ČETRTEK.2.september 2021/ ŠTEVILKA 1413, leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 izola - isola / cena: 1,50 EUR DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333 malice in kosila Z od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro STISKORNO MONDROČ Izola ni več glavno mesto Brkinov Ko so pred leti na Manziolijevem trgu pripravili glasbeno predstavo Brkinska ohcet, se je tam trlo gledalcev, Kako tudi ne, saj je bila Izola takrat še glavno mesto Brkinov, Zdaj se zdi, da ni več. (Mef) Na to sem pomislil, ko sem prebiral sporočilo, da štiri istrske občine, torej tudi izolska, podpirajo odločitev Vlade RS, da gre v realizacijo projekta zajezitve brkinskega potoka Suhorca, ki naj bi Istri zagotovil dovolj vode za morebitne sušne dni. Ti pa bodo zagotovo prišli. Poročila in reportaže o pomanjkanju vode tudi tam, kjer so jo nekoč imeli v izobilju, nam dajo vedeti, da se bo suša prej ali slej pokazala v najhujši možni obliki. Ameriški kmetje vedo, kaj pomeni suša za pridelek. Krivijo klimatske spremembe pa bi včasih morali tudi sami sebe ali pa velike korporacije “zdravih pijač”, ki so jim odkupile ali kako drugače pobrale vodne izvire in zajetja. Voda postaja tekoče zlato, suše so in suše bodo, tudi cevi bodo še pokale, tudi kakšno onesnaženje se bo še zgodilo in zato je skrb za pitno vodo, seveda, na mestu. Toda, ali smo za rešitev pred to kataklizmo pripravljeni žrtvovati eno od brkinskih dolin? Se potomci Brkin-cev, ki so v Izolo prišli s trebuhom za kruhom strinjajo s tem, da tak poseg izbriše travnike in njive, kjer so njihovi predniki nekoč kosili, grabili, sadili, nabirali in pasli za preživetje? Jim je vseeno, če se njihovi sorodniki z Brkinov upirajo takemu posegu. Brkinci so Istro po vojni rešili kot delovna sila, zdaj naj bi jo kot vodni vir? In to za dvakrat več denarja kot bi nas stala povezava treh vodovodov z izvirsko vodo. Donald Trump bi verjetno pripomnil, da pretiravamo z grožnjami o sušnih obdobjih, ker bo kmalu začel padati dež in bomo spet imeli težave s poplavljanjem. Torej, če je vode preveč je ne more biti premalo. Pa je oboje naša stvarnost in obe skrajnosti sta znanstveno dokazani. Da bo voda nekoč vrednejša od nafte je znano že desetletja, najnovejše raziskave klimatologov pa pravijo, da bo do konca stoletja gladina našega morja višja vsaj za 60 cm. To pomeni, da bodo pod vodo vse hiše do Ljubljanske ulice in Manziolijevega trga, hotel Marina, bivša Gostinska šola z bodočim kulturnim domom vred in tudi pritličje Občine Izola, če se ne bo pred tem preselila na varno,. Seveda, brez vsedržavnega projekta zaščite obalnih mest pred poplavljanjem morja ne bo šlo, občine pa bodo morale poskrbeti za svoje meteorne vode. Toda za to je potreben čas, poplavilo pa bo prav kmalu. Najverjetneje že novembra ali decembra. Zato potrebujemo začasne rešitve, kot so lahko tesnila za vrata. Občinski svet je za sofinanciranje nakupa takih zapor odobril 30.000 Eur. A kaj, ko strokovne službe v pol leta menda niso uspele pripraviti razpisa za dodelitev tega denarja, pa tudi prave volje pri odgovornih menda ni. Županova komisija s to nalogo ne more ne naprej ne nazaj, čas poplav pa prihaja. Nas bodo Brkini še tretjič reševali? Tokrat kot pribežališče poplavljencev. 0INTES4 SNNMOIO BANK m/uhmlm: NAROČNINA - SPOROČILA • MALI OGLASI tel. 940 211 - 434 / urednistvo@mandrac.sl TNNP Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, daje vsak vikend "doma" v Izoli, a vendarle, Zoran Odičje upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. September kot vsak drugi. Vsaj na prvi pogled. Začetek šole. Skrb najlepšega mesta na svetu o umirjenem otroškem sprehodu od doma do šole. brez strahu pred norimi vozniki. Na naši ulici od danes dela sema-forček, ki voznikom pokaže s katero hitrostjo vozijo in če je ta pod dovoljeno, se pokaže nasmešek in piše »hvala.« Sicer pa na-mrščen rdeč obraz, ki voznika opozori, da je nevaren za pešce, ki spremljajo otroke v vrtec in ne le za otroke, ki na skirojih, kolesih ali peš hitijo do šole. To, da niti vrtec in niti šola še nimata zaščitne opreme, če jih starši, ali šola, ki nima denarja (in kjer se vsi v njej trudijo, da bi nekaj vendarle naredili) sami kupijo, pa je žalostna resnica. Država za takšne drobnarije nima časa saj mora skrbeti zase. In za svoje. Sosed na kolesu spremlja hčerko na kolesu do šole. Soseda na kolesu spremlja drugo hčerko na kolesu v vrtec. Izza vogala, brez vklopljenega smerokaza, semaforček pa sveti še bolj rdeče od covidne Slovenije, pridivja avto, voznik v slalomu vijuga med otroki na kolesih, med jutranjimi sprehajalci psičkov, med sprehajalci iz sosednjega doma starejših. Obnaša se tako kot oblast. Čeprav je v resnici TNNP. Takšna je naša oblast. Kot ta voznik. TNNP. Ekipa TNNP Zdaj na Bledu razpravljajo o bodočnosti Evrope. Ki jo sovražijo, ampak brez njenega denarja ne morejo. TNNP ekipa - Orbani, Vučiči, Janše, Babiši, Hojsi in njim podobni. Nočejo beguncev, kaj bi zdaj Afganistanci hoteli tukaj? Lepo je povedal biserni Hujs ali Hojs, ali kako se že piše ta TNNP, da »kakršnokoli drugo re-lociranje ali kar tako na splošno jemanje, posebej ne tistih moških, ki namesto da bi doma branili žene, otroke in ranljive skupine, v najboljših letih iz države bežijo, teh pa v tem trenutku ali pa na splošno nismo pripravljeni sprejeti.« Tako kakor jih, te ljudi. ki danes bežijo, noben ni nič vprašal, ko smo oboroženi in pripravljeni uporabiti vso to oborožitev prišli v njihovo državo: »Kaj hočete tukaj?« Tako se nadaljuje stalinistično rezanje klobase. Reže se košček STA, čeprav ni ostalo skoraj nič več za rezanje požeruhom TNNP, ki ne znajo napisati oglasa, da iščejo stanovanje, bi pa radi komandirali uredniško in programsko politiko. Ni še dovolj, reže se košček za koščkom nacionalna TV. Tej TNNP-jevci ne slišijo in ne briga jih za proteste svetovnega in slovenskega PEN kluba, ne briga jih za nič na svetu razen za sebe. Nikoli še ni bilo manj pomembnih ljudi na oblasti in nikoli še ni bilo večjega nasilja oblasti. Na najbolj pomembnih položajih v državi so ljudje, ki nič ne pomenijo. Ali lahko naštejete imena državnih sekretarjev ali funkcionarjev razen tistih pet, šest, ki ne nehajo iskati in imenovati sovražnike? Vsi ti so TNNP. Ti nič ne pomeniš. Jaz sem minster (ministrica), ali to nič ne pomeni, ker sem TNNP, če predsednik misli drugače, ali če jaz ne mislim to kar predsednik misli. Lahko sem tudi doktor znanosti, ali sem TNNP, ker on ve in jaz samo delam, kar on hoče. Pa - TNNP - ti nič ne pomeniš. In zato imaš dobro plačo, službeni avto, varnostnike, čeprav si TNNP. Zares, nikoli ni bilo lažje postati nekdo in nekaj, a ostati nihče in nič. TNNP. Ti nič ne pomeniš. Zoran Odič Marezige se ne dajo Letos praznujemo 100 letnico prvih uporov proti fašizmu, ki so bili prvi upori proti fašizmu na svetu na sploh. Pri nas je bil najbolj odmeven v Marezigah, kjer so 15. maja 1921 domačini v prvem pravem boju ubili tri napadalce. Zaradi epidemije novega koronavirusa je bila prireditev prestavljena na konec poletja. Pa ni bil Corona virus kriv za vse zaplete v zvezi z organizacijo prireditve. Zapletlo se je tudi zaradi odločitve medobčinske borčevske organizacije, da predsednik države in predsednik vlade nista dobrodošla na proslavi v Marezigah. V nasprotju z borci pa je Občina Koper predsednika države povabila kot slavnostnega govornika. Kako so se v nadaljevanju razpletale stvari ni znano, zato pa je znano, da je prireditev, ki je bila pač prilagojena razmeram, pripravila na novoustanovljena, okrepljena in pomlajena krajevna organizacija Združenja borcev iz Marezig. Na njej so sodelovali domača godba na pihala, moški pevski zbor iz sosednjega Loparja in učenci tamkajšnje osnovne šole, ki nosi ime po vodji upora Ivanu Babiču Jagru. Prisotne je poleg nove predsednice lokalne organizacije Lilijane Bellina pozdravila tudi predsednica koprskega združenja Tigr Jadranka Šturm Kocjan, slavnostni govornik pa je bil novinar in književnik Miloš Ivančič. Med udeleženci smo opazili tudi izolske udeležence petkovih protestov, ki so s seboj prinesli tudi nekaj protifašističnih transparentov. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Poletje se poslavlja, sela pozdravlja Pa je spet začelo novo šolsko leto, Letos bo v izolske osnovne šole vstopilo 153 prvošolcev, 469 otrok je vpisanih v OŠ Livade, 670 v OŠ Vojke Šmuc, 64 na njeno podružnico v Kortah in 193 na OŠ Dante Alighieri. Skupaj bo v 67 oddelkih osnovno šolo v Izoli letos obiskovalo 1396 otrok. Vprašanje tedna Ob koncu sezone bi lahko vprašali občinske redarje, koliko ljudi so opozorili zaradi sprehajanja v kopalkah, koliko lastnike psov ni imelo stekleničke in koliko je bilo hranjenja živali. Prag osnovnih šol v državi je letos prvič prestopilo 21.123 učenk in učencev. V Izoli je prvošolčkov 153. To je tri manj kot lani. Lani je namreč šolski prag prvič prestopilo 156 prvošolčkov, leto pred tem pa 133. To je v trendu z vpisom na državnem nivoju, čeprav se čedalje več staršev menda odloči za odloženi vpis v prvi razred. Posebnih novosti letos ne bo. Šolanje bo potekalo po preverjenem modelu B, torej podobno kot ob koncu lanskega leta, novost pa je vsekakor možnost samotestiranja učencev zadnje triade osnovne šole, dijakov in mladih ki obiskujejo zavode za mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Na ministrstvu zagotavljajo, da na šolah ne bodo preverjali testov, ob tem pa so prepričani, da bodo učenci, v primeru pozitivnega testa, ravnali odgovorno. To pomeni, da je treba takoj ob pozitivnosti testa stopiti v stik s svojim zdravnikom ali zdravnico ter slediti njegovim ali njenim navodilom. Počitnice in počitnice Prve počitnice čakajo šolarje že konec oktobra. Jesenske počitnice so letos na sporedu med 25. oktobrom in 1. novembrom, tako da bodo v praksi trajale kar deset dni. Sledijo novoletne počitnice, zimske počitnice pa bodo letos od 21. februarja do 25. februarja. Prvomajske počitnice bodo od 27.4. do 2.5. in že bo čas za konec šolskega leta. To je načrt, seveda v upanju, da šole res ne bodo zaprle zaradi pandemije. Prometna varnost ob začetku novega šolskega leta Za varno šolsko pot izolskih učencev bodo v prvih septembrskih dneh intenzivneje skrbeli policisti in občinski redarji, ki se jim bodo pridružili tudi izolski upokojenci. Občina Izola poziva vse voznike in ostale udeležence v prometu, naj bodo previdni in pozorni na otroke ter naj upoštevajo cestnoprometne predpise. Policisti, redarji in izolski upokojenci bodo skrbeli za šolarje na bolj obremenjenih križiščih v občini. 1. septembra so bili prisotni v prometu od 7.45 do 8.30 in od 12.15 do 13.00, preostale delovne dni v tem tednu pa od 7.45 do 8.30 in predvidoma od 12.30 do 14.00. Upokojenci nosijo odsevne jopiče, ki jih je zagotovil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Izola, da bodo lažje prepoznavni. Otroke spremljajo na prehodih za pešce v Cankarjevem drevoredu, Drevoredu 1. maja, na Prešernovi cesti, v Ulici oktobrske revolucije, na Južni cesti in v Kortah. Prav tako je za varen in zabaven prvi šolski dan poskrbela izolska maskota Bepi. Ukrepi za varno pot v šolo Občina je poskrbela tudi za urejeno šolsko okolico, na novo so pobarvane talne označbe in modre ribice, ki označujejo šolsko pot. V mestu (na Cankarjevem drevoredu in Drevoredu 1. maja) sta razobešena transparenta, ki bosta do konca septembra opozarjala voznike na prisotnost otrok v prometu. Na poteh bodo postavljene dodatne opozorilne table oz. triopani z napisom šolska pot. Za otroke in starše je Javna agencija RS za varnost prometa pripravila zbirni spletni portal Načrti šolskih poti, ki nudi pregled nad šolskimi potmi v slovenskih občinah in tudi po posameznih šolah: http://sol-skepoti.avp-rs.si/. SZJ Šola bo! Neuradno je bilo slišati, da se letos šola ne bo zapirala, ne glede na situacijo z epidemijo v državi. Predlaganih je sicer šest kriznih faz, a razlika med temi je predvsem v širjenju izpolnjevanja pogojev PCT. Bo pa pouk lahko vendarle potekal na daljavo na posameznih šolah, a le v primeru, da se v kateri ne bodo držali predvidenih ukrepov. To naj bi redno preverjali inšpektorji. Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887 . LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI šifra NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o. www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net obala V malem Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002 žii Otok presenečenja Z obnovo mandraža bo treba pohiteti Pred enim letom smo prvič poročali o tem, da se na Občini pripravljajo na prenovo drugega dela ribiške infrastrukture. Te dni so se dogovorili z izvajalcem, a časa, ki gaje dala na voljo Evropa, je vedno manj. Začenja se težko pričakovana obnova izolske ribiške infrastrukture. Za dela v višini 2,4 milijona evrov je občina pridobila 90 odstotkov nepovratnih evropskih sredstev, ostalo bo zagotovila iz svojega proračuna. Izvajalca, koprski Grafist s partnerjem Adriaingom, bosta v prvi fazi uredila del mandrača ob ribiškem pomolu in plavajoče pontone ob njem ter protipoplavno zaščito bencinskega servisa za plovila. V načrtu je tudi višanje obale in valobrana. Na novo bodo postavljeni plavajoči dostopni pomoli za ribiče, obnovljena bosta pomol in zid ob man-draču, vzpostavljen bo videonadzor, urejen bo podzemni ekološki otok, med mandračem in Hotelom Marina pa pot s hitrostno oviro. Gradbena dela bodo stekla v prihodnjih dneh. »V času, ko bo na tem mestu gradbišče, si želimo predvsem strpnosti občanov,« je povedal župan Danilo Markočič, direktor JP Komunala Izola, Denis Bele, pa dodal: »Zavedati se moramo, da je območje, kjer bodo potekala gradbena dela, nepredvidljivo, zahteva specifično tehnologijo in poseben pristop.« Denis Bele je poudaril, da mora biti v letošnjem letu porabljena približno polovica zagotovljenih finančnih sredstev in da je ta cilj mogoče doseči le z medsebojnim sodelovanjem vseh deležnikov. »Če ne dosežemo cilja v predvidenem času, bi to pomenilo, daje bil ves naš trud zaman, saj je poraba evropskih sredstev časovno omejena,« je še pojasnil župan. Po uspešno zaključeni prvi fazi bosta v drugi fazi urejena del mandrača ob Sončnem nabrežju in zadnji odsek nabrežja. Predvidena vrednost te investicije znaša 1,8 milijona evrov. Občinski redarji so medobčinski Včeraj je svoja vrata na Cankarjevi ulici 1 tudi uradno odprla skupna medobčinska uprava, ki jo sestavljajo Medobčinski inšpektorat, Medobčinsko redarstvo, Medobčinska služba za zaščito, reševanje in varstvo okolja ter Medobčinska notranja revizija. Župani štirih istrskih občin, piranski Denio Zadkovič, izolski Danilo Markočič, koprski Aleš Bržan in ankaranski Gregor Strmčnik so ob slovesnosti v en glas poudarili, da gre za zgodovinski dogodek povezovanja in sodelovanja vseh štirih občin. S slavnostnim prerezom traku na sedežu Medobčinske uprave Istre so vsi štirje župani potrdili, da si želijo složno sodelovati še naprej, na ta način pa izboljšati kakovost storitev, ki jih nudijo občankam in občanom. »Sodelovanje med štirimi občinami smo s skupno upravo samo še okrepili. Je samoumeven korak, s katerim bomo znižali stroške delovanja občinske uprave, saj bo plače zaposlenih do višine 55 odstotkov sofinancirala država. V Kopru bo to na letni ravni pomenilo približno 400.000 evrov prihranka,« je izpostavil župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. Da gre pri novi medobčinski upravi za dvig kakovosti uslug za občane, je izpostavil tudi piranski župan Denio Zadkovič: »Imamo večjo ekipo, večje moštvo, tako da bomo delovali še bolje kot doslej.« Kolegoma sta pritrdila tudi ankaranski ter izolski župan Gregor Strmčnik in Danilo Markočič, ki je ob tem dodal: »Cilj je bil, da bo medobčinska uprava bolj učinkovita in dostopna, hkrati bodo bolj zadovoljni tudi občanke in občani.« Vodja Medobčinske uprave Istre po pooblastilu bo Ivan Koljesnikov, ki je ob tej priložnosti poleg finančnih učinkov združevanja izpostavil tudi dejstvo, da bodo delali na tem, da občani ne bodo občutili organizacijskih sprememb in da bo raven storitev še višja. Tako bodo dodatno zaposlovali inšpektorje in skrbeli za specializacijo kadrov: »Redarji bodo gravitirali vsak v svojo občino, kjer bodo opravljali svoje delo, tudi vozila bodo tam parkirana, tako da ne bomo dodatno obremenjevali Kopra.« Enotno redarstvo bo pomenilo tudi, da bodo v primeru večjih prireditev ali dogodkov kader preusmerili iz ene občine v drugo. Medobčinska uprava trenutno zaposluje 55 ljudi, do konca leta pa naj bi število naraslo na 71. SZJ Covid v številkah V torek je bilo v Sloveniji opravljenih 3.788 testov, od katerih je bilo 764 pozitivnih. Skupno torej več kot 20% testov. S tem se je 14 dnevna pojavnost dvignila na 273,3 na 100.000 prebivalcev. Število ljudi s covidom, ki potrebuje hospitalizacijo je že 159, kar je skoraj 9% več kot dan prej, v intenzivni terapiji pa je 37 ljudi s covidom. Največ aktivnih okužb je še vedno v naši, Obalno-kraški regiji, kjer bomo v naslednjih dneh, verjetno že v času, ko berete te besede, tudi prešli v rdečo fazo. Največ okužb, glede na delež prebivalstva, imamo v Izoli in v Kopru. V Izoli je bilo v torek naštetih 24 novih okužb, skupno 108, v Kopru jih je bilo 56 za skupno 309, v Piranu 26 novih, skupno 99 in v Ankaranu dve novi okužbi, skupno 8. Cepljenih je še vedno manj kot 50% Delež cepljenih z vsemi odmerki v državi je vsega 43%, z enim odmerkom pa 47%. To je krepko pod evropskim povprečjem. V Izoli se številke v zadnjem tednu niso kaj veliko spremenile. Z vsemi odmerki je cepljenih 39,9%, z enim odmerkom pa 43,51%. Ob tem naj omenimo podatek, da je v zadnjem tednu delež necepljenih oziroma delno cepljenih pozitivnih primerov v državi 73,4%, cepljenih pa 26,6%, podobno pa je tudi pri hospitalizaciji, 75,8% proti 24,2%. Po podatkih NUZ-ja je necepljenih in delno cepljenih hospitaliziranih 3,5-krat toliko kot polno zaščitenih s cepljenjem. ur Livade imajo kolopark Argoje bogatejši za dva čoha Mladi pa imajo svoj „plac", s čemer se sicer ne strinjajo nekateri sosedje, ki so glasno protestirali tudi ob uradnem odprtju, Slavnostno odprtje koloparka se je zgodilo nekaj dni po tem, ko ga je mladina, še neodprtega, že veselo uporabljala, kar kaže na to, da so si ga še kako želeli, in tudi potrebovali. Mlade lahko na betonskih kolesarskih valovih opazimo ob katerikoli uri, tudi takrat, ko bi jih morda pričakovali v šoli. Nad hrupom, ki jih spremlja, pa niso ravno navdušeni sosedje, ki so to glasno tudi povedali prisotnim ob otvoritvi. Vsekakor je res, da bi se oblast morala ob tovrstnih urbanih umestitvah v življenjsko okolje občanov najprej o tem pogovoriti s soseščino, ki bi to, ob predstavljenih argumentih, lažje sprejela. Je pa tudi res, da nas je očitno korona „razvadila“ s svojim pomanjkanjem dogajanja in smo postali preobčutljivi na katerikoli hrup, ki se dogaja naokoli. O sami otvoritvi pa so na Občini zapisali tako-le: Med osnovno šolo Livade in tamkajšnjim parkom za pse je bil zgrajen kolopark oz. t. i. asfaltni pumptrack poligon. Z umestitvijo v bližino že obstoječih športnih površin smiselno dopolnjuje možnosti za aktivno preživljanje časa na prostem, ki jih tamkajšnje območje že ponuja. Župan Danilo Markočič je ob tej priložnosti povedal, da je zadovoljen z novo pridobitvijo. »V občini stremimo k zdravemu načinu življenja. Nedavno smo zagotovili nove čolne jadralnima kluboma in veslaškemu klubu, danes pa predajamo v uporabo kolopark. Na tem mestu se zahvaljujem okoliškim stanovalcem, ki so razumeli potrebo po tovrstni infrastrukturi v urbanem okolju. Otroci se lahko na ta način športno udejstvujejo v neposredni bližini doma.« Kakovosten in moderen kolopark se razteza na 323 m2 površine. Zaradi svoje organske oblike z več grbinami ter zavoji, ki so med seboj ritmično povezani v krožno celoto, omogoča varen in atraktiven način rekreacije za navdušence nad športnimi rekviziti na kolesih in koleščkih. Zasnova asfaltnega poligona ponuja zabavno izkušnjo tako najmlajšim in začetnikom kot tudi že izkušenim športnikom. Gibanje je kljub omejeni površini fizično intenzivno, saj je pomikanje odvisno od gibanja celotnega telesa, obenem pa spodbuja razvoj koordinacije in ravnotežja. »Po poligonu se vozimo s samo inercijo telesa, torej brez pedaliranja. Omogoča veliko hitrost, zato posebej opozarjam na varnost: ne uporabljajte koloparka brez zaščitne opreme, sploh ne brez čelade,« je poudaril predsednik športnega društva Obala Riders, Matej Lovrič. Številne prednosti koloparka predstavljajo dolgoročno investicijo v lokalno skupnost, saj je namenjen celotni skupnosti. Zvonka Radojevič, direktorica Centra za kulturo, šport in prireditve Izola, je izpostavila, da »Občina Izola v letošnjem letu še posebej skrbi za šport, kar je v času, ko je izziv ohraniti zdravje, zelo pomembno«. Projekt je stal 51.364 evrov. Sredstva zanj je v celoti zagotovila občina, dela je izvedlo podjetje Zavod Aliansa, s koloparkom pa bo upravljal Center za kulturo, šport in prireditve Izola. Ob tem pa so pridobili še šest plavajočih pomolov, Župan Danilo Markočič je slovesno predal nova čolna in štiri modularne plavajoče pontone Veslaškemu klubu Argo Izola. Nakup veslaške in jadralne opreme za namen učenja športnih veščin osnovnošolcev je projekt, ki ga Občina Izola izvaja z lokalnimi športnimi klubi že od leta 2010. Tako je za vse izolske četrtošolce organiziran tedenski tečaj jadranja in za vse petošolce tedenski tečaj veslanja. Nova čolna, enojec in dvojec, bosta namenjena učenju veslanja naj mlajših. Ob tej priložnosti je Ecio Babič, predsednik veslaškega kluba Argo, povedal: »Občini Izola se zahvaljujem za novo pridobitev. S tema čolnoma se bodo osnovnošolci seznanili z osnovami veslanja, obenem pa bodo služili tudi samemu klubu, saj naj bi bili kmalu uvrščeni v olimpijsko disciplino.« Plovili v skupni vrednosti 9.659 evrov je dobavilo podjetje Prioko, d. o. o., plavajoče pomole pa Taurus 1Q, d. o. o. Vrednost pontonov je znašala 18.495 evrov. Čolna je kupila občina, medtem ko sta sredstva za plavajoče pomole v enakem deležu zagotovili Občina Izola in Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS. Župan Danilo Markočič je ob tem izrazil zadovoljstvo, da se v Izoli ukvarja s športom zelo veliko število občank in občanov. »Nedavno smo nove čolne zagotovili jadralnima kluboma, danes predajamo v uporabo nova čolna za veslače, v ponedeljek pa sledi odprtje koloparka. Na Občini Izola smo si zadali cilj investirati v sredine, ki vlagajo v mlade, šport in našo prihodnost.« V veslaškem klubu Argo so pojasnili, da morajo vsi, ki se želijo vključiti v tečaj veslanja, predhodno opraviti plavalni tečaj. Letošnjo poletno sezono se jim je pridružilo 41 novih tečajnikov, kar kaže na veliko priljubljenost veslanja med mladimi. SZJ Veslaški krst. zaprisega in sladoled Minuli petek smo v veslaškem klubu Argo Izola zaključili s še drugim terminom poletne šole veslanja in to na prav poseben način! Vsi letošnji tečajniki, skupaj s tistimi iz poletne jadralne šole, so se ob 15h namreč zbrali na trgu Pietro Coppo, kjer so zaprisegli, da bodo še naprej ostali zvesti morju in ga varovali. Vsak tečajnik je prejel priznanje za uspešno opravljen tečaj, za dodatno nagrado pa še sladoled s strani izolskega župana VK Argo Izola Ur, SZJ PREJELI SMO O dvojezičnosti na Kino Otoku Spoštovani g. Radovini, hvala za izkazano zanimanje za naš festival in za dobre želje! Verjamem, da razumete majhno zamudo z odgovorom, v zadnjih dneh smo se morali 100 % posvetiti gostom in obiskovalcem festivala, ki v Izolo prihajajo z vseh vetrov. Vaša navedba, da program festivala predstavljamo samo v slovenščini in angleščini, ne drži. Festival Kino Otok - Isola Cinema je namreč mednaroden dogodek, ki poteka v dvojezičnem okolju, a tudi daleč onkraj, zato programske vsebine komuniciramo v slovenščini, italijanščini in angleščini. Glede na vašo skrb v nadaljevanju navajam nekaj primerov dvojezičnosti na našem festivalu. Morda ste celo prejeli dvojezično vabilo na odprtje in zaključek festivala, ki smo ga 12. 8. 2021 po pošti poslali več kot 600 naslovnikom. Nadalje pripenjam sporočilo za javnost v italijanskem jeziku z obilo slikovnega gradiva, ki smo ga pripravili in 11.8.2021 posredovali vsem italijanskim partnerjem na ozemlju Slovenije in onkraj nje, z namenom, da ga razpošljejo vsem svojim deležnikom. Vabim vas tudi, da obiščete prizorišča festivala po Izoli, kjer so na voljo dvojezične slovensko-italijanske tiskovine. Nadalje je dvojezičnost v govorjenem jeziku krasno zaživela sinoči na odprtju festivala v Letnem kinu Arrigoni, kjer je projekcijo italijanskega filma Assandira v živo uvedel režiser filma Salvatore Mereu. V naslednjih dneh sta se zgodili še dve podobni edinstveni priložnosti dvojezičnosti v govorjenem jeziku: - še ena projekcija filma Assandira z daljšim pogovorom z režiserjem v soboto, 28. 8., ob 10:00 v Art kinu Odeon, - projekcija italijanskega filma Alida z daljšim pogovorom z režiserjem Mimmom Verdesco, 28. 8., ob 18:00 v Kulturnem domu. Prijazno vabljeni, da se nam pridružite vsi naslovniki tega e-sporočila, in vse dobro želim! Tanja Hladnik, direktorica festivala Prenovljena Parenzana? Kot vsakodnevno sprehajalko me je zmotila ta nekvalitetno opravljena prenova kolesarske steze na Parenzani. Asfalt je namreč razpokan, kot bi bil star 50 let. Fotografije so nastale na delu poti pred prvimi orodji. Sanka PREJELI SMO Iskanje zdravnika z bolnim otrokom Spoštovani g. direktor Zdravstvenega doma Izola. Odločil sem se, da napišem odprto pismo predvsem iz razloga, da bi moji soobčani vedeli kaj jih mogoče čaka, ko se pojavijo na vratih te ustanove. Pa začnimo pri Občini. Občina mora biti sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev, pri svoji ustanovitvi mora zadostiti z zakonom določenim pogojem, eden pomembnih je primarno zdravstveno varstvo občanov (zdravstveni dom ali zdravstvena postaja). Če je temu tako kot veleva zakon se mi postavi vprašanje zakaj temu ni tako, saj sem bil priča dogodku pri katerem je ustanova pri izvajanju svoje osnovne dolžnosti, to je zagotoviti zdravstveno varstvo svojih občanov in vseh drugih, ki prosijo za pomoč "padla na izpitu"! Dne 26.8.2021 nekaj tez 15. uro sem odpeljal mamico (brez prevoza) z 19- mesečnim otrokom k dežurnemu zdravniku. Pomagal sem ji izpolniti »Covid« obrazec in se umaknil v avtomobil. Mamica z otrokom je po mojem mnenju dolgo ostala pred vrati. Zdravnik je po nekajminutnem prepričevanju gospodične na sprejemu zavrnil pregled otroka! Gospo je kasneje v Koper odpeljal mož, ki je prihitel iz službe. Izkazalo se je, da je morala z otrokom z 39,8° vročine še nekaj ur krožiti po obali, da bi nekdo otroka pregledal in mu nudil stanju primemo oskrbo.. . Glede na povedano, sem se odločil, da preko elektronske pošte zaprosim direktorja za pojasnila, sploh, ker je govora o otroku! In glej, dobim odgovor iz tajništva v katerem me prosijo za podrobnejše podatke (!?) Seveda jim tukaj ni pomembno varstvo osebnih podatkov. Torej, ni se jim zdelo vredno preveriti pri zaposleni na vhodu in pri dežurnemu zdravniku zakaj je bil otrok zavrnjen. Zaposlenim se očitno ni zdelo vredno prošnjo po pomoči sploh obravnavati in so zadevo »Covidno« odslovili in naj se z problemom ukvarja neki drugi zdravnik! Vsekakor pa gre pohvala gospodični na vhodu, saj je zdravnika kar nekaj časa prepričevala naj otroka pregleda. Po mojem trdnem prepričanju je sramotno za zdravniški stan, da zdravnik otroka zavrne, ker je očitno bolj pomembna birokracija kot pa Hipokratova prisega. Jasno mi je tudi, da so minili časi, ko si prišel k zdravniku brez vsega, vpisali so te v knjigo in že si imel pogoje da se pogovoriš z zdravnikom. Vse pa kaže, da se danes niti pogovoriti ne moreš, očitno vidijo "Covidnega hudiča" v vsakem pacientu. Če je dežurni zdravnik v Kopru potreboval minuto, da je otroka pogledal, bi lahko to storil tudi dežurni zdravnik v Izoli, sploh, ker ni bilo nobenega pacienta, ki bi čakal na dežurnega zdravnika. Še bolj sramotno pa je, da takšen odnos meče slabo luč na ves zdravniški stan! In sedaj, zopet na začetek. Spoštovani g. Direktor, vprašanje je enostavno: Zakaj? Damjan Pirih Enzove slike šepetajo glasbo O staranju (Gabriel Garcia Marquez) Enzo Hrovatin, ki smo ga poznali predvsem kot glasbenika .likovno ustvarja že dolga leta, a tokratna razstava v Galeriji Plač Izolanovje pomembna zato, ker se med nas vrača v času svoje bolezni, ki gaje od ljudi sicer odmaknila, a mu po drugi strani podarila nov zagon likovne in glasbene ustvarjalnosti, S slikanjem se ukvarja že dolgo, a ta razstava je prekinila njegov ustvarjalni molk, ki ga je povzročila bolezen in z vsem žarom barv ter izjemnim, tudi glasbenim dogodkom, nagovorila številno občinstvo ob odprtju. Avtoportreti in vizije je naslov razstave, ki bo na ogled še do 11. septembra 2020. „Ta sobota je bila ena lepših v zadnjih treh letih, polna zadovoljstva. Srečal sem prijatelje iz otroštva, kot preporod je bil ta dan. Na odprtje sem povabil glasbenika Sama Turka in Erika Krambergerja in krasno sta zaigrala, tudi Mef je lepo zapel, pa Barbara Šinigoj. Hvaležen sem tudi akademskemu slikarju Igorju Ribiču, mojemu prijatelju, ki je predstavil moja dela." Enzove slike so na videz abstraktne, a se v njih skriva tudi kakšna figura, polne so živih, žarečih barv in optimizma. Tako nas avtor popelje skozi razstavo: "Modra slika, ki je na plakatu in vabilu na razstavo, je moj avtoportret in je introspekcija, saj sem se v času kemoterapije poglobil vase, z mislijo sem šel daleč nazaj, zelo osebno, kot bi šel v nek raj. Ta slika ni naprodaj, preveč osebna je. Še ena je moj avtoportret, na njej sem kot Don Kihot, sem rumen in čist, sprejemam vse, kar se mi dogaja. Zelo sem navezan na to sliko... Kot vidite, so slike res velikih formatov. To pa zato, ker se mi dogajajo velike stvari. In še večje formate bi slikal, a potem slike ne bi šle skozi vrata." V pogovoru za Radio Koper je Enzo več povedal o njegovem načinu slikanja, ustvarjalnosti, ki je v času bolezni razprla krila pa tudi o tem kako so slike pristale na skodelicah za kavo. Povedal je, da je v zadnjem času napisal kar nekaj novih skladb in upa, da bo katero od teh lahko posnel v studiu Radia Koper. Predvsem pa je Enzo zelo odkrito govoril o svoji dolgotrajni bolezni in o tem, kako se sooča in spopada z njo, govoril pa je zlasti o tem, da je v času bolezni treba ohranjati optimizem in tudi ustvarjanje je verjetno eno od pomembnih zdravil.za vse vrste bolezni. Prodajna razstava Enzovih slik in umetniško oblikovanih skodelic bo odprta še do naslednjega petka, 10. septembra. Nataša Benčič Moški pevski zbor Delfin je očitno dobro preživel MoPZ Delfin, ki ga že vrsto let uspešno vodi zborovodki-koronske čase in se že vneto pripravlja na jesenske nja Maja Cetin, se je v teh letih zelo uveljavil tudi v so-nastope. Že ta mesec jih čakajo štirje: najprej se bodo sednji, hrvaški Istri, kjer jih redno vabijo na največje to soboto, 4. septembra predstavili na Largu pri špi- zborovske prireditve, še posebej tiste, ki jih pripravljajo ni, v Ljubljanski ulici, kjer bodo ob 20.00 zapeli ne- slovenska društva na Hrvaškem, od Poreča do Pule in kaj ljudskih pa tudi borbenih. Teden dni kasneje, 11. Reke, kjer bodo gostovali tudi letos, če se razmere ne septembra bodo peli v Grožnjanu, v sredo, 15. sep- bodo poslabšale. Tako so na nek način tudi glasniki na-tembra bodo peli na izolski proslavi v počastitev šega mesta pri sosedih in zato se zbor tudi kadrovsko priključitve Primorske, septembra pa jih čaka še na- krepi, saj pevci radi vadijo, a še raje nastopajo. In Delfi-stop v domu 2 topola v Izola. nom se nastopov res ne manjka. Nikoli ne bi zamenjal svojih velikih prijateljev, svojega čudovitega življenja, svoje ljubljene družine za manj sive lase ali ploski trebuh. S staranjem sem postajal vse bolj prijatelj in vse manj kritičen do sebe. Postal sem si prijatelj. Ne krivim sebe, da sem pojedel preveč piškotov, da se nisem mogel popraviti v postelji ali da sem kupil kaj neumnega, kar mi ni bilo potrebno. Imam pravico biti neurejen in ekstravaganten. Videl sem, koliko dragih prijateljev je prehitro zapustilo ta svet, preden so spoznali veliko svobodo staranja. Kdo mi bo očital, če se odločim brati ali igrati na računalniku do štirih zjutraj in potem spati do poldneva? Kdo mi bo zameril, če bom ostal v postelji ali pred televizorjem kolikor hočem? Plesal bom ob tistih čudovitih uspešnicah 70. in 80. let, hkrati pa bom zaradi izgubljene ljubezni jokal. Grem. Če hočem, se bom po plaži sprehajal v kratkih hlačah, ki so pretesne za ohlapno telo in se nesebično potopil v valove, kljub obsojajočemu pogledu drugih. Kajti tudi oni se bodo postarali. Vem, da včasih kaj pozabim, a v življenju je nekaj stvari, ki jih preprosto pozabiš! Spomnim se pomembnih stvari. Seveda se mi je v preteklih letih srce velikokrat zlomilo. Toda zlomljena srca nam dajejo moč, razumevanje in sočutje. Srce, ki nikoli ni trpelo, je brezhibno in sterilno in nikoli ne bo spoznalo veselja, daje nepopolno. Imel sem srečo, da sem živel dovolj dolgo, da sem imel sive lase in da je mladostni smeh ostal na mojem obrazu za vedno. Mnogi se nikoli niso smejali, mnogi so umrli, preden so jim lasje postali srebrni. S staranjem boste lažje pozitivni. Manj vas zanima, kaj si drugi mislijo o vas. Sam ne dvomim več. Zaslužim si pravico do greha. Torej, ko bom odgovoril na vaše vprašanje, ali rad ostarim, bom odgovoril: Všeč mi je oseba, ki sem postala. Ne bom živel večno, toda ko sem še vedno tukaj, ne bom izgubljal časa, da bi se pokesal za to, kar se je lahko zgodilo, ali da bi skrbel, kaj se bo zgodilo. In če hočem, bom vsak dan jedel sladico. Ali razumeš? Naj se naše prijateljstvo nikoli ne konča, saj prihaja iz srca! KAPUČINO Izolani še kar naprej meljejo Izolani začeli z zmago 3. SNL - zahod Rezultati 2. kroga Tinex Šenčur - Arol Škofja Loka 5 :0 Brinje Grosuplje - Eksist Žiri 4 : 0 IKK Tolmin - Farna Vipava 0 : 0 Slovan - Adria 2 : 2 Brda - Šobec Lesce 2 : 0 Postojna - Svoboda Ljubljana 4 :1 Sava Kranj - Elta Izola 0 : 4 Sava Kranj - Elta Izola 0 : 4 Kranj - Stražišče. Sodniki: Kondič Božo, Majhen Matija, Kurež Anej. Stadion: Športni center Stražišče Elta Izola: Bičič Nick, Požrl Jurij, Pucer Abel (63' Terčič Andrej), Požrl Rok, Čavalič Amir, Žitko Jure, Vukelič Marko (80' Zajec David), Rodica Tomaž, Opara Žiga, Kalizan Matija (80' Golja Aljaž), Štromajer Jaka (71' Pleti-kos Chris) Strelci: 0:1-8' Kalizan Matija, 0 : 2 - 70' Štromajer Jaka, 0 : 3 - 79' Kalizan Matija, 0 : 4 - 86' Rodica Tomaž NAMIZNI TENIS Lea Paulin uspešno z reprezentaco Slovenska ženska namiznoteniška reprezentanca je v kvalifikacijah za uvrstitev na ekipno evropsko prvenstvo, v skupini B, osvojila prvo mesto in bo od 28. septembra do 3. oktobra igrala v romunskem Cluju. V svoji zadnji sobotni tekmi v Beogradu so po petkovih zmagah nad Ferskimi otoki in Estonijo, obakrat s 3:0, za prvo mesto v skupini Slovenke potrebovale le en osvojen dvoboj, zato poraz proti Walesu z 2:3 zanje ni bil usoden. Po enkrat sta zmagali Katarina Stražarin Lara Opeka. Za reprezentanco je v prvi postavi na vseh treh dvobojih uspešno nastopila tudi Lea Paulin. Lea je dosegla po eno zmago proti Ferskim otokom in Estoniji. V zadnjem dvoboju proti Walesu pa je zgubila obe tekmi. Jaklov memorial kot preizkus forme V soboto 28. avgusta je šla 11 članska zasedba namizno-tenisa-čev iz NTK Arrigoni preverjati trenutno pripravljenost na tradi- cionalni Jaklov memorial pod organizacijo NTK Vesna. Prvi turnir v sezoni je pokazatelj koliko smo napredovali v poletnih mesecih. Naši igralci so svoj trenažni proces na novo sezono pričeli že zadnji teden julija in sicer s tradicionalnimi pripravami v Kranjski Gori. Po avgustovskih treningih, kjer se je treniralo v domači dvorani tudi dvakrat dnevno smo šli preveriti trenutno pripravljenost in napredek na prvi turnir sezone. Naši igralci so igrali v različnih kategorijah od naj mlajših kadetov pa do mladincev. Najbolje so se odrezale naše tri kadetinje saj so se prav vse tri uvrstile v sklepni del tekmovanje. Vita Kocjančič je bila na koncu med 8 kjer je morala v četrtfinalu priznati premoč Lani Slatinšek. Žreb v finalni skupini je določil, da se bosta Erin Ukovič in Layla Turk borili med seboj za uvrstitev med najboljše 4. Tokrat je bila boljša Layla in na koncu je bila tudi Erin med najboljših 8. Layla Turk je nato igrala dvoboj polfinala in poizkušala presenetiti favoritinjo Lano Slatinšek. Kljub dobri igri je bilo to premalo in izgubila tekmo s 3/0. Layla Turk je tako odnesla domov pokal za tretje mesto. V kategoriji najmlajših kadetov se je iz kvalifikacijske skupine uspel uvrstiti še Bine Pugliese Štuva, ki je na koncu turnirja osvojil peto mesto. Tudi naši ostali igralci so preverjali svoj napredek in od zadnjega državnega lahko potrdimo, da je dobro delo v avgustu obrodilo sadove, saj so prav vsi igralci pokazali bistveno bolj všečno igro kot v mesecu maju na državnem prvenstvu. Bronasta medalja U17 na SP v razredu 29er V španski Valenciji se je konec tedna končalo svetovno prvenstvo v razredu 29er, na katerem sta slovenski posadki, ki sta nastopili v kategoriji U17, med skoraj 200 posadkami Sloveniji prijadrali izvrstne uvrstitve. Alja Petrič in Katja Filipič sta osvojili bronasto medaljo med dekleti U17, v skupnih rezultatih sta se uvrstili na 55. mesto, Maj Petrič in Valentin Štravs pa sta svetovno prvenstvo končala na 19. mestu U17 ter skupno na 124. mestu. "Pred zadnjima dvema plovoma sva imeli še 21 točk zaostanka za tretje uvrščenima puncama v kategoriji U17. Po prvem današnjem plovu sva se jima približali na devet točk razlike, kar nama je dalo dodatno motivacijo. Zadnji plov sva nato zmagali, kar pa je bilo dovolj, da sva osvojili 3. mesto,” je navdušeno povedala Katja Filipčič. Trener Sandi Dekleva, ki je spremljal naši posadki na tem svetovnem prvenstvu, je z nastopom obeh zelo zadovoljen: “Na prvenstvo smo se podali predvsem na- birati izkušnje, saj smo nanj odpotovali z dvema mladima posadkama. Na pripravljalnih regatah sem videl, da sta Alja in Katja zelo hitri v lahkem vetru, zato sem po tihem pričakoval, da sta lahko konkurenčni predvsem v kategoriji U17 med dekleti. V Valenciji nas je pričakalo res prekrasno prizorišče, ki so ga zaznamovali predvsem vetrovi do 10 vozlov hitrosti, kar je bilo dekletoma pisano na kožo. V začetku sta naredili še precej napak zaradi neizkušenosti in nanizali tudi en prehiter start, a so tudi ostale posadke precej nihale v dnevni formi, tako sta se naši dekleti podali v lov za medaljo v srebrni skupini. Iz dneva v dan sta napredovali, tudi taktično, nato pa v zadnjem plovu prikazali res vrhunsko jadranje. Plov sta zmagali, potem pa smo čakali le še na rezultat nemške posadke, ki je bila na tretjem mestu. Izšlo se je za nas fantastično! Osvojen bron! Odlična popotnica za nadaljevanje,” je povedal Dekleva ter dodal: “Tudi fantje so iz dneva v dan napredovali. Zadovoljen sem z obema posadkama. Sedaj vemo kje smo in kako naprej. ” BALINANJE Na državnih prvenstvih za mlade, ki so potekala od 26.8. do 29.8. 2021 v Pivki in Postojni so nastopali tudi mladi iz ŠB Korte-Izola. Mladinci U-18 (Martin Burdych, Nik Štajner in Juri Gardina) so tekmovali v petih disciplinah, v dvojicah in štafetnem zbijanju osvojili bronaste medalje. Dečki U-14 (Denis Šavko, Vid jager, Gabrijel Korenika in Jan Hrvatin) so tekmovali v petih disciplinah in v štafetnem zbijanju bili bronasti. Vse pohvale za dobro izpeljana državna prvenstva BZS komisija za mlade in domačinu tekmovanj balinarskemu klubu ORO MET Pivka. KAPUČINO NK Izola sodi med štiri najboljše klube Lahko brez zadržkov povemo, da seje začelo novo obdobje izolskega nogometa, Pa ne samo zato, ker je na mesto predsednika stopil nekdanji vrhunski sodnik Damir Skomina, z vsem svojim znanjem in izkušnjami, ampak tudi zato, ker se bo izolski nogometni klub ponovno imenoval preprosto NK Izola. V ponedeljek je na skupščini MNK Izola prišlo do korenitih sprememb. Dosedanjega predsednika kluba Jana Bednarika je na položaju zamenjal najboljši slovenski sodnik vseh časov, Damir Skomina. Kot je povedal ob svoji izvolitvi (ki je sledila tiskovni konferenci na Brdu pri Kranju, kjer se je uradno upokojil kot sodnik), bo imperativ dela slonel na mladinskih selekcijah, saj je le to edini način za dolgotrajen uspeh. Prepričan je, da Izola sodi med štiri najboljše klube v državi, ampak to bi rad dosegel na „zdrav“ način, tako da bi Izola postala nekakšen gentlemanski klub, drugačen od ostalih, na katerega bi bila ponosna cela regija, ne samo mesto. Pot do uspeha bo seveda trda in dolga, in nikakor brez ovir, je še povedal Skomina, a prepričan je, da bo tudi uspešna. O tem, kako vidi prihodnost kluba in kako bodo delali, smo se z novim predsednikom izolskega kluba, ki bo po novem ponovno samo NK Izola, pogovarjali včeraj, po koncu prestopnega roka. - Zakaj ravno Izola? - Prihajam iz sveta izjemno profesionalnega nogometa, tako rekoč najvišji nivo, ampak tukaj je moj izziv štartati od začetka, tudi zato, ker želimo postaviti svoje vrednote. Izolo sem si ogledoval zadnjih pet let, vem, da ima klub zelo pomembno zgodovino, da je bila nekoč eden izmed top štiri slovenskih klubov. Mesto kot takšno je morda v zadnjih letih nekoliko zaspalo, če gledamo iz nogometnega vidika, ampak vidim velike kapacitete, ki jih mesto premore in ravno tako veliko ljubezen do te najbolj pomembne postranske stvari na svetu. Nenazadnje so tukaj tudi Ribari, ki kljub temu, da je klub zadnje četrt stoletja bil na neprimerno nižji ravni kot ob koncu devetdesetih, so še vedno največja organizirana družbena skupina, ne samo v občini, ampak daleč naokoli in tudi to je bil eden od razlogov, da se povežemo in da to zgodbo skupaj vozimo naprej. Tega projekta brez navijačev nikakor ne vidimo, kaj šele brez organiziranih in močnih navijačev kot so Ribari. Nenazadnje vidimo v tej zgodbi priložnost, da se tudi sami nadgradijo, da ne bodo samo med najboljšimi tremi navijaškimi skupinami v državi, ampak da bodo postali največji. Seveda pa bomo tudi mi naredi vse, da bodo imeli naši Ribari ne samo primerno, ampak zelo primerno moštvo, za katerega bodo navijali in bomo na en tak zdrav način ponovno gradili spet ta kult kluba, ki je nekoliko zamrl. Gledati pa je treba predvsem naprej in v to, kar se dogaja zdaj. Želimo delovati na dnevni bazi. V delo sem zelo vpet in sem se pripravljen popolnoma posvetiti projektu, edino na takšen način pa vidim možnost uspeha. Delovali bomo vsak dan na polno in prepričan sem, da bomo uspešni. - Velik poudarek dajete nogometni šoli. - Tako je, osnova je nogometna šola oziroma nogometna akademija, kjer se bomo posvetili vzgoji mladih fantov. Seveda ne bomo zasledovali samo vrhunski nogomet, zavedamo se družbene odgovornosti in želim to medijsko prepoznavnost uporabiti na zelo pozitiven način z vplivom na mlade ljudi, da jih spravimo iz ulice, da jim damo zdravo osnovo. Želimo jim dati nekaj za življenje. Zavedamo se, da zelo majhno število fantov postane profesionalnih nogometašev, kar pomeni, da je naša skrb, da poskrbimo tudi za to veliko večino, ki ne bodo profesionalni nogometaši in jim damo nekaj za življenje. Nenazadnje bomo v projektu potrebovali različne segmente in želimo te nogometne fante vključiti v projekt tudi za naprej, pa ne mislim samo na trenerje, ampak tudi na snemalce, analitike, izjemno pomembna je zdravstvena služba, kondicijski segment in še bi lahko našteval. - Pomembno je, da mladi, ki zaključijo športno pot, ohranijo vez s klubom. - Vsekakor. Tukaj jim želimo dati nekaj za življenje, disciplino in zavedanje, da je v življenju najlažje odnehati in se predati, a pomembna je vztrajnost. Zase se je treba boriti in stvari najprej počnemo zase. Na žalost živimo v družbi, ki je zelo egoistična, kar nam je covid situacija še dodatno pokazala, in tudi zaradi tega želimo ustvariti timske ljudi. Ljudi, ki v prvi vrsti počnejo stvari zase, a istočasno čutijo pripadnost skupini in so pripravljeni zanjo narediti malodane vse. - Takšen način razmišljanja se mora začeti že pri vodstvu. - Da, vodstvo kluba je tisto, ki je na koncu odgovorno tako za finančni, kot tudi za družbeni del. Ravno zaradi tega me ta projekt zanima, ker želimo postaviti zelo jasna pravila igre. Verjamem, da sem bil pri sprovaja-nju teh pravil vedno zelo močan in uspešen in ravno zato tudi tukaj želimo postaviti jasna pravila, ki bodo zelo človeška. Želim delovati povezovalno, nenazadnje vedno poudarjam družbeno odgovornost, da v klubu vzpostavimo obnašanje in manire, ki bodo Izoli v ponos. Vzgoja teh fantov, v prihodnosti pa tudi deklic, saj je ženski nogomet v velikem vzponu. V prihodnosti se bomo temu posvetili, ampak žal ne moremo vse naenkrat. Skratka, želimo vsem članom našega kluba zastaviti jasna, a korektna pravila igre. Ne sme biti nobenih poniževanj, nobenih podcenjevanj, stroki je prepovedano kakršnokoli podcenjevanje otrok, seveda pa jih ne bomo samo hvalili. Bodo pa deležni pohvale, ko bodo naredili kaj dobrega, dobili pa bodo tudi usmeritve, kaj lahko naredimo bolje. Velik poudarek bo na vzgojnem procesu. - Velikokrat poslušamo o tem, da je prepogosto že pri otrocih v prvem planu rezultat, zaradi česar zelo zgodaj pride do močne selekcije. Seveda je jasno, da bodo najboljši s časom selekcionirani, a tega pri otrocih ne sme biti. Do določene starosti je treba gledati na nogomet skozi igro, a više kot gremo ne moremo biti socialna ustanova, kjer bi bili vsi zadovoljni. To pač ne gre. Vendarle se tudi v šolskem sistemu zgodi določena selekcija, naprimer po osnovni in srednji šoli. Enako je v nogometu, kjer bo selekcioniranje in tisti, ki največ kažejo, bodo še več delali, ne bomo pa nikakor nikogar izključevali. Pomembno je, da se predvsem v času razvoja in vzgoje otroci ne počutijo manjvredne. Definitivno ne bomo imeli ekip A, B in C, da bi se otrok počutil manjvrednega, ker je v zadnji črki, ampak bomo to označevali naprimer z barvami. AM Nadaljevanje prihodnjič ŠPORinR ŠOLA MAESTRAL ►PRVI KORAKI V ŠPORT« ŠPORTNE DELAVNICE ZA OTROKE STARE OD Z • 8 LET NOVOST: • VADBA ZA OTROKE 6 - 8 LET VADBA ZA OTROKE DO 3. LET SKUPAJ S STARŠI INFO: ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE POLANJA Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SPORTNASOLAMAESTRAL@GMAIL.COM Komaj je sel pa ga ze pogrešamo Tletošnja, že 17. po vrsti izvedba filmskega festivala Kino Otok - Isola Cinema je bila morda ena najbolj zanimivih in dobro organiziranih doslej. Kvalitetni filmi, zanimivi gostje in predvsem odlično prizorišče v letnem kinu Arrigoni, vse to je dalo koncu glavne turistične sezone posebej svetleč lesk. Pravzaprav je škoda, ker o festivalih in tako tudi o izolskem filmskem festivalu, več govorimo pred začetkom, kot po njem. Kajti, o letošnjem lahko povemo marsikaj zanimivega. Bil je morda manj opazen od tistih iz začetnih let, ki je dobesedno preplavil Izolo, zato pa je bil vendarle vseprisoten in se kar malo neopazno vrinil v izolski turistični vsakdan. Tako ni nič nenavadnega, da ga te dni že kar malo pogrešamo, še posebej zato, ker je z njim odšlo tudi najbolj toplo in najbolj turistično poletje in se mesto počasi že pogreza v jesenski dremež. Festival je v dobri formi Organizatorji so zapisali, da je 17. izdaja Kino Otoka pokazala, da so ustvarjalci in gledalci avtorskega filma, kljub za umetnost in kulturo izjemno zahtevnim časom, še vedno v dobri formi. Na festivalu so gostili 17 filmskih ustvarjalcev celovečernih filmov, 32 članov ustvarjalnih ekip kratkih filmov, med njimi 18 režiserjev, 23 predstavnikov drugih festivalov in številne zunanje soustvarjalce festivala. Skupno je festival tako obiskalo okoli 130 gostov. V času festivala se je v Izoli odvrtelo 34 celovečernih in 97 kratkih filmov, na satelitskih festivalskih lokacijah v Tolminu, Idriji, Sežani in Ljubljani pa se je zgodilo še dodatnih 11 filmskih projekcij. Obisk je, glede na aktualne omejitve pri izvajanju javnih kulturnih prireditev - treba je izpolnjevati pogoj PCT in nositi zaščitno masko - vsekakor presegel pričakovanja. Svetilnik Doživeli smo tudi predpremiero domačega filma režiserja Miroslava Mandiča z naslovom Sanremo. Režiser z ekipo je bil, po besedah direktorice, Lorene Pavlič, očaran s prizoriščem v Arrigoniju in vesel lepega sprejema predvsem mlade publike. . r ’ 1 Še posebej dobro so bile obiskane vse projekcije in dogodki na prostem, saj so z dogajanjem ob koncu avgusta še ujeli rep izolskega poletja. V Letnem kinu Arrigoni je bilo več dogodkov razprodanih. Prav tako so se obiskovalci radi udeležili vseh tistih projekcij, ki so jih spremljali pogovori s filmskimi ustvarjalci. Ostaja še Kino Istra Kino Istra se s septembrskim programom in regijskimi sodelovanji pomika v osrčje Istre. Že ta petek, 3.9., bodo na vaškem trgu v Šmarjah v sodelovanju z Divina Wine Hub, zavrteli Amarcord, najbolj priljubljen film velikega maestra Federica Fellinija. Dan kasneje, v soboto, 4.9., sledi v Pregari koncert furlanskega dueta Parisi Forte, v sodelovanju s Postajo Topolove. Kino Istra je potujoči kino zavoda Otok, projektni vodja pa je hrvaški filmski festival Motovun. Projekt je namenjen približevanju filmske umetnosti šolarjem, ki odraščajo v krajih brez kinodvoran. Letos smo na Kino Otoku doživeli tri srečanja filma in glasbe. Za uvod so neme filme Busterja Keatona pospremili art rockerji Porto Morto, film The Lodger, Alfreda Hitchcoca so pospremili Jimmy Barka Experience (zgoraj), dokumentarec o Luciu Dalli pa istrski kantavtor Igor Lija (desno). Pred šestimi leti je minilo osemdeset let od zadnje vožnje vlaka skozi Izolo. Od takrat ni skozi izolski tunel nikoli več zapeljala vlakovna kompozicija. Zato smo ob tisti obletnici organizirali ponovno vožnjo skozi izolski tunel. Zmenili smo se z lastnikom turističnega vlakca, začasno zaprli promet po Parenzani, naložili potnike in zapeljali z vlakcem od Laleta do proge, skozi tunel in nato do lokomotive pri bencinski črpalki, kjer je nastala ta fotografija. Potnice so bile članice kluba Rosa Klementina iz Portoroža, Sinkovič z rimoniko, Dare, ki je bil za sprevodnika in še nekaj drugih. Bila je ena zadnjih mojih prireditev za Izolo, ker so tisti s fotografije zadaj desno kmalu zaprli muzej o tej železnici. .... Srečko G. ars longa, vita brevis »Umetnost je trajna, življenje je kratko" V rubriki ki je namenjena opozarjanju na ustvarjanje izolskih in istrskih pesnic in pesnikov, urednica Dorina Beržan danes predstavlja še eno od izolskih avtoric, ki so sodelovale tudi pri nastajanju pesniške zbirke Bilke v burji. Aljoša Križ je slikarka, lutkarica, pravljičarka in pesnica, to pa je njena pesem. Tuji turisti berejo Slovence Jaz kot marioneta Letošnje poletje imajo obiskovalci Izole, ki so nastanjeni v hotelu Cliff ali v gostišču Centrum, poleg siceršnje turistične ponudbe, tudi možnost izposoje knjig, izključno slovenskih avtorjev. Mestna knjižnica Izola je v okviru projekta »Beremo Slovence - Slovenci za turiste« še pred pričetkom turistične sezone k sodelovanju povabila podjetje Belvedere hoteli in turizem ter Guesthouse Centrum v Izoli. Direktorica hotela Cliff Lea Sevšek Buterin in lastnica gostišča Centrum Nataša Rešek, sta se vabilu z veseljem odzvali. Za omenjeni lokaciji so v izolski knjižnici pripravili posebni premični zbirki dvainštiridesetih knjig. Izbor obsega dela slovenskih avtorjev v slovenskem, italijanskem, angleškem, nemškem, hrvaškem, srbskem in francoskem jeziku. Za najmlajše so na izbiro slikanice Frana Milčinskega, Kajetana Koviča, Ele Peroci, Maje Smotlak, Lile Prap in mnogih drugih. Odrasli obiskovalci lahko prebirajo trenutno najaktualnejša čtiva v slovenskem jeziku in prevode del priznanih slovenskih avtorjev, kot so Boris Pahor, Evald Flisar, Drago Jančar, Goran Vojnovič, Suzana Tratnik, Maja Haderlap, Veronika Simoniti, Miha Mazzini, Vladimir Bartol, Alojz Rebula ... V hotelu Cliff so bile najbolj iskane kriminalke Tadeja Goloba v slovenskem jeziku, medtem ko je v gostišču Centrum zaenkrat zmagovalni avtor Goran Vojnovič s prevodom dela Jugoslavija, moja dežela. Kratki opisi vsebin v izvirnem jeziku so strnjeni v katalogih, ki jih dobijo na obeh lokacijah, knjižne kazalke s sloganom »kdor bere, daleč vidi« in kratkim opisom projekta v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku pa je grafično oblikovala Irena Kresevič iz Izole. Če kateri od gostov knjige ne uspe prebrati (pa bi jo rad) v času bivanja v našem mestu, si jo lahko izposodi tudi na dom in kasneje vrne po pošti. Zamisel je sprejela ter podprla Občina Izola. Milena Runko Forma viva letos tudi pri nas 25.8.- 10. 10.2021 FORMA VIVA 2021 bo v znamenju narave in njene tesne prepletenosti s sodobno umetnostjo, to prežema-nje se odraža v poimenovanju simpozija: ART & NATURE. 1961-2021. Narava v vseh svojih pojavnih oblikah bo motiv za ustvarjanje štirih povabljenih umetnikov iz štirih držav, svetovno znanih predstavnikov srednje generacije ter obetavnih mlajših vizualnih ustvarjalcev. Prvič v zgodovini FORMA VIVE bodo kiparske umetnine ustvarjene za štiri javne lokacije obalnih mest, v Piranu, Izoli, Kopru in Ankaranu. Občine slovenske Istre so s svojim aktivnim sodelovanjem na letošnjem simpoziju podprle to edinstveno nacionalno prireditev, ki je v mednarodnih krogih prepoznavna že šest desetletij. Jubilejno simpozijsko leto bo spremljal vsebinsko bogat program, ki nastaja v sodelovanju s številnimi partnerji, gospodarskimi akterji in lokalnimi skupnostmi. V ta namen so v občinah, na javni površini postavljene spominske, lesene kocke, na katerih lahko mimoidoči lahko rišemo ali pišemo. Dan, teden, leta živim kot marioneta v rokah boga... Profesionalec vleče nitke mojega koraka, zamaha in nasmeha, kakor se mu zdi in mu paše. Danes sem, jutri me pozabi in pusti pa me ni... Dnevi, tedni, leta minejo v pozabi, le kdo se tu smeji? (4.8.2012) V orehovi lupini V orehovi lupini sem predihala svoje življenje. Le črv časa je z mano delil kosilo. Oba sva ostala lačna. (14.5.2010) Aljoša Križ Aljoša Križ je slikarka, lutkarica, pripovedovalka in literat. V Izoli je vrsto let organizirala zelo odmeven Primorski pravljični festival z mednarodno udeležbo. Sodeluje z Mestno knjižnico Izola, Javnim skladom za kulturne dejavnosti občine Izola, Skupnostjo Italijanov občine Izola ter z založniki, pisatelji in pravljičarji iz sosednje Italije. Ukvarja se še z izdelavo in animacijo lutk. Ustanovila je lutkovno društvo Marionet-te. Kot pravljičarka s pripovedovanjem pravljic nastopa v vrtcih, šolah, na pripovedovalskih festivalih, v Varstveno delovnem centru in v domovih za starejše občane. Zadnja leta se ukvarja tudi s kamišibaj gledališčem in sodeluje na kamišibaj festivalih. Dejavna je tudi v Društvu Deteljica. O temi posvojitve otrok predava v vrtcih in v šolah.Napisala je tudi roman Kure o življenju v Izoli, ki pa menda še čaka na založnika. Seveda piše tudi poezijo in dve od njenih je Dorina izbrala za današnjo rubriko. 2. 9. četrtek 18.00 Galerija Orat - Ljubljanska ulica Odprtje razstave del študentke modnega oblikovanja, Katarine Tomšič. Iz koščkov v celoto 19.00 Galerija Alga in Park Pietro Coppo Odprtje razstave Teo Tavželj - Srebrni junaki ob 20.30 Letni kino Arrigoni Slovenska premiera filma: Paradise novo življenje 3.9. petek 20.00 Park Pietro Coppo Stand up: Kaja Grozina in Dejan Ikovič - Bushi ob 20.30 Letni kino Arrigoni Filmska predstava ob 50 letnici filma Peklenska pomaranča 4.9. sobota 9.30 -15.30 Sončna dvorana, Ulica Giordano Bruno 8 . ’ Grafična delavnica: Jedkanica od 20.00 Park Pietro Coppo koncert Fabbro & Turk ob 20.00 Largo pri Špini (Ljubljanska ulica) koncert MoPZ Delfin od 21.00 Letni kino Arrigoni koncert Rudi Bučar Vstopnice: Galerija Alga in Eventim 19.00 Park Pietro Coppo Slovesnost KD Tito Izola Koncert partizanskih pesmi 20.30 Letni kino Arrigoni Gledališka predstava Birokrati V četrtek, 2. septembra, ob 18:00 bodo v Galeriji Drat, v izolski Ljubljanski ulici odprli razstavo del študentke modnega oblikovanja na Ljubljanski univerzi, Katarine Tomšič. Začetki njenega kreativnega raziskovanja segajo že v otroštvo, kreativni duh jo ves ta čas žene k odkrivanju novih pristopov na področju oblikovanja nakita in oblačil. Gre za sodobno modo, ki posameznika v današnjem svetu ločuje od običajnega in vsakdanjega. Gre tudi za oblačila, ki pripovedujejo zgodbe in imajo močno sporočilnost in zmanjšujejo onesnaževanje tako da, z unikatnimi oblačili iz koščkov blaga, zamenjajo navdušenje nad hitro modo. Vsak Katarinin izdelek je drugačen, unikaten, naj gre za oblačila ali nakit, kot so na majhnih ročnih statvah tkani uhani. Rdeča nit pa ostaja morje in Izola. Program CKŠP Izola LETNI KINO ARRIGONI PARK PIETRO COPPO N QVa!S KIU R N OSTiViS R E D N J E M fSVETIJ Sobota, 4. september ob 21.00 RUDI BUČAR & BAND Letni kino Arrigoni Sreda, 8. septem berob 20:30 » i 1 rr ■Cj'8 i ~—e——— */> * H v I - ' V 5?* \ ai * V: v 52 — r m ' - : Urne besna komedija Letni‘kino Arrigoni O Obeiiu Comunr di IZOLA ISOLA VSTOPNICE Galerija ALGA Ponedeljek-petek: 9.00 -12.00 Sreda, četrtek, petek: 17.00 -19.00 www.center-izola.si >y2r\ m _ Galerija Insula razstava Grafični svet Mihe Eriča Razstava bo na ogled do 11. septembra 2021. POP UP UM Libertas 3 / Koper Paride Di Stefano, Denis Dražetič, Natalija Gajič, Vianney Lefebvre, Lara Je-ranko Marconi, Henrike von Devvitz, Martin Zelenko Galerija Plač Izolanov..^- razstava Avtoportret in vizije Enzo Hrovatin -Galerija Alga Odprtje razstave Teo Tavželj SREBRNI JUNAKI SREDNJEGA SVETA Mestna knijžnica Izola Fotografska razstava Fotografske skupine Društva MORJE Izola Saša Sergej Merkandel Krisztina Doltar Sledovi ostanejo Spomini na otroštvo grafična delavnica JEDKANICA Sončna dvorana, Ulica Giordano Bruno 8, Izola sobota, 4.9. 2021 od 9.30 do 15.30 Delavnica je namenjena tako začetnikom, kot tistim s predznanjem. Primerna je za vse ljubitelje ustvarjanja. JEDKANICA je tiskarska tehnika globokega tiska. Globoki tisk je način tiskanja, pri katerem z vtiranjem nanašamo barvo v vdolbine na matrici. Tehnika jedkanja je v Evropo prišla z Orienta, a prva jedkanica, ki jo lahko štejemo v zvrst grafike, se je pojavila šele v zadnjih letih 15. stoletja. Jedkanica izkorišča lastnost kisline, da razjeda kovine, ne pa nekaterih drugih snovi, npr. asfalta, voska ... Jedkanica nima zavihkov ob razi kot suha igla, a tudi ne premore ostre, čiste črte kot bakrorez. MENTORICA: Tina Mohorovič, prof. lik. um., mag. scen. obl. Dodatne informacije: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Območna izpostava Izola, Ulica Giordano bruno 8,6310 Izola, oi.izolagpjskd.si, GSM: 030 700 354 ■■■ _ m _v risUH* l ■■ NOVA SKUPNOST V SREDNJEM SVETU Ne zamudite Srebrnih junakov Teodora Tavzlja v Galeriji Alga ter na izolski Art promenadi med 2. in 22. 9.’21 (23. 9. pa se bodo v razširjeni postavi preselili pred in v portoroški Monfort, kjer bodo navdihovali vse do nedelje) Umetniki živijo v svojem svetu, a tega je treba najprej ustvariti in tu se večina ustavi... Teodor Tavželj je naredil tisti odločujoči korak dlje, ker v iskanju »še kar harmonične skupnosti konstruktivnih, avtentičnih ustvarjalnih ljudi« ni našel ustrezne, si jo je pač izmislil. V Galeriji Alga, z razstavo v slogu »sono solo canzo-nette«, izraža podporo prav ustvarjalnemu potencialu v vsakem posamezniku in družbi ter opozarja na pomembnost družbeno angažirane umetnosti. V njegovem SREDNJEM SVETU (ki se nahaja med »višjim« in »nižjim«, med duhom in snovjo) ni prostora za despotske vladarje (ki nas vse bolj potiskajo v bedo) ali v usodo vdane podložnike (ki jim ni kaj prida mar za skupne zadeve), avtor želi vzpostaviti (četudi utopično) oazo, ki bi omogočala aktivnejšo vlogo ustvarjalnemu srednjemu razredu. Razstavljene figure predstavljajo prav te plemenite SREBRNE JUNAKE, ki tvorijo avtorjevo pleme - nekakšno SREDNJO KOALICIJO in vanjo vabi vse podobno misleče »ustvarjalne humaniste«. Tokrat slikar ustvarja z lahko dostopnimi materiali in s preprostejšimi likovnimi tehnikami. Gre za zavestno (morda malce kljubovalno) izbiro, katere rezultat je sveža, aktualna in sporočilna umetnost, ki učinkovito komunicira s publiko. Z nekakšnimi velikimi kolaži v stilu asemblaža (tridimenzionalna likovna dela, sestavljena iz praviloma najdenih materialov v prostostoječe prostorske aranžmaje) ponuja model, po katerem bi lahko vsak srednje zahtevni ustvarjalec upodobil svojega vzornika z dodajanjem lastnih likovnih elementov ali izmenjavo. Te figure niso nikoli dokončane, kot življenje so v nenehni evoluciji, namenjene pa so oglaševanju lokalnih junakov v skupnih javnih prostorih (preden jih zapolnijo komercialni panoji). Teodor Tavželj si (tudi kot predsednik Združenja Obalnih Kreativcev in mentor izolskega LIK-a) s projekti javne umetnosti že desetletja prizadeva, da bi ustvarjalni krajani dobili več možnosti za sooblikovanje javnega prostora, s čim manj birokratskih ovir, saj gre za našo skupno last. V ta namen bi morale po vsej državi zrasti MESTNE »ART PROMENADE« z bolj ali manj začasnimi likovnimi objekti, ki bi dobili rezidenco na dolgočasnih zidovih, ograjah, v praznih izložbah... in bi si jih kraji med seboj izmenjevali. MALI/VELIKI LJUDSKI JUNAKI, ki jih umetnik razstavlja na Izolski »ART PROMENADI«, so poklon krivično podcenjenim likom, ki naj bi bili naprednim skupnostim za zgled in v ponos, a jih institucije in mediji običajno ne opazijo, kaj šele podpirajo. Prav na te junake domiselno naveže analogijo s »srednjimi« šahovskimi figurami: konjem, tekačem in trdnjavo saj verjame, da lahko edine, vsaka s svojim strokovnim znanjem, premaknejo skupnost iz pasivnega nazadovanja v fazo pozitivnega napredovanja! Podobe, ki sijih lahko tokrat ogledamo v izolski Algi, so personifikacije konkretnih vrednot in nas z likovno zasnovo, ki z razlogom spominja na upodobitve antičnih božanstev, popeljejo v svojevrsten Panteon, v katerem se (demokratično) najde prostor za različne pozitivne sile, ne da bi ena prevladala nad drugimi. Ni naključje, da gre za projekt umetnika, ki je po poklicni formaciji arhitekt in se je ukvarjal tudi s scenografijo, saj je razstava zastavljena kot sakralni prostor, ki obiskovalce vabi k razmisleku o aktualnih pojmih, ki jih slikar, tako kot atribute, ki nakazujejo naravo njegovih (pol)božanstev, spretno vpleta v likovno podobo svojih figur. Knjižnica na plaži V ARHEOLOŠKEM PARKU SIMONOV ZALIV Knjižnica bo odprta po urniku arheološkega parka in sicer vsak dan od 17.00 do 20.00 ob lepem vremenu. NA PLAŽI PRI SVETILNIKU Knjižnica na plaži pri Svetilniku deluje vsak dan od 10:00 -18:00 v lepem vremenu. Vsak dan ob 11:00 in vsak torek ob 17:00 ob lepem vremenu lahko prisluhnete pravljici. Teodor Tavželj nam v meditativnem javnem prostoru postavlja na ogled svoj osebni svet in na svojstven likovni način vabi podobne »ustvarjalne humaniste« k sodelovanju v SREDNJI KOALICIJI, pri ustvarjanju novih skupnih svetov! Z informacijami na voljo v Galeriji Alga: 9. 9. in 16. 9. 2021, od 17.00 do 19.00, na FB: Srednja koalicija, srednja.koalicija@gmail.com ter vsak popoldan na: 069 766 358. (J. K.) Posledice bomo nosili vsi piše. Aleksandra Krejčl Bole Končno dežuje! Celo malo se je ohladilo. Lažje se diha in ..vroče glave" vidijo aktualne zadeve bolj jasno in realno. Pri nas se kar naprej nekaj (žal) slabega dogaja in to ozračje prevladuje nad večjim delom Slovenije. S cepljenjem se ukvarjamo že skoraj eno leto. Povsod po svetu je cepljenje prisotno in še kar uspešno. Večji del evropskega prebivalstva, posebej starejši državljani so cepljeni. Pri nas, kljub možnosti izbire cepiv, to nikakor ne steče in število cepljenih je še vedno okoli 50% vseh prebivalcev. Mnogi se trudijo in dobesedno prosijo, da se ljudje cepijo, ampak neka nelogična zadržanost še ne popušča in smo tam kjer smo. Moramo priznati, da je v vsaki deželi določen odstotek ljudstva, ki se noče cepiti, oziroma skupine ljudi, ki se zaradi možnih posledic cepljenja le tega izogibajo. Moramo povedati, da so se v vseh deželah uvajali določeni ukrepi, ki naj bi omogočali koliko toliko normalno funkcioniranje države, njenih ustanov, zavodov, gospodarskih obratov. Mnoga pomembna področja, predvsem kultura in šport sta bila zapostavljena. Ti ukrepi niso bili pa prijazni do državljanov in mnogi so nam kratili osnovne človekove pravice. Bilo je veliko nezadovoljstva, razočaranja, pripomb, demonstracij, protestov. Slovenija ni bila nobena izjema, saj je del Evrope in je morala slediti splošnim navodilom, ki so se uveljavljali ne samo v EU, ampak po celem svetu. Pri nas, tako pravijo mnogi, ni bilo normalne komunikacije med ljudstvom in vlado, ki je sprejemala vsak teden neljube ukrepe v soglasju s stroko, včasih malo čudne, včasih malo bolj radikalne; nikoli - po mnenju le teh osebah-življenjsko uporabne. Celo Ustavno Sodišče je povedalo svoje. Mene osebno je najbolj motilo, da nisem mogla obiskati najbližje sorodnice v Piranu, oziroma sem morala izpolniti nek obrazec, ki ga nisem nikoli pokazala policaju, ker me niso ustavili in povprašali po njem. In sem preživela to obdobje. In zdi se mi, da tudi zdravo pamet nisem izgubila zaradi vseh teh nepriljubljenih in nesmiselnih ukrepov, ki so bili ..uperjeni proti ljudstvu", tako pravijo nasprotniki teh ukrepov. Sama sem jim pridno sledila brez veliko pripomb, preživela večino časa doma in (to je pa dobra novica) privarčevala nekaj denarja, izogibala se druženju s prijateljicami in sorodniki - saj telefonske zveze so delovale, poslušala nasvete stroke in se med prvimi cepila. Priznati moram, da sem tudi jaz vneto čakala preklic ukrepov, ker zaradi vsega naštetega smo vsi skupaj postali precej zateženi, naveličani in sprostitev ukrepov je postala nuja. Dočakali smo jih. Nekaj časa poročila niso dnevno poročala o samomorilskih nagnjenih, ločitvah, frustracij, prizadetih starostnikov in ubogih otrok. Življenje se je vrnilo v stare tirnice. Čas dopusta je prišel. Sprostili smo se in hoteli nadoknaditi vse zamujeno. Kljub vztrajnem opozarjanju stroke o prisotnosti virusa in prošnjam, da se cepimo, so mnogi ta priporočila negirali in izkoristili vse čari dopusta, potovanja, druženja. Posledice so že tukaj. Žal, vsi bomo deležni le teh, tisti, ki smo jih upoštevali in tisti, ki sojih negirali. Dobrodelni teden na RK Po zaslugi velikodušnega izolskega donatorja Delila Salijija in podjetja Albis Foods smo v avgustu razdelili izjemno slastne, zamrznjene slaščice. Kljub ogromni količini (več kot 6.600 kosov), smo jih uspeli podeliti v treh dneh. Poleg občinskih prehranskih paketov so jih prejeli seveda naši upravičenci do humanitarne pomoči, katerim smo podelili tudi pralne praške - donacijo podjetja Prosub. Ker je bilo sladic kar devet palet, smo višek podelili Rdečemu križu Koper in Piran, Obalnemu domu upokojencev Koper, Domu upokojencev Ptuj - enota Koper, Centru za starejše občane Lucija, Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti v Fiesi in Seči, Gasilski brigadi Koper, našim zvestim donatorjem in občinskim javnim službam, pa še je ostalo za naključne mimoidoče...____ Prisrčna hvala podjetju Panvita - mesni center Ave iz Kopra, ki nam je brezplačno posodila hlajen kombi za razvoz dobrot. Da bi bilo še bolj pestro in veselo, je petdeset osnovnošolskih otrok naših upravičencev že sedmo leto zapored prejelo šolske potrebščine, ki nam jih je podarilo podjetje Dinit iz Izole. Posebno zahvalo si zaslužijo tudi naši prostovoljci (Ana, Ewa, Sretana, Ve-hid, Bučo, Vojko in Edvin), ki so nam pomagali, da smo lahko izpeljali tako bogato, dobrodelno akcijo. Rdeči križ Izola Dario Carboni (2016 - 2021) Čeprav se nam zdi, kot da je bilo včeraj, je minilo že pet let odkar smo se, z bolečino v srcu, poslovili od našega dragega sina, očeta, brata, partnerja in prijatelja Daria Carbonija. Ci sembra ieri, ma sono passati gia' cinque anni da quando, con grande dolore, ci siamo accomiatati dal no-stro amato figlio, padre, fratello, compagno e amico Dado Carboni. Izola - Isola, 10.09.2021 RIBARNICA - PESCHERIA TRŽNICA IZOLA KAPITAN MARKO - Rl * <1 > - "p— 7:00386(0)40262301 E: ribarnica.marko.izola@gmail.com W: kapitan-marko.com Umik NEDEUA 8-12 TOREK, SREDA, ČETRTEK 8-13 PETEK 8-15 SOBOTA 8-13 OB PONEDELJKIH IN PRAZNIKIH ZAPRTO Kriminalije Od kod so se vzeli Policisti so na Industrijski cesti ustavili osebni avto, ki ga je vozil občan pod vplivom alkohola. Odrejen preizkus alkoholiziranosti mu je pokazal 0,52 mg/l. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo, začasno odvzeli vozniško dovoljenje, in izdali plačilni nalog. Pa še enkrat Policisti so ustavili voznika osebnega avtomobila in mu odredili preizkus alkoholiziranosti. Alkotest je pokazal 0,49 mg/l. Prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja in odvzeto vozniško dovoljenje. Na kraju mu je bil izdan plačilni nalog. Zid se ni umaknil Voznica osebnega avtomobila je zaradi nepravilnega premika trčila v zid. Odrejen alkotest je pokazal 0,80 mg/l alkohola v organizmu. Na kraju je bilo voznici odvzeto vozniško dovoljenje. Zoper voznico je podan obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Ne mara koles Mladoletnik se je verbalno sprl s skupino, nato pa je tudi fizično napadel eno od članic skupine. V nadaljevanju je prevrnil kolo in tolkel po njemu. Ker ni upošteval ukazov policistov, so zoper njega uporabili prisilna sredstva (lisice). Sledi mu obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Zadel in zbežal Policiste je poklical občan in naznanil prometno nesrečo s pobegom na parkirišču Lonka. S kraja je odpeljal voznik osebnega avtomobila znamke VW, tip Passat, rjave barve, ki ima na strehi strešni kovček. Omenjeni je pri vzvratni vožnji trčil v stoječ osebni avtomobil prijavitelja. Policisti zbirajo obvestila. Našli so skuter V Izoli so našli ukraden neregistrirani skuter Piaggio (prijava tatvine dan pred tem). Vrnjen je bil oškodovanki, policisti nadaljujejo z zbiranjem informacij. Pihanje mu ni šlo Ponoči je na cesti Lucija - Malija zaradi vožnje preblizu desnemu robu padel voznik mopeda s sopotnico. Voznik se je pri padcu lažje poškodoval, preizkusa alkoholiziranosti ni mogel opraviti, odrejen mu je bil strokovni pregled za alkohol. Po pridobljenem rezultatu strokovnega pregleda sledi ustrezen ukrep. Zgrešil avto? Ob 2.31 so policisti PP Izola ustavili 21-letnega voznika osebnega avtomobila, ki nima vozniškega dovoljenja, na vozilu pa je imel nameščene druge registrske tablice. Vozilo so mu zasegli, sledi obdolžilni predlog. Kolesa niso poceni V Izoli je nekdo ukradel moško gorsko kolo črne barve, z belim napisom Genesis, vredno 800 evrov. Dražji smo kot Monte Carlo V Monte Carlu boste plačali za prenočišče v hotelski sobi od 82 do 300 Eur. V slovenski Istri in tudi v Izoli je 130 Eur na noč zelo običajna cena prenočišča. „Saj ne plačajo sami, saj plača država z boni", pravijo sobodajalci.. Presenetil me je znanec s kontinenta, ki je potarnal, da je skušal avgusta izkoristiti turistične bone nekje v slovenski Istri pa ni imel sreče. Hoteli so bili polni, zasebne sobe in apartmaji prav tako. Če pa je že bil kateri prost, je bila cena tako visoka, da enostavno ni želel plačati takšne izkoriščevalske cene. Na koncu so mu ponudili apartma v Hrvatinih s pogledom na dva zaliva, vendar za ceno 150 Eur na noč. Seveda brez hrane in česarkoli drugega.“To se mi zdi neke vrste vojno dobičkarstvo", je pribil in razpredal o tem, da sobodajalci očitno računajo na to, da gostov cena ne zanima, ker plačujejo z boni, ki so jih dobili od države in dejansko nimajo občutka, da plačujejo iz svojega žepa. Zato so cene preprosto dvignili za 50 in tudi za 100 odstotkov. Zanimalo nas je, kako so ravnali izolski sobodajalci, vendar tisti, ki smo jih povprašali, niso bili pripravljeni izdati tega podatka, smo ga pa izvedeli od nekaterih gostov in izvedeli smo, da so se nekatere cene dvignile tudi do 80 odstotkov. Seveda privoščimo Izolanom, da poleti zaslužijo nekaj denarja za hladno in dolgočasno zimo, toda vprašanje je, ali je takšna poslovna politika dolgoročno uspešna. Isti znanec je namreč, namesto v Istro, odšel v sosednjo Toscano in dobil prenočišče v lepi, stari, z vsem opremljeni graščini za ceno 40 Eur na noč. Ostala sta štiri dni in zagotovo se bosta še vrnila. Se bodo vrnili tudi tisti, ki so bone ..zapravili" v Istri? (Mef) VSE DEJAVNOSTI LAHKO OBISKUJETE BREZPLAČNO, OB UPOŠTEVANJU ZAŠČITNIH UKREPOV NIJZ IN NA LASTNO ODGOVORNOST. PONEDELJEK, 6. 9. 2021 7.30 - 8.30: Jutranja telovadba 8.00 - 8.30: Raztezne vaje 9.00 -10.15: Začetni tečaj nemškega jezika 10.30 -11.45: Nadaljevalni tečaj nemškega jezika 12.00- 14.00: Namizni tenis (zbiramo prijave) 14.00 -15.00: Osebni posvet z delovno terapevtko 15.00- 16.00: Joga smeha 16.00 -17.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj MD Svetilnik 16.00- 19.00: Igre s kartami: briškola, remi, šnops, enka 17.30 -19.00: Trebušni plesi Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola MEDGENEEIJSM CENTER IZOEA CENTROINTERGENERAZI01LE ISOLA www.medgeneracijskicenterizola.si TOREK, 7. 9. 2021 7.30 - 8.30: Jutranja telovadba 8.00 - 8.30: Raztezne vaje 8.00 -11.00: Pohod v okolico (zbirno mesto: pred centrom) 9.00 -10.30: Nadaljevalni tečaj angleškega jezika 11.00- 13.30: Druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave) 14.00 -15.00: Klepet v angleškem jeziku 15.00 -17.00: Informacije za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper 15.30- 17.30: Tarok 17.00- 18.30: Meritve krvnega tlaka in pulza 17.30- 18.30: Namizni tenis za bolnike s Parkinsonovo boleznijo SREDA, 8.9. 2021 7.30 - 8.30: Jutranja telovadba 8.00 - 8.30: Raztezne vaje 8.00 -11.00: Kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom) 9.00 -11.00: Namizni tenis (zbiramo prijave) 11.00 -11.45: Nadaljevalni tečaj ruskega jezika -1. stopnja 12.00- 12.45: Nadaljevalni tečaj ruskega jezika - 2. stopnja 14.30- 15.30: Spoznavamo zdravilne rastline: šipek 15.30- 17.30: Tarok 15.30 -18.00: Skupaj rešujemo križanke 17.30 -18.00: Odprtje razstave risb in grafik skupine Ma3ca društva Morje 18.30- 19.30: Joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK, 9. 9. 2021 7.30 - 8.30: Jutranja telovadba 8.00 - 8.30: Raztezne vaje 9.00 -10.00: Družabni plesi za zaključene pare 10.15 -11.15: Družabni plesi za posameznike 11.00- 13.30: Druženje ob kuhanju kosila (zbiramo prijave) 14.00- 15.30: Začetni in nadaljevalni tečaj esperanta 15.30- 17.30: Ustvarjalne delavnice PETEK, 10. 9. 2021 7.30 - 8.30: Jutranja telovadba 8.00 - 8.30: Raztezne vaje 8.30 -10.00: Merjenje krvnega tlaka in pulza 9.00 -10.15: Vodeno sproščanje telesa in duha 10.30 -12.00: Pogovor ob podpori Slovenskega društva hospic 14.00 -15.00: Klepet v italijanskem jeziku 15.00-17.00: Slaščičarska delavnica (zbiramo prijave) 15.00- 17.00: Namizni tenis (zbiramo prijave) 17.00- 18.30: Skupina za samopomoč bolnikov z multiplo sklerozo 17.00 -19.00: Šah, družabne igre Nova ptičja stvarnost LU in +386 (0) 41 858 473 Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi: Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje Bogata nedeljska kosila 10,0 eur IB Saj veste kje? Med parkom in Lonko. rD Veliki trg je lahko odlično prizorišče ★ ir ir ir ir * ir ★ ir ★ ir ★ ★ ★ ★ ir ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ KONCERT PARTIZANSKIH PESMI CONCERTO Dl CANTI PARTIGIANI Organizator: DRUŠTVO TITO IZOLA 5.SEPTEMBER 2021 LETNI KINO “ARRIGONI” OB 18.00 URI Program / Prog ra m ma: MoPZ Lopar Zborovodja Vladislav Korošec Marjetka Popovski & BAND Cvet v laseh Igor Rojc - recitator Ohnru l/ola o- L-4 < ■' ti ★ ★ ★ ★ ir ir ir ★ ir ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ir ir ★ ★ ★ ★ ★ ★ ir ir ★ ★ ★ ★ ir ir ★ ★ ★ ★ ★ ★ ir ★ ★ ¥ ★ V dopisništvu Mandrača v Ljubljanski ulici 32 se najde marsikaj zanimivega FOTO KO Pl RAMO vse po vrsti, v barvah in črno belo, na formate do A3 in papirje do 300g, naravnost z vašega telefona ali računalnika. DtKLMU knjige založbe tednika Mandrač in nekatere knjige, ki so izšle v samozaložbi izolskih avtorjev. Knjige tudi izposojamo in nekatere oddajamo za poletno branje na plaži. IZDELAMO napise za majice ali kape, skodelice, puz-zle ali kaj podobnega, fotoalbume in vse ostalo. OBJAVLJAMO oglas, osmrtnico, zahvalo, mali oglas za naslednjo številko Mandrača. Prinesite članek, fotografijo ali nam povejte svoje mnenje o čemerkoli, kar bi radi, da izvedo tudi drugi. SE POGOVARJAMO, lahko pa tudi samo malo zatežite novinarju ali uredniku. Kdo ve, morda pa ga bo vaše teženje celo zanimalo.