kaže tuđi v ameriški noti. Nato razvija angleška nota naziranje, da ob-stoja glede otežkočanja ameriške trgovine s strani Anglije veliko nespo-razumljenie. Angleška nota navaja kot dokaz izvoz iz New Vorka v Skandinavije. Ttalijo in Holandsko r/ieseca novembra 1913 in 1914. Vse te številke, izvzemši Holandsko, ka-žejo velikansko pomnožitev izvoza. Izvoz na Dansko je znašal novembra 1913 samo 558.000 dolarjev, meseca novembra 1914 pa 7,101.000 dolariev. Angleška nota opozarja. da je najbrže vzrok neugodne^a vpliva vo]ne na industrijo z bombaževino zn;žana kupna moč Anglije, Francoske in Nemčije. Nato razmotriva številke izvoza bakra y nevtralne države, ki so vse poskočile, iz česar je sklepati, da večji del bakra ni bil določen za ono nevtralno državo, marveč za eno izmed vojskujočih se držav, ki ni mogla direktno importirati.
Angleška nota pravi nadalje, da je pripravljena, priznati, da se živila ne zaplenijo, če nišo doiočena za sovražnika, definitivno pa tega ne more obljubiti. Angleška vlada opozarja na naraščaioeo nevarnost, da bi se nevtralne države, sosede sovraž-nih dežel, pretvorile v skladišča veli-kega stila za te dežele. Anglija skuša torej v interesu lastne narodne var-nosti zadržati vse za sovražnika do-lcčeno blago, ne da bi otežkočala dovoza za nevtralne države določene-ga blaga. Odgovor opozarja na malo število Iadij, ki so prišle pred pomorsko vojno sodišče in da sodbe tega sodišča nišo neugodne za nevtralne države. Od 4. avgusta do 3. januarja ie odplulo iz Zedinjenih držav 773 la-iii v Skandinavuo. na Holandsko in
v Itafito. Od teh ie iniflo 45 pred po-morsko vojno sodišče. Odgovor na-glaša nemožnost, preiskati sumljive ladje na odprtem morju. Tovor je mogoče natančno preiskati samo v pristanišču. Nota tuđi opozaria, da bombaža ni na konterbadni listi, da pa je dobila Anglija posebno svarilo, da je baker skrit pod bombažem, tako da je treba zavoje izkrcati in pre-tehtati. Tuđi je za Anglijo težko, do-voliti izvoz kavčuka iz kolonij v Ze-dinjene države, ker vojskujoče se države nujno potrebujejo kavčuk in ker je upravičeno domnevanje, da je Amerika od početka vojne prodala mnogo kavčuka.
Nota, ki jo je podpisal državni tajnik Grev, se konca z zagptovilom, da želi angleška vlada, da bi konzum ameriškega blaga v nevtralnih drža-vah ne trpel.
O izmenjavl za vofaško službo nesposobnih vjetnikov.
Bern, 11. januarja. (Kor. urad.) Zvezni svet ie dal švicarskima za-stopnikoma v Parizu in Berolinu nalog, naj dasta vladam na razDolago sanitetne vlake švicarske armade ;n jirr.a ponudita službo švicarske^a »Rđeče^a križa« za slučaj, ako pric'e dc detinitivnega sporazum t mcd Nemčijo in Francijo glede 7menj.»ve za vojaško službo nesHsobr.h vojnih vjetnikov in glede  ij.h prevuza v
domovino
*            *
INTERFSANTEN    ARGENTINSKO-NEiMŠKI   INCIDENT.
Diplcmatično in konzularno osobje nevtralnih držav uživa seve-da tuđi v vojni poprlno znšoito eks'e-ritorijalnosti. Saditi bi bilo, da so ta-ke osebe povsodi in vsak čas na var-nem. Da temu ni tr.ko, to ćokazuje slučaj argentinskega vicekonzula Himmerja v belgijskem Dinantu. Himmcr se je nahajal v kraju, kjer so belgijski četaši »franktireni« napadli nemske čete. Kazen za take napade mora biti brezobzirna in voja^ki po-veljniki nima;o časa nremišlievati in preiskavati, kdo je kriv, kdo ne, temveč sumarično morajo statuirati svarlni eksemn°1 Tn t^ko s^ za;e'e nemške Čete v Dinantu med irankti-rerji tuđi vicekonzula nevtralne države ter ?a brez pardona ustrelile. Med Argentinijo in Nemčro je gmzil izbruhniti radi tepra konflikt. Nemška vlada pa je dala argentinski ves materijal vestno izvedene preiskave na razoolacro \n Arr-enti^iia ?e ie morala prepričati, da ne zadene nemških oblasti nikaka subjektivna krivda na smrti vicekormjia rnmmerja. Argentinska vlada je podala pred par dne-vi v Perolinu izjavo, s kafero je p^č ćela afera med obema državama definitivno poravnana. Izjava pravi:
»(Argentinsko) zunanje ministr-stvo je mnenja, da desedaj nabrani podatki o aferi vicekonzula v Dinnn-tu nikakor ne upravičujejo dinloma-tične?a nastopa. ker so netočni, indirektni in si v tmr^ičem na^protuieio. Na razpolagn so rezultati preiskave, ki so jo uvedle na prošnjo argentinske vlade nemške oblasti, na drugi strani pa izjave, ki iih je doHlo argentinsko poslaništvo v Belgji po posredovanju vojre.ea ataš ia pol-koynika Bravo. Iz dosedarv gn materijala izhaia: a) z ozirom ' i nsAre-ljenje: Vicekonzul Himmer se je z več kakor sto možmi nahajr! v svoji tovarni, ko se je vr?-'l boj i vhoci Nemcev v mesto. Od tam s bili vsi odvedeni in vsi u?tre!?eni. Ncmška preiskava je dognala, da se je \? omenjene tovarne strcfj?«1o na n^m^ve čete, zato se je na vseh izvršila kolektivna kazen, krkor se je bilo že vnaprej rapovedalo. Nem??k3 prc-iskava ni dognala, ali se je gospod N;mmer skliceval na svojo lastnost kot argentinski pođknnzul. Vdovn gosp. flimmerja izjavila sicer prc ' pp^l*ni?tvom, da se iz tovarne ni streljalo. Dinantski župan trdi, da je prebivalstvo že par dni popreje skle-nilo, odložiti orožie, kar se je faktično tuđi zgodilo. Priče soglašajo, da se je proti vseni osebam, ki so bile v tovarni brez izjeme enako postopa-Io.« Drugi del oficijelne izjave se tiče argentinske zastave, argentinske-ga grba in konzularnega arhiva. Tuđi v tem oziru argentinsko oficijelno poročilo ne more trditi, da bi se bile nemške čete vedoma pregrešile proti pravom nevtralne države.
Nemški listi obžalujejo, da Je moral poginiti reprezentant nevtralne države nasilnim potom, poudarja-jo pa, da se je to zgodilo v času in razmerah. ko so morale nemške vo-jaške oblasti s kruto in brezobzirno roko zatreti odpor belgiiskega pre-bivalstva, ki si je lastilo napram nemškim četam one pravice, katere pripadajo Ie redni vojski. Le s krutim ravnanjem se je posrećilo zatreti franktirerstvo — ne le v korist nem-ski armadi, temveč celemu belgijske-mu narodu samemu.
•     ^     •
MvndteftilL
»Orazer Tagblatt* poroča: V časopisih nevtralnega inozemstva se nahajajo skoro soglasni seznami Ste-vila vjetaikov, ki temelje baje na po-datkiti obeh strank Po teh podatkih naj bi trojni sporazum straži! 604.200, centralni državi pa 575.000 vjetnikov. Te številke so potvorjene; za centralni državi so prenizki, za trojni sporazum pa mnogo previsoke. V okroglem številu je sledeče pravilno :
V nemških vjetniških taboriščih ali pa na transportu ie bilo 31. decembra okroglo 352 000 Rucov, 224 tisoč Francozov, 37.000 Belgijcev in 21.0r0 Angle^ev. v Avstriii čez 150 ti^oč Ri^ov in cer 70 000 Srbov in Črnnororcev, to je skupaj okrrglo S50 000 mol torej skoro trikrat toliko kolikor si more trozveza z debro vestjo pripisati vjetnikov.
KOZAŠKE ČETE V RUSKL ARMADL
Kakor poroča »Pol. Korr.*, se na vzhodnem bojiscu mnogo govori o vporabi in delovanju kozaških čet Nikjer pa ni dobiti natančnejših pojasni! o številu in kakcvosti teh jez-deških mas. Kozaških armad ni nič manj nego enajst Od teh je Ie 12 stotnij in 6 rademestnih stotnij pe-hotnih, vse drage so tia koniih. Naj-močnejša je armadi donskih koza-kov, kajti ta šcejc 54 pcikov prve^a do tretjega poziva in 35 samostojnih jezdeških stotnij prvega in drugega poziva, skupaj 360 stotnij. Ražen tega irra armada ta še 23 baterij. Na drugem mestu je armada kubanskih kozakov, ki ima tuđi tri pozive ter tvori 33 polkov z 202 stotnijama. Ra-zentega ima še 5 baterij in 5 nado-mestnih vojev. Armada orenburških kozakov šteje v tren pozivih 20 polkov in 3 samostojne stotnije, skupaj 107 stotnij, ražen tega šc 7 baterij, Slabcjše so ostale kozaške armade. Armada tereških kozakov ima Ie 12 polkov s 66 stotnija in 2 baterijama, prmaia transb?ikalekih kozakov ima 9 polkov s 54*2 stotnije in 4 baterije, armada sibirskih kozakov 9 polkov s (<i'5 stotnije, armnda uraiskih kozakov 9 polkov z 49 stctnijrmi, arma-dn astr^ha^s^ih komkov in arm^dn semirječenskih kozakov po 3 polke s skupaj 12*25 stotnije, armada arnur-skih kozakov 9*25 stotnije in armada usurskih kozakov 6*25 stotnije. Tudi-di manjše kozaške armade sestav-ljaio svoje polke in stotnije iz treh pozivov. Iz jezdeških polkov drugega poziva so sestnvliene 3 donske, 1 orenburška, 1 uratska, 2 kubanski, 1 tereška, 1 sibirska in 1 transbajkaj-ska divizija, vsaka po štiri polke. Sibirska ima še dva polka tretjega poziv*. Kubnr-skoplastunsiki bataljoni. ki štejejo 72 stotnij, so pehotne čete in so v vsakem pozivu formirali eno brigado. Skoro gotovo je, da je većina teh kozaških mas še danes na ev-ropskem bojišču. Samo armadi kubanskih kozakov in tereških kozakov, ki so bili začetkoma vojne v Galiciji, sta bili baje odpoklicani v njihovo domovino, v kavkaski vojaški okraj, da jih tam vporabljajo za operacije proti Turkom. Glede porazde-litve kozaških armad v različne vo-jaSke okraje, je treba še pristaviti, da v okraje Petrogfrad, Vilna, Var-šava, Kijev, Odesa in Moskva ni po-razdeljenih nič kozakov. Naj več kozakov je v donskem vojaškem okra-ju, kajti ves okoliš ie zaseden skoro izključno od kozakov. Ta okraj Je se-dež armade donskih kozakov, ki ima samo tn 17 polkov. Tuđi v kazaSkem voj. okraju ie irniogo kozakov: armada orenburških kozakov, armada uralskih kozakov in armada astra-hanskih kozakov. V turkestanskem vojaškem okrafu končno se nahafa samo mala armada semirječ^nskih kozakov.
ANOLESKE IN BCLCBJSKE ĆETE.
O vojaški moči naših zahodnih nasprotnikov je objavila »Neue Zu-richer Zeitung« več člankov. O ostankih belgijske armade piše: Belgijska armada ie trpela na tako gro-zen način, da jo smemo smatrati ta-korekoč za uničeno. Po zavzetju Liitticha in Namurja so se različni armadni kori v splošnem umikanju pri Charleroi tuđi umaknili in so so-delovali v bitki ob Marni. Še danes se srečujejo posamezni belgijski vo-jaki, ki so se udeležili omenjene akcije. Deloma so našli kak posel, de-loma so prišli v Havre, kjer skuša belgijska armada nanovo sestaviti več polkov. Tuđi se nahajajo tam de-poji za ostanke belgijske armade, kolikor so iih resili iz Antwerpna. Ti se zdaj bojujejo na skrajnem levem krilu zaveznikov, na majhnen delu belgijske države ob morju, ki ga Še nišo zasedli Nemci. V prvih bitkah v tej pokrajini so mnogo trpeli, posebno ker so se morali spričo poplav mnogokrat bojevati v vodi,Imeli smo priliko videti kakih trideset teh vo-jakov v bolnišnici RdeČega križa. Grozno so bili spačeni vsled revma-tizma. Telo in ekstremitete so bile skrčene v neznanskih boiečinah. Brezuspešni so bili vsi poskusi, olaj-šati jim s pomocjo elektrike ali z masažo. Vidi se. da bodo vse življenje ostali pohabljenci, usmiljenja vredne žrtve, ki bi jih pač ne bili smeli po težkem umikanju postaviti še v naj-prednejše vrste.
Zelo težko je konstatirati seda-nje ef&ktivno stanje belgijske armade, ker je skrbno prikrivalo, da na-videzno vzbujajo mnenje, da je še znatno. V resnici pa znaša komaj 30.000 mož navzlic vsem naporom belgijske vlade. Belgijci, ki nišo inkorporirani, ne kažejo prevelikega veselja do vojaške službe.
»Arraada lorda Kitchener',a.« Kar se tiče Angležev, njihova bela armada na Francoskem ni pre-segla 200.000 mož in je skoro manj-Ša. Neka dobro informirana oseba me je zagotovila, da nikdar ni stalo na fronti več nego 60.000 Angležev, ki so jih vedno nadomeščali z novimi četami, tako. da je bil kontingent vedno v popolni posesti svoje moči. Borili so se takorek. v treh »šihtah«. Imenovanim 200.000 mož je še pri-šteti 30.000 Indijcev, Gurkhov in Sik-hov, od katerih so poslednji zelo tr-peli vsled obnebja. Dan za dnevom se izkrcavaio na Francoskem nove angleške čete. Oddelki armade, ki jih sestavljajo in ki jo navadno na-ziviiejo »arrnado lorda Kitchenerja«, so že začeli dohaiati. Vsekakor gre za zdaj samo za izpopolnitev nasta-Iih vrzeli, kajti aneleške izgube so bile nenavadno velike. Po izjavah Asquitovih so znašale že pred tedni skupno 70.000 mož, torej 30 odstot-kov efektivne^ra stanja, gotovo dokaz, da so se Angleži v najvišji meri udeležili bojev.
Prvi večji kontingent armade lorda Kitchenerja. kakih 200.000 mož, ne pričakuiejo pred imrcem, tako vsaj splošno govore. Za enkrat se Angleži na Francoskem vdomaču-jejo. V izkrcevalnem pristaniscu liavre so zgradili za nj? barake, blizu La Hćve, kjer se jih lahko vidi, kako se vadijo. Posebno pa v Rou-enu in Orleansu so zaradili obsežna nngleška taborisča; tu sta dva velika denoja angleške armade na Francoskem. Mnogo arteških oficirskih rodbin se ie naselilo v obeh imenovanih mestih, in sicer so baje splosno vzele stanovanja za tri leta v najem, kar bi moglo biti znamenje za dobo vojne, kakor io cenijo vojaški krogi.
BOJ1ŠCE OB REKI AISNE-
(Predavanje nefcega franeoskega ge-
neralnostabnega    častnika pred voj-
nimi poročevalci.)
Danski list »Berlingske Tiden-de« objavlja predavanje, ki ga je imel neki prideljeni franeoski generalno-štabni častnik na bojišču ob reki Ais-ne pred vojnimi poročevalci.
»Moji gospodje,« je pricel gene-ralnoštabni častnik svoja izvajanja ter pokazal proti severovzhodu. »Tam vidite dolgo vrsto visokih to-polov. To Je cesta iz Reimsa v Laon. Od kraja, na katerem se nahajamo, do topolovega drevoreda meri zračna crta sedem kilometrov. Če si predstavljate to Crto v severovzhod-ni smeri, podaljšano še za štiri kilometre, tedaj reže ta majhno, izolirano ležečo visino, ki se imenuje Bri* mont in na katerem stoji franeoska utrdba, ki je zdaj v sovražnikovi po-sestL Oddaljenost Brimonta od Reimsa, ki se zdaj še vidi, znaša devet kilometrov. Vendar je pa so-vražnik tn bližje nego pri Reimsu. Topolov drevored tam zadaj, cesta Reims-Laon, tvori melo med naiimi črtami in sovražnikovimi v okolici sevemozahodno od Reimsa. Nemški strelski jarki segajo do severnega de-la poti, naši do nlenega Hsžnega dela, V nali oo«esti so Vcsle m   Mesoi-
ške proge zahodno in južno od tega mesta. Sovražnik obvladuie večji deL kanala, ki veže Aisne z Veste, nadalje ima v svoji posesti železnico se-verno od Vesle nekako do Brimonta, Predstavljajmo si torej pokrajina med cestami iz Rehnsa do Vervinsa in Soissona kot krog, čegar središče je katedralni trg v Reimsu, in čegar radij šega nekako do Aisne, tedaj lo-či cesta Reims-Laon dva segmenta drug od drugega; zahodni od teh dveh segmentov je v naši posesti. Od severozahodnega je vse, kar leži se-verno od Brimonta, v sovražnikovi posesti. Z visine, na kateri zdaj stojimo, imamo natančen pregled čez bo-jišče. Cesta v Laon loči torej obe so-vražni bojni crti. Na obeh straneh je teren prepleten od strelskih jarkov in se nahaja na njem vse polno za-prck z bodičastimi žicami.volčjih lam in mm. Oba sovražnika »azpolagata z velikim številom poljskih topov in težke artiljerije. Gospodje, zdaj smo na fronti!«
Toda vsi vojni poročevafei so bili še tako trdnega starega naziranja in mnenja o vojni, da se je većina v naši družbi neverno smejala. Pokrajina pred nami je bila vendar popolno-ma brez vsakega življenja. Čelo z daljnogledom nismo mogli videti no-benega živfega bitja, nobenega topa, sploh nič, kar bi pričalo o navzočno-sti vojskujoče se armade. Toda ne da bi ga to motilo, je generalnoštab-ni častnik nadaljeval svoja izvajanja,
»Povedal sem vam že, da ste na tem mestu sedem kilometrov odda-Ijeni od najspredneiših črt strelskih jarkov. Prav nobene ovire ni, da bi ne sli bližje. Če imate veselje, napravimo sprehod par kilometrov čez polja, ki leže pred nami, v smeri proti cesti iz Lacna. Vendar vas pa že zdaj na to opozorim, da boste tam še manj videli nego tukaj. Tu stojite namreč na grebenu hriba; polja se znižujejo proti Vesle, in na drugi strani reke je teren tuđi močno ku-piran. Dočim imate tu dober razgled čez bojišče do najspredneiših strelskih jarkov ob topolovem drevoredu tam zadaj na horicont, ne boste, če gremo dva do tri kilometre dalje na-prei. sploh nič drugrejara videli, nego najbližnjo njivo. Podnevi sploh ne smem pripustiti, da bi sli bližje nego na pet kilometrov, in tuđi to le tedal, če ste s tem zadovoljni, da greste zadnji del poti po vseh štirih, in sicer vsakokrat, če gremo čez kak vzvišeni kraj terena. Čeprav so nam vaše osebe zelo dragocene, vendar ne stavimo te zahteve samo iz ozi-rov na vas. Prav lahko se namreč v blizini nahajajo čete, artiljerijske pozicije ali utrdbe, na katere pač ne želimo opozoriti sovražnika. In bo-dite uverjeni, gospodje, da bi artiljerijski ogenj sovražnikov v par se-kundah pokril s kroglami mesto med cestama iz Laona in Soissonsa, Če bi Nemci kar naenkrat zagledali osem gospedov, ki se sprehaiajo, In čeprav so nevtralni časnikarji. Če pa, gospodje, želite približati se naj-sprednejšim strelskim jarkom na še manjšo oddaljenost nego štiri do pet kolometrov, tedaj moram dobiti za to še dovoljenja poveljujocega generala, in razentega bi mogli ta nacrt le ponoći izvesti. Mi pošiljamo namreč Še le, ko napoči noč, naše okrepitve in nadomestila v strelske jarke. Toda ne da bi hotel pretiravati, marveč hočem le konstatirati suho dejstvo, ter vas zagotoviti, da boste, čim bližje priđete najsprednejšim vrstam, tem manj videli, in tem manjse bo vaše obzorje. Ponoči so vse mačke sive; ne vem kakšno barvo bi imele pod zemljo.«
»Med govorom generalnoštabne-ga častnika,« tako končuje dopisnik opis svojih vtiskov, »je donelo grme-nje topov vedno bolj pogostoma in močneje proti nam. Zakaj ne odgo-varjajo vse te ognjene kace, ki se skrivajo tu pred nami y polju, s svo-jimi orjaškimi glasovi sovražniku? Toda topovi, ki jih slišimo iz dalja-ve grmeti, so bili ravno franeoski topovi; bilo je popolnoma nemogoče, z našega mesta videti eksplozije kro-gel; te so padale v veliki oddaljeno-sti na drugi strani topolovega drevoreda, enajst kilometrov od nas, blizu Brimonta. Tu torej stojimo ter gledamo čez bojišče, in vendar me-nimo, da se nahajamo osameli in popolnoma zapuščeni v puščavi.«
Dnevne vesti.
—  Avdiienca.   Cesar je  sprejel včeraj    ministrskega     predsednika grofa Sturgkha v daljši avdijenci,
— Generala Podorek in   Fran* zahtevaU    vohiosodno    preiskavo. »Orazcr T«blatt« poroča z Dunaja: Kakor znano, je bil umirovljeni general Frank pred par dnevi pri cesarju v avdijenci. V dvornih krogih se za-triuje, da je general Frank vladarja prosil, da naj se ga postavi pred vojno sodišče. Enako proinjo |e izročil cesariu tuđi fcm. Potioick*
Stran 4.
.SLOVENSKI NAROD*   dac 12. januarja |§|&
8. štcv.
—  Ce*ar za raofence.   NJegjovo Veličanstvo cesar Fran Josip je po-iiaril ranjencem,   ki se    nahajajo   v •skrbi v dunajskih  bolnicah, znatno Mtnožino smotk in cigaret.
— Odlikovanja. Red žeiezne kro-me 3. razreda   /    vajno   dekoracijo: major   Edvard Moro,   brzojav, polk, Ljubljančan. \ iteški krii Frane Jožc-fovega reda iul traku   \Gjaskuga za-gdužnega križea    polkovni   zdravnik Sr. Rudoli Srb, 17. pešpoik.   Voja£ki Zaslužni    križec   na belordečein tra-Mu: stouiik Adoli Turčič 97. pespol-ka in Bogumil Burnik, polj. top. poLk jfet. 3^. Signum laudis na belordečem Vraku: nadporocnik Leo Sajoie, polj. havb. polk    št. U.    Zlato hrabrostno kolajno: korp. Oraiiianič, polj, huvb. wolk št. 0. Srebrna hrabrostna svetinja 1. razreda: desetnik Fran Vošič, ini. Gregoc   Braulič,   rez.    poročnik fjudoli Verdanc. naredn. Rudolt Lav-frme. naredn. Viljem Simončič, ćeto-^vodia    ffdvard    Oblak    korp. Albiu Covač in Anton Favlic.   de^etmk Iv. Župane vsi    17. pešpoika,    korporal f!mil    Naglic    27.    pešpoika, w   čc-lovodja Fran Pučko,    Anton    Šolar, &tab. narednik Ivan Janžek, četovod-ja Antou Ro/.nian. korp. Martin £tor ,vs»   87. pešpoika,    rez.    praporsčak 'Anton Bosnič,  korp. Ivan Valič.   °7. jješpoika, podiovec Toina/ Hribar in ivan    Mfkuš,    patrulni vodia Mihiiei Dobrin,   vsi   lov.  bat. št. 7,   pijonir ^ienrik   Korošcc.   sap.    bat.   št.   <i. Jirabrosuia   RoUftjiui _\ ra/ređa:    pa-irulni vodjd Andrej Sivec, lovci Ma-tevž Bnceij.   Fran Rutar.    irob. R.:-«lolf  Mesare..   v*i    lov. bat   *t. JO, vastniški   sluga Florian Gale 7. pes-poika. narednik Ivan   ionk. četovoU-ga Aloizij Kike!.    Matev/ Medvesek, rez. ć eto vod] a Fran Bene ma.    korp. fJosip Bergant, Ivan Grooblišek,    iv. Kuhar,   Blai Po&ačmk.   desetnik Iv. <jril. Ini. Anton Orobrač,    ivan Feie, A. KlemeačiC.   Andrej Oblak in Ivan Zebre,    vsi 17. pespoika,    ini.    Fran Benčic, Aaion (jer^olet.    Peter Gri-lič. 27. pejšpDika.   desetnik Pankrrcij Oorjup. inf. Anton Dobaj. Aio:z;j Ra-čieker 47. ne^polka,  rez. kadet Josip i3itenc. narednik Fran Krajšek. Cere-vodje Marija Gaišek.   Rihard   Kuko-kovie. Marka Mihe!;n.    Ivan £anse-kovic.    Josip    ZuidariČ.    korp.  Ivan .\ reCko. \x\L  Jo^ip Borovšek.    Anton Kokol. Frau Kos*. Aloizij Mihlj.    Vi-licrn Petek.   Karei Rakovac.    Jeraei Vrečko,   Frau Zemliič, Matiju Zoric. \Nj   !S7. pešp->iku.    /.endarm. stra^m. rMo1zi! KoCar   in Josip Hlubek.  uvr-išćena \   87. pcšpolk.    četo vod ja Ru-doif Re|c. korv*.  Anton   Kastellc,  Fr. Podobnik.    desetnik    Ciregor Bratu-.\ič. Josip Tu>;aer, inf. Adolf Peršić in ■Vincenc Stoper, vsi 97. pešpoika. rez. četovodja Jrlij Novak, rez. podlovej 'Alojzij L)o!eu»*, rez. patr. vodja Frćtn Bonca,    !ov::i    Petcr    Adam,    Josip Deak.    Martin    Deniov^ek.      Amon Pon. Anton Jasnik^ lvun Mi.šiC,   Ivan Pikon. Ferdinand iober,    re/:.  lovec !Anton Zorko. stol. trob. ivan Javor-nik, podiovec Jakob Trupe, rač. poni. dei. Roman Pušuik. vsi lov. bat. št. S, Mražmojster Josip Ivane,    Cetovodja Fran Poš, korp, Fran PeieK, dragon-ci Anton    Janžove^,    Fran    Ocvirk m    Anton MajcriC,   vsi    dra^. poika št. 5. četovodiii    \ aleutin   Serajnik. ion.    predmoister    Šternu Permosić, top. voz. Ivan KnaiHč.    vm poli. top. pclka št. 9. Vclaški zaslužni krizec z vojno deLor;2ci)o: poroCnik izv. iluž-•e Aloj/ii Poitnik. 7. peš^oik. Siguum laudis na be'ordečem traku:   uadpo-ročntk Fnderik Lesnik.    47. pešpolk ih Viljem PeCnik. poli. top. polk št. <*. nad^oročnik A'iktor Beran, pion. bat. št. 9.
—  - Z votašk'm    za&iužanii   križ-cem / voiuo dekoracijo je odlikovan maior   9f). pešpoika    Teodor R a k -t e I j. sin pokojnega ravnatelja Pak-telia v LHibljani.
—  Imenovanje   v vojaški službi. Naš rojak   «J»bienćn» /sdravnik \ rezervi pri 87. pešpolku.    prideljen \2. lilanskenm yoiku dr. Ivan Raišp je imenovasi za višicgii /dnevnika.
Na boiUću je bU ranjen, k*-kor piše njegov prijaielj, Kdvaru J) e k 1 e \ a , bančtn »radnik in pra-jiorićak 97. pešpoika. Ranjen je bit 24. decembra in ga od tedaj tuđi po-«r;saic. Njeio.i tovariši so mnenja, <ia so ea najbrže Rusi vjeli. Dekleva ie iz-znane postoinske rodbine. Svoj čas je bil v Ljubljani, ^daj pa je v Trstu nastavljen, kjer je zelo priljubljen v vseh narodnih krotfih..
—  Na južneni boftšču    je  e'ne 5. decembra 1914. padei nadporočnik 6. domobranskega polka Bogumil Kaci i, sin pokojiiega liotaria    KaciCa v Soitanju. Pokojnik je padei kot junak in je bil odlikovan s asitfiium iau-i\l^r na traku vojaškega   zaslužnega križea. Casten mu spomin!
— Vezbanie naših novih čet. Du-najsko vojaško poveljstvo podaje interesantna pojasnila RleJe izve^banja na.ših novih čet. Vežbalna cioba vseh nadomestnih  zborov,  ki   iraja   sicer ■ajman] osem tednov, je sedaj znat-tto skriifena. To k it l^m lažic iz*
vodio, ker so prcvzeli veibanje ve-činoma častniki in podčastitiki, ki so bili ranjeni na bo)i££u in razpolag^io z dob rimi v oj mini izkušnjami. Pb-^ebna važnost se polaga se<iai na dobro i£vežbanje v streljanju. zjasti v prostem terenu, in pa na tehnično izobrazbo vojakov. Tuđi sjedanja vojna Je pokazala, da ie infanterija kraljica orožja... Posebno pozornost se posveča pravilni uporabi munici* je ter okretnosti v bojnem na^topu, formalno eksercirauie v* je reducirano na uajpotrebnejše. Saiotreno se trenira moštvo ludi \ marširanju, vežba v postavljanju [K>ljikih stano-\ aiišc, v kuhanju i. p. MoŠtvo se pu-Uucvije v kopanju jarkov, prirejanju raznih kritij proti sovražnemu o^nju, S posebnim zadoščenjern opažajo vo-jaške oblasti pnsrcjio viajemnost, ki vla4u poviodi med vojaštvom in ci-vilnim prcbivalstvoin.
Vpra^anja o puf^rešanih voia-kih. Pogresa ^e od 5. septembra Fr. Hladnik, domobr. polk št. 27., 10. stounja, voina pošta 48, rojen v Lo-^aicu. Kdor kaj ve o njem. se prosi naj sporoči njegovi soorogi Josipini Hladnik. Dol. Logatec. — 2e od J. oktobra :u nobenega glasu o A»-dreju Marnu, črnovojniski poik ii. 27.. 1. stotnija. Kdor kaj ve o lijem, nai to sporoči njegovenvu svaku Kranu R u i c u , Dvor, Dolenjsko.
—  Oprostitev   od    črnovoiniike ^tuibe. Po ur^idnem sporućiiu šlajer-ske naniesmije se ozira prasko voja-šku poveljstvo ie na one prošnje za oprostitev od    črnovuiniške   službe, ki so podane od že vpoklicanih cnio-vojnikov.   torei    do    vStevŠi    letnik 1887. Prošnje   ostalih    crnovainiktw vojuško povelistvo se ne smatra -/a ijktuvalne.
— - izprememba zakona o vojnih dajatvah.   Današnji  uržavni  zakonik i\i iiradna AViener Zeitun»i      priob-cujetu cesarsko naredbo, ki vsebuje dopoinilne doiočbe k zakonu o  vojnih siužnostih aii dajatvah v tej sme-ri. ua se iahko sedai od posestniknv voril va živali 2ahtc*va, da le-te defi-niiivno prepuste, a ne samo,   kakor je bilo prvotno, dii    fih izroče    te    v vporabo. Ta dopolnilaa naredba irna namen. d:\ se lu^rnlki vo.-cil in živa!! čim najpreje popoinoma odškodu^efo in ne ^ele po izvršeni demobilizaciji iu da se jiui nudi prilika, da se takoj pre^krbe mesto    transportnih   sred-stev, ki ^o jih prepustili vojaški upravi, dri'^a.
—  O naiezlfivln   bolesnih    in    o obrambi prcsii njim.    Sa::itetni cdde-
ek miniširstva notranjih dei raz^la-ia: V avstrijski državni polovici se je prigodiio i. 1914. od izbruhu vojne 27^ slućajev pegastega tifu>a m sicer i slučaj v Thaier<hofu pri KarisJor-lu, 1 slučaj v VVagni pri Lipnici, 4 slučaji \ St. Mihaelu pri Ljubnu. 11 slučajev v Voisperku nu Koroškem in 11 siucajcv v Trstu. Nadalje >e ie prigodilo \ idsn od 1. dc* ^. januarja 154 siuča.iev pegasievia titula v Tha-lerhofu pri Kalsdoriu, 4 slućaji v Gradcu. 47 slučajev v Kr.ittelfeldu. 1 siučal v VV'agni pri Lipnici. 6 sluča-jcv v ^t. Mihaelu pri Liubnu. 17 slu-Caiev v Vol^perku in 9 slučajev v Trstu. Na ?ej bolezni so obolele ^aino osebe, ki so dospele z boiišča, ražen 1 strežnice, ki je v C/radcu *> -olel^ na pega^teni tifu^u. (Na tei i lezn! so torej oboleli vojaške nsebt vojni vjetniki in tujci, ki bivajo v k ;iccn-traciiskih hojisčih.) Ker prena^io po najnoveisih izkušnjah pegasti legar skoro izkijucno usi. ie niini.-irstvo notranjih dei dalo v naredbi, izšli za-četkoma decembra 1914., natanćna navodilći o potrebnih obrambnih sred.stvih. /lasti pa o imičevaniu nir-s-e.sa v boinicah pri sprejeniu ranjen-cev in bolnikov, prihajajočih z boii-hča. Takisto se je tuđi /aukazalo de-želnim vladam, nžij posvetilo naiveč-jo pozornost odnosajern v koncentracijskih taboriščih. barakalu prenoči-ščih in noćnih zaveti^čih, da se po-vsodi skrbi za snažnost in čistost in da se dosledno pokonču?e mrčes.
DarovaH so za ranjence v št. jakobski soli: (Jdć. Miči Rotli 9 K, gospa Kuckv Palm pl. Detela l.S K, g:». Kuckv f>alin pl. Deteia nabrala 22 K. za električni faradični aparat in masko za narkozo v st. lakobski cJe-kiiški soli. Dalje: ga. niza Oalle 1CW) kron. if. Gustav Kastncr. poročnik HX) K. Bruno, Oert, Leni in Kristl Gane 20 K, ražen tega dopisnice, cigarete, kakes. ga. Evgenia Raspi 25 K. ga. Jakobina Kastner 3 stekle-niče likerja in cigarete, g. Albcrt Sama ssa 20 K in 1 steklenico slivovke za ranjence v št. Jakobski dekliški soli. Vscm darovateljem najlepša »a-Iivalii v imenu ranjencev šef-zdrav-nik dr. Benj. Ipavic.
—  Dar »Rdecetnu križu«. Oežel-
na prisilna Uelavnica ic naklonila »Rdečemu križu« 120 fino izdelanih palic. 7,a kar se ji društvo najtopleje zahvaljuje.                         -
—  Zahvala.    Gospe   Ana Pod-krajškova in Nilka P o t o Č n i -kova ate tPi izročilo 101 K iO v xa
zdravtla in bolntike potrebščine. Iskrena hvala v imenu ranjencev v&em darovalceai, posebno pa zgorej imenovanima gospema, katere ie od začetka vojne izredno požrtvovalno in materinsko skrbite za moj oddelek v belgijski vojašnici. Dr. Čeiark.
— Hm pogoićaHe preko »ere ra-nieflih votokov.   Prebivalstvo   se  z bogatimi darili, ki jih naklanjajo tuđi manj imovtti   sloji.   udeležuje   pre-skrbovalne akcije za ranjene in bolne vojake, ki prihajajo z bojišča.   Za to plemenito   potezo   dobrega    srca je Iahko   zagotovlieno najtoplejše hva-ležnosti vojaških krogov. Treba pa je z obžalova.ijem   konstatirati,    da so opetovano povabili ranjene ali bolne vojake v pivnice in gostilne, kjer jih pogoste po sa mn i ki, često pa kar vsi navrzoči gostje. Posledica tega je, da se povabljeni vojak vpijani. Splosno pa je znano, da obiino uživanje alkohola  bistveno zmanjsuie sposobnost in tuđi odporno silo,   takisto pa tuđi povzroča, da zapade tako pogoŠČeni vojak strogi disciplinarni kazni,    za-vira njegovo  okrevanje in škodujejo s tem r^aravno^t armadi. Prosimo torej nu]no vse prebivalstvo, naj v oo-doče takšne    pogostitve brez izjeme opušča.
—  Zakon o trgovskih sotrudni-kih. Danes ie izšla cesarska naredba, ki ustreza opetovano izraženim    že-ijam stanovskih orpranizacij stavbnih tehmkov, da se razširi veljavnost zakona o trgovskih sotrudnikih na višje nastavljence      neavtoriziranih     teh-nikov.
— Mesto venca na grob umrle-mu mag. pharpj. tmestu Koželju, lc-kamartu na Jesertlcah, je izročil go-spod .losip Jukopič mestnemu magistratu za ranjence v ljubljanskih bol nišiiicah 14 K, ki so Jih darovali gg.: .Jakopič vS K. Gombač 3 K, BLirle, Pursdger in Vesel pa po 2 K.
—  Umri je v Ljubljani  na Sta-rem    trgu    trgovce    gospod    Franc O b 1 a k, v starosti 70 let. Bil je mož stare korenine, pošten in vesten tr-govec. Pnzađetim rodbinam naše so-žal je!
Podružnica »Rdečega križa« Je-seriice. 5. lzkaz. V času od 11. do 31. decembra so došii podružnici nasled-nji darovi: Uradniki Kranjske obnne družbe 76 K. W. J. kot zadoščenje za zalitcv 50 K. iv. A. Hartmann, Ljubljana 20 K, stotnik Anton Luckmann in gospa ineMO.vcnca rajnki gospei Josipini Gnezda v Ljubljani 20 K. neimenovani 20 K, skupai 186 K. k temu prejšni izkaz 5799 K 80 v. sku-paj 5985 K 80 v, od tega 5862 K 10 v v gotovinu 123 K 70 v v biagu.
Iz St. Petra na Krasu narn pi->eio: Takoj iz početka vojne pričela je deiovati podru/.nica »Rdečega križa« pod neumornim trudom pred-scdiiika gospoda Ivana Čer-neta, c. kr. po^tne^a Oiskrbnika- —■ 2z početkom rnobilizac'.o prićelo se je uspošno nabiranjc r- ispevkov v denarju. blagu in raznih Zivilih. Z zadošćeniem moramo priznati, da se ic liudsH'o povsod radevoljc cnlzvalo prošnjani nabirajoćih ćlanov podružnice, ter darovalo poleg denarja tuđi razna živila, kakor sadje, sir, surovo ma.-lo, runu cigarete in enake potrebne stvari. Kot nabiralca, katera >ta š!a tuđi v oddaljene vaši Košana, Bičje, Suhorje. Ostrožno brdo, pro-seč prispevkov za naše hrabre ranjene in bolne vojake naj bodeta ome-njena g. Sever Fran in g. poštni uracinik Melrjrn Karei. Knaka zahvala bodi tem potom izrečena izvanredni požrtvovalncsti damskega odbora, ter v prvi vrsti gospe Mariji >tve\. g. Ol*i Križaj, ff. A. Paulič in %. Mera Frole. Otnenjene gospe so poleg neutnenega nabiranja enako požrtvovalne pri postrežbi naših ra-r.jenih in bolnih vojakov v bolnišni-ci. Podružnica ima svojo bolnico v prostorih kolodvorske restavracije 1. razreda. Na razpolago ima hi po-stelj ter popolno bolničko opravo in oskrbo. Denarnih prispevkov nabra-lo se je dosedai 1200 K, od teh je na-bral damski odbor 500 K. Poleg te«a nabraio :se je 46T) K za nakup volne in blaga za gorko perilo. Perila in gorke obleke se ie dosedaj odposlalo 400 komadov. Poleg te«a se obdaru-fe v tukajšnji bolnici potrebne vojake z perilom. Napravile so se tuđi nabi-ralne pole za mesečne prispevke. Zahvalo za izredno požrtvovalnost zasluži gotovo tuđi g. Sever, kateri je ćelo iz gostilniskega godbenega automata daroval do sedai že 86 K in do-volii. da igra automat tuđi Se nadalje za časa voine v prid »Rdečemu križu«, ne oziraie se na to, da je v imenovani prid daroval že par tepih sto-takov. Nabrani prispevki uporabljajo se ia priboUšek ranjenim in bornim vojakom, da se $ tem već ko Je mo-goče olajiajo stročki podružnice. Tu-di se je vpeljala postrežba s čajem in kavo pri vlakih mimo »e v<wečim v<v jakom. Toda kotnai «« Ie ♦« »amari-tansko delo upeljalo, bilo ie tuđi radi razširjajoče se kolere ustavljeno. Ranjenci prihajajo većina iz iužnega
bojilča vsak dan v večjem ali manf-šem številn. £n večer jih fe bilo ćelo 73, kateri so bili vsi dobro postreženi z večerjo, cigaretami m drugimi pri-boljški. Na sy. večer pri^dile so se v bolnici tuđi jaslice in božično dre-vesce.
V Toptfcah pri Zagorju ob Savi
se Je dosedaj izdelalo in oddalo za naše vrle bojevnike že šest pošilja-tev topiega oblačila na ondotni šest-razredni ljudski soli in sicer teh-le izdelkov: 80 snežnih čepić, 380 parov zapestnic, 12 parov zapestni« z odpr-tim palcem, 65 parov kolenle, 60 parov dokolenic in 116 parov ovojev za noge. Med tem se je več parov liOga-vic in dokolenic oddalo tuđi za doma-če vojake. Poleg tega so učenci na-braii za begunce pri Kržkem velik zaboj perila, obuvala in povrhne cb-leke. Za vse volnene izdelke je na iniciativo g. rudniškega ravnatelja inženirja J. Paura darovala ve^;no volne tukajšnjega bratovska sklad-nica Trboveljske premogokopne družbe, deloma je iste nakupil krajni šolski svet in nekaj se je te nakupilo iz zneska 175 K 49 v, ki so ga v ta namen nabrale marljive Šolske učen-ke. Reci se mora, da mlado in staro tekmuje, kako bi bolj sodelovalo za naše bojujoče se vojaštvo. — Dne 13. decentbra p. I. se je v pritličiu naše sole v 3 sobah nastanila rekonvale-scentnica ^Rdečega križa* za ranjence. Dobili smo vojake peterih narodnosti in sicer 13 Slovencev, 1 Hrvata, 3 Romunce, 4 Ogre, 7 Nem-cev in 2 Italijana. Izmed teh je bilo dosedaj že 10 odpuščenih. Dne 24. decembra je tu nastanjenim ranicnim vojakom priredil neumorno deluječi damski komite pod vodstvom pre-blagorodne gospe Vilme Pauer krasno božićnico. Vsak izmed teh je bil obdarovan s toplim periloin, napol-iijenim cigaretnim etuiiem, zobnim praškom in ščetko, vžigal>i.a na kre-men. potico in sadjem. Oh priž^anem božičnem drevescu in \zoj okraseni cesarski sohi je najprei zaigral tukaj-šnji obče priznani salo-rski sekstet cesarsko himna in takoj nato meh-kobno - milo »Tiha noć, sveta noč<% ob kateri ie marsikatero oko naših boriteljev postalo rosno. Nato je v slovenskem in ncinškem jeziku \f jc-drnatem in ganijivem govoru naše bojevnike pozdravi! naš velespošto-var.i gospod zdravnik dr. T. Zarnik, ki leci tuđi boiečine tukajšnjih re-koncalescentov. Končno ie Ogre po-zdravil v njih maternem jeziku z* rudnički ravnatelj inženir J. Pauer in se obenem zahvalil vsem, ki so z darovi a!i kakorkoli si bodi pripomcsrli, da s je slovesnost tako krasno izvršila.
Podružnica c. kr. kmetijske družbe Št Jur ob juž. žel. ima občni zbor v nedeljo. dne 17. t. m. ob 8. do-poldne v ondotni ljudski soli z običajnim dnevnim redom. Na sporedu je tuđi predavanje deželnega živinr> rciskega nadzornika g. Martin Jelov-ška o živinoreii.
Vjeti Rusi v mariborski okolici. > G. V.« poroča. da namerava vojna uprava v Sterntalu (župnija Sv. Lov-renc na Dravskem polju) urediti tabor isče za ruske vjetnike. V ta namen se bo postavilo večje število barak za več tisoc Rusov.
Taborišče pol^kih beguncev pri Lipnici. Neki sotrudnik »G. T.« piše svojemu listu: Južno od Lipnice je nastalo zadnje mesece pravcato mesto, ki služi za bivanje gališkim be-guncem. Na prostem polju (vidno z železnice) stoji že 25 prostornih barak; nadaijnih 25 gradijo. Taborišče ordaja ograda iz bodeče žice, tako da je mo£oče !e na eneni mestu priti no-ter in ven. Najprvo se je mislilo pripraviti tu zasilno zavetišce za 6A00 oseb; zgraditi se ie mislilo 12 barak, vsako za 500 oseb. Kasneje se je zgradilo 25 barak, v katerih biva sedaj okoli 14.000 oseb. Vse barake so zgrajene na eden in isti način; vsaka ima pritličje in podstrešie urejeno za bivaiišče. BeguTici leže na širokih, z desk zbitih ležrščih. 2000 je slamnic. drugi morajo ležati na lastni obleki, odejah ali kar so si prinesli seboj. Barake sicer ne nudijo komodnega bi-vališča. varujejo pa ljudi vsaj pred mrazom in mokroto. V vsaki baraki so peči in pa več štedilnrkov, katere Iahko begunci menjaje se rabijo. Ker ni oken, razsvetljujejo barake z električno lučjo. Vsak dan prihajajo novi begunci, tako da ne morejo dovolj hitro graditi novih barak. V tabori-šču ste dve baraki urejeni kot bolniS-nice. Umrlo je doslej 30 oseb, poro-dov }e bilo 33; dva dojenčka 5ta umrla. Hrana je bol] vojaškau Zjutraj I je mlečna kava; ker pa ni dobiti ved-I no dovolj mleka, pijo mo§ki crno kavo. OpoWne se dobi riž, na katerega vfivajo govejo juho, pomešano s kosci mesa. Jed se deli v voiaških plfr-čevinastih skledicah in sicer V porci-jah kakor so pri vojakih običajne. Malo je doslej bilo kruha; 30 deka-gramov za osebo se je iskazalo sa I premalo in se bode sedaj,skušalo do-
biti po 50 dekagramov. Prijetno življenje to ni. Begunce muči dotnotožje in morda tuđi pomanjkanje običajne-ga dela. Nekaj so jih sicer že razpo-
slali na Ogrsko in južno Štajersko delat.
Od Velike NedeKe. Odrinili so naši hrabri brambovci na bojno polje, ne zabimo jih mi doma ostali. Občine, krajni sol. svet. učiteljstvo. šolska mladina, vse deia za nje, vse služi svoji domovini. — Krajni šolski %vet in všolane občine so dovolile za nakup volne in drugih potrebščin za zimsko toplo opravo našim vojakom znesek 280 K. Neutrudljive roke uči-teljic in Šolskih deklic so izdelale v kratkem času in v neugodnih šolskih razmerah lepo število predmetov. Od teh je sprejela visokorocina gospa grofica Wurmbrand v Ormožu: 68 kom. ušesnih pokriva!, 2 para ogre-val za koiena, 7 parov ogreval za golenice. -— »Rdečemu križu« v Gradec se je poslalo: 55 kom. ušesnih pokrival, 15 parov ogreval za kole-na, 17 parov zapestnic in 8C flanela-stih krp za noge. Dela se nadaljujejo.
V  soli se hranijo 3 kg suhega robidi-nega listja.   V dnevih L, 2. in 3. decembra  3914 je    prispevala    šolska mladina velikonedeljska za   vojaško božičnico 18 K 44 v.
Ćitainica v Gradcu na Štaier-skem ima dne 16. januarja ob 8. zve-čer v društvenih prostorih svoi letni občni zbor z običajnim sporedom.
V Beljaku so konstatirali 3 slu-čaie pegastega legarja.
»La coda dei diavolo»t tržašk! »hudičev rep« pred vrhovnim sodi-ščeni. Kakor znano sta se morala lan-sko leto zagovarjati urednik kronike tržaških škanialov, listića »La coda dei diavolo«, Viktor Cubbln in privatni uradnik Benedetti pred celov-ško poroto, ker sta spisala, ozir. pri-občiia članek paperjen proti admira-loma Hausu in grofu Montecuccoli, češ, da sta ta dva najvišja mornari-ška dostojanstvenika kupovala razne mornarici pripadajoče predmete za bagatelno, torej goljufivo ceno. Celovška porota je obsodila Bene-dettija na 3 mesece in 10 dni, Cubbi-na pa na 6 mesecev in 10 dni zapora. Oba sta vložila ničnostno pritužbo, češ da je vseboval dotični članek res žalitve obeh admiralov, toda ne kot uradnikov, temveč kot zasebnikov in da državno pravdništvo zato ni bilo upravičsno tožiti, tem mani, ker je bila takrat stvar že zastarela. Naj-višji sodni in kasacijski dvor je nič-nostno pritožbo zavrnil in ?>hudičev rep^ boda sedaj vendar-Ie za nekaf Časa priprli.                     '   ' '   '
105!etni staree je v četrtek umrt v Osjeku. Pisal se je Mihaei Vaclav
V i n a r e k. Bil je v 7 vojnah in se ie povsodi hrabro boril.    Njegov  vnuk osješki odvetnik dr. Viljem Kappel je sedaj tuđi v vojni in se nahaja v trd-njavi v Przemyslu.
Knežja ljubezen, drama iz visoke družbe v 3 deianjih. predvaja se od dane? naprej v kinematografu Ideal. Glavno vlogo igra Conchita Ledesma. najlepša ženska §pani]e. — Krasna veseloigra »Klobuk moje žene^ vzbujala bode gotovo buren smeh.
Izgubljene stvari, od dane pri c. kr. polic. ravnateljstvu: crn damski klobuk iz baržuna, zgubljen dne 30. decembra 1914, Crna denarnica ? 6 K drobiža, zgubljena 31. dec. 1914. crna denarnica s približno 120 K, rjava denarnica z 10 K, 2 kuverti z ban-kovci = 44 K, srebrna doza za cigarete, očala, crna pelerina, zgubljena 24. decembra 1914, rjava denarnica r5K, kuverta s 13 K, crna denarnica t 22 K, crna denarnica s 55—60 K, rjava denarnica s približno 22 K, zlat uhan z 1 briijantom.
Najdene stvari, ki se dobe pri c. kr. pol. direkciji: bankovec za 2 K, najden dne 31. decemhra 1914, srebrna damska ura. bankovec za 10 K, crn klobuk, nikelnasta ura z veriži-co, 1 torbica z 2 K 90 v, bankovec za 2 K. 2 bankovca po 10 K, najdena 24. decembra 1914* srebrna zaponka z žensko podobo.
Ceoiefle naše naročnike, ki se nišo poravnali naroenine za »Sloven^ ski Narod«, vljudno prosimo, da to store čim preje. Čakali borno ta me* sec zaradi povsod naraslega novo-letnega dela izjemoma do 20. januarja. Po tem dnevu se list ustavi brez-pogojno vsem naročnikom.
Književnost
— Nov slovenski list v Amerlki.
V Chikagu v Ameriki prične ta me-5ec irhajati nov slovenski list. Ime-noval se bo »Glasilo kranjske slovenske katoličke Jednotcc. Urednik lista bo Ivan Župan. List se bo bajc tiskat v 13.000 izvodih.
Spomlnjajte se „Rdeiega krlte11.
8. $tcv.
JUOVZNSK) HAKUO'Jmjl imutl* |»|5.
9fti §•
Ružne stvut
*    Sin francuskoga arialstrtkog*
pređsednika Vivianiia je padel km navađen prostak pri naskoku na neki
nemški strelski jarek.
*  PooesreCeni riblski pirniltL U
Londona javljajo uradno, da se je od izbruha vojne potopilo 32 ribiških pamikov iz Grimbvia.
*  Preklicana izvozna  prepoveđ.
Bolgarska vlada je preklicala izvozno prepoved za fižol, sir, krompir, mast in svinje.
*  Vojni izdatki Rusiie.   Po raču-nih ruskih   strokovnjakov bo izdala Rusija v prvem letu vojne 9500 mili-ienov   rubljev vojnih stroškov,   t. j. približno 30 milijarđ kron.
*  Potopljena   nemška   trgovska !adja.   Iz Meibourna poročajo, da je neka   avstraiska   križarka potopila tiemšKo   trgovsko   ladjo   *Eleonore Woermann*. Da li je bila posadka remena, ni znano.
*  podpisovaiije franeoskega pc-sojOa aa Angteškeiu.   Ang'ieška banka   poziva z do voljenjem   angieške vlade občinstvo, nai podpisuje fran-cosko posoiilo v zne^ku 10 nmijonov funtov šterlingov. to je 240 milijcnov frankov.
*   PoneverfenM  Pri podonavskl parobroda! družbi na Dunaju. Računski uradnik Griiaer -Podonavske pa--obrodne družbe-   ie  ponevenl  J00
5Oč kron. Grunerja 50 prijelu Škoda v:, delonia krira. ker si je Gruner ku-pf? lepo vi!o hi oossstvo.
*  Konfiskacija    premoženja    po-teglih bosanski deželaaov. Sarajevski uradni list priobeuje naredbo, ki dolCva, da ie konfiscirati nrenioženje vseh bosanskih deželanov, ki so 00-beenili v Srbijo- PremoženK  napade def. erajiu.
*      Bod oči    zemljevid    Evrope. r>Journal đes Debats- poroii,    da je list     Aie Parisienne-    pozvat svoje čitatelje, nai nanšejo b-ji<vi zemlje-vid Evrope.   Oni.   čegar  rešizev bo rjjbolj odgovarjala resnicu   dobi na g**ado 2000 frankov.
*  Ladia zadsla ob mino. Berlinski listi poročaio,    da je nzka. turska *ransportna lađja ob vhoda v Bospor *ade!a cb mino    in se potopila.    Ista u soda ie doletela tuđi neko ćrugro tursko transportno ladjo,    ki    \e Slia na r-ota v Trapecunt. Kakor javljajo. je to ladio spremi;ala križarka >Medži-ćiie*, ki se je vrnila v Carigrad.
*  Nemski   cesar   proti dvornlm večanostlm. Kakor  poročajo   bero-
Jinski listi, je    cesar Viljem   odredi!.
•i3 se letos opuste vse repre?entativ-
~?. dvorne svečanosti. Kar se s tem
prištedi na civilni listi, se naj porabi
- svrhe vojne dcbrodelnosti,    zlasti
^a za sirote v vojni padlih vojakov
n za one borce, ki se kot pohahljen-
ci vrnefo iz vojne.
*  Za roka strežnice r raniepcenu
Budimpeštanski listi poročajo iz Tettiesvara: Karei Prassinger, urad-nik Anglo-avstrijske banke na Duna-jtu ie bii na severnem bojišču težko ranjen ter odlikovan 5 kolajno za hrabrost. Zdravi] se je v teme^varski '.-•olnišnici. Ko ie czdraveL se ]e zaro-čil z ondotno strežnico, Rozo Matbe, ki mu ie posebno požrtvovalno stregla.
*  Neničija in San Marino.   Nem-ska vlada je protestirala pri vladi republike San Marino,   ki leži v Italiji med provincijama Forli in Pesaro. da urorabljafo    sovraine   držive n]cne radiotele^rafične naprave r& sD?ona-70 o dogodkih  v Jadranskom mnr.u. N'emčiia }e zahtevala kontrolo nem-ske komisije. Mada San Marina 13a ie odgovorila, da >e priprav'ier.a pripustiti iz Italiianov se&tavlieno komisi-io zaupnikov Nemčijc
*  Ganljiva sinova Uubeze.i.   %e-
kega častnika. ki je bil v Wyt.scha<;-re težko ranjen od 25 šrapnelskih krogelj. so pred par dnevi sprejeh v monakovsko bolnišnico Rdece^a kriza. Težko bolan je izvedcU da ieži r.jegov oče, ki je bil višji uradnik, na MTirtni postelji. Navzlic velikim bole-^tim se je dai težko ranjeni častnik r>renesti na nosilnici v stanovanje s\'ojih starše^ da se poslovi vsaj iz-pred vrat spalnice od očeta. ki je umiral in ki ni več spoznal svojega ^ina.
*  Bo težko mogoce*   Znani   an-gle^ki    mornariški    pisatclj Percival flislam priobćuje baje čudna razmo-trivanja   glede nemških podmorskih !olnov v angležkih vodah ter pravi: Podmorski čolni potrebajejo za dalj-še vožnje zlasti živila in gonilo (olje, električno silo).   Treba je vedefi, da
ma većina modernih podmorskih colnov vrata, skozi katera laliko po-šiljajo potapljače, ki potem poiScelo podmorske skrite depoje živil in olja. Nikakor ni izkliučeno, da se Nemci že pred izbruhom vojne položili na vec krajih    angleSke   obali take za-
*  UCinki slabili smotk.   V Nem-čiji splošno   tožijo,   kako   slabe  so smotke,   ki jih pošiljajo vojakom na bojište kot   darilo.   Jn »Frankfurter
doto z Mi$^»: Oivirci $o m*ti v Vozcfih. kakor sploioo tmncK te$ko stališče napram senegalskim strel-cem, ki 50 strcljali 1 dreve&. WaJ m pa Bavarci popolnoma opusttG, da bi S^negalve napaOali % pyšHp. Mirao sedeio pod drevesa9 na katerih so Senegalei, ter si zažfo eita irmed sinode, ki &o jih dobili kot božično <!*> rilo. Cez četrt ure popadajo crni vra-gi raz drevesa, — Kdor ne veriame, naj posije boljših smotk!
* Poročnl prštao resite« živl}e-nja. Cetovolia Norbcrt Modrak, ki se bojuic na južnem bojišču* se je na čudovit način re^il gotove Mlirti. Nekega jutra, ko so začeti napadati Srbe, se ie Modrak ranil ob zlo mijeni veji na prstancu, vsled česar je v^el poročni prstan s prsta ter ga na-taknil na sreJinec leve roke. Deset minut na to je opazoval Modrak, ki je vodil pa trulio, sovražnika. Tedaj prifrči kroglja, ki je bila namerjena proti čelu Modrakovem. Zadela fe najprvo poročni prstan» ga razdrobila ter se na to odbila. Modraak ie !e lah-no opra5nila na sencih. Ce bi Modrak ne imel prstaca na roki» hi ga kroglja zadela naravnost v glavo ter ga usmrtila.
*' Za vojno oskrbovalne namene. Izredna državna loterija za vojno-oskrbovatne narnenc, ki io je priredilo c kr. generalno ravnateljstvo državnih loterij, zasluži z ozirom na eminentno patriotični in dabrodelni namen vse p<3speševanje in ie prica-kovati. da še bodo te prireditve tem-boij udeležili najširi krogi, ker so tuđi iako ugodne dobitvene šanse. Po i^ralnern nacrtu te nastavljenih 21.146 dobitkov v skupnem znesku 625.000 kron. med temt glavni dobi-tek 2O\»>00 kron. Cena srećki kakor pri prejšnjih državnih dohrodelnih !o-terijah, 4 krone. Jako okusno opremljene srečke. ki se tuđi do izložbah od!:ku»ejo po lični risbi, se dobivajo po vseh trafikah, loteriiah, menial-nicah itxL
BrzoiviiB porobila.
Stedenje s pridelM,
Dunaj, 11. jaii'jarja. iKor. urad.) Da se krijejo naše potrebe in da ne priđe do pomanjkanja pridelkov. ki se upcrabljajo za kruh, so bili si cer že storjeni koraku ki pa tnorejo biti uspešni samo. če pripomore tuđi prebivalstvo s štedenjem. Zlasti mladini te treba vcepiti ss^oznanje. da je treba štediti, katero nalogo naj pre-vzamejo sole. Razdelila se bo šolam tuđi spomenica, ki se glasi: Tedne in mesece že stoje naši bratje na bo-iisču in se bojujeio za domovino. Gotovo se našim sovražnikom ne bo posrećilo, premazati naših hrabrih, Ju naških vofakov na bojišcu. Sedaj pa nas skušajo pritisniti z Iakoto s tem, da nam hočejo zapreti dovoz iz dežeL ki nam nišo sovražne. Tuđi ta poskus se bo jzjalovil. Dosti živil imamo v deželi, da lahko čakamo do prihodnje žetve, če borno Ie štedili. V tem oziru lahko pomagate tuđi vi, da se konca boj z zmago. Vaša sveta dolžnost je, da ničesar, kar se da za-vžiti, ne omalovažujete in da štedite z žrvili^lrvini in premcgom.S tem ne dokažete samo svoje Ijubezni do do-lnrAine, marvec pomagate tuđi .0-iim staršem v tem težkem času. Godite tore? štedljivi s krahom, ki am ga da Bog. Ce hoste božji dar ^ri-memo spoštovali, vam vsakdar ".ga kruha ne bo nikdar primanjkovali in nikdar ne boste lačni. Nobenega ko?čka kruha ne vrzite stran, tuđi če ni več svez. Ne režite si več kruha, kakor ga morete snesti. Mislite na vojake na bojišču, ki bi bili pogosto srečni. če bi imeli kruh. ki ga merda vi omalovažujete! Štedite tuđi s krompirjem. Kuhati ga ie v oblicah in še!e potem otopiti. Kdor jih prej olupi in potem skuha, rapravlja. Kuhinjskih odpadkov ne ^re metati stran. Ostanke mesa. sočivia in krompirla je porabiti za prehrano penitnine, ali pa dajte odpadke kmetom, da morejo pitati prašiče. Otroci. štedite, potem služite domovini in svojem staršem!
Nabiranje prostovoOcev tia Osrskem.
Budimpešta. 11. januar ja, (Kor. urad.) Ogrski brzojavni fn kores-pondenčni urad javija:
Včeraj popoldne so v poslopju starega parlamenta nabirali prosto-volce za kor prostovoljnili straž. Podjetje ft imelo nepričakovano do-ber uspeh. Do danes zjutraj se je pri vrhovnem povelistvn prijavilo nad 800 meSčanov ra sprefem v kor,
Po 11 ođmtl 00 Oankmm
Smtontf* * IM** "- fanoaila. (Kor. urad.) Ogrski brzofavni in ko-rcftpondenčni orađ Javlja:
Vzhodno o4 mesta tekoča R»-nvva je vsled velikih nalivov preklopila bregove in preplavila niž*e teieče dele mesta. Pri vojalki Opa-
ilaf ti veliko škode Tu k bilo 300 vojakov zaposlenih z realni ini deli. K sreći ie ]ela voda U ponoći padati. Vkijuh tamu ie povwočila povodenj znatno Škodo,
Bolciriia b MaktdooUa,
Iterfta« II. fannaria. »Votsische Zeitung« javlja iz Sofije: Bolgarska vlada je izročila vele^ilam svoje za-hteve   glede    revizije   bukarešKega
miru.
Kolera.
thrtUpipeita, U. Januar ja. dCor. urad.) V oblini Erdeleav je zbotelo o4 1. do 11. t, m. 15 oseb ga kolero. V smislu mednarodne konvencije Je ta občina proglašena za okuženo.
Darila.
IX. izkaz druitvu »Mladiki« no-slanih   darli   na   korist   ranlencem.
(I. denarna zbirka za Bojič.) Zbirka gospe R. pl. Bleiweis-TrsUnl$ke, darovali so gg.: Ferd. Souvan 50 K, obitelj dr. D. pl. Bleiweis-Trsteniška 35 K, R. Kollmann, dr. H. Schmidin-ger, Ida Škot in avstro-ogrska banka a 20 K, Iv. Planinšek 16 K, rodbina I\\ Tekavčič in tvrdka Čvančara a 12 K. dr. Fr. Tekavčič. Hella pL Bleiwei*ovd, tekarnar R. Sušnik, dr. Q. PiccolIL Rezika - Tonček, Kette, Wolf. brata Fflavka. Kane, Fr. Meršol - Prctnar in Jos. Schumi a 10 K; WiTideis in 5zantner a 6 K", Vida dr, Lukanova, Antonija Dolen-ćeva, O. Bernatovič, U. pl Trnko-czy, dr. B. Vodušek, Jos. Wider, K. Jurman, Schneider 6: Verovsek, Jo.s. Benedikt, Toni Kastner, Voltmann, Franja Jakličeva, Petras - Dejak in Ema Lavrenčičeva a 5 K. M. Sega in A, Berthold *? 4 K; M. dr. Fetticho-va in A. Breznik a «3 K; S. Slapničar, čniovojnik; Angela Barteh kuharica; Tilka Praprotnikova, Marija plem. BlenveLsova. P. Kirbisch, Olga Na-deniczek, A. Krejči, Ana Žmavc, Agn. Blaž, N. N„ rani Fabiani, S. Meisetz in Ana Schantei a i K; Ma-ny Godesa, ^barica: Ana Fuiian, sobarica; Francka Jenko, kuharica; Marija Ratej, Marija Stropnik, Ela GoestL nerz;man5k^' in Marija Kun-tarič a 1 K; Helena Anžur 40 v — skupai 435 K 40 v. Zbirka gospe M. Kocbovc, darovale 50 gg.: J. Do-lenčeva in F, Pecherjeva v Škcfji Loki a 10 K; A. dr. Repičeva v Št Vidu 8 K; M. dr. Grassellijeva, A. Mallvjeva, M. dr. Papeževa, Fr. dr. Tavčarjeva in M. VVessnerjeva a 5 kron; Korenčanova 4 K — skupai 57 K. Zbirka gospe Antonije Kost a n j e v č e v e . darovali so gg.: Berta dr. Trillerjeva in dr. K. Triller a 10 K; Marija Pavlinova 5 K; Vera dr. Papeževa 2 K: F. Mikuž. M. Ko-stanievec Iv. KremenŠek. nečitljiv, dr. Fettich. Vadnjal. Hubad. dr. A. švigelj. dr. Fr. tominšek. nečitljiv. St. K. Mikuž. Tv, Mikuž in M. Galle a 1 K — skupaj 40 K- Zbirka gospe Silve Lahove, darovali so gg.; Luci ja Pire 20 K; Rajko Arce, Silva Lahova in Marija Milavčeva a 10 K; M. Kališ tro va. Ant Novakova in Ah Tavčar a 5 K; M. Gosarjeva 2 K; Mar. Mandljeva ! K — skupaj 68 K. Zbirka gospice Ane Macliove, darovali so gg. F. Borovskv 6 K; K. Kokoi] in Fr. Schmitt a 5 K; dr. J. Žmav: 4 K: Avg. MattanovtC1. Fr. Meršoh tvrdka A. Šinkovec. Mar. Marovt, Ema dr. Orlova. Aiigela Češnovarjeva, Bajželj, Neimenovan, Pavel Za je in AL Vodrik a 2 K: dr. Derganc in M. Gomilskova h 3 K: Vrstovšek. Ema 2erjavova. Jos. Ka-Hnova, Ana Gerberieva. Fr. Gerber, Kat Ribnikarjeva, VVeibl, Orehek. Neimenovana. Kobal, Bahovec, La-pajne, Kunigunda Jermanova in Lek-še a 1 K — skupaj 60 K. Zbirka gr> spe Amalije dr. Pogačnikovc, darovali so ?g.: Emilija Miklavčeva 20 K: Amalija dr. Pogačnikova 15 K; Ivanka Vodnikova. Mercedes Sin-kovčeva. Crna Krajčeva, Ema pio-bočnikova in M. Wessner!eva a 10 kron; neimenovana 5 K — skupaj 90 K. Zbirka gospe Leoniie dr. Souvanove. darovali so jg.: Fani Urbančeva .30 K; Leonija dr. Souvanova, Feliks Urbane. Josip Perđan m Jean Schrey A 20 K; dr. Hubert Souvan in dr. Iv. Vrtačnik a 10 K; Janko vit Bleiweis 6 K; dr. Lovrenčič, AItny Urbančeva in dr. Fr. Vončina a5K- skupaj 151 K-(Za vsa tu označena božična darila se v imenu obdarovancev najtopleje smhvaljuie upravni odbor »Mladike«, uredništva ostalih časopisov pa prosi, da objavljeni izkaz ponatisaojo.)
Umrli so v Ljabljani:
Dne 0. Januari* t Barbara Ki-»avec fciralka« 70 W, Rad^haga cesta 0. — Marfeta Llubič. zasabnica, 73 let. Opekarska cesta 43.
Dm 10. »aaaarla: Ana Kooetikv, vdova lale»Ilk«a podurađnlka, 62
lat» fetefHJtova nnea ti. — fraa Ar-než, pastir - hiralac 51 M, Radaeke-ga cesta 9. — Marija Marin€i& de-lavčova ^ena, i} HU RadKkcga ce» sta K — Mihael Markelj, hiralec, 82 let, Radeckefa cssta % — JMarjeta Vidic, brv$a kuharica, Bi let, Ra4ec-kega cesta 0.
Dne U. ianu^ria: Neža Ursič, bivša Šivifja, 73 let, Slom^kova ulica £1. — Ivana Oblak, pletilja no^avic, 52 let, Pred  skofijo  18.
V  deželni   bolnici.
Dne 9. januar ja: Ivan Podobuik, pesec 27. domobran&kega    pešpolka.
Ustnlco npravnlitvo.
N. E- v L. Potrebno bi bilo, da se ustmeno dogovorimo o predmetu.
Daiis^niS   liji   nh*eaa 6 strani
IzdaiatelJ in odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. La5>tnina in ti&fc »Narodne ti^karue«.
Meteorologlcno oorofiss.
VlSitiA eađ m«rjcn 304*2               Sredsp  ifzctl Ha.lt :3t* ma
'■     ¥tlJt     v mm     «S
II. 2. popj 7295     —"9    si. jog  i oblaCno „  l 9. xv.   7-6 S        00   brez etr.}    jasno
1?, i 7. zj.    723 1    —1 5   5!. svsft. |     5QC§
Srednu    včerajšna    temperatura   14\ nurm. —2^"    Padavina  v   24 urah mm 6 9.
M oilpiiiai n mt
Lepa ob^dnica (10 kosov) 240 Kv
otomaao    fn   hlnbfdteU    70   S,
•mare   30  ia  16  fi,  HaMnisko
opravo U t d<              150
Poizvc   se   v   upravn.   »Slor. Naroda«.
Prodajalka
nad 24 let   btara, ^možna   mešane   trgovine z dobrih!     zrričeval;,   te   Spre]&16   tako!
feot vcdJteiuca potfmtiUce.               151
Ponudbe na: Karei Clmperiek, trgo* m. MnUea ob San, *tai«rs!&o.
Lepe, pitane           157
purane
pcšllja po post. pOTzetja kg a 1*50 K
Exnort JOSIP ČER.V5LČ   Si Petar
pod Sv, gorami« Štajersko.
Čast taki so nastali,               15!
delo nam so vse nobrali. Delo so obijobofall, dosada! 9a n!6 nam dali« Platila vedno so eaaka, npnik sdal še težje caka. Imat! boce svo! d?nar, kie dobli. mu nič nt mar. Sedal o'čSnstvu se priporoča, obleke nai pri meni Eiaroča, oblake lx Iastnega blacra, v lastn# oeao se proda. Proti takof&reata plač II, snroiniani vse v tej bađl sili. Po meri viimem narotila, staro delo v pouravila. Fazone, gumbiee sa đ^moi prav rad tahoj nrevsantOf dcTa v stroko spadafoda, pri meni sdal se nai naroca.
Z odličnim fpo^tovaniem se pricoroča
FR.   KRAIGHER,   krojač, LJOBLJAMA,  B«sp«ska  aU«a I.
URADNIE
popoinom« samo^toina konceptp* moč, veSč knjigovodstva, stmteoisia in scenografije (slov. in nemške) iiće primernega mesta v kaki odvgtn SKi a!> trgovsKi pi^arni.
Fonudb«    prosim    pod   mV*mUm"   na npravn. »Siov. Naroda«.                            160
J. Zamljen
6tTlfarakl an!it«r
v Mabljani, Gradliče 4
iTvršuje vsa ćevlj^rska dela do najfi-nejše izvršitve in oriporoča srojo zalogo
storjenili čevljev.
Izdelnje   tndl   prave   norske  ia telovadske čevl|e.
Z*   naročita   2   dežete    zadostuje   kot   meia criposlan čeveli                   10&
.          Najboljša in najzdravejša   _^
barva8
zo lose in broda
je dr. Drallea v9NERILMv ki daje sivim in porr!e5elim lasem njih prvotno naravno in zdravo bnrvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in Srna v steklenicah z navodilem no 2 K, velike po 4 K, pri
Stefan Strmoli
Ljubljana,  Pod Tranco Si. 1.
?<asne kite, podlace in mrežne vseli vrst; uledaltščne ln toaletne .             potrebščine itd.  --------=
Proti praha] em, lnskinam in izpadanju las
drlvje cajboljše priznao«
Tn-tiMo Mtsia
katera   ekreo*uje    fasliče,   odstranlu)« iu«fce in propročujo  Upadanjo Ia«.
I atefclrnlra z navodom f krono.
Razpcšllja se z obratno pošto  ne manj kot dve ateklenJci.
Zaloga vseh pre:zkusen^h zdravil, nredlc, p*Hv medicSnal. vln, 6paoMall> tet, na|f'nel5!h parfutnov, klrurfrfikih obvftz, svežih mineralnih vod Itd.
Dež. leKorno Hitana Uusteka
iLiobl|anl Resleva cssta it, I,
polce oovos^raienega Fran foieforega
itabli. mosta.                      18
V  fe"'   lekarnl   dobivalo   mđravna  fndt
člani bolnlšklh blaifala fnine ielesnlo«,
c. kr. tobaftne tovarne ln okr. bolnlška
bla^afne v Hnbl^aaL
y7drtja
drogerija in fotostannfaktnra Ljnbljana, Selenbargova ul. 5
prSporoča w»llko salogo
đesinfekcijskih    preparatov   kakor:
Lyso1, Lysoformf  Kreolio,   Formalin,
Formalinove pastilje, karbolova kis-
lina. karbolovo apno.
Potrebičiae za postrelfeo bolnikov   in    ran]encev9
o^vei   in   gua&astegi   bUjai
konjaka, ruma in čaja. fiznfcrvL     f\ htittin.     Peroli«.
Tužnim srcem na znan jamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostna vest, da je naš iskreno ljubljeni o$e, stari oče, tast, svak in brat, gospod
Franc Oblak
trgtvM
danes sfaira?, f» ktm*U mohii bolesni v starosti 70 H previdea s toU-iili sv. vere vdano ia mimo rreminal
Pogreb dragega lainkcga se vrSi v sredo, dne H. janoana t I. ob X ori popoldne iz hi5« Žalo* M Suiem trgu St 17-, na pokopaiiK« k Sv. Križu.                                                                            f ,   .
Posmrtne male se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba.
Bodi ma prijazen spomin!
V LJUBLJANI *w 12. jamttff« 1M4                                 US
i*Miiriltai: i«AW*BMiliHtal.lniitSix ttttL lm.
st™ 6-________________________                                                          „SLOVENSKI NAROD*, dne iZ. januaija 19la.                                                                                                   *. stcv.
'^——----------------------------—                                                                                                                        __________
„BALKANW
^s trgovska, spedidjska in komisijska detaBka dražba. =s Podružnica:  Ljubljana,  Dunajaka oaata at. 33.
Centrala:   TRST.                     #                     Telefon  it 100.
-----------------^—                                    ________
Medoarodoa spedicija, speđicije io zacariaaaje Tsake vrste, prevaževaoje blaga,  skladišča,  kleti.   Prosta skla dišem ta   redni   oittniiii  podtrieaa blaga.   Najmodernejše opremljeno   podjetje  za  solitvo In  prevaŽUJO ptMitvB v mestu ia na vse strani s  patentirani mi pohiStvenimi vozmL  — Shranjenje  pohištva  in   blaga v suhih   posebnih   skladiŠćih.    Omotan je   itd,  —   Spedicijsld   urad,   generalni   zastop in   prodaja voznih listov:
——=                „DALMATIE"  dclniškc parobrodnc  družbe v Trstu.                  —■==*
Brzovozne proge Trst-Benetke in obratno,   ter Trst Ancona   parodbrodne družbe   D. Tripcovich & Co.,  Trst Afstrijskega Lloyda   Cunard-Une za I. in II. razred. Na ročila sprejema tuđi blagovni oddelek Jadranske banke.
Zmerne cene.                                   3237                                               Točna postrežba.
Brivski pomoćnik
dober delavec  in  ne  premlad  sa> apr*ima pri Fraa Novak, brivec, Oorica.
Nastop takoj.       153       Plača po dogovoru
■V"    Sprelmo  a« takol    "M
uceitec
z  dežele od poštenih starčev
v specerijsko trgovino z žganjetočem Ljubljana,    Valvasorjov    trg.
148
Naprodaj so
V eni se nahaja   gostiloa   in    trgovina.
Zraven se tuđi preda 3 orale
stavbnega prostora.
Već   se   izve  v Szodnfi   Siški, Celovška cesta ŠU 22.               152
Hakip kftrnil stani
lifta ae vaaka koUUaa takreae atarlae voakovretala peaoe1 ali starih takrealfa atrefc Ili.  Plača
se po najviŠjih cenah. Ponudbe   nai   se   pošljejo   v 6e*
lavoe (Postfaea Nr. M).            1^
Toii  ae  iftftafa  aakapavalal ali posrotfavalel  sa tate Mate.
Izšel je
I. zvBzeft .Oonače kijižnice*.
Krasen vejnl ro'nan »Železno letu«. Vsakdo ga dobi zas ton i. naročite takoj Poverjeniki dobe 10% popusta Sporcče naj takoj, koliko izvodov žele zastonj za reklamo. Labko delo, velik zaslužek ! Letno 12 zvezkov, vsak obsega 123 strani ter stane samo 30 h.
Založnik  dr.  L|. Koserf
Jariiscl pri Ptnim, Stafenko.
429?
f. 1 nm
puškar LJUBLJANA
SMpra olita si. 6 p^o^a":i:^rh° pušk, samokresov, lovskih notrcbšcm
kakor  tuđi   umetalni  ogenj   po nainlžjih  cenah«
Popravila pu&k, samokresov in bis klov točne In solidne«
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.                         Cenovnik zastonj in roStnine prosto.
Siamoreznlce za pogon z roko al i s silo, vratila, mHne za moko, stiskalnice za sadje in ^rozdie, motorne, reporesnlcey patentovane brzoparUne kotla  raziičnih sisteraov,  snsilnice za iad]e, kotle
za iganje dobrega domaćega izdelka, sefaliie strofe ter vsakovrstne druge poljedelske stroje siovitih tovarn, zajamčeno brezhibnih, po znano :rr^= najniž|ih cenah priporoča ==^=
edina domaća razpoštlialnica poljedeiskih strojev
\l STUPICA i Liijanl
Jforije J^reziie cesta §tev. 1.
Velika   zaloga   izvrstnib   pečij od najenostavnejše do najfinejše izpeliavc ter    razne    ieleznine,    ornđfa, strofev   za    industrijo,    stavboega
materijala i. dr. ^ _======, Gene nafnltle I            ■
b "*ostrežba   poft^ena   in   toina.
*         Ceniki   interesentom   brezplačno   na razpolapo
i SANATORIUM • EMONA i
lZANOTRANuC IN KORlJ^GlCrE BOLE2NJ. i •PORODMIG^CA
[LJUBLUANA komenskega ulica <*\ sepzd>ww FKrvtfu DR FR DEHGANC '
Granski vrtnar
se spref&ie t alt oj    ^
pri 0M\\n wM Ml ci: iirrii;o.
r
brojač prve vrste
Ljubljana)   2S7-
vhotsh »pristalicu'
(I. nadstropjo)
I    (nasproti   glavne  po£te)
:: se priporoča. ::
Zaleos igleleia blago.
Srećke
izredne           4-10
[Ih Hn Infnriin . Kf. OlL lOIBlljB
za  vojBooikrbovalce nameae
21.148 dobltkov glavni   dobitek
200.000 kron
razpošilja   franko    proti    vpošiljatvi ZDe^ka    4   krone    Z3.    erečko
Albin FSrstl
posloninici  c.  kr. razredne !ohri;c Dtsnaj    l.y    Bellaria    4.
CV Zrebanie ii 21. ianuaria 1915.
liigi sfaiBvanie
I : dvtma sobama, kuhinjo in drvarnico, |j v prvem cad&tropju, ae Ođtfa za Jfebraar.                                            155
I        Ke, pove uprato,  »Slov. Naroda«.
Posojiinica v Mariboru spre|me  izorjenega
(z   bančno    prakso   prednost).   Nastop in plača po dogovora.
Pro-nje, opremljene s izpričevali o dovršen h žtudijah ter do-edanjem službovanju je vložti do 22. prosinca t« J. na zgcrajšDji naslov.
141                        BavnatelUtve.
fini fiA«nml  pod iBo«aO8t" od
vHI   gvapoa   is.  decembra  Je naprosen naj pofil]« sliko naxa|.       149
Deček  m
15 !et star, z dvema srednjima šolama, želi vstopiti kot učeneo
v   kako   trgovino.  Naslov pove uprav, »Slovenske^a Naroda«.
Razglas!
Kdor hoče po 15. fe-bruarju še kaj ceno kupiti, naj se obrne na naslov
Malvina   Weisz,
Gradec, Annastrasse 18.
Ovčio volno
kdor jo ima na prodaj,  naj  jo ponudi takoj
J. GROBELNIKU BMP?!?hOTSr™foezy.
Kupim vsako   vrsto, tuđi   Črn) in neočišceno po   brezkonkn« renčnl   cenL   Posebno   pa   se   plača   lepo  belo   oprana po naiTiiil cenl, ki ge zanjo lahko nudi.             44
C. Jer, avstrifshe   <£§| državne ielezaice.
VOZNI RED
■                       Izvleček z veljaVnostjo od 1. septembra 1914.       -  ■    ■      =^j
Z ▼el|avnostio od 1. septembra 1914 bodo vozili do prekllca v okram tukajšnega ravnateljstva srodaj navedeni vlaki po od 1. maja 1914 veljavnem poletnem voznem   redu.   Teh   vlafcov   se lahko   poslužujejo   vsi   civilni potniki
brei prisilnoga legitimiranja.
Civilni petniki, U se pelfefe  ▼ Pnlf« raorafo lmeti legitimaciie od c 1. kr. novelfstva vojne   ube v Pnljn.
OĐHOĐ fs Lfnblfffse glavni  kolodvor,
samo otebai »laki: 6-OO z;utraj v Kranj (Tržič),  Jesenice, v
8-05 dopoidne   v    Grosuplie     Kočevje).
Trebme (St. Janž),  Novo mesto, (Straža-  '{
Tor'iceV Buhniarci.
11-30 dopoidne v Krani, Jesenice. Trbiž. 12-52   popoldne   v   Grosuplje.   Trebnle,
Nov.1*   mf^to   (Straža-Toplice),   Bubnjarci. 6-52 *^«*«»* v Kranj, Trži*. Jesenice, Ce-
•Tn-ec cc-7 Salcburg na Dunaj. 6-23 *w«čer v Grosuolie (Kočevje\ Treb-
T.te, Novo mesto, Bubnjarci.
raiHOD  ▼ Lfvblfano   gladni kolodvor, osebsl vlakl:
7*35 dopoidne iz Jeseivc, Kranja (Tržiča).
0*56 dopoidne   iz  Novega mesta,  Treb-
nicga (St  Janža), Grosupl^a (KoCevja).
11-16 dopoidne iz Trbiža, Jesenic, Kranja
2-35 popoldne    iz   Bubnjarcev,   Novega
mesta (Straže-Toplic), Trebnjega, Grosuplja
e»22 ponoći   iz   Trbiža,  Jesenic,   Kranja,
nr2ič"aV
1 ®'£2 P<*no^ 'z Novega mesta, Straže-Toplic), Trebnjega (St. Janža), Grosuplia, (Koievja).
Kam niska železnica.
■ 0D30D z drlaraoga kolodvora v Kamnik x meianlml vlakl
i  7-40 dopoidne in ob 7-15 zvečer.
I     PRIHOD 1% Kamnlka t tfnbliano ob ! 6-42 zjutraj in ob 2*41 popoldne*
Ckr. driavno-teleznlsko ravnatelf stao v Trsta.
tarski ponik
27 let star, vojarne orost, lito sluibe kot poslovodja event. prevzame mesnico na račun v mestu ali na deželi.                                                15^
Cenjene   ponudbe   na upravništvo
»Slov  Naroda« pod MMesftr 159'1.
I    orejema zavarovania flove5keira ftv~ ijenia po nairazr»ovrstnej5ih kombina-cijah   pod  tako  upodnim'   ropoji.   ko oobena druga zavarovalnica.
Z lasti je ugodno za varo^anle na doživetje in smrt z manj§a]Cvl"!ni se U                    vrlačih.
„»NAVIJA«
••.  -  .-.    vxaiemno   zavarovalna   banka   v   Pragl.    •••   ~ ••-■eierrni fomU « §0JS0'726*13 —  Isplata« adtko^aln« te k«i»ttmU|« S 129.965.304-25
Po velikosti druga vzajemni nvarovalnica na$e držirc 1 Tscskozi slorinsko-narodno upravo. |
ecneralno vttmsm 1 ]Mm 'isups?^"»i to^i uliti fin 12.
Zavaruje ooslopja in oremičnine proti požarnim škodam po najnižji'n cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa  najboljSi sloves. kodet posluje.
Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogojL — Zahtevajte prospekte!
JADRANSKA BANKA podružnica v Ljubljani.
Centrala v Trstu, podružnice aa tauja, t ihibrotnOni, Kotora, Jfetkovfa, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zairn.         M
s  Živama svosa s JkaMrtko. a                       Dollliftka glavnioa K 8,000.000.                       Makada v AaMrfko ta akndttM.
Sprejema nove vloge 9 kaieriml se zamore većino raspolagati«     M II    0 brez  ozira na določbo moratorija ter Jlh obrestuje po distih     t   '2     °