Poštnina plačana t cotov+nf LETO LIX V Ljubljani, v soboto 16. maja 1931 Dočlo .15.. v, ŠTEV. 109at' prik Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni ureduištva: dnevna služba 2050, — nočna 29%, 2994 in 2050 H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserote; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pon deijka in dneva po prazniku Prezident Doumer Volitve novega predsednika francoske republike so se končale manj z uspehom predsednika senata Doumerja kakor s porazom zunanjega ministra Aristida Brianda. Z Doumerjem je prišel v elizejsko palačo državnik s slavno prošlostjo, izrazit predstavnik one linije političnih poštenjakov, ki so se priborili do politične slave edinole s svojim delom, katerega je plodila velika nadarjenost in vodila brezkompromisna poštenost. Doumer je star 73 let in je torej bolj predstavnik predvojne dobe, kakor pa politične moderne, toda ako presojamo sodobni položaj Francije in posebno njen vpliv na politično stabilizacijo Evrope, bomo priznali, da so osebnosti, ki imajo za seboj desetletja političnih izkustev in ki so skozi dolga desetletja političnega udejstvovanja rešili neoporečno poštenje, neizmerne važnosti, ker se bo prav na njih in z njimi gradil mir v Evropi. Evropsko časopisje je ta izid imenovalo veliko senzacijo, ker je z gotovostjo pričakovalo, da bo odnesel palmovo vejico s slavo ožarjeni in neštetokrat v Ženevi aklamirani panevropejec namesto tihega in molčečega predsednika senata. Po pravici rečeno se je francosko javno mnenje globoko oddahnilo, ko so fanfare iz versajske palače naznanile, da jo narodna skupščina pravilno izbrala. Volitve predsednika francoske republike so v bistvu notranja zadeva naše zapadne prijateljice in nam ne pripada nikaka pravica, da bi glede tega vprašanja izražali svoje posebne želje, dobro vedoč, dn bi in bo sleherni šef Francije vztrajal pri svetih tradicijah, ki vežejo med seboj Francijo in našo domovino. Težko pa tudi mi prikrijemo zadoščenje, da se v elizejski palači ne bo nahajal Aristide Briand, katerega zunanja politika ni vedno upoštevala naših narodnih potreb in je končno celo omogočila lo grozeče grupiranje Nemcev na naši severni meji, ne da bi nam bila istočasno potisnila tudi orodje v roke, da se ubranimo premočnega gospodarskega in kulturnega vpliva germauskega magneta. Prav posebno pn čestitamo francoskemu narodu, da jc po svojih zastopnikih odklonil kandidaturo sicer velikega in naravnost genijalnega državnika, pri katerem so se nn stara leta in po dolgih krivuljastih potih na enkrat zopet porajale marksistične simpatije v toliki meri, da so Brianda kandidirali prav za prav marksistični socialisti. Francoski državljani, ki jc vajen svobode in svobodnega izražanja svojih misli, najsi bodo kakršnekoli, mnogo prenese, toda niti on ni mogel prevzeti odgovornosti nase, da odda najvišjo službo v domovini osebi, ki sc je iz Francoza prelevila v brezbarvnega Panovropcjca, nazadnje pa v brezdomo-vinskega internacionalista. Francozi niso hoteli, da bi izvolitev novega predsednika pozdravila junaškp marseljeza, prevpita po grozonosečih zvokih inter-nacionale. V vprašanjih narodnega blagra in nacionalno časti je velika večina Francozov še vedno odklonila sufliranje svobodomiselnih lož. To ie nauk francoskih volitev in v tem moramo iskati razloga, zakaj so poslanci poiskali tihega sivolasega starčka, namesto Brianda. Pavel Doumer, novi predsednik francoske republike, prihaja iz Auvergne, odkoder je prišlo že nebroj prvovrstnih državnikov v zgodovini Francije. Z 31. letom je zapustil časnikarsko službo ter prešel v parlament, kjer se je z naravnost čudovito marljivostjo usposobil za izvedenca v finanč. vprašanjih. V tem je ostal samo zvest resnim sposobnostim svojih ožjih sorojakov, ki brez dvoma imajo v rokah dve tretjini francoske trgovine. Ko je 1895 Leon Bourgcoi sestavil vlado »čistokrvnih radikalov«, je pozval tudi Doumerja in mu poveril finančno ministrstvo. Takrat že. torej 1895, je v svojem slovitem proračunu prvič v zgodovini uvedel dohodninski davek, ki pa je bil za državni zbor še pretrd oreh in je povzročil Doumer je v padec. 18 let pozneje se je doliodninski davek uvedel v francosko državno finančno politiko in je danes običajna postavka vsakega proračuna. To samo na sebi že dosti označuje velike finančne sposobnosti Doumerja. katere je še bolj razvil, ko je 1800 bil imenovan za general, guvernerja francoskega Indo-kitaja, kjer je vztrajal 7 let. Tam si je Doumer pridobil sloves enega največjih kolonijalnih upravnikov, kar jih pozna zgodovina francoskega kolonija Inega razmaha. Doumer je za časa svojega vladanja v Indokitaju brez vsakega krvoprelitja edino le s prijateljskimi pogodbami razširil francoska posestva v smeri proti Kungčeuvanu in Tonkinu. gradil železniško omrežje po načrtu, ki še danes ni dodelan in ki tvori neobhodno potrebno gospodarsko živčevje te prostrane kolonije. Indokitaj je danes cvetoča kolonija, neizčrpljiv vir bogatih dohodkov in niti škandalozni režim generalnega guvernerja socialista Varenna v povojnih letih ni bil v stanju, omajati solidnih stebrov, na katerih je Doumer svoje dni zgradil blagostanje francoskih posestev v Aziji. Razumljivo je, da se je vrnil z velikansko avtoriteto v domovino in da je bil že 1905 izvoljen za predsednika državnega zbora. Prihodnje leto je kandidiral proli Fallieresu za predsed. republike In mu je manjkalo samo 71 glasov. Takrat je bil Doumer na višku svoje politične slave. Poslej ga najdemo še večkrat na važnih mestih, bodisi kot predsednika finančne komisije v senatu, bodisi kot ministra v raznih ministrstvih od Paiuleveja 1915, pa do Brianda 1921, ko jo bil finančni minister in je moral svoje uspešno delo prekiniti vsled političnih avanhir svojega šefa na konferenci v Can-nesu. On je bil tudi zadnji finančni minister pred katastrofalnim padcem francoskega franka 1925, ki se je trudil uvesti odrešilne reforme, katerih pa od političnih strasti popolnoma zaslepljen parlament takrat ni maral sprejeti, katere je pa brezhibno izglasoval pod železno pestjo Poincareja, ko je moral kloniti pred nujnostmi bližajoče se katastrofe. Leta 1927. je bil soglasno izvoljen za predsednika senata kot kandidat enotno narodne lista. 99 Quadragesimo anno exple(o a „Po 40 letih" — Nova socialna encikliha papeža Pija XI. — Jugoslovani na proslavah Rim, 15. maja. Izv. Pred par dnevi se je razširila po Rimu novica, da bo papež o priliki 10 letniee enciklike »Rerum novarum« izdal novo socialno pastirsko pismo. Danes se je na merodajnih mestih ugotovilo, da te vesti popolnoma odgovarjajo resnici. Papež Pij XI. je žo dalje časa pripravljal za veliki socialni jubilej delavske enciklike Leonu XIII. neke vrste dopolnilno encikliko, ki bi se pečala s socialnimi problemi, ki še niso obstojali takrat, ko je Leon XIII. nastopil zn krščansko rešitev socialnih krivic in za krščansko preosnovo moderne družbe. V razdobju 40 let so nastali novi gospodarski pogoji, ki so povzročili povsem nove socialne razmere. Po informacijah vatikanskega državnega tajništva in sicer iz ust Msgr. Pizzardo, bo en-ciklika Pija XI. nosila ime >Quadragesimo anno evpleto« (po 40 letih). Uvodne besede same, ki po starem običaju dajejo tudi ime vsaki papeževi encikliki, povedo že same, da je nameravano pastirsko pismo v resnici dopolnilna študija k pismu velikega prednika sedanjega papeža. 0 vsebini še ni bilo mogočo izvedeti nobenih podrobnosti, pač pa se zdi zelo verjetno, (la se ho pečala z vsemi zablodami na socialnem polju, ter bo pred vsem dala novih smernic za hoj proti boljševizmu, to se pravi za ustanovitev družabnega reda, ki ho slonel na pravičnosti in ljubezni. Tekom prihodnjih dni bo nova enciklika objavljena v službenem listu in istočasno razposlana po vsem svetu, kjer se z veliko nestrpnostjo pričakuje, tako od katoliške in krščanske, kakor tudi ocl brezverske in proti krščanske strani. Rim, 14. maja. A A. Agencija Štefani poroča: Povodom 10 letnice dneva, ko jo Leon XIII. izdal encikliko »Rerum novarum«, v kateri jo obrazložil socialna vprašanja in probleme, so delegati raznih organizacij iz 18 držav, ki sodelujejo na proslavi, imeli popoldne po službi božji v cerkvi sv. Ivana Latcranskega v palači kancelarije sestanek pod predsedstvom vikarja kancelarije Sclvagi-anija. Po en delegat za vsako delegacijo pnedinih držav je imel govor o vplivu enciklike »Rerum novarum« na socialno zakonodajo svojo domovine. Predstavnik slovenske katoliško delavske mladine Langus je uaglasil v svojem govoru vso večjo potrebo katoliškega socialnega pokreta. Rekel je, dc sedanji poganski kapitalizem in brezbožni komunizem ustvarjata opasno zlo, ki postane lahko usodno za človeštvo. Na kraju govora je izrazil priznanje Leonu XIII. in Piju XI., ki jc ponovno potrdil načela Leona XIII. do je bil poražen ali Briand ali njegova politika Pariz, 15. maja. Medtem ko je oficijelno šo vedno negotovo, kaj bo z Briandom, ki je odpotoval v Ženevo in statu demissionis , je politična javnost popolnoma prepričana, da ho Briandova demisija oticielno sprejeta takoj, ko sc vrne u Ženeve, nakar bo vodstvo zunanje politiko sprejel ministrski predsednik Laval, in sicer do 13. junija. Tega dne bo namreč po parlamentarneii; običaju podala demisijn celokupna vlada v roke novemu predsedniku Douinerju. Naj sc potoni imenuje katerakoli vlada, g. Brianda med ministri ne ho več. Večina politikov je prepričana, da ha Briand sploh za vedno izločen iz političnega življenja, dočim seveda njegovi prijatelji zatrjujejo, da bo njegova zvezda kmalu zopet vzšla. Toda razpoloženje francoskega naroda govori vseskozi v neprilog tej tezi. Zdi sc namreč, da se pripravlja v Franciji nova politična orientacija, ki je čisto nasprotna Briandovi, in sicer tako v notranjepolitičnem pogledu kakor z ozirom na odnošaje z inozemstvom. Tn orientacija jc desničarska naznotraj in nacionalistična nnzunaj. Jc sicer najodločneje in odkrito za mir, kojega stabilizacijo pa hoče doseči po drugi poti nego Briand in njegovi prijatelji: s poudarjanjem in odločnim vzdrževanjem nacionalnega prestiža Francije brez popuščanja, ki po mnenju desničarjev samo daje poguma neprijateljem Francije. Najbolj so zaradi poraza Brianda ogorčeni in razljučeni radikali in socialisti. Drgau socialistov »Populaire« je ves iz sebe. Doumerjevo izvolitev je oznanil kot izvolitev kandidata reakcije in izdajstva . Kratko biografijo novega predsednika je isli list priobčil pod naslovom Karijera izdajalca . Parlamentarni klub socialistične stranke je iz- j dal vehementen komunike, podpisan od vseh čla- . nov, v katerem med drugim pravi: javljamo, da svet ne sme soditi Francije po tem krivem izidu.« Jeza socialistov je torej tolika, da so kršili tradicijo Francije, ki prepoveduje, da bi katerakoli stranka napadala predsednika republike, če je enkrat izvoljen. Desničarsko časopisje zato ljuto napada socialiste in levičarje sploh, ki da so -vgrobokopi Francije , pravi njeni izdajalci«, ki da »v zvezi z Nemčijo, središčem II. internacionale, prodajajo francoske interese tujini«. Tem »izdajalcem« da je enkrat za vselej odklenkalo. Socialisti odgovarjajo, da je izvolitev Doumerja izzivanje in da bo narod na to provokacijo odgovoril pri volitvah v parlament leta 1932. 3' resnici bodo volitve prihodnjega leta zelo burne in odločilnega pomena za Francijo. Na eni slraai bosta bili hoj za življenje ali smrt svobodomiselna levica in desničarski nacionalizem, na drugi bodo skušali izrabiti položaj komunisti z najve-hemcnlnejšo revolucionarno agitacijo. Inozemstvo Briandov poraz in Doumerjev uspeh komentira različno. Časopisje USA meni, da se jo Francija usmerila v nacionalističnem pravcu, kar da bo izzvalo analogno reakcijo v Nemčiji. Svet se bo še ostreje razdelil v dva sovražna tabora: na eni strani Francija s svojimi zaveznicami, na drugi strani Nemčija, podprta od Avstrije, Ma (Ijarskc iu Italije. Vendar pa bo ta položaj dovedel do nemogoče situacije, tako da so bo treba zopet zateči k Briandu. Tako World Telograph«. V Angliji presojajo položaj veliko bolj mirno in trezno. Menijo, da sc zunanja politika Francije bistveno ne ho nič izpremcnila, le Imlj nacionalno noto bo dobila. To pa na stvari nc ho izprcmcnilo ničesar. Češkoslovaško časopisje pripisuje poraz Brianda Curtiusu, ki je presenetil svojega kolego z nemško-avstrijsko carinsko unijo, pa tako Brian-dovo panevropsko politiko nekoliko osmešil. Socialdemokratski tisk pa meni, da so Francozi izvolili Doumerja zato, ker da sploh nočejo politično preveč izpostavljene osebnosti na predsedniškem mestu, dočim Doumer, oče osmih otrok, od katerih so štirje padli v svetovni vojni, predstavlja za francoskega meščana izredno simpatičnega patrijarha. Italijansko časopisje se zadrži popolnoma nevtralno. »Lavoro fascista« pravi, da jo Italijanom Briand ali Doumer vseeno. >Če mogoče volitev g. Doumerja pomeni, da dosedanja hegemonistična politika Francije ne bo več nosila pacifistične krinke g. Brianda, nismo mi prav ničesar izgubili« — meni fašistični organ. Energičen tržaški stol Dr. FofSar proglasil inierdiht nad župnijo iz protesta proti fašistom Krkovee, 13. maja. ž. Katoliški škul' msgr. Fogar je proglasil nad župnijo v Krkoveu interdikt Izdajstvo velikega dela senatorjev in poslan- | iu ihij zapreti cerknv. To mere je povzel vsled tega. vi se imenujejo republičani in pacifisti, sc je j ker sn fašistične oblasti do sedaj že izgnale cev, k pridružilo zločinski kampanji obrekovanja in gro ženj desničarskega časopisja, tako da je bil zasi-gtiran uspeh podpihovalcev mednarodnega sovraštva in vojne. Obsojamo nevredno obnašanje vseh onih politikov, ki so strahopetno, bodisi iz interesa, bodisi iz strahu, podprli načrte sovražnikov miru s tem, da so z. dvolično igro na eni strani pri javnih glasovanjih v zbornici pred narodom hinavsko odobravali politiko gospoda Brianda, v tajnem glasovanju v Versaillesu pa so ga, skriti v senci in dvoumnosti, vrgli. Naj francoski narod izve, da so te volitve potvorile njegovo voljo. Slovesno iz- tri .Imenske župnike. Zadnjega župnika jc odpoklical škof na zahtevo puljskega pretekla. Fašistične oblasti so zahtevale, da se iz ccrkvc odstrani slovenski jezik ter ila sc maše in pridige vrše v italijanskem jeziku, .'škof jc dovolil, da se v župniji uraduje v italijanskem jeziku. Fašisti so namreč s tem hoteli doseči, da slovenski jezik popolnoma iztrebijo. Sedaj pa se jc škof zatekel k tej meri, dokler mu italijanske oblasti ne zajamčijo svobodne uporabe obeh jezikov v cerkvi v Krkoveu. Tako se pripravlja „Anschluss" liiiishruck, 15. maja. AA. Tu so' se vršili razgovori med zastopniki nemških in avstrijskih železnic. Gre za pogodbo o ureditvi novih zvez in prehodov na mejah. Pogodbo bodo v kratkem podpisali v Berlinu. 1Vod razvalinami samostanov vlada popolen red in mir, tako pravi nova španska vlada Madrid. 15. maja. AA. Vlada je zaplenila vse privatno premočenje bivšega kralja Allonca. Meri zaplenjenimi gradovi je tudi Alfonzova poletna rezidenca »Palaeio de Miramar«. Madrid. 15. maja. AA. Vlada je izdala odlok, ki 7, njim pooblašča finančnega ministra, da takoj zaseže vse zasebno premoženje bivšega španskega kralja Alfonza. Odlok navaja, da si je bivši kralj Alfonz pod prejšnjimi režimi nagrabil veliko premoženje in da si ga je na nezakonit način pomnožil. Rim, 15. maja, A A. Poučeni krogi potrjujejo, da je sveta stoliea pozvala svojega poslanika v Madridu, naj protestira proli razdejanju samostanov in cerkva in naj zahteva primerno odškodnino. Protest je bil lako sestavljen, da ne vključuje preloma odnosajev med sveto stolico in novo Špansko. Sveta stoliea hoče počakati na izid parlamentarnih vvlitev in na sestavo nove vlade, preden zavzame končno stališče. Madrid, 15. maja. AA. Predsednik vlade Za-mora je izjavil novinarjem, da sn pri zadnjih neredih sodelovali desničarski eeinenli s komunisti. Pariz. 15. maja. AA. Havas poroča iz Madrida, da se je v Španiji vrnil mir. Mir vlada tudi v Scvilji in Laeoroni, kjer so duhovniki zapustili svojo hiše in odšli k zasebnikom. Pariz, 14. maja. AA. Havas poroča iz Madrida. da vlada v vsej Španiji mir. Duhovniki zapuščajo v krajih samostane in gredo k privatnim osebam. Po veslcli iz Poreže so ponoči napadli dva samost&ua, pri čemur je bil ranjen en napadalec. Jorga obupan * Država na robu propada — „Ce ne bo šlo - grem" Bukarešta. 15. maja. ž. Predsednik Jorga je dal izjavo, v kateri pravi, da mu je kralj poveril vodstvo države v momentu, ko bi moral mirno živeli. Sramota je za celo državo, da je morala v V svetovni vojni jo Doumer izgubil vse štiri sinove. Sedaj stoji kot slar osamljen hrast. Njegov rod se ne bo nadaljeval, pač bo šel poznejšim rodovom spomin na državnika, ki ie svoio domovino liiibil in uošten ostal njej tak« tlalee padla. Našel jc velikanski nered v držami administraciji. 5 mesecev država šc ni mogla izvršiti plačilnih obveznosti in je bila na robu propada. V mnogih ministrstvih jc našel lako stanje, da hi lahko dovedlo državo do likvidacijo. Videl jc. kako se je razvila korupcija in zalo jo prišel, da očisti državo od lega največjega zla. Rekel je, čc v »vojem dolu no ho uspel, da se bo umaknil. Zagotovil pa jo, da bodo volitve popolnoma svobodne. Madjari med dvema stoloma Budimpešta, 15. maja. AA. V govoru, ki ga jfe imel včeraj pred svojimi volilci v svojem volilnem okraju, je vojni minister Gombos dejal med drugim: Madjarska stoji zdaj pred skušnjavo, da sc oklene nove ideje o personalni uniji z Avstrijo. Toda Madjarska nc vidi, kaj se krije za lo ponudbo in kak je pravi značaj lo ponudbe. Zato jc Iu nekaj. kar ne odgovarja odkriti politiki. Madjarska so ne more odločili, dokler ne vidi, kaj so za pc nudim o personalni«uniji krije. Pobijanje v Kahu Kairo, 15. maja. AA. Vojaštvo in policija sl.\ streljali na 3000 stavkajočih žezničarjev, ki so demonstrirali po mostnih ulicah. Pri lem jo bilo ubitih 20 iu ranjenih 200 oseb. Množica je ranila Iri Angleže. Kairo, 15. maja. AA. Politični položaj v Egiptu jo zelo rosen. Pri včerajšnjih nemirih jo bilo ubitih 18 oseb in več sto ranjenih. Volitve, ki s« sc vršile po novi ustavi iz leta 193(1 so liberalci in vafdisti bojkotirali. Tudi iz pokrajinskih mest poročajo o krvavih nemirih. V Beuisuefn so bilo v spopadu med vojaštvom in demonstranti ubile 4 osebe in ranjenih veliko ljudi. Jugoslovanski koncert v Londam, London, 15. maja. AA. Gospa Scaperton znana umetnica, je priredila včeraj v dvorani Ru dolfa Steinerja velik jugoslovanski koncert, pri katerem so sodelovali pevci in pevke gledališč? Mayfair. Številno občinstvo je priredilo navdušene ovacije pri poedinih točkah, ki so bile nekatere predvajene v našem jeziku. Tako je umctnica Alquist deklamirala dve naši narodni pesmi. Razen tega so izvajali štiri naša narodna kola, ki so jih v naših narodnih nošah in pod vodstvom Tamare Karsavine predvajali znani umetniki, ki so želi buren aplavz. Stran 4. »SLOVUNtC*, Unč 14. maja lWi. Stev 10S. JVa potu v Rim Trst, 12. maja. Začeli siuo dobro in do Trsta naui je Mo vso po sreči. Italijanske obmejno oblast i so nam topot šle izredno na roko in nismo imeli nlkakih ne-prilik. Sešitimi odmor v Trstu, dasi ni bil predviden, nam jo kar dobrodošel. Kopljemo se v toplem jutru, kar nam po prečuli noči dobro do. Jasno, čisto nebo nam obljublja iiajlep? •• pomladne dneve v Italiji. V rani jutranji zori smo doživljali prebujenju Trsta. Od morja je sinil prvi svil, ko smo sc* ustavili na molu. Dan iu nas so prehiteli le pridni okoličani, ki so prinesli zelenjavo nn 1rg. Trudno so posedli po kameni ograji. Redka jo njih beseda, a kar jo je, je slovenska. Spoznali so nas po govorici in nam domače prijazno voščili dobro jutro. Mi pa občudujemo krasoto barv, ki se prelivajo nad morjem iz tcinuorjavcga v svetlordeč-kas|o, dokler lie sine dnevna belina. Mesto se prebuja. a pristanišče siliva dalje in ne zaživi. Ves dan bo oslalo lako mirno zasanjano, mučen kontrast k razgibanim ulicam. Težko verjameš, da stojiš v Inki drugega največjega italijanskega pristanišča. Razpoloženje v Ms i čeli je zdravo in najboljše. Julranjt) pobožnosl smo opravili pri sv. Antonu, potem pa seveda tudi na sv. Juslu nismo pozabili. Ob 10 nas odpelje vini; dalje proli jugu. Na čast hribovskemu Konec redukcij v Litiji? Litiju, 13. maja. I'o odpustu več kot polovice predilniškega delavstva, to jo okoli 450 oseb, so pretekli teden pričeli v predilnici z normalnim onojmsiiiiii obratovanjem, unmtsto dosedanjih dveh šililov. Dalo v predilnici se prične ob 0 zjutraj in traja do 2 popoldni', nakar zavlada v predilnici mučna tišina... Kakor izvemo. Je naročil zn dalj časa, tako du se daljnih redukcij delavstvu ni treba bali. Baje zadene redukcija lo še predilnUko urudnUtvO, kalero jo hilo dosloj od redukcij Izvzeto. Poleg drugih je bil rcducinin tudi dolgoletni hišnik na novih predllniških stavbah, g. Krn m- Pole r r u , ki se Je poleg svoje službe zelo ngiliio iidejstvoval in uveljavljal v gasilstvu, kjer Jo bil župni tajnik tu si jo s svojim energičnim nastopom vsesplošno pridobil zaupanj« Iu priljubljenost. „Leteči hamničanu Želje vsega prebivalstva v območju kamniške železnice Sv. Kina nad Slatino, maj. Naša župnija Svete Kme. nekdaujo dobrotnlce in duhovne nv.ilero slovenskega ljudstva v kozjanskem in ftmnrij-Kem okraju, j' daleč oil sveta in železne kače, ki vedi v svet, zalo prihaja našo polotilo o lepi slovesnosti 3. maja n< koliko kasneje. Cel rt f.. > 1 nt ja je preteklo /. omenjeno nedeljo, odkar je dosi I I; Sveti Kini novi župnik: Josip P I epe I o c. Morebiti -to let in š več ue bo spet poročalo zgodovina, tla jo iluhovni pastir pri Sveti Krni vztrajal 25 let. Sveta Km a, čeprav - prelepim razgledom, j - v.judur po svojih polih in številnih pii-lmkih poslih bolj (iolgoiii kol Taborska gora in kot taka ona Izmeti najbolj zaslužnih poalnj v li.vaulinski viiciikovlni. Uog je posUrbel, tla jc miroljubni gi spi..l župnik Plej-elec i:«5i.l na -vejem križ.evt-iu potu tudi .Simona: v osebi g. Edvarda Snppnnzu. veielrgovea, velikega prijatelja duhovščine iu dtibioinikii kmelom v vm.hi kraju in okraju; V tolažbo .n bili g. župniku vs.il; čiis ludi njegovi iluhovni sosedje, pred > somi Fran Korošec. nadžupnik i.d Sv. Križu pri I'i;g;-;,ki Slatini, pa tudi gg. župniki od Sv. Pelra ua M h cd jem šefu, v Zibiki Ur v Podčetrtku, kalrri, Andrej Pire. mu je spregovoril prisrčno / trai ico. Pomoč In o|>ora v 23 letni službi je bila našemu jllbilurju tudi v/.:;jeninoHt meti njim iu obojnim isUpn vodstvom pri Sv. Kini in nu Prislovi, kakor tudi složno sodelovanje trojnih v mpnijo prlpa.!:• jct-ili občin, ki so gn vse tri « skupno diplomo (krasno tlelo voditelja Iv upnik a) odlikoval' s častnim obČnn-slvom. Vsa župnija io okolica kllčo zaslužnemu gospodu Župniku: llog Nas nam ohrani nn mnoga zdrava in zadovoljna lela! Čudni nočni obiskovalec K rt-Miic. mnja. Nenavaden kriminalni slučaj so j" pripetil v noči od včeraj un danes \ Kresnicah. Hita sia namreč tukaj izvršena dva vloma, vendar pa niti pri prvem, uiti pri drugem ni bilo pokradenega prav ničesar. Prvi vlom se jo i/vršil v Irgovino Jožeta Kača v Resnicah. Zjutraj, ko so domači odprli trgovino, so se v prvem hipu zelo prestrašili. V trgovini Je bil« vse razmetano: obleka, živila. posode. vse je ležalo križem kražem. Domači t v takoj obvestili litijsko orožnike, iln je bilo pri njih vlomljeno. Ko pn so natančno pregleduli vse predmete v trgovini, so ugotovili. da ie neznani, rudni itoen! obiskovale«1 pač vso premeta I in prebrskal. ni pn odnesel uiti ono sivr.ri. Prav nobene stvari se ui dotaknil, razen kave. ki io l»ila v mali posoditi. To je izpll. Ni izključeno. j;isnieuo. Ni izključeno, dn se jo prejšnji večer v mraku .-kril v poslopju iu potem, ko so domači že spali, razmelui trgovino. Sklepam, da gre za nagajivo dejanje kakšnega človeka, ki razmere jm>-'iin in se je r.iorda hotel nn ta nafn maščevati iu no zagosti trgovcu. V i ti noti je bil izvršen prav lak vlom Ml * gostilno Marije Vrhovčeve, blizu kresniškega kolodvora. tudi tam je vse ra/.melal Pustil j>a je vse na miru in se celo vina ni prav nič dotaknil. Zjutraj so prišli ua kraj ol>eh vlomov litijski orožniki, ki so uvedli preiskavo. Orožniki se sedai trudijo, la bi dognali, kilo je zakrivil obadvo slučaja. Kamnik, maja. Vsaka doba ima svoje posebnosti, zn današnjo pa je menda lov za rekordi najbolj karakterističen. Največji junak jo danes oni, ki j« dosegel kak rekord ua tem ali onem polju. Vse mu poje slavo, časopisi prinašajo njegovo slike, povsod jo čaščen in spoštovan, tn zakaj se no bi v tej dobi rekordov s skromnimi besedami spbinnili našega vrlega :»k a m n i oa n a , ki drži sam kar tri rekorde na polju slovenskega iu najbrž obenem ludi Jugoslovanskega železniškega jxrometa. Prvi rekord je dosegel v tem, da prevozfna 1 km sorazmerno z. drugimi vlaki največje število potnikov, drugega v tem, da je edina aktivna pru-ga v ljubljanski direkciji, tretjega pa drži s svojo brezkonkurenčito •hitrostjo . Vozi namreč tako hitro. dn ga slnb kolesar komaj dohaja, pešec pa omaga že po par slo metrih; ako se spusti z njim v dirko. Toda denimo šalo na strau in jftfžnajhio. da jo kamniški vlak kljub svoji visoki frekvenci in aktivnosti naš nflipožnsnejši vlak — pravi škandal v našem prometu Proga Ljubljana—Kamnik je dolga komaj 22kni in za to progo rabi osebni vlak eno uro in Cetrl, mešani vlak pa celo I uro 35 minut. Ta vlak je dobil po vsej pravici zavidanja vredno ime r-Eks-pres ali »Letečj liamničans, v nadomestilo za staro obrabljeno ime kamniški kofemaln . Z opoldanskim Leločlni kaiiiničiiiioiiK, ki odhaja iz Ljubljane ob 1, -e vozi večinoma šo'ska mladina — naš up In naša nada — ki v vlaku ne ve, kam bi s časom in ima prilike več kot dovolj, da ga porabi za vse mogoče in nemogoče neumnosti. Slarejši Imajo dovolj časa, tla se med seboj marsikaj -»pomenijo , mlajši pa radovedno vlečejo na ušesa. Da tlljak v vlaku v natrpanem vagonu ne more študirali. je vsakomur razumljivo, saj niti [>olti želodec ne Študira rad, kako bi nek; prazen. Ako bi ■»kani-ltičan vozil vsa| 40 km na uro. bi bil dijak namesto ob treh že ol> dveh doma. Prihranjena bi mu bila ena ura inukepolne in utrudljive vožnje. Prav tako kot z dijaki Je tudi z delavci, ki se voziio Wik dan v Ljubljano na tlelo v tovarne, obrate i!.i. Vsak Kamnifnn )>ornbi z vožnjo skoraj tri uro na dan, drugi, ki so bliže Ljubljani, seveda nekoliko manj. Ves tn čas gre In ko rekoč v ni? In'to znrse za vsakega skoraj tisoč ur na leto. In pravijo. da je čas zlato! Koliko ga poleni vrže proč delavec, dijak, ki se vozi dnevno v Ljubljano, nekateri že več k.it tlesel leti Pa ne samo. da potnik fzftftbl toliko čiua-'ua kamilicami. tudi utrudi se pri lako počasni in dolgočasni vožnji. To pomeni za delaven poleg napornega osemnrnega dela še dve ali tri ure napora v vagonu. S knmiiičanom se vozi vsak dnn okrog 300 dijakov. ki posečajo najrazličnejše ljubljanske šole cd meščansko šole do univerze, še veliko večje pa je število delavcev, ki »e vozijo v Ljubljano na , delo. Število potilPov. izlrlnikov in turistov pa je j tudi veliko in r. vsakim letem narniin Pravi |»ojeni : o prometu mi kamniški iele*nici dobiš, ako >e pe-1 Iješ sredi zime zveter v Kamnik. Vsi vagoni #o nabilo polili in sprevodnik se le z. največjo težavo prerije skozi go lo vrsto potnikov, ki se prerivajo po hodnikih. Večerni vlak vozi gotovo <300—7(X> oseb. Kam bomo prišli, ako bo promet naraščal v dt-sedanji smeri? Del potnikov ue bo našel v LJubljani več prostora v vlaku, ki menda no smo imeli več lio t deset vagonov, obrnil bo železnici lubol In se pg.-lpževal avtobusov. Danes vozijo na progi Kamnik—Ljubljana že štirje avtobusi dnevno v obeU smereh, 'ii rabijo za pol mnogo manj času kol železnica iu uič čudnega ni, ako botlo avtobusi sčasoma prevzeli železnici vse one p.ilnike, ki plačajo celo karto, žu-lnzuici pa e«tnli oni siromaki, ki se vozijo dnevno s tedensko ali mesečno kailo. Delavci so že tako pomilovanji! vredni in j:.h dovolj ležita usoda lepe s tem, da so prisiljeni -c vozili tako tlaloč za zaslužkom, zapravljati dragoceni čas in skromno živeli v Ljubljani, da ludi družini doma ostane kak dinar. Tudi dijaki so vsega pomilovanju vredni, ker jim starši ue morejo plačevali dragega stanovanja v Ljubljani. Tu na vagonih zapravljajo dragoceni čas, svo.io mladost. Pomagati tem stotinam delavcev in dijakov, skrajšati jim naporno vožnjo zn polovico, bi bilo veliko delo usmiljenja. Denar, ki bi ga investirala država v ta namen, bi dobila deselenio povrnjen: v zdravju in napredku mladine, delavcev; dvignil bi se promet na železnici s tem, du bi odvzela večino potnikov avtobusom, s čimer bi bile zopet razbremenjene ceste, dotok Je-toviščarjev in izletnikov v Kamniške plauine bi se povečal, dvignil bi se tuiski promet. Hvaležni bi bili državi vsi oni slolisoči potnikov, ki bi s leni pridobili na času, ki jo zlato! Iu koncem koncev: »aj jc proga aklivua iu bi se sama izplača Iu t Za pospešeno hilroM kamniškega vlaka jo potrebna izmenjava spodnjega ustroja, ker proga ne prenese težjih .slrojov. Tudi lovorni vagoni no smelo bili obtežeui nad 22 Ion. Zn zboljšanje progo je hilo odposlanih na razna mesla v teku zadnjih lel že več prošenj, a brez uspeha. Lansko leto pa sin« čilali, da je bil v la namen določen voč-ji znesek. ni p.i znano, zakaj se potem ta dela niso izvršilo. Poudariti pa moramo še enkrat, da Je problem z ozirom na prej naštele vzroke neodložljivo nujen. Železnica je trgovsko podjetje.. ki se mora kot tako ozirati na željo in potrebe občinstva, od katerega ima dobiček. Kamniška železnica je aktivna, a je vendar še vedno taka, kot je bila preti 40 leti, ko je bila zgrnieua. Tovorni iu osebni premet v onih časih so'niti od dulefi uc more primerjali z današnjim. Vsa ta vprašanja so te nedavno pretresala ua tuisko prometni anketi in na sejah tuisko prometnega društva, in kakor čujemo, se bo vršila v kratkem o tem vprašanju anketa, kaleru bedo sklicale vso v območje kamniške železnice spadajoče i.bčine in kornoracije. Niili stremljenje bo Slo zn tem, da se vprašanje ksmu'ške železnice končno-veljavno reši iu to v čim krajšem času. Želimo, da bi imelo lo stremljenje, ki je želja vsega prebivalstva kamniškega ureza tn vseli potnikov, turistov in izletnikov, popoleu iu skorajšeu uspeli! Naša konfekcija oblači najfinejše! DAMSKI PLA6C1. OBLEKE, POVRŠNIKI IN OBLLKL ZA GOSPODE V KVALITETI. IZVEDBI I\ V NIZKIH CENAH RENA DJCRILJIV A I DRAGO GOHUP & Co. MIKLOŠIČEVA CESTA 8 T. 10 (I. nadstropje) Grd zločin Lilija, 13. maja. Včeraj popoldne je i*kal mlad 20 Telili mizarski pomočnik tlela pri litijskih mizarjih, kjer gn pa ni tlebil. Prišel je * kolenom iz. Zagorja v Litijo, vračal ?n je pa skozi Ponoviče v Zagorje. Malo od prve čuvajnice jo nabirala regrat 11 letna deklica Silvu Obitlič, hčerka rt luciraiieg.i pretlilnUkcga mojstra v- Liliji. Mizarski pomočnik je deklico povabil na kolo in jo peljal do Ponovič, kjer je nad dekletom storil nasilslvo. Po storjenem zločinu je ubogo deklico h kolesom peljal nazaj na mor In, kjer jo je vzel ua kolo. nato pn nadaljeval pot proli ^avl. Ko je deklica prišla domov, je JoknJe vse povt lala očetu. Starši so zadevo lakoj naznanili liti -kim orožnikom, ki so telcfonično obvestili orožnike v Zagorju « popisom mladeniča. V soteski med Savn In Zagorjem so ga nalo v mraku zagorski orožniki prijeli in izročili litijskim orožnikom r.a zagorski postaji. Zločinec ie začetkoma tajil, ko pa je bil na litijski orožniski pc.-laji konlrontiran s svojo mlado žrtvijo, je zločin priznal, nakar je bil predan v litijske sodne zapore, kjer se bo vr-"tiln preiskava. Zasluženo kazen pa bo prejel na ljubljanskem sodišču. Murska Sobota »Rokovnjači . Tukajšnji dramatski odsek jc v nedeljo zaključil letošnjo sezono. Nastopil jc v ioboto zvečer in v nedeljo popoldne z ljudsko igro Rokovnjači . Kakor vedno, so igralci tudi sedaj Jobro rešili svojo nalogo. Požar divja. Zadnji čas v gornjem delu Slovenske Krajine pogosto divjajo požari. Uničili so ,cč domačij. Nazadnje je uničil požar domačijo Kandala Jožefa v Vučt gomili in v Vaniči viniča-rijo Kirbiša Franca iz M. Sobote. ?Ku1ukarji<. V |ionedeljck je bilo videti tako v Soboli kakor v okolici ob cestah velike množine mož in fantov. Kopali in čijlili so obcestne iarlte. Sedaj fnkajo še nekatere ceste na popravila. Maribor Za blagor našega kmetijstva Seja nnčelMva Kmetske zveze v Mariboru Maribor. 12. maju. Nueelstvo Kmetske 'veze v NLiriboiu jc imelo dne 11. maja <»b jiriliki vinske razstave svojo I »ojo. ki je bila poluoštevilno obiskaun. Seje sta I «e udeležilo lutli «lvu zastopnika Km<>t«ke zve- I /o v Ljubljani. Nn M-jj se je razpravljalo predvsem »» k n 1 ti k u. lovkeni zukonti, kmetijski zbor* i niči. o trošarini na vino in vinurskih zadrugah I «> sadjarstvu iu sadjarskih zndrugah, n hmeljarstvu, o obrtniškem zakonu, o preureditvi občin, o davku nn sečnjo gozdov, o begu delavskih moči i. dežele v meda, o zavarovanju delavcev Iiri kmetijskih strojih, o starostnem zavarovanju .inetskegu ljudstva, o kmetskeiii šol.tvu m <> drugih perečih kmetskih vprašanjih. O vsaki zadevi so sc storili primerni sklepi, ki se sporočijo nu merodajnn mestu. Sprejem koroških icmlcev iz •-;. Jtiktiba v Kt žii. ki nnstojiijo v soboto zvečer v tukajšnjem gledališču z Miklovo /.,i|o , se |>t, i/vi -il v solvito ob prihodu diagili poslov mi izredno svečan način. Na peronu se bodo zbralo posamezna prosvetna društvo z godbama Katoliške nmludinc in Druu\ l)obr«nltiš|leo Im izrekel dragim gtistom ztistopnik marib irskih kulturnih društev. Po sprejemu se razvije pn mestu sprevod « koroškimi igralci na čelu. V sobolo /večer vsi v gledališče in k sprejemu! □ Ljubljanski konscrMitisli nastopijo. A ponedeljek priredi pet gojencev Ijnbljonskega koiiservatorijn v okvirju tukajšnje Ljudske univerze komorni večer z zelo lepim programom. N spomin 173 letnice Mozartovega lojstvn igrajo njegov kvartet v d duru -t. 2| Na l.ilje pot.isij. jo 60 letnico komponista Novaka s proizva janjem njegovega klavir.-kegu tria. II koncu igrajo še kvartet Francoza Rnvelu. NKlelnjejo .le-tleči konzervatorisfi: Leon Pleifer (prva \itdi-na), Franjo Stanič (druga violina). \ inko šu-;teršič (viola), Oton Bajde (violončelo) ter Ma- rijan Lipt.vsek (klavir). Nastopajoči so »si učctni šlajsove šole. □ Krščanska ženska zveza priredi v nedeljo izlet v Puščavo. Odhod s prvini vlakom ob 3.43 iz clavnega kolodvora. □ Romanje v Marijino Celje. Nu številna pismena vprašanju glede omenjenega romanja s|K>roča t eutr,lini tvdboi prosvetnih društev frančišk inske župnije, da se vrši romanje dne 2S. junija t. I. s poldt selim v lokom. \ o/nja iu cela oskrba stane v Marijino < elje Vjo dinarjev, z izleti m uu Dunaj 330 dinarjev. Vplačati je trebi do I. junija. Na poznejše prijave se ue bo mogoče ozirati. Vsak udeleženci uaj v najkrajšem t asu |M'š|je ločne podatke ti času in kraju rojstva, pristojnosti, poklicu in bivališču. U L premeinba avtobusnega voznega redu. Počenši z dne 16. t. m. se avtobusne vnžnjc na progi I reducirajo tako. tla odhaja prvi avtobus i/, p lavnega kolodvoru ob <>.4) meslo ob 0.13. Od Vujašniee Kralju Petra jia «,'i 7. /titlnji avtnbus zvečer odhaja ob .'o mesto ob 20."V) iz glavnega kolodvora, od vojašneie Kralja Petra ob 20.13. ()!> sobotah, nedel jah iu praznikih odhaja zadnji avt.ibus od omenjene vojašnico na mesto 21.h ob 20.V) s prilio Ioni ob 2ti.l3 na glav ni kolodvor. .Na progi 2 odhaja zadnji avtobus iz Studencev ob 20.07 veljavno zu vse dneve. □ Poučni i/l"l studenškc Ljudske univerze. Danes izlet Ii keltskemu grobišču v Limbilš. Zbor udeleženi v danes tNujiiildne pri deški š Dravi v svoji suiulolini nek mlad funt. Okoli pol 4 jo prišlo do tragične nesreče. Zašel je med vrtince deroče Dravo v bližini državnega mostu. Sandoliiui so je prevrnila in pokopala pod seboj funta, ki pi jo najbrž vsled lurzlc vode prijel krč; Vsaka pomoč reSjleev, ki so takoj prihiteli na mesto, jo liilti zaman. Potegnili so iz. Dravo le suiidolino, todu trupla niso mogli najti, čeprav so se ne-ktileri trudili z vso silo in se potulpljnli v vvmIo (la bi izvlekli nesrečnika i/ smrtnega objema. Identiteta utopljencu v času (vjročila šo ni ligo-tovljena. Domneva so. tla je bil baje neki brez-posebii natakar Itudoir St«ifried. LJ SSK Maraton. Juui ob JU redim ejn iipra.v iiegn odbora. Vsi! □ Mariborski lahkoatleti un mednurodnem luhkoalleiskein mitingu v Ljubljani. V nedeljo bo. Udeležijo se gn iz Maribor« Podpoonn (50U0 metrov), llcrič (1000). Uofer (400) in .legli' (soo). Mariborske barve čustivi zustoputi! O speharskega v prašanja l'i več. /.<■ dol j časa jc nagujalo in razburjalo duhove. Jav n. -i jo stala muloduue kompaktno ua stulisču. tla nuj slnniiiurji prodajajo svoje blago. Potem s,> prišlo vmes nekatere nevšočne zadevščino, dokler ni mestni svet uu svoji izredni seji uslvari! jasnega polužaju s sklopom, da -o reši zadevna prošnja slauinarjev za stojnice v tem smislu, ila st; vnovčevtilniei za prošičo na Dravskem polju s sedežem v Prejioljah dovoli zaenkrat Ki stojnic, na katerih bodo smoli kot zadružni člani ua obrtni podlugi prodajati ne -amo blago doma izpitauili svinj, ampak jih bodo lahko kupovali vsepovsod ler jih prodajali ua mariborskem trgu. Vendar se bodo sluniiuirji moruli držati pogojev in zahtev, ki jih v leni oziru stavi niosi-itn načolstvo. Vse stojnico morajo odgovarjali higijenskim zahtevani in morajo niti napravljeno po črtežili tržnega nadzorstva. Opremljeni« morajo bili s čokom za sekanje mesa, s ločno balunt no teliuieo, čisto obrisačo. Vsaka stojnica mora imeti poleg zadružnega napisa tudi nusl„v lastniku stojnico. Za zu v i ju njo meso sc sme uporabljati samo bel papir in ue stari časopisi.'l utli so bo nu stojnicah smolo prodajati le sveže meso. slanina in drobovina v mariborski klavnici zaklanih prešičev in svinj. Prodajalci morajo imeti čiste bele jopiče iu bel predpasnik. Razen logu mora imeti v.suka stojnica vidno ruz-obešen cenik. Zu prevoz mesu iz mestne klavnice nu trg morajo imeti liigijeniene vozove aii zaboje, ki morajo bili znotruj opremljeni s plo-čevino. Upati je, du bodo slaninarji lire/ nn-tlaljnegu prlstuli nu te pogoje. □ Sprememba posesti. Posestvo šparlov dvor. v Cirkniei pri št. ||j„ j,, kupil txl inž. Julija kubiusa upravitelj Ivan ( agrun ("I K«d»iitiJ»ka resi a /aorta. It udi kanali/.i-eljc Itadvanjskc ce -te med Kettejevo in Popov i-eevo ulico ostane i>tu /a čas dela za vozni pr -met zuprotu. Vozni promet se vrši preko I run-kopanove in Pojjovieove ulice. Vozniki in pešci nuj parijo n.i nameščena znatiionja tn se pok lavajo odredbam gtadbon-gu nadzorstvu, dn se preprečijo morebitno nezgode. □ Ker je zaklala svojega polbrata se jt zagovarjalo včeraj pred malini senatom stan jš.i mladoletnica iz Slov. krajine. Bilo je 14. aprila, ko je v prepiru m svojim 14 letnim |>oll>i.i|om vgUi |)o nožu ter iiiii zada .»mrtnoiioson sunek v hrbet. Njen delež: • lelo zapora popejno Iri letu. 0 Za birmo ure, ziatnina! Znižano ;cacf Slojec, Maribor, Jurčičeva R. 1 j Birmancc slikam po ceni in leni izpeljavi. Foto Jopclf, Gosposka 2U. Phii Po nedolžnem jih |c dobil v nedeljo Dobcršik Franc 25 letni delavcc v tovarni strojil v Mnj-sperjju. V gostilni jc hotel zvečer ob 10 miriti ianle, ki so se sprli med sabo. Za plačilo ija jt: med tem pomirjevalnim delom neki drugi delavce iš tovarne zabodel nožem v glavo. Noževa ostrina je segla il;ozi lica v usta, da je ranjenec izgubil mnogo krvi. Kulukarji so bili pri pondelikovcm nastopu tvojega dula prava senzacija v mestu. Pred oinio uro so »e zbrali pred Zupančičevo gostilno in v posameznih grečah nalo odhajali na Ljutomersko cesto, 7. lopatami in podobnim orodjem opremljen!. Dočim sc jc prvi dan na zbiraliJču kar trlo radovednežev, drugi dan že ni bilo pri občinstvu zanimanja.^ Senzacija je postala vsakdanjost. Čc živina podivja. Salamon Terezija iz Stop-nega pri Makolali jc skoro 50 letna poljsku delavka, živi pri očetu, užilkarju. V nedeljo 3. t. m. jc pasla živino.( Rogovilarji so sc pričeli hosti. Reza je po nesreči zašla v sredo bojnega polja, kjer sc ji ni dobro godilo. Živina jo je pohodila, poman-drala. Na pomoč so kmalu prihiteli sosedje in nc-srečnico spravili domov. Ker pa se stanje le ni zboljšalo, so jo zadnjo nedeljo izročili v varstvo ptujske bolnišnice. Prireditve. V nedeljo, 17. t. m. blagoslove v Cirkovcah novo motorno brizgalno kot spomin na 45 letno uspešno delovanje tamkajšnjega gasilnega društva. Prireditev sc vrši dopoldne in popoldne. — V petek po Vneholiodii dajo Mariborčani dvo predstavi v ptujskem mestnem gledališču. Zvečer ob 8 jc tridejanska Szirmaijeva opereta Kavalir Miško , popoldne ob 4 je pravljična igra -Začarana zaba s petjem, godbo in plesom. Nič posebnega, nekaj vsakdanjega, 0Jtba: posestnika Gabrovee Blaž v Sp. Vclovljaku. Kraj: gostilna. Čas: Zadnja nedelja zvečer. Dejanje*. Pitje in posledice Gabrovee je vršil tialakarske posle v napovedanem lokalu. Gostje so med pitjem prišli v dobro voljo, postali so korajžni. Pride do prepira. Gabrovee miri neprijateljski stranki, skupi jo sam — ironija! Neki noseslnikov sin i/ Pacinja mu je z nožem prereza! žile in kite v zapestju. Natakar bi prav gotovo izkrvavel, če ga i,e bi takoj odpeljali v bolnišnico. Nauk 17 tftfjv o.l rili Poslcdice: Pilo sc bo napreiJ Zopet obsojen istrski duhovnik Pre smatra prisiljenega, d« z oziram nu dogodke zadnjih dni izjavi pred vsem svetom, da Briand lii samo velik Franca/, temveč tuili ve- lik mednarodni di/;r nil,. Heudersonov govor i> prisotni večkrat prekinili z oiloliruvail.ieiii. Dalje ie imenoval Itriauda simbol vsega dela v Društvu n i-rodor /» mir un svetli in za zboljšanje mivluiiviib li »diiošajev. Zagotovil je ttriandii. ila ima « v i cbiiii evropske komisije vanj največje /miiianie, prnv laku pa tudi vsi člani delegacije Druživa narodov samega. Imenoval je Briandu naravnost great old mana Društva narodov. Briand se je zahvalil globoko ganjen iu odklonil preveliko hvalo. Izpolnjeval je sunio svojo dolžnost. Za njegovo delo pa rim je več kakor za mnoge male incidente, kakor j'- omenil :■'. nasmehom, cv mordu mnogi člani i" ki,-miidjc nimajo do mene lako neomejenega zaupanja kakor prijuhlj lleuderson. vendar upam, .la imajo zadosti, da bodo mogli •/, nii-noj sodelovali. Nalo je švicarski zvezni svetnik .Metla podal priučilo o bodoči organizaciji evropskega odbora, ki je bilo po predlogu Briantfu sprejeta brez lie-bate ter se lin odstopilo nicscca septembru Društvu narodov v nadaljnjo razpravo in .sklepanje. Ravno laku lire/, debate se je sprejelo, da »e sprejme delegat (»danskega , evropski odbor. Nato ie bila seja odgndena du jutri. Ministri med seboj Ženeva. 15. maja. tg. Danes dopoldne je nemški zunanji minister dr. Curtius napravil angleškemu zunanjemu ministru llendersonu kratek obisk i/, vljudnosti. Sledil mu je ravno lako s kratkim obiskom italijanski zunanji minister Grandi. Briand pred sejo ni govoril z nikomur. Iz njegove okolice se čuje, da bo najbrž v Ženevi samo do torka. Njegove demisijo ni smatrati za končnove-1 javni umik, ker je še bolj odločen kot prej, da nadaljuje boj, dokler mu ne bo volitev leta 1932 dala popolnega zadoščenju. Če bodo razprave evropske komisije trajale dalj kakor do torka, ga bosta zastopala državni podlajuik Francois Poncel v evropski komisiji, ministrski predsednik Lava I pa v Svetu Društva narodov. Ženeva, 15. maja. Ig. Zdi se. da je kandidatura dr. Beneša za predsedstvo razorožitvene konference sedaj konfneveljavno izključena. Delegati male antante dr. Marinkovič, Titulescu in dr. Beneš sam so sklenili, kakor doznava vaš dopisnik, tla nobeden ministrov ali delegatov male antante ne prevzame predsedstva v razorožitveni konferenci. Ne more se presoditi, ali je ta sklep posledica stvarnega stališča ali pa samo obzirnost do dr. Beneša, ki mu hočejo prihraniti mučno cventuulnost, da bi bil izključen od izvolitve. Ženeva, 15. maja. Ig. Danes popoldne ob I so se v hotelu Beaurivage pri angleškem zunanjem ministru začeli razgovori velikih štirih držav, katerih so se zaenkrat udeležiti llenderson, Grandi, Briand ln dr. Curtius. Konferenca se "bo najbrže bavila v prvi vrsti z gospodarskimi programi evropske komisije, z nemško-avstrijski tu načrtom carinske unije, z Briandovimi predlogi in s prijavljenim italijanskim predlogom. Ni pa izključeno, dn se ne bi dotaknili vprašanj razorožitvene konference, ki pridejo na vrsto na prihodnjem zasedanju Sveta Društva narodov. Posebno stališče, ki ga zavzema Briand radi svoje demisijo, očitno vpliva tudi na polek razprav, llenderson je to tudi danes v svojem nagovoru na Brianda označil, ko je govoril o tem, da se ne sine prezreti, da Briajidov položaj danes ni več tisti, kakor je bil prej... Ženeva, 15. maja. tg. Razgovor štirih zunanjih ministrov Anglije, Francije, Italije in Nemčije je Irajal do 18.30. Dasi se oficielno izjavlja, da so se ministri razgovarjali samo o proceduri pri obravnavi nemško-uvstrijskega carinskega načrta v evropski komisiji in v Svetu Društva narodov, lahko trdi Vaš dopisnik z gotovostjo, da so nu se-stankn obširno govorili o načrtu carinske unije kakor tudi n francoskem iu italijanskem predlogu. liC/llItut tega razgovora je treba smatrati za zadovoljiv, ker bi sicer nemški zunanji minister bil težko zadovoljen s tem, da naj pride Hendersouov načrt za razgovor o carinski uniji na vrsto že v ponedeljek nu prvi seji 63. zasedanja Sveta Zveze narodov. In jc še prej, preden sc innre n njem podrobno razpravljati v evropski komisiji. Takoj po razgovoru štirih ministrov je dr. Curtius obiskal dr. Schobra in ga obvestil o rezultatu razgovora. Ta sestanek z ilr. Seliobrum je trajal eno urn iu se zdi, da je povzročil pri avstrijski delegaciji precejšnjo spremembo jutrišnje diskusije. Tudi iz tega je razvidno, da je bil razgovor med štirimi ministri posebno pomemben in dn nikakor ni bil samo formalnega značaja. Rasi prihajajo Ženeva, 15. maja. tg. Danes je dospela v Ženevo sovjetska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Litvinova. Jutri sc bo skupno s turško delegacijo iu z delegati Islandije in Gdanskega udeležila seje evropske komisije. Čuje se, dn nameravata ruska iu turška delegacija protestirati proti temu, dn nista bili povabljeni k vsem razpravam evropske kotuisije, duši pripada evropska komisija v organizacijo Zveze narodov. Fašisti ljubijo glasbo Toda kličejo smrt na Toscaniniia Bologna. 15. maja. Ig. Mesto Bologns se je za slovesno otvoritev prenovljenega mestnega gledališču na dan Vnebohoda dogovorilo s skladateljem, avtorjem Toscaninijeni, dn bo dirigiral otvoritveni koncert / deli pokojnega komponista Marluzzija. Fašisti pu so zahtevali od Toscaninija, dn mora pred začetkom koncertu izvajati kraljevsko koruč-liico in fašistovsko himno, kar pa je Toscanini odklonil, sklicujoč st nn mistični program. Vztrajal je odločno pri sv-oji odklonitvi in zahteval telefo-ničrn razgovor z Mussolinijeui samim, kar pa so fašisti odklonili. V zadnji minuti so mu sporočili v liotel, dn se koncert lahko vrši po prvotnem pro- Italijanska trozveza Milan. 15. maja. Ig. Vladni lisli naglašujo z ozirom na dogovor med Italijo, Avstrijo in Madjar-sko, du se sličen sistem uveljavlja ludi že pri trgovinskih odnošujih z Itusijo s financiranjem eks-porta iu s kontiiigeiitiranjem medsebojnega uvoza in izvoza. Zadostovalo bi razširiti italijansko formulo progresivno tudi nn odnošaje z drugimi državami, da se tnko ustvari interesni sistem, ki bi mogel, drugačen kakor .je Briandova univerzalna formula. pa tudi drugačen kakor preozke formule dr. Curliusa. dovesti gospodarstvo raznih držav do dejanske solidarnosti in medsebojnega sodelovanja. Krvavi poboji na Švedskem Stockholm. 15. maja. tg. V Iliirnesandii je prišlo do hudega spopada ineir vojaštvom iu stavkajočimi delavci. Ker se je izjalovil napad konjenice nu demonstrante, jc vojaštvo začelo ostro streljati. Ubitih je bilo pet demonstrantov, ineil njimi ena ženska. V industrijskem okrožju ho izbruhnila splošna stavka. Čudni štrajki v Japanu London. 15. maja. tg. V znak protesta proti znižanju mezd na Japonskem je ostal neki barvarski pomočnik v Tokiu 13 dni vrh tovarniškega dimnika brez hrane. Včeraj je splezal neki zdravnik na dimnik in dal popolnoma opešunemu delavcu injekcijo kafre in ga spravil z dimnika. V nekem premogovnem revirju pu se je zagrehlo v zemljo 200 delavcev, ki že šest dni nočejo uživali nobene hrane. Drobne vesti Bukarešt. 15. maja. Ig. Bivši notranji minister Vui la Vojvod, podpredsednik narodne kmečke stranke, je danes pisal pismo Maniu, v katerem odklanja kandidaturo pri prihodnjih volitvah, češ, da se ne more odločiti za lo, da bi poslal pomngač tegu diktaloričnega koraka Jorgove vlade. Amsterdam. 15. maja. AA. Svetovno znani cirkus Burnim je pretrpel le dni veliko izgubo. V vo/.ovill so našli mrtvih 10 levov, enega šimpanza iu enega shina. Preiskava je dognala, ila so bilo te Živali zastrupljene nu potovanju med Mustrich-itoiu iu ilduiondom. gramu, lorej brez kraljeve koračnice in fašistovsko himne. Toscanini se je potem v spremstvu svoje rodbine, nekaterih prijateljev in Matuzzijevc vdove odpeljal v gledališče, kjer je razburjena množica fašistov sprejelu Toscaninija s sramotilnimi klici: A morte Toscanini! Mussoiini ga bo že spravil ua kolena! Neki fašist ga je uduril v obraz. Toscanini jevi prijatelji so varovali dirigenta in ga spravili nazaj v avtomobil, nakar se je vrnil v liotol. Pred hotelom so poleni še do polnoči trajale demonstracije proti Toscaniniju, ki je šele po t. uri mogel v spremstvu rodbine zapustiti negostoljubno mesto. Incident jc povzročil ogromno pozornost. Holandski časnikarji v stovo Belgrad, 15. maja. AA. Centralni presbiro pri pi edsedništvu ministrskega sveta je prejel z Bleda od holandskih novinarjev tole brzojavko: Bled. Zapuščajoč vašo divno državo, smo srečni, da se vam moremo zahvalili, da ste nam dali možnost, da se prepričamo o odlični situaciji \ Jugoslaviji. Vašo državo zapuščamo z najboljšimi vtisi Odlikovanje na čsl. konzula Ljubljana, 15. maja. Včeraj je generalni konzul češkoslovaške republike inž. Hevčik izročil red Belega orla III. razreda tajniku Zbornice za TOI in članu delegacije za pogajanju s češkoslovaško republiko Ivanu Mohoriču. Danes se je vršila intimna slavnost, kateri je prisostvovalo \so osebje češkoslovaškega konzulata in tekom katere je g. generalni konzul podčrtal zasluge, ki si jih je pridobil odlikoVanec za medsebojne gospodarske stike med obema državama. Razprava o umoru SSegSa Zagreli. 15. maju. ž. Danes se je nadaljevala razprava proti llraniloviču in djpgom. Zaslišan je bil glavni obtoženec llranilovič. Obtožen je, da je bi! vodja Hrvaške pravnške delavske omladine iu da je na dan umora sledil fileglju, da je sodeloval pri atentatu ua orožniško vojašnico in umoru tajnega agenta Trenskega. llranilovič prosi, dn mu sodišče dovoli, da čila svojo obrambo. Po posvetovanju mu predsednik dovoli. Njegov bral Stanko je bil ravno tako član hrvaške narodne omladine. Po odhodu njegovega brata v inozemstvo, je Omla-dina ostala brez voditelja in je moral vsak odbornik vršili svojo dolžnost sam. Po 0. januarju niso imeli nobenega sestanka vir. Hodil je v gostilno Vranišic, kamor so prihajali ludi Babič, Pospišil in Soldin. V inozemstvu ni bil nikdar. — llraniloviču so pokazali pisma, ki so jih našli pri njegovi sestri Mariji, katerih pu noče poznali. Zanika vse i/,povedi, ki jih je dal nn policiji in pred preiskovalnim sodnikom. Relgrajshi proces Belgrad. 15. maja. ž. Pred državnim sodiščem je v procesu proti hrvaškim teroristom danes prvič govoril državni pravilnik dr. Žadrov, ki je zahteval najstrožjo kazim zu vse obtožence, češ, ila blage kazni prejšnjih procesov uiso imele nobenega pravega efekta. Imenovanja v armadi Belgrad, 15. maja. ž. Prišel je velik vojni ukaz. Meit drugim so s tem ukazom postuvljcni v naši vojski zu nižjega vojnotehničnegu uradniku 4. ruzr. pri mornarici Andrej Cvar; za poveljnika 22. pp. polkovnik Josip llrovat: zu pomočniku komandanta 11. 'pp. podpolkovnik Mirko Mikulič, za pomočnika komandantu 37. pp. polkovnik Metod Rnkušn, za pomočnika poveljnika 52. pp. polkovnik Knrol Potočnik: za pomočnika komandanta 54. pp. polkovnik Krešhnir Košak: za pomočnika komandanta pešpolka Boke Kotorske podpolkovnik Alfred Šimek; za vršilca dolžnosti komandanta 1. divizije 7. ii rt. pp. kapetan 1. razr. Milan Vlah: za vršilcu dolžnosti komundantu 2. divizijo II. ari. polku kapelan 1. razr. Franc Krener; za vršilca dolžnosti načelnika štaba komandant Kosovske divizijske oblasti podpolkovnik za generalštabne posle Vladimir Vavhnik; za vršilcu dolžnosti načelnika štaba komando dravske divizijske oblasti podpolkovnik za reneral; lahne posle Jovan Sokolovič: za poveljnika tuzlunskega vojnega okrožja polkovnik Rudolf Sobota; za poveljnika mariborskega vojnega okrožja polkovnik Anton 1'elrinčič: za poveljnika ljubljanskega vojnega okrožja polkovnik Jovan Iskrič. Upokojen je geodetski polkovnik Slu-voniir Vrhunec. Razrešen je svojih dolžnosti topni-čarskegu podpolkovnika za generalštabne posle Franc Toniše. Prihodnja olsmvijada v Berlinu Bcrn, 15. maja. AA. Mednarodni odbor za olimpijske igre je z veliko večino sklenil, da sc vrše prihodnje igre 1036 v Berlinu. Kulturni obzornik Korošci v ljublj. gledališču Uprizoritev Miklove Zale-. Med gosli, ki jih naše Narodno gledališče sprejema zadnja lela v vedno večjem številu, ni bil še nihče tako prisrčno sprejel, kakor igralci Izobraževalnega društva Kot i/, šl. Jakoba v Rožni dolini lin Koroškem. Zato je bilo dramsko gledališče na Vnebohod popoldne, kljub najlepšemu vremenu lako polno, kakor najbrž še nikoli ne. Zastopani so bili vsi sloji, ženice v rutah, ki so prišlo gledat Miklovo Zalo , našo najpopularnejšo Ljudsko zgodbo, mladina, j/.ohraženstvo, koroški rojaki od tu in od onslran meje, prava narodna prireditev, pa ne nikak zunanji vrišč, ampak svečanost, ki se obrača vsa na vznoter in požene korenine vprav v srcu. Prireditvi je prisostvoval ludi g. ban dr. D. MnrušiČ. Za nas je bilo prav, du so prišli li idealni igravci iu nuni pokazali moč svoje idealne, narodne zvestobe iu svoje kulturne volje. Bilo pa je tudi prav, du so I i idealni sinovi in hčere slovenskih očetov in mater videli našo iskreno ljubezen in hvaležnost njihovega truda. Uvodne besede prireditelja Miklove Zale in režiserju g. .1. Špicarju so dale slavnosli prav posrečen začetek; spomnili sino se nn razpršeno slovensko družino, na svojo skupnost in tudi na bridkost. lil loči brate od bratov. NalO so igra ve i v svečani tišini začeli /. igro. Z odra sc je glasilu skrbno negovana rožansku govorica — igravci so jo bolj poslovali kakor igrali in nii smo jo lovili v uho. kakor morda saino šo pri prvih gostovanjih Hudožestveuikov. V vsem gledališču je vladala lihola in v lo liholo so udarjalo Imenovanja v zdravniški službi Pclgrad, 15. maja AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje ter s soglasjem predsednika ministrskega sveta so postavljeni dosedanji šefi oddelkov v dosedanjih banovinskih bolnišnicah za šele oddelkov, in sicer: V državni bolnišnici za dužcvtic bolezni v Ljubljani-.Studenec v 3, skupili dr. Fran G o s 11, dr. Štctan Divjak, v državni bolnišnici v Ljubljani, oddelek za noiraaje bolezni v ?.. skupini dr. ivan Jenko, v oddelku za živčne bolezni v 3. skupini dr, Ivan Robida, v kirurškem oddelku v 4. skupini dr, Franc De'gane, v oddelku za bolezni grla, nosu in u;ies v 4. skupini dr. Josip Pogačnik, v cddc1ku za očesne bolezni v 4, skupini dr. Leopold J e š e , za šefa lekarne v 5. skupini magister Ciril G a r t u . . Za primarne zdravnike v isti državr.i bolnišnici v 6. skupini dr. Robert B I u m a u c r , v 7. skupini dr, Sibin P r a p r o t n i k , dosedaj asistenta v banovinski bolnišnici. Za ekonome, di Javnih bolnišnic dosedanji ekonom banovinske bolnišnice na Studencu v 5. skupini Vinko Logar, v Ljubljani pa Josip Šarabon, za ekonomskega uradnika v Ljubljani v 6. skupini Franjo P c t r o v e c. Belgrad. 15. maja. AA. S sklepom ministra za socialno politiko in narodno zdravje so postavljeni za sekundarne zdravnike v 1-0 dosedanji sekundarni zdravniki banovinske bolnišnice v Ljubljani, in to v državni bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani dr. Makso Petevc, v državni bolnišnici Lw * LINLV^v, Guv n/, Mictju ittoi. Zakon o odobritvi stabil. posojila Maribor Belgrad, 15. maja. ž. -Službene Novine prinašajo zakon o odobritvi mednarodnega stabilizacijskega posojila v zlatu. V zakonu so omenjene nekatere njegove poedinosti, ki doslej javnosti še niso znane. Člen 1. odreja, da jc nominalni iznos tega posojila 1025 milj. francoskih frankov, ali 2 milijardi 280,111.510 zlatih stabiliziranih dinarjev. Iz tega posojila je znesek do 1.400,000.000 ali protivrednost tega zneska namenjena za ustvaritev programa za stabilizacijo dinarja, ostanek pa za narodno gospodarstvo kraljevine, posebno za graditev želcznic in cest. V tem členu se nadalje pravi, naj se to posojilo imenuje mednarodno stabilizacijsko posojilo v zlatu 1% od leta 1931 in predstavlja direktno obveznost za našo državo iz službe te.ga posojila. Garantirano jc z vsemi čistimi dohodki monopolske uprave kraljevine pod pogoji, da s tem niso krnjene pravicc ostalih upnikov, katerim je ista monopolska uprava garantirala odplačilo danih posojil. I akih posojil je 10 in sicer so to posojila: posojilo iz leta 1881 v znesku 33 milj. francoskih frankov, posojila iz leta 1888 v znesku 10 milj. francoskih frankov, posojilo 1895 do Icla 1975 i%, v znesku 355 milj. 292,000 francoskih frankov, posojilo iz leta 1920 do 1975 5%, v znesku 60 milj. francoskih frankov, posojilo iz leta 1906 do 1975 za gre.ditev železniških prog in za oborožitev v znesku 95 milj. francoskih frankov, posojilo iz leta 1909 do 1975 1% za do-•vršitev železniških prog in. za oborožitev v znesku 150 milj. francoskih frankov, posojilo iz leta 1930 do 1975 5% za likvidacijo vojnih stroškov in za državne potrebe 250 milj. francoskih frankov, posojilo kraljevine Črne gore iz leta 1909 do 1947 v znesku 250.000 funtšterlingov, posojilo iz leta 1922 do 1962, katerega prvi del je emitiran 1922 z 8% v znesku 15,250.000 dolarjev, drugi del emitiran 1927 s 7% v znesku 30 milj. dolarjev. Posojilo iz leta 1928, monopolsko posojilo 6M % v znesku 22 milj, dolarjev. Nadaljni členi govorijo o obveznicah in siccr bodo za enkrat dane v promet začasne obveznice po 1000, 5000, 10.000 in 25.000 francoskih frankov. Obresti na obveznice se bodo plačale za kupone in siccr pričnejo teči obresti 1. junija 1931 v letnem znesku 1%, ki sc ga plača v polletnih Obrokih in sicer sc bo prvi 6 mesečni obrok plačal !. decembra 1931. Izplačila 6 mesečnih izteklih kuponov se bodo vršila pri bankah, ki jih bo odredila finančna skupina. Nominalni znesek je 1000 francoskih frankov 77.858 zlatih dinarjev. Nadaljnje odredbe govore o amortizaciji in o podrobnostih izvršitve posojila. Kuponi in obveznice so prosti vseh državnih, sedanjih in bodočih davkov in taks. V slučaju, če bi nc zadostovali dohodki monopolske uprave, potem sc odplačilo posojila vrši iz izrednega proračuna. Nadalje pri-občujejo Službene Novine< pogodbo o prevze- GOSPODARSKI ADRESAR KRALJEVINE JUGOSLAVIJE. Od zavoda za pospeševanje zunanje trgovine smo prejeli njegov adresar, o katerem smo že poročali, cla jc izšel. Adresar je izšel v latinici in cirilici, v francoskem, nemškem in angleškem jeziku. Adresar je obdelan po posameznih panogah, _rat9, predmpUh in mestih v petih poglavjih; I. Industrija. fl. I;:voz. III. Uvoz. IV. Denarni zavod'. -V. Pomožna trgovska podjetja. (Borzni mešetarji, carinski posredniki, oglasni in reklamni zavodi, sejmi, špedicije, parobrodne družbe, pomorske agenture, posredništva za nepremičnine, potniške agencije VI. dodatek.) V dodatku so gospodarske organizacije, razsodišča, gospodarski tisk in tuji konzulati v naši državi. Kakor je znano iz pred-zgodovine, so pri tem adresarju sodelovale vse gospodarske Zbornice v državi. Adresar je vsekakor izpolnil veliko praznoto v naši informativni literaturi, kajti vse dosedanje edicije se nc morejo meriti s tem delom. Nadejamo se, da bo adresar odgovarjal potrebam našega gospodarstva. Vse nedostatke pa bo mogoče odpraviti v prihodnjih izdajah. Adresar stane 100 Din in se more kupiti pri vseh naših gospodarskih Zbornicah. Zaključek tečaja in tekma v damskem Irizira-nju. Zavod PO Zbornice za TOI v Ljubljani je priredil trimesečni večerni tečaj za damsko friziranje v Ljubljani, ki se je vršil vsak teden dvakrat po dve uri ter je trajal od 10. februarja dalje. Tečaj se je pravkar zaključil. Zavod priredi obenem v ponedeljek 18. maja ob 8 zvečer v salonu restavracije pri jLcvu« ua Gosposvetski cesti kot zaključno prireditev tekmo udeležencev tečaja v friziranju. Na tej tekmi naj se pokaže spretnost, ki so jo tečajniki dosegli. Razdelile se bodo tudi priznalne diplome zavoda za 0 najboljših tekmovalcev. Pripominjamo, da je tečaj vodil naš priznani strokovnjak g. Vili Franchetti ml. in da bode o uspehu tekme razsojala žirija treh ljubljanskih mojstrov. Vabimo ljubljanske brivske iu frizerske mojstre in pomočnike, da posetijo omenjeno prireditev. Vstopnine ni nobene. Tobačne srečke. Belgrad, 15. maja. Pri sedmem žrebanju obveznic na dobitke iz leta 1S88. (tobačne srečke) so izžrebane za amortizacijo tele serije (vsaka po 10 Din): 184, 208, 300, 777, 849, 1791, 1086, 2222, 2201. 2887, 2005. 3278, 3304, 3414, 3509, 3S52, 3004, 4333, 4417, 4075, 4002, 4707, 5262, 5318, 5477, 0104, 0295, 0554, 6581. 0754, 7002, 705S, 7090, 7131, 7272, 7415, 7780, S212, 8328, S45I, 8627, 8711, S917, 8922, 9112, 9557, 9697. 9780, 9860. Obenem jc zadela 20.000 Din serija 0201 št. 13, 1000 Din pa serija 2138 št. 46. Borza Dne 15. maja 1931. Denar Na današnjem deviznem prometu so ostali tečaji skoro popolnoma neizpremenjeni. Promet jc bil srednji, znatnejši le v devizah London in Berlin. Vse zaključene devize je dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2282 bi., Berlin 1352,25-1355.25 (1353.75), Bruselj 790.59 b!., Budimpešta 091.14 bi., Curih 1093.50—1096.50 (1095), Dunaj 797.31 —800.31 (798.81), London 275.90-276.70 (276.30), Nevvvork 56.71 bi., Pariz 222.34 bi., Praga 167.85-168.05 (168.25), Trst 297.28-297,43. Zagreb. Amsterdam 2282 bi., Dunaj 707.31— S00.31, Berliu 1352.25-1355.25, Bruselj 790.50 bi., Budimpešta 989.64—992.64, London 275.90—276.70, Milan 296.325—298.325, Newyork 56.61—56.81, Pariz 221.328—223.328, Praga 167-85—168.65, Curih 1093.50—1097.50, Stoekholnl 15.32. Skupni promet brez kompenzacij je znašal 4.3 milij. Din. Belgrad. Berlin 1352.25—1355.25, Budimpešta 0S9.64—992.64, Bruselj 789.09—792.09, Curih 1093.5 —1096.5, Dunaj 797.31—S00.31, London 275.96-276.76, Newyork 56.61—56.81, Pariz 221.34—223.34, Praga 167.85—168.65, list 296.80-298.80. Curih. Belgrad 9.1340, Pariz 20.305, London 35.2275, NcvvyorI< 518,825, Bruselj 72.20, Milan manju posojila in so tu naštete vse banke, ki to posojilo dajejo, in siccr: t. skupina so številne francoske banke, na čelu z banko pariške unije, švicarska bančna društva iz Baala in Credit Suisse iz Curiha, g. Mendclson & Comp.-iz Amsterdama, Niederlandische Iiandelsbank iz Amsterdama, Kraeger in Toll iz Stockholma, Živnostenska banka iz Prage in Državna Hipotekama Banka kraljevine Jugoslavije. Zakon je stopil s tem v veljavo. Naše stabilizacijsko posojilo Emisija jugoslovanskega deleža 50 milij. frankov Kakor posnemamo iz izjave dr. V. Gjuričiča, ravnatelja Državne liipotekarne banke, bo jugoslovansko trunšo emitirala Drž. hipotekama banka. Skupna vsola našega posojila znaša I miljurdo. 25 milijonov francoskih frankov. Od le vsote odpade 07") milijonov ua francosko skupino, v kateri h« nahajajo pod vodstvom Kampie de I,Union Pari-sienne še te-le banke: Credit Lyonnais, Comploir National, d,Esconipte de Pariš, Societe Generale, Bnnquc Nationnlc de Credit, Credit Conunercial dc France, Lazurd Freres & Cd., Societe Financiere d,Orient, Banque Franco-Serbe, 13anque de Suede et de Pariš, Credit Mobilier I ramjais, Banque do 1'ajs du Nord. Ostali del posojila prevzame: švicarska skupina 125 milijonov, češkoslovaška 100 milijonov, švedska in jugoslovanska po 50 milijonov in holandska 25 milijonov francoskih frankov. Kakor smo že omenili, pride na Jugoslavijo 50 milijonov frankov, odnosno 50.000 obveznic po 1000 frankov. Ypis teh obveznic se začne 18. maja, tako pri nas kakor ludi v vseh ostalih državah. Emisijski tečaj znaša tako pri nas kakor v ostalih državah 87.5, kar pomeni pri obrestni meri 1%, da znaša renlabilitela 8% in da j<' tako papir gotovo tak, da bo vzbudil interes najširše publike, kajti tudi danes jc tečaj "% investicijskega posojila na naših borzah na tej višini. Znano pa je, da je za to posojilo bil velik interes in da je skoraj vse blago v čvrstih rokah. Obveznice novega posojila bodo kotirale na borzah v Parizu. Amsterdamu, Curihu, Stockholmu in v Pragi.. Važno je zabeležiti, da so kuponi lega posojila prosti vseh državnih in samoupravnih dajatev. Vpis se bo lahko vršil pri Državni hipotekami banki, Narodni banki. Poštni hranilnici odnosno njenih podružnicah kakor ludi pri večjem številu znatnejših privatnih denarnih zavodov. Žc danes lahko rečemo, da jo pri tem tečaju uspeh emisije zasiguran, ker je vsota tudi za naš denarni trg razmeroma majhna. 27.16, Madrid 51.75, Amsterdam 20S.40, Berlin 123.6, Dunaj 72-95, Stockholm 139.05, Oslo 138.95, Kopen-hagen 138.90, Sofija 3.76, Praga 15.37, Varšava 58.175, Budimpešta 90.50, Carigrad 2.4625, Bukarešta 3.09, Helsingfors 13.06. Vrednostni papirji Tendenca /a državne papirje je bila danes zopet slabejša. Edino tečaj Blerovih posojil je bil nekoliko čvrstejši. Zanimiva je slabejša tendenca za 1% investicijsko posojilo, ki je bilo v Belgradu zaključeno po 87. Ta oslabitev tendence je gotovo v zvezi s predsioječo emisijo jugoslovanske transe našega stabilizacijskega posojila. Zaradi ugodnosti, ki jih daje slednje, bo gotovo zanimanje za vpis prav znatno in bo pokazalo, da je tudi naš kapitalni trg zmožen za večje emisije, ki bodo gotovo še sledile. Bančni papirji so nadalje čvrsti z izjemo Unionbauke, ki je popustila od včerajšnjih 173, 171 na 164. Narodna banka jc bila zaključena po 7875, Ljubljanska kreditna banka pa po 122. Industrijski papirji beležijo slabo tendenco v delnicah Slaveksa, ki je bil zaključen po 25, nadalje je popustila osiješka Sečerana od 290 na 280. Brodska tvorniea vagonov je ostala neizpremetijena in bila zaključena po 64. Trboveljska je že včeraj nazadovala zaradi zmanjšanja dividende od 35 na 25 na 290. Danes je bila v začetku borze zaključena po 292, nato pa je popustila na 291 in 290. Ljubljana. 8% Bler. pos. 93 bi., 7% Bler. pos. 83 bi., Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 930 den., Kred. zavod 160—170 den., Vevče 120 den., Stavbna 40 den., Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. pos. 87—88, agrarji 51—53.50, vojna škoda ar. 424-75—426 (425), kasa 424.25 den., 6. 424—425.50, 12. 425.50—426.50, 8% Bler. pos. 92.25—92.75 (92.25), 7% Bler. pos. ar-82.25—82.75 (82). kasa S2.25—82.50, 7% pos. Drž. hip. banke 84.50—S5.50 (85). 6% begi. obv. 66-67 (67.25), Tobač. srečke 25 bi., Srečke Rdeč. križa 40 den. Bančne delnice: Hrvatska 50—60, Katolič-ka 33—35, Poljo 52—53 (52), Kreditna 119—124, Union 164—165 (164), Jugo 73—74 (73, 74), Lj. kr. 120—122 (122), Medjunarodna 67 den., Narodna 7S00—7840 (7S25), Obrtna 36 den., Praštediona 934 den., Srbska 187—190, Zemaljska 139—140. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttnufnn 128 —132, Slaveks 25—30 (25), Slavonija 200 den., Danica SO—85, Drava 235—230 (235), Sečerana Osjek 283—287 (280), Osj. ijev. 215 den., Brod. vag. 64-70 (64), Union 70 den., Vevče 120 den., Isis 4S, Ra-gusea 340—345, Oceania 190 den., Jadr. plov. 480 den.. Trboveljska 290—292 (292, 291, 290). Belgrad. Narodna banka 7840 den., 7 /n in V. pos. 87—89 (135.000), agrarji 51.50—52, vojna škoda 424.25—425.50, 6% begi. obv. 67.25 (300.000), 8% Bler. pos. 93 bl„ 1% Bler. pps. 82-83.50, 1% pos. Drž. hip. banke 84.50—85. Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 81.50—82, Newyork: 8% Bler. pos. 91—92, 7% Bler. pos. 81.50—82, 7% pos. Drž. hip. banke 82—83. Dunaj. Podon.-savska-jadranska 93, Wiener Bankverein 15.20, Lscomptcges. 152, Union 20.70, Aussiger Clietnische 132, Alpine 15.90, Trboveljska 34-50, Leykam 2.80, Rima (Murany 43.25. Žitni trg Tendenca za pšenico in moko je nadalje čvrsta in cene še vedno naraščajo. Tako je danes noti-rala pšenica franko Srbobran žc 215 denar brez blaga. Drugi predmeti so pa ostali neizpremenjeni. Kar se tiče moke je zanjo tendenca čvrsta in se začenjajo njene notacije okoli 300. Nekateri mlini pa so svojo prodajo ustavili, ker jim primanjkuje pšenice, oziroma so zanjo cene zelo visoke. Novi Sad. Pšenica 79-80 kg srbč., bač. okol. Novi Sad 195—200, srbač. okol. Sombor 185-190, bač., potiska šlep 202.50—207.50, gbn. in ban. Bega šlep 200—205, sr., slav. 78 kg 1Ž0—185, sr., slav. okol. Indjija 78 kg 185—190. sr., slav. 77-7S kg 107.50—170, koruza bač., sr. 102.50—105, bač., sr. ladja Donava, Sava 107.50—110, moka bač. 0 in 00 280-300, št. 2 250—255, št. 5 235—250, št. 6 210— 220, št. 7 175—190, št. 8 130—135. Promet: 32 vagonov koruze, 63 vagonov pšenice. Vse oslalo brez izpremembe. Sombor. Pšenica bač,, pot,, Slep 80 kg 202.50 G Idealna mladina. Zelo prizadevni in ani-bieijozni v svojih idealnih umetniških stremljenjih so gojenci naše klasične gimnazije. Dijaštvo je samo organiziralo glasbeno akademijo v obsegu kakor jo iz/a leta 1912 ui bilo. V .sredo zvečer so izvajali v dvorani Zadružne gospodarske banke po uvodnih besedah ravnatelja dr. Tonilltškn svoj izredno bogat program. Najmočnejši vtis je menda zapustil klavirski kvartet, ki je nastopil z Rosslni-jevim Scviljskim brivcem. Orkestralni kakor moški zbor se odlikujeta po izredni zborovski disciplini ter pregnantuem izvajanju in nedvomno globokem umetniškem smislu. Za lep uspeli gro glavna zasluga vodji orkestra sedmošoluu llaasu in zborovodji šestošolru Miholiču. Razen tega so \prizorih tudi drugo dejanje Jurčič-Govekarjevega Desetega brata v posrečeni režiji šcstošolca Zgonika. Nekateri od sodelujočih kažejo nesporne oderske sposobnosti. združene z nadarjenostjo in živahno voljo zn udejstvovaiije. Prirediteljem nnše toplo priznanje. Akademijo so poselili med drugim stolni kanonik dr. Cukula kot zastopnik prevzvišenegn kne-zoškofa dr, Karlina, okrožni inšpektor dr. Scliau-bacli in okrajni načelnik dr. llacin. □ Tovorni avto v cestnem jarku. Tovorni avto, ki ga je šofiral 22letni Valter Baumau od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, je radi defekta v tempu vožnjo na Vnebohod okoli 22 zadel v obcestni kamen v bližini Brestcrnice. Pri leni je avto, Ui je bil naložen, /.grmel v obcestni jarek. Šofer je zadobil na glavi manjše poškodbe. Tovorni avto so morali mariborski gasilci dvigniti iz jarka s pomočjo dvigalnili sredstev. Pri dviganju se je ponesrečil pozlatarski pomočnik Al. Kraigher. Zadobil je poškodbe na desni roki iu na desni nogi. Prepeljali so ga morali v splošno bolnišnico. □ »Zrahljan« Meljski hrib. Z ozirom na tozadevne vesti, ki so pod tem naslovom izšle v nekaterih listih, nam sporočajo, da ga ni kamenčka, ki bi ležal pod Meljskim hribom preko ceste in da je. sedanje vreme najmanj prikladno za kakšno rahljanje.. Potegavščine, odnosno vznemirjenja občinstva v gornjem sntislu nimajo nobenega, zares prav nobenega pomena. □ 78 cm dolgega modrasa jo vjel visoko gori v Bresterniški grabi pod Sv. Križem branjar Edvard Škerbot, ki ima znano stojnico na voglu Aleksandrove in Cafove ulice. Izredno lep eksemplar je odstopil v učne šolske svthe. □ lladi onemoglosti in oslabelosti se jo zgrudila včeraj dopoldne na Slomškovem trgu prodajalka Jožica Borbaš, stanujoča v Krekovi 14. Reševalci so jo prepeljali v splošno bolnišnico. □ Prve črešuje so sc pojavile včeraj na Ir-gu. Kg 30 Din. Žmabten sad — žmahtne cene! — Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josei«-grenčicc doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Josef«-vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. »Franz-Joscf«-grenčica sc dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Za birmo si pred nakupom oglejto bogato zalogo ur, verižic, obeskov, uhanov, itd. pri najstarejši tvrdki Lud. Čeme Ljubljana, NVolfova ulica 3 Iz raznih krajev Tržič. Pletiljska zadruga na Breznlci, razprodaja od 15. do 30. maja v Tržiču pri g. Prosenu razne pletiljske izdelke. Damske vestje od 30 Din naprej. Vrhnika. Podmladek Rdečega križa in abati-nentski krožek drž. narodne šole ua Vrhniki uprizorita v nedeljo, dne 17. maja 1931 ob 3 pop. in ob 8 zv. v dvorani »Rokodelskega doma na Vrhniki praljico Pogumni Tonček r. Začetek bo radi sodelovanja šol. mladine vsakokrat točen, iu se prosi, da se med dejanjem ne vstopu. Vstopnina: Popoldne: sedeži po .5 in 3 Din, zvečer: cene običajne po 7, 5 in 3 Din. Vstopnice so v predprodaji v nedeljo pri g. Jezeršku v >Rok. domu . Cisti dobiček jo namenjen zn revne učence. Škofja Loka, V petek je došla vest, da je v Halstatu v Rusiji umrl tukajšnji rojak Janez Trdina, iz ugledne škofjeloške Filavarjeve rodbine. Dne 15. februarja 1915 jc bil ujel v Galiciji in odpeljan v rusko ujetništvo. Po vojni sc ni mogel vrnili domov in je ostal tam, kjer se je tudi poročil. Zapušča ženo in dva pod 10 let stara sinčka. Naj mu bo lahka tuja zemlja, Njegovim domačim pa izrekamo iskreno sožalje. Kamen v glavo Katnen jo vrgel v glavo 22 let star fant v Snio-lenji vasi šestletnemu fantku Rolihu Alojziju, ki je sedel pred domačini pragom in sc igral. Mimo je prignal živino z napajališča fant a. J., katerega je pričel mali nekaj zmerjati. Nato mu je fant vrgel kanten, ki mu je priletel v glavo, ter ga občutno ranil na levi strani. Fantka so prepeljali v kandijsko bolnišnico. Cerkveni vestnih Marijanska kongregacija za gospodične pri Sv, Jožefu v Ljubljani: V nedeljo, dne 17. maja je zjutraj ob pol sedmih skupno sv. obhajilo. Poizvedovanja Zatekel se jc dne 14. t. m. popoldne lep pes volčje pasme iz Ljubljane. Lastnik ga dobi na Se-ničici št. 2 pri Medvodah. —207.50, bač. okol. Sombor 78-79 kg 180—185, gbč. 79-80 kg 197—202.50, sr., slav. 78 kg 175—180, koruza bač. 102-104, bač. za maj 102—105, bač. Donava šlep 105—107, moka bač. 0 g in 0 gg 260— 270, št. 2 230—240, št. 5 210—220, št. 6 200—210. Tendenca neizpretnenjena. Promet: Skupno 85!.. vagona. Budimpešta. Tendenca za pšenico mirna, ostalo: prijazna. Pšenica maj 15.33—15.37, /aklj. 15.34 — 15.35, junij 15.18—15.23, zaklj. 15.23—15.24, rž maj 15.40—15.70. zaklj. 15.20-15.30, koruza maj 14.30—14.60, zaklj. 14.57-14.60, julij 14 36-14.60, zaklj. 14.57-14.60. Les Na ljubljanski borzi je bilo danes eksekutiv no prodanih ca. 70 in8 (5 vagonov) hrastovega rezanega lesa. Cena je bila 760 Din za m» fko vagon državna meja. Stran 'Z. Pravni nasveti Prevažanje o>eb z avtomobilom. I). M. B. Posedujete obrtni list /.u prevoz oseb in lovora proti naročilu z avtomobilom. Skozi tri leta ste s tovornim avtomobilom prevažali lako tovor kakor osebe. Sedaj sle pa od glavarstvu prejeli prepoved, da no smete s tovornim avtomobilom prevažati oseb. — Glavarstvo je povsem opravičeno prepovedalo prevažanje oseb s tovornim avtomobilom. C o pn je Vaš avto preurejen zu prevoz oseb. bo stvar dejanske presoje, ali odgovarja Vi;š preurejeni tovorni avto vsem pogojem, ki jih zahteva zakon o podjetjih za osebni prevoz /. motornimi vozili. Zoper odlok glavarstva se lahko pritožile na baltsko upravo, ki bo konciloveljavno la spor rešila. Tozadevni zakon najdete v štev. 8. letošnjega Službenega lista. Ugodnosti sironiaine pravicc D. F. M. S pripoznavo siromašne prav ice, ki jo sodišče podeli ubožni stranki na podlagi potrdila o imovinskih razmerah, dobi stranka v pravdi sledeče pravice 1. začasno oprostitev plačevanja taks in drugih državnih pristojbin; 2. oprostitev polaganja kavcije za pravdne stroške; 3. pravico, da sc ji postav advokat, kadar je za pravdo predpisano zastopstvo po advokatu (pred okrožnim sodiščem); 4. pravice dati tožbo na zapisnik pri sodišču svojega bivališča, če je treba tožiti pri drugem sodišču in, da se ji tam postavi zastopnik; 5. začasno oprostitev plačevanja pristojbin za sodne organe priče itd. Izbris kazni in invalidnina, j. R. I. Kot vojni invalid ste spadali v I. skupino in vam jc bila one-sposobnosti ugotovljena s 100% z dodatkom. Ker ste bili kaznovani na 5 dni zapora radi dejanja, storjenega iz koristoljubja, so vam plačevanje invalidnine ustavili. Po preleku petih let ste dosegli izbris kazni. Ali vam sedaj gre pravica do invalidnine? — Invalidski zakon o tem izrecno ničesar ne določa; pač pa so v smislu določil kazenskega zakona z izbrisom kazenske obsodbe izbrisane tudi vse zakonite posledice. Vsled tega smo naziranja, da imate po izbrisu kazenske obsodbe zopet pravico do invalidnine. Merodajna bo pa za Vas seveda le odločba invalidskega sodišča. Če bo ta odločba za Vas neugodna, se boslc mojjli v 15 dneh pritožiti na višje invalidsko sodišče. Šport na praznik Radi tekmovanja za držuvno prvenstvo sc lin praznik počivali naši klubi. Drugače seveda v Zagrebu. Tamkaj so imeli glavno tekmo; igrala sta Grudjunski in llašk. To pu radi tega, ker bo 21. maja meddržavna tekma / Madžarsko. Tekma je bila zelo burita iu ji končala s 2 : 0 v korist Gradjanskcgu. I hišk ju nastopil z nekaterimi rezervumi iu pred-vedel precej boljšo igro kukor v Ljubljani. Pa vseeno šc premehko, du bi dosegel uspeli proti »purgerjem«. No pa čisto počivali tudi niso naši klubi, lilirija je poslala kombinirano moštvo v Celovec, kjer je igrala proti KAC-u. Mladi rezervni igralci so dosegli proli močnemu nasprotniku lep rezultat t :1. Tudi v Mariboru so imeli mednarodno tekmo. Maribor jc iiuel v gosteli celovški Rupid iu ga odpravil s 4 : 2. Tckinu ui bila v nobenem oziru propagandna zu nogomet, kor_ so sc gostje obnašali precej nesportno. Moštvo je celo zujiustilo igrišče. Brez športnih prireditev pu tudi v Ljubljani nismo bili. Lulikoatlctska sckciju Pri-tnorja jc priredila dobro uspeli jtiniorski lnhkoatletski miting, katerega so se udeležili tudi juniorji Ilirije. Proti dobrim mladim atletom Primorja pa niso uspeli. V vseli disciplinah so dosegli juniorji Printorju prve mesta. Doseženi rezultati so precej dobri. V Celju je gostoval ljubljanski Slovan proti pomlajenemu moštvu Celju. Tekma, ki je bila zelo zanimiva, je končala s 4 : 4. Zagrebška reprezentanca je bila v Gradcu poražena s 7 : 2, kar je dosedaj najtežji poraz zugrebške reprezentance. Otvoritev lahkoutlelske sezone. Že večkrat smo posvetili lahki atletiki članke, s katerimi smo hoteli dvigniti zuni-munjc z.u ta lepi šport. Nuše prizadevanje ni bilo zaman. Luni je bila dosežena glede prireditev najnižja točka, letos pa bo, ako sodimo po že določenem programu, prccc.j drugače. Prvo srečanje najboljših atletov Slovenije in tudi v Zagrebu ho že v nedeljo. Ilirija priredi prvi letošnji miting, ki bo nu vsuk način dobro uspel. Kajti lahkontlctski šport je pridobil v zadnjem času toliko prijateljev, du je prijavilo samo Primorje okoli 50 atletov. Gotovo tudi Ilirija ne bo zaostala, saj vodi atlete Ulngu. najboljši trener v državi. Prvi uspehi sc bodo pokazali žc nn tej prireditvi. Zato je razumljivo, da vlada med športniki zu prireditev veliko zanimanje. saj bo stnrtale okoli 100 atletov, cvet nuše Inhke atletil.e Meting sc prične ob pol treh nu .igrišču Ilirije Radio Programi Radio-Liublfana > Sobota, 16. maja: 11.45 Šolska ura: »Majnik-«, izvaja III. razred vadnice. — 12 Slike iz narave, — 12.15 Plošče (slov. glasba — potpuriji). — 12.4S Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 18 Viktor Pir-nat: Potovanje po Jugoslaviji. — 18.30 Plošče. — 19 Valek Kunaver: O Krasu. — 19.30 Gospa Ort-haber: Angleščina. — 20 Bogo Pleničar: Šah. — 20,30 Bizel: Carmc n (plošče). — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Harmoniko igra gosp, Rakuša. Dragi programi t Sobota, 16. maja. Belgrad: 12.35 Radio-orkesler. — 17 Odlomki iz »Koštanc*. — 20 Vokalni koncert. — 20.30 Prenos koncerta iz Suboticc. — Zagreb: 12.30 Plošče — 20 Belgrad. — Budapest: 17.30 Koncert. — 1«; Orkestralni koncert. — 20.20 »Jetnik*, komedija nato ciganska glasba. — Dunaj: 17.15 Lirika in balade. — 20.05 Simfonični koncert. — 20.35 »Veseli dediči«, opereta, \Veinbcrgcr. — Milan: 19.05 Vesela glasba. — 21 Pester koncert. — 21.50 Koncert: soli in orkester. — Praga: 20 Komični prizori — kabaret. — 22.30 Moravska Ostrava. — Langenbcrg: 20 Vesel večer. — 23.30 Plesna glasba. — Rim: 17 Instrumentalni koncert. — 20.40 »Don Carlo., melodrama, Verdi. — Berlin: 20.30 Radio-potpouri: Amerika — Evropa. — 22.30 Plesna glasba. — Katovicc: 20.30 Varšava. — 22.15 Cho-pinov koncert. — 23 Plesna in lahka glasba. — Stuttgarl: 20 »Jabuka«, opereta, Daviš in Nalbeck. — London: 19.15 Orkestralni koncert. — 20.15 Gozd-, igra. — 22.35 Plesna glasba. — Barcelona) 21.05 Radio-orkester, — 21.30 Prenos iz Madrida, — Moravska Ostrava: 18,25 Mandoline in kitare. — 13.15 Drno-Praga. Oiaj pravite? Zadnjo sobolo so dijaki ljubljanske humanistične gimnazije priredili lep koncertni večer pod vodstvom svojega profesorja petja g. It e poviti. Na vsak način je treba, da slovenska javnost — posebno dandanes — pozdravlja kulturno prizadevanje mladih študentov in njihovih vzgojiteljev O koncertu, ki je bil sijajno obiskan, skrbmi pripravljen ■iti prav lepo in dostojno podan, so slovenski lisli prinesli laskave ocene. Glasbeni poročevalec Slov. Narudtt< pa je o prizadevanju naših mladih študentov napisal omalovažujočo kritiko ter glasbeno sposobnost naših fantov' primerjal s češko filharmonijo. To je dalo r/. prof. Repovšu povod, da ie javno odgovoril na /ako kritiko, odgovoril v Slov. Narodu: precej ostro, u zelo dostojno. Na ta odgovor /,a je glasbeni referent *Slov. Naroda e petek odgovoril g. Repov iu lakote: G. llepovi, Yui humorislilni odgovor ua mojo pre-laskavo oceno I tršega, ne pa dijaškega koncertno-muzikalnega uveljavljanja, sem čilal pri svojem prvem vsakdanjem opravilu. I'o iivajtno-rilmiini kompoziciji, kukor )'/' pri svojih milih pesmicah, ze od rojstvu uporabljam pavke in trobente, je izginil po temnih prostorih kdovekam. Reprodukcijo tega mojega solospevb s prej opisanim s premije-ranjem Vam it posebne naklonjenosti za vselej prepuščam brez Iu nitjem. — Pod lem in takim odgovorom je podpisan —č—, lo je šifra Narodovega glasbenega poročevalca. Kaj pravile, ali je res, ila je gospod s takim Ionom vzgojitelj našega učiteljskega naraščaja}' Ali je kaj takega mogoče? Ce prt je lo vendarle mogoče, da je obče-valni Ion gospoda vzgojitelja lak in takšen, se pa čudim »Slov. Narodu , da lak Ion objavlja. Zn take usluge lislu ne more bili hvaležna niti slovenska javnost niti gospod č sam. Celje rav poseben: svetišče bo nekaj mogočnega. Ljubljana Smrtna nesreča v Trnovem Ljubljana. 15. maja. V Trnovem so je prijietilu v noči od včeraj na danes nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev zuanega Trnovčanu, 711elnega posestnika /ruuca Satlerja, stanujočega v Kolezijski ulici 24. Satlor je odšel ■/. doma na praznik, v čelrtek ob 3 jiopol-dne. Šel je nn izprehod, nazadnje (m sa je ustavil v gostilni pri v Koscu pri mostu čez Malt Graben, na koncu Opekarske ceste. Iz to gostilne je odšel ob 10 zvečer. Najkrajša pot od -Kosca? a z namenom, da obišče še kakšno drugo gostilno, pa jo Satler zavil na desno v ulico Veliki Stradon. Ta ulica se konča s stopnicami v Mali Graben. Satler najbrže teh stopnic m opazil, zakaj opotekel se je po njih in padel s čelom naprej. Padec je bil najbrže takoj smrtonosen, zakaj Satler je imel prebito črepinjo in pokvarjen ves obraz. Satlerja so našli ljudje davi na vse zgodaj, ležečega na okrvavljenih stopnicam Obveščena je bila o smrtni nesreči policija. Na kraj nesreče je prišla komisija policijskega zdravnika dr. Avra-mo v i ča in dežurnega uradnika g. Florjana. Komisija je po legi trupla, po smrtni poškodbi in po drugih okolnoslih sklepala, da gre nedvomno za smrtno nesrečo. Na odredbo dr. Avramovičn in na prošnjo sorodnikov je bilo truplo prepeljano na Satlerjev dom. Drugo vprašanje pa je nastalo, kam ie izginil del Satlerjevega denarja. Pri truplu so našli lu 1200 Din, zlato uro in verižico. Sinovi pa so zatrdili, da je imel oče, ko je odšel z ilomu, pri sebi v listnici okoli 4000 Din. Manjka torej okoli 2800 Din. Ni izključeno, da je Saller v četrtek popoldne sklenil kakšno kupčijo, zakaj, da bi kdo oropal mrtvega, ni verjetno, ker mu potem ne bi pustil še 1200 Din, zlate ure in vorižicc. Pokojni Franc Satler je bil v Trnovem sjilos-no znana osebnost in je bil zelo marljiv človek. Svoj čas je bil delavec v tobačni tovarni, na slara lela pa je prejemal skromno pokojnino. Naj mu sveti večna luč! Številne nesreče Ljubljana, 15. maja. Huda nesreča se je pripetila na praznik ob 11 dopoldne na letnem sokolskem telovadišču v Sp. šiški. 15 letna dijakinja Cita Stadler, hči trg. potnika iz Zeleznikarjeve ulice 5, je pri telovadbi padla s krogov tako nesrečno, da si jo nalomila hrbtenico in dobila notranje poškodbe. S Ceste dveh cesarjev, iz mestnih barak v Mestnem logu so na praznik prepeljali v bolnišnico 23 letno delavko Martino Štainparjc-v o. Ta se je pri kuhanju dne 13. t. m. opekla po obeh nogah. Na Ilovici 28 se je včeraj ponesrečil 52 letni brezposelni delavec Ivan B r a č u n. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Hujša nesreča se je pripetila danes opoldne v papirnici v Vevčah. 29 letnemu delavcu Ferdinandu Miheliču, delavcu iz Vevč 29, je postalo pri delu naenkrat slabo. Padel je lako nesrečno, da se je poškodoval na glavi. V prvih popoldanskih urah se jo ponesrečil v Dalnji vasi 8 letni Franc Zupan, sin delavca v Polakovi tovarni. Plezal je na kozolec in padel z njega. Pri padcu si je zlomil levo nogo v stegnu. Vseh pet ponesrečencev je jirepeljal v ljubljansko bolnišnico reševalni avlo. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deeo nudi v največji izbiri tvrdka J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta i2 Kaj bo danes Drama: »Zeleni kakaduj . »On je vsega kriv.. Premijera. Red B. Opera: •> Večni mornar . Red A. Nočno službo imata danes lekarni: mr. Sušni k, Marijin trg 5, iu mr. Kuralt, Oosposvetska c. 10. 0 Klub koroških Slovcncev v Ljubljani je prejel nebroj telegramov in pisem Grafenauerje-vih soboriteljev in znancev, ki mu čest tajo k 70 letnici. Gospod župan dr. Dinko Puc je poslal iz Belgrada sledečo depešo: Zadržan se udeležiti večera, iskreno pozdravljam narodnega borca in mučenika Grafenauerja. Iz Maribora so dospeli brzojavi dr. Miillerja, dr. Rudolfa Ravnika, Zore in Čedc Ravnika, Katice Medved. Iz Sevnice je telegrafično čestital dr. Jesenko, iz Šmarja pri .lelšah dr, šašelj Josip, Svetina Anton. Gospod Janko Tavčar iz Maribora je čestital Grafenauer-ju kot svojemu tovarišu iz celovške ječe. Gosp. ban dr. Marušič je iz svoje privatne blagajne podaril za Grafenauerjcv dar 2000 Din. © Korošci iz Ljubljane se pozivajo, da sc polnoštevilno udeležijo pogreba koroškega rojaka in prvega slovenskega župana pri Sv. Jakobu v Rožu, Franca Kobenterja, ki bo danes ob 15.30 izpred mrtvaške veže državne bolnišnice k Sv. Križu. — Klub Koroških Slovencev v Ljubljani. 0 Dobrovoljci se udeleže v soboto 1(i. t. rn. popoldne ob 5 pogreba pok. našega najstarejšega tovariša Aleksandra Tomana, sobojevnika pok. kralja Petra I. Zbirališče ob tri četrt na 5 pri hiralnici nn Vidovdanski cesti. — Odbor. 0 Zahvala. Mojo 701etnico spremlja precej opasna notranja bolezen in do danes se še ni nič spremenilo nn bolje, vsled lega se potoni Slovenca" na.jprisrčneje zahvaljujem vsem svojim starim prijateljem in znancem za čast i tke, izražene tako ali tako k moji 701etnici. — -lože Cotič. Q V spomin t Iv. Krcgarja je daroval zavetišču sv. Jožefa v št. Vidu nad Ljubljano g. prof. Vojleh Hybašek 200 Din. Z iskrenim: Bog plačaj se v imenu zavoda srčno zahvaljuje — Vodstvo. 0 Krekova družina Sv. Pclcr. Ljubljana, sporoča vsem, ki se jutri dne 17. I. in. izleta k Sv. Joštu udeleže, da bo tam ob 10 dopoldne daroval sv. mašo g- dr. Josip Debevc. Odbor. 0 Oblastni odbor Jadranske Straže se je preselil iz Kapiteljske ulice :■> v Vegovo ulico št. 8 (dvorišče). - © Pravniški izlet. Opozarjamo na izlet društva Pravnik v nedeljo 17. t. ni. Izhodišče .izleln je Višnja gora in ue šl. Vid pri Stični, kakor je bilo prvotno objavljeno. 0 Obrtniška stavbna zadruga bo imela svoj IV. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom dne 17. 1. m. ob pol desetih dopoldne v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani. Zaradi izredne važnosti lega občnega zbora se zadružniki vabijo, da se ga zanesljivo udeleže. © Vojaški nabori za mesto Ljubljano se vrše leto 20., 22., 23., 26. iu 27. maja v Mestnem domu, Krekov trg št. 2, ter se prično vsak dan točno ob 7 zjutraj. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nalepljen po mestu, lahko pu se zve zanje tudi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1. Vsakdo naj se točno drži v pozivu navedenega dneva in ure ter naj zanesljivo prinese s seboj poleg pozivniee ludi vse ostale dokaze, s katerimi hoče doseči knko ugodnost. Kdor bi pozivniee no prejel, naj se /glasi v mestnem vojaškem uradu, kjer se morajo nemudoma prijaviti tudi vsi oni naborniki, ki se doslej za nabor sploh še niso priglasili in vojaškemu uradu tudi niso javili svojega bivališča. Opozarjamo, da za jiraviino ureditev voj. obveznosti odgovarjajo po voj. kaz. zakonu tudi obveznikovi starši, sorodniki in službodajalci. © Pregled oficirsko obleke in opreme se vrši za mesto Ljubljano v nedeljo 7. junija 1931 točno ob 9 v dvorani Mestnega doma, Krekov trg 2-1. Vsi v Ljubljani bivajoči rezervni oficirji, ki nnajo svojo oficirsko opremo od državo, so morajo pregleda z vso svojo opremo osebno udeležiti. Kdor še ni v evidenci tukajšnje komande ljubljanskega vojnega okrožja, naj se v la namen nemudoma javi v mestnem vojaškem uradu, Ambrožev" trg 7-1, kjer se mora redno prijavljati tudi vsaka sprememba bivališča itd. 0 Vojaška zaprisega obveznikov rojstnih letnikov 1881 do 1905 se vrši za mesto Ljubljano v nedeljo 7. junija 1. 1. točno ob 10 v dvorani Mestnega doma, Krekov trg. Kdor doslej, kot vojaški obveznik še ni prisegel kralju Aleksandru I. in se doslej v ta namen tudi lii prijavil, naj se takoj Za birmo kupile ie sedaj ure, zlatnino in srebrnino 9. Čuden Prešernova / Oglejte si izložbe Oblečemo Vas od nog do glave za mai denar Tudi na obroke! A. PRESKEB Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 zglnsi v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7-1, kjer prejme tozadevno zgl;i.-ulco, s katero se bo na dan zaprisege izkazal, lire/, izkaznice 110 bo nihče pripusčen I: zaprisegi. O Sin Ditnoža, straha kranjsko dežele«. Starejši ljudje vedo še mnogo povedali o sDimežu , proslulem roparju in pravem strahu nekdanje dežele kranjske. Ta jirosluli ropar, s pravim imenom Josip Ziherl, je prišel j>o ovinkih celo v slovensko literaturo, seveda na bolj skromen način. Pred približno 35 leti pa je Dimeža zadel strašen konec. Nn begu pred orožniki se je skril v opekarno na Črnučah, kjer je padel v peč in zgorel. Malokomu pa jc bilo znano, da je imel stari Ziherl nezakonskega sina, ki je j>o svojem očetu podedoval poleg skrajno slabe vzgoje tudi vso nemirno naravo in nagnjenje k nepoštenju. Jabolko ni padlo daleč od drevesa! Sedaj že 09letni Dimežev sin Janez Kušar, po poklicu berač in Int. je bi! dosedaj žc 32-krat, največ na 8 let, pa tudi na 5, na 2 in 1 lelo kaznovan. Zadnjič je bil Kušar zasačen na praznik Vnebohoda zjutraj v frančiškanski cerkvi, ko je z nožem kradel iz puščice denar. Civilni stražnik ga je pri tem zasačil in aretiral. Stari uepo-boljšTjivec bo zdaj vnovič kaznovan, potem pa ponovno izgnan na Jezico, ki ima to smolo, da jo Kušar tja pristojen. © Uniform«! za gg. oficirje in čiuovuike vse vrste, ločno in solidno izvršuje od najboljšega blaga |io zelo nizki ceni pri tvrdki za uniformo in civil. - Anton Vrbiuc, Vidovdanska cesta 20, Ljubljana. Dnevna kronika Koledar Sobota, 10. maja: Janez Neponiučan, spoznavajoč, Ubald, škof. Novi grobovi -j- Prvi slovenski župan pri Sv. Jakobu v Rožu. Ko je Ljubljana na veličasten način proslavljala v Delavski zbornici 70 letnico koroškega prvobori-telja Franca Grafenauerja, je v ljubljanski bolnišnici umiral drugi borec za koroško Slovenijo, gosp. Franc Kobenter, prvi slovenski župan iz Sv. Jakoba v Rožu, kjer je županova I 10 let. S pomočjo družbe CM D je osnoval v Sv. Jakobu v Rožu slovensko narodno šolo, gojil iu pospeševal slovensko narodno zavest, kjer je mogel. Ogromno agitacijo je razvil /.lasti pred plebiscitom. Nemški šovinisti so njegovo hišo dvakrat izropali. Pred dvema letoma se je nastanil stalno v Lescah na Gorenjskem. Zadnje dni Je zbolel in jo moral v bolnišnico, kjer je v čtrtek ob 2 zjutraj umrl, v starosti 70 let. Pokojnika so prihiteli kropit zlasti njegovi ožji rojaki iz št. Jakoba, ki so v četrtek gostovali v drami. Pogreb pokojnika bo danes ob pol 4 po-jioldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice. Ohranimo mu hvaležen spomin, njegovi duši pa dodeli Bog večno plačilo! ■j- Radovljica. Na praznik Vnebohoda se je le-jio pripravljena preselila k Bogu 72 letna ga. Katarina Res m a u , soproga bivšega župana gosp. Vinka Resmana in mati Josipine, poročene z okr. poduačelnikoni dr. Vidicetn Ier Janka Resmana, slrojarja v Radovljici, obeli iz prvega zakona. Rajnka ni naslojjala v javnosti, poznala je le cerkev in dom, a vendar jo je javnost poznala in ljubila. Sovražnikov ni imela, prijateljev pa nebroj zlasti v vrstah revežev in bolnikov. Bila jo je suma ljubezen do potrebnih, sama skrb do domačih. Pogreb nepozabne, vzorne matere in žene se bo vršil danes ob 15 na mestno pokopališče. Težko prizadetim dru-žinum naše iskreno sožalje. -J- V Moslah je iimria gdč. Katica Z u p a n o -v a v cvetu mladosti. Dveletno težko trpljenje je prenašala z vzgledno in Bogu vdano potrpežljivostjo. Njen pogreb bo v sobolo 10. maja ob pol -l popoldne na pokopališče k Dev. Mar. v Polju. Naj ji sveti večna luč! Ugledni Zujianovi družini pa bodi izrečeno naše iskreno sožalje! -j- V Godovicu je umrla gospa Marija Kaukelj vd. Gruden, roj. Pagon. Blag ji spomin! + V št. Vidu nad Ljubljano je umrla tobačna upokojenka Ivana Kunovar. Pogreb bo v nedeljo ob pol 10 dopoldne. Svetila ji večna luč. ■j- V Zagrebu je umrl dne 13. maja Franc Sedlnk, brat laik iz Jezusove družbe, ki je bil dolgo let vratni- v ljubljanski jezuilski hiši in znan zlasti starejšim duhovnikom. Osebne vesti Srebrna poroka. Oskrbnik ruskega sana-torlja na Vurbegu, kozaški polkbvnik g. Vladimir Lvovič Špiganovič, je dne 13. t. m. obhajal 251et-nico poroke s svojo soprogo Ljudmilo Ivanovo. Blagi gospod je že 8 let na Vurbergu, n-iučil so je slovenščine in je jako priljubljen pri naših ljudeh. Zalo se ludi mi pridružimo njegovim čestil-cem in mu vse najboljše želimo, pred vsem, du bi kdaj še videl svojo lepo domovino ob reki Kuban Ostale vesti — Izlet Jadranske Straže na morje. Izletni odbor Jadranske Straže obvešča člane prijavnike, dn se vrši izlet na morje točno po programu v dneh 23. do 27. t. m. zjutraj. Radi prometnih za-jirck je odhod iz Ljubljane dne 23. t. ni. v sobolo ob 10 popoldne. Udeleženci naj bodo vsaj četrt ure pred odhodom vlaka na peronu, kjer dobe znake in potne listine. Posebni vagoni bodo nosili napis Jadranski! Straža Ljubljana . Izletni odbor prosi ponovno prigittšence in interesente, naj nemudoma vpošljejo zneske po 850 Din. ker vsako zavlačevanje liapravlja odboru velike neprilike, tako glede prijav za prenočišča, kakor t itd i glede obračunov in splošne jasnosti. 1'roslih jo še 20 mest. Zahtevajte takoj položnice, prospekie, ali pa nakažite zneske z nakaznicami. Čas hiti in nujnost jo potrebna. Prijavile se in plačajte takoj. Odbor: Ljubljana, Vogelna ul. 3. Požar. Včeraj zjutraj ob 2 je začelo goreli gospodarsko poslopji' Spodnjega Brkovca v Begunjah iui Gorenjskem. Naenkrat ju bila v plamenu tudi hiša, ki se drži poslojija. Na pomoč so prišli gasilci iz Begunj in iz Hlebec. Ti so s svojo motorno brizgnlno omejili ogenj. Bržčas je bilo zažgano. Ubogi Brkovec, prej sinmovec, si je ravno popravil poslopje, pa mu ga jc ogenj uničil. — Utopljenec v Krki. Iz. Št. Petru pri Novem mestu nam poročajo: Dne 12. i. m. so potegnili i/. Krke v bližini mačkovske cerkvice 54letnega Ani. Gregorčiča, krojaškega mojstra iz Ždinje vasi. Na vse zgodaj prejšnjega dne (11. maja) je izginil z. doma. Ko se je čez nekaj časa mokri pes vrnil brez gospodarja domov, je začela domače obhajali temna slutnja, ui li gospodar nameril koraka jiroli Krki... — Bil jo namreč zadnje dni živčno zelo razdejan in duševno potrt. Pokojni je bil blag iu miren značaj ter prav skrben družinski oče. Vse kaže, da je storil obžalovanja vredni korak v duševni zmedenosti. — Ljubka knjižica za otroke. Karmelski samostan na selu pri Ljubljani je izdal ljubko knjižico, Anica, ki podaja — kratek življenjepis enajstletne svetniške deklice, umrle leta 1922. v Franciji. Nišim otrokom, naši mladini, bo služila' kot prelep vzor. Posebno priporočamo knjižico staršem, — vzgojiteljem in prvoobhajancem. Naj bi se po Aničinem vzgledu pripravljali na najlepši dan življenja. Vsaka družina naj bi imela to knjižico. Anica, ki je na zemlji tako iskreno ljubila sv. Malo Terezijo in želela stopiti v Karmel, tekmuje v nebesih z malo Čudodelko in ji pomaga trositi rož. Posebno rada se spominja grešnikov in jim izprosi spreobrnenja. Opremljena je z 2 slikama in stane brez poštnine 8 Din. — Prodajalec časopisov kot prometni redar. V sredo je bil na zagrebško redarstvo pozvan neki časopisni koljiorter, ki so je moral zagovarjati radi togo, ker je povzročil, da jo na ulici nastala ge ječa. Te dni sla dva dijaka najbrže iz šale ustavila tramvaj in se je rudi tega zbrala tam velika mrežica radovednežev. Intervenirati je moral prometni redar, ki je moral radi tega zapustiti svojo službeno mesto na križišču v bližini. Takoj, ko ie zapustil svoje inesto, bi kmalu trčila dva avtomobila. V tem trenutku pa so je postavil na križišče neki časopisni kolporter in začel dajali predpisane znake. S toni je preprečil nesrečo. Ubogali so ga tudi drugi vozači, ki so vozili čez križišče. Pa-santje pa so se začeli iz nJega norčevati in se kmalu okoli njega strnili v gnječo. Kolporter se ju na rudarstvu zagovarjal, da jo moral zavzeli mesto prometnega stražnika, ker bi sicer prišlo do nesreče. Seveda so ga brez kazni izpuslili. — Velik požar v tovarni čevljev v Karlovcu. Predsinočttjiin je v Schroderjevi tovarni čevljev v Karlovcu izbruhnil jiožar. Od poslopja so ostali samo zidovi. Kur je bilo robe, so sicer še pravočasno rešili, vendar zelo poškodovano. Skoda znaša nad milijon dinarjev. 40 delavcev in delavk je ostalo brez_ dela. Vzrok požara jo neznan. — Hiša se jc podrla in pokopala pod seboj lastnika. V vasici Dobrovoljci jiri Temerinu se. je to dni pripetila težka nesreča. Podrla se jo hiša nasejnika Dana Tomičn in ga pokopala pod seboj. Tomič je nameraval pod svojo hišo zgraditi klet. Kar sam je začel kopati. Da bi napravil dohod do kleti, jo moral podreti kot zidu. Zid poslopja pa jo pri tem zelo trpel in jc kazal nevarne razpoke. Vse to pa Tomiča ni oviralo, da ne bi delal naprej. Ko je te dni kopal naprej, se je nenadoma zrušila zadnja stena z delom strehe med strahovitim treskom na tla. Tomiča so razvaline jiovsem pokrile pod seboj. Sosedje so sicer Culi iz daljave tresk, vendar sc niso nadalje pobrigali, misleč, d:« m nikogar doma. Šele čez tri ure so prišli mimo podrte hiše prvi ljudje in zaslišali izpod razvalin stokanje. Našli so Tomiča hudo poškodovanega. Prepeljali so ca v bolnišnico, kjer pa je naslednjega dne podlegel strašnim poškodbam. — Zdravilišče Rogaška Slatina nudi svojim geslom izven glavne sezone popolno oskrbo (slan. hrana, zdravnik, kopelji in lakse) za 070 Din tedensko. — Otvoritev vrta Plankar. Glej današnji oglas! — Vaša žena, Vaša hčerka, Vaša nevesta, Va-sa ileca Vam bo hvaležna, ako ji kupite redilno in zdravo mlečno »Mirim čokolado« s slikami. V zameno zn 100 slik dobite krasen album s slikami iz »Carslva živali v lepih živih barvah. — Cenjenim damam se priporoča na novo otvorjen separiran oddelek za dame. Ondulncija-Manikure, specielno bubi-striženje Ivan <«juti, frizer za damo in gospode, Ljubljana, Stari Irg 80 (nasproti g. Zalnznika). — Za pomladanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provijanla velemesarija Slamtč na Go-sposvetski cesti. -— Moške srajce, kravate, nogavice, ima najceneje Šlerk nasl. Kariiienik, Stari trg tH. — Albert Špeletič, sobno slikarstvo, Ljubljana, Lmonska cesta. Vzorci nn vpogled. Ceno konkurenčne, MALI OGLASI Vsaka dtohna vrstica l-JO Oln ali vsaka beaed« SO par. NoJman|iI oglas »-4 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se rnčnnajo vlit.. Za odgovor miamkol Na v|irušuu|a brca r.namkc ne odgovarjamo I Šoier trezen, zmožen popravil tudi drugih motorjev in izurjen v lesni stroki — želi službe. Ponudbe na upravo pod »Zanesljiv« št. 5492. Šofer 7. dobrimi spričevali, zmožen popravil, želi službo, Vellcovrh, Babna gora — Polhov gradeč. Služkinja zdrava, močna in poštena, vajena zunanjega in hišnega dela, želi službo k mali družini ali v žnp-niščc. Naslov v upravi »Slovenca-; pod šl. 5-190. Okrajne zastopnike za vse sreze sprejmemo, sposobne tudi proti fiksni plači. Pripravno za pen-zionirane orožnike, učitelje itd. Ponudbe na: Union zavaroval, družba Ljubljana, Miklošičeva c. št. 7/III. SCrolači m Dve parceli 700 m' prodani i. Vrt P° ugodni ceni P« popolno- ma urejen. Izve se Cerne tova ulica 32, I. nadstr., Ljubljana 7. Proda se hiša z gospodarskimi poslopji in 13 orali dobre obdelane zemlje, v veliki vasi Slavonije. Pojasnila daje P. Jakševac, trgovina z mešanim blagom, Komle-tinci, Slavonija. kateri si želijo za glavni ali postranski zaslužek, išče podjetje prikrojeval-nega obrata za samopouk. E. Pečnik, Celje, Glavni trg 15. Prodam hišo enonadstropno, tristano-vanjsko, velik vrt, pod Rožnikom. Naslov v upravi pod št. 5474. Enodružinska hiša z nekaj zemljišča, v lepi legi, na Viču, naprodaj. Poizve se na Viču 47 — pri Vovku, veliko, prazno, z elektriko in posebnim vhodom oddam eni osebi. Naslov upravi pod štev. 5407. Mesar, pomočnika I t dobrimi spričevali sprej- j (! meni. Naslov: Ivan Ja-vornik, Ljubljana, Domobranska 7. Poslovodjo , stanovanjem in neUaj za dobro idočo, z vsem 1 po3e3tva vzamem v na-ootrebnim orodjem oprem- jcra Vprašati v oglasnem ijeno kovačijo v Goričah oddelku lista pod št. 5460. nad Kranjem h. št. 14 iščem. j Lokal Mlin Mesarskega vajenca ^ovski^o pisarm-poštenih staršev sprej- " . ški v najem z avguslovim terminom. Leži na zelo prometni ulici Ljubljane. Naslov v upravi pod št. 5496. mem. Naslov: Ivan Ja- j vornik, Ljubljana, Domo- j branska 7. [ Urar. pomočnika sposobnega, veščega v graverskem in zlatarskem poslu, ki rellektira na stalno mesto, iščem. Zaslužek dober. Scheurcr Gašpar, Sombor (Bačka). Upokojenec zmožen vrtnarstva, neko- Dunajski cesti, ko sem liko mizarskih del, — se . izgubila denar, se napro- Dotični gospod, ki je bil v sredo 6. maja ob pol 2 pri »Sestici« na sprejme. - Sitanovaije 2 sob, kuhinje, pritiklin, ta-ko^ na razpolago. Naslov v upravi pod št. 5391. IEZOS Čainernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto), Prva oblast, koncesijonirana ProsoeF. i št. 16 zastonj. Pišite ponj! ša, da sc javi na policiji Častna izjava! Podpisani Golob Leopold, posestnik v Novi vasi pri Ptuju, obžalujem, da sem po krivem obdolžil gosp. Kekec Jožefa, posestniškega sina v 2abjeku, ga prosim s tem za odpuščanje in se mu zahva-| ljujem, da mi je žalitev ; odpustil in odstopil od , tožbe proti povračilu j :;lroškov. - V Ptuju, dne 8. maja 1931. — Golob Leopold. lailužek Zaslužek je neomejen s prevzetjem našega zastopstva in prodajo naših najnovejših patentov in drugih v vsaki zasebni hiši oziroma vsakdanjem življenju potrebnih predmetov. Solidne, brezkonkurenčne eene. Agenti, agentinje in upokojenci naj pošljejo obrnejo na naslov: Gosti ponudbo na Publicitas. Mihael, posisjnik, Mavr-d. d., Zagreb, Ilica 9 pod len, pošta Črpomelj, Sav-»Stalna zarada«. ska banovina. Naprodaj vinograd ki meri ca. 8000 ms, s ca. 6000 trtami in ima zidanico v prav dobrem stanju, z vinsko kletjo, dvema sobama in kuhinjo, ter posebej stoječ hlev za živino. Vinograd leži na Mavrlenu pri Črnomlju. Interesenti naj se Hiša z vrtom Mariboru, v bližini gl- kolodvora, naprodaj. Pojasnila daje Ašič Ivan, javni notar, Maribor. Kupim hišo po možnosti novo ali vsaj v dobrem stanju, z malo zemljiščem v Celju, Šoštanju, Velenju, Slovenj-gradcu ali v Savinjski dolini, blizu železnice. Če je že gostilna ali trgovina ali vsaj za isto primerno, tem ljubše. Ponudbe opisom na upravništvo pod značko Pošten kupec« št. 5528. Pekarijo dobro idočo, pri Celju, proda za 14.000 Din Posredovalnica — Maribor, Sodna ulica 30. Gostilno in ILffiKH Rezultat sodelovanja vodi!" Pisalno mizo evropskih in ameriških upravo pod »Pisalnik«. | » avtomobilskih inzenjerjev *** novi OpelI Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava .Merkur«. Ljubljana - Selenburgova ulica 6, II. nadstr. Košnja 2 travnikov se proda. — Poizve se: Hotel Soča v Ljubljani. Starejša trgovina dobro vpeljana, je takoj naprodaj sredi Ljubljane. Pismene ponudbe na upr. pod »Plačati takoj Din 120.000«. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L BROZOVIČ - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria. mesarijo pri Mari- trgovski lokal bora, proda za 280.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. Posestva, hiše, od 50.000 Din dalje prodaja ugodno Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. Prodaja stavbnih parceli V nedeljo, dne 17. maja ob 15 popoldne sc vrši v Lescah prostovoljna javna dražba stavbnih parcel, ki ležijo ob glavni cesti Lesce-Bled, tik železnice. Vse informacije da iz prijaznosti gospod L. FOrsager, Radovljica. šifro je ^ d I M* n o n s^ggšg - *=»N g-S^sSa •—* f ■SiSifig C> .. . 0) s s Sa^ > « £ 5 ..■SaS G C H g I § ' Čjef t: " n . > ^ .ON .0) C N > ti „ N u N » .r a> o »h a <" i Logarska dolina! Naročajte tclefoničnp ali pismeno odprti avlo za 22 oseb. ki jc na razpolago pri Urhu Pavla, Solčava. Philipsov jubilejni pianino s 5 letno garancijo je najcenejši kvalitetni izdelek Minka Modic, Ljubljana, Cojzova cesta 9. Spalnice iz trdega lesa, lepo poR-tirane, kupne že po Din 4200. Ne zamudite ugodne prilike. Za malenkostno ceno odpremim pohištvo na dom aH na bližnji kolodvor. Ogleda se pri Josipu Štolfa, strojno mizarstvo, Krašnja, pošta Lukovica. Avto zveza od Figovca z Adamčiče-vim avtobusom. Žensko dvokolo dobro ohranjeno, proda: Tavčar, Tržaška cesta — Glince 53. Jedilnica dobro ohranjena, naprodaj. Naslov v upravi pod št. 5497. KRASNA NOVA SPALNA OPREMA zelo ugodno naprodaj. Vpraša in ogleda se pri 7.1 i č a r , Ponikva ob južni železnici. Novi Opel Trajno ondulacijo izvršuje najcenejc Salon Hešik, Ljubljana, Kolodvorska 35. TvrdJka A. VOF.K Ijubtinnu. Rešilen ereta 24 uudi naicmele »sr »rate Pšenično moko in drucc inlcvake ttdelke Zahtevajte ceniki Znatno zniiaue ene go,iscrji>m in sploh vsem čevljem, kakor ludi popravilu Zdlokar, Mestni tru 10 slovi po svoji veliki popolnosti, po svojih finih linijah, po svoji čudovito nizki ceni. Vrhu vsega pa ima Se eno odliko, ki je nima noben drugi voz: Opel je namreč plod vzajemnega dela evropskih in ameriških avtomobilskih inženjerjev. Izdelale so novi Opel sloveče Opelove tovarne tet je proizvod družbe General Motors. Podvreči se jc moral običajnim vestnim preizkušnjam na preizkuševalnem terenu družbe General Motors v Dctroitu in ustreči nemajhnim zahtevam, ki jih stavlja na avtomobile največja avtomobilska organizacija sveta — General Motors — ki jamči za vsak Opelov avto ln vsak tovorni voz Blitz. Naš zastopnik vam lahko razkaže novi Opel, Vaš poset mu bo dobro doSel; tudi poskusno vožni- vam priredi, kadarkoli si je zaželite. OPEL Opelovi avtomobili in tovorni vozovi Blitz Proizvodi družbe General Motors Zastopnik v Ljubljani: OSKAR S C H M I T T, TAVČARJEVA 7 Zastopnik v Mariboru: Ing. FERD. FRIEDAU, ALEKSANDROVA CESTA 19 Viktor Klešnik, sedlar in jermenar, Ljubljana, Poljanska cesta 79, se priporoča vsem gg. trgovcem, posestnikom za vsa sedlarska dela. Ima vedno v zalogi vsakovrstne konjske opreme. Prevzame ludi staro popravilo. Dela tudi po naročilu. Točna potrežba in konkurenčne cene. 01 roške in velike kopalne banje in peči, klozetc in dr. dobite po zelo ugodnih cenah v železnini Fr. Stupica, Gospoivetska cesta št. 1, Ljubljani. Kurto očesa Najboljšo sredstvo proti kurjim očesom CLAVE.N je mast Dobilo v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost i? tvorniee in glavnega skladišča N. ?IRNJAh lehnrnor -- »ISAK Varujte se polvorb Širite »Slovenca«! Drž. razredna loterija Poročilo iz kolekture Anf. Golež, Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. Dne 13. maja so bili izžrebani nasled. večji dobitki: 40.000 Din srečka štev. 84.6*4 30.000 Din srečka Jt.:30041 20.000 Din srečke št.: 22223 63421 93223 10.000 Din srečke it.: 27524 50932 68710 72679 73267 81614 97450 4.000 Din srečke št.: 1111 9224 12578 13246 33783 65680 79147 85369 93575 2.000 Din srečke št.: 443 3353 5084 5235 5710 6116 7073 9869 11152 11949 12610 15942 20089 20917 22509 25709 27851 28746 29203 30657 34438 35589 45301 47337 49378 49879 r>0494 51908 58597 83874 88929 81359 91252 92503 92503 92930 94274 96815*97641 98870. ■S®"8"""*11 " Earl Derr Biggers: Kitajčeva papiga 61 c —- .I — >- ei O jj » < TU _ _f "C s Angeles!' ln res, skočil je na vlak, ko se je že premikal.« Čudno. Sa j bi se bil vendar moral vrniti z vašo družbo, kajne? V avtu?« Seveda! Tudi zame je to uganka. Vsekakor pa — na žalost — svoje izkušnje za detektiva nisem napravila .. Storili ste, kar sle mogli.« Le škoda, tla nisem več dosegla! V eni uri moram odpotovali v Hollywood. Ali boste še tu, ko se vrnem?« Bob je vzdihnil. Kaže, da bom za večne čase moral ostati tukaj!« To je res neprijetno!« Ste pa ljubeznivi!« Vam neprijetno, ltočem reči!« A tako; Zn to sem vam hvaležen! Torej upajva, da se skoraj vidiva!« Ah Kim je stopical okrog svoje kuhinje. Boh mu je pomigal, naj pride k skednju. >Svoje upe sva gradila v oblake! Sporočil mu je Pavlin neuspeh. Clian ni bil posebno presenečen. ; Sem že slutil, da bo tako. Eddiju Bostonu je o Delaneyju vse znano in je to Maddenu tudi priznal, čemu neki naj bi še mi poskušali govorili z Bostonom? Madden je prvi govoril z njim. Bob je sedel na dosluženi stol, ki so ga iz hiše pregnali semkaj, in z rokami podprl glavo. »Izgubljam poiuun. Z glavo rineva »kozi kumnito steno.« »Kaj predlagate?« »Tukaj na farmi ni nobene možnosti več. Iskati moramo drugje. Imena treh mest mi plešejo v glavi: Pasadena. Los Angeles. Hollvvvood.« Kako prideva t.iti? Stojte, domislil sem se: Madden mi je davi rekel, naj v 1'asadeni poiščem Drav-cotta. Po čudnem naključju sta se včeraj zgrešila.« :Je li divjal?<: Čudim se, da ni. Mislim, da je hotel DraycotUt nalašč zgrešiti ker je bil zraven profesor. Gospodična \Vendell se z avtom že tako pelje v tiste kraje. Če pobitim, jo lahko spremim.« To bo gotovo zelo prijetno potovanje! Tedaj pohitite! Več se bova lahko menila, ko vas bom zopet vozil v Eldorado. c Skozi priprta vrata Maddenove spalnice je zagledal Bob debelo postavo smrčečega milijonarja. Glasno je potrkal, čudovito prožno je planil gospodar s postelje, oči je široko odprl, skoraj kakor bi ga bilo groza. Bobu se je malodano zasmilil: čisto gotovo se je Madden ujel v nevarno mrežo ter se jo obupne olepal. Navzlic svojim milijonom ni bil srečen... Žal mi je, da sem vas prestrašil, gospod Madden. — Toda imam priliko, da bi se lahko z enim izmed filmovcev peljal v Pasadeno. In ker sc Dravcoll doslej ni oglasil .. :: Tiho!« Madden je skrbno zaprl vrata. Drav-cottova zadeva ostani med nama! Morda se vam čudno zdi, kai naj vse to pomeni, toda ne moreni vam razlagati — ne glede nn to, tla se mi Gamble ne zdi to, za kar se izdaja... In... Ne, kaj bi dalje govoril o tem! Sporočite Oravoottu, naj počaka v hotelu v Kldo-radu. dokler sam ne po iščem z njim •zveze,« Senca iz kraljestva Mamona Pred nekaj leti so Združene države Se-wrne Amerike silno omejile priseljevanje. S leni so bile prizadele skoro vse evropske države. Dandanes je že skoro nemogoče priti v Ameriko ? namenom s Lii ne naselitve. Kvota se danes sploh več ue doseže; obstoja komaj le še nekak čakalni rok, toda vsakdo, ki se prijavi, mora dokazati, da ne bo v nobenem slučaju v nadlego ameriškim oblastem. Dandanes se priseljujejo v Ameriko večinoma le specialni delavci. Čeprav je na ta način izseljevanje v Ameriko skoro povsem omejeno, se vendarle pojavlja v teli skrbi polnih časih ameriškega delavskega ministrstva na drugi strani zahteva, da se kolikor mogoče znebi ljudi, ki streme za zaslužkom. Najbolj hvaležno polje za to so vsi oni, ki se nezakonito mude v Ameriki. Število takih, ki so na nezakonit način prišli v Ameriko, cenijo danes na okrog 400 tisoč. Od teh pa jih je 300.000 zaščitenih s posebnim zakonom, ker se je njihov »zločin« isgodil že pred 1. 1924. Ostalih 100.000 pa živi bedno življenje, v vedni nevarnosti, da jili bodo izgnali. Mnogi izmed njih so poročeni, imajo otroke in dobre službe. Kontrola nad temi pa je zelo težka, ker ni v Ameriki nobene zglasilue dolžnosti. Zato pa je tem več denuucijacij, ki izvirajo bodisi od tovarišev, ki bi radi zasedli njihova mesta, dalje od nevoščljivih sosedov ali jeznih sorodnikov, ki se na ta način najlažje maščujejo nad njimi. Po- Z daljnogledi je kaj čudna stvar. Niso vedno tako ogromni, kakor izgledajo. Orjaški daljnogledi, ki so jih montirali na različnih zvezda rnicah. so se čcsto izkazali za manjvredne ko pa njihovi manjši bratje. Na drugi strani pa ne -memo zamolčati. da morajo imeti daljnogledi vseeno svojo posebno velikost, če naj bodo resnično uporabui za zvezdoznan-ske namene. Kadi tega so pričeli izdelovati vedno večje daljnoglede — teleskope za zvezdam ice, ki jih je pa bilo vedno težje upravljati. dokler niso dognali, da prav za prav ves oklep pri daljnogledih niti potreben ni. Nekdo je preje oznanjal, da mora biti vmesni prostor med obema lečama zaprt z oklepom proti od strani prodirajoči svetlobi. Tako so dobili daljnogledi obliko cevi. Dandanes pa že dolgo vemo, da je bila to zmota. Ce je med lečama svetlo ali temno, je popolnoma vseeno, in tako so moderni daljnogledi samo iz ogromnega ogrodja, na katerega sta pričvrščeni leči. Toda kljub vsej umetniški dovršenosti naše optične industrije, smo vseeno, v bistvu prišli na konec naše iznajditeljske možnosti. Dalje ne gre. Naši daljnogledi zadostujejo za daljavo 170 milijonov svetlobnih let. To je za Briand, kakor ga nam predstavlja francoski karikaturist CabroL trebila je le kratka ovadim pri priseljevalnem uradu iu njihova žrtev mora romati nazaj čez morje. Nekajkrat so priredili za takimi »zločinci že pravcate racije. Posebni detektivi delavskega urada so preiskali kar cele mestne okraje iu zahtevali od vsakogar listine. Kdor jili ni imel v redu, je bil že zgubljen. Prepeljali so jili na veduo polni Ellis Island, kjer so počakali na prvi prekmorski parnik. Pred kratkim je bila izdana nova naredba, po kateri dobijo vsi brezposelni prost vozni listek za pot v domovino, če to zahtevajo. Kogar pa seveda na stroške države pošljejo nazaj, ga ne puste za nobeno ceno več nazaj. Dežela, ki je pred nekaj leti veljala še za raj na zemlji, izganja danes ljudi, ki so s svojimi žulji pripomogli do njenega bogastva. Kdor še naglaša, da more edino kapitalizem ustvariti srečo ljudi na zemlji, naj pogleda obupne obraze deportirancev. ki čakajo na Ellis Islandu na prvi parnik, ki jili bo popeljal nazaj v ljubljeno domovino, katero so zapustili polni upov in nad--- Gospodarska depresija v deželi kapitalističnega viška je vedno hujša in ji ne pomagajo optimistične himne Bele hiše. Najbolj sta prizadeta od nje delavstvo in srednji stan. Ta dva sla zgubila svoje prihranke. V krogih malega meščanstva poka na vseh koncih. laike število, ki si ga ne morejo predstavljali. Svetloba napravi, kakor znano, 300.000 km v sekundi. Svetlobno leto predstavlja daljavo, ki jo svelolut napravi v :-$l iu pol milijonih sekund. To je 9,460.000 km. Torej lahko z našimi daljnogledi glednmo lTOmilijonkrat tako daleč v svetovje. Kdor si kaj takega lahko predstavlja, zna več kakor znajo naši najboljši zvezdoznanci. Toda svetovje sega še dalje onstran tega prostora in tako bi radi nenasitni raziskovalci poznali ludi ozvezdja, ki so za tem doseženim prostorom. Tako so sedaj v Ameriki zgradili nov teleskop, ki naj bi dosegel daljavo 1700 milijonov svetlobnih let — torej deseti;ralno do sedaj doseženo daljavo. Ne gre pcav /.a prav tako za daljavo samo kakor pa za dejstvo, da bomo končno enkrat lažje natančneje opazovali zvezde stalnice, osrednja solnca drugih solnčnih sistemov. Do sedaj namreč niso naši daljnogledi segali tako daleč, da bi se kakemu zvezdoznancu posrečilo, tudi samo najbližjo stalnico, to je zvezdo Alpha v ozvezdju Centa v ra, tako blizu videti, da bi zavzela obliko kroga. Do sedaj poznamo stalnice samo kot točke. To bo sedaj drugače, odkar so v Ameriki zgradili novi ogromni teleskop. Premer leče znaša 500 cm, debelina 1 meter in teža 30 ton. Ce bo novi teleskop v resnici dosegel lake sposobnosti, kakršne mu prorokujejo, bo najbrž nastopila nova doba za zvezdoznanstvo. Ce bodo te 20 metrov dolge, ogromne cevi namerili na zvezdno morje, bodo zvezdoznanci odkrili veliko število novih zvezd, o katerih človek do sedaj niti slutil ni, kaj šele. dn bi jih kdaj opazilo in videlo človeško oko. Človeštvo bo dobilo celo kopo novega materijala o konstrukciji svetovja. o silah, ki v njem delujejo, in mogoče bodo celo odkrili celo vrsto do sedaj nerazrešenih ugank. Samo nekoliko pomislile, kako fantastično in čudovito se sliši, da je najstarejša svetloba, ki jo bodo videli zvezdoznanci skozi la daljnogled, že pred najmanj 1700 milijoni let zapustila zvezdo. Ze samo ta številka nam daje, če že ne predstavo, pa vsaj slutnjo o večnosti svetovja. Težkočo predstavlja zaenkrat še, kje in kako postaviti daljnogled. Hočejo ga namreč postaviti na kakem primernem gorskem vrhuncu And oziroma Kordiljer. Ker pa posamezni deli tehtajo več stoliu ton. je celo za današnjo tehniko precejšen problem, kako spraviti tako ogromen daljnogled na težko dostopni vrhunec. Narotajte .Slovenca'X In vendar... So ljudje — in teh ni malo —, za katere je stiska milijonov dober posel! Trusti in velebanke kupujejo male obrate. Vladarji Wallstreeta, velike banke in ogromni trusti imajo od krize samo dobiček. Depresija je le okrepila njihovo premoč nad ljudskim gospodarstvom. Pri tem so pa ravno največji kapitalisti tisti, ki najbolj tožijo. V neštevilnih intervju-vih objokujejo dolarski kralji po vsem svetu svojo »stisko«. Neki ameriški list je zapisal: Dva debela milijonarja z VVallstreeta kričita glasneje kakor tisoč brezposelnih! Denarne niagnate je zajela panika. Ali pit delajo tako le, da bi prikrili svoj sijajni položaj? * Težak dolarski milijonar je prišel v evropsko velemesto. Vzdihujoč, stokajoč in tarnajoč opisuje svoj težak položaj. Vsaka tretja beseda: »Polom ... Polom... Polom...!« Roke vije mož in tarna: »Z menoj je konec! Polom...! Prodati sem moral svojo vilo v Miamiju ... ln ti hoteli s svojimi cenami...« Pol ure pozneje, poročajo listi, je la ubogi mož, na čigar rokah se bleste diamanti, zgubil od svojih 15 milijonov cela 2 milijona in pravkar napravil zopet sijajno supčijo. Polom... Polom... S trinajstimi milijoni dolarjev v žepu! Kako umirajo m se ženijo milijarderji Nič ni čudnega, če se ameriški milijarderji in milijonarji zavedajo, da si svojih bajnih bogastev niso sami prislužili, marveč so le izkoristili delo drugih in uaravne zaklade v svoj osebni dobiček. Ako darujejo potem — bodisi še v življenju ali ob smrti — velik del zbranih milijonov v človekoljubne in kulturne namene, vračajo le svoj socialni dolg družbi. Na vsak način so ameriški bogataši tudi v leni velikopotezni in bi se smeli iti evropski kapitalisti k njim učit. Par najnovejših zgledov nas prepriča o tem. V Newyorku sta v zadnjem času drug za drugim umrla milijarderja Friedsam in Gim-bel. Oba sta se v oporoki skušala oddolžiti človeštvu. Mihael Friedsam je bil predsednik tvrdke IL Altman in tovariši v Newyorku. Ob njegovi smrti je tvrdkin obrat počival le za 10 minut — ob pogrebu. Donialega vse svoje premoženje, ki ga cenijo na približno poldrugo milijardo dinarjev, je zapustil Friedsam v kulturne in dobrodelne namene. Svojo umetnostno zbirko, ki jo cenijo na približno pol milijarde dinarjev, je podaril ne\vyorškemu Metropolitan muzeju pod edinim pogojem, da ostaue skupaj iu jo bodo v celoti hranili v posebnih dvoranah (kakor Morganovo). Zbirka obsega krasne, dragocene izvirnike starih in novih mojstrov svetovne umetnosti, med drugim slike Rembrandta. Hoogeja, Rubensa, Van Dycka, Greca, Goya, Velasqueza. Murilla, Tin-toretta. Tiziana, Angelica, Bellinija itd. itd. Poleg slik je zastopano tudi kiparstvo v dragocenih umotvorih, potem dragoceno staro pohištvo, vaze. knjige itd. Friedsam in Izak Gimhel sta bila oba juda. Vendar sta ob smrti nepristransko razdelila svoje premoženje med vse, ki sta se jim čutila obvezana, ne glede na narodnost in pn vero. Spomnila sta se v oporoki svojih uslužbencev iti nameščencev in volila visoke vsote bolnišnicam, sirotišnicam, zavetiščem m dobrodelnim društvom brez razlike vere. Nikogar nista pozabila, vsaj namenoma ne, m če b> se bilo to pomotoma zgodilo, sta pooblastila iz vršilce oporoke, da naj po laslni vesti poskrbe. da se lo popravi ii> da bodo deležni pomoči kolikor mogoče vsi potrebni brez razlike vere in narodnosti. Kakor znano vzdržujejo Američani verske, kulturne in dobrodelno naprave in ustanove s prostovoljnimi prispevki. To je mogoče le s pomočjo tako širokopoieznth naklouil kakor sta navedena primera. Da znajo biti v Ameriki tudi ob diugih prilikah velikodušni, potrjuje nov primer. ,V1is> Friderika Fry je bila imela nesrečo, da ji je mati že zgodaj umrla. Oče se je v drugi oženil. Ko je prišla mačeba v hišo. je dejala Frideriki: »Ce boš pridna in me l oš imela David Ldvard Hughes. Danes pred 100 leti se je rodil genijalni iznajditelj mikrofona, David Hughes, ki jc tudi izpopolnil brzojav. rada, te bom nagradila.« (Mačeha je bila silno bogata.) Pastrka je res vzljubila mačeho in bili sta si kakor mati in hči. Nedavno se je Friderika zaročila s 25 letnim odvetnikom Eli-gijem del Guercio v Ne\vyorku. Kol poročni dar ji je izročila mačeha 800 milijonov dinarjev v gotovini. Kmalu po zaroki se je vršila tudi poroka, in sicer v katoliški cerkvici Svete Marije v Greenwichu, Conn., kjer sta se novo-poročenca za tiste dneve nastanila v vili nevestinega sorodnika, slovitega umetnika H. J. Fry-a. Nevesta je želela, da naj se izvrši poroka kar najslovesneje. Njeni želji so ugodili; iz celega sveta so romale najlepše in naj redkejše cvetice in rastline v Greenwich, da so z njimi okrasili cerkev iu vilo. Oranžino cvetje za nevestin venec je došlo iz vrtov na pobočju Etne. — Cvetje za okrasitev cerkve je stalo okroglo tri milijone dinarjev, okrasitev vile je stala deset milijonov dinarjev, ostali stroški so znašali tri milijone dinarjev. Vseh izdatkov za poroko je bilo okroglo trideset milijonov dinarjev. Američani tega niso smatrali za potrato, marveč za velikodušno pomoč obrti in trgovini. Mladi par se mudi tačas v Evropi. Ženin namerava tudi v bodoče izvrševati svoj odvetniški poklic. Lvgen Ysaye, svetovno /nani violinist virtuoz, je umrl v Bruslju, star 73 let. Ze pred dvema letoma so morali umetniku odrezati eno nogo. Govoreča ura Na stolpu pariške zvezdarnice so te dni montirali govorečo uro, ki zelo navdušuje Pa-rižane. Ura pove« vsake četrt ure natančno čas, in sicer po bistroumno konstruiranem mehanizmu v zvezi z gramofonskimi ploščami, po katerih govori glas znanega pariškega igralca. Ura jasno pove«: »Ura je osem in trideset minuti« Govoreča ura je zvezana s pariškim telefonskim omrežjem in vsak telefonski naročnik lahko vsake četrt ure kliče« uro in posluša napovedani čas. Ura govori« podnevi in ponoči in napove vsako četrt ure v teku 24 ur. * Vsak po svoje sodi. »Gospod doktor, moj mož ne more spati. Po dvajsetkrat v o.ni noči ga vprašam, čc žc spi, pa mi vedno odgrvvori, da ne.« — »To jc slabo, kajti mož mora imoti mir. Zapisal bom za vas spalne praške.« ""I V 2 urah 55 minutah iz Londona v Berlin. Ameriški letalec I1awks, ki si jc priboril že več hitrostnih rekordov, ie preletel progo London Berlin v 2 urah 55 minutah. V Londonu je še obedoval, v Berlin pa je pravočasno priletel k popold. kavi Slavna katedrala v Sevili, ki je po velikosti druga cerkev na svetu in ki so jo oh zadnjih proti-verskih izgredih zažgali. — Zgoraj na desni: španski kardinal Segura. Orjaški daljnogled