165. JteuiiKo. Danainja Številka stane 2 dinari v ljudijdri, v nedeljo zz. julija 19Z3. Leto LVL LOVENSKI Uhaja vsak dan popoldne, Uršama! nadeli« la praznik«. •ati: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 O; Ženitne ponudbe beseda 75 p. Popast le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vpeti■ njeni ??er!e inaeratov nai ae vrfloli znamka zn odgovor. flaravnistre »Slov. Naroda" la »narodna tiskarn*' Kaaflora allca at i, pritlično, — Talalaa it 304. Uredništvo „sior. Naroda" Znaflova nlica iL L L aadstropie Telefon Stav. 34. Dopisa sprejema la podpisane in sadostno Irankovana. Rokopisov se na vrača. —— Posamezne Številke: v Jugoslaviji vse dni po Din V— v inozemstvu navadno dni Osn 1, nedelje Oin 1*25 Poitnina plačana v gotovini. ^Slovenski Narod" velja: j v Ljabljaul | po pošti ^ • •••••• 3 1 • *••«*. Din 144 — . 72--. 36-— Din 144 — . 7*— • 36— a 12— Din 2&4— . 13*2-^ . 66— . 22— Pri morebitnem povišanju s e ms daljia naročnina dop! ačaU. Novi naročni'-! na| pošljejo v prvič naročnino vedno l*aF~ po na^n o. Na samo ?wnena naroČila brez poslatve denarja se ne moremo ozirat«. SE JE ČAS. Naši Neme! so postali zadnje čase kaj bojeviti. Prevrat jih je zalotil nepripravljene. To se pravi, da je prišel polom Avstrije zanje nenadoma. Ni jim Šlo v glavo, da bi mogla tako velika in stara država, kakor je bilo avstrijsko cesarstvo, razpasti in da bi se mogli ne-nemški narodi, ki so jih pestili in politično in gospodarsko izkoriščali, osamosvojiti in se postaviti na lastne noge. Mislili so, da se Čehoslovaki ali mi Ju-rosloveni ne znamo sami vladati in da nismo zreH za lastno državo. Zaradi te-ra so jih dogodki prehiteli in v polomu so popolnoma izgubili glavo. BiH so popolnoma poraženi in niso vedeli, kaj bi. Zato so postali koj po prevratu sila ponikni in se kazali nam prijazne. Ne samo to. hiteli so izkazovat lojalnost do nove države Srbov, Hrvatov in Slovencev, katere člani so mahoma postali, seveda proti svoji volji Toda le na videz. Kmalu so se opomogli od prve osuplosti in tudi strahu, so začeli zopet dvigati glave in samoza-vestneje nastopati. Spomladi leta 1919. so celo napadli Slovence v Mariboru, tako da je moralo nastopiti vojaštvo, napraviti red m zavrniti njihovo predrznost In kmalu potem, ko ni imela naša prva akcija na Koroškem zaželjenega uspeha in so koroški Hetmvehrovcf vpađli na Štajersko, seveda le za prav kratko dobo, jim je zraste! greben in so očitno kazali simpatije in celo sporazum a ob rož enim i nemškimi tolpami, ki so operirale ob koroško-štajerski meji Ko smo potem zavrnili z močnejšimi četami nemške tolpe in napravili red na južnem Koroškem, je u?-šim Nemcem zopet upadel pogum za javno kazanje svoje bojevitosti in za izražanje misH, da hočejo odcepiti Štajersko od naše države in jo spojiti z Avstrijo. Napravili smo veliko pogreško, ki nam postane še lahko usodna, ako je pravočasno ne popravimo. Zanašali smo se preveč na videz. Prepričani smo bul in smo večinoma še, da so naši Nemci postali pohlevni m da so se sprijaznili z danimi razmerami. Vse prej kot to! Organizirali so se. kakor se znajo tako Imenitno samo oni: vsakega svorega človeka imajo v evidenci, hodijo okoli niega in ga obdela vajo toliko časa. da je popolnoma njihov in da se morejo nanj popolnoma zanašati. Toda pravih Nemcev je v Sloveniji bore malo. Gre skoraj vedno le za odpadnike, renegate, lindi slovenske krvi ki so se dah* zapeljati in so postali hujši od Nemcev samih. In teh se moramo čuvati v prvi Vrsti. Druga naša slaba stran Je pretirana politična strast tn strankarska zagrize - Corran Doy1e? 26 Razpad in vrenje svetovja. VI. v sta jen je. In zdaj steffi zadnje poglavje te izredne pustolovščine, ki je imela velikanski pomen ne samo za posamnikovo življenje, temveč za celokupno človeštvo. Kakor sem že ob pričeta svoje povesti omenil, se dviga ta dogodek nad vse dosedanje zgodbe kakor ogromna gora nad ponižnimi grički ob svojem vnožju. Naše pokolenje je bilo izbrano, da ga doleti ta čudovita, svojevrstna usoda in da se iz teh skušenj kaj naučL Kako dolgo bo trajal ta blagodejni vpliv, kako dolgo bo človeški rod ohranil ponižnost m vdanost, ki si jo je pridobil v teh doživljaflh, bo pokazala bodočnost; toda lahko domnevamo, da na zemlji ne bo nikdar več tako kot je bilo poprej. Nihče ne more popolnoma in na široko premeriti, kako nevedni in slabotni smo in da smo vsi v nevidni božji roki To pa šele Čutimo takrat, kadar se ta roka nad nami skleplje in nas hoče razdrobiti Takrat je smrt plahutala takoj nad nami, sedaj pa vemo, da se more povrniti vsak hip. Res je, da temna senca **% m aocemo tadi nost, Id često pozablja na vse narodne svetinje in celo na vitalne narodne interese, samo da se za hip okoristi in zada političnemu nasprotniku, Jugoslovenu. udarec. Ta naša zaslepljenost gre tako daleč, da so se celo delale kombinacije z nemškimi glasovi. Da Nemci niso slepi in da so hitro spoznali priliko, ki se jim je nudila, da se zopet postavijo na politične noge in se uveljavijo v parlamentarnem življenju naše države in s tem pokažejo svetu, da so tu in da so močna manjšina, ki jo celo najmočnejše stranke v Jugoslaviji upoštevajo — se je pokazalo b».š pri zadnjih volitvah. Nemci so bili takoj za take kombinacije, stavili pa so seveda zahteve, ki pole«: tega. da so bile naravnost nesramne, ogrožajo naše narodne interese na severni meji. Poskns se m* obnesei zakai. to je postranska stvar. Biti pa nam mora svarilo za bodočnost da ne napravimo več takih poskusov in da ni dobro bratiti se z Belcebubom. Nemci *o zahtevali razne koncesije za svoje glasove. Zahtevali so stvari, ki jim Hh absolutne ne smemo dovoliti, ako nočemo, da nam naši Neme! lepega dne zrastejo čez glavo m da nam zopet zagospodujejo Zato naj bodo naši politiki previdni in naj ne gredo v svoji strankarski zaslepljenosti preda!cč. ker bi se sicer neprevidnost enkrat krvavo maščevala nad nami samimi. Značilri* je tudi zadeva -Deutsches Haus« v Celju. Ta stvar se vieče že več let skoraj od prevrata sen; Naša obla-stva so imovino tega nemškega društva zaplenila, kar je bilo pravno utemeljeno. Odbor društva je tožil, sodišče pa je razsodilo državi v prid. »Deutsches Hans« je vložil priziv In d**ugostopen-sko sodišče je potrdilo razsodbo prvega sodnika. Sedaj se je odbor obrnil v Beograd tn zahteval revizijo razsodbe. Svoj korak utemeljuje s tem. da se je konfiskacija izvršna — protizakonito in da ima pokrajinska uprava svoje prste vmes. V Beogradu pripovedujejo Nemci na me-rodajrrih mestih, da je pokrajinska uprava za Slovenijo vsega kriva tn da bi se zadeva morala že zdavnaj rešiti da pa se v Liubljani umetno zadržuje in končna rešitev zavlačuje. In še mnogo drugih lepih stvari vedo povedati, ki pa so seveda neresnične. V utemeljevanju svojega priziva v tretji instanci postajajo naravnost nesramni. Ne spada na to mesto, kaj so si vse izmisl'li, samo da bi dosegli revizijo razsodb dveh sodišč in s tem dobili svoja kulturno- in poli-tično-bojna sredstva zopet v svoje roke. Omenjamo le, da nas dolže naravnost neloialnosti. Pri tej priliki bodi opozorjeno Še na nekaj, kar je .izredne važnosti za nadali-ne stališče in za okrepitev naših Nemcev. Po vidovdanski ustavi se deli Slovenija na dve oblasti: na ljubljansko in mariborsko. Kakor ie že pred tremi meseci povedal vseuČiliški profesor g. dr. Leonid Pitamic v »Novi Evropi«, utegne dovesti delitev Slovenije do tega, da pridejo naši Nemci zopet do svoje nekdanje moči Ako pomislimo, kako organizirajo svoje ljudi politično in gospodarsko, da nas v tem pogledu daleč nadkriljujejo in da utegnejo postati vsled čudnih volilni^ redov t razna moupravna telesa večina v naši severni oblasti potem mora biti vsakomur jasno, da tako ne sme iti dalje. Slovenija se nikakor ne sme upravno deliti, že iz tega razloga ne. Kar smo po dolgih bojih m krvavih žrtvah pridobili, tega ne smemo izgubiti z nepremišljenostjo in iz navidezno upravnotehničnih vzrokov. Zaradi tega nnj bi pokrajinsko uprave ostale, bodisi v tej aH oni obliki. Slovenija mora ostati ena upravna celota! Še je čas, ni še nič izgubljenega. Vendar moramo paziti da ne pridemo prepozno do spoznanja. Zakaj, po toči mma pomena zvoniti! Priprave za Sinajo. Z reparacijskim vprašanjem so v zvezi številne stvari ki se tičejo vse Evrope. To vprašanje tvori glavni evropski problem, na katerem je v posebni meri interesirana Srednja Evropa. V njej stoji v ospredju Češkoslovaška, ki ima pozornega in dalekovidnega zunanjega ministra dr. Beneša. Kadar on krene proti zapadu, slede vodilne glave po vseh evropskih državah pazno vsakemu njegovemu koraku in sleherna njegova izKda gotovi smo, da zmagamo.* Dr Beneš bi rad videl prospe vati že vso Evropo. On je Že pred koncem svetovne vejne v aprilu 1918. v italijanski u-vvi »La voce del PopolU učil. da naj se izdela za Srednjo Evropo nov politični sistem in da naj se prizadeti narodi zveze jo med seboj gospodarsko, da bo Srednja Evropa predstavljala pravo družbo narodov, zadovoljno in vzajemno se izpopolnjujočo. Pri tem je poudaril, da bosta Češkoslovaška m Jugoslavija med seboj v najtesnejših odnoŠajih In njuni rradiciionalni prijateljski stila ostanejo taki tudi za bodočnost Dosedanja povojna doba pa nam izkazuje preveč političnega trenja in premalo gospodarskega dela. Zato pa je dr. Beneš v pogovoru z zastopnikom »New York fieralda« izvajal, da je odkrit pesimist glede hitre rešitve repa-raciiskih sporov. Prepričan je, da bo Evropa potrebovala deset do dvaiset let za svoje okrevanje. Ruhrske težko-če. ki se tako močno dotikajo nas vseh, se sicer razrešijo tekom kratkega časa, toda to ne pomeni razrešenia repara- cijskega vprašanja. Dr. Beneš misli da pride do končne rešitve s sodelovanjem Amerike; ona je odločila vojno, ona odloči tudi nrir. Vojne v Evropi se po dr. Beneše-vem mnenju ni bati. Mala antanta je toliko krepka, da lahko obdrži mir v Srednji Evropi in na Balkanu. Eventualne vojne med Rusijo in Poljsko oziroma Romunsko bi se Mala antanta ne udeležila. Češkoslovaška in Jugoslavija sta obvezam pomagati Romnrtski samo v obrambo proti Madžarski. Spopad med Poljsko ki Rusijo afi Romunsko bi imel nevarne Posledice. K sreči pa ni znakov, da bi prišlo do njega. Dr. Beneš je končno rekel še t o-le: Bil sem vedno nepomirUiv nasprotnik boljševizmu, toda ja^no je, da postaja sovjetska vlada razumnejša in manj bojevita. Ne dolgo temu je priznala stare dolgove in v nagrado za to se obnovč z njo dlplo-matični stiki. Naj se sodi o boliševucih. kakor se hoče, fakt je, da je ruska trgovina svetovna zahteva, in stvari treba j premotrivati tako. kakor pač so na tem I svetu. O Poljski je rekel dr. Beneš po pogovoru s Poincarejem, da od genovske konference dalie obstoji med Poljsko in Češkoslovaško nepisan sporazum. Ako Poljska še ni v Mali antanti prihaja v glavnem od tod, ker mora rešiti še vprašanja, ki so vezana na njeno geografsko situacijo. Uspelo pa je Češkoslovaški da je utrdila s Poljsko vezi solidarnosti in sodelovanja, treba rešiti še nekatere manj važne, vendar pa delikatne probleme. Naoram Madžarski je pripravljen dr. Beneš. kakor poroča dopisnik »Observeriac, storiti enako, kakor je storil napram Avstriji. Madžarska naj poskrbi potrebna jamstva, podpiše ženevske protokole v varstvo sosedov in v svoje varstvo, potrebna je dopolnitev k razoroženju Madžarske, na kar bi se velesile lahko zedinile za posojilo Madžarski pod pogoji, kateri bi se poprej predložili v pogled Mali antanti. 2e iz teh kratkih poročil ie razvidna obsežnost dr. Beneševe poti v London in v Pariz. Važne zadeve širokega pomena za sedanjost in bodočnost Evrope so se razpravljale v navzočnosti dr. Beneša, katerega Angleži tn Francozi osebno visoko cenijo poleg tega, da gledajo v njem zastopnika poiaju se ^zhodne slovanske sile. Z dr. Bcne-Šem hodi po zapada slovanska bodočnost in kaže sc da rr^^goma sicer, toda gotovo korakamo na not slovanskega združenja. Dr. Benešev trud po zapadu je svetel in rmpozanten. Govorilo se je celo o njegovem posredovanju med Angleži in Francozi »Petit JournaJc piše, da *e sicer ne more govoriti baš o posredovanju, toda umesten je izraz: prizadevanje za zbrrž%n*r». katero je Vr^-ršU dr. Beneš pri vlad?»to v Londonu in v Parizu. Ugledni francoski publicist Philip Miflet izvaja v »Prager Presse«, da se ne sme pozabiti, :b v resnici v sedanjem položaju ne pr^eVtavija temne točke manjkajoči sporazum med Francijo m Anglijo, ki se upostavi prej aH slei. marveč odsotnost vsake dobre volje, kakor se to danes ugotavlja ca Berlin. Ako Nemčija sama ne more storiti potrebnih radikalnih sklepov, potem mora kdo iz zunanjosti prevzeti nase nalogo, da jej pokaže smer. Tost varno bi se dalo upat?, da M mogel dr. Beneš prevzeti to neobhodno potreOtto vlogo. V Evropi rd državnika, do katerega W imela skupnost lavnega mnenja v Franciji voijneiše zaupani^. Tako visoka je danes dr. BeneŠeva vrednost. Zato pa zvene posebn« pomirljivo njegove bes^e, da po razgovorih v Londonu m v Farizn presoja položaj optimistično !n &i vid! razločno možnost sporazuma. On je brez ovinkov v obeh mestih priporočal zbHŽanje In pokazal na najneugodnejše posledice razdora. Sicer pa ima napram od časa do časa se pojavljajočemu angieško-francoskemu sporu najbrže popolnoma prav že omenjeni publicist MiHet k! pravi da je versaillska pogodba nekake vrste veriga, ki veže AngRjo s Francijo hi obratno in ki onemogoča vsak prelom antante. Nikaka izolirana akcija Angffie aR Francije ne more dati pozitivnega rezultata, da ne bi Izzvala direktnega konflikta s pogodbo, ki je za Anglijo, kakor tudi za Francijo rrragna cartha sedanje dobe. Tako pač se ni bati nikake katastrofe z zapada, in da je ne bo med nami se moramo trdno držati mirovnih pogodb. Poincare je v svojem velikem govoru v SenTisu 15. t m. polagal pravo važnost na mirovne pogodbe, naglaša-joč, da potres ti eno mirovno pogodbo pomeni po tres ti vse druge. SlabejŠe države bi zahtevale, da se jim dajo rtaj- zanikati da je ravno pod to senco se zbudilo v nas čustvo dolžnosti in resne odgovornosti da je vsklilo pravilno ce-njenje smisla m cilja življenja, nadalje resno stremljenje po višjem razvoju in poplemeničenju in da se je po takih velikanskih dogodivščinah vesoljni človeški rod pomaknil na višjo stopnjo popolnosti. Če pa se je svet po tem spoznanju zresnil, pa vendar ni postal zavoljo tega kraj nesreče in žalosti. Cisto gotovo pa smo si na jasnem v tem, da so modrejše in plemenitejše zabave sedanjosti mnogo globočje in pa pametnejše, kakor pa nesmiselno vlastanje in poletavanje prejšnjih časov za razvedrili časov, ki so Šele pred kratkim mirnih* in ki se vendar zdijo silno daleč In skoro neresnični Nekdanji prazni dnevi življenja, ki so potekali v brezplodnih obiskih in še brezplodnejših razpravljanjih, potekajo sedaj v imenitnih slavno-stih, ki krepijo dušo m telo; dvigajoč srca kvišku dan za dnem, razveseljujoč se nad sijajnim loščem zdravja,, je izginila vsa nekdanja mrkost, ki je za-senčevala v davnih dobah trpljenja polne in žalostne obraze človeških postav. S splošnimi in zelo razširjenimi m nad vse priljubljenimi dobrodelnimi ustanovami se je še povprečniško življenje razbohotilo v čudovitem cvetju mistike starih časov. Mnenja o tem. kdaj in kako in pod kakšnimi pogoji ter na sploh v kakšnih okoliščinah se je vršilo to veliko prebujenje, so zelo različna. V splošnem menijo, da se je brez ozira na geografsko različnost ur vpliv strupa ravnal po kraievnih posebnostih. Gotovo je, da se je v vsakem okraju vstajenje zgodilo ob istem času, mnoge priče izpovedujejo, da je časomer v Big-Benu kazal točno deset minut čez sest Predsednik kraljeve zvezdame v Qreenwichu je ugotovil čas šeste ure in dvanajst minut V našem slučaju ne more biti prav nobenega dvoma, kajti jaz sem sedel s Challengerjem v svoji pfearni sobi z natančnim kronometrom pred seboj m bil* je ura ravno četrt na sedem. sem duševno Izredno potrt Splošni vtis grozovitih prizorov, ki so se odigravali pred mojimi očmi je kakor mora jahal po mofl duši Ker sem izredno zdrav in nepopisno Cfl in nad vse vesel življenja m njegovih radosti, je taka depresija nekaj nad vse redkega. Kot pravi Irec se je navadno ie v mračnih trenotkfli vame ukradel svetel žarek upanja afi kakor tudi sicer pravimo: življenjske svetlobe. Trenotno se mi je zdel položaj brezupen, brez izhoda, brez svetlih luči In kor pravijo tudi njim slični zemljani »samoten kakor nepokoŠeni cvet«. Drugi so se nahajali v spodnjih prostorih in so kovali načrte za bodočnost jaz pa sem sedel pri odprtem oknu, opiral z roko giavo in sem premišljeval naš žalostni in objokavanja vredni položaj. Ali bomo mogli sploh živeti naprej? To vprašanje me je mučilo med vsemi Ali pa je tudi mogoče živeti na popolnoma mrtvi zemlji Ali nas ne bi po strogih fizičnih zakonih, po katerih, kakor vam Je gotovo znano, privlačujejo večja telesa manjša, in sicer vsepovsod, na vseh krajih tn pod vsemi nebesi nas pritegnila neznana daljna sila v kraljestvo teme in čudovitih okolišev. Na kakšen način se bo vse to izpolnilo? Kaj nas bo strupeni veletok še enkrat zagrnil? Ali ne bo zemlja zapadla neobhodnemu in neizogibnemu razkrajanju? Afi pa bosta mogoče strah in brezupnost položaja razrušila naše duhovno ravnovesje? Truma blaznikov na mrtvi zemlji i O, groza! Ravno sem odmota val te zadnje misli ko me je zdramil lahen hrup na cesti in sem pogledal skozi okno. Staro kljuse, vpreženo v droško, se je pojavilo na gričku! Istočasno sem tudi slišal ptičje ž golen je in je prihajal do mojih ušes kaset] na dvorišču, zavedel sem se, da se Je pokrajina pred menoj začela pregfta-A Soonaat tem se, da je med vsemi dra- gimi stvarmi ravno to uborno žtvinče pritegnilo mojo pozornost nase. Počasi in sopihaje se je povzpel na višino. Nato je padel moj pogled na voznika, ki Je skrivenčeno sedel na kozlu, in koncem koncev tudi na mladega moža, ki se je ves razburjen sklanjal skozi okno in ravno dajal vozarju naročila. Vsi so bili brez dvoma in čudovito žtvi Vse je spet oživelo. Je bilo vse le optična prevara? Je H mogoče, da je bil ta doživljaj strupenega etra le grozničav sen? Za trenotek bi skoro verjel tej hipni domnevi Tedaj pa sem se slučajno ozrl na svojo roko, na kateri se je stvoril mehurček, ki je nastal pri vlečenju vrvi v zvoniku Marijine cerkve. Vse je bilo torej do konca resnično. Pa zopet je svet vstai življenje se je v enem samem trenotku in z vso močjo povrnilo rta zemljo. Ko sem tako opazoval vso okolico, sem vse povsod videl gibanje; vsakdo je začel nadaljevati tam, kjer je bil nenadoma prekinjen. Tako na primer oni športniki Ali je bflo mogoče misliti da so spet ravnodušno igrali dalje? Tam je suval mlad mož žogo proti cilju in tam jo je gruča hotela vloviti Delavci na polju so se zopet po-dali na svoje dalo. Dekfica * popravna otroka v voalcan tn odpeljala otroka naprej. Nehote ie vsak povzet " klor m M BftdU ta wfc Stran 2. »S t O V EN SKI NAluui ane zz. junija isza. štev. 165 močnejši izmed premaganih držav dovoljene prednosti. Mirovna pogodba bi bila ogrožena in ž njo tudi naši prijatelji v Cehoslovaški in Jugoslaviji Ko Francija brani svoje pravice, brani rudi pravice svojih zaveznikov, in ko drži po koncu pogoje za mir, vzdržuje tudi mir sam. Tako dela v interesu vsega človeštva. Dr. Beneš je zastopniku lista >FigarCHt Izjavil: Jaz sem bil, sem in ostanem prepričan pristaš izvedbe mirovnih pogodb. Podpis na pogodbah je svet Po vsem tem utegne biti sestanek v Sinaji izredne uspešnosti. Kaka važnost se mu pripisuje, nam priča tudi stari naš znanec general Bencivenga, ki v ozadju zadnjih dogodkov vihti svojo sabljo proti Balkanu, kličoč na okup. po lausannskem miru, Turke, Angleže in Italijane. Bencivenga propoveduje potrebo zveze med Turki, Angleži in Italijani proti Franciji in proti Mali an-tanti, »proti onim slovanskim narodom, kateri prej ali slej podajo svojo roko Rusiji za pohod na Carigrad« .. . T&lefonsitp In brzo! mma poročila Parlamentarno delo. Nove težkoče za. razvoj mirnega parlamentarnega dela. — Srednješolski zakon. — Železničarska službena pragmatika. — Beograd, 21. julija. (Izv.) Narodna skupščina hiti v kompetentnih odborih z razpravami, da bi se še pred parlamentarnimi počitnicami pod streho spravili najnujnejši zakoni Nastale so gotove tehnične ovire, ki silijo na to, da bo morala narodna skupščina zasedanje nekoliko podaljšati Temeljite razprave o uradniškem zakonu v zakonodajnem odboru so se zelo raztegnile in je bila zbornica primorana, da se vsaj danes v odboru končno veljavno reši uradniški zakon, predložiti plenarno sejo na ponedeljek. Ta dan se ima določiti dnevni red za ostalo dobo zasedanja do pričet-ka parlamentarnih počitnic. Tehničnim oviram, rednemu in hitremu poslovanju narodne skupščine pa se je pridružila še zunanja ovira, prihodnji teden namreč nastopi velik muslimanski praznik »bajrame, vsled česar zapuste Beograd poslanci džerrrijeta in poslanci muslimani. Tekom včerajšnjega dneva je imela skupščina kratko plenarno sejo. Na dnevnem redu so bile razne interpelacije. Kratka seja je bila posvečena edi-nole problemu, kako izboljšati ceste, pota in mostove v Srbiji ki se nahajajo v zelo desolatnem stanju. Tekom debate se je od strani nekaterih govornikov omenjalo, da so ceste v Sloveniji in na Hrvatskem v jzbornem stanju, ker so povsem solidno zgrajene. Razni odbori so včeraj imeli svoje seje, razpravljajoč o predloženih jim zakonih. Posebni odbor je razpravljal o zakonu za srednje šole. Zelo živahna in mestoma ogorčena debata se je razvila o določitvi, da srednješolski dijaki ne Smejo biti člani niti verskih niti političnih organizacij. Posl. Ivan Sušnik (klerj je protestiral proti temu, da se di- jakom srednjih šol zabranjuje vstop v Marijanske kongregacije. Minister pro-svete Marko Trifunović je kratko pripomnil, da ne more dovoliti dijakom vstopa v to kongregacijo, ker je to verska družba, torej v smislu zakona dijakom ni dovoljena. Minister je odklonil SuŠnikovo zahtevo. Živahna je bila debata tudi o političnih organizacijah. Tudi vstop v te organizacije je zabranjen dijakom srednjih šol. V tem oziru so bila zelo zanimiva izvajanja posl. Josipa R e i s n e r j a (dem.) in posl. Moskovljeviča (zemljorad.) Odbor nadaljuje danes razpravo o tem zakonu. Drugi odbor, ki razpravlja o zakonu glede službene pragmatike uradnikov in uslužbencev državnih železnic, je imel včeraj popoldne sejo. V razpravi je bOo drugo poglavje zakonskega načrta. Pred pričetkom razprave je posl. Reisner (dem.) predlagal, da se naj osnovne in položajne plače uradnikov prve kategorije izenačijo s plačami oficirjev od 9. do 1. skupine. Sorazmerno naj bi se tudi povišale plače poduradnikov in uslužbencev. Dalje je posl. Reisner predlagal, da se uradnikom v prometni službi radi napornega in nevarnega službovanja prejemki povišajo za 20 do 25%. Minister saobračaja dr. Velizar Jan-kovič je odgovoril posl. Reisnerju, da ne morej sprejeti njegovega predloga, vsed česar so demokratski člani odbora takoj zapustili sejo. Na ta način prihaja vlada v položaj, da bo težko rešiti zakon o železničarski službeni pragmatik! pred parlamentarnimi počitnicami Svojo sejo je imel tudi odbor, ki razpravlja o zakonu glede zavarovanja poljedelcev proti toči in povodnji Vladina akcija proti Radiću. Legalna sredstva se uporabijo proti Radiću. — Notranji minister v Zagrebu. — Organizacija akcije. — Beograd, 21. julija. (Izv.) V parlamentarnih in političnih krogih z veliko pazljivostjo zasledujejo nadaljni razvoj vladine akcije proti Stjepanu Radiču, Živahno se komentirajo najnovejši dogodki v Zagrebu ki akcija državnih oblasti proti razdiralnim elementom. Vlada je odločena storiti vse, da se hrvatski ekstremisti potom legalnih sredstev pripravijo do tega, da bodo spoštovali državno avtoriteto in da bodo prenehali s rovarenjem proti državni ceiokup-nosti Med včerajšnjo sejo narodne skupščine je imel dopoldne ministrski svet kratico sejo. Predmet razpravi je bila notranja politična situacija v zvezi z novejšimi dogodki na Hrvatskem. Ugotovljeno je bilo, da vse ono, kar se sedaj dogaja na Hrvatskem, more predstavljati direktno nevarnost za državno celoto in njene Interese in da se ra-drtega ima sistematično in po gotovem programu -/porabljati zakon in zakonita določila, ki so dopustna državi v obrambi za njen obstoj. — Beograd, 21. julija. (Izv.) Parlamentarna situacija se je tekom včerajšnjega dneva radi nastopa demokratov znatno spremenila. Demokrati sedaj groze, da zapuste tudi zakonodajni odbor, ako vlada ne upošteva njihovih predlogov k zakonu o uradniški prag-matiki Tekom včerajšnjega dneva ie radikalna večina v zakonodajnem odboru nekoliko popustila in akceptirala demokratke predloge. Demokratje računajo da bodo njihovemu vzgledu, zapustiti razne odbore, sledili tudi klerikalci in muslimani. Na ta način bi prišla vladina večina v neprijeten položaj, da bi ostala v skuŠčini brez kvoruma. Na drugi strani pa je vladi mnogo ležeče na tem, da reši vse sedaj narod- ni skupščini predložene zakone, t j. uradniški zakon in ž njim zvezane zakone. Ministrski svet je po končani debati o političnem položaju odobril predlog notranjega ministra, da se radi resnosti in važnosti dogodkov na Hrvatskem takoj odpelje v Zagreb ter tam osebno na podlagi jasnih informacij vodi nadatj-no akcijo proti Radiću. Minister notranjih zadev Vujičlč je takoj po končani seji odpotoval v Zagreb, da vodi kontrolo, kako se izvršujejo vladine odredbe. — Beograd, 21. julija. (Izv.) Po končani seji ministrskega sveta so se izjavili nekateri člani vlade, da je vlada krepko odločena z vrsto raznih odredb brez vsake sentimentalnosti nadaljevati započeto akcijo proti Stjepanu Radiću. Vlada se bo v boju proti Radiču posluževala vseh na razpolago ji danih zakonitih določb. Po predpisih zakona bo postopala proti Radiću in drugim razdiralnim elementom. Uporabila bo vse, kar zahteva zakonita obramba države in njenih interesov. — Zagreb, 21 julija. (Izv.) Vest nekaterih listov, da je minister notranjih zadev prispel že včeraj zjutraj v Zagreb, ni bila točna. — Zagreb, 21. julija. (Izv.) Pomočnik notranjega ministra g. Ranko Trifunovič in pomočnik šefa državne policije Dušan Popovič sta v spremstvu večjega štaba detektivov prispela v Zagreb. Njiju prihod je v zvezi z novo akcijo proti Radiću in hrvatskim republikancem Radićeve smeri ki so ž njim solidarni. Oba imata nalogo ukreniti vse potrebno za javno varnost v momentu, ko se ima Radić izročiti v roke sodišča. Po sprejetju vojaškega zakona. Poročilo vojnega ministra kralju. — Beograd, 21. julija. (Izv.) Mini- I ster vojne in mornarice general Petar Pefifc je takoj po sprejetju zakona o ffstrojstvu vojske in mornarice od straši narodne skupščine poslal Ni Vel. krajin Aleksandru daljše brzojavno poročijo na Bled. Poročilo se glasi: Naznanjajoč Vašemu Veličanstvu, ia je danes narodna skupščina definitivno sprejela zakonski predlog o ustrojstvu vojske in mornarice, si dovoljujem araziti Vašemu Veličanstvu v imenu seiokupne vojske in mornarice našo naj- giobokejšo zahvalo za Vaše prizadevanje, da se je ustvaril ta zakon. Vase Veličanstvo je storilo s svoje strani največ, da smo dobili ta dobri zakon, s katerim ni le podana prava podlaga za uspešni razvoj in ojačenje naše vojne sile, ampak se tudi izboljša gmotni položaj Častnikov in podčastnikov. Vsa vojaška sila je srečna, da gre v prvi vrsti največja zasluga za ta zakon Vašemu Veličanstvu, potem kraljevski vladi in narodni skupščini Zahvaljujoč se Vašemu Veličanstvu za veliko vnemo tat prizadevanja, ki ste je tudi o tej priliki izkazali vojski in mornarici, Vas prosim, da ste uverjeni o naši neomahljivi veri in udanosti in da blagovolite sprejeti naš pozdrav z dragim nam vzklikom: »Živel nas vzvišeni vrhovni poveljnik Ni. VeL kralj Aleksander I.« Kraljeva zahvala. — Bled, 20. julija. (Izv.) Ni Vel. kralj Aleksander I. je odgovoril na brzojavko ministra vojne in mornarice generala Pešića takole: »Z zadovoljstvom sem prejel poročilo, da je v narodni skupščini definitivno sprejet zakon o ustrojstvu vojske in mornarice. Ob tej priliki izrekam Vam najtoplejšo zahvalo in priznanje na dosedanjem Vasem trudu in naporu, da so ustvarjeni temelji za razvoj nase vojske in da je doseženo izboljšanje gmotnega stanja oficirjev in podoficir-jev, kar mi je bilo toliko pri srcu. S tem zakonom ni udarjen samo gotov temelj naši vojski, temveč ie dana naši domo\ini najmočnejša garancija za mir. katerega imamo čuvatLc Češkoslovaška naj posreduje med Italijo in Jugoslavija. — Praga, 21. julia (Izv.) Predsednik dr. Masarvk je včeraj v daljš: avdljenci sprejel Kamila Castiglfone. »Tribuna« pripominja k ted avdi'enci, da ima vrlo političen značaj. Avdljenca Italijanskega finančnika je pomembna ker je Castigi-one za časa tedanjega predsednika vlade Tusarja na konferenci v Portorose L 1920. s svojim vplivom pripomogel k vzpostavitvi prva- RAZPRAVA O URADNIŠKEM ZAKONU. Pred zaključkom razprave v odboru — Poglavje o ur plačah sprejeto. telJskih odnošajev med Italijo In Češkoslovaško republiko. List dalje veli, da ie Mus-soliniju mnogo ležeče na tem. da uspe mi-sf;a Castigliona. do katerega ima simpatije. Vdeti :e, da sknši CnstigPone v Pragi sondirati teren za posredovanje Češkoslovaške v sporu med Italijo In Jugoslavijo radi Reke. iskih — Beograd. 21. Julija (Izv.) Na četrtkovi seji je zakonodajni odbor sprejel četrto poglavje o uradniških plačah z nekaterimi neebistvenimi spremembami. Na včerajši i seji je dalje zakonodajni odbor sprejel peto poglavje, ki vsebuje določl>e o premeščenju uradnikov in ushižbencev. Včerajšnja razprava v zakonodajnem odboru je b*1a ze!o stvarna ta zanimiva. Govori demokratskih poslancev Lnibe DavWovlĆa in dr. Kuma-nudlja so napravili na vladfno večmo na;-boljšj vtis, ki se je izjavila pripravljeno, da sprejme v začrt zakona nekatere spremi-njevalne predloge. Minister Trifković je stavil dva predloga: I. glede določitve pokojnine članom Akademije znanosti. Ta predlog gre za tem. da se prizna pokojna ugledn;m Članom Akademije, čeprav niso državni uradniki, a so vsled starosti onemogli. Priznanje pokojnine ima slediti na podlagi predloga Akademije !n v zvezi z odobrenjem ministrskega sveta. Pokojnina članom Akademije naj bi bila enaka onim pokojnine rednih umverzitetnfh profesorev. Drugi predlog ministra prosvete se nanaša na univerzitetne profesorje. V pokojnino univerzitetnem profesorjem, ki so prestopili iz druge državne službe al- pa prišli Iz Inozemstva, se priznavajo vsa leta te službe. Zunanji minister je glede uradn'šrva zunanjega ministra d;plomatične in konzu- larne službe stavil nekatere specialne predloge za to nradništvo. Zunanji minister dr. Ninčič je omenil, da zunan:e m;nisrrstvo izdelke za uradništvo tega resorta posebno službeno pragmatiko ki jo v kratkem predloži narodni skupšl'r1-. Začasno predlaga gotove formalne pred^ocre. Tak :e pred'ojr. da se uradnfki v drpiomatičn? in konzular-ni službi ne morejo oženiti v tu'ko brez predhodnega dovoljenja ministrske;?, sveta. Zenitev s tujko brez tega dovo!:crrn Ima za posledico izgubo službe (Novum!) Kvalifikacije nradn-'stva zunanjega ministrstva vodi posebna komisija tega rsorta. Ziini-aie minirrrstvc samo Izb5ra osobie, ki se hna spre>tj v diplomatlčno >n konzularno stroko. To osobie ie najpreie začasno in Jele po prestanem diplomat^nem Izpitu postane defrnit:\no. Poskušnja doba znaša dve leti. Dilomatični izpit, če ni bil prestan z uspehom, se lahko samo enkTat ponovi. Po dališi debati ie zbomtca sprejela peto poglavje in ie prišla k zadnjemu XI. poglavju, ki vsemre prehodne odredbe. K temu poglavju so demokratje stavili razne spreminievalne predloge. Razvila se je živahna debata, ki se danes nadaljuje in zaključi. Računati ;e. da danes zakonodajni odbor podrobno debato v uradniškem vtpra-šamu zaključi in da bo zakon v odboru sprejet. PODPIS LAUSANNSKE MIROVNE POGODBE- — Lausanne, 21. julija. (Tzv.) Za torek, 24. t. m. ob 15. popoldne ie določen svečani podpis oriientske mirovne pogodbe. Podpis se izvrši v veliki avli univerze. IZPRAZNITEV CARIGRADA, — Carigrad, 20. juBja. (Izv.) Vrhovni poveljnik zavezniški]! okupacijskih čet general Harrington in poveljnik turške vojske Edin paša sta določila sporazumno načrt za izpraznitev Carigrada in morskih ožin od strani zaveznikov. Edin paša je dal garancije, da ne pride povodom izpraznitve do nikakega incidenta. RUSUA PODPISE POGODBO O DARDANELArL — Lausanna, 20. julija. (Havas.) Ruski delegati so sporočili, da se sovjetska vlada pridružuje pogodbi o morskih ožinah. Resni nemiri na Nemškem. Gospodarska kriza na vrhuncu. — Berlin, 20. julija (Izv.) Iz Vratislave (Breslau) poročajo: danes ob 3. porpoldne so nastaH resni delavski nemiri. Nemire iz-rablla:o neodgovorni elementi za to, da plenijo po trgovinah m razbijajo razne javne lokale. Prišlo je tudi do resnih spopadov. Nekatere trgovine so popolnoma oplcnjene, Restavrantl in hoteli so demolirani. Po nekaterih ulicah so povsem izrorpane vse trgovine. Slika je grozna. Bati se i"e, da se ti nemiri ne razširijo na vso Nemčijo. — Berlin. 20. hilfia (Izv.) Gospodarska kriza Nemčije le dospela na vrhunec. Položaj je težak. Vlada Trima absolutno moči zajeziti praktično fn uspešno val dragrnie. Cene življenjskim potrebščinam strahovito in katastrofalno rastejo. To Izrabljajo ekstremni elementi proti vladi. Okrepili so se komunisti. Težavni gospodarski položaj Nemčije pa izrabljajo politično tud; skra'no šovinistični nacijonalfstl. Vdenemd pričakujejo, da se jim posreči udar na ustavo In da vz»postavflo monarh^o. Bati se je, da pride do meščanske vojne. Vlada na drugi s tram' poziva prebivalstvo, da presoja položaj trezno ta da bodi hladnokrvno. Opozarja na težavni mednarodni položaj fn na žrtve, ki bi Ho morala Nemčija pretrpeti, če dobe vlado v roke ekstr emnl elementi. Na 29. trn. so ki—miljU odredili roobffizaci-fo komunfetJCaai organizactl — Berila, 20. Julija (K) >B. Z. a. M.« piše: Dogodki na deviznem trgu v svojem učinku daleč pranenalfr neposredno udeležene krose. Ne samo, da )» prizadeto nase celokupno gospodarsko žtvtjenje, marveč neastala draginja ki preteča industrijska kriza bo povzročili velike notranjepolitične nevarnosti, ki bodo antrvale aa nas ztrnanje-pofirJčm položaj. Skrajni čas Je že. da celokupno devizno vprašanje ae ostane več izključno v kcunpeteacf df žavne banke, marveč da energično poseli vmes vlada. Kakor čtrjemo, se ie vrte pogajanji v ministrstvu narodnega gospodarstva, Id Jtm bo brez dvorna sledilo — Bratislava. 20. julija. (K. B.) Danes so nastali v raznih delih mesta veliki proti* dravinjski kravali. Več trgovin je bilo izro* panih. — Bratislava. 21. julija. fTzv.) P07.no v noč. sknraj do polnoči 50 neprestano trat jale demonstracije, povsod so organizi^' množice ropale in plenile kljub nastopu pomnožene policiie, ki je rabila orožje. Več oseb je bilo ubitih. Vedno se je po ulicah Čulo strelianic. F) molirane so kavarne in restavranti. Pri demonstracijah je opažati sitematično vodstvo, ki je organiziralo iz* £rede. Popolnoma onlenjene so zaloge Sivi!, oblačilniee in prodajalne čevljev. Škoda znaša milijarde. Ker so izgredr.iki enotno postopali, je očividno. da vodi izgrede sku* pina komunistov. Izgrede vodijo komuni* stične napadalne čete. čete. Polisken. Krit ičen položai. — Krvavi spopadi. — Lodz, 20. Jttfna (K) Poljska brzojavna asrenca poroča: Včera? Je prišlo znova 00 ▼efTkFh Izgredov. Demonstranti so obsipali policijo s kamenjem. Jezdni oddelek policije *e končno množico razgnaL Iz višjih nadstrop:: sosednih hiš so padali na policijo streli fn kamenje. — Varšava, 20. ju'i'a (K) Mezdno gibanje pol!skih delavcev se nahaja v kritičnem Stadiju. Stavke v posamn:h panogah industrije se vedno boli širijo. V Varšavi je stopilo v stavko 90% kovinarev. Tudi tekstilna pod:etja v okraju Lodza so v nevar nostl, da bodo popolnoma prenehala z delom. Delodajalci predlagajo 5u% zvišnnie mezd. delavci pa zahteva'o 79°*. V zvezi s krvavimi izgredi je notranji minister Kior-nik odpotoval v Lodz. Tudi v Bialostoku so tekstilni delavci napovedali stavko. Ker Je gibanje delavstva postalo zelo resno in preti nevarnost no*ran!*h nemirov, Je nvn!str-ski predsednik \Vitosz prekini svoj dopust in odpotoval v Varšavo, da sporazumno z vlado ukrene vse potrebne varnostne odredbe. — Varšava. 20. julija (Izv.) Stavka tekstilnih delavcev v Lodzu se je razširila na vso Poljsko. Tekstilno delavstvo Je začelo stavkati v Bjalistoku, Biali. Haliču in Čen-stohovu. Položaj je zelo kritičen. Stavka tekstilnih delavcev se z brzino širi na ostalo delavstvo in je pričakovati izbruha splošne delavske stavke Sprva stavka gospodarskega značaja je dobila v zadnjem momentu značaj politične stavke. Komunisti zbirajo povsod svoje somišljenike In Jih bujskajo proti vladi. V Censtohovu }e prišlo do krvavih spopadov med stavkui očimi in policijo. Mnogo oseb Je ranjenih. — Varšava. 20. Julija. (Izv.) V Varšavi stavka 17.000 delavcev. V Lodzn Je izbruhnila generalna stavka. Položaj Je kritičen. Bati se Je resnih komplikacij. RESNOST POLOŽAJA NA '■■ POLJSKEM. — Varlava, 21. julija. (Izv.) Stavka tekstilnih delavcev v Lodzu se je razširila na vso Poljsko. V Varšavi so v stavko stopili kovinarji. Celokupno tekstilno delav,-stvo je v stavki in po tovarnah delo popoU notna počiva. V Lodzu in Czenstohovi je prišlo do resnih in krvavih spopadov. Več oseb je mrtvih, veliko število težko ran je* at jananjaiaa šjmvJul — Vars&va, 21. juhja, (Izv.) V rudar* shem re\'irju Kaiovice pripr3\l}ajo rudarji generalno sta\ko. — Vsršava. 21. '..-v.) Stavka, ima porltično ozadje. »Gazetta V.'ieczoma* jO mnenja, da pomenji delavski stavka gene« ralno atako, ki so jo orgar - -ali v Berlinu proti obstoju poljske republike, V Berlinu je centralno vodstvo te akcije. ANGLEŠKI ODGOVOR NA NEMŠKO PONUDBO. — Berlin, M Juliji (K) »K. Z. a. M.* poroča iz Londona: Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da bo Angleška obvestila zavezniške In centraJne države o svoii reparacijski politiki potom trea' spomenic. Spomenice bodo nastopne: 1.) Načrt note Nemčiji, v kateri zavzema Angleška svoje stališče napram nenškim predlogom in zahteva, naj izvedenci ocenijo plačilno sposobnost Nemčije. Po poročilih nekaterih listov bodo sprejeti v noto nasveti glede popustirve v pasivnem odporu. To trditev pa konservativni listi Izpodbijajo; 2j V angleški spomenici bo zaveznikom in Zedi-nj enim državam obrazloženo, iz kakfnia splošnih vidikov smatra Angleška reiitev reparacijskega problema za mogočo; — 3.) dopolnilna nota zaveznikom, v kateri se pozivajo vlade zveznih držav, naj napišejo svoje opazke k načrta angleškega odgovora m čim preje sporoče, d a-U so pripravljena podpisati angleško nota PROSLAVA ITALIJANSKEGA PORAZA PRI VISU. — IREDENTISTICNE DEMONSTRACIJE ZA DALMACIJO. — Jakin (Ancona), 20. jul (IxvJ Nacijonalno udruženje »Pro Dalmazia* je razposlala po vsej Italiji na svoje delegacije poziv na proslavo spomirra na nesrečni dan 20. juL, ko je bilo italijan-so brodovje pri Visu pred 57 leti potopljeno. S tem spominom se hna združiti demonstracija za Dalmacijo, ki je b'ua po rapallski pogodbi odtrgana od Italije. To pogodbo so stvorili na italijanski strani trije Zidje, ki so takrat vladali Italijo. »Pro Dalmazia« zahteva, da se ta sramota opere z zavzetjem Visa in vse Dalmacije od Kvarnera do Kotora. V Portu S. Oiorsrio pri Jakinu sc služi danes v omenjeni spomin maša, na kar odpeljejo brodovi na "visoko morje velik lovor je v venec ki bo vr/en v morje v počast italijanskih pomorščakov, ki so v njem poginili. Napovedane so po raznih krajih demonstracije za neodređeno Dalmacijo. NEAPOLSKA DUHOVŠČINA ZA MUSSOLIMJA. — Neapolj. 20. jul. (Izv.) Ker je predsednik MnssoHni pripravljen ugoditi nekaterim zahtevam predloženim s strani neapoljskega zastopstva, kar obeta zboljšanje zelo neugodnih tuka šnjih razmer, je organiziral list »11 Martino* splošno ljudsko glasovanje za tulanost Mussolinrjn. Posebno živahno se je zavzela za glasovanje v mestu in vsem okraju duhovščina, ko razdeljuje po vseh zakristijah glasovnice med ljudstvo. Udanostno izjavo Mussoliniju je med prvimi podpisam neapoljski nadškof in kardinal. VIDEMSKI PREFEKT V VIPAVSKI DOLINI. — Gorica, 30. julija. (Izv.) Videmski prefekt PlsenU je obiskal Vipavsko dolina. Bil je v Renčah, Gradišču. Dornbcrgu, Ri-hemberou. Sv. Križu, Vrtovinu, Cmičah, Ajdovščini Itd. Spremljal ga Je goriški pod-prefekt Nicolctti in številni fašisti Po vseh kraiih. katere Je posetil, so bili postavljeni mlaji s primernimi napisi in povsod! so bili razvešene italijanske trobojnice. župani so izrekali pozdrave In udanost Italiji, šolsVd otroci so peli patriotične pesmi in pozdravljali prefekta po fašistovsko z ravno vzdignjeno desno roko ter ga obsipal? s cvetjem Prefekt je povsodi govoril, posebno obsežno na trgu v Ajdovščini pred župani in občinskimi svetovalci ter številnim ljudstvom Pisenti misli, da voditelji slovenskega ljudstva zasledujejo Irredentistične ntopijc, do-čim ljudstvo samo premotriva situacijo realno in hladno ter se Soče mirno priklopiti veliki Italijanski družini (potujatiT. PRED REKONSTRUKCIJO BOLGARSKE VLADE. — Sofi)a, 21. julpa (IzvJ Prvotna ideja zcdinienja vseh rreščanskm strank, kj naj bf tvorila močan blok pro»tf zemlJeTadnJ-šTcokomnnfstičnl opozicfTi fn zanesT^vo oporo nove vlade, se )e rzjalovfra. Dočfrn so podežeTsV' rwlitajj naprednih strank odločno za zedinjenje, je naletela ta akcija v Sofiji na resne ovire, ki dokazujejo, da Sas meščanski krogf še niso dorasli današir^ tf-tuaciji. Pri pogajanjih je prišlo do bterve-nfh protislovij med radikalno fn narodno-napredno stranko In sicer glede programa in taktike naspram socialistom. Ker Je torej vprašarrjc enotne meščanske fronte tegirbfjo vsnko realno podlago, je takozvani narodni pakt prevzel Wci]ntrvo za zedlnle-nje na-rodno-l^beralne ta n'edinlene stranke ter skupine oVrog narodnega pakta v eno stranko. Ako bo dosežen med temi strankami siporazmn, bo rekonstruiran tndl ka-btnet Ministrski predscdnrk Cankov ie nasprotnik koarictfske v'ade in zagovaria homogeno narodno vlado. V slučaju uspešno končane akcije teh treh skupin bo stvoriea enoten rrarodno-napredni blok fn vlada bo sestavflena samo rz članov tega bloka. UMOR MEHIKANSKEGA GENERALA VITJE. — Pariz, 21. julija. (Izv.) Kakor poroča »Havas« iz Mekaikc, je bil general Villa, bivši predsednik republike, včeraj umorjen. L"moril ga je njegov tajnik, Id so ^ po -neje Vfllovi pruta« tinčalL Došlo je nato do krvavih spopadov med obema stranka* ma, v katerih >• bilo 100 i«aor)enih. I r ■SLOVENSKI H X R O D« dne jnHJ* 1923, stran. 5. Politične vesti = »PoMčoa linija« — to je najnovejša ta najmodernejša parola naših Iđerikalcev. In ta linija je baje tako jas-sa in odločna, kakor bi jo zaman iskal pri vseh takozvanih »naprednih« strankah. Tako piše danes po zadnjih Radi-tC*vsktn dogodkih in uspehih grozno fe&ipani »Slovenec«. Zategadelj seveda Udriha po političnih farizejih s svojim pravim parlamentarnim taktom, katerega se naš Ust, poslanec Pucelj in dr. nikakor noče naučiti. Centralistični centralisti, otročja demagogija, izdajice in fclečeplaznike itd. itd. S takimi rožicami si potresa dr. Korošec svojo trn j evo pot oz. svojo »politično linijo v Kanoso.« In prav nič nimamo proti temu, če ga v tem sedanjem stadiju povzdigujejo njegovi politični postreščeki s svojimi peresi v evropskega politika, zlasti od celjskega tudi evropskega shoda. Na vsak staČm je doba hujskanja pri kraju za Radića in najbrž tudi za dr. Korošca. Radi tega pričakujemo, da bo pokojni »Sioveoec* odslej še strastne je razbijal po zaostalem »Slov. Narodu«, ker pač m Inoreno slediti Koroščevi labirintski programarični politiki, hujskajočemu 11-^emerstvu in k^toiii>^o-političnim kom firtacftam. Vkijub vsema tema zmerjanju pa bodo nafti klerikalci kmalu obrnili svoje črne plašče po novem vetrn, če jih I* nova sapa sploh ne odnese popolnoma Jkalčor bi njihova nepoštena načela te davno zaslužila- = Radić — narodni Izdajalec. Italijanski novinar Vtttorio Fascetti je te dni posedi Stjepana Radića m od njega prejel za »Oiomale dl Roma« daljši intervju, iz katerega posnemamo v infor-mativne svrhe nekatere markantne odstavke. Koj v začetka pride neizbežni Izpad proti vladarja: »Kako naj priznamo avtoriteto vladarja, ako tega vladarja odklanjamo in ako smo razglasili svojo repobfflco?« Dalje je Radič tolmačil tta-fijanskemu novinarja, kako so Hrvati mogli za časa versaHlske mirovne konference govorio Evropi samo preko Italijanske delegacije, ki edina je razumela položaj na Hrvatskem in kako so mo-gfi edino preko te delegacije dostaviti mirovni konferenci spomenico s sto-tisoč podpisi, y kateri so zahtevali neodvisno Hrvatsko, Tuđi o revoluciji je Radič bleknil italijanskemu novinarju: »Ako bi se hotefi pobuniti, bi to mogli storiti Vojnikov nam ne bi manjkalo, Z sami je velika masa naroda po mestih In seiih. Kakor so naši pristaši, skoro cela Hrvatska, z nami v obrani naše nezavisnosti, tako bi biH z nami tudi na bojnem polju. Toda tega ne storimo, ker okolnosti niso povoljne in ker ne moremo opustiti temelja našega sporazuma, ki je bitno mirotvoren,« Dalje je Radić dal istrskim Hrvatom in primorskim Slovencem to-le plusko: »Popolnoma razumem stremljenje Italije, da si zavaruje svoje strateške granice.« Itd. Na ta način se je g. Radič razgovarjal z ita-hjanskim novinarjem m ga na konca še prav debelo potegnil, ko mu je zatrjeval, da je hrvatska ljubezen do Italije mnogo večja, nego traditijonelna srbska in da je srbski militarizem mnogo opasnejšl nego pruski, katerega bi se mogla Italija ubraniti samo, ako na svojih zapadnih mejah ustanovi mirotvorno, nezavisno, nevtralno hrvatsko seljaško in človecansko republiko. Tudi v tem novem intervjuvn je toliko zlobe, proti-drŽavnega mišljenja, hlinjenja našemu □ajtujšemu sovražniku Italiji, blatenja jugoslovenske države, da človek ne ve, afi spada Radić pred sodišče ali pa v Stjenjevac oziroma naš Studenec. = Tudi klerikalni poslanci pridejo pred sodišče. Imunitetni odbor je na svosv zadnji seji razpravljal tudi o predlog« ministra pravde, da se nekateri klerikalni poslanci izreče sodišča radi raznih tiskovin m drugih deHktov. Imunitetni odbor je sklenil ugoditi predlogu luiaftstia pravde ter se fer oče sodišča poslanci Vlad. Pošenjak. ki je obenem odgovorni urednik »Straže« in »Slovenskega Gospodarja«, najzloglas-než6h slovenskih revoiveržurnalov, dalje nosi. Ivan Sušaik in Ivan Stanovnik. Zanimivo je, da obtožuje okrožno sodišče v Mariboru posl. Pu-šenjaka tudi radi zločina po členu 1. IV. zak. o zaščiti države, ker je Pušenjak kot odgovorni urednik »Slov. Gospodarja« priobčil dne 9. novembra 1922. drzen in zloben napad proti naši vojski = Štajerski nemški poslanec se Izroči sodišča. Imunitetni odbor je sklenil izročitev nemškega poslanca in ured-n ika »COlier Zeitung« Frana Schauer-ja sodišču. Proti njemu je namreč vložil grof Eoonomo tožbo radi žaljenja časti po § 491 kaz. zak. = Stalnost državnik uradnikov. Dne L oktobra, kakor smo že javih, stopi r veljavo novi uradniški zakon, Na zadnji sen ie ministrski svet razpravljal tudi o predhodnih odredbah. Sklenjeno je, da se začasno dao L oktobra ukine stalnost državnih uradnikov za dobe treh let Doslužerri uradniki se upokoje. Za ves ta čas pa bodo veljale določne člena 76. srbskega zakona o Gospodarstvo. — Novosadska blagovna borza 20. ju-ffla. Novi Sad, 20. julija. Na produktivni borzi notiralo: Bačka pšenica 77/78 kg 2 vag. 412.50, nova bačka 78/79 kg, 13 vaz. 375— 382.50, nova bačka 100% kasa 10 vag. 355, bački ječmen 64/65 kg, Alk vag. 295—300, srbski, pariteta Beograd, ponudba 270, bački oves ponudba 315, bačka koruza, 5 vag. 300, bačka 4% defektna 2 vag. 300 banatska, defektna 2 vag. 240—250. bačka moka »0« 2 vag. 650, »2« 1 vag. 595, »5« ponudba 590, »6« 2 vag. 475, »7« ponudba 416, >0« ponudba 660, bački otrobi v jutenih vrečah 1 vag. 155. Tendenca mlačna. — Svinjski sejem v Mariboru. Na svinj* ski sejem dne 20. julija se je pripeljalo 85 svinj. Kupčija je bila slaba ne samo radi pičle udeležbe prodajalcev in kupcev, nego tudi radi pretiranih cen in vremena. Cene v kronski veljavi (v oklepajih cene zadnjega sejma): mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, komad 800 do 1100 (800 do 1100), 7 do 9 tednov stari 1600 do 2000 (1200 do 2000), 3 do 4 mesece stari 2800 do 3000 (2300 do 3000), 5 do 7 mesecev stari 4S00 do 5300 (4800 do 5200), 8 do 10 mesecev stari 5600 do 5800 (5400 do 5800), eno leto stari 7000 do 8000 (7500 do 10.000). Kilogram žive teže 90 do 100 kron, kilogram mrtve teže 110 do 125 kron. —g Žitni trg. Minuli teden je bila tendenca popustljiva. Postavno baška postaja notira jo: pšenica stara 4.10, nova promptna 3.90, moka »0« 6.50, koruza 3.05, oves 3.15. V Ljubljani notira'o: moka »0« 7.25, »2« 6.85 »3« 6,15. »4« 5.60, »7« 4.—, koruza 3.60, oves 3.75. — Državna borza dela. Pri vseh »Državnih Borzah Dela« v Ljubljani. Mariboru. Ptuja in Murski Soboti Je iskalo v preteklem tednn od 1. Julija do 7 lulija 1923 dela 234 moških in 140 ženskih delovnih moči. Delodajalci so pa iskali 112 moških in 54 ženskih delovnih moč L Posredovanj se je izvršilo 112. Promet od I. Januarja do 7. Julija 1923 izkazuje 28.738 strank in sicer 13.209 delodajalcev in 15.529 delojemalcev. Posredovanj se Je izvršilo v tem času 6.432. Dela iščejo: kovači, kleparji, stavb, in str. ključavničarji, mizarji, čevljarji, krojači, šivilje, natakarice, neki. mlinarji mesarji sloge, pisarn. močL vajenci? vajenke itd — V delo se sprejemajo: fvelerašl, rudarji, vj-iricarJL drvarji, pietarrt Šivilje za perilo, tesarji slašSčarii, črkoslikarli. ogrjarji, služkinje, kuharice, vajenci Hd. — Avstrijski kredita; zavod za trgovino in obrt. Dunaj. Dne 9. avgusta tL se vrši v' veliki dvorani Oesterr. Ingenieur-tmd ArchJtekten-Verein (I., Eschenbachgas-se 9) izredni občni zbor Imenovanega zavoda, ki bo sklepal o spremembi § 68 nravi Demfčarjl, kj žele udeJežltt se tega zbora, morajo najkasneje do dne 26. Jufffa 1923 položiti svole dehnee s kuponom. V Ljubljani Je položno mesto: Kreditni zavod za trgovino m mdnsartio. Na vsaka 25 delnic odpade en glas. —C Trgovski stiki s Švico. Ponovno-krat se je pripetilo, da so jugoslovenski trgovci stopili v poslovne stike s švicarskimi trgovci, o katerih se Je pozneje pokazalo, da niso redne in solidne osebe in so zbog teza imeli naši trgovci znatne gmotne škode. Ore tu navadno za nesolidne elemente, ne trgovce, ki se spuščajo v spekulacije in ne zaslužijo, da se i njimi navežejo poslovni stiki. Da se zavarujejo naše tvrdke pred takimi elementi, kakor tudi, da se ohrani prestiž solidnih švicarskih tvrdk. prosi Švicarski konzulat v Zagrebu, da se vsaka tvrd-ka, katera hoče stopfti v trgovske stike z nepoznano švicarsko tvrdk o. prej informira pri konzulatu o zanesljivosti švicarske tvrdke. švicarski konzulat v Zagrebu ima seznam vseh protokoli ranih švicarskih tvrdk in more tudi v saj krajšem času dobiti vse podrobne informacije o vsaki švicarski tvrdki. —g Da Je nas Izvoz krenu na krivo pot, izvaja »Jug. Llayd«, navajajoč skrb finančnih krogov v Beogradu, ki živahno komentirajo dejstva da more izvoz v države s slabo valuto prinesti le škodo. Treba se ozreti le na avstrijsko tržišče. Tako je kazalo neki dan svinjsko tržišče v S t Marxu to-le sliko: na trgu je bilo 1538 debelih in 311 mladih svinj iz Jugoslavije, dočim je bilo iz Avstrije, Madžarske, Romunije, Poljske itd. samo 500 pol debelih in 690 povsem mršavih. Poprej je bil izvoz precej časa orijentiran v dežele z dobro valuto. —g Praktičen pouk o vzgoji in pozi a h-tn© vanju vrtnic priredi Sadjarsko in vrtnarsko društvo v soboto, dne 28. julija ob 17. popoldne na vrtu g. vrš. sadjarskega nadzornika Hmneka v Tofcačni uHci 21. —g Dobava sena in slame. Dne 28. jufija rl se bodo vršile ofertalne licrtacrje glede dobave sena In slame pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani za garnizrjo LJubljana, pri vodnem okrugu v Celju za garnizjjo Celje, pri voj. okru-okrugu v Mariboru za garnizijo Maribor in pri komandi mesta v Slovenski Bisrti-cl za garnfzlio Slovenska Bistrica. Predmeta! cgtas s natančne širni podatki Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani. —g Prodaja ladje. Pri oddelku za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 28. julija 1923 ob 11. ustna ofertalna licitacija za prodajo ladje »Vulkan«. Natačnejši podatki glede licitacije so pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Nabava materijala. V pisarni uprave barutana v Kamniku se vršijo ofertalne Mcrtaclje in sicer: 1.) 10. avgusta 1923.: glede nabave 100 kg plošnategA železa ter 350 kg okroglega železa v različnih debelinah; Z.) 11. avgusta 1923.: grleđe nabave SO mi Sip za okna: S.) 13. avgusta 1923: glede nabave 10.000 komadov leskovih ebročev: 4.) H. avgusta 1923: glede na. bana SO kg bele barv« (suhe,) m kg crne barve aarnntot, 80 kg tfrneia (dvakrat kuhanega) , SO kg mrnljuma (suhega), SO kg kita aa okna in 16 kg terpentrna, Natane. . podatki in pogoji so v pisarni trgovin obrtnUke zbornice t LJubljani tam. Kultura. Dr. Vaclav Burian: OB 150-LETNICI JOSIPA JUNGMANNA. Dne 16. t m. je češki narod slavil spomin svojega velikega buditelja Josipa Jung-manna, ki se je rodil prav pred 150 leti v Hudlicah na Češkem. Po dovršenih Študijah je leta 1799. postal srednješolski profesor v Litomčficah. ki so še takrat bile večinoma češke, kjer je že med dijaki deloval v duhu narodnega prebujenja, poučujoč jih v Češkem jeziku. Leta 1815. je odšel na akademsko gimnazijo v Pragi, kjer je leta 1834 postal njen prefekt — Za ljubljanskega bralca bo tukaj morda zanimivo izvedeti, da Je v letih 1838—1842 služil pod njegovim vodstvom na akademski gimnaziji tudi poznejši ravnatelj ljubljanske gimnazije, odlični Ivan Nečasek, ki je v letin 1852—1862 tako uspešno deloval med ljubljansko mladino vzgajajoč jo v narodnih in slovanskih ideiah velikega Jungmanna. Ko je Jungmann prišel v Prago, Je bil že znan kot oče novočeškega pesniškega jezika, ki oa je ustvaril ne samo s svojimi izvirnimi temvejE s svojimi uglednimi prevajalskimi deli iz svetovnih literatur, in Je takoj postal glavni organizator In vodja vsega narodnega in literarnega gibanja. V praškem centrumu je še ladje vplival na mlajšo generacijo, ki se mu je«pridruzibi z vsem zaupanjem, š njim je zavladala v češkem preporodne in procesu nova r«nanlična struja, Id je večkrat bila v vodilnem razponi s starejšo preporodno generacijo Dobrovskega Vzrok za to Je bil v raznovrstnem filozofU-skem temelju obeh smeri. Dočim sta Do-brovskj in njegova šota bazirala na radona-listični podlagi prosvetljeuega Joiefinizma. dočim je Dorovski bil skeptik Voltalrovega značaja, zidajo Jungmann in njegovi somišljeniki na idejah ne&ške in francoske romantike. Na te] podlagi je Jungmann tudi določil ves program buditeijskemu delovanju svoje epohe. Smer in vsebino tega programa mu je diktirala, vodilna narodna in slovanska ideja Jd Jo Je podedoval od prve preporodne generacije s Dobrovskim na Čelu in katero si je prilagodil svojemu filozofskemu pofmovanju^ Tako Je v smisfat romantične filozofije, zlasti pod močnim vplivom rierdeijeve teorije m poljskih roman ti-kov ustvaril prvi program češkega prebujenja: proti hladnemu razumu prve generacije Je postavil žgoči čut; proti skeptičnemu racionalizmu ]e vzbujal pesniško navdušenje; proti aristokratičnem značaju prosvetijenc dobe je naglasa! deinokratlzem v najširšem pomenu te besede; proti prosvetijeaemu kozmopolitizmu in ozkemu teritorij al s emu rodoJjuharstvu Je napovedoval nacionalizem, čigar vsebina mu je obstajala v posebni skrbi za povzel s:o materinskega Jezika ter v močni slovanski ideji ki ie tvori najširšo bazo njegovega bnditeljskega programa vobce. Ta svoj budrteljski program Je poporno-ma razložil že 1806. leta v člankih >Dvoji rczmdouvanl O Jazyku češkem«, ki jih Je priobčil v L letniku Nejedlega časopisa »Češki glasnik« na str. 43. m 32 L a. Zida ga v duhu romantike na čustvu, na ljubezni Domovina ne pomeni več zanj samo rojstni kraj, temveč živi materinski jezik in priprosto ljudstvo, ki ga združuje, isti jezik, ista kri ter enaka usoda življenja. Ljubezen do domovine torej zanj pomeni ljubezen do jezika in ljudstva; k nJim se torej mora odnašati vse budlteijsko delo. Izboljšati in povzdigniti svoj Jezik, pripomoči mu k vsem njegovim pravicam v književnosti in javnem življenju ter izobraziti z materinskim jezikom ljudstvo — v tem obstoja cilj njegovega buditeijskega delovanja! In Jungmann je ta svoj program tudi v resnici izvrševal. Ker pa ie bil pesniški nadarjena narava, kar je pokazal zlasti v svojih pesniških prevodih, je tudi uspel navdušiti za ta namen sy_ojo generacija ki ji Je s svojim delovanjem pokazal najlepšo pot Prvi — jezikovni cilj svojega programa je izvršil pravzaprav on sam. Kakor romantična ideologija, je tudi on smatral jezik za najbolj Individualni znak narodnosti, ki ga je treba tem bolj varovati fn gojitL Razen tega je bil tudi mnenja, da narod ne pogine, dokler živi njegov jezik. In ker mu je šlo ne samo za vzgojo najširših plasti naroda v materinskem jeziku, temveč tudi za splošni kulturni napredek in nadaljni razvoj češke književnosti, zato se Je trudil izboljšali narodni Jezik in ga povzdigniti na stopnjo književnega S tem se Je uprl skeptičnemu stališču Dobrovskega In njegove generacije, ki so smatrali češki Jezik v njegovem razvoja za dovršen in pripuščali so ga samo v delo-kroou ljudskega slovstva. Tedanji češki Jezik, za katerega le fe Dorovski določil čvrste slovnične zakone in Id ga ie že prva pesniška šola Puchmajerieva dvignila Iz propada, m bil še kljub temu sposoben za moderne pesniške izraze m za komplicirano umetniško frazeologijo. In zdaj te je lotil Jnng-mann težavnega dela, celo nasprotnega teoriji Dobrovskega. Prevajajoč na češki jezik pesniška svetovna dela (Ch^teaubriando-vo »AtaJoc 1805, Mil tonov Zaubljeni raj 1811. SchiDerjeve, Goethejeve in Bflrgerjeve balade itd.), je moral deloma ustvarjati nove oblike in besede, deloma si jih izposoie-vati iz sorodnih slovanskih jezikov, pri čemer se ie pokazal odličnega strokovnjaka iz šole Dobrovskega. Na ta način Je torej ustvaril uovoceški pesniški jezik in s svojimi ugiednimi prevodi Je tuS odprl češki književnosti nove umetniške in miselne horizonte. Ravno tako marljivo se Je trudil za utemeljitev znanstvene češke terminologije, katero zahtevo ie slasti propagiral v časopisu »Krok«. Sam pa Je za ta namen dal trdno podlago s svojimi znanstvenimi deli iz panoge literarne zgodovine hi filologije: s svojo Historijo češke literatur« (1825) H i svojo poetiko »Slovesnost« (1830). v katerih Je razen Jezikovne strani tnal vtofS svoje visoke estetične in vzgojne nazore o pomenu umetnosti m književno« IL S tem vnem Je torej In conereip dokazni in tod} Dobrovskega prepričal, da sta češki J Toda s tem ni bilo še njegovo Jezikovno delovanje končano. Ustvarjajoč književni Jezik Je moral često iskati v čeških sto-variih, sodobnih in starejših, v čeških dialektih in sorodnih slovanskih Jezikih; in ko Je s svojimi prevodi obogatil leksikalno stran češkega jezika, ko je s pomočjo svojih prijateljev tudi nabral dovoli gradiva, se je lotil velikega dela. da sestavi besednjak, da bi v njem shranil ves materijal živega češkega jezika. V metodi se je naslonil na poljskega leksikografa Lindeja, po Čigar zgledu je tudi uredil gradivo v abecednem redu in ga preskrbel z nemškim tolmačenjem. Njegov pedetni Slovar češko - nemški, ki je izhajal v založbi Češke Matice od leta 1834. do 1839., je uresničenje navodil Dobrovskega glede sestave slovarjev. Je to monumentalno delo, pravi studenec živega jezika, ker se v njem razlaga češka beseda v vseh fazah svojega razvoja in s posebnim ozirom na druge slovanske jezike. (Dalje prlh.) Zategadelj )e več kakor samo naša dolžnost, da ob tem trenotku zaustavimo svoj korak, da si kličemo v sporrrin pokojnikovo sokolsko življeaie ter ga prLdstav:rao S izgled današnji sokolski mladini. Mnogo je romal br. V-k^s. širokem svetu, a zanj, zi osebnost u'čzovo sta značilni zlasti dve po:l Ona prva pot, kj jo je b3 storii v mlado življenje zapustivSi dom in rodno svoje gnezdo. Posluhnll ie na glas svoje vesti In svo.egu srca ter pihitel med brate srbske, nudeč lirn svo;o pomoč v krvavi borbi za svobodo. Tam ia bc>-nih poljanah srbskih je prejel SVO .u^slo-vanski krst — in postal je ves njihov. Pred poi stoletja je kazal smer poti. ki je po nicj hodrti narodu slovenskemu. Pred pol stoletja — brez učiteljev, brez predhodnikov. Vodil ga je niegov čisti Idealizem, *od?la globoka vera v zmago resnice in pravice, vodilo njegovo svobodr>ljuble, njegovo bratstvo, njegovo Slovanstvo — pa r. odločnosti in njegova krepka voj*. I i tO one rekel bi prirojene mu soko' sti, ki jih čislamo m občudujemo na nem io ki smo zaradi njai Sokoli ponosni. Ji ga mogli in smeli nazvati sv»eiu brata Sokola. Današnja pot je poslednja nizova po:. Kam ga vede? Po njegovi posieU, . . tja. odkoder je bil pričel romati v sv >U 20T-ni mladosti, domov v zemljo sdovs'iiiru, :)j pod sivi Nanos v solčno dolino Vipava. Naj ;e njemu ta poslednja žeiia oll* .z'tv čuvstev, hrepenenja Po miru. pobožne Ljubezni do rojstnega doma, — nam ju ta po-slednia pot njegova si ni bo L Borca sa svobodo polože v domačo grudo, da k> posvet; svobodi. Rod za rodom naj hodi Častit in molit to posrečeno reaikvtlo, dokler tudi Tebi brat Janko ne vstane pesnik ter TI kot zahvalno pesem zapoje: »ena se tebi je želja spolntfa. v zemlji svobodni da truplo Leži«. In ko Ti tudi mi kličemo svok> »ve>l naju pamjat«. Te prosimo, da p^uieseš tej zemljici, ki si >o tako prisrčno Uubfi, uaše jugo^ovenske in sokolske pozdrave. Po dr. Ravnih ar je vem govoru se Jo sokolski prapor poklonil manom pikojiuk^. Oodba je zaigrala žaiosnnko. častniki pa so dvignili krsto v vagon, ki popelje Vukasovi-ćev pepel počivat v rodno grudo. V tem hipu je častna sto traja oddala poslednji saiut. OTVORITEV *SOKOLSKEGA DOMA« v Dolnjem Logatca \e >\ dne 5» avgusta t- L M Dopisi Pogreb polkovnika Vukasovića. Včeraj ob 15. so prepeljali pepel polkovnika Janka Vukasoviča na kolodvor in nato v rodni kraj, kjer ga danes polože pod dragim mu Cavnom k, večnemu počitku v njegov rodni kraj. Veličastni pogreb je pričal, kakšen velik ugled in spoštovanje je užival pokojnik v naši Javnosti. Točno ob določeni url Je prota Dimitrije J a n k o v i č opravil pogrebne molitve, nakar so pevci pod vodstvom pevovodje >Pevske Zvezec Zorka PreJovca ubrano zapeli Pavčičevo »Narodno nagrobnico«. Nato so častniki dvignili krsto in jo med častnim špalirjem 6 vojakov s sabljami v roki in pred častno stot-nijo ter sviranjem turobne Žalostinke godbe dravske divizije nesli na mrtvaški voz. Z* tem se Je formiral veličasten žalni sprevod, ki ga Je otvoril oddelek Sokolov z zastavo ljubljanskega Sokola. Zastopano Je bflo tudi starešinjstvo »Jug. slov. sok. Saveza« pod vodstvom staroste brata Vladimira Ravnih a rja, nadalje sta bila navzoča savezni blagajnik brat Kajzelj in brat Pto-sinc Za Sokolstvom so nesli trije vojaki v žalno ovit križ. Za križem je sledila godba dravske divizije pod poveljstvom kape ta na-kapelnika dr. Čenna. Za godbo je stopala častna četa vojakov in za temi skupine dobrovoljce v ter zastopniki akademskih društev. Tem Je sledil častnik, ki Je nosil na črnJ blazini vsa pokojnikova odlikovania, red Belega Orla 4. in 5. razreda, red Kara-gjorgjeve zvezde, Takovsfcr križec, dve hrabrostni svetinji iu črnogorski križec itd. Vsega skupaj Je bilo 17 odlikovani, Id so aekoč dičila njegova Junaška prsa. Za vozom prote Jankovića Je sledil dvovprelen voz s krsta Na voza so se nahajale vojaške insignije S tiri vojaki so tvorffl špalir aa vsaki strani voza. Takoj za krsto se Je peljala pokojnikova vdova, za tem vosom so stopali sorodraki in najožji prijatelji, za njimi skoraj polnoštevilni častniški zbor s komandantom dravske divizije polkovnikom V očkovi 6em ns čem. Ob njegovi strani je bil dvor. svet dr. L. Stare kot zastopnik \ veL župana. Med dri:rimi odličnim voj a- | šlrimi predstavniku sta bila navzoča tudi če- ! škoslovaški vojaški ataše" ta komandant | orožniške brigade v Ljubljani, polkovnik | Dragic. Za oficirskim zborom so sledili: i zastopnik sodišča višji sodni svetnik Nagode, m a ci s t ratni ravnatelj dr. Zamik, kot zastopnik mestne občin, zastopnik delegacije ministrstva financ dvorni svetnik Bonač, policijski ravnatelj dr. Oustin, bivši ljubljanski župan ravnatelj Peter Grassefli, načelnik narodno-napredne stranke dr. Karel Trtller, zastopnik »Narodne tiskarne« dr. Ivo Tavčar, dvorni svetnik v p. M Gabri- jelfič, svet trg. zbornice V. Rohnnann, obč. I ^ ^ Yfij teraa velikemu nedostatku, svetnik Josip Turk, številni Sani društva j je pfe^ ^ direkcijo ni pobtsnfl »Soča« pod vodstvom podpreds, fin. svet , po\0±^ pa žal, da do danes brez vidnega J. Cveka, različna društva, korporacije itd. ! zboljšanja. Sezona je skoraj na višku, Mo-2ami sprevod Je zaključil oddelek vojaštva, j re£mi ^0 to dovoljenje .prišlo v času, ko bo Sprevod se Je pomikal po Zaloški, Sv. | že prepozno jj, sezona pri krani. — Lanj sta Petra. Miklošičevi cesti, cesti na Južni ko- • vozila 2 vlaka več. Eden Je fcnd zvezo na lodvor in od tu na kolodvor sam. Povsod. | w*aSr k! vozi ob 10, tz Jesenic v Ljubljano, kjer se je Žalni sprevod pomikal, se je na- ; drUgi pa je prihajaj zvečer ob 10. Iz Ljub-braio številno občinstvo, da izkaže velikemu ; rane. Letos so nas tudi za ta 2 vlaka pri-borcu za Jugoslovensko idejo na zadnji poti krajšali. Ce greš v Mojstrano sli v Kranj-poslednjo čast I sko goro, moreš tJrirl isti dau le s velflro Na kolodvora je šest višjih častnikov, j zamudo časa nazad, ker bi vlak na Jesem-med njimi trije polkovniki, dvignilo krsto z cah 10 minut preje odpelje na Bled. PeJiati j se moraš v Lesce, da prideš ob 10. zvečer i domov, namesto ob %1. Tako skrbi te-i lezniška oprava za nas ki smo odvisni od — Z Bleda nam pišejo: Smem Metfl-čani. sem vzkKknil, ko sera bral oovfco, da se jim bo ranaprej brzovlak ustavljal v mestu. Mi Blejd ob kolodvoru pa prosimo ki prosimo aa vse kraje, da iH dosegli to ugodnost, pa efleakor ne gre. To Je res cela ve-lika posebnost da se t svetovaoznaiieni letovišču ne ustav Ua brzovlak. Lam ym bfio to mogoče. Prosili smo na rrriiiistrstvo m interpeliraii so želez, ministra, ki je obljube ukreniti vse potrebno, da se našim želja**, u str rže. Prosili smo direkerjo v Zagrebu to utemeljili svojo prošnjo, pa tai — brroviak se vedno vozi tujce mimo našega kolodvora M| pa gledamo za njkut Marsikdo bi rad tu ostal za par dni, radi bi ga sprejeli, aH v Beogradu in Zagrebu nimajo tolflco uvidevnosti, da hd spoznali, da se s tako na gaji vestjo promet omejuje, se pa pospešuje v nft-bovo to našo škodo, čemu nam reklama, ko tujec k nam ne more prraV Na to ugodnost, da bi se mi domačim mogU voziti t brz*v vlakom v Ljubljano, še niri ne mhdtmo. Smo preveč skromni. Zadnjič Je bfl tukaj nek višji železniški uradnik, S prstom, smo mu pokazali brroviak, ki je vozil mimo, se da bt se ustava, Codfl sc je, kakor se čodhno voza in Jo prenesli pred žalni vagon. Tu Je prota Jankovič opravil zadnje molitve v prekrasnem staroslovenskem jeziku, kličoč »raba boži j emu Janku večnnju pamjat*. V slovo so pevci zapeli še. žalostinko »Vigred se povrne ...« H krsti je nato pristopil dobro volj ec in-žemr Fed. S 1 a J m e r, ki se je v vznesenem govoru, poslavljajoč se od pokojnika, poslovil: Dragi Janko! Stottsoč dobrovoljcev, junakov z Do-brudže. ruskih poljan in Kajmakčalana se posla vira danes od apostola vere v bodočnost in svobodo jugoskrvenskega naroda. Prisegajo Ti, da bodo zvesto stati na straži, dokler ne bo končano veliko delo osvo-bojenja in dokler ne bo svoboden ves naš narod. Z jeklom m krvjo je brto pisano Tvo;e žtvTjerrje in Tvoj meč pravice nas je vodfl po vseh potili do solnčne svobode. Dragi Sokole! Zemeljske Tvoje ostanke za-puščamo na tleh svobode. Tvoj duh je nesmrten tn todi na Tvojem skalnatem grobu naj Ti razcvete nagelj svobode Junače Janko, večnaja Tj pamiatU V imenn Sokolstva Je govoril starosta Jugoslov. Sok. Saveza 'dr. R a v n i h a r, izvajal Je: Stojimo ob rakvi moža. ki je bil v vsem svojem vzornem živpenju blizu Sokolstvu. Ne samo, da smo brata Janka Vukasoviča Sten v svojih sokolskih vrstah, da ga le bilo u1Qk> častno mesto podstarostt sokolskega društva v Beogradu, da smo ga bili še pozdravljali kot člana »Dušana Silnega« pred-hocuka Sokolstva na Srbskem — on Je bfl Sokol po globokem razumevanju, rekd bi po nagonskem občutju misli sokolske, bfl J« tujskega prometa. Vsako leto je siaJbše. ta če raste nezadovoljnost Je temu kriva železniška uprava, k} tako mačehovsko skrbi za nas. — Iz Rogaške Slatine nam pfle stalni poročevalec zdravilišča.: Kakor smo sicer hvaležni vsakomur, Id se nas iz lastnega nagiba spomni v javnosti, bi bilo vendar želeti da bi bil vsakdo. Id »prime za pero« o Slatini to njenih razmerah vsaj kolikor toirko poučen, NK hudega sicer, če nekdo poroča, da toč« t »Aleksandrovem donm-vrla Slovenka tod} » prv niti popravkov... Sicer pa sezona navzlic izrednemu navalu poteka skozi gladko in mirno ter je očrvkino zadovoljno s postrežbo Is — cenami Same tega že nujno pričakujemo, da pred »d5r*-gentskhu ptrftotn« g. dr, ćerm čira prej nadomesti — podčastnika. Je vse zaman: Starina je elitno rdravilhKe, predstavna pred tako mnogobrojnim inozemstvom v nekem smislu že naravnost državo ta ae gre. Silan 4. slovenski narod« ane »sjnnja 1923 ŠTev. 165. Dnevne vesti. V Ljubianu dne 21. /ali/a 1923. fc^ DoD s takšno poHtiko! »Giorna-le b3 Roma« j« te dni objavil razgovor, kj ga j* imel njegov dopisnik Vittorio Pascetit s Srjep. Radićem. V tem raz-rovom jše Radić med drugim, kakor za-trjaje Fascettt s svojim podpisom, podal tole izjavo: »Jaz občudujem ItahV farnek razmrjevam popolnoma njih pri-cadevanje, da si zavarujejo svoje stra-tetičsm sanje. Prvotno mi nismo imen prav nnprasn Italiji, danes pa so vloge zamenjane. Kakor so Francozi Čuvali nad usodo Grške, tako bi morali postopati Italijani napram nam. Italijani bi nas morali podpirali v stremljenju, da se osvobodimo, morali bi nam pomagati, zato pa bi Jan mi nudili svojo absolutno večno nevtralnost...« Dasi poznamo g. Radića kot moža. ki mnogo govori pri tem pa nobene besede ne polaga na tehtnico, vendar nismo mogli verjeti svojim očem, da bi mogel samozvani voditelj hrvatskega naroda in ako je v svojih izjavah se tako nepremišljen, podati italijanskemu publicistu izjavo, ki vsebuje pravi zločin proti hrvatskim hi slovenskim narodnim interesom. Prepričam smo bili, da bo tej Fascettijevi trditvi s!eJalJske Alpe« zemljevid za turiste v — er**-j 1 : 75.0011 • - se dob*, v PW sami Osrednjega otil>or?. ^cv. p!an. društva v Ljubljani, Kralja Petra trg *v 2, m v knjigarnah. Ta že znani zemVevid. izdela« po načrtu g. Knafe'jca, .e vs v.r^rsko popol-njen z dobro razvidno državno mejo. Po*, ckiišan ;e tudi na severu, tako da obsega rudi cele Karavanke z državno mejo proti Avstriji. Ravno tako ie rmii na JugOVSkonS! še Ratitovec prrrisan. Zelo dobro di-Aci hode vsakemu turistu v teh pogorjoi 'n ho nv di kras vsake boljše gostilne v tem območju. — Cena 5 Din komad. — Čakovečki &. K. : Ifirija. Na prostoru igrišča Ilirije se vrti v nedeljo 22. tm ob IS. nogom, tekma med Čakovečkim št. K. in Iiirijo. C IC ie prvak 5. Supe Zagr. nogom, podsaveza. Dosegel je letos več tako dobrih rezultatov, tako n. pr. 2 : 3 proti komo. m. zagr. Haška. 1 : 1 prod relU 01ympi>l, prvaku Juiijske Benečije, 2:0 proti zagr. Sparti, 6 :0 proti knrloviki UlimpljL C. Š. K. je torej moštvo, ki bo zbudilo med c.;šo športno publiko znatno zaniinan e. — V odmoru se vrši tek na 1600 ra za klubsko prvenstvo S. K. IlirfJ«v. — Izjavo. S. K. Ilirija, oziroma njen tajnik g. Betteto je objavil v »Jutranjih Novostih z dne 19. julija rek!.imno notico za nedcljsico tekmo Čakovečki S. K_ : Ili* riJA. v kateri našteva raznovrstna ospelve čakoveškega moštva in navaja tudi da je i^ral »6 : 0 proti karlovJki Oiiirpiji. ki je v nedeljo porazila ljubljansko Primorjo s 6 : 3«. Podpisani odbor nima navade po* pravljati zlobne hi nečastne notice proti ugledu in interesu S- K. Pri-noric. Toda v pričujočem slučaju gre za oficijelne reklam* no notico S. K.. Ilirije ha zato ugotavlja sa slovensko sr*ortno javnost: 1. Primorje je igralo v Karlovcu % rezervo, pojačeno z ne* kateremi igralci prvegn moštva. 2. Primorje ;e ▼ b-to*njI sezoni »3:2 premagalo <^a* kovečki S. K. Pcdp?«An! o-Slov. Naroda«. 7424 Išče se pridna In posten*, s trgovskim tečajem, v računstvu Izurjena ter po možnosti z večletno pra* kso v špeceriji ali galanteriji itd Glavna zaloge tobaka, Kranj 7357 Stanovanje V sredini mesta, event. s hrano. I5CE AKADEMIK za prihod* nie leto. — Dopisi na upravo »Slov. Naroda« do 15. avgusta pod »Akademik/7330«. čez I—2 meseca dobi lahko stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje, shrambe ter podstrešja; upora« ba vrta. lepa mirna lega v Roža ni dolini za dobo 15 let oni, ki ponudi 100 000 Din gotovine za zgradbo dvodružinske hiše na lastnem zemljišču. — Ponudbe pod »Slučaj ugodnoati/7505« na upravo »Slovenskega Naroda«. ^"'tafajtEn* I flbL kun. realitetna pisarna, [Mlini, Poljanska mti 12, ali dve dvodružlnsld hiši ali vili v Ljubljani ali bližnjem predme-tj« od Din 150.000-— do Din 200.000—. HIIo v Ljubljani na Dolenjski strani z vrtom aH brez do Din 125.000-—. Dvodružmsko lii&o ali vilo t Poljanskem predmestju do Din 375.000-—. Eno ali dvodružinsko hBo v južnem predmestja Ljubljane do Dsn 75.00>—. Kmečko posestvo event s žago ali mlinom z zemljiščem in gozdom do 20 oralov za Din do 250.00o—. Močno vodno sito 50 — 80 HP, ee. z že obstocčim večjim pritličnim tovirniškim objektom, najraje na Gorenjskem blizu žel. postal«. Proda: moderno dvonadstropno T Ljubljani, na jako pro-kraju. izredno pripravno ra nreditev trgovine za Din 1,150.000*—. Mnnncgra)etto krasno vHo S ■risat od glavne poste, z dvemi takoj fvosflimi komfortni«! stanovanji, obihuim vrtoni za Din 520000-—. TrQ»¥llrtr Kiso sredi Ljubljane s štirimi lokali za Din 1,000J000-—. Dve atanjovnnjsftl hlil v Liubltanl za Din 500.000— in Din 750U00O-—. TrffOVSfco Mio s tremi trgovskimi lokati in obsežnim stanovanjem v predmestju Ljubljane vse razpololljivo za Din ' 500.000-—. Krasno HJlo z vrtom in takoj prost n stanovanjem v Šiški blizu kolodvora za Din 325.000 —. VHI Stilno hižo, pol ure od Ljubljane, z lepim stanovanjem za Din 175.000 —. Enonadstropnu HHo s prvovrstno goatilfio in kavarno v večjem mestu Slovenije za Din «00.000-—■ Veliko trgovske hiSe z vpeljano trgovino in velikim posestvom ali tudi br.z v večjem mestu na Dolen skem, vs'aJ ,iuj-nosti po izredno nizki ce~.i za Din 750x00-—. Hišo e gosii^vj n Ugr** vino ter posestvo?« v jako prometnem kraju Noiraniske za . Din U25.au;-—. i j Ve* krasnih vil ev. s ro- jhištvom na Bledu od 300.000 i do 700.000 Din. I I Tovarno v surovem izdelano, j nosebno pripravno za železno j stroko za Din 1,000.000 —. Veffko trgovsko ttfio z lepim posestvom v Savinjski dolini ! za Din 750.000 —. I Tovarno lesnih izdelkov s j Šestimi vel. objekti in posestvom J za Din 1,500.000—. H?£o z cjostiSno in mesarijo ter 2 prostimi stanovanji v mestu na Dolenjskem za Din 175.000—. Lep gozd in vinograd (80 hI pridelka) pri Brežicah za Din 75.000-—. Stavbene parceie v Ro?ni dolini in Dunajski cesti. Več kmetskih posestev od 50.000 do 1,000.000 Din. Gozd ob železnici na Gorenjskem 9 oralov v last za D.n 100.000—, Krasno hišo z gosp. poslopji in nekaj polja, pripravno za gostUno in trgovino na Dolenjskem za Din 150 000—. flsds: Lep trgovski loV " 1 in kras* no stanovanje 5 sob za eno leto zastonj kupcu manjše obrtne hiše v prometnem predmestju Ljubljane kupnina Din 125.000.—. Fatrzbaie: Večje število komfortnih stanovanj od 2 do—5 sob s - ritikl. proti visoki najemnini in nagradam, za takoj ali za jesenski termin, ter prosi lastnike novih haš in onih ki zidajo, za tozadevne prijave. Raznovrstne trgovske lokale, gostilne, mesarijo« mline In iage. Enodružinsko vilo v L -'ubrani za večjo, proti plačilu raz-iike. Gozcf na Dolenjskem za niso v Ljubljani. 5t3RO»j<*nje in trgovsk: Sukal v sredini Ljubljane za večje. 1 PraeMjsid Zf*. Slovenijo, Hrvatsko, Srbijo in Bosno se iščeio. Ponudbe pod .TOVARNA" na Aloms Ompanv, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 7458 Prvstraa lastnega pridelka letnika 1921 in 1922 prodam po najnižjih cenah od 300 litrov naprej franko koloovor Ptuj. — Sari Sasper, Ptuj. 7379 TrsoMin mmm /. lastn'm industrijskim žel. tirom do njih, pisarni in tclcf n v stavbi se oddajajo. Reflektira se samo na velik import in eksport Več pove uprava Slov. Nar. 7454 SPREJME SE r~»- ma, p^dna in strogo zanesljiva samostojna kuharica / daljšimi spričevali, k dvem «4scbam. Plaea po dogovoru. — Ponudbe pod »Kuharica 22.OO0 750S« na upravo »Slovenskega Naroda«. PRODA SE dobro ?13na MANUFAKTURNA TRGOVINA V LJUBLJANI. Kaoitala ni potreba veliko. Ponndbe na poštni predal 160. Ljubljana. 7515 ■•v ena gospodična £re za strojepisko ali korespon* dentinjo kot začetnica v kako pisarno cn ali dva meseca brc?.: plačno, da pride v prakso. Gre tudi na deželo. — Naslov pove uprava »Slov. Narcda«. 74S0 ruto« se sprejme v trgovini z luksuznim blapom. Predpogoj: stanujoča pri stariših. Naslov pove upravniitvo. družabnik brez sodelovanja bi se udeležil z večjim kapitalom pri solidnem podjet u proti primernemu jamstvu Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod Mili Ion kron 7475- V SCamnlku rsa se odda velik, lep prodajalnlški lokal. Tam so naprodaj tudi ve lUd kanan»SiovcDskega Naroda«. 7523 15150 meMovnno * »^ Ji 0 ^a stalno išče drž. nnmcšČen inženjer s soproeo, brez otrok Ponudbe pod „Stalno 7486" na upr. Slov. Naroda. 7486 eno aH dvodružinska, z vrtom, četrt ure od Celja, v krasni, mirni, so!nčni lesi, se takoj ngodno -:roda. Cela hiša takoj prosta. Pismena in ustmena po'asnila: D. ČEBIN, Celje, Lava 27. 7473 feki frr?ev5i !n nos?!!ničarii pozor! Proda se večja množina vina letnik* 1922 od 11 do 76 kron liter, — Ponudbe pod »Vino/6959« na upravo »Slov. n" - oda«. n^bro ohranisna ura rroda?dT? konf> ^-[Zamenja se stružnica bro Ci:^ar?|cno kočijo na nogo za t-rnsmisij-in dve sedli. Naslov pove uprava »Slovanskega Naroda**. 74(>4 CStehuhr). lepa, rosebr.e vrste dobro hranjena, NAPRODAJ — Naslov pove uprava »S'-^*. Naroda«. 7535 Sfanovanie v sredfni m p*t* SE ZAMENJA s :o stružnico. '■ - - . A .o — T.c-1:- — L.'mV ja-a 739C Nemščino in francoSči- p^rf« r*p pn^F^TVn no oončnje gospa, biv- ff ^Jd ^ { 1 5U za stanovanje v ustlfh učiteljica fvra 8 Dir! — Naslov pove upr.iT«i Naroda«. ■ s 7530 se nec za trnovski lokal. Nnslov in ceno pove uprava ^Slov. Naroda«. ■^h S8 SKIj pIIIV Naslov po" - upi skega Naroda«. ; va ►>!• »ven* 7536 NA PRIMORSKEM, r eter Luiin Gabrovice. p Komen. 734« 1 Llid 5g 40 do 50 h! dobro ohnii njenih in o\ in jenih sodov. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7513 Bosfilna in trgovina SE ODDA TAKOJ NA RA. CUN. — Makso Kopitar Cerlo niča Jt. 50. — Pogoji istitam 742^ prvovrstna moč, 2 izvrstnimi svedočbami za tovarno usnja — Izčrpne ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Usnjarski skladiščnik ,7417«. Prodam šieteže, r?udcl- j ne in izložbena okr»a za ?ranuiaktnrno trgovino! Wf Ogleda se lahko od 12. do 2. j g£ ure popoldne. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7509 j JŠst BAŠTOVANSTVO ^Podravsko<4 poljeprivrednog društva u Dardi« kraj Osijeka, željeznička stanica, NUDJA svakovrsne povrče napose: Ijus benice. dinje, rajčice na veliko, r>ostavljene vagon stanica Dar* da. rrr vrlo povoljne cijere — Brzojav: Poljoprivreda Darda. Jiiterurban telefon br 18 7474 insfinja, samostojna s1ovcnSEOVENSKI N A R O D« dne 22. julija 1923. 8 ter. 165* AUTO HITER-ELEGANTEN-EKONOMIČEN Svetovni rekord najmanjše vporabe: 2*38 Mtn pa 100 km. Vporaba normalnih voz 4—5/ oa 100 km. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo LJUBLJANA SODNA UL. T.l.fon it. 461 Telefon it. 461 Lepo KITARO in MOŠKO KOLO PRODAM PO NIZKI CENI. Naslov pove uprava »Sloveru skega Narod««. 7449 Veleorostoma klet SE ODDA TAKOJ V NA. JEM. — I. Goljevšček, Spodnja Šiška, Kolodvorska ulica 181. 7382 Prodam vinsko posodo Kovacnica v Zagrebu, za transport iz klanega hrasto* vega les* L vrste od 5 do 7 hI (Din 3.— za 1 1. — Vpraša se: Mihajlo Ivanovič, Zagreb, Fran* kopenska ulica 8. 7093 prav dobro idoča, SE ODDA V NAJEM. Potrebno je neko« liko gotovine. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda* pod »Kovacnica/7245«. Zalivala. Trpel f«n na govorni hibi — jecljanju. Učitelj v Radečah pri Zid. mostu, g. Jos. Armič, mi je pomagal, da sem ozdravel, lzre-1 aut najtoplejšo zahvalo. Fr. S trn a d, železničar Prestranek. Staro lito železo kupujejo po najvišjih cenah Gligić I Drugovi ovlaJtena agentura Novosadske produktne berze Novi Sad, Kralja Aleksandra 10 Fides Telefon: 146 Kupujemo i prodajemo zemaljske, žitarske i mlinske " evode za tudi račun nz telegrafski i telefonski nalog a po uzanenma Novosadske Produktne Berze. I Svloarska firma v Avstriji I F. Oberhansli & Comp., 2°TieMSS z a m Bodensee (Vorarlberg). Moderni stroji za žage — Polnoiarmeniki na valje — Jarmeniki za tavolete (Spaltgatter) — Horicontalni jarmeniki — Počezni stroji za debla — Robilniki — Nihalne žage — Brusilniki — Stance za žagne zobe Ltd. Opremljanje kompletnih žag s transmisijaml. Točna dobava. Cink Svinec Aluminij Čast nam je javiti vsem interesentom, da je Cinkarna d. d, v Celju poverila naši tvrdki generalno zastopstvo za nakup vseh svojih potrebščin (cinkove rude, kovin, premoga, olj itd.), kakor tndi za prodajo vsen svojih izdelkov (surovega in rafiniranega cinka, cinkove pločevine, cin-kovega prahu itd.) Prosimo vse stare in nove dobavitelje in odjemalce Cinkarninih potrebščin in izdelkov, da se v interesu hitrejšega poslovanja obračajo izključno na podpisano tvrdko. Evgen Lovšin j LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 15. Talaloa STO. Bnojavni naslov „Buda". Generalno zastopstvo za Jugoslavijo in Balkan tvidk: Tb Central Emopsan lina 11 Mežica naftu tovaraa v Hostan pri Lialiai ii Ciukaioa 3000 Din posojila : Proda se večja HIŠA RABIM. — V teku enega leta \>rnem 5000 Din. Ponudbe pod »3000 Din/7443« na upravo »SL Naroda«, Pisarna in skladišče v bližini glavnega ali državnega kolodvora SE IŠČE. — Naslov pove uprava »Slovenskega Na« roda«. 7456 Proda se 7 odstotno državno posojilo (Din 12.500) pod zelo ugodnimi pogoji. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7431 tik Ptuju, zraven hiše je 1 oral lepe donosne zemlje; pripravna je za zasebnika, industrijsko ali trgovsko podjetje. Posredovalci izključeni. Vprašanja na: gospa Rulz, Ptuj, Sp. Breg 2. 7467 Proda se salonska oprava temnordeči baržun, obstoječa iz divana, štirih foteljev. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7484 Banatsko AJDO la RAZPRODAJA NA VREČE IN VAGONE M. BIELIĆ, Ljubljana. Dunaj* ska cesta 33 po najnižjih dnev? nih ceanh. 7455 ODDA SE kasno stanovanje v eni najlepših razglednih točk na Bledu, pogledom na jezero, zračno verando, čolnom in ko* pališčem. radi prekinjen j a se* zone za polovično ceno. Odda* do se tudi posamezne sobe. — Natančnejši podatki: Vila M a* raji, Bled II, Zaka 85. 7351 fr ne ordinira. ŠTEFAN BABITT MARICA JEZERŠEK poročena Cleveland Ohio 21. julija 1923 Gobe, knmno, Une i, lipov cvet i, t. d. 0 9 9 3 »* .3 M. OEBSAE JI Co.f LJubljana, Kongresni trg 10. ■■■■■■»■■bina obstoječa iz 2 večjih ali 3 manjših lokalov (tudi na dvorišču ali v baraki) se išče v ljubljanski okolici: Zg. Šiška, Vič, Novi Vod-mat, Moste. Pogoji: vodovod v hiši. Ponudbe pod ^Delavnica-na Aloma Companv, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3 Išče se stanovanje, obstoječe najmanj iz dveh sob in kuhinje. — Event. ponudbe pod »Inženjer/7452« na upravo »Slovenskega Naroda«. TroovsKa enonadstroena obstoječa iz 2 stanovanj, kleti, pralnice in vrta, se proda. — Kupcu lokal in stanovanje na razpolago. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7485 concoiniiLtLJDcoaDnai a i r Kupim vsako množino belih cunj vsake velikosti in šifer jutastih, bombaževih, platnenih in suknenih ostankov ter drila. Ponudbe s ceno na: KRISPER, Ljubljana. Rožna ulica 19. 74S7 Slav. občinstvu vljudno na-znananjam, da sam se presolil s svojo delavnico Iz Stopanje vaal f svojo lastno hišo oa Selo hI*. et. 34 (Mosta) ter se priporočam za nadaljno naklonjenost z obilnimi naročili. — Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršitev točna, ceue zmerne. Anton Strnila, Fo^rsk! mojster, Selo 34 (Moste) 250.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na posestvo z lepo enc^ nadstropno trgovsko hišo v kateri dobi upnik takoj stanovanje, obstoječe iz 2 velikih sob, kuhinje, vrt? in drugo. Ponudbe pod „Bodočnost" na Aloma Com pany, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. Engros trgovina s 30,000.000 K letnega prometa se v Sloveniji ugodno proda. Ker je ista ob italijanski meji je pripravna tudi za eksport in import. Potrebni kapital 3 milijone kron. Naslov se izve pri upravi lista. 7503 Kompanjon Trgovsko in tehnično naobraženi gospod, zmožen reprezentacije in organizacije z dolgoletnimi izkušnjami v raznih industrijah, vstopil bi kot sodelujoči drug v dobroidočo industrijsko podjetje. — Financijelno se začasno udeleži s 50 do 125.000 Din. Stroka industrije ne igra vloge. Ponudbe na upravo tega lista pod Drag 7233. Prodamo kovinaste In deloma lesene dele za dvotirno žično vzpenjačo za gravitacijski pogon. Nasilna vrv 30 mm, vlačilna vrv 13 mm v premeru, obe vrvi pleteni iz okroglih Htojeklenih žic, štirje voziči z obešali za prevoz hlodov; napenjalne priprave: zavora. Vse v porabnem stanja. Ponudbe pod Pogorja na ALOMA COMPANY, anončna družba, LJUBLJANA, Kongresni trg 3. 7400 UNIJA Fi h j alka Simon Kmetec, Ljubljana, Kolodvorska nlica štev. 26. Sprejema potnike v južno in severno Ameriko, izdaja točna pojasnila in prodaja vozne liste, ODHOĐ IX LJUBLJANE VSAKI TEDOL Glavno zastopstvo za Jugoslavijo J. G. DRAŠKOV1Ć Zagreb, mBu o—ta pri državne« kolodvor««. PODRUŽNICE: Beograd: Balkanska ulica 25. — Sušak: Jovo G}. Ivoševič, Karolinška cesta 160. — Split: Ante Buć Dioklecijanova obala 13. — Oral: Ivo Lovričević. — Bitol}: Ojorgje J. Dimitri. je Vič 4 Korap., Bulevard Kralja Aleksandra 187. — Vel. rVčkereki Dušan Lf. Mihajlovic, Trg Kralja Petra 4. Potnike do Hamburga spremila družben! uradu ki dobro izvežbana pri izdelovanju stavbenih proračunov in obračunov se išče za takojšen nastop pri večjem stavbenem podjetju pod šifro »Stroko vn j a k" na Aloma Companv, anončna družba Ljubljana, Kongresni trg 3. Tn se izve tudi naslov. Pozor SiSka! - Razprodala! Cen j. občinstvu vljudno naznanjam, da bom vsled opustitve trgovine v Spodnji Šiški, Celovška cesta 22, vhod Planinska cesta, od 23. t. m. naprej do 15. avgusta 1.1. vse nahajajoče ao blago v zgoraj omenjeni trgovini razprodal po znižanih cenah. Ne zamudite prilike 1 L. Pevalek, trgovina s papirjem, špecerijskim, kolonijalnim, galaaterijskim in nori mberSkim blagom ter drobnarijo ieleznlne. 7511 išče dobro vpeljanega ZiM Ponudbe pod .T. L." as Companv, anončna dražba, Ueb-ljana, Kongresni trg 3. 7460 Priložnostni nakup je stavila v s Umi vrh o vpeljave svojih iadelkov bljanskim tvrdkam 1000 kosov dobrega sifona po zelo ugodni ceni na razpolago. Cena za meter pri odjemu celega kosa Din 16*50, sicer pa Din 17--. Blago se dobiva od 23. t. m. ij pri omenjenih treh ljubljanskih tvrd k a h. 9 05 524^12597829 18 18 0954 3431 UU 14 Štev. !S3. ,SLOVENSKI NAROD* dne 22. julija 1923. stran 7. žarnice /s vlečene žice. ■ -1 > _ i ! * fel 111 lil 11T T! 11 ~"! F? ? Izvanredno popravljeni L0K0N0 BILI prornrtno sa s*?n?ee 2ag:eb l Lub'.nna §iepohoar!jive. Inserira I..44 4 * j ^fihUamfzpadajoIssie, ^ ^ 't ^ -se Uam deia prhlfa? in r^k^K ^ Vas srbi giava? Poskusite, prosim* V> Dr. Dralieja 3 Proda se pritlična hiša v Zg. Šiški ob glavni cesti, pripravna za vsako obrt, posebno priporočilna bi bila za pekovsko obrt, ker cela občina te obrti je navezana na Sp. Šiško. Natančno se poizve Fr. Zajec, Zg. Šiška 105 ••^ ravnaš: orttt ara« • i..: uglasil!« m ~£ ~ ' o-' k popravlja Ti - i| v solidno solidno tn točno ter gre tudi na de'elo. £f*!'!ir H-n^o LJubljana reilKS rOVSe Tržaška c 45 Ako želite dobro kupiti aH prodati nepremičnine. Vara .Fortuna" opravi vse posle vedno najkulantneje, brez kakršnihkoli stroškov. Naprodaj Ima hi$e, vile remliišča, ki so Vam tudi na ogled. Izvolite se obrnit' na Fortuna, koncesijo-nirana po vis. vladi. Zagreb, Martlćeva ul. 93. j^. '•' is res o v si Zadovoljni bodete! _ Ciavnai aaloga za preprodajalce ISIS, d. d. odjel Juri OraHe, Zagreb, Palmoticeva ulloa broj 66" ki dela poglavitno z Italijo in vi a mare, s prvovrstnim prodajnim aparatom išče interesne skupnosti s strogo solidno slovensko produkcijo, ki poglavirno izdeluje »travi*. Poročila in informacije na upravo Slovenskega Naroda pod zdvahen promet 7409. MM WM % Mi i iii Lfa i -sna, Bohoričeva ulica 20 \Vo'f 1908 19^3 1917 1012 1990 1921 Lanr 1912 19!2 1917 luia 1912 1912 1914 15 ;-■ 24 '40 30 50 40 - \ 54 75 H ' IQ'4 1920 1913 1912 -9 9 1906 1916 Lanz 10 20 I 1916 15 25 11 1921 2" 3 22/35 26 42 54/49 191 4 1909 1913 192] 38 5/ f( iyio H*5 62 ?0 70 1 >0 8> 1 0 100 150 130 ' M 150 2 0 35 4&0 HP 50'TO F 90 70 110 85 M 20 100 130 170 235 260 330 Vršaci i samohodni lokomnbiU svih ve'ičina. — Lokomobi kotlov! 22, 32 qm. — Jednogodli« nje tvorničko jamstvo. Prvorazredno generaluo popra\l'eni, savjesno isrtofi — CnčfboiiSga. Ve? rovf-»o ppodnfl naslov: BREHiEH —18EW YORK jOeorz* Wasfrfr^on- .Pre^dent Flllmore' "^JT [Pr^Sent RooSrelf .Amerika" .President Artur- Zahtevajte natanČn« p^M^ni in $te"fl*0 voznfg« Usta. UNITE TATEs l Beograd. Palata Beogradske Zadruge 7adružna Zveza v Lfwb*;ant. _ES Tige^^ III Z 2 Z 2 hi l| iTi ii Izvršuje sklep občnega zbora delničarjev Obrtne banke v Ljubljani z dne 18. aprila 1922 sklenil je v to pooblaščeni upravni svet na temelju odobrenja ministrstva za trgovino in industrijo, št VI 3417 ddo 30. junija 19^:3, provesti zvišanje glavnice od Din 1,250.000-— na Din 2,000 000 z izdajo 15.000 novih delnic po nominalnih Din 50*— v skupnem znesku dinarjev 750.000*— pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na vsaki 2 stari delnici 1 novo po kurzu Din 50«—, prištevši Din 7-50 za stroške in obresti za komad. Plašči starih delnic se imajo pri podpisovanju predložiti v svrho odkolckovanja. 2. Ostalih 2.500 delnic je na razpolago delničarjem oziroma novim subskribentom po tečaju Din 55"—, prištevši Din 7'50 za stroške. 3. Delnice participirajo s polovico kupona na čistem dobičku za leto 1923. 4. Subskripcija se vrši v času od 15. julija do 15. avgusta 1923 pni Ob ni ti 3 banki v Ljubljani in njeni podružnici v Ljutomeru ter pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju, Brežicah in Kranju. 5. Korzni dobiček, ki nastane iz izdaje novih delnic, se po odbitka vseh stroškov ifl pristojbin pripiše rezervnemu zaklada. 6. Pravico do reparticije si pridržuje upravni svet in se za nedodeljene delnice vplačani zneski vrnejo s 6°/, obrestmi. 7. Za uspeh te emisije jamči posebni sindikat Upravni svet Obrtne banke v Ljubljani. ii ii i lif „SLOVENSKI NAROD** đav tt. )afi)a 1*1*. 8tet\ 166» 3! =3C 3E LJUBLJANSKA EDITNA BANKA CENTRALA: LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA PODRUŽNICE: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj* Maribor, Metković, Bovi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. TelćIOD M. 1413.531513 in 501 Ml d Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. 3E DG 3E 3E 35 Manufakturna trgovina Marija Rogelj, Su. Petra cesta št 38, vljudno naznanja, da se je preselila v Lingarjevo nlieo štev. 4, druga ulica pod frančiškanskim mostom ter se priporoča nadalje obilega obiska. Blago dobro I Cene nizke! Medj i murski konji! Poltežki in čisto težki konji in kobile za vprego in odgoj za gospodarstva in tovarne stoje stalno za prodajo pod najkulantnejšimi pogoji pri g L U, leletigovii s tali. ČAKOVEC i Medjimurje, Jugoslavija. g Btaefevfc Vajda, Čakovec Telefon interurban 59, 4. ■ LMikuš Ljubljat, lirai trg 15 priporoči roji zalfrgo dežnikov ■ salotai-kov tar sprahajainih pale a iiiižajaja tna B safaa. Najstarejša slovenska pleskarska ii lilanka delavnica Ivan BrlcelJ, Onra;eka c. 19, se priporoča. Izvršitev točna cene zmerne. 2530 med dobrim najboljše! Pfaff 1 Pucti ainalni stroji, W oozna kolesa za _v razni ladaUio tn obrt av nool modeli Crnaca a n* btago. Dgodae cene in plntilni pogoji. IGNHCIJ UOK j UUBUHKH HOVD IHESTO I I i L H E N R I KENDA Svetlontotlri oropa de ehlne samo Din 160 tr* 17. Jeteka! Dr. Pečnik ordinira za pljučne bolezni vsaki petek, tudi v četrtek v Sv. Jurju ob južni železnici. — Čitajte njegove 3 knjige o jetiki. 7927 6. F. Jurasek Ljubljana Voaana.12 Uglaiujem ter popravljam glasovirje In harmonije, Ipedjelno strokovno in ceno l Cele opreme u neveste, ln entlanje izdelale točne m solidno novo-otvorjena izdelovalnlct P. Jančigai, Ljubi iana, Resi jeva cesta 29/1 levo r..,.W.WNCt PTUJ Dr. Dri J ordinira zopet redno od 2 do 3 vsak dan. Beethovnova nI. 19 priti. (Nepremožnim brezplačno.) Peter Semfeo L jugoslovanska barvarija, krznaretvo la strojarstvo Ljubljana. KriSevnftka ulica 7. Bom lisičje kože, katere izdeluje v najmodernejše garniture. Prevzema tudi vsa popravna v moderniziranje. „Aikadont" ZOBNA PASTA, USTNA VOrv ZOENI PRAŠEK. D bi se povsod. C! rras zaloga drogerija A. KANCI Ljubljana. 2964 Rabljene za moko 85 kg vsebujoče, ln za otrobe 50 kg vsebujoče, dobre, čiste in brez-luknjaste kupi Vinko Majdič, valjični mlin, Kranj. 60q0 Gostilničarji pozor! j CgnO §e proda KODAM dohro ohra.meno i SV PRODAM dobro ohranjeno SESALKO ZA PIVO. — Na* slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 7332 Vreče, R • BLJE*" : TN DOBRO C RANJENI — KUPIM. Jos. BAHOVEC. Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 7. 410 Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri t Teod. Korn, Ljubljana Poljanska aaata it. S. Krovec, stavbni, galanterijski ta okrasni klepar. Instalacijo vodovodov. RaoRTi strele vidov. lankiis a kJesetne npan Izdelovanje posod Iz pločevine za firnež, barvo, lak In med vsake velikosti kakor tudi posod (ikatle) za konzerve. Ral nU ^ novi modeli z dobro prevmatiko že od Din 1500-— naprej. Mntnffbi najnovejii amerik. tipa mUlULlRI .Evans- in D. K. W, ter .Orionette* in .MotoretteV talita: S?a?*^S od Din 65—. Pranrodaald ■ aaaaaai aSja ona. Sprejemajo se tudi vsa po« pravila« ornojllranjo la po-alklanja. Tribuna F. B. L, tovorni aaasiat a strelka voiiaav, Ljubljana, Kariovska cesta 4. družba z o. z. tovarna v Ste« bn posta Domžale. Prevzemajo se rudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevi* i Tršan v Ljubljani, Pre-Sernova ui ca it 5. Sprejemanje v sredo. Zil o ga v Celju, Gosposka ul. 4.! aato Lavrfa & Element 14-16 HP, s tremi sedeži, malo rabljen, v najboljšem stanju, s kompletno opremo, nadalje 1 dinamo znamke AEG 0*7 EP 150 volt 060 vrtilni* krogov. JOS. STADLER, Ljubljana, Sodna ulica 11. popolnoma izvežbana nad 25 let stara prvovrstna meo* pridna in zanesljiva ter lepega vzornega vedenja, se sprejme. Ponudbe na B. Mi klane, Ljubljana* kakor bukev, javor, jesen, mahagoni, oreh, amerikanski rožnati jesen, slavonski hrast itd. ima vsako množino vedno v zalogi po ugodni ceni, nadalje ca 30 m* popolnoma suhih hrastovih desk 30 mm strokih. Jos* Stadler. tovarna stolov in lesnih izdelkov, Ljubljana, Sodna ulica štev 11. 7494 OH I Že 47 let pod firmo P. Kirbisch v Ljubljani, Kongresni trg 8 obratovana slaščičarna s kavarno se v polnem obratu proda takoj ali pozneje. Eventualno se ob posebni oddaji strojev, opremnib predmetov itd. lokal tudi drugače odda v najem. IG 2E Preselitev trgovine. Naznanjava vljndno, da preseliva najino trgovino z železni no m 25. j u lijesa t L s Cankarjevega nabrežja £t. 1 v lastno v Stritarjevo ulico št. 7, kjer bodeva trgovino znatno r a z i i r i 1 a. Prosiva obenem za nadaljno naklonjenost ter zagotavljava cenj. odjemalcem najboljšo postrežbo. Z odMMa spoitovanjea BREZNIK A FRITSCH, trgovina z 2el«znlno. — lil rEl£ 55 19 Oglasni del! Sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise po predpisanih tarifnih cenah, kolodv. in prometnih prostorih. Pri večkratnih naročilih omenjenih reklam primeren ' LiiianUtari bi Oglasiti deli Lastna izdaja najmoder. in najuspeš. parmanentnih reklam, katere nvričuje na popust Točna in solidna postrežba. Konkurenčne cene, Proračnni brezplačno. Ljubljana, palaia Ljublj. kred. banke. »liv^u %xx "™*>V** , #Yil ~J|?2f2 kom. družba za strojno ia električno Industrijo. Dobavljal oloktr. aaaterijal, oloktr. aaotorja Itd. vzeta vrat »troje, tranemlslje, apecljalno podjetje za stroja leono iae»aets-«ja. K one podietie za elektrotehniko: naprava elektr. central visoke in nizke napetosti za luč ia moč, izvrševanje vseh dektr. inltaladj. Konces. podjetje za: pralne in vročevodne kurilne naprave, vodovodne InSUladje, popravilo in pootaviicv parnih kotlov. Lastna delavnica za elektrotehniko, stavbno in strojno ključavničarstvo, mehanika. Pisalne stroje VIUEN SEOUARDT. ,*,Uto"afeSSSw" 4 delavnica za p realno mehanike. Geodetični instrumenti, hidrometrični aparati, plani-metri, pantografi, logaritm. računala, merilni trakovi, nivel. letve in tissirke, prismatična. in draga precizna merila. —— Previsna riaalna eredla. —— Popravilo promptno ia solidno. The R£aT Co. Telefon zoa. LttibHana SradlSte 10J et KORANIT Elektrolvtne bakrene žice la bakrene vrvice itd. Izdelek Heddern-JeeJaaer Knpferwerk aad SOddeutsche KabeHrerke A. G. Frankfurt am Mala Visoko la nizkonapetostnega PORCELANA tovarne H. SchombuTff a S5hne, A. Porzellaawerke, MargaiethenhUtte, BjBBJJaa, SĆznvanoort — Velika zaloga 1 Samo na debelo! sailala ne premoči, ne odzebe, se ae lomi la ne trša, je popolnoma si-emea proti ognja, tod ta vinarja, tehta aa 1 m> samo 12 kg, je neomejeno trpežea, je boljši kot vsi eternitl, je najboljša in naj-efsa štrena kar ne potrebuje nikdar popravila. Fran Hofevar l^lava, attatiemaaava šesta m. - KABOL BASTIANČIČ zavod za tehnične ia dektiotetenčne potrebSetor Produktivna zadruga Ljubljana Kolodvorska ulica 18 Kleparstvot Stavbeno galanterijsko in ornamentno. Kopalne banje, f ehtari za mleko, škropilnice, raznovrstne kuhinjske naprave. Na drobno. Na veliko. Pocinkanje ia od nanje raznih predmetov. Kotlarstvo! Izdelava vseh vrst bakrenih kotlov in bakrenih cevi, kotli za žganjekuho, za pralnice, za štedilnike itd. Na drobno 1 Na veliko! PKocesijoniran zavod za vse vrste vodovodne inštalacije. Inštalacije klosetnih naprav. Montaža la preizkušnje strelovodov. Spreiemala m tbb v to stroko spada|oca dela. bombi arttrol Rok Čaki. Ljubljana, %q. Slaka ai. IS. Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela najsolidneje ia najceneje. Mihael Peternel LJubljana, Celovška 80. Eksport luksusnih čevljev lastnoročnega izdelka. Na drobno! Na debelo ISOLATORJEV Cestrala: LjabJjaaa, palaca Linbljaaske kreditne banke IWHL KABA, Brzojavi: Ljoblj za visoko napetost, motorjev, generatorjev ln transformator j ev tvrdke Uoyd-Dynamowerke, Bremen. ELEKTROLYT-BAXER. U IZOURNl trak. .DURABIT" Zahtevajte pcaadbe 1 ' vjifcaeaa tanhlntaa aa VBah jjeaavaaaBl m. Ma^fBMkOaa veleaelaaai apNlOlfta la eakrbo]e le •: Anonlni in reklamni zavod „APOLLO", UubUana. Stari trs itev. 19 Prostoti so rssdeljeni na štiri dde in sicer: Pročelje, okrog sejmilča, notranji del sejnifiKs in poleg vhodov v paviljone. Pojasnila m proračuni brezplačno. ^076 23 5 17211786 11 13 32 2148 N^HD 002370 stev. 165 ♦SLOVENSKI NAROD« One 22. juliji iy2o\ Stran 9 St. Cirković . Konkordat z Vatikanom. Beograd, julija 19^3. Potreba, da se čimpreje uredi pravni položaj katoliške cerkve v naši državi, je važna v dveh ozirih — v mednarodnem in notranjem. Prvič, da stopijo na normalni temelj odnošaji med našo državo in sveto stolico kot subjektom v mednarodnem življenju, ki je zainteresiran v tem vprašan/ii in drugič, da se v tem pogledu doseže znaten uspeh v prid države same v notranjosti. Najvažnejša funkcija vrhovnih organov vsake države obstoji baš v tem, da spravijo državo v razmerju do drugih držav in mednarodnih subjektov v normalno stanje ter obenem v notranjosti države urede to, kar je še neurejeno in nenormalno. Dokaz za prvi smoter leži že v tem. da je zadnja in najvažnejša inicijativa potekla od zunanjega ministra, za drugi pa v tem, da se je to vprašanje sprožilo in pretresalo v narodni skupščini in v javnosti in končno da so se udeležili in sodelovali pri diskusiji in rešitvi tega vprašanja tudi mnogi poklicani zastopniki katoliške cerkve iz notranjosti države. Od osvobojenja in ujedinjenja do danes se poklicani in merodajni faktorji v splošnem dvakrat podvzeli resne korake, Ua se pravni položaj po členu 12. ustave usvojenih in priznanih vero-izpovedovan.. v naši državi utrdi in urede odnošaji med posamnimi konfe-sijami. Prvi je poskušal to doseči predlansko leto tedanji minister ver g. Mili vo j Jovanovjc glede vseh veroizpove-dovanj. Drugi poskus pa je napravil lansko leto sedanji zunanji minister dr. Ninčič in sicer samo glede rešitve pravnega položaja katoliškega veroizpove-danja. S svojim odlokom z dne 1. novembra 1921. je pozval minister za vere izvestne zastopnike priznanih vero-izpo vedo vanj: pravoslavne, katoliške, evangeljske, muslimanske in židovske na versko anketo v Beograd. Ta anketa je del >vala od 15. do 22. novembra istega leta in je razpravljala v glavnem o nastopnih treh vprašanjih: a) pravni položaj vseh v ustavi priznanih vero-izpovedani: b) ureditev medverskih odnošajev in c) gmotna preskrba verskih uslužbencev. Poleg izjav in želja zastopnikov posamnih veroizpovedanj ta verska anketa ni dala nobenih drugih pozitivnih rezultatov. Bolj plodov it in po svojih uspehih važnejši je bil drugi poskus, ki je bil namenjen samo katoliškemu veroizpovedanju. Zunanji minister je s svojim odlokom z dne 24. julija 1922. imenoval za proučavanje vprašanja glede sklenitve konkordata z Vatikanom posebno komisijo, istočasno pa je sklical 7. avgusta sejo te komisije. Na tej svečani seji je komisija izvolila izmed svojih članov ožji odbor pod predsedstvom narodnega poslanca in sedanjega predsednika nar. skupščine Ljube JovanoviČa. Ožji odbor je imel svoje seje od 21 avgusta do 21. oktobra 1922. in je seveda pretresal in prišel do tehtnih sklepov o vseh važnih in pomembnih vprašanjih v zvezi s sklenitvijo konkordata v Vatikanom in sicer s stališča sodobne mednarodne in državno pravne vede o državi in državni suvereniteti, ker je predhodno zavzel stališče, da je najbolje urediti pravni položaj katoliške cerkve v naši državi potom sklenitve konkordata z Vatikanom. Svoje sklepe je ožji odbor 25. oktobra lanskega leta predložil zunanjemu ministru. Po zaslugi zunanjega ministra dr. Ninčića se je na podlagi teh sklepov baš te dni ponovno začelo resno pretresati celokupno važno vprašanje o pravnem položa-u katoliške cei-kve in sklenitvi konkordata v Vatikanom. Povsem pravilna je trditev, da je pravni položaj katoliške cerkve v naši državi zelo nedoločen, neurejen in do skrajnosti zapleten. To so neprilike, v katerih se pogosto ne morejo orijentirati niti merodajni katoliški cerkveni iunkcijonarji, to je pestro pravno stanje, kakor ga je označil neki hrvatski cerkvenopravni publicist in strokovnjak na tem polju. To je brezdvomno. Toda prav tako brezdvomno je, da je to vprašanje v zelo veliki meri podedovano. Kajti v krajih onkraj Save in Donave, ki so sedaj sestavni deli naše države in v bivši avstro-ogrski monarhiji je bil položaj katoliške cerkve v pravnem oziru sploh neopredeljen, raznolik, zapleten in nejasen. Mesto ukinjenega avstrijskega konkordata z dne 18. avgusta 1855. (coneordatum austriacum), ki je s svojimi važnimi in pomembnimi odredbami urejeval pravni položaj katoliške cerkve v celi avstro-ogrski monarhiji, izvzemši Bosno in Hercegovino, so stopili v teh krajih bivše avstro-ogrske monarhije, ki so sedaj združeni z našo državo, mnogobrojni in po svojih predpisih zelo različni državni in deželni zakoni o katoliški cerkvi, ki so bili veljavni tam do ujedinjenja in od ujedinjenja do danes. V Sloveniji in v Dalmaciji so zavzeli mesto konkordata avstrijski državni zakoni dunajskega parlamenta, takozvano avstrijsko drž. pravo. V Vojvodini madžarski zakoni buditnpeškega parlamenta, v Bosni in Hercegovini, kjer ni bil veljaven konkordat, pa zasebna konvencija s papežem in mnogi predpisi in naredbe c. kr. skupnega ministrstva in pokrajinske vlade. V Hrvatski in Slavoniji nekaj povsem tretjega: deloma konkordat iz 1855. leta. deloma pa avstrijski zakoni hrvatsko-slavonskega sabora. Vsi ti raznovrstni, drug drugemu pogosto zelo nasprotujoči predpisi o enem in istem vprašanju, nedostatek pravnovažnega konkordata iz 1. 1855.— čigar ukinjenje, mimogrede bodi povedano, sveta stolica nikoli ni hotela priznati — brez dvoma niso docela opredelili in pojasnili položaja katoliške cerkve v pravnem oziru v omenjenih delih sedanje naše države. Ta položaj ni bil povsem opredeljen in jasen niti z ozi-rom na mednarodno niti notranje in državnopravno stališče, niti glede katoliške cerkve, ki je z ukinjen jem konkordata iz 1. 1855. izgubila svoj supremat nad državo. Ona je vse te zakone proglasila za sovražne in neprijazne, papež pa je zastran tega poslal celokupnemu duhovništvu bivše Avstro - Ogrske posebno spomenico, v kateri pravi: Auctoritate Nostra Apostolica repro-bamus. damnamus et decreta ipsa cum omnibus inde consecuta eadem auctoritate N7ostra irrita prorsus nullusque roboris fuisse ac fere deelaramus.* *) Aichner: Compendium iuris canonici, Apendi.\ X. str» 45. Pred obnovitvijo diplomatičnih stikov s sovjetsko Rusijo. Te dni se je v naših političnih krogih nepričakovano razširila vest, da stoji Mala antanta sploh in Jugoslavija še posebe pred radikalno izpremerrtbo svoje zunanje politike napram sovjetski Rusiji. Gre tu v prvi vrsti za skupno akcijo srednjeevropskih zaveznih držav in tako dolgo odlašani korak naše kraljevine, da se končno spravi tudi to pereče vprašanje v tej ali oni obliki na dnevni red. Diplomatični zastopniki Male antante se sestanejo 20. julija na važno konferenco v Sinaji, kjer se bo razpravljalo poleg aktuelnih skupnih problemov tudi o odnošajih napram sovjetski vladi in naš konzul v Odesi Sujičić je dobil nalogo, da pride v Beograd in poroča vladi o političnem položaju onstran usodne meje. To sta dva fakta, ki zaslužita splošno zanimanje. Svoječasno smo na tem mestu z vso resnostjo poudarjali važnost normalnega mednarodnega žMvJIjenia s posebnim ozi-rom na to, da je naša zunanja politika baš kar se tiče Rusije nekoliko preozkosrčna. Toda takrat je bila beogradska vlada in večji del tudi javnost za ta glas nedovzetna in redni list, ki je reagiral na tozadevni članek, je bilo glasilo ruske emigracije v Beogradu. Ruski emigrantski krogi so spreieli naša izvajanja iz razumljivih, četudi morda ne povsem utemeljenih razlogov v negativnem smislu, češ da agitiramo v prid komunistične stranke. V kolikor e ta domneva pravilna, bo pokazala bližnja bodočnost. Po več mesečnem presled-ko pa so zagovorili v istem smislu tudi srbski listi, ki so gotovo dobili tozadevne direktive in informacije od merodajne strani. In kakor vse kaže, stojimo danes pred obnovitvijo odnosno pred poskusom vpo-staviti diplomatične stike z ono državo, ki je že šesto leto največja zagonetka in obenem največja zapreka na poti h konsolidaciji evropskih razmer. Ako upoštevamo, da leži gospodarska in politična bodočnost Jugoslavije na vzhodu, kajti na zapadu so nam dogodki postavili kamenito pregrado, ki je brez pomoči od zunaj v doglednem času ne bo mogoče podreti, moramo ipri-znati, da je vprašanje približana Rusiji s stališča državnih interesov za nas načelne važnosti. To je ono žalibog tako kočljivo in zahteva tolike opreznosti, da so se ga do zadnjega časa skrbno izogibali vsi naši merodajni činitelji. Oči vseh zapadnoevropskih držav so danes obrnjene proti Rusiji iz enostavnega razloga, ker je ona tisti gospodarski faktor, od katerega je v veliki merj odvisen izhod iz sedanje krize. Evropa se v ekonomskem oziru ne bo postavila na noge dotlej, dokler se ne bodo pojavila na njenem trgu neizmerna prirodna bogatstva Rusije in dokler ta solidni odjemalec ne bo odprl vrat zunanji trgovini. Nebroj ponesrečenih poskusov stopiti V gospodarske in pozneje tudi politične stike s sovjetsko vlado, je že zabeležila mednarodna diplomacij. Vse konference, ki so se jih udeležili boljševiški zastopniki so pokazale da obstoje med Rusijo in ostalimi državami bistvena, nepremosdjiva nasprotja, da je vprašan,e dimetralno j nasprotnega družabnega reda na eni in drugi strani oni usodni motiv, ki izključuje vsak sporazum. Kom. prvaki so dosledno negirali notranjo i ekonomsko-politično formo takzv. kapitalističnih držav, njihove zahteve glede preureditve socijalnega življenja so šle tako daleč, da jih ni mogla sprejeti nobena buržuazna vlada in rezultat pogajanj je bil v vseh slučajih negativen. Pri tem ne smemo pozabiti važnega dejstva, da so diplo-matje obeh sovražnih strank izhajali iz iste predpostavke. Evropa je računala s skorajšnjim padcem komunističnega režima, sovjeti pa so bili prepričani, da je kapitalizmu že odbila zadnja ura. Leto za letom je minilo in niti prvo, niti drugo upanje se ni uresničilo. V tem so se politične razmere v Rusiji in na zapadu razvijale dalje in čim bolj je realno gospodarsko življenje tnpelo pod pritiskom mednarodnega nesoglasja, tem večja je bila potreba, da se najde ta ali oni način mirnega sporazuma. Antanta se je v političnem fpogledu povsem zabarikadirala, pač pa še vedno goji nado, da ji bo mogoče prej ali slej eksploatirati ruska bogastva. Njeno stališče je čisto sebično in smoter njene politike je bil in ostane kolikor mogoče oslabiti slovanski svet sploh. Ta cilj pa bo dosegla edino tedaj, če bo Rusija še nadalje za mednarodno življenje mrtva država. Mala antanta je imela že dovolj prilike prepričati se, da njeno stališče ni bogve kako trdno in da potrebu u močne zaslom-be. Potom svojih eksponentov Italije, Madžarske, Avstrije in sedaj tudi Bolgarije Angleška dosledno nasprotuje po vojni nastalim državam, ker se boji za svojo gospodarsko premoč in edino Francija še podpira Malo antanto, pa tudi ona le do -gotove meje in iz egoističnih namenov. Logična posledica zadnjih dogodkov na Balkanu ie težnja treh zaveznih držav, da utrdijo svoj zunanjepolitični položaj. Temu cilju bo posvečena predstojeća konferenca v Sinaji. Bol; važno kakor vstop Poljske, bo igralo na tej konferenci vprašanje sovjetske Rusije. Ce se Mala antanta načelno odloči priznati sovjetsko vlado, bo sledila druga konferenca, na kateri bo ta problem v navzočnosti ruskih delegatov definitivno rešen. Alj "e sploh mogoč sporazum? Objektiven odgovor bi bil: je in m". Je tedaj, če bo Rusija v polnem obsegu jn z vsemi posledicami priznala pri nas obstoječi državni red, t. j. če bo zavrgla vsako misel idejnega ali nasilnega vmešavanja v naše notranje razmere in če bodo države Male antante priznale sovjetski režim kot zakonito rusko vlado. V nasprotnem slučaju bo bodoča konferenca druga Oenova. Ako >pa bi se ne glede na vse ovire vendarle posrečilo najti skupne točke in premostiti prepad, ki nas loči, bi bil to korak, ki bi ga gotovo z veseljem pozdravila vsa naša javnost. Toda iz mnogih ozirov smo mnenja, da do popolnega priznanja ne bo prišlo tudi če bi Mala antanta pokazala svojo najboljšo voljo, kajti težko si je misliti, da bi ruska komunistična stranka pristala na vse njene zahteve in opustila svoj glavni cilj-propagando svetovne socijalne revolucije. Vsekakor je *želiti, da bi bflo ugodno rešeno vsaj vprašanje normalnih trgovinskih stikov, kar bi brez dvoma rodilo za naše narodno gospodarstvo važne pozitivne posledice. Zavod za socUalnobisuensko zattito lece. (Predavanje njegovega šefa dr. M. Ambrožiča ob svečani otvoritvi dne 16. julija.) Je posebna kategorija dece, ki potrebuje socijalne zaščite; to so zlasti sirote, nezakonska deca, deca obolelih staršev, de-ca staršev, ki so v kriminalu, deca abnormalnih, zanikarnih in socialno upropaščenih staršev itd. Razmerje med socijalno In higijensko zaščito. Vse delo na polju socialne zaščite dece je jalovo, ako je uravnano po izključno socialnih in ne obenem tudi higijenskih vidikih. Nič ne pomaga, ako rešimo zapuščeno dete izpod koles drveče borbe za obstanek in ga namestimo v gmotno dobro oskrbovanem dečjem domu, kjer pa vsled nehigijenskih razmer hira, boleha ali celo umrje. Higijenske zaščite pa ie potrebna deca vsega naroda. Cesto je deca premožnih slojev vsled malomarnosti ali pa vsled higijenske nevednosti staršev v zdravstvenem oziru celo na slabšem, nego deca siromakov. Higijensko zaščitno delo mora obsegati deco vsega naroda, ako hočemo, da bo rodilo narodu resnično dobre uspehe. Tudi delo na polju higijenske zaščite dece ie jalovo, če ni uravnano obenem po socialnih vidikih. Nič ne pomagajo najlepši higijenski nauki, ako ne upoštevajo obenem socialnega stanja deteta ln niso podprti s stremljenjem, da se zdravstveno ogrožene-mu detetu tudi socialno pomaga. Socialna in higijenska zaščita dece sta nerazdružljivi. Ena brez druge znači zajemanje morja z rešetom. Zdravnik, ki dela na polju zaščite dece ,mora biti higijensko do- * Zavod se nahaja na Upicevi cesti. t bro podkovan. Ali tudi tak zdravnik in tak I lajik ne bo zmogel sam vsega, treba je nujnega najožjega sodelovanja. Nauk iz zdravstvenih statistik. V raznih dobah življenja je dete ogroženo od različnih, za tisto dobo karakterističnih nevarnosti. Najštevilnejše in naj-resnejše nevarnosti prete detetu v naj ranej-ši dobi njegovega življenja. O tem nam pričajo smrtne statistike. Statistika iz neke nemške dežele kaže, koliko ljudi je na leto umrlo od 100 živečih dotične starosti. Umrljivost otrok je po tej statistiki velika v starosti do petega leta, največja pa v prvem letu. šele v dobi osta-relosti je umrljivost zopet enaka predšolski dobi; tako veliko umrljivost, kakor dojenčki, imajo pa le še starci nad 80 let. Statistika smrtnosti v Sloveniji v letu 1921., sestavljena tako, da je iz nje razvidno, koliko ljudi istega letnika je umrlo leta 1921. (vzeta so letna povprečja za širše starostne dobe), nam kaže. da je otrok v prvem letu življenja umrlo 4749, v starosti od 2 do 5 let je umrlo vsakega letnika še vedno povprečno 770 otrok, v dobi od 6. do 15-leta pa le še povprečno 151 otrok. Za nadalj-ne dobe so bila letna povprečja: med 16. do 30. 1. 132, med 31. do 50 1. 118, 51. do 70. 1. 229, 71. do 90. I. 262 povprečnih smrtnih slučajev na letnik. Iz teh statistik je razvidno, da moramo 6 socialnogigijensko zaščito otrok početi v najranejši dobi detinstva. Zaščiti, ki začne z delom šele pri šoloobvezni deci, je največji, ogromni del one dece, ki bi se morala zaščititi, že odmrlo. Cilji socijalnohigijenske zaščite. Ne gre nam pa edino za to, da dete obvarujemo pred smrtjo, pravi cilj socialno-higijenske zaščite je. da ohranimo deco zdravo, krepko, v pravilnem, naravnem razvoju. Iz gornjih statistik pa lahko sklepamo: če v rani detinski dobi toliko dece umrje, mora brez dvoma 4eea v tej dobi mnogo bolehati, in kar je bolehne dece ne umrje, ta vzame posledice svoje bolehnosti s seboj na pot življenja. Da je to res, tega nas ne uče samo statistike smrtnosti, nego to zdravniki vsak dan opazujemo. Ne le, če hočemo ohraniti čim večje število otroških Življenj, nego tudi če hočemo vzgojiti svojemu narodu čim jačji, čim zdravejši in čim sposobnejši po-mladek. moramo začeti z zaščito dece že v najranejši mladosti. Naše zaščitno delo pa mora biti najintenzivntjše v dobi dojenčka. Kako delo za ohranitev zdravja in življenja dojenčkov more I roditi pozitivne uspehe, nam kaže Nemčija, kjer so z intenzivnim delom na tem polju od leta 1901. do leta 1920. znižali stopnjema umrljivost dojenčkov od 21 na 13%. Skandinavski ideal. V Sloveniji je bilo leta 1921. živorojenih 32.710 otrok, umrlo jih je pa v prvem letu 4749, to je okroglo 15%. V skandinavskih deželah, kjer je otroška higijena na posebno visoki stopnji, pa umrje od 100 živorojenih komaj 8 otrok v prvem letu. Kake metode bomo izbirali, da dosežemo ta skandinavski ideal? Ako bi leta 1921. bila umrljivost dojen-cev pri nas samo tolika, kkolikoršna je na Skandinavskem, ostalo bi nam ohranjenih 2132 otroških življenj. V 30 letih bi to značilo 63.960 Slovencev več. Ali naj gradimo tako obširne otroške bolnice in dečje dome, da bodemo mogli vanje sprejeti in v njih oskrbovati ter vsako leto rešiti nad 2000 dojencev gotovega pogina? Na ta način, gospoda moja, je seveda popolnoma nemogoče; to bi stalo svote denarja, da jih v tem razmerju tudi najbogatejši narod na svetu ne zmore. Poleg tega pa danes tudi vemo, da v domovih in bolnicah, ki jih z najmodernejšo udobnostjo opremimo, komaj dosežemo nižjo umrljivost, kakor v družini. Prava metoda higijensko zaščitnega dela. Treba je iskati drugih, sposobnejših metod. Delati moramo za svoj pomladek zunaj, v življenju samem, v družini otrokovi. Tam imamo tudi najjačjega soborilca, to je materinsko ljubezen. Ako ji na licu mesta, v njenem lastnem okolišu, pomagamo z nasvetom, poukom in dejanjem, nam bo delala čudeže, ki smo jih nekdaj od bolnic in otroških domov zastonj pričakovali. Vendar pa bolnice in domovi niso nepotrebni. Nujno jih potrebujemo, to pa kot bazo, kot oporišče za naše široko razpletc-no delo med narodom. Oni zavodi, ki te svoje misije ne vršijo, oni so vela veja. Oni za kapital, k ije vanje vložen, ne nosijo toliko sadov, kolikor bi jih mogli in morali. Zavod za socijalnohigijensko zaščito dece je po pravilniku, ki mu je predpisan, organiziran tako, da ne bo glavna ali edina njegova skrb posvečena posameznikom, ki bodo sprejeti pod njegov krov v oskrbo, nego glavno njegovo delovanje bode obrnjeno na ven, da se okristijo ž njim najširše plasti naroda. Sestava in uredba zavoda. Zavod obstoji iz doma za matere In dojenčke in iz dispanzerja za deco. Oba pa tvorita higijensko šolo materinstva. In ta šola, to je glavna in najvažnejša zavo-dova svrha. Dom za matere in dojenčke sprejema pod svoj krov one matere z deco na prsih, katerih eksistenca je kakorkoli ogrožena in one dojenčke na materinih prsih ali umetne hrane, katerih zdravje in razvoj je ogrožen. Matere in dojenčki bodo imeli v zavodu popolno oskrbo, matere bodo z delom pomagale pri vzdržavanju zavoda. Naloge dispanzerja. Dispanzer za deco pa vrši tele naloge: Kot brezplačna poliklinika je odprt vsak delavnik v dopoldanskih urad za ambulator-no zdravniško preiskovanje in zdravljenje neimovite dece do 14. leta. Kot posvetovalnica za matere je dvakrat na teden popoldne odprt za vse matere in rednice z dojenčki in deco v predšolski dobi brez ozira na imovitost. da dobijo higijenski pouk in socialne nasvete za odgojo svoje dece. Zavodne sestre - posetnice bodo posečale matere na njihovih domovih, da jih tam z besedo in praktično pomočjo poučujejo v higijenski negi deteta. Poseti si bodo vršili pod zdravniškim nadzorstvom. Potom sester posetnic bode zavod posredoval materam podporo pri organih javne in privatne zaščite dece. Vsem tem organom bo pa zavod v strokovnem oziru vedno na razpolago ko svetovalec, pomočnik in sode-lovalec. Zlasti bode pospeševal ustanavljanje in strokovno vodstvo posvetovalnic za matere v neposredni soseščini Ljubljane, in po vsej Sloveniji, po možnosti sodelujoč s krajevnimi činitelji. Umetno hranjeni deci, ki zboli na prebavilih, bode dispanzer dajal zdravilno hrano, ki se bo pripravljala v njegovi posebno za to urejeni mlečni kuhinji. Običajne umetne hrane pa dojenčkom ne bo dajal, ker to morajo znati naše žene same pripravljati. Zavodne sestre bodo žene v tem podučevale na njihovih domovih in v mlečni kuhinji. Šoja materinstva. Najvažnejša naloga zavoda je šola materinstva. Vzorna dečja higijena v zavodu, slike in napisi po stenah in vse delovanje posvetovalnice za matere bodo neprestana nazorna šola materinstva za vse žene, KI bodo zavod posečale in ki bodo v njem osrbovane. Zavod bode prirejal pod svojim krovom ter zunaj v mestu in po deželi predavanja ter stalne in potujoče tečaje o dečji higijeni za žene in dekleta s slikami, filmi in drugimi nazornimi sredstvi. Veliko važnost bode zavod polagal na dopolnilno izobrazbo zdravnikov na polju otroške higijene, posebno pa na vzgojo pomožnega ženskega osobja za zaščito dece. V celoletnih tečajih, ki bodo sčasoma združeni tudi z internatum v zavodu, bode izobraževal negovalke zu dojenčke, dečje dispanzerske sestre in potujoče učiteljice otroške higijene. S šolo materinstva, ako bode dobro vršila svojo nalogo, zavod ne bo koristil samo higijeni dece, ne^o bode jaku mnogo storil za splošno higijenizacijo našega naroda; ne bode samo sodeloval na zmanjšanju dečje umrljivosti, nego bude v tem svojem delu obenem važen sodelavec za omejitev nalezljivih bolezni, ki danes zahtevajo toliko žrtev. Žena je v narodu prava nositeljica higijene, Ce higijensko izobrazimo naše ženstvo, bomo higijeno naroda dvignili; če naše ženstvo higijensko zanemarimo, nam vse ostalo delo za higijensku prusve-to naroda ne pomaga mnogo. Žena pa je higijenskim naukom najdostopnejša za časa materinstva, zlasti, kadar na dojenčku od dneva do dneva opazuje, kako z njeno pravilno hrano in pod njeno veščo in skrbno roko napreduje v razvoju. V dobi ko je psiha žene obrnjena najbolj na razvoj, rast in zdravje deteta, brez napora naučimo ženo higijene, ker je v tej fazi njena psiha žejna in lačna higijenskega znanja, ln kar se žena nauči higijene ob razvoju svojega malega deteta, to ji bo ostalo za življenje. Le č*e bodemo mogli vzgojiti narodu dobre matere, moremo upati, da bodemo dvignili higijeno v našem narodu na višino, kakršna je v skandinavskih deželah. Državna in zasebna kooperacija. Način, kako je nastal zavod za social-no-higijensko zaščito dece, je najlepši primer za to, kaj se more tudi v naših skromnih razmerah ustvariti, ako delujeta skupaj država in privatna inicijativa. Dispanzer za deco je delo zdravstvenega odseka za Slovenijo, ves zavod je nameščen v poslopju, ki ga je dal in preuredil zdravstveni odsek in ves zavod bode oskrboval in vzdrževal zdravstveni odsek. Za dom za matere in dojenčke je pa notranji inventar z veliko požrtvovalnostjo nabavilo in zavodu dalo na razpolago društvo »Dečji in materinski dom kraljice Marije«. Tako je dom za matere in dojenčke kot institucija tega društva, kot prvi oddelek dečjega in materinskega doma kraljice Marije, inkorporiran našemu zavodu, dokler se društvu ne posreči, da v celoti oživotvori obširen in krasen svoj program. Dovolite, gospoda, da na tem mestu kot šef, kateremu je bila poverjena častna naloga, da zavod organizira in kot prvi vodi, v imenu one dece in mater, ki bodo prijemali od tega zavoda oskrbo, podporo, nasvete in pouk, v imenu vse one dece, ki ji bo zavod tekom svojega obstoja ohranil zdravje in življenje, v imenu dece. ki ji bo ta zavod vzgojil matere, in v imenu naroda, kateremu bo zavod koristil na zdraviti, številu, moči in sposobnosti, izrečem najiskre-nejšo zahvalo predvsem ministrstvu za narodno zdravje, zdravstvenemu odseku za Slovenijo in društvu Dečji in materinski dom kraljice Marije, ki so z brezprimernim razumevanjem, ljubeznijo in energijo sodelovali, da ustvarijo ta zavod, kakor tudi oddelku za socialno politiko, ki je potom svojega odseka za zaščito dece in mladine z materijalno podporo kazal naklonjenost zavodu. Dovolite, da se brezimno zahvalim še posebej vsem gospem in gospodom, ki so gojili in pospeševali idejo tega zavoda. Razne stvari. * Zelca iz leta 1773. Na otoku Tonga je leta 1773. našel angleški kapetan Cook veliko želvo, katero je zaznamoval s to letnico. Pretekli mesec je naletel na to želvo ameriški kapetan Pollock. * Miši zgrizle otroka. Kot poročajo splitski listi, je neka žena pustila svojega 8 mesecev starega dojenčka samega doma in odšla na delo. Radi silnega nenadnega detetovega krika, so sosedje udrli v stanovanje, kjer so našli dete v zibelki in na stotine miši okoli njega. Miši so otroku zgrizle obe roki, ušesa in obraz. Tudi v preteklem letu je bil neki otrok v Splitu od miši razjeden. * Kako se v Ameriki prevažajo zakladi. Po ne\vyorških ulicah se je pred kratkim pomikalo 14 oklopnih avtomobilov, ki so vozili s precejšnjo hitrostjo drug za drugim. Pri odprtinah so zijale pošastne cevi strojnih pušk, namerjene naravnost na cesto. Na teh avtomobilih so prevažali 202 milijona dolarjev, last »Bowery Savings Banke«, ki se je selila v novo palačo. Šoferji, straže in uradniki so bili tudi oboroženi. Red po cestah je delalo nad sto stražnikov. Kot poročajo listi, so bili zakladi varno preneseni. * Želodčna vsebina nekega krokodila. V Londonu je neki črnec razkazoval zbirko predmetov, ki jih je našel v želodcu nekega krokodila ubitega v Tanganiji jezeru. Vreča, v kateri je imel shranjene predmete, je vsebovala: 11 težkih bakrenih zapestnic, 3 iz železne žice izdelane zapestnice, 1 ov-ratno verižico iz steklenih biserov, 14 živalskih nog, tri hrbtenice, eno dolgo vrv, 14 kamnov različne velikosti in nekaj drugih malenkosti. Vrv, ki so jo našli v želodcu se je uporabila za zvezavo velikega ovoja, ki ga je nosil neki črnec. Ovoj in črnec sta končala v želodcu krokodila. Pri tej priliki je neki član angleške coologične družbe pripovedoval zanimivo dogodbico, ki ji je bil sam priča v Afriki. Neki domačin je doživel prijetno presenečenje, da je v želodcu ogromnega krokodila našel denarnico s 50 zlatimi souvereigni. Ves iz sebe je radostno hitel v domače selo in z veseljem je hitel svojim rojakom pripovedovati o svoji sreči, ki pa žalibog ni trajala dolgo. Vaškemu poglavarju je prišla zadeva na uho in je srečnemu najditelju zlato najdbo »za-i. rubil«, sklicujoč se na svoje »Kraljevale pravice«. . _ Stran" 10. »SLOVENSKI NAROD« dne 22. julija 1923. štev. 165. Cilinder-olja strojna in mazilna olja tovotna mast dvojno rafiniran, vodeno čisti nudi najceneje v vsaki množini od 50 kg naprej ZORA d. z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta stev. 33. Bencol je najcenejše sredstvo za pogon bencin-motorjev 7360 avtomobilov; prepričajte se sami in naročite takoj! ■n Trboveljski premog in drva stalno v zalogi vsako množino. Družba ILIRIJA LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. 2243 Villa dr. Pecnih Zdravniška penzija, sanatorij. Za bolne na notranjih boleznih, za oslabele in odpočitka potrebne, za katarje pljučnih vršičkov. Vsa moderna zdravilna sredstva. Obilna izvrstna hrana. Krasna južna lega. Prospekti. 443S jutaste vreče ■ a|#aimaI%iIIa \sch velikosti najmodernejše kon-laOKainOlllie strukcije, parne žage, kompletne naprave, polnojarmeniki, krožne žage i. t. d., remseheid-sko orodje, vse orodje za obdelavo lesa, parne mlatilnice, poljedeljski stroji in orodje, jeklene vile za gnoj i. t. d., tiri za poljske železnice, 600 mm razdalje, kompletne, s prekucnimi vozički, tračnice, za stavbene namene in industrijski tiri, plinove in varilne cevi, črne in pocinkane, stavbeno in konstrukcijsko železo, pločevino, črno in pocinkano dobavlja takoj po konkurenčni ceni s skladišča Maribor. Jugoslovansko importno io eksportno podjetje, Maribor. Trubarjeva ulica številka 4. Telefon interurban 82. 4711 Aluminijevo in emajlirano- == kuhinjsko posodo železne potrebščine za stavbe, razna orodja za obrtnike, stroje za poljedeljstvo, štedilnike, vse vrste obličev in žag ter vse drugo v železninsko stroko spadajoče blago dobite po znižanih cenah pri tvrdki Triglav« Petra cesta št. 85 Stanko Florjančič, Ljubljana. (preje Menoingerjev lokal). •telezo, traverze, pločevino^ betonsko železo, jeklo vsake vrste, železniški materijal za poljske in industrijske železnice nudi po najnižjih cenah na debelo Fran Hočeuar LJUBLJANA, Miklošičeva ces'ta 36. — Zastopnik Ferrostaal ...jv*> "Zagreb, d. d. _^170 ,Vinoeet' tovarna vinskega kisa d. z o. z. Ljubljana, nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. Zahtevajte ponudbo! Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nad. Manufakturna trgovina vseh vrst že rablje- «. _ ....... ne, garantirano brez Marija Rogelj, Ljubljana, ^ se 7 * * 'dobe po zelo nizki ceni v vsaki množini pri Brflll &u-delja d. d., Novisad, Za špecerijsko trgovino na drobno in debelo se Se prvovrstna, popolnoma zanesljiva M Takojšne ponudbe na: FRANC DOLENC, KRANJ. Pozor, trgovci! Z razpečavanjem pri sedanji draginji vsaki družim neobhodno potrebnega konzumiiega predmeta doseŽeti stalen in obilen zaslužek. Z*,?* Pismena pojasnila daje [M. Mušič, Ljubljana. Selenburgova ulica siev. 6- Petra cesta štev 38. vljudno naznanja, da se je preselila v Lingarjavo ulico 4 (nasproti trgovine Cešnik) ter se priporoča zanadaljni obilen obisk. Blago dobro! Cene nizke! □> o' □ □ n □ □ □ n □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □v Skoro vsi paviljoni Ljubljanskega vel esej ma prekriti s krovno lepenko Najcenejša, ker vsled velike trpežnosti najboljša! Založniki: LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA 0RUZB3. Z 0. Z-Ljubljana, Bleiweisova 18. — Telefon 408. Gradbene potrebščine. Ksilolitna tlakovanja. Asfaltovanja. □ □ □ □ □ □ □ □ □ y H L □ H H □ □ □ □ H □ □ □ □ nL__ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nr. Lokomobile Lokomotive Vozički Prekucniki Platoski vozovi Okolesja za poljske železnice TRAČNICE ter vsakršen drugi materijal za poljske železnice TOČNO IN CENO TAKOJ s skladišča v Ljubljani ali Zagrebu ZAHTEVAJTE PONUDBE! Akcijonarsha družba za saobraćajne in železnlčke potrebe Beograd, Zagreb, Subotica, Sarajevo KABLOVSKA CESTA ŠTEV. 30. 0 ■ 0 ■ 0 ■ o o ■ o o ■ 0 LJUBLJANA, 0 o o o ■ o o ■ o o —4 ♦ t t lOlOBOI* AND. JAKIL tovarna kož in čevljev d. d. prodajalna Ljubljana, Poljanska c. 13 Bogato skladišče moSkih, ženskih in otroSkih Eeoljeu iz telečjega boksa o oseh bojati, govejega boksa in r|aoe kraoine. SOLIDNO DELO! niZKE CEHE! Hotel Štrukelj, Ljubljana uogal Kolodvorske, Dalmatinom ulice priporoča 40 novo opremil enih sob za tujce po zmernih cenah. Pruourstna restauracija, krasen senčnat urt. JERNEJ CERI1E, lastnik. Jadranska aariKa a. i o o Na debelo* Na debelo. Tovarniško podjetje za izdelavo in prodajo metel, sklopnih stolov in In lesenih podnožnikov Nilavc & drug, Ljubljana, Miklošičeva ulica štev. 9. Vedno v zalogi i Metle, držaji za metle, lesene pod-nožnice, obešalniki za obleko, sponke za perilo in sklopni stoli. Cene in kvaliteta brez konkurence. S.[H. S. ček. račun 13.121. Teleton 120. g o lastne hladilne naprave. Lastna prodajna mesta v največjih tržiščih inozemstva. Ustreljeno divjačino srne, divje |koze, divje prešiče, zajce, fazane, jerebice, kljunače, divje race k u j> u*j e Bvsak (čas injvsako množino po najvišjih cenah od oddajnih postaj IE. VAJDA 5? veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija. Telefon interurb. štev. 59, 4, 3. Brzojavi: Vajda Čakovec. Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč. Soliden in točen obračun. 3903 E Q □ □ t-J E g Dionička glavnica: Dio 6fl.00D.00D-. ::::: Rezerva: Din 32,515.000 -□ E □ E □ C3 □ Q E E E E E E Bled, Cautat, Celi«, Dubrovnik, Ercegnooi, Jelša, Podružnice Jesenice, Korčula, Kotor, Krani, Ljublfana, Maribor, fflefkoiiič, Preuaige, Sarafeuo, SpKi, Šibenik, Zagreb. Amerikanski odio. Nasloo za brzojave: JHDRMlSKfl. Hfiliirani zauodi: Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frank Sakser State Bank: Cortlaud Street 82, New-York City. Banco Yugoslaoo de Chile: Valparaiso, Antofogasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir. GOR JU □ □ I—i 0 0 12. □ l_J [li □ □ 1EE3 Svetlo" 99 Telefon it 588 d. d. LJUBLJANA CENTRALA: RIMSKA CESTA 2 HILŠERJEVA UL 5 PODRUŽNICE: DUNAJSKA C. 20 MESTNI TRG 25 Maribor Zagreb Beograd Tovarniška zaloga polnognmastib ©bročev, pnevmatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala. Na razpolago stiskalnica aa montiranje polnognmijastih obročev. Velika zaloga elektro-materl|ala Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidna in točna postrežba. Cone brez konkurenca. Podpisana tordka prodaja: Trboueljskf Ia premog in bukouo oglje iz svojega skladišča na JUŽ. kDlOdUOru, ter suha, trda in mehka drua rezana v dolžino za kuhinjsko vporabo iz svojega skladišča na Zelenem hribu. Premog in oglje se oddaja v detajlu v vrečah' ali en gros v celih vagonih z 10% popustom od fakturnega zneska za združene odjemalce ali posameznike. Vsa goriva se odpremijo po želji po naših vpregah na dom. Naročniki naj se javijo pri podpisani tvrdki: „imPEX" eksportna in iraportua družba lili Ljubljani Krekov trg Stev. to, L nadstropje. FU XTU