20. številka. Trst, v ponedeljek dne 26. januvarija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na . — Naročnina zna&a : 7.1 vse leto K, za pni leta 12 K. sra eetrt leta 6 K in z* en m°«ec 2 K Naročnino je plačevati nsiprej. Na naročbe brez priložene naročnine ae upravniAtvo ne ozira I'o tobakarnah v Trstu pe prodajajo posamične -tevilke po 6 *tot. izven Trsta pa po 8 st. Telefon številka S70. Tako je f glasilo političnega društva „€dinost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. />a večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredn štvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo. Nnročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-niStvo v ulici Molin piccolo St. 3, H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst- Uredništvo in tiskarna . ulica C ari nt ia 5tev. 12. j O o i Dopis" i t Trsta.) Velikim zanimanjem sem čital vr-»to člankov, ki pt» j h pr javljali v »K linosti« zadnje dni pod ca«lovom »Delavsko gibanje«. Jaz sem te članke čiial z veiko pa znosijo ter sledil argumentaciji čiankarja v \ a«em b?tu. L^po s? je vrstila m sčl za muljo, a kar mi je •eboo ugajalo, bila je mirn »st in stvarnost izdajanja in razpravljanja. To mora priznati tud. • ni, kdor a? ne strnja z vsemi trditvami in nazori, obseženi ni v t*j vrsti člankov in če je eelo tudi na dijamentralno nasprotnem stališču. Izlasti mi je ugajal zadnji članek, v katerem člankar dokazuje voditeljem so-cijalutov neumestnost in tudi škodljivost njihove zahteve, da mora biti sleherni člen delavske obrambene ali Btrokovne organizacije ob enem tudi njihov politični somisljeoik. Kdor je res pr jatelj delavstvu, kdo res želi i*t®mu krepke izdatne stanovske organizacije, ta mora le obžalovat , da se res dogaja tako, kakor je konstatiral člankar v »Edinosti«. Tako se dogaja in se j« dogajilo od nekdaj, da mora v-akdo, ki hoče sodelovati na kaki dtlavski organizaciji, zasnovani pi soc'jali-st čn h voditelj h, ali pa od ljudij, ki s> v te=neji dotiki žajimi, zatajiti svoja narodna načela, čuvana in negovana od davna ter mora postati nasprotnik vsemu, kar je ustanovljeno s težkimi žrtvami narr.d svoj ljubečih mož in čemur je osmen, da se naš živelj nacijonalno krepi v težkem boju za naredni obstanek. Je li to potrebno ? Je-li <0 koristno ? O tem niti ne govor mo, d i je to škodljivo na cijonaln m interesom našega ž vlja v Trstu, a'i ieoporečio je, da stališč3, ta kat'ro te postavljajo Blovenaki eocijalistični voditelji nasproti naš m naro lnitn aspiracijam, ni koristno niti za socijalistično gibanje samo, ako je »)d mo s tist gi vidika, s k tterega bi morali motriti stvari s^ov. f03 a ist oni vodite ji. Je-li koristjo za socijalist eno skupino, ako se naš živelj nacijona slabi ? V takih odločilnih boj h poraenja vsaki trenotek stagnacije korak ntzij — v pogubo. Kdor v takih borbah nima sredstev za odpor in komur ni dano onega odločnfga duha, ki ga uporabi a za odločtn odpor — ta je zgubljen. A kaj so naši kultureine, socijalne in gospodarske organizacije tu v Trstu druzega, nego sredstva za odpor, nego ognjišča, ob katerih si naš človek ogreva duha in se vsposoblja za odpor za obrambo pred roko, ki se neprenehoma dviga, da bi nas potrla na tla. stojimo pred alternativo : ali mo-ram^"odb'j iti udarce, ali pa obležimo pud tenfi udarei ! Ali pa bi bilo res toliko ustreženo soci-jalistični ideji, ako bi se italijanskem ti šovinizmu pesrečilo pritisniti naš živelj k tlom snemajo vsi oni, ki snujejo delavske organi-zaei e s tem jedinim namenom, da bi nudili obrambo delavca v njega stanovskih inte resib. Mnogo se govori dan danes o gospodarskem in duševnem osamosvojenju delavca in mu ugasniti življenja luč. Ali ne bi t Duševno sanoo-svoj pa je tist', ki jesvoboden še bolj podžgalo italijanski glede svojega prepričanja. Gospodje voditelj, šovinizem? i soc jal stov : dovolite delavcem to svobodo Čla nkar v »Eiino«t« je imel popolnoma S tem napravite največo uslugo veliki ideji prav: ako h »čejo socjalisti res pospeševati skupne stanovske obrambe delavstva, ker od- stanovsko in strokovno organizacijo delavstva prete vrata tudi onim značajnim delavcem, ki v našem mestu ter jej ustvarjati čim širšo ne za nobeno ceno ne nrslijo od lovedati svo podlago, morajo enkrat nehati proglašati kakor bodi v m šljenju in pravici do lastnega, na- nekako neomajno dogmo d a mora rodnega prepričanja ! nehati biti človek narodnega morem pa zaključiti tega članka, da mišljenja, kdor je popt l členom take ne bi opozoril na neko slavnost, ki se je organizacije. Naj se nam ne govori, da to ni vrš !a te dni v Lvovu. Propad v naziranju »kompatibel« : pripadnistvo k delavskim or- med poljskimi socijalisti in drugimi politič- ganizecijam in narodno mišljenje ! n mi strankami v Galicji gotovo ni nič manjši, O nas govore soc jalisti vedno, da smo nego je pri uas. Jaz bi rekel celo, da soci- »starokopitiic oestrpneži, da smo neU le- jalisti pii nas nimajo niti sence tiste opravi- rnntni šovinisti, da smo ceizprosni nasprotn ki čenosti za borbo prt ti drugim strankam, ka- vsake svobo le v mišljenju posamičnega indi kor jo imajo v Galiciji. Te dni sj slavili v vidm. A glejte, v resnici ravno netolerantni Lvovu 40 letnico ustaje leta 1BH3. To je starokopitneži kažemo v pnksi, kako znamo bil a gotovo slavost eminentno v delavskih organizacijah ab*trahirati o I narodnega in nacijonalnega političnega m šljenja, kako more v teh naših z n a čaj a. Slavile so vse stranke brez raz- organizucijah sodelovati vsakdo tudi če ni istega hko in slavili tudi — s icijalisti ! Da eo ti političnega m šljeuja, pa makari da je — socijalist ! Našemu »Delalsbeuu podpornemu društvu« menda ne bo nikdo oporekal značaja delavske organizacije — saj služi isto materijalnim in intelektuvelnm interesom svojih členov — delavcev! Velika večina teh s» od'očno narodnega m;šljenja. ali mej njimi je tudi taci h, ki so znano socijalističnpga mišljenja. Par jih je celo — ako se ne mot'rao — v ši gori blizu vod te\j *tva slovenske so- poslednji slavili za-se posebej, to ne menja nič na dejstvu, da so slavili! M01 žilo iz tega dejstva menda ni težko izvajati. Na kratko je povedana : socijalisti v Galiciji so stranka s svojimi načeli in svojimi aspiracijami ! Ona brani povsodi in na vse strani svoje stališče, ali na dogodkih, ki se tičejo skupnosti naroda, sočutstvuje tudi ona! Ali ni torej tako, kakor je rekel člankar v »Edinosti« : vsaka stranka ima polno pravico do izvajanja cijalistične skupine. Sedaj pa naj nam ti g"- svojega programa in uveljavljanja svojih vore po duš : morejo-li navesti le en sam Dače|? ali nobena nima pravice s'učaj, ki bi kaz»I, da se je društvo kakor postavljati se sovražno proti tako kedtjj menilo za njihovo politično miljenje? Ali so se jim kedai stavile kake ovire radi njihovega pripeduištva k socialistične stranki na uživanju pravic, ki jih imajo v tem društvu?! Jim je li kedaj politično prepričanje prišlo v kolizijo z dolžnostmi do tega društva ? temu, kar j e drago in sveto skupnosti naroda! Poiitićui pregled. V Trstu, 26 januvarja 1903. O položaju. Če nam kdo pripoveduje, Nikdar ! Oni imajo v društvu svoje pra- da je g. Koerber v tesnih, intimnih zvezah vice in društvo ima pravico zahtevati od njih z nemškimi skupinami in da se — ča tudi naj vrše svoje dolžnosti ka'tor družabniki v diplomatiška usta, ki ne smejo biti odkrito-zmislu pravil — za njihovo polit, mišljenje srčna, ne govore tega, ali ce! Na rojstni zemlji. Ksaver- Šandor-Gj&Iakl ; prevel K. C. VIL Se je megla zastirala ravnico in bregove, ko je Lev tretje jutro iz še) iz dvora ter hitel ven, da si razgleda d -m. Na dvo-rifču pred dvorom je bilo še vse tiho in mirno. Ćuti je bilo le kapanje goste rose in megle z drevja. Iz nekega kota v dvoru se je glasila pridušena pesem služkinj. Dalje z g 'S|*odarskega dvorišča je dohajal zvok pravilnega udarjanji, kladiva po kakem kovanem predmetu in glasila se je kmečka melodija v močn°m jasnem žvižganju. Iz hleva eo seja /Ijala teleta s tankim ostrim bleketanjem, a stara žival z del>elim mukaujem. in nekuj dalje tam s pristave se je širila v jutranjem svežem zraku množina vsakovrstnih glaBov j»erutnine, v katerih je bilo najmočaeje in je vse nadglaševalo gakanje in sikanje gosk. Mladi mečni glas deklice na pristavi mešal se je zvočno med draž^stno glasno govorico nedolžnega življenja prirode. OJ nekje — ra
  • j še par konj — opranih in še mokrih od vode. Od druge strani so se približevali od nasprotne Biučri štirje voli, upreženi v enouprežne vozove, polne plug »v in bran. Gonjači bo sli od zadej, silno kričeči, ki so z dolg mi biči na še debelejih bičevnik h neprestano pokali, da je Š eticiv konj daleč poskočil in malo da ni zagrabil deklic«, ki se j 1 komaj izognila ob smehu in nedolžai kletvi. Od daleč pa je t >liko dekličinemu smehu, kolikor pokanju odgovarjal večkraten odmev, podoben glasu otroškemu ali pačmju kakih ša-ljivcev. Ob tem je L?v občutil sličao, kakor nekdaj, ko je čital svojega Homerja in Djđ-gove divne opise človeškega življenja v hiši in na polju. Zanimala ga je aličnoat, ki jo je nahajal sedaj v teh prizorih svojega doma s prizori, ki so bili pred tremi štirimi tisoč letji, in la stalnost v pojavih človtštva je imela aedaj zanj neko svetost in veličastve-nost. In kakor da mu je ista cel6 odkrivala neke večne resnice, katerih si ni mogel sedaj jasno razlagat , niti se povspeti do njih, in je le občutil v duši neko nasprotatvo proti mrzličavi razburjenosti moderne družbe, ki ne priznava ničemur lepot®, niti ne občuti ljubezni do česar si bodi, in tako samo po dira pogoje do sreče i o zadovoljstva svoje dece. Ah — kako še le, ko je z očerom dosegel zidine starega doma, gnezda, iz katerega je izletel on sam, izletel mu oče, izletel mu ded in tako dalje. Kako dostojno in zopeL kako milo so sa mu predstavljali stari zidovi prostranega dvora, in njegova mnoga okna, starinska vrata, in visoka dvostroka streha, in stolpič v sredini strehe. Pa tudi če ni bil Bog ve kako povsem pravilno in sijajno opremljen — saj se mu je tudi opa žala dolga starost — Levu se je vendar zdelo v tem trenotku, da je krasen in diven, a njemu vsakako dražesten in prepoln rajnih čirov. Iq njegovo oko se je ustavilo gori na oglu severnega krila, na oknu njegove sobe. Po zidu se je vBpenjal do strehe gost zimzelen in akoro v okno samo se je upiralo vejevje bližnje stare jelke. Bila je to draga slika zveze, ki jo je znal človek najti z nezavestno prirodo, a ta Blika je ganila Leva in mu je povzdigala dušo v svet entuzijasem, šireča mu prsi od ljubezni do vsega — on ne bi bil znal prav za prav povedati, slanci. Ploj je šel z interpelacijo na svoj sedež, da prečita isto. Mejpotoma t akaj pa ga je zaustavil neki češki poslanec, ki je takoj žele! govoriti žnjim. Val*d tega je posl. Ploj izročil interpelacijo posl. Ribiču s prošnjo, naj jo prečita in stori na to tudi formalne korake, da |K>slanei podpišejo isto. Po statutih obeh fuzi^oniranih klubov je smeti namreč interpelacije nečlenov podpisovati le z dovoljenjem kluba, oziroma klubovega na-čelništva. To velja v vseh večih klubih. nemške vojne ladije v soboto popoludne končale bombardiranje in odplule izpred San Carlcsa, ki je ec vedno v rokah venezuslan-skih vojakov. Bowen nadaljuje posredovalno akcijo med Venezuelo in evropskimi vlastmi ter se nadeja, da kmalu doseže sporazum-Ijenje. Tržaške vesti. t Fran Koban. V soboto popoludne nmrl je v našem mestu načelnik dobrozoane narodne družine K o b a u, gospod Fran Kobau v 73 Ie»u svoje starosti. Pogreb je bil danes ob uri in pol. — Njegovej družini, koje č'ani skoraj vsi sodelujpj > p'i »Slov. pevskem društvu«, izrekamo najsrčnejše Božal je. Dosrodki v RicmanjMi. V soboto zjutraj je umrl v Ricmtnjih 22-letin mladenič Matej Kuret. Ker sta zaprta oba zvonika in cerkev, se ni pokojniku nič zvonilo. Pred smrtjo, pri popolni zavesti je izjavil bolnik, da mu ne smejo pustiti k mrtvemu truplu lttinskega svečenika. Prcs l je sporočiti njegovo smrt sk( fu Drohobecke-mu ter je zapustil svoje premoženje za pokritje sprevodnih stroškov, ako bi prišel v Ricmanje pokopati ga kak unijatski svečenik. V nedeljo je bilo v Ricmanjih več pa-trolj orožaikov, ki so krožili po vasi, in nagovarjali družino pokojnikovo, naj pozove na pogreb lai'nskega duhovnika tudi so grozili, Posl. R.bic je prežel interpelacijo, a Plojev j da-|)q y protjvnem 8lu6aju pokopal,šče za- prto in uradno zapečateno. ljudje Be niso dali prestrašiti. Danes zjutraj ob 10. uri je bil pogreb. Ker stražijo orožniki vas Ricmanjslio ni noreče, da bi prišel unijatski svečenik. Zato je moral biti pogreb brez svečenika in zvo-neuja. Družina pokojnikova je naročila pevce staja od dne do dne bolj občutljivo in to ne samo v najrevnejših slojih, ampak tudi med uradništvom, ki se prišteva srednjemu stanu. Zadnji list tržaških zaaeonih Hradnikov toži o grozni draginji, ki je že nastala in ki postaja od dne do dne občutlivejša — in ki grozi z uničenjem eksistence tisoče v in tiso-čev nesrečnikov ! Kakor vzrok tej nastali draginji navaja rečeni list kapitalistične oderuhe, ki pokupu-jejo cele zaloge živil z nsmenom, da ob do govorjeni priliki povzdigajo cen« in tako odi-rijo one, ki si morpjo sproti kupovati, kar trebajo za vsakdanje potrebe ! V dokaz, ali v podkrepljenje te trditve navaja tukajšnji list »Trieste« slučaj, ko so te dni pri Piranu zajeli do 50 00(1 k!g. rib, ta-j kozvanih »cievoli«, katere pa so, mesto da bi J tu prodajali po nizkh, revežem pristopnih cenah, pokupi i razni kapitalisti in j h shranili po zalogah, da jih o ugodni priliki po-1 stavijo stare in z iravju škodljive na trg po I etnsh. kakor so jih dc ločili oni ! Takemu neusmiljenemu početju neusmiljenih pijavk mora biti konec, ! In zato morajo skrbeti v to poklicani faktorji! Ako pa kompetentni faktorji tudi to živ-Ijensko vprašanje smatrajo za — otročarijo, potem pride čas, ko bo moralo ljudstvo samo zajeziti vedno naraščajoče cd9ruštvo moJer-nih — kapitalistov ! Vedno — otročarije! Tukajšnje glasilo kapitalistov, po imenu »Trie-te«, ima Smešni ste p03tali o s:gnori ! Kalinov bodočih volitvah pogovor s češkim poslancem je trajal kake četrt ure. Po tem pogovoru je šel Ploj k posl. RobVu, da izve, kaj je z interpelacijo, na kar je Rtbie odgovoril, da je poslanec Plantan zahteval isto nazaj s pripombo, da nima več časa čakati. V začudenju je šel Ploj k pol. PJantanu, proti kateremu se je pritožil radi njegovega (Plantanovega) posto- , ' . r ... društva »Slavec« m godbo, panja ter je pripomnil izrecno, da Be vendar ni toliko mudilo muaiio z uloženjem one interpela- ... , .. - » • • - J ' 1<>. uri so se zbrali gotovo vsi prebivalci ker to bi se meglo zgoditi do sailjuVca Pogreb se je vrši tako le: Točno ob iz Ricmanj in Iv>ga pred hišo žalosti. Tam je b i križ, katerega je občina v ta namen po-sel>ej naročda, kakor tudi nos lo ker je oboje ra ukaz trzaštega škofa v cerkvi ziprto in zapečateno. Tu ii so bili zbrani vsi vaški poglavariji z velikimi gorečimi voščenica mi v rokah. Šrst mladeničev praznično oblečenih, je prineslo iz hiše mrtvo truplo pokojnikovo. Obstopili so ga pevci in zapeli našo žalo-stinko : »Blagor mu, ki se spočije«. Nobeno oko ni bilo suho, a čulo se je tudi posebno iz srede žen in deklet glasno ihtenje. Po odpeti pesmi eo vsi pokleknili, in vaški župan je izmolil z vsemi zbranimi prgrebci glasno: Oče naš in zdravo Marijo za dušo pokojnikovo. Sedaj se je začel sprevod pomiktti. Sest mlbden cev je vzdignilo mtliča, in krsto je obstopilo belo oblečenih deklet z gorečimi sveSami v rokah. Pred krsto je bil najprej križ, za križem otroci in mladeuiči, na to go Iba in za njo pevci, za njimi so šli vaški poglavarji, z gorečimi svečami v rokah, potem so prihajali nosilci treh vencev: enega je podarila ric manjska občina, uruzega riemanjki mladeniči in tretjega riemanjska dekleti. Sedaj je prišla na vrsto krsta, za njo ric- cije, seje. Posl. Plantan je odgovoril, da že dobi dovolj j>odpisov in da ne m >re čakati tako dolgo, da bi štajerski poslanci dobili dovoljenje ošteno in energično zastopal pravice in interese slovenskega na-j roda. Tako heče tudi v l>odoče in nikdar mu ne pride na misel, da bi z votiranjem proračuna votiral z a 'j p a n j e j u s t i č n i upravi. Ko je stopil v polit čno življenje, se je odpovedal vsaki aspiraciji po višem mestu v državni j službi, a to ne iz razlogov etične, ampak politične nravi. Vedno hoče ostati zvest svojim manjski možje, in za njimi dekleta in ž^ne. ožjim rojakom ter posvečati svoje moči za Iz sosednih vasi je prišlo tudi mnogo tujcev, njihovo blaginje. O d teh namenov se Sprevod je š 1 naravnost na pokopališče, med daje on voditi, ne pa na kranjske klerikalce. Dr. Pioj J vsi m pokopališče, so pa, katere mislite loviti ob menda — ne bo ! Občni zbor laškega političnega društva »Patria«. Včeraj imelo je lsško-liberalno polit:Čno društvo »Patria« v gledatišču Filo-drammatico svoj redni obč;.i zbor. Židovsko glasilo z lesnega t^ga pravi, da je bilo gledališče natlačeno zborovalcev, a koncem poročila je čitati, da je bilo o volitvi novega odbora oddanih komaj 4o0 glasovnic. Lepo gledališče bi bilo to, ako bi notri ne imelo prostora vfč nego 430 ljudij. Predsednik Bsnussi je z ozirom na predstojeće volitve v občinski zastop navajal »zasluge« njegove etranke za mesto, med katerimi so menda glavne one »zasluge«, ki si jih je stekla stranka s poskusi za poitalijan-čevanje Slovencev. Govoril je potem tudi o strankah, ki o volitvah eventuelno nastopijo proti liberalni stranki in med drugim pov-darjal, daje dr. Dompieri (katerega se m*nda najbolj bojijf ) sedanje mestne upravitelje v nekem proglasu trikrat imenoval tatove. Obžaloval je potem tudi, da se med nasprotniki liberalne stranke nahajajo tudi socijalisti, kateri da pozabljajo, da je socijalizera S'n liberalizma. O vladni stranki je trdil, da ee pred volitvami vedno kaže odločno italijansko, po volitvah pa da je nasprotnica ita-lijans'vuv Gosp. Beniissi se je tukaj hote malo-zmotil, ker je namreč ravno nasprotno resnica, da se \ lidna stranka ravno pred vo- nasproti druge j narodnosti, medtem ko so bili njeni kandidati, ako so l>Ui izvoljeni, vsakokrat, ce ne hujši, pa vsaj ravno tako veliki laški šovinisti, kakor so liberalci. Partiture narodnih | popevk je dobiti, kakor že javljeno, v »Delavskem podpornem društvu«, ul. Molin pieoolo štev. 1, in sicer partiture vseh šestih letošnjih narodnih pesmi. Dobivajo se proti odškodnini ene krone. Sedaj je primeren čas širjenje na- rodne pesmi in ob enem zi odpravljanje tu-v e 1 e- jih popevk ; zato naj ss požurijo oni, katerim je dolžnost, skrbeti za širjenje narodnih pesmi. Koncert zagrebških tamburašev. Iz Barkovelj nam pišejo; Koncert zagrebšk;b tamburašev v »Narodnem domu« je izvrstno vspel. Na koncert je pr šlo toliko odčinstva, da je i-»to napol- d ozi ro v potjo je svirala godba žalostinke. Ko so prši' zaključuje, da je le tih opazovalec strankar- grobu /.apeli žalostinko skih bojev na Kranjskem in želi iskreno, da bi se Slovenci enkrat združeni, rami ob rami, energično borili za pravice in interese si jven-ekega naroda! Dogodki v Venezueli. Iz New-Yorka poročajo, da je v^oe^ueanska vlad* odposlala trdnjavi Saa Carlts dvatiseč mož podpore. Ako bi se nemški vojaki skušali izkrcati na \enezuelansko ozemlje, pride gotovo do hudo bitke. Kar se tiče pričetja etrdja-nja, poroča se od venezuelanske strani na slednje : Prvi strel je res izstrelila baterija na trdnjavi, a to radi tega, ker se je ladija »Panther« preveč približala obrežju in se jo je na ta nač n hotelo opomniti, naj se oddalji. Kljubu temu pa se je »Panther« še nada je približeval obrežju, na kar so na bateriji izstrelili drugi strel v opomin. Na to je začel »Panther« bombardirati utrdbo. V soboto »o nemške vojne ladije nadaljevale bombardiranje. Maracaibsko prebivalstvo je zelo ogorčeno proti Nemcem. Danes d išle vesti p» poročajo, da bo pevci ob odprtain »Jimica tiha«. Nato gj vsi pokleknili in vaški župan je izmolil na glas tri »Oče naše« in »Zdrave Marje«. Pevci so zopet zapeli pesem : »Nad zvezdami«. Nato so pt 1 jž li mrtvo truplo v grob in vaški župan je trikrat vrgel zemlje na krslo in tlednjič zakl cal pokoj n ku v slovo: »Več-naja ti pamjat!« Po dovršenem opravilu so se vsi mirno razšli. Ves čas ni bilo videti v vasi nobenega orožnika. Tako se je vršil pogreb vrlega in poštenega mladenča Mateja Kureta. Njegova družina mu napravi, ko se vrnejo v Ricmanje boljši časi, po cerkvenem obredu na grobu pogrebne molitve, v cerkvi pa veliko liturgijo z parastasom. (Črno peto mašo z molitvo po iztočnem obredu.) Kani pridemo? Ako se stvar, zadevajoča \se sloje, a v prvi vrsti levnejše vrste človečanstva, ako se vedno naraščaji Ča draginja ne sa vstav i, mora priti v kratkem čas, ko mora nastati grozna — borba za kruh, Največi sovražnik javnega reda in miru, je — pomanjkanje kruha. To pomanjkanje po- baje to nalogo, da vsako irredentarsko pojavljanje prikazuje na navadno — otročarijo ! litvami kaže pravično tudi Kakor sedaij ta list. tako so v prejšnjih ča3ih pisali drugi »patr jotični« li3ti, in to baje z namenom, da s tako pisavo služijo »dobri stvari« ! S tako tendencijo je »Trieste« opisal tudi rimske demonstracije povodom 2;">-letnice smrti kralja Emanuela II., ali tukajšnje irredentarsko glasilo in njega bratci i« kraljestva trde, da opisi v »Trieste« ne odgovarjajo resnici! V dokaz, da je bila omenjena demonstracija, o priliki 2.o letnice s^irti pok. Viktorja Emanuela -resna, a nikakor ne otročarija, citira »lodipedente« laške vplivne liste kakor: »Giornale n' Italia«, »Patria«, Fracassa«, »Avanti«, »II Corriere clella Sara«, »La Stani pa« in »Adriatieo« ! Mi, ki smo navajeni na razna uradna in poluradna zavijanja avstrijskih listov, rajše verujemo onim listom, ki so imeli ob omenjeni nilo obširno dvorano. Zagrebški tamburaši so priliki v Rimu svoje poročeva'ce, nego pa, za svoje izvrstno sviranje želi obilo zaslužene da bi verjeli onim, ki se sklicujejo le Da kak »Popolo Roramu«, (kateri prikazuje stvar kakor nekako — otročarijo), o katerem trdi »Indipedente«, da je v službi avstrijskega poslaništva. Denimo pa, da ima prav »Trieste«, oziroma »II Popolo Romano«, to je, da je demonstrirala le kaka pedesetorica mlečno-zoboih »dijakov«, vendar ostaja stvar za nas še vedno veleresua, ker za nas ni glavno, kdo so bili in kob ko je bilo demonstrantov, ampak nam je merodaven čas in kraj dogo-divših se demonstraciji. Mi celo verujemo, da notri med demonstranti ni bilo mnogo zrelih mož — uverjeni pa smo, da so bili ti zreli moije ob straneh, spredaj in zadaj, da so ti mi žje in vse duše podpirali razgrajajoče »dijake« ! Sij to je naravno, da se zreli, možje navadno ne vdeležujejo — demonstracij, ampak pošiljajo v ogenj druge. ' Zato pa je b la ta protiavstrijska demonstracija, dogodivša se v srcu Rima in Italije, in ob tako slovesni priliki, veleresna i n velepomembna, za vse one, ki, imajo oči, da vidijo, in ušesa, da čujejo ! irora je — rodila ! Nikdar Še ni bil tako na svojem mestu oni latinski rek, ki pravi, da je »gora rodila malo m;š«, kakor je na mestu ozirom na najnovejšo vstanovitev naše camorre, kateremu so dali ime »ljudsko tajništvo« ( ecretariato popolarel ! Nad dve leti se s'gnori pripravljajo na ustanovitev urada, ki naj bi služil revnejšim slojem s tem, da bi istim podajal vsakovrstnih potrebnih nasvetov in porn čl za prav nizko ceno. Po tolikem pripravljanju f=e je signorom posrečilo, in to ravno sedđj pred volitvami, da so vstaoovili tik urad, ki pa bo pomagal revež m le z ustnimi nasveti ! Mi, ki ?mo reveži in ki nimamo za se* boj magistrata, kateri bi nam dajal na razpolago stotine kron, mi imamo tak utad že pohvale. .Jako ogorčeno pa je bilo občinstvo proti onemu famoznemu »tenoris u« Grginu, ki je kljubu vsem protestom nadlegoval poslušalce se svojim neumnim petjem. Bolje bi bilo, da bi se mož lotil kak^gi resnega posla in si izbil iz glave fantaziranje, da t či v njem kaka operna celebriteta. Da ne bi kdo krivo sodil zagrebških tamburašev, da so oni najeli »slavnega« tenorista, treba je omeniti, da se je on toliko proti njih volji, kolikor proti volji pred&d-ništva »Obrtnijskega društva«, usilil na oder^ Dobro bi pa biio za gospoda Grgi na, da bi si v prihodnje ne dovoljeval kaj tacega, ker se ne bo prav nič več trpelo njeg >ve predrznosti in b ud al osti. Vrli Šentpetereani. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija javlja: Družbi sv. t1 i rila in Metodija je vročilo si. preditojni-! štvo šentpeterske ženske podružnice dohodek zadnje veselice (vesel ca je bila v nedeljo,. 4. t. m. v »Narodnem domu«) obeh združenih podružnic — ženske in m >žke 8f>0 kron. — družba hvaležno beleži ta veliki prispevek, kliče vsem svojim podružnicam na slovenski zemlji: Ne zaostajajts v delavnosti za našima slav. šentp3terskima podružaicami v Ljubljani ! Porotno zasedanje. V Bedanjem zasedanju tržaškega porotnega sodišča vršile se bodo, poleg že naznanjenih, še sledeče porotne razprave. Dne 29. t. m. proti Elizi Chieea in Emiliju Chiesa radi tatvine in proti Vi-ijelmu Msron, kakor sokrivcu prvih dveh. Predsedoval bede predsednik deželne sodnije, vit. Urbancich. Dne 31. t. m. proti Valentini Vouku, Valentinu CJjbigu in Viktoru Cutinu radi zkčina razžaljenja časti potom t ska. Predsedoval bo svet. Pederzolli. Dne 3, febr. pioti Ivanu Andreju Pa-Umore in Paskvalu Martorano radi iazp«- nad dve leti ! Razlika je le ta, da jo naš Savanja ponarejenih bankovcev. Predsedoval urad do danes spisal že nad 2000 razno.% vrstnih aktov in traven tega podal šs bres-št3vila iifitmeoib pojasnil in nasvetov ! \ bo predsednik vit. Urbancich. Dne 6. febiuvarja proti Ferdinandu Dobauecheku in Gvidonu Selva radi uločin-. ske k rde. — Predsedoval bo svet. Pe-tronio. Dne 9. f«bruvprja proti Aladsrju Szambo radi zločina tatvine. Predsedoval bo svet. Pederzolli. Dne 10. februvarja proti Jeri Peternel radi zločina tatvine. Predsedoval bo sv«t. Petronio. Porotno zasedanje se je zapričelo danes z razpravo proti Viktorij u Cante tu radi zločiDa ropa ter prestopka žaljenj javnih funkcijonarjev in prestopka kršenja določil policijskega nadzorstva. Razpravi je predsedoval predsednik deželnega sodišča, vit. Urbaneich ; državno pravdništvo je zastopal državni pravdnik dr. Chersicb, obtoženca pa je branil dr. Coduri. Ker se niso mosrli udeležiti plesa tržškill SOSpa so podan li za slovenske šole: g. dr. Abrara 10 K, g. Ante Jakič, g. dr. Tresič-Pavjo č, gdč. Milka in S^etko Marte-lanc po 1 K. Vremenski vestni k. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 1*5, ob 2. uri ptpoludne 0 0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 788'4. — Danes plima ob 7*31 predp. in ob 8'25 pop.; o<»eka ob 1 predpolu ine in ob 1*37 popoludne. Drsibe premičnin. V torek, dne 27. jan. ob 16. uri preipoiudn* se bodo vsieo aared^a tuk. c. kr. oX raj nega sodišča ca o* vilne stvari vršile sledeče dražb« prem^nin : ulica Barriera štev. 10, oprema v zalogi : ulica Giuliani št. 20, hišna oprava ; ul ca S. Gicrgio št. 1, razno; ulica S. Francesco št. 20, h>na oprava ; ulica Acrpiedotto št. 23, trop:novec in omare; ulica delle Ac. sluge v III. plačilni vrsti, ki zamore preiti v II. in I. plačilno vrsto. Zavodovi uradniki iu s'uga sd glede službenih razmer in pl*č popolnoma enakopravni z deželnimi uradniki in slugami. Prejemki zavodovsh uradnikov so razvidni ie razpregleda, katerega je možno dobiti na deželnem cdboru. Prehod iz ene vrste v drugo istega plačdnega razreda in iz višje vrste kakega plačilnega razre la v naslednji plačilni raz red t-ledi po vtakih 3 letih pohvalne službe. Sluga bo ;mel pravi o do stanarine v znesku letn h 200 K. in letne plače 800 K, v III. vrsti, letnih 1 letih pohvalne službe. Prosilci za uradn ška mesta deželnega bipotečnega kreditnega zavoda bodo morali dokazati z dokumenti dole svojo praktično uporabo in sposobnost za taka službeoa mesta; v estalem vejajo glede drugih kvali-tikecij tudi za pričujoči natečaj določila pravilnika za deželni odb >r 11. julija KK)1. Glede vštevanja službenih let onih urad n;kov in s'ug, ki te nahajajo sedaj v uradih, kjer imajo pravico do pokojnine, velja načelo vzajemnosti V smislu tega na* čaja opremljene prošnje naj se vlagajo na deželnem odboru do 20. februvarja L 1. Imenovanja se izvrčč začasno in bodo imenovani stalnimi uradniki oni, ki se izkažejo kos svoji nalogi, po sklepu prve upravne dobe zavoda. X V Opatiji je bilo od 1. septembra r.«02. pa do vštetega 21. januvarja li*)3. 6241» oseb. Od 15 januvarja 11)03. pa do vštetega 21. jtsnuvarja je pr.ra3tlo 209 eseb. Dne 21. januvarja je b lo navzjčih 031 o®eb. Vesti iz Kranjske. * Statistika iz Ljubljane. Le* 1902. je bilo v Ljubljani rojenih 1112 otr,>k, med temi 245 nezakon^k h. Mrtvorojenih je bilo 73 otrok. Poročilo se je 384 parov. Umrlo je 1140 oseb, in sicer 1100 naravne, 40 pa nas lne pmrti. * Kaj tacega pa še ne! Di se ko&fi ■ skujejo časopisi, brošure itd., to menda ni nič novega. A'i da UlaBnikovo pratiko v nje stari dobi in n t- mlajšo tekmovalko iz Klein-mf-\>rjeve založbe v Ljubljani zadene ked*j taka usoda — ne, prej bi si mislil , da si — kranjski klerikalci in liberalei pad-jo v naročje. In vendar se je zgodilo tnko: obe 1 uMjanski pratiki eti konfiscirani. Tako čitamo v »Slovencu«. Al» njiju zločin, radi katerega ju je zadela stroga roka državnegi pravdnika, pa se nam mora videti v nekoliko mileji luči, ako pomislimo, da se ie zločin pripetil v nekem in-eratu ! * Mrliču ukradel čevlje. Na pokopališču pri sv. Kr štofa so bili iz mrtvašnice mrliču Karolu Kberletu z nog ukradeni čevlji. Tat mu je obu! stare, ponošene čevlje. * Nov hotel v Ljubljani. V hiši, kjer je bila doeedaj kavarna Pua v Kolodvorskih ulicah, bo novi posestnik te hiše g. Tomažič priredil nov hotel z 42 sobami in pr st)ruim re tavrac js'iim vrtom. Kavernar Pua se je že izseli1. Vreča je bila mejpotoma padla s poštnega voza. Vojak je zahteval desetodatotno najde-nino, poštni erar pa se je branil plačati, češ, da je p štni sluga še na potu našel vrečo pri vojaku. Na to je vojak naperil pravdo proti poštnemu eraiju in je njega zastopnik branil stališče, da je vojak našel vrečo in ne sluga. Će je tudi le-ta našel vrečo, našel jo je še le pri najditelju. Vse instancije so razsodile vojaku v prilog in poštni erar je moral ne le plačati vojaku 20 000 K najdenine, ampak je moral tudi poravnati pravdne stroške v znesku 2400 K. Loterijske Številke, izžrebane dne 24. januvarja : Trst 68 1 38 85 58 Line 41 55 20 60 30 leta 1875. potujoče tečaje za gospodinjstvo. Pouk traja 3 — 9 mesecev. Država povrača vsakokrat 3 četrtine ustanovnih in vzdrževalnih troškov. Ostanek pokrijajo okraji, ki skrbe tudi za prostor, svetlobo in kurjavo. (Pride še.) Vesti iz štajerske. — [Ozirom na pristranska imenova nja sodnikov na Spodnjem Štajerskem pripominja »Sii isteierisebe Predse«: Prejšr.jt minister za pravoso Ije je torej enkrat šel. Novi voditelj ministrstva za pravosodje, dr. Koer ber, ki vsikdar s toli sladkimi besedami proslavlja pravičnost in nepristranost, pa ne misli, kakor kaže, nič menjati na z stemu. Da li pa je povsptsevalno za justico, da se uvaja taka praksa, ko bi se morala ravno v t» j stroki službe najbolj spoštovati pravičnost, o tem naj le razmišl a vlada sama. — (Ćemu naj bi neki razmišljala ! Nemci so za-dovoljnji žojo ; druzih poeebnh žel a pa menda avstrijska vlada itak ne pozna. Opazka fctavčeva.) Vesti iz Koroške. Skrivnostni slučaj. Zadnjo nedeljo je umrl v Skortii posestnik Pihler. V čitrtek prej si je narrčil pa m krsto in je poslal ur-z rju glas, da mora biti do nedelje gotova, ker bode najbrž do nedelje umrl. Naroč i je, da krsta ne sme biti premajhna, tako da bode imel v njej dovolj pr< štora. Ckazal je še svojim domačinom, da mu morajo takoj kupiti nove čevlje, ker noče, da bi bil bos pok« pa n. Želji se mu je seveda takoj ustreglo, kupili so mu nove čevije in mizar je nazna* ml, da je krsta gotova. Noto se je Pihler spovedal in je v nedeljo, kakor je bil naprej povedal, tudi — umrl! Noto ime nosići je dovolila koroška deželna vlarfa nadučitelju v Št. Urhu v la-I udski dolin«. Prej seje imenoval »Oberesel«, B«daj se kliče »Memmer Razne vesti. 20 000 K najdenine je moral poštni erar — v zmistu razsodbe najvišega sodišča — izplačati nekemu infanteristu peapolka št. 24. I?t je bil našel nekega dne na ulici vrečo, obvezano s špago in zapečateno. V isti hip ježe priletel k njemu, ves zasop jen, neki poštni sluga, ki mu je hotel iztrgati vrtč). Ali vojsk ni hotel izpustiti, met č, da on hoče tudi v lem slučaju držati predpisane tdužbene poti. V atacijski etražn ci so odprli vrtčo komisi jonalno in našli v njej lepo svoto 200 000 K. Poljudno delovanje tinln, Spisal Adolf Ribnikar. (Dalje.) K predmetu pranje spada še likanje, sušenje in preučevanje najvažnejših strojev. Teoriji slede vsikdar praktičie vaje. Šola je primerna in vseskozi tako urejena, da ee v njej izborro izučujejo male gospodinje srednjih ali nižjih stanov. Poleg t'ga prireja šola zi učenke še druži inske večere z zabavnim kakor poučnim programom. »VeSeri« uživajo vseskozi n< deljene eimpatje. Vzcren šolski dom za ženske je še » Vik-torijin licej« v lierlinu. Ustanovljen je bil po Škotki mis Georgini Archer-jevi. Ista je bila privatna učiteljica angleščine in kakoT taka je na lastne troške sazidala zavod, Č3Š, da bodo mogle žene in dekl ce zadošSati hrepenenju po izobrazbi. Mis Archer je baje večkrat imela pr lifeo opazovati mej ženstvom hrepenenje po duševnem delu. Vspehi njenega prizadevanja pa so ji mnenje tudi rean čno dokazali. Prvotno jako skromen zavod, namenjen širš'm slojem, Be je danes omejil le na boljše kroge in je nekak privilegij »viših«. Sedaj prireja dopo'u lanske in popoludanske tečaje, prve za one deklice, ki so iztopile iz kake čo'e, druge pa za spupolnjevanje učiteljic. Predavanja so s'cer dovoljena vsaki žeaski, a le preti visoki vstopnini. Za vsako uro predavanja je plačati 1 marko, t. j. naših 60 novčičev. Celi tečaji so nekaj cenejši; za učiteljice je določena polovična cena. Zanimivo je vedeti, o čem predavajo. Našim ženskam bi morda ne ugajalo preveč predavanje o izbranih delih giških kiparjev ali ono o anatoriiji glasil in govoril: Tamkaj jih s'ušajo z neopisno pazljivostjo. Govore o ruski literaturi in kulturi, o zgodovini Nemšte v 19. stoletju. — Tudi naravoznanstvo se razklada in sicer največ elektrika pa njena uporaba. Najb< Ij moderne in najbolj socijalne pa so :avne gospt dinjake šole, namenjene vsem deklicam izven šolske dobe. V njih se uče ali po cele dneve ali pa samo zvečer. Zadnje je kaj ugcdoo za deklice imaj« če že kak posel, katerim slabe razmere pač ne dopuščajo, da bi ae pečale edino le z učenjem. SjdoŠno so etruški minimalni. Če se je oglasilo več deklic, jih navadno razdeljajo v več oddelkov po 5 — 12 oseb. Te se menjavajo na delu (10 jih šiva, 10 kuha, 10 pere, lika itd.) Taka razdelitev je dobra že radi tega, ker se vsaka učenka temeljito nauči vsake stvar, ker se prostor dobro uporablja kakor tudi učne moči. Znsčilno je, da so take večerne šole po nekaterih tovarnah obligatne. Zato pa tudi dopuščajo posamične deklice pred splošno določenim časom, ne da bi j m cdtrgr. vali plač p. Učni večerni tečaji trajajo od 2—6 mesecev. Največ jih je brezplačnih ; fem pa tam plačujejo mesečino od 25 st< t. do 1 kronr. Čudno je, da deklice skoraj raje plačujejo malenkostno prispevnino nego ničesar. Ako se jim stvar daje kakor miloščina, niso tako zadovoljne kakor če si jo bup jo. So pa tudi bolj pridne, ker bi se jim ;delo škoda me tati denar s toži okno, ako bi le lenarile. Taki tečaji so za življenje velike važnost', csobito če se poučuje tudi higijena, prva pomeč o nezgodah in strefba za bolnike. Vae to se d«-jan&ki poučuje na danskih ljudskih visok h šolah v ženskih oddelkih. Tudi pri nas bi za bodočo generacijo gotovo le ugodno vplivalo, če bi matere v sili ne vpraševale šele staro sosedno za svet, kako «1reči bolnemu, otroku ali možu?! Na Danskem in Švedskem prirejajo od Brzojavna pore čila. Osebna vest. LVOV 25. (B.) Namestnik gref Pinin-ski je odpotoval danes na Dunaj. Potovanje Chaniberlaina. VENTERSDORP 24. (B.) Minister za kolonije Chamberlam dospel je danes zvečer semkaj in Msfekinga. Prebivalstvo, med katerim se je rahajal tudi Delarev, ga je pre-Frčno v sprejelo. Ministru se je izročila s dresa, na katero je isti takoj odgovoril in so bila njegova izvajanja z odobravanjem vsprejeta. Croess v avdijenci pri tesarju. DUNAJ 2li. (B.) Cesarje vsprejel danes v avdijenci namestnika gre fa G( Č3sa. Konferenca prvakov liberalne stranke na Spanjskem. MADRID 24. (B) Konferenca bivših liberalnih ministrov je odobrila program liberalne stranke v duhu Sagaste, kakor ga je sestavil Montero R;os. Program ob3eza sledeče glavne točke : Svoboda združevanja in zborovanj tudi za verske kongregaeijc; uve-denje obligatoriČne splošne volilne pravice ; inkompat:biliteta poslanskih mandatov z drugimi javnimi službami ; neumešavanje v ev-ropejska vprašanja ; utrjenje prijateljske zveze s Portuga'om in španjsko Ameriko; z »petno vspostavljenj« vojne mornaricn; različne reforme na korist proletarijatu ; amortizacija inozemskega državnega dolga itd. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. Lastnik konsorcija lista ,.E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcij lista „Edinost" v Trstu. *KXXXXXKXX *K **** X Svoji k svojim! ^ * ZALOGA g | pohištva | jg dobro poznane jg X tovarne mizarste zairnse v Gorici (Soliau) X vpisane zadruge z omejenim poroštvom * prej fin\on Čemigoj w Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) fi št. 1. hiša Marenzi. S Največja tovarna pohištva primorsfce iežele. Solidnost zajamčena, kajti lea ae osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo- * _ X derni sestav. Konkurenčne cene. Album pohištev brezplačen. * X 3 n i x Prv» tu 9ojTe5J» tovare« pofeUtva ▼seb vrat. TRST TOVARNA i Via Te«a, vogal VI« UaltaaM XXKXXX«XXXXXXXXK ra ^ MsaMef Levi Miszi I S) i St St St 31 Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem odprl gostilno v ul. Belvedere št. 23 B. Točil bom izvrstna iu pristna vina, in sicer dalmatinsko vino po nvč., istrski refošk po 36 nvč., belo vipavsko po 40 nvč. Kuhinja bo vedno preskrbljena z dobrimi jedili. Priporočam se za obilen obisk Fran Valetič. - ZALOQXi Piazza Risirl« H 2 (šolsko posiopj«) In Via RlbcrfG it. 21 TtUfoa it. 670. ->«SX- Velik Jlbo U pecari], ux»I in »lik. 1»-vrflaja oar«£bo cndl po pose o al h očrtih. Ceat bvm% koakureaoi, iLomofiii čim ustom ii runo Predmet! postavio ae na pa% odrod a U železnico franko V svoi«*n) in v i m«*! m svoje žene Katarine Dušana in h »Vri«- Cirile in Milene, naznanjam. da nam je preljubi jen« licVrka in sestri<-a Zora vcVraj ob 1 ! „ uri ji©|M»liidne j>«> dolp in mučni inilezni zatisnila o<"i za večino. V Trstu. januarja 1!»0H. Maks d Cotič. Pekarna in slasčičarna Antona Peternel t uliei Solita rio št. Podpisani priporoča svojo j ekarno in plasčičarno, v katerej ne dobiva trikrat na dan svež kruh in slaseice vsake vrrte. I'm-daja tudi: veakovrctie moke iz r grskl i mlinov po najn zjih cenah, in pristni ua;fineji refosk v steklenicah. Sprejema se tudi dima* kruh v pecivo. C dani A. Peternel. Najstarejša slovenska tovarna ili zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitaarni.be. Sprejema tudi naroČl>e za vsakovrstne izdelke po Dačrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja. Cene brez konkurence. Za obilne naročbe se toplo priporoma svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svojim ! Prodaj alnica ur f. }€aslinger in urar c. kr. pri v. zaprisežen izvedenec južne železnice Via delle Poste (Palača Galatti) nasproti štev. 12. Velik izbor ur vseh vrst. Poprave se izvrše v katerimikoli množini in kateresibodi vrste, kakor kronometri itd. z vso natančnostjo in točn^s'j » na jamstvo. Brezkonkurenčne cene. Svilene plinove MREŽICE!! »ROVAI." dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti po 35 in po 50 nvč. Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd. Naročbe. PODJETJE ZA NEPREGORLJIVE LUČI F. ROZZO, uL S. Antonio 5. —o = M. U. dr. Ant. Zahorsky Trst. ul ('arintia 8 KttXXXKKttXXttKKKKKKKKXKXXttKKXKXKXX crdinuje fd —V2 prrdp. » "2--J | O M'1. Za X X X X X X X X X X X X X X Paglianova pijača • • • prof. Ernesta Pagliano • • • nečak pokojne&a profesorja Hieronlma Pagliano je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami. Ogibajte se vedno jmnarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. Naročbe je nastavljati na tvrdko p roj. €rnest pagliano, jfapolj, Galata San jUfarco štev. 4. x X x x w n x x X X * x x x X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx za domačo rabo in obrtnike. 5 ic I C Ji II sto ■eianit-specijalist za popraTljanje strojev vseli vrst RUDOLF ROTTL TRST. — Piazza S. Caterina šiv. 1. — TRST Prodaja iranifakturnega blaga SALARINI v ulici Fonte della Fabra št. 2. in podružnica „^illa citta 9i IcnBra" ulica Poste ruove Št. 9. (Brunerjeva hišd --- Velika zalr>pa izgotovljenih oblek za mo£ke in dečke Velik izlor oblek za mo^ke od gld 6.50 do 24. ya dečke od gld. 4. do 12. suknene jope ▼ velikf-m izboru od gld. 3. do 8. zimske močne in podr-ite jope z ovratnikom od astrabana od gld. 5 — 14, ravno take podrite s kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32. Jopi e za dečke v raznih oblikah in barvali, volnene hlače od gld. 2-50 — 4.50, finejSe od gld. 5 — it. Velik izbor oblek za otroke in dećke od 3 — 12 let od gld. 2J>0 — 10. Haveloki za mo^ke in dečke po najnižiih cenah. Hlače od mole*kina izlodjeva koža) za delavce izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kominu. Crtane močne sraj.e za delavce gld. 1.20. Velika zaioga cnovij za moste obleke na meter ali tudi za naročbe dh obleke, ki ne izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. V podružnic v ulici Poste nuove se zprejemajo izJelovanja obleki po Bieri ter se Ae posebno vdobiva vsake vrste oblek v raznih risanicah m merah za mo>ke in dečk e. mm Pri svetem Antonu Padovanskem. Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira p anet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov, kvadratov, kolsrjev L«-«, jreuikov, mit-alov, brevirjev, ritua ov, diuruov in n< številno nabožaili raz ično fino ^e?anih knjip, sv» čriknv, križev. sveti nic, kelihov, ciborjev se srebmo kupo. £ Jedina zaloga za celo Primorje k pov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti, / umetn'tko delo v romanskem kartonu, priporočljivih jiosebuo za vlažne cerkve. } Zaloga sveč in Čistega čebelnega voska kakor tudi m«šine svfče I. in II. vrst*-, pooo vencev, križce* m svet nj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cv. prodaj ali razna stanovanja se dajajo v najem j-^ XA ■ >S | I JS2 ® I JS u ' -mm eo m I Uittorio Gasparini C/1 Prodaja za velikonočna in novoletna darila 11 85 ducata angl. žepnih rut s podobami 125 „ „ „ „ (battista) za gospe 260 service za 6 oseb od belega damaska 210 „ „6 „z barvanim robom 325 „ „6 „ a jour barvani 238 V2 ducata brisalk _ 358 Vt ducata brisalk platnenih s poveski. _ TRDNE CENE. I O °/0 odbitek od označenih cen. Vsled bližajočega se zaključka sezije razprodaja po znižanih cenah ves fu$t&nj nahajajoč se v skladišču. Hisa na prodaj. Primerna hisa mi lepem kraju v bližini Sv. Justa je takoj na prodaja Pobijž« se izve v naši tiskarni, ulica Carintia štev. 12. O B U VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kani ? — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico JRiborgo št. po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste oblivala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno oblivalo na debelo in rlrobno. Lastnik : Peter Reliar. Dobra kuharica ki arae tu ii dom »če opravilo, ?m >žoa bIo— slovet skega in nemškega jezika te takoj sprejme v dobro Irso z dobro plažo. Naslov po\ u uprava n; šejra Ista. Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril~]ftetodijevo w cikorijo. • rwwv m ^ Polno vplačani akcijski kapital k 1,000.000 Kupuje in prodaja wme vrste rent. zastavnih pisem, prijortet, kom inalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz Promesae izdaja k vsakemu žrebanju. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ~ Špitalske ulice štev. 2. _ Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in novčuje zapale kupone Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi Vinkuluje in di vinku I uje vojaške ženitninske kavcije. Kakoaft la lnt««M Beaie. "VI Borzam naročila. Podružnica v Spljetu (Dalmacija) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obre.stioi. Vlo/eni denar obrestuje od dne uloge do ■ dne vidiga,---- Promet s čeki in nakaznicami.