268. številka.
Ljubljana, v sredo 22. novembra.
XV. leto, 1882
Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejernan za a v str i j a k o-oge rsk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Z;< ^jnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znata. Za oznanila plačuje se od četiristonne petit-vi*ste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Gledališka itolba". Dpravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari.
\  L)iif»l jaiii, 22. novembra.
Velik bil je vriš in pifl v obrezanem in neo-brezanem dunajskem Izraelu, ko je s političnega po-zorišča odstopil baron Walterskirehen, ko je vsled pritiska borsnih baronov podlegel v volilnem boji dr. Kronawetter ter naposled še Lienbacher uvidevSi, da mu nikakor ni j več možno še dalje „s premagovanjem samega sebe podpirati sprave-dljive namene Slovanov" ostavil Lieehtenstei-nov klub. Omamljeni po teh deloma navideznih vspehih, prevzeli so se pristali združene levice in Šli v besede najdrznejšem pomenu plesat na led, misleč, da jim Hedaj več zdrsniti ne more.
Za pretekli ponedeljek zvečer sklicala je namreč četverica državnih poslancev notranjega mesta dunajskega dr. Nace Knranrla, dr. Kari Hofter, dr. Henrik Jaques in generalissimus nemškega „Schul-vereina" dr. Moriz Weitlof v dunajskem borsnem poslopji vsacemu pristopni ljudski shod, katerega bi se po njihovem sangviničnem mnenji udeležili vsi dunajski liberalci in vsi krivonosi njih pristaši. Po-voljen izid tega shoda služil bi potem kot izvrstno sredstvo za politično reklamo.
A dunajsko mesto, kateremu se je nekdaj po pravici očitalo, da je le želodec Avstrije, začelo se je v novejšem času prav resnobno pečati s politiko, kajti uvidelo je, da tisti, ki imajo svobodo, libera lizem in druge otle fraze le na jeziku in ki pod to krinko in hujskanjem narodnosti druge proti drugi polnijo žepe, nijso pravi zastopniki naroda. To prepričanje polastilo se je mnogih krogov dunajskega prebivalstva in zaradi tega storil je napovedani ljudski shod usmiljenja vreden konec.
Shod bil je napovedim ob 7. uri zvečer, pa uže davno prej bila je borsna dvorana natlačeno polna, v sredini bil je zastopan Abrahamov rod, ob straneh pa so stali najodlifinejši meščani. Ko pridejo sklicevatelji shoda in pregledajo in ocenijo občinstvo, znali so takoj,  da iz take  moke ne bode
kruha in ob 7. uri je uže šla po dvorani govorica od ust do ust, da shoda n" bo, da so aranžerji izgubili pogum, da jim je upalo nekdaj tiko hrabro srce. In res, nekoliko minut po 7. uri stopi bledega obraza dr. Hotter na oder in s slabim tresočim se glasom jeclja, da so on in njegovi somišljeniki hoteli sklicati le volilce notranjega mesta (Židi kličejo bravo, na drugej strani pa : Pfui! Schwindel! Niederträchtig! Betrug!), ker je pa današnji zbor pravi ljudski shod, katerega nijso nameravali, zavoljo tega naznanjajo, da shoda ne bode. Sedaj pa je nastal pravi vihar. Iz sto in sto grl za-čuli so se glasi nevolje: Scandal! Pereat solchen Abgeordneten! Nieder mit der liberalen Schwindelpartei ! Nieder mit den Börsenliberalen! Nationali-tätenverhetzer! Položaj postal je uprav neprijeten, dokler nij neki meščan stopil na stol in nazdravil dre. Kronawetter a kot pravega zastopnika ljudstva, katerega so potem vzdignili na rame in ga z navdušenimi klici nesli po dvorani, in tako je nameravani ljudski ßhod spremenil se v veliko ovacijo za Kro nawettra in nazore, po njem zastopane.
Ta tako hrupno ponesrečeni ljudski shod, pri katerem se nemško-liberalni zastopniki dunajskega notranjega mesta niti govoriti nijso upali, je gotovo velik poraz levičnjakov, ki so tako radi naglasa)i in poudarjali, da za njimi stoji vse prebivalstvo dunajsko, kajti slednje je jako energično izjavilo svoje politično mnenje in to na tak način, ki ni) nikakor laskav za stranko „Verwaltungsrathov ' in fakciioz-nih oponentov. Prebivalstvo dunajsko, ki je. bilo pri omenjenem shodu zastopano po jako odličnih meščanih in mnogih imenitnikiu, izreklo je javno ter glasno protest proti političnej tendenci levičarjev in ta pojav ie odvažen, kajti: „Vox populi, vox Dei"
Gjuro Daničič.
Črne zastave, ki se tozno vijo v ulicah mesta Zagreba in doli na spodnjej Savi v Belemgtadu. so
znamenje, da je prenehalo biti povsem slovansko, izredno domoljubno srce da se materi zemlji zopet vrnejo umrljivi ostanki moža, ki je vsled svoje u/orne delavnosti postal ljubimec dveh narodov, katera nad še odprto mogilo tekmujeta, izkazati pokojniku dostojno zadnjo čast. Daničič proslavil je svojim delovanjem svojo domovino, obogatil je s svojimi spisi ves jugoslovanski jug, njega i/gubo pa miluje tudi ves učeni svet. Zato bode, kakor je rekel akademik Pavič v svojem prekrasnem govoru: „dokler bode naroda, živa tudi Daničičeva slava!"
Gjuro Daničič, po rodbini Popovič, (Daničič je le pisateljsko ime) poroiil se je meseca aprila 1825 v Novem Sadu. Oče Jovan bil je pop pravoslavne cerkve, mati Ana, rodom s Sombora, ki je po ranej smrti svojega soproga vzgojila pet sinov. Pokojni (Jjuro z vršil je v Novem Sadu pet razredov gimnazije, šesti razred in tiloz«.tirni tečaj pa v Po-žunu, vse z odliko. Leta 1844 vstopil je kot jurist na vseučilišče v Pesti, prihodnje leto pa pride na Dunaj, kjer se seznani z Vukom Karadžičem in Fr. Miklošičem* Tu popustil je prnvoslovje in posvetil se izključljivo jezikoslovju, v katerem je vsled svoje jeklene vztrajnosti dospel na vrhunec dovršenosti. Prvo njegovo delo bila je leta 1847 v Budimpešti tiskana razprava „Rat za srbski jezik", katero je spisal kot 22leten mladenič in s katero je dokončal literarni boj z Milošem Svetičein (Jovanom lladžičem). Leta 1850 izdal je „uialo srpsko gramatiko", katera je pozneje predelana izšla pod naslovom „Oblici srp-skoga jezika", doživela 7—8 izdaj in je sedaj uvedena v Srbiji in v nekaterih pokrajinah na levem bregu Save in Donave. L. 1858 izdal je „srpsko sintakso", ka-terej po Miklo^ičevej sodbi noben slovansk jezik nijma jednake. Kot vzgled Čiste proze veljajo ,,pnpovijetke iz staroga i novega zuvjeta", izi.šle I. 1850. na Du-naji. L. 1859 prevzel je stolico slovanske filologije in   zgodovine   nu liceji v Belemgradu, in   ko je bil
LISTEK.
Natalija.
(Poslovenila Janja Miki a v č i e.) VI. (Dalje.)
Mej potjo počne premišljevati; lehko si je predstavljal, kako bode vsakdo ugovarjal, a to ga nij plašilo. Mati, tega si je bil gotov, mu ne bode kratila privoljenja, kakor hitro bo Lujizo natančneje spoznala. In Meta? — Ta se pač ne bo predruga čila — a kaj to njemu mar ? —
V mislih primerja tudi vse prijateljice svojih sestra z Lujizo Florinsko, ono ljubeznipolno hčerko z nežnoljubečo sestrico, z lepimi njenimi krepostmi, milo prijaznostjo. O da bi mu ona le količkaj podelila od onega neusahljivega vira, ki napolnuje nje srce s toliko požrtvovalno ljubeznijo — česa naj bi si potem še želel?! —
Ustopivši v sobo našel je grofa samega. Ravnokar prebudil seje od lehkega zaspanca. „Hvala vam,
da ste prišli!" srčno pozdravi prišlega. rDanes sva sama, Lujiza je šla v mesto, Vera pa je v vrtu. Tu sem prisedite: a bodite tako dobri in dajte mi poprej ono-le zdravilo, preganjalo mi bo sitni zaspanec". Pavi stori. „Pragi prijatelj", začne grof, „le predobro čutim, da se moj konec bliža — vse hitreje, nego si mislite, — in jaz imam še toliko urediti. Kad bi poprej vse posvetno uredil, da se morem potem z Bogom spraviti. Mihiilu sem uže naroČil, da mi jutri dovede spovednika mojih hčera, a popred moram urediti njih druge zadeve".
Iz listnice potegne sedaj različne listine in je poda Pavlu: „To je vse, kar imam", pravi, „vse! Rodbinska last so in vam je hočem izročiti, a dovolite, da poprej od vas nečesa zahtevam; — Ie vaša dobrotljivost daje mi k temu pogum, verjemite mi!''
^Govorite gospod grof, da je le v mojej moči; za vas in hčerki vaši vse rad storim".
„Ali bi hoteli biti Verin varuh?"
„ Srčno rad !"
„ Vidite, vam jo tako lehkim srcem zaupani; saj veste, da jej bode Lujiza vedno druga miti, ki bode vestno skrbela za njeno odgojo in tako, mislim,
ne boste imeli nikakoršnih sttnOBtij: da ste li postavno veljavni". —
„Gospod grof!" govori on tresočim glasom, „dovolite, da vam naravnost govorim, morebiti uže uganete moje misli. Uže davno spoštujem vašo hčerko z vso udanostjo i— presrčno [o ljubim — in ko svaku, menim bi mi bilo mogoče še bolj za Vero skrbeti". — Poteze, koje je opazil na grofovem obličji, zaprle so mu glas in nij dalje govoril.
Bolestno so zablestele njegove oči in globoko je vzdihnil. „0h Pavi, uže davno sem se bal, da ta čut vam ne ostane tuj! Prijatelj, podajte mi roko! O Bog, zakaj vam moram haŠ v trenutku, ko zahtevam toliko dobrotljivost od vas, ob jednem toliko tuge prouzročiti! — Lujiza ne more nikdar vaša biti!"
„1 kaj me loči od nje, ako smem prašati V — Moje stanje?" —
„Ne, ne; tega ne! Bog mi je priča, da bi tudi prvemu knezu ne zaupal rajši prihodnjosti svojih hčera nego vam! Kuj ue Pavi, dane bote samo-priden, če vas zagotavljam: da Lujiza ne more vaša biti ? Kaj ne, da vender ostanete zavetnik in pokro-
1. 1863 licej preustrojen, samo stolico filologije na filozotičnem oddelku, na katerem mestu ostal je do 1. 1865. opravljajo ob jednem posel tajnika društva rsrbske slovesnosti", katero se je pozneje preustro-jilo v nsrbsko učeno društvo". Daničič kot tajnik uredoval je »Glasnik", glasilo tega društva tako izvrstno, da pod njegovim uredništvom spisane knjige spadajo mej najboljše. Spisal je jezikoslovne razprave: »srpski akcenti", »razlika izmedju jezika hrvatskog in srbskog", »srbska diminucija in aug-mentaeija", dalje je priobčil jezikoslovne spomenike: »Rukopisi Kiprianov i Aleksandrov", »prolog na koži", »tri brisovulje," „rukopis arhiepiskopa Nikodema", »pohvala knezu Lazaru", »hrisovulja kralja Stjepana monastiru Treskavcu" a vrhu vsega tega delovanja izdal je 1860. 1. „Život sv. Save od Domentijan*", 1865. 1. »Nikolsko evandjelje" in »Život sv. Simeuna (Stjepana Nemanje) i sv. Save od Dornentijana"; prepisal je tudi po nadškofu Danilu v XIV. stoletji sestavljeni životopis srbskih kraljev in nadškofov, kateri je bil potem 1866 1. tiskan v Zagrebu.
(Konec prih.)
Politični razgled.
Notranje <tezele.
V Ljubljani 22. novemnra.
Predsednik državnej zbornici tajni so-vetnik dr. Smolka dospel je na Dunaj ter je prevzel vodstvo predsedniških opravil. Državni zbor sklical se bode v 5. dati decembra, kakor pravijo najnovejša poročila. Po drugih pa se bodo v tej sednici začela meritorična posvetovanja ter bo finančni minister rlr. pl. Dunajewski predložil budget in javil svoj ekspose; v prvej seji 2. decembra pa da se bodo le prečitale došle ulo«e.
Vsled dopolnilnih volitev ustopijo v državni zbor sledeči novi poslanci: Grof E. Čer ni n, dr. K. D os ta 1, Rihard Jahti, dvorni sovetnik Neupauer in dr. Kinder m a n n (IVmsko); grof Roman Potočki in Stunislav K lučki (Galicija); dr. N. pl. Grigorca in minister baron P i no (Bukovi na); P. Grasselli (Kranjsko); Ilock (Koroško); dr. pl. Stourzh in baron Gudenus (Ni/jeavstrijsko); V. H ti b n e r (Moravsko) ; S p r u n g (Štajersko) in N e k i e" (Dalmacija). Vseh vkupe tedaj 16; mej temi je 9 desničarjev, 6 levičarjev in 1 minister. Nijso se pa še vršilo dopolnilne volitve za poslance: Fedorowic«, Lohuinger, Negrelli in Dolnmann.
Trgovinski minister baron Pino prišel je bil v ponedeljek v Celovec ter se dalje odpeljal v Borov I Jo, kjer se je  slovesno  otvorilo poskuše-vališče za puškine cevi.   Spremljal ga je deželni namestnik,  članovi  centralnega   komisijona za obrtni pouk,  župan  celovški,  deputacija častnikov domačega 7. pešpolka itd.   Minister otvori zavod z upalenjeni 68 cevi. Vodja Heissig. stotnik v re-servi, zahvali se vladi  za pospeševanje  puškine industrije, ki je uže izza  stoletij v tej dolini udomačena in omenja,  da se je iz aprila t. 1. v mejčas-nem   provisorknem  zavodu  izdelalo 19.848 puškinih cevij in 9459 jih poskušalo.   Potem so se pregledali vsi prostori in izdelki učencev tega obrtnega zavoda.   Pri  slovesnem obedu napil je baron Pino
na boroveljsko obrtnost in nje lepo bodočnost; tudi naučni minister poslal je telegrafično svoja voščila.
V nedeljo imeli so strikujoči crkostavci dunajakl zbor, v katerem so vsi govorniki na-glaševali, da se obnašajo v mejah postav, kajti, tako so sklepali, sicer bi bila vlada v tem tiskarskem gibanji uže tudi svojo besedo vmes govorila; ker se to nij zgodilo, se jim dozdeva, da vlada priznava pravičnost njihovih terjatev. Jeden iz govornikov je zatrjeval, da so druge vrste delavci pripravljeni stavce podpirati, ter jim tako pomagati do zmage; drugi govornik je izjavil, da so uže došle v obilnej meri podpore. Konečno vzprejela se je naslednja resolucija: Zbor izreka, da so bili doslej storjeni koraki poverjenikov glede tarife popolnem pravilni in da se bo nadaljeval pričeti boj za obstanek.
Vmiitfe države.
V ponedeljek mudil se je runkl car v Petro-gradu, obiskal je Mihajlovo jezdarnico in Aničkovo palačo ter se potem zopet vrnil v Gačino. — Rusko časopisje ima svoje oko vedno uprto na jug in jugovzhod Evropin. „GolosM in „Novoje Vremja" trdita soglasno, da se je z bodočo novo upravo egiptovskih zadev pričela nova doba celega takozvanega orijentalskega vprašanja in „delitev sveta14 na iztoku. Iz različnih dogodjajev zadnjega časa se da sklepati, da se Angleška ne meni dalje za sultana in Turčijo, da torej balkanski poluotok in Malo Azijo drugim prepušča, sebi pa da hoče pred vsem zatrditi vodeno pot do Indije z utrjenjem sueškega kanala. Balkan postal je predmet svadbe mej slovanskim, avstrijsko-nemškim in grškim elementom. Gladstone je sedaj pozabil na svoj „hands off!" nasproti Avstriji. V Mali Aziji uvidevajo Angleži, da je glavna trgovina v rokah Armencev, Grkov in Rusov; torej popuste" tudi to stališče in si izbero za svoj glavni stan Egipet kot bodoče središče njihovega gospodarstva. Ta pomen ima tudi premeščenje lord Dufferina iz Carigrada v Kahiro.
Po svojem govoru v fraiicoskcj kamori imel je poslanec Andrieux, prejšnji policijski prefekt parižki, poznejši poslanik v Madridu, pogovor s prezidentom francoske republike, v katerem je Grevy pohvalno omenjal ono točko govora, katera se tiče 8pravedljivosti nasproti klerikalcem; grajal pa je Grevy pomiiljivi duh Audrieux-jev glede izpeljave dekretov ozirom duhovnih kongreg^cij in je izjavil, da je stroga izpeljava teh dekretov absolutna politična potreba.
Iz CarlfgiNirta se zopet čujejo glasi o miti isterskej krizi. Said paša hoče baje svoje stališče utrditi s preustrojenjem kabineta. Sedaj ima svojo glavno podporo le v prvem kamorniku Osman Beyu, ljubimcu sultanovem. »Standard" pa pravi, da je Said paša v izrednem ministerskem sovetu pri obravnavi vprašanja o notranjih reformah uasvetoval kot jedini pripomoček, da se uvede ravnotežje v budgetu, podelitev koncesij in privabilo izvanjskega kapitala: in ti njegovi nazori da so naredili globok utis na druge ministre.
Dopisi.
■z scnt jariiejukc občino 18. novembra [Izv. dop.] Včeraj sem v „Slov. Narodu" bral, da v celem krškem okrajnem glavarstvu le šest županov uraduje v slovenskem jeziku, kar bi do sedaj ne bil verjel nikdar, posebno, ker nekatere župane,
katere gospod dopisnik šteje mej klečeplaze, v privatnem življenji kot poštene narodnjake poznam. Znano mi je bilo le, da se pri nas prav po nepotrebnem jako jako nemškutari, kakor da bi bil Št. Jarnej kje mej Hočevarji, ne pa na Dolenjskem, v nekdanji Slovenski Krajini. To je sramota za gospoda župana in njegov odbor, sramota pa tudi za celo občino, ki ljudem, kateri svojega najdražjega zaklada, milega materinega jezika čislati ne umejo, zaupanje skazuje, da jih voli v občinski odbor. Kdor naše svetinje z nogami tepta, temu ne pristop ni-kakeršno zaupanje naroda. Tako žalostno, kakor je pri nas sedaj, ko hoče biti drug modrejši od dru-zega, pa nij bilo nikdar. Pred manoj leži slovenski zapisnik, katerega je spisal dne 27. grudna 1811. leta mer (maire) šentjarnejske občine Franjo LuŠin, ko je prisegel Jarnej Staniša iz Dolnje Prekope, kot njemu v pomoč dani svetovalec. Pred 71. leti so uže tukajšnji župani uradovali v slovenskem jeziku, tačas, ko se je slovenščina komaj buditi jela; a sedaj ko nikjer ne manjka v slovenščini izurjenih ljudij, se pa tako sramotno nemškutari. Možje, ali vas nij sram V Izgovor, da ste nemškutarili iz strahu pred pokojnim okrajnim glavarjem, je prazen. Rad bi vedel, koga bi se moral župan bati, ako je pošten in sposoben za županstvo. Le tak župan se okrajnega glavarja boji, ki ima slabo vest, ali pa ki ve, da nij zmožen za imeniten Županov posel. Poštenemu in sposobnemu ter pridnemu županu se pa nij treba pred nikomur tresti. Župan, ki iz strahu, pred nemškutarskim okrajnim glavarjem nemškutari, si napravi sam spričevalo, da nij veliko prida. — Tedaj župani, ta izgovor le pod klop!
Kakor čujemo, je novi gospod okrajni glavar v Krškem ves drug mož, nego je bil pokojni Schon-vvetter; ta bo inenda Slovencem vseskozi pravičen. Torej na noge župani in pokažite, da ste vredni biti načelniki slovenskim občinam. Berite knjige, ki nam pripovedujejo, kako vneti so bili nekdanji slovenski župani za mili domači jezik, za domaČe običaje in uavade, in rudečica vas mora obliti, ko boste kakor v ogledalu videli, da vi nijste nikakor jednaki svojim slavnim prednikom; le malo jih je izvzetih.
Sedii nji naši župani se radi izgovarjajo, da se nijso v šoli slovenščine učili, zato jo tudi ne umejo. Kaj pa, ali razumete nemščino? — Prebito malo je županov po Dolenjskem, ki bi umeli nemščino, kakeršno dobivajo iz pisarne. Naš g. župan rad pove da, ko je on v šolo hodil, so Be otroci vse drugače in se ve da tudi bolje učili kot dandanes. Tačas učili so se „buchstabirati", adirati, multiplicirati itd. — a sedaj se vsega tega nič ne uče. Da je prvi del njegove trditve resničen mu rad verjamem, ker to kot mesar in oštir večkrat dejanski pokaže, da zna dobro adirati pa tudi dobro multiplicirati; ne verujem pa, da je tudi drugi del njegove trditve istinit.
Upamo torej, da sedaj, ko so Krčanje ob lepo
vitelj mojima hčerama, ker komu naj bi ju jaz zaupal tu v tuji deželi!"
„Ne bodem ju zapustil nikdar; ali predno dalje govorim: smem-li vedeti uzrok?" —
„Ne smem vam tega povedati. Obljubil sem jej, nikomur nje skrivnosti ne javiti — a uzrok je važen! verjemite besedum umirajočega! Ali ste z njo uže govorili o temVu —
»Ne, nikoli še!"
„Dobro tedaj ! Prosim vas, opustite tudi to! — Ubogi otrok, tako ml".da je Še — a nje osoda je strašna!"
„Nadaljujte gospod grof in zabite, kaj sem vam rekel! Bile so le sanje, lepe sanje — druzega nič!"
Grof seznani Pavla s svojimi razmerami. Gotovine je bilo bore malo. Srce se je Pavlu nekako krčilo v mislih, da to malo jedva zadostuje v poravnavo dolgov in sestrama v življenje, kakeršno nikakor ne dostuje njih grofovskemu rodii.
Ko je grof končal, ustane Pavi in še jedenkrat obljubi za izročeno zvesto skrbeti. Starček obdrži njegovo roko v svojej: »Pavi!" spregovori s slabim glasom, »pri tem naj ostane! Vero izniču-
jem v vašo skrb, a Lujizo — prosim vas, pozabite jo! O, da bi vi vse vedeli, čislali bi plemenito srce — a Bog naj vam stotero plača, kar ste ubogemu Po-jaku storili v obilnej meri. Oh, da bi mogel izpolniti vašo željo — kako mirno bi se ločil od tega
sveta......", reče in solza se mu zasveti v pol
ugasnenem očesu.
Globoko ganjen pritisne mladi odvetnik star-čkovo roko k ustnim, potem hitro odide.
VII.
Na cesti sreča Lujizo. Nehote se je držal nekako prisiljeno; a tudi ona bila je v zadregi. Odlično ga pozdravi in hiti mimo brez da bi poprašala o očetovem stanji. Domov prišedši gre takoj k bolniku in odloživši klobuk in plašč vzame delo in sede poleg njega.
„Pavl je bil tu," prične oče. »Saj sem ga srečala." »Sta li kaj govorila?" „Ne."
»Zakaj ne?"
»Prehitro je šel mimo."
»On je privolil biti Verin varuh". — Ona je molčala.
„ Ali nij si zadovoljna?" —
»Oče," prične sedaj Lujiza, „vedno sem se nečesa bala in radi tega Bem si prizadejala kolikor le možno ostati mu tuja. Bog ve, se mi je li posrečilo, dokazati mu s tem nemogočnost .... Govoričenju ljudij pa se veuder ne morem umakniti, v treh prodajalnicah so mi čestitali k mojej zaroki z gospodom van Rvzenom. Če je pa Vera njegova varovanka, koliko to podpira ono govoričenje!"
„Saj iz tega ne more nikdar nič biti."
nIn ako bi on potem sam prišel — oh, oče, kako osamelo me ostaviš!"
»Lodojska, ubogo dete! Stopi semkaj, da ti vse povem. Pavi je prašal za te — a obljubil je vender biti Verin varuh."
„Ali si mu vse povedal?"
„Ne, ker sem ti obljubil o tem molčati!"
„Oče, on sme vse vedeti! Najino razmerje je potem prosteje, ako ve, da ne more imeti ni kake nadeje."
„Bo-li potem še hotel biti Verin varuh?" »Da, obljubil je!"
(Dalje prih.)
vreme, se bodo pa drugod zjasnili dnevi, ter da bode toplina narodne zavednosti v kratkem pregnala vso nemčursko meglo iz našega okraja in se bo tudi v Šentjarneji in sosednjih obč nab pogubilo nemčurstvo.
Še nekaj mi je na jeziku, kar nečem zamol-čati. Človeku, ki ob nedeljah posluša oklice občinskih služabnikov, ter ima le količkaj pojma o slovenščini, kar po vseh udih gomazi, ko sliši, kako te vrste ljudje pačijo naš lepi jezik. Ali imate župani in drugi občinski možje res tako neobčutljiva ušesa, da vas to ne boli, da se ne sramujete, da se v vašem imenu vaš jezik tako gnjusno pači. Kaj si morajo misliti tuji ljudje, ki dostikrat tako žlo-budro poslušajo, ne o biriču, ampak o županu, ki ima tacega človeka v službi? Kaj bi vi rekli, ko bi na pr. duhovni v cerkvi govorili tako sloveuščiuo V Gotovo bi tacega govornika vsak z nevoljo poslušal in zal>avljic bi ne manjkalo. A prostor pred cerkvijo je tudi javen kraj, kjer bi se imelo govoriti spodobno in v lepej ne pa v rokovnjaškej slovenščini. Ta moja opazka velja za večino občin v našem okraji. Zakaj neki se ne dajejo občinskim slugam slovenski oklici v roke? Zakaj se ne zahteva, da jih imajo brati, ne pa klestiti po svoje?
Iz £}|>Ic»t£i dne 18. novembra. (Iz privat nega pisma.) Spletski italijančiči (takoimenovani „tonomaši") so sedaj kar stekli in zbesneli. Oni si ne morejo nikakor misliti, da je v Spletu, v tem „baluardu" italijaustva, hrvatska občina mogoča. Nij zadosti, da so 8. t. m., na predvečer inštalacije no vega župana, poskušali ustreliti energičnega okrajnega glavarja; nego hoteli so zadnjo nedeljo vse narodnjake poklati. Mej šesto in sedmo uro zvečer zbrali so se na trgu, pred italijansko kavarno, ter začeli insultirati mimo hodeče narodnjake. Jednega so po glavi udarili, da je bil kmalu ves s krvjo oblit, in kmalu potem so napadli narodnega občin skega svetovalca dr. Srečka Karamana, pobili ga po glavi in zabodli ga z nožem od zadaj. Rana sicer nij globoka, ali ubogi Karaman leži vender težko bolan v postelji. Policije se italijančiči nič ne boje, zato je morala žandarmerija priti in nazadnje še vojaki, da se je naredil mir. Vso noč so hodile žan-darmske in vojaške pa ti olje po mestu. Zaprli so več ljudij, n. pr. besnega krojaškega mojstra Lughera in danes zdravnika dr. Vol pij a ter Matkovica, urednika bivšega pobalinskega lista „Avvenire". Ta poslednji je bii dobil od pohtiške. oblasti povelje, da mora v 24 urah Splet zapustiti. Mej tem pa je prišel iz Zadra višji državni pravilnik Bersa, vzel vso preiskavo v svoje roke in dal tudi Matkoviči zapreti. Nad tem pa se „tonomaši" neizrečeno jeze in naj-strupenejši izmej njih se zbirajo v strelskem dru štvu „Bersaglieritt. Tu je pravo gnezdo vseh nemirov in neredov. Značajno je, da so na dan inštalacije novega župana italijanske štacune razobesile črno preprogo v znamenje žalosti, dočim hrvatskih trobojnic nij bilo ravno mnogo po ineBtu,
V svojej oholosti in samoveličljivosti Italijani imenujejo „provokacijo" vsako narodno gibanje in dolžijo mirne narodnjake, da so vseh neredov krivi. (Volk in jagnje pri studenci!) Zato se pritožujejo po vseh italijanskih listih, zlasti v zaderskem „Dal-mata", in vpijejo zoper vlado, češ, da je ona začela vse nemire, ker poprej je šlo vse gladko, dokler so imeli oni vso oblast v rokah in so delali s
Hrvati kakor s.....z mehom.  Ali zastonj je
vse cviljenje in vse otrovno sikanje: Slovanstvo stopa na pozorišče in to stopanje se ne daveč zabraniti. Zato so pametni dalmatinski Italijani uže umolknili in začeli udajati se svojej usodi, češ, da tako hoče -fatum" !
nico. IV. Finančnega odseka poročilo: a) o zaključ kih mestnih računov za 1881. leto; b) o odškodovanji za svet, ki ga je gospa Koza Strzelba odstopila za Reslovo cesto; c) o nameščenji Janeza Komarja hišnim dozornikom v mestnej ubožnej hiši na Karlovski cesti; č) o nasvetu mestnega odbornika dr. viteza Bleivveisa glede nekaterih izjem od pasjega davka; d) o prošnjah šolskih slug Janeza Skubeta in Jarneja Jereba za kvinkvenalai prikl&di. V. Stavbenega odseka poročilo: a) o brvi čez Gru-barjev kanal; b) o zvezi tržaške in celovške ceste preko Latermanovega drevoreda. VI. Šolskega odseka poročilo: a) o podeljenji dveh Fran Josipovih ustanov za realce; b) o c. kr. mestnega šolskega sveta dopisu glede pouka v šoli na močvirji. VII. Samostalni nasvet mestnega odbornika Frana Gor-šiča o razširienji ceste v mestni log.
— (Slavnostni odbor za šesta to letnico.)  Deželni odbor kranjski je vsled sklepa deželnega zbora povabil v slavnostni odbor zastopnike ljubljanskega mesta in raznih društev ter deželno vlado.   Mesto bi imelo poslati tri ude; društva: „Knsino", „ Čitalnica", „Tumverein", „Sokol", nFil-harmonično društvo",  ^Trgovinska zbornica", „Ve-tprani" in „Požarna hramba" po jednega uda. Ljub Ijansko mesto bo imelo glavno  delo in glavne stro ške pri  slavnosti, pa našemu deželnemu odboru, reete  „Deschman  Schrey-u Be je zdelo umestno sumo tri zastopnike glavnega mesta poklicati v od bor, dočim bode tako  neznatno društvo,  kakor je „Tumverein",  o čegar  eksistenci   tukaj  v Ljub Ijani malokdo kaj ve, imelo tudi jednega zastopnika v slavnostnem odboru Javaljne bode mesto s to po nudbo deželnega odbora zadovoljno ter si premislilo služiti s svojim delom v  proslavo nemškutar.skega deželnega odbora.
— (Dramatičnega   društva odbor) javlja svojim p. u  udom, da se bodo knjižice „Slo-venske Talijo" za 1. 1882 dotiskale s koncem me seca januvarja in takrat tudi nemudoma jele razpo
slov ? Sme se li mladoletnost domnevati ? Kdo mora dokazati Ugovor ma 1 nI»>t n ost i? — Zneski za zavarovanje življenja, ki so platflitl po smrti zapustnika, morejo se le takrat zarubiti za zapustnikove dolgove, ako pripadejo zapuščini umrlega. — Motenje posesti. — Imajo-li c. kr. notarji pravico zastopati stranke? — Občinske zadeve. (Dalje) — O pravni terminologiji. (Dalje.) — Raznosti.
— (Narodbn podoba r.) Prijatelj našega ista nam piše: »Veselo je za narodnjaka gledati, kako si z vztrajnim delom osvojujemo dan na daa več stališča, zato mi je jako dobro delo, ko sem zadnjič v Celovci ogledaval izložbo in delavnico po-dobarja g. Frana Ozbiča, ki izdeluje osobito iz marmeljnovega cementa zares jako lepe kipe, ka-koranih bi se v Celovci ne nadejal. Predmeti, ki so razstavljeni v njegovej izložbi in delalnici, kažejo umetno roko in dober okus, zato — ker za obširen popis gotovo nijmate prostora — bodi gosp. Ozbič vsem uarodnjakom, sploh pa vsacemu, ki želi dobro in lepo delo, prav toplo priporočen, ker je iskren Slovenec, ob jednem pa tudi umetnik."
— (Vabilo!) Dne 26. t. m. priredi Čitalnica v Kamniku »Veliko besedo" z sledečim sporedom: »Lumpuci Vagabund", čarobna burka s petjem v 3 dejanjih, potem petje sodelovanjem pevskega društva rLira" in konečno ples. — Ker uže v prostorih Čitalnice naše dolgo nij bilo čuti veselih glasov in kakor obeta uže igra »Lumpaci Vagabund" sama, ki se bo igrala na razširjenem našem odru, bode ta veselica veličastna in obče radostna, ako se smemo zanesti na ogromno udeleži-tev, h katerej vabimo prečastito občinstvo od blizu in daleč. Začetek prav točno ob 7 uri zvečer. Vstopnina za ude društva Čitalnice 20 kr., za ne-ude 50 kr. — K obilni udeležbi vabi uljuduo
odbor.
— (Vabilo) k veselici »Narodne Čitalnice" v Cirknici pri Jurkovih v nedeljo 26. nov. 1882« Program:   1. Deklamacija.   2. „Slava Slovencem",
šiljavati. Ker se samo po sebi razume, da se dra-\ zbor. 3. ,,Studenčeku, mešan čveterospev. 4. „Kam ?", matično društvo  pri  razpošiljanji  knjig nikakor ne i samospev. 5. »Devici", čveterospev. (i. »Gorenjska-,
Domače stvari.
— (Dnevni red mestnega odbora seji), katera bode v petek 24. dan novembra 1882 ob 5. uri popoludne v mestni dvorani: I. Naznanila prvosedstva. II Vis. c. kr. deželnega predsedstva dopis zaradi izvolitve zastopnika ljubljanskega mestnega odbora v deželnem šolskem svetu. III. Slav. deželnega odbora kranjskega dopis zaradi imenovanja treh članov slavnostnega odbora za šeststolet-
more ozirati na one quasi-ude, ki so si le svoje ime I ZDoi v udov zapisnik upisati dali, a letnega doneska nijso uplačali niti za tekoče leto, zaradi tega prosi, naj vsi oni, ki želijo »Slovensko Talijo"  le dalje prejemati, Še o pravem času poravnajo svoje zaostalo udnino.   Kdor pomisli, da je dramatično društvo le navezano na število svojih udov, in da ue dobiva nobene izrecne podpore,  oni pač lehko spozna, da e vsaj prvi pogoj,  da oni,  ki so udom upisani, in teh je vrlo malo, svojo dolžnost store Ako bode v društvu mnogo takih, ki se nekako zadovolijo s tem, da njih ime figurira  mej  pravimi društvenimi udi, tu bode pač društvo tudi le nekaka figura, brez notranjega življenja. Društvo je ustanovilo pred krat kun svojo dramatično šolo; oglasilo se je v njo lepo število gospodičeu in gospodov ter se z veliko minljivostjo uče in urijo. Vspeh bode brez dvojbe prav povoljen A da se more vzdržavati taka šola, da se bode moglo tudi kaj storiti v procvet petja na našem slovenskem odru v to treba  zopet  le mnogo udov, ki redno  podpirajo  društvo s svojimi  doneski, se zanj zanimajo ter mu po svojih močeh pridobivajo redno doplačujočih  novih udov.   In da vse to nij težko, to prizna gotovo vsak, ki ve, da vsa udnina znaša na leto le pičla 2 gld. — Res je, da imamo Slovenci zaradi narodne stvari  veliko  stroškov, a uboga 2 gld. na leto dajati v prid slovenskej dramatiki menda pač nij neznosljivo veliko.
— („ Slovenskega Pravnika") 11 številka izšla je ravnokar z naslednjo vsebino: O odškodovanji za nedolžno zatoženje in obsojenje. (Javno berilo). — 1. Kdaj naj se zatožeuca k lokalnemu ogledu (§. 254 kaz. pr. r.) pokliče? 2. Kdaj se sme privatni udeleženec kazenski obravnavi pridružiti (§. 47 kaz. pr. r.)? 3. Načelo, kako naj sodišče razsodi o predlogih, da naj se nove priče povabijo. 4. Presoja zdravniških mnenj po novih zdravnikih (§. 126 kaz. pr. r.). 5. Specijaliziranje glavnega vprašanja (§. 318 kaz. pr. r.). (Dalje). — Je li ima terjatev, naznanjena pri zapuščinskej obravnavi in od dediča priznana,  samostalen tožben na-
7. „Stara namestu mlade", vesela igra. 8. Tombola in za njo "Ples". — Začetek ob 7'/a uri zvečer. — Vstopnina za neude 30 kr., z družino 70 kr. — Opomnja. Čisti dohodek namenjen je za napravo društvene zastave. Obilo domačo in stransko udeležbo pričakuje udano
odbor.
(Razpisana služba.) Druzega učitelja na jednorazrednej ljudskej Šoli v Logatoi. Plača 400 gld. na leto.   Prošnje do 17. decembra t. I.
— (P r e m e m b e v 1 a v a u t i n s k e j škofiji.) Gosp. Anton Maj še k, župnik v Makoljah pride kot župnik in dekan v Slovensko Bistrico. Gosp. J. Zupanec kot kaplan k sv. Urbanu pri Ptuji.
Telegram „Slo venskemu Narodu":
Dunaj 22. novembra. Smolka izročil je po posredovanji „( )bersthoiineistra" cesarici v 18. t. m. čestitko sedaj ne zbrane zbornice poslancev in dobil telegram Nopcse, v katerem se prosi, da zbornici za čestitanje objavi naj-milostnejo in najudanejšo zahvalo cesarice.
Poslanec Edelbacher (Linz, Urfahr, Ottens-heim) odložil je mandat zaradi slabega zdravja.
Meteorni o-l r no poročilo.
(l^I-Otjlocl  *r*0^i   |>I*0 t*5«'*tM«li   t «■«!«-II.)
Barometer: Stanje barometrov«) je bilo v pretočenem tednu precej nizko in sploh za 4-.">0 mm. nižje, kot srednje stanje vsega leta; znašalo jo namreč 7.'J0*b() miu. in je bilo samo v ponedeljek in torek nadnormalno. Z o/.iroin na srednjo stanje vsega tedna je bil barometer v ponedeljek, torek in nedeljo nadnorinalen, v sredo, četrtek, petek in soboto poduoriualeu. Najvišjo srednje stanje, zaS-01 mm. nad normalom, je imel ponedeljek j najnižje, za 9*10 mm. pod uoriualom, petek; razloček mej maksimoin in moiiinom srednjega stanja je tedaj znašal 17-71 nun. Najvišje v vsem tednu sploh, za HH\t mm. nad normalom, jo imel barometer v ponedeljek zjutraj; najnižje, za 10.25 mm. pori normalom, do sedaj sploh najnižje v letu, v petek opoludne: : :zloček mej maksimoua in minimom aploh je tedaj znašal 15M4 mm. Stanje buromotrovo je bilo tedaj zelo i-kstivuino. Največji razloček v stanji jednega dne, za 4 41» mm., je imela nedelja, najmanjši, za 0*24 mm., torek.
Thermometer: Srednja temperatura pretočenega tedna je znašala -j- 0«, to je za 0 5" <J. pod normalom, in je bila samo v četrtek in petek nadnorinalna. Najvišjo
Tržiic cene v LJubljani
dne* 22. novembra t. I.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ .   . .
Ječmen „ ...
Oves, „ .   . .
Ajda, „        .  . .
Proso, . .   . .
Koruza, „ .   . .
Leča „ ...
Crah „ .   . .
Fižol „ .   . .
Kiompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, „      . .
Speh frišen „
„ povojen, „ . . Sinovo maslo,       r      . .
Jaiea, jedno......
Mleko1, liter......
Goveje meso, kili gram Telečje        „ „
Svinjsko „ „
Koštrunovo     „ „
KokoS........
Golob........
Seno, 100 kilogramov . . Sh-ma,   „ „ . ,
D« va     trda, 4 kv. metre . „    mehka, ,   - -
gld.	kr.
7	ti4
	20
4	23
2	93
	04
4	55
6	53
8	—
8	—
9	—
2	50
_	92
—	88
—	72
—	78
—	80
—	8
—	8
—	56
—	50
—	48
—	28
—	35 1 11:
2	86 i
1	87 :
6	80
4	40 !
Zahvala.
Vsem prijateljem in znancem za sočutje, dokazano mi pri smrti mojega ljubljenega nopozab-Ijivega sina
Antona,
kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za mnogoštevilne darovane krasno vence izreka najtoplejšo zahvalo
(788) Janez Tomšič.
Ilirska Bistrica, v 91. dan novembra 1882.
Št. 17.095.
Razglas.
(789—1)
Ljubljanski magistrat ima Katarine VVarnušove ustanove v znesku 12G gld. za triletno dobo, to je za leta 1883., 1884. in 1885. podeliti.
Prošnje za to ustanovo, do katere imajo dve deklici, ki sta ustanovnici v sorodu, ali p», ko bi takih ne bilo, dve hčeri ljubljanskih meščanov pravico, naj se <i<» 15. decembra t. I. pri tukajšnjem magistratu ulože.
Mestni Magistrat v Ljubljani,
dne 14. novembra 1882.
Župan: Grassell i.
v najboljšem stanu, obilno vode, na štiri kamene in stopo, lepega vrga na Dolenjskem, se z drugim gospodarskim poslopjem vred proda za 3600 gld.
Več o tem se izve pod adreso: A.—X. -t. M. /.i-uani IVIoHt»  Steinbrück). (735 -2)
A n i irrliPiimnn Pr'Prilvil <;* Plooollf lokat „pri . \ III M I in d lilull. Bng6m« v Ljubljani, na Dunaj-
skej cesti.  Najboljše zdravilo proti prebujenji, kosti-
bolju, hromoti delavnih čntnic, bolečinam v križi in v
prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena
1 steklenici 40 kr.
Mazilo zoper ozeblino, g^Tftfc
coli, lekar „pri angelji" v Ljubljani, na Dunajskej cesti. To je najbolje zdravilo zoper ozeblino. Cena 80 kr. (697—4)
(¿111111 UmiluiTK   uplivnejši kot vsak v prodaji U llIIIl-JlUIIUUIir>j S1. nahajajoči bonbon, rabi se z najboljšim vspehom pri kašlji, hripavosti in kataral-nosti dihalnih organov.   V škatljicah a 10 kr.
srednje stanje, za 1*4° C. nad normalom, je imel četrtek; najnižje, za 36° C. pod normalom, nedelja: razloček meji maksimom in minimoin srednjega stanja je tedaj znašal; 5 0° C. Najvišja v vsem tednu sploh, za 3-7u C*, nad normalom, je bila temperatura v ponedeljek opoludne; najnižja, za 5-1° C. pod normalom, v nedeljo zjutraj ; razloček mej maksimom in minimom sploh je tedaj znašal HM" C. Največji razloček v stanji jednega dne. za 5-6" C, je imel ponedeljek; najmanjši, za 0*8U C., sreda.
Vetrovi pretečenega tedna so bili zopet slabotni in tudi ne posebno spremenljivi. Največkrat, Škrat je bil Jjilgo« zahod"*, po 5krat „vzhod" in „sever", 3krat „burjau, 2krat ,,brezvetrijeu.
Nebo je bilo večinoma, 15)krat, .popolnoma oblačno1', Ikrat .deloma", lkrat [Ml „popolnoma jasno"
Vreme pretečenega tedna je bilo vsled nizkega stanja baronietrovega zelo nestanovitno; teden je imel pet deževnih <lnij v katerih je palo vsega skupaj za 5810 mm dežja, največ v sredo, najmenj V ponedeljek,
ID-anajska borza
dné 22. novembra, (izvirno telegrarično poročilo.)
Papirna renta Srebrna renta
5°/0 marčna renta. . Akcije narodne banke Kreditne akcije   . . London   . . .
S rebro
Napol. .... (kr. cekini. . . Nemške marke
76 gld.	05
76 „	75
93 .	90
90 ,	75
BM ,	—
285 ,	75
119 ,	15
	47
» ,	65
58 .	4 i
kt.
4°/8 državne srečke iz 1. 1*54 250 gld-Driavne sre*ke h I. 1864 100 „
4°/o avstr. zlata rentn, davka prosta .
Ogrska zlata ronta 6°/0......
4°/
„ papirna renta 50/o . . . . ft°/„ Štajerske zendjišč. odvez, oblig. . Donava retj. srečke 5°/0 . . 100 gld. /.oinl). obč. avstr. 4'/•*/• zlati zast. liati . Prior. oblig Elizabctine zapad. železnice IVior. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Kudulfove srečke..... 10 „
Akcije anglo-avBtr. banke .   .    120 „ Tratninway-driist. velj. 170 gld. a, v. . .
118	n	_
171		75
94	n	20
118	n	90
84		90
83	4	90
104	n	—
115		75
118		75
97		70
105	ft	75
173	n	50
18	n	75
119		—
217	m	90
S S £'
w I
I B
M
Pi
* I §
ci
—! e_ se 3 N 00
J«
S 9
K o. ce rr » O.
S |9< S » 6
§~ E
C — «*
1   P M
7T
O
O »
o. ^. m tt Si"
"If
er« v
2'. 5 «» " o* r*
Oí» to -i >■ ■
SB
C ©
s: E
BS _ E
c 2'
>3 ta
B 55'
6=
zr. os —H ta as ^ o 91
O-1 -T"
00
»S 0
95 2
jo O
ajo
9»
B r-r^ 9
2- » I
-■d o
I 2-p
*. SB
CT TT O SO
ST* ■
Ss O S3
g -i
i =
I »F
Kg S fig
»  ' Ul
sa ar
ce
93 SS
XXXXKKXKXXKXXXXXXXKXXXXXKKX
JJt*t it Il<>vlj<5HO   1. IH^ItT.
J. J. NAGLAS-ova
tovarna za pohištvo
I-i3ijL"bljsirLl,
Auerspergov trg št. 7 in Gospodske ulice (Knežji dvor),
sprejema kompletne oprave za Italo, stauoi nnja in liotele od najbolj pri-proste do najfinejše izpeljave po liajiiižjili fabrinkih cenah z garancijo.
Ilnsliovaiii črnilniki gratis.
(642—16)
X X X X X X X X
i
X
X
XX XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX:
^^^^ ^^f^ ^^ff^*t^     ^Mr^^*** S^r**^fM! ^^^^ S^^N^^^^ ^^^^ ^^ff >
Razprodaja.
)K Pletenine, golenice, nogovice, robci, rokovice, tricot-jopiči, kiklje iz filea, iz ilanela in barhanta, zapestnice, ovratniki, zavratniki,  najboljši francoski moderci, vezenine, čipke, trakovi, zavesni copi, ris, baržun, pliš, atlas, tafet
in vse v to stroko spadajoče blago.
Naročila se takoj popolno izvršč. Naposled prodade se police in so da prodajal ni ca v najem.
Z odličnim spoštovanjem
(729—2) Mestni trg.
^^t^ ^•^^^^^^^^'^^^^^^      ^^r^      ^^^^^^^^^ ^•^^ >
TRŽAŠKA razstavina LOTERIJA. Srečkanje 5. januvarja.
L glavni dobitek gotovih 50.000 gld. 2. glavni dobitek gotovih 20.000 gld.
3. glavni dobitek gotovih 10.000 gld.
Nadalje
1 h gld: 10.000 — 4 a. gld. 5000 — 5 a. gld. 3000 — 15 t\ gld. 1000 — 30 t\ gld. 500 — 50 h gld. 300 — 50 a gld. 200 — 100 a gld. 100 — 200 k gld. 50 — 542 h gld 25, — skupaj
IOOO dobitkov iz £l3.èi«iO goldinarjev.
i
Obširni popisi dobitkov so na ogled razpoloženi v vseh
prodajalnicah lozov.
Cena jednemu lo^n SO Ici*.
Naročila s pridjanimi 15 kr. za poštnino naj se pošiljajo na
loterijski oddelek tržaške razstave
lMltZKU 4.1 :in<l«   fit. ~ V   I i slu.
W" Kdo? hoče lože razprodajati, obrne naj se takoj na prečUtojeoo
adreso.
Loži dobivajo se V Ljubljani pri Mlav. Uranj»lt€>J cNkompt-n«M baiiki. pri .J. C ÏLiicliiiiaiiiiii, lldv. Ti ali ru in Jan, Ev. lliicarjovlli naslednikili. (712—7)
Izdatelj in odgovorni urednik Makso ArmiČ.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".