MAMIMt/M:
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK,16.JANUAR 2020/ ŠTEVILKA 1332, LETO fef/jj'
Vieni
TOPLE MALICE I N KOSILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com
tednik
ČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
1332
7 8 9 6 1 2 *'4 4 0 6 7 1"

040 432 943
(Aljoša) V sredo je Srednja šola Izola organizirala prvo od treh predtekmovanj Tuševe zvezdice 2020, šolskega tekmovanja, v katerem tekmuje celoten paket lokalnega turističnega aranžmaja. Kuharji najprej skuhajo, spečejo in poparijo neko lokalno specialiteto, strežna služba nato te specialitete profesionalno postreže, turistični animatorji pa jih predstavijo in postavijo v kontekst. V Izoli so tekmovale šole iz Celja, Novega mesta, Radovljice in Izole, v finale pa sta se uvrstili Radovljica in domačini, kar nas seveda še posebej veseli. Izolska ekipa je pripravila in predstavila jed, ki se imenuje Kon-fitiran brancin v mediteranskem objemu, ki že samo po imenu deluje komplicirano, a slastno. Ko pa preberemo, kaj to pravzaprav je, se razblinijo še zadnji dvomi.
Gre za konfitiran file brancina v oljčnem olju s hrustljavimi drobtinami pinjol, mandljev in ribje kože, dvobarvni raviole z dimljenimi pe-doči, pastinakovo kremo z rdečo peso, flambiran koromač v pomarančni omaki in drobnjakovo olje. Ja, zveni komplicirano, na krožniku pa nadvse mamljivo in presenetljivo profi, če upoštevamo, da gre vendarle za dijake neke srednje šole. Tovrstna tekmovanja so za današnjo mladino še posebej zanimiva, pravijo, in jim še kako prav pridejo, ko bo treba narediti tisti korak naprej in si poiskati delo.
Tukaj pa se zares zakomplicira. Čeravno gre v primeru kuharjev, natakarjev in verjamem, tudi turističnih animatorjev, za deficitarne poklice, kjer je povpraševanja vedno več od ponudbe, se mladi ne odločajo za
to pot, seveda zato, ker so plače in pogoji za delo na tem področju še vedno, ja, no, deficitarni. Ravnateljica izolske šole je povedala, da oni pač skrbijo za šolanje in izobrazbo za ta objektivno težek poklic, za ostalo, beri pogoje dela, pa bi morali poskrbeti na gospodarski zbornici. Ali pa morda pri sindikatu. Zdravniki so zavoljo dviga plače stavkali, medicinske sestre prav tako, policisti so toliko časa stavkali, da z gotovostjo ne morem trditi, če so stavko končali ali ne. Stavkali so javni uslužbenci, pa šolniki. V Ameriki so stavkali celo pisatelji. Stavkajo takorekoč vsi. In zakaj ne bi stavkali tudi natakarji in kuharji? To se je vendarle skoraj zgodilo v murskosoboškem hotelu Diana, a to nikakor ni dovolj. To ni stavka, ki si jo ta sektor zasluži.
Predstavljajte si, da nam v lokalih natakarice dodajo ščepec soli v kavo, brioše brez polnila, piz-zopeki nam posrežejo že pripravljene pizze s toast šunko in »sirnim dodatkom za pizzo«, v gostilnah postrežejo zmrznjene dunajske zrezke in pakirane čevapčiče, čigumjaste kalamare in juho iz vrečke. Vse skupaj pa servirajo na, od drobtin in majoneze, umazanih prtih, v kavbojkah, zavihanih rokavov in s cigaretom v ustih.
Ko vidim, česa so zmožni domači najstniki za šolskimi štedilniki in pomislim, da si bodo morali spodobno službo na svojem področju poiskati v tujini, je to edina rešitev, ki mi pride na misel. Naj stavkajo. Morajo stavkati. Za boljši in okusnejši jutri.
nnn
INTES4 SNNB40IO BANK
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI
tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si
Se še kdo spomni Jana Palacha?
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni, a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Danes, ko to berete, je četrtek 16. januar, 2020. Dan kot vsaki drugi, pa to v resnici ni. Vsaj zame ne. Pa ne zaradi tega, ker so na ta datum leta 1547, okronali prvega ruskega cesarja,
Ivana IV. Vasiljeviča, bolj znanega, kot Ivan Grozni, ampak zaradi tega, kar so skoraj pol tisočletja pozneje delali njegovi nasledniki, ki niso bili cesarji, ampak generalni sekretarji, čeprav so bili enako kruti kot on, če ne še hujši.
O tem naj sodi in tudi je sodila in obsodila zgodovina. Če se še spomnimo, ali če se hočemo spet učiti zgodovino Madžarske in Vzhodne Nemčije leta 1954 in 1955 kot tudi Češkoslovaške leta 1968, katerim je sledil četrtek, 16. januar leta 1969.
Pol stoletja je od takrat, od dneva, ko se je niti dva metra levo od spomenika kralja Vaclava, ki gleda v izrešetano in preluknjano fasado praškega muzeja, Jan Pa-lach samosežgal, tri dni kasneje pa tudi umrl. Ne vem kateremu bogu ali hudiču se moram zahvalit, da sem bil tam, par mesecev prej in par mesecev pozneje, ampak sem mu (jim) hvaležen, ker sem bil tam, kjer sem videl nekaj, kar nam je bilo vsem namenjeno, pa nam ni, zahvaljujoč odločnosti in hrabrosti naših staršev, bilo usojeno. Namreč, videl sem, kako izgleda »bratska pomoč« boljševi-ške koalicije Varšavskega pakta v borbi proti »titoizmu«, jugoslovanskemu »revizionizmu,« za kar je bil na Madžarskem obtožen in obsojen na smrt Imre Nagy. Ker je hotel le državo in ljudstvo izvleči iz »bratskega objema« sovjetskega medveda, tako kot je to želel Aleksandar Dubček za Češkoslovaško. Pa je dočakal »bratsko pomoč« v obliki oborožene intervencije petih držav članic Varšavskega pakta, na čelu s »prvo zvezdo svetovnega socijalizma«,
Zvezo sovjetskih socialističnih republik in naslednika novodobnega Ivana Groznega, Josipa Vi-sarionoviča Džugašvilija Stalina,
generalnega sekretarja KPSS; Leonida Brežnjeva, v imenu čigar doktrine, znane kot Brežnjeva dokrina, v kateri je zapisano, da napad na ZSSR predstavlja napad na vse države pakta, ki so nato s tanki pobijale po Vaclavskih na-mjestih.
Za tanki so nato vozili tovornjaki, za tovornjaki je marširala pehota, ki je metala mrtve in pobite v ka-sone. Na stotine jih je bilo, če ne na tisoče. Čeprav je v evropskih časopisih pisalo o štirih ubitih in dvestotih ranjenih.
Dan, na katerega se je samosežgal Jan Palach, je bil četrtek. Na koledarju je bil zapisan 16. januar. Prav tak dan kot danes. Malo pred tretjo uro popoldan, na Vaclavske namjesti, prepolne sprehajalcev, se je Jan Palach, ob spomeniku kralju Vaclavu, polil z bencinom in prižgal vžigalco. Umrl je tri dni kasneje. V bolnici je na magnetofonskom traku zabeleženo kratko zaslišanje, v katerem je svoje dejanje pojasnil kot protest proti sovjetski okupaciji Čehoslovaške, zahteval je svobodo in resnico, ne pa ideologijo in propagando. Ubil se je v imenu ideje, in ni ubil nikogar drugega. Ni se, kot se to danes dogaja, opasal z eksplozivom in zaletel v skupino bolgarskih, poljskih, sovjetskih ali madžarskih vojakov in pritisnil sprožilec, ali se z avtom zaletel v skupino mimoidočih. Samo samega sebe je žrtvoval v imenu svoje svobode in svoje resnice, za svobodo in resnico za vse.
Pa ni bil edini, čeprav so tedanje češkoslovaške, pa tudi današnje oblasti na Češkem, da Slovaške niti ne omenjam, to prikrivale. Jan Zajic je za njim odšel na enak način in na istem mestu, 25. februarja, aprila meseca pa Evžen Palocak v Jihlavi. Jan Zajic je za sabo zapustil pismo, v katerem starše, brata in sestro prosi: »Ne dovolite, da me proglasijo za nor-
ca.« To je bila takrat dobra režimska navada, da vse nasprotnike proglasijo za norce. Z njimi lahko delaš kar in kakor hočeš, lahko jih zapreš in »zdraviš«, od zdravljenja lahko postanejo totalni idioti ali pa umrejo, pa nikomur se ne zgodi nič. Norec manj. O njih se lahko govori, ali pa mirno laže. Norec je, tudi (in posebej) v našem času, vsak, ki bere in piše in razlikuje resnico od laži, zahteva in vztraja, da se objavlja resnica, in ne laž. V današnji družbi in družbeni ureditvi, katero in v kateri živimo (od Murmanska do New Vorka, od Nagasakija do Ljubljane), na pravici do laži in na laži legalno počiva delovanje služb za odnose z javnostmi (a ni to ime res neumna izmišljotina?), tiskovnih predstavnikov vseh tistih, ki so plačani, da lažejo namesto izvoljenih, ki smo jih izvolili, da v našem imenu opravljajo z državnimi in rešujejo družbene probleme. Oni ne potrebujejo sovjetskih, ampak ameriške tanke. Kaj pa svoboda, o kateri je sanjala generacija Jana Palacha? Če bi ostal živ, bi jih danes štel 74, in kot vsa ta generacija, bi bil človek preteklosti.	Zoran Odič
Drsališče pri Perotu
Okrepčevalnica pri Perotu je učencem šestih razredov OŠ Vojke Šmuc omogočila uro prostega drsanja na drsališču v parku Pietro Coppo, žejnim učencem pa so ponudili tudi skodelico toplega čaja. Drsalke in čaj namesto matematike in slovenščine? Ja, pa ja!
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Turizem po novem
Največja izolska turistična agencija ima sedež v ZDA
Zelo hiter pogled na splet nam pove, da preko spletnega portala Airbnb sobe, apartmaje ali stanovanja oddaja kakšnih 200 uradnih in manj uradnih izolskih sobodajalcev. Kaj to pomeni za lokalne turistične agencije?
Pogovarjali smo se z Mojco Kotnik, ki že 20 let vodi Turistično agencijo Laguna in se ukvarja predvsem s sobodajalstvom.
Pove nam, da so leta 2019 skrbeli za 44 sobodajalcev in polnili skupaj okoli 80 zasebnih sob in apartmajev v sezonskih mesecih od maja do septembra. Zanje so opravili vse potrebne obveznosti, vključno s pisanjem položnic za plačilo davka in zaračunavanjem turistične ter promocijske takse v skupnem znesku 31.000 Eur.
Spletno posredništvo
Ob tem pove, da se je posredovanje zasebnih sob v veliki meri preselilo na splet, pri nas pa sta najbolj prisotna portala Airbnb in Booking.com. Tako kot ju uporablja vse več Izolanov, ki iščejo prenočitve nekje drugje, tako si z njima pomagajo tisti, ki iščejo sobo ali apartma v Izoli.
“Mi sodelujemo z Booking.com, ker so veliki in ponujajo več kot le zasebna prenočišča, z Airbnb pa ne sodelujemo, ker imamo občutek, da jih ne zanima nič drugega kot provizija, ki jo zaračunavajo sobodajalcem. Poleg tega se bojimo, da se vsi sobodajalci niti ne zavedajo obveznosti, kijih imajo s tem, da turistom oddajajo sobo ali apartma.«
Davki in registracija
Marsikdo verjetno ne ve, da če oglašuje stanovanje na omenjenih spletnih portalih in v drugih medijih in ga oddaja v turistični najem, so dohodki, ki jih doseže iz tega naslova, obdavčeni z davkom od dohodka iz dejavnosti. To pomeni, da mora sobodajalec za davčno leto sestaviti obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter ga davčnemu organu preko eDavkov predložiti najkasneje do 31. marca za preteklo leto.
Kot posameznik lahko oddajate in oglašujete oddajanje prostih kapacitet v turistične namene le, če imate to dejavnost ustrezno registrirano. Šteje se, da fizična oseba, ki oddaja nepremičnine v turistični najem, opravlja delo na črno, če ni vpisana ali nima priglašenega dela.
Ponujanje nepremičnin v najem za turistične namene s strani posameznika - fizične osebe, ki nima dejavnosti oddajanja nepremičnin v najem ustrezno vpisane ali priglašene, preko oglasov oziroma različnih portalov, je zakonsko nedovoljeno.
V Izoli oddaja sobe in apartmaje v turistični namen, preko spletnega portala Airbnb, kakšnih 200 posameznikov, med katerimi so tudi dolgoletni, izkušeni sobodajalci, zagotovo pa je vmes tudi veliko tistih, ki ne vedo kakšne so njihove obveznosti ali pa se izogibajo legalizaciji te svoje dejavnosti.
Socialni korektor
Pri nas je oddajanje delov stanovanja ali hiše v večini še vedno način izboljšanja socialnega statusa, saj marsikdo z oddajanjem dobi denar, ki ga sicer ne bi nikoli zaslužil. Seveda pa je vprašanje ali je to mogoče početi kar tako “po domače.
“Zagotovo ne poberemo toliko turistične takse, kot bi jo lahko" pravi župan Danilo Markočič a doda, da je težava pri odkrivanju tistih, ki to počnejo mimo zakonskih določil. “Turistične inšpekcije nimamo, davčnih inšpektorjev je malo, naši redarji in inšpektorji pa nimajo pristojnosti za takšen nadzor.”
Kljub temu so v Sloveniji leta 2018 iz naslova oddajanja “na črno” preko spletnih portalov, inšpektorji FURS-a izrekli za 237 tisoč evrov kazni. Po tej informaciji so zavezanci hitro prijavili še za 2,7 milijona evrov neprijavljenih prihodkov z naslova oddajanja.
Kako legalizirati oddajanje
Pri nas je fizična oseba lahko sobodajalec, če opravlja dejavnost le občasno, skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu, gostom nudi do 15 ležišč in je vpisana v Poslovni register Slovenije. A to še ni vse.
Preden sobodajalec začne zakonito opravljati dejavnost, mora pridobiti dokazilo, da je lastnik nepremičnine ali ima razpolagalno pravico, pridobiti mora uporabno dovoljenje glede stanovanjske namembnosti nepremičnine, soglasje solastnikov v večstanovanjski hiši, ter zagotoviti splošne minimalne pogoje, urediti stanovanje v skladu s Pravilnikom o kategorizaciji in se vpisati v register AJPES.
Ko začne z dejavnostjo pa mora poskrbeti še za zakonito izdajanje računov, poročati podatke o gostih in prenočitvah prek spletne aplikacije eTurizem, plačevati davek od dohodka iz dejavnosti, plačevati turistično takso ter plačevati pavšalne prispevke za pokojninsko in invalidsko ter za zdravstveno zavarovanje.
Sobodajalstvo ni preprosto
“Tega se mi, ki delamo na tem področju že vrsto let še kako dobro zavedamo.” pove Mojca Kotnik in doda, da prav zaradi zapletenosti postopkov in zato, ker je med sobodajalci veliko starejših lastnikov hiš ali stanovanj, po dogovoru oni opravijo večino obveznosti namesto sobodajalca. Z njim dogovorijo ceno najema, uredijo kategorizacijo nepremičnine, prijavijo goste, pomagajo pripraviti vsa potrebna poročila in celo izpišejo položnice za prispevke.

Agencije niso člani TZ
“Pred leti je župan Kolenc izolskim turističnim agencijam naložil plačilo 500 Eur za članstvo v gospodarsko interesnem združenju za turizem, kar se nam je zdelo odločno preveč, saj so bile naše glasovalne pravice zgolj simbolične. Zato smo vsi izstopili iz zduženja in tako je tudi še danes.” Dobro sodelujejo s TlC-em, ki jih zalaga s prospekti, izmenjujejo pa si tudi podatke o prostih kapacitetah, pogrešajo pa Turistično društvo, ki bi lahko premaknilo marsikaj in predvsem turizem približalo vsakemu občanu. Turizem namreč niso le hoteli, ki pač imajo svoje poslovne načrte pa vseeno njihovo realizacijo radi v enem delu naložijo lokalni skupnosti.
“V Izoli pogrešamo nekaj objektov, ki bi služili turistom in domačinom, od letnega gledališča do športne dvorane. Še posebej zadnje leto je bilo veliko prireditev, a žal nimamo pravih prostorov za njihovo umestitev. Sicer pa si želimo, da bi Izola ostala takšna kot je, mesto z dušo in tudi v ta namen izdajamo našo kartico zvestobe s katero lahko turisti, ki letujejo preko nas, dobijo različne popuste v nekaterih izolskih lokalih in trgovinah. V resnici bi jo moral izdajati nekdo drugi, a očitno ni prave volje za to.”
Ali se je treba bati?
Na vprašanje, ali lahko oddajanje nepremičnin preko omenjenih oglasnih oziroma posredniških portalov ogrozi podobo starega mesta, je odgovor negativen, saj gre za prenočišča, ki bi jih posamezniki verjetno oddajali neg-lede na to, preko koga to storijo. Večji problem so takoimenovana “mrtva mesta” ki jih lastniki obiskujejo le poleti in jih celo sezono oddajajo v uporabo pravim ali namišljenim sorodnikom. To škoduje mestu in občinski blagajni, ki ne iztrži turistične takse, kot bi jo lahko.
Ob tem vendarle ne gre spregledati, da so v številnih mestih omejili dejavnost Airbnb. V Amsterdamu je omejeno oddajanje na 60 dni letno, v Londonu na 90 dni, v Parizu pa na 120 dni. V Barceloni morajo vsi pridobiti licenco za kratkoročno oddajanje, na Palmi de Mallorca pa so oddajanje prek Airbnb povsem prepovedali.
D.M.
Komandir
Izola je še vedno varno mesto
Zdenko Deželak je zadnjih petnajst let preživel na izolski policijski psotaji, ki jo je vodil zadnjih dvanajst let. Kljub medijsko zelo odmevnim policijskim akcijam pa je prepričan, da Izola ostaja varni kraj.
Zdenko Deželak, dolgoletni komandir izolske policijske postaje, se je upokojil. Dvanajst let je vodil izolsko policijsko postajo in v tem času doživel več, kot marsikateri komandir pred njim, od umorov, do spektakularnih akcij ob razbijanja združbe organiziranega kriminala. A pravi, da so to predvsem naključja, ker Izola ostaja mesto, ki je v svoji osnovi varno.
-	Koliko let ste delal na izolski policijski postaji?
-	V Izoli sem bil petnajst let, od tega tri leta kot pomočnik komandirja Zvonka Števanca, naslednjih dvanajst pa kot komandir. Ob upokojitvi sem si moral prav pogledati, kdaj sem prišel, ker človek se sploh ne zaveda, kako hitro ta čas mine.
-	Kje ste delal pred tem?
-	Od svojega prvega dne na policiji, leta 1984 sem delal na PU Koper. Sicer sem Štajerc, a glede na to, da sem več kot polovico življenja preživel tukaj, se imam za Primorca. Tudi, ko se vračam v svoje kraje, mi očitajo naglas (smeh).
-	Izolska postaja ni bila nikoli posebej problematična, kajne?
-	Ne, ni bila. Vedno smo sicer imeli težave s kadrovsko podhranjenostjo, ampak sami odnosi na policijski postaji kot tudi odnosi z ljudmi ter lokalno skupnostjo so bili vedno zelo dobri. Vedno smo lepo sodelovali in to iz vidika varnosti oziroma zagotavljanja varnosti veliko pomeni.
-	Kadra je res premalo, a tudi sam objekt policijske postaje je specifičen.
-	Res je, ni velik in morda za delovanje policije ni niti preveč funkcionalen, ima pa neko svojo dušo in vsi pravijo, da se tam dobro počutijo. Tudi tisti policisti, ki pridejo k nam samo začasno. In zelo je pomembno, da je v samem središču mesta.
-	So rajonci prišli v vašem času ali še prej?
-	Ne, bili so že prej in tudi sam sem bil rajone, ko sem bil še v Kopru.
Tam sem sicer bil vse, od pripravnika, policista, bil sem v patrulji, pa vodja policijskega okoliša, nekaj mesecev sem bil celo kriminalist.
-	V mestu kot je Izola, so rajonci zelo pomembni.
-	Vsepovsod so, v Izoli, kjer je velika koncentracija ljudi, pa še posebej. Občina je resda majhna po kvadraturi, po prebivalstvu pa niti ne. In rajone je nekakšna povezava, nekoč smo jim rekli tudi oči in ušesa policije. On je na ulici, je z ljudmi, je v gostilnah, tam kjer se govori, kjer se dogaja, kjer tako ali drugače rabijo policijo. On je tisti, ki sporoča, ki zaznava kje in kaj je potrebno narediti. Naj omenim, da smo tudi sicer stremeli k temu, da vsi policisti pristopijo do ljudi, da ni samo tistega pozdrava in konec, ampak poskušaš navezati kontakt, da lahko pomagaš, če kdo kaj rabi.
-	Ljudje ugotavljajo, da se policisti samo pripeljejo skozi mesto in ne morejo videti, kaj se dogaja.
-	Ja, res je, ampak vedeti morajo, da gre verjetno za interventno patrulijo, ki se je nekam odpravila. In na poti do tam postori še to, kar pač mora.
-	Pravijo, da smo nekoč imeli policista, ki je bil sam in je vse vedel, zdaj pa jih je dvajset in ne vedo pol toliko.
-	Res je, ampak tudi ljudje smo drugačni, kot smo bili včasih.
Nekoč je vsa vas, vsa ulica nekaj vedela in veliko več je bilo medsebojne komunikacije, danes pa se še sosedje v bloku skorajda ne poznajo med seboj. Vse to vpliva.
-	Se spreminja tudi delo policista?
-	Seveda se, tudi sami postopki so drugačni, kot so bili nekoč in sam kriminal je drugačen. Naprimer imamo računalniški kriminal, ki ga nekoč nismo poznali. Danes policisti tudi več tednov delajo na nečem, za kar ljudje ne vedo. Veliko se je spremenilo pri načinu našega dela.
-	Več je poudarka na nasilje v družini?
-	Policija stremi k ničelni toleranci pri teh zadevah. To je bilo pred leti nekaj novega tudi za policiste in tudi ljudje so danes bolj odzivni. Več sporočajo, več obveščajo, nekoč pa je to bila skoraj tabu tema, nekakšna siva lisa. Policija ima danes tudi drugačne možnosti in drugačne zakonske ukrepe pri tovrstnih zadevah.
-	Bi lahko rekli, da vas zakonodaja marsikdaj ovira pri reagiranju? Naprimer, ko občani vedo za nekoga, ki povzroča težave, a dokler se ne zgodi nekaj hujšega, policija ne more reagirati?
-	Vsaka situacija je različna, standardi dokazovanja pa so danes veliko višji, kot so bili nekoč in res, ljudje morda vedo za neko situacijo, ampak dogaja pa se tudi, da ko bi potrebovali njihovo
izjavo, se nihče noče vmešati in policija zato težje preišče veliko stvari. Dokler zbereš vse potrebne materialne dokaze, priče in ostalo, se tam postopek lahko kar dolgo vleče. Verjemite mi, ko trdim, da se policisti trudijo.
-	Postopki, da pride do tožilca, so zapleteni.
-Ja, zbiranje dokazov, da bo neka zadeva stala na sodišču, traja dolgo in potrebne je veliko energije, znanja in tudi časa. Trudimo se za vsako zadevo, ki jo poznamo. Potreben je čas in ko je nekaj zrelega, ko končno dozori in je zbranih dovolj dokazov, potem damo zadevo naprej. Je pa res, da traja in morda ljudje mislijo, da policija nečesa niti noče narediti.
-	V vašem mandatu se je o Izoli večkrat govorilo po nacionalnih poročilih. Imeli smo tudi več umorov.
-	Ja, res je, neko obdobje je kazalo kot, da imamo vsako let en umor. Za vsako žrtev nam je seveda zelo hudo, ampak v enem od teh primerov je šlo tudi za policista in zdravnika, policist iz naše policijske postaje pa še vedno čuti posledice. Vedno smo rekli, da je Izola majhna in se nič ne dogaja, a ko je počilo, je počilo za res. To je le še en dokaz več, da je policija tudi v takšnem okolju potrebna zaradi splošne varnosti.
-	Raziskani so bili vsi primeri, razen zadnjega, ki je menda še vedno odprt.
-	Ja, kriminalisti in policisti smo bili kar uspešni. Eni so bili neposredno rešeni, ene so dobili naši policisti na samem delu, ampak še enkrat se morem zahvaliti občanom, ki so sodelovali in nas obvestili, ko je to bilo potrebno. Pri zadnjem umoru pa še vedno intenzivno zbiramo dokaze.
-	Vse se je zgodilo v starem mestnem jedru, nič pa na podeželju.
-	Ja, ampak tukaj ni povezave, gre bolj za naključje. Tudi vlomov in ropov je na podeželju manj, saj se vse dogaja tam, kjer je večja množica ljudi in stanovanj. Na podeželju so hiše bolj razpršene, veliko je vlomov v barake, a je bilo tudi nekaj vlomov v hiše. Dejstvo je, da rabimo samozaščitne ukrepe tako v mestu kot na podeželju.
-	Pomagajo kaj vaša opozorila v času turistične sezone?

- Izola
-	Mislim, da ja. Zadnjih nekaj let se dogajajo tatvine, ampak pred leti je bilo na dan tudi do pet prijav, zadnja tri leta pa morda dvajset v celi sezoni. Tukaj se moram zahvaliti sodelovanju z lokalno skupnostjo. Imeli smo varnostne sosvete pred turistično sezono s predstavniki Občine, redarstva in z vodji turističnih objektov in smo si nalili čistega vina. Povedali smo, kaj lahko naredi policija, kaj mora narediti vsak posameznik, da bi bila kolektivna varnost čim večja. Policija ne more vsega rešiti.
-	Se večina stvari dogaja ponoči?
-	Ja in ne. Nekaj ja, druge stvari pa ne. Vlomi v stanovanja, čeprav jih je malo, se v tem času dogajajo že v zgodnjem popoldnevu, ko je zunaj že tema, na ulici pa je masa ljudi in se je med njimi lažje skriti, medtem ko so ponoči posamezniki bolj opazni..
-	Je pa ponoči tudi manj policistov in redarjev po mestu.
-	Ja, ampak policisti ne morejo biti v vsaki ulici, tudi če bi nas bilo več. So pa ljudje tisti, ki lahko opozorijo na neko dogajanje in to od njih tudi pričakujemo.
-	Nekoč ste imeli stare avtomobile, zdaj imate nekaj boljšega.
-	V zadnjih dveh letih se je stanje glede opreme, vozil, računalnikov izjemno izboljšalo. Nekoč smo imeli tisto, kar so ostali metali stran, zdaj pa imamo novo, tako da so policisti zadovoljni. Nova vozila, zaščitna oprema je takšna, kot je treba in glede tega se je stanje na policiji res izboljšalo.
-	Kaj pa plače? Stavkalo se je kar veliko v vaših letih.
-	Plače so se dvignile po strokovnem sporazumu in seveda nikoli ni idealno, ampak so se izboljšale in to je velik korak naprej.
-	Od kod prihajajo naši policisti? Je kaj domačinov?
-	Na vseh nivojih pozivamo mlade fante in dekleta, tudi v šolah, da se nam pridružijo. Zaposlovanje poteka in želimo si čim več kandidatov, tudi domačinov, ki bi lažje delali tukaj, saj poznajo situacijo, poznajo ljudi, če že ne v Izoli pa vsaj v Kopru in bi na tem mestu dal poziv mladim, ki so zainteresirani, naj se zglasijo na policijskih postajah in tam bodo dobili vse informacije.
-	Kako pa imate urejen stanovanjski problem?
-	Ta je pa še vedno problem, sploh za mlade, ki imajo že nekako urejeno družinsko situacijo. Posrbeti bi morali, da bi bili ti polcisti tukaj tudi doma, ne pa da se vozijo, dnevno, tudi iz Maribora. Imeli smo policiste, ki so se dnevno vozili celo iz Murske sobote ali Lendave.
-	Vsak dan so se vozili?
-	Ja, ko je bila služba, so prihajali. Trudil sem se, da jim organiziram dvanajsturni delovnik, a to je naporno. Dve uri v avtomobilu, dvanajst ur v službi in potem spet dve uri v avtomobilu. Kaj ti sploh še ostane? In naslednji dan spet. Smo prišli do tega, da se nam zdi, da so policisti, ki se vozijo dnevno iz Sežane ali Postojne takorekoč blizu.
-	Imenovali ste začasnega namestnika.
-	Ja, vršilca dolžnosti, to je moj nekdanji pomočnik, Gorzad Nemanič, ki je bil tukaj že kot kriminalist. A to je le začasno, dokler ne bo stekel izborni postopek.
-	Enkrat novinar, vedno novinar. Velja to tudi, za policiste?
-	Mislim, da ja. Vsaj za našo generacija to vsekakor velja, mladi pa morda že razmišljajo drugače. Ampak mi smo to in to bomo tudi ostali, s tem bomo povezani tako ali drugače.
ur
Opozorilo Civilne iniciative - Gibanje za Izolo na molk Občine Izola glede odgovora na pripombe na OPN (Občinski prostorski načrt) in replika na trditve župana Danila Markočiča navedene v časopisu Obala Plus
Civilna iniciativa - Gibanje za Izolo (CI-GZI) ponovno poudarja, da je občina Izola premajhna za realizacijo tako obsežno planirane pozidave, kot je prikazana v OPN. Zato meni, da odločevale! in načrtovalci niso realno upoštevali dolgoročnega razvojnega programa občine in demografskih gibanj. Občina nima izdelanega dolgoročnega programa, niti demografske študije. Skupaj moramo preprečiti kakršnokoli samo v profit usmerjeno pozidavo. Želimo si, da bi se vsi z občinsko upravo vred, zavedali pomembnosti strateškega načrtovanja našega prostora, v katerem naj bi lepo živele tudi generacije zanamcev.
Predlagani razvojni projekti (beri legalizacije črnih gradenj) v OPN so lahko le spodbuda vsem črnograditeljem, nikakor pa ne resni razvojni projekti na področju kmetijstva. Zavedati se moramo, da v občini izvajamo program “kilometer 0” oz. “ruba sz naše njive”, zato je treba v OPN umestiti tudi razvoj kmetijstva, vendar ne po željah le nekaterih izbrancev.
Opozorila o slabem gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči, v smislu samooskrbe za celotno Slovenijo, izhajajo tudi že iz poročila Računskega sodišča leta 2013, žal se stanje ne izboljšuje.
Nekateri predstavniki CI-GZI smo obiskali predstavitev priprave OPN v Kopru, kjer je kot gost sodeloval tudi g. Marko Starman, ki je prostodušno rekel, da so si občine v letu 2004 ob spremembah OPN rezervirale nekatera kmetijska zemljišča praktično na zalogo, ker so postopki spreminjanja OPN zapleteni.
Živimo v obmorskem mestu in pritiski za pozidavo zemljišč z razgledom na morje so vse močnejši. Zavedati se moramo, da je namesto novih gradenj nujno izboljšati obstoječe stanje, oz. primerno urediti pred vsem degradirana urbana območja, kot je npr. nekdanje območje Arga (v trenutni lasti slabe banke), enkraten prostor pod znamenitim izolskim dimnikom, ki je zaradi izjemne lokacije pomemben in nepogrešljiv za razvoj našega mesta. Prav zato bi mu morali nameniti osrednjo vlogo prostora, kjer se ljudje srečujejo in družijo in s tem mestu vdihujejo življenje. Dejavnosti, ki bi jih morali umestiti v to območje naj bodo mestotvorne (kulturni in mladinski center, muzej, knjižnica, knjigarna, prireditvena dvorana, mestna hiša, kavarna, zunanji prireditveni prostor, parkovna ureditev). Na tej lokaciji bi bilo, zaradi ugodne danosti terena možno urediti garažiranje za cca 300 vozil.
Takšna ureditev osrednjega dela mesta bi prav gotovo vnesla novo kakovost in živahnost v vsakdanjik ne samo nas občanov, ampak tudi obiskovalcev, ki bi gotovo prepoznali prednost takšnih vsebin. Ne nazadnje smo se pridružili k piranski kandidaturi za “evropsko prestolnico kulture”.
V razvojni viziji kakršno si zamišljamo, ni prostora za nove industrijske cone, gradnje apartmajskih naselij, kakor tudi individualne gradnje na razglednih, večinoma hudourniških in kmetijskih območjih. Tega prostora je dovolj že po obstoječih načrtih z vsemi dovoljenji. Predvsem ne gre precenjevati razpoložljivih vodnih virov, ki praktično ne zadoščajo več niti za sedanjo gostoto prebivalstva.
Če se vrnemo na sprejemanje spornega OPN v Izoli in odgovorimo na trditve g. župana, objavljene v Časopisu Obala Plus (dec.2019), lahko ugotovimo, da je sprejemanje OPN po merilu kapitala, ki nima več racionalnih mej. Tako je poteptan tudi 9. člen Zakona o urejanju prostora, ki govori o usklajevanju interesov, saj se pripravlja plan, ki se požvižga tudi na drugo alineo tega člena, da mora usklajevanje interesov potekati tako, da se doseže trajnostni razvoj glede na razpoložljivost in kakovost prostih potencialov.
A kar je najbolj pomembno, je to: ko govorimo o nadomeščanju zaščitenih kmetijskih zemljišč se to izvaja tako, da občina nadomesti izgubljena kmetijska zemljišča z nepozidanimi stavbnimi zemljišči, torej ne gre za nadomeščanje z vsaj enakovrednimi, ampak slabšimi zemljišči.
Izjava župana, da bo občina v zameno vrnila Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS 24 hektarov, je popolnoma zgrešena, saj so ta že v lasti Sklada na podlagi zakona iz leta 1993.
CI-GZI je zelo razočarana tudi nad sedanjo (nedemokratično) neodzivnostjo na predlog v zvezi z OPN, saj gre za molk organa, ki CI-GZI ne poda nobenega odgovora na uradne pripombe kljub posredovani urgenci. Ocenjujemo, da je članek, ki je bil objavljen v časopisu Obala Plus in ki predstavlja razmišljanje samo ene strani, zavajajoč.
Civilna iniciativa Gibanje za Izolo

Imeli smo podjetja
■ ■	■	|	■V' I	E
Neva Zajc je članica šestnajstčlanskega umetniškega sveta, ki zadnje leto v sklopu piranske kandidature za evropsko prestolnico kulture, preučuje možnosti za razvoj kulture v naši regiji. A že samo to, da so sedli za skupno mizo, pravi, je zmaga in prvi pomemben korak.
Prejšnji teden so v koprski Pretorski palači predstavili knjigo za kandidaturo Pirana kot evropsko prestolnico kulture za leto 2025.
V sklopu projekta deluje tudi umetniški svet, ki združuje šestnajst kulturnih delavcev iz vse slovenske Istre, ki delujejo na različnih področjih. Med njimi je tudi novinarka, dolgoletna direktorica Primorskega poletnega festivala in Izolanka, Neva Zajc, ki nam je pojasnila, kaj vsi ti kulturniki na kupu počno.
-	Ste članica umetniškega sveta, v katerem vas je šestnajst. Kaj je bila vaša naloga?
-	Šestnajst nas je, a na začetku nas je bilo še nekaj več. Sicer pa je bila naša naloga zelo kompleksna. Delali smo dalj časa, začeli smo pravzaprav na tak zelo zanimiv način brainstorminga. Najprej smo skušali analizirati kulturni prostor, v katerem živimo in v katerem delujemo, pa ne samo kulturni prostor, ampak prostor na splošno. Potem smo iskali probleme in pogled v prihodnost. Pri teh stvareh moraš biti malo idealist, moraš malo tudi sanjati. Med drugim smo imeli vprašanje, česa nočemo, česa ljudje ne marajo, kaj bi si želeli, kaj bi bil pravzaprav preboj za ta prostor. Dobro vemo, da je največji problem tega prostora ta, da že nekaj časa ne komunicira.
Spim v Izoli, hodim v službo v Koper, delam pa še kje drugje, ampak te prave povezave, te komunikacije, zlasti na politični in širši družbeni ravni, preprosto ni. In kot smo na predstavitvi kandidaturne knjige slišali, je temu tako tudi zato, ker v Sloveniji nimamo Regij. Smo v prvi fazi iskanja problemov in napak, s pogledom v zgodovino. Konec koncev, človek se mora soočiti s samim seboj. Gre za temeljit premislek o tem, kaj smo, koliko časa smo tukaj, kaj počnemo, kaj smo počeli in kaj so počeli naši starši. In od tukaj naprej na nasprotno stran, kam želimo priti. In tako so se med tema dvema skrajnostima začele oblikovati ideje. Prav pri teh klasičnih metodah brainstorminga, ki je sicer veliko bolj zapleten kot ga zdaj opisujem, so se nam utrnile neverjetno zanimive stvari. Najprej smo spoznali kako je bilo nekoč, kaj je bilo dobrega in zakaj tega nimamo več.
In počasi je nastala kot nekakšna kepa, ki jo je bilo treba razgraditi in narediti stebričke, debla, na katerih je bilo treba potem postaviti veje, na te veje pa še lističe. Tako se oblikuje krošnja, ki pa še zdaleč ni končana. Je pa zdaj nakazana.
-	Prihajate iz vseh vetrov. Težko si predstavljam, kako je potekalo delo.
-	Na začetku sem osebno imela probleme s tem. Kaj naj povem, kaj naj si izmislim? Ampak potem je ta skupinska dinamika povzročila neke trke, ki so pripeljali do idej. In na koncu, ko smo nabrali ideje, je vsak od nas dobil nekakšno domačo nalogo. Naprimer opisati, kaj se iz tega lahko naredi in kaj bi bilo idealno za prihodnost. In povedati moram, da sem preživela kar nekaj ur za svojim računalnikom, v pripravah na to, kar smo potem preverjali. To je seveda proces, ki še ni končan.
-	Težji del vas še čaka. Če bo projekt sprejet, pride umetniški svet šele zares na vrsto.
-	Ja. V to sem šla prepričana, da je dober projekt, a brez občutka, da je treba na vsak način zmagati. A po naturi nisem luzer, ali defetist in če sem šla v to sem šla zato, da prispevam k oblikovanju neke misli, neke ideje, neke usmeritve. Že to kar smo naredili do zdaj, je za mene temeljna strategija za povezovanje in za razvoj ne le kulture, ampak tudi drugih povezovanj, ki se lahko zgledujejo po tem.
Te štiri občine so tako majhne, da so za komaj srednje veliko mesto. Morale bi absolutno sodelovati, ne glede na to, kaj se bo s kandidaturo Pirana zgodilo. Rada bi odločevalcem položila na srce, da imajo papir, imajo že zdaj osnovo, na kateri lahko zgradijo eno dobro regionalno strategijo kulturnega razvoja. In že to je vredna naložba. Res bi se morali zahvaliti Evropi in EPK-ju, da se je sploh zgodilo, da smo sedli za skupne mize, ker so se le-te selile od Pirana do Ankarana, in da smo se pogovarjali kot ljudje, ki želijo sodelovati. Marsikoga smo na tej poti prepričali in kot smo slišali na predstavitvi, nenadoma vsi, od tržaškega župana do istrske županije, vsi verjamejo v ta projekt.
-	Že to je zmaga projekta, tudi če bi se zdaj ustavilo.
-	Če govorimo o vojni in bitkah, je prva bitka dobljena in to pomembna bitka, ki ne more biti kar tako pozabljena.
-	Se bodo vaša srečanja nadaljevala tudi po zaključku projekta leta 2025?
-	No, saj imamo do takrat še ogromno dela. Že do februarja imamo ogromno dela, ko se bo treba pripraviti na obrambo projekta, nato bo treba veliko delati do konca leta, ko bo drugi krog, od tam naprej pa se lahko začne z uresničevanjem teh idej, ki so, ali pa še niso, zapisane v tej knjigi. Ker vse še niso zapisane. Bi pa rada povedala tudi Izolanom, da moramo verjeti v takšne povezovalne projekte. Moramo verjeti, da lahko na tem majhnem teritoriju naredimo nekaj samo vsi skupaj in da si moramo predvsem zaupati. Zelo radi se hitro obtožimo, da nekdo nima pojma, ali pa da bi nas rad okoli prinesel. Če bomo pošteno delali in si zaupali, lahko naredimo veliko dobrega tako za Izolo, kot tudi za vse štiri občine slovenske Istre.
AM
Kulinarična
Kuharji so vedno bolj umetniki
S prvim predtekmovanjem v pripravi regionalno obarvanih jedi se je v Izoli začelo šesto leto kulinaričnega projekta Tuševa zvezdica. Štiri ekipe štirih šol, ki vzgajajo bodoče gostince in turistične delavce, se je pomerilo v prostorih izolske srednje šole. Zmagali so Radovljičani, v finale gredo še dijaki SŠ Izola.
Slovenija med mladimi premore veliko kulinaričnega in turističnega potenciala. Tako bi lahko strnili vtise z včerajšnjega, prvega predtekmovanja vseslovenskega kulinaričnega projekta Tuševa zvezdica. Dijaki srednjih gostinsko turističnih šol, ki se izobražujejo za poklice kuhar, natakar in turistični animator, so se pomerili v pripravi in serviranju regionalno obarvanih jedi. V finale sta se uvrstili ekipi Srednje gostinske in turistične šole Radovljica in Srednje šole Izola. Tekmovanje pripravljajo v sodelovanju z Društvom kuharjev in slaščičarjev Slovenije, ki poskrbi za strokovno veljavo dogodka. Včerajšnjega prvega predtekmovanja na Srednji šoli Izola so se udeležili mladi iz Srednje gostinske in turistične šole Radovljica, Srednje šole za gostinstvo in turizem _Grm Novo mesto, Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje ter Srednje šole Izola. Strokovno komisijo so najbolj navdušili dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica s krožnikom Pohod skozi gozd (pečen srnin hrbet s pečenim okisanim korenom, jurč-kovim pirejem, smrekov droblje-nec, ajdovi žganci), dijaki Srednje šole Izola pa s krožnikom Konfi-tiran brancin v mediteranskem objemu (konfitiran file brancina v oljčnem olju s hrustljavimi drobtinami pinjol, mandljev in ribje kože, dvobarvni ravioli z dimljenimi pedoči, pastinakova krema z rdečo peso, flambiran koromač v pomarančni omaki, drobnjakovo olje). Ekipo SŠ Izola so sestavljali: Nuša Mavrič, Babu Nicolae, Zala Rajter Hacin, Tinkara Hladnik.


Ravnateljica poudarja, da današnji dijaki zelo radi tekmujejo in seveda radi zmagujejo, a nič hudega, če jim ne uspe. "Vedno jih spodbujamo k tekmovanju a nihče od nas ne gleda na dosežke. Važno je, da se udeležijo tekmovanj. " Adelija Perne še pravi, da na ta način ne samo, da pridobivajo prepotrebne spretnosti, temveč se lahko pokažejo v dobri luči tudi pred potencialnimi delodajalci. In tovrstna tekmovanja so se že izkazala tudi v tej luči. Kot je povedala predstavnica Tuša, Anja Marjetič, je zmagovalec prvega tekmovanja, Marko Magajne, danes šef kuhinje v eni najbolj cenjenih slovenskih restavracij, Galeriji okusov.
SV/m
Evropska gastronomska regija
Slovenija bo v letu 2021 Evropska gastronomska regija, zato je prav, da mladi razmišljajo o tem in spoznavajo izjemnost naše kulinarike. "Mladi so nas ponovno navdušili in veselimo se že novih predtekmovanj,« pravijo v Društvu kuharjev in slaščičarjev, ki bdi nad potekom tekmovanja in skrbi za ocenjevanje pripravljenih jedi. Poleg same priprave, okusa in izgleda jedi velik poudarek namenjajo tudi serviranju jedi pred gosti.
Dijaki uživajo v tekmovanju
Kot je povedala ravnateljica Srednje šole Izola, Adelija Perne, dijaki resnično uživajo v tekmovanju in kulinarična tekmovanja so zadnja leta zelo popularna na televiziji. "Današnji mladi potrebujejo morda drugačne spretnosti, imajo pa tudi drugačne želje, kot so jih imeli dijaki pred leti, zato si močno prizadevamo, da bi bilo takšnih predstavitev čim več, ker se nanje pripravljajo in dobivajo spretnosti in znanja, čeprav na drugačen način, kot smo vajeni."
ZGODOVINO DELAJO ZGODBE
RUBRIKA ZANIMIVIH ZGODB IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA MESTA
KO NI BILO DENARJA NITI ZA UČITEUE
' -...z-V / ’*■' - >f' . »i"*:
'.F*'	':	• - : '
Po letu 1852 so se za izolske kmete začele velike težave z gospodarsko najpomembnejšimi kmetijskimi kulturami: trto in oljko. Trte je napadla trtna uš, nadloga, ki se je niso mogli rešiti skoraj do konca 19. stoletja. Obolelo pa je tudi tri četrtine oljčnih dreves. Vmes je bila še kakšna suša ali pretirano mokro poletje. Prebivalstvo je pogosto prosilo občino, da priskrbi zadostne količine žita in koruze. Zaradi pomanjkanja kmetijskih pridelkov so izpadli dohodki od prodaje tako, da ljudje niso imeli denarja za plačilo davkov. To se je poznalo tudi na občinski blagajni, ki nenadoma ni imela več denarja ne za učitelje, ne za druge javne službe. Stanje v kmetijstvu se je začelo izboljševati šele v poznih 90-ih letih, ko so začeli izločati domače sadike trt in jih nadomeščati z odpornejšimi ameriškimi trtami.
Na fotografiji: Ko je bila letina dobra, so pobrano grozje vozili domov z volovsko vprego.
(Srečko Gombač)
Rokometaši se mudijo po reprezentancah
Matej Galina prvi strelec reprezentance
Tretja tekma slovenske kadetske reprezentance na pripravah v madžarskem Balatonboglarju je prinesla visok poraz naših fantov proti najboljši selekciji Danske. Tudi tokrat moramo omeniti Mateja Galino, ki je bil na tretji tekmi ponovno najboljši strelec slovenske ekipe, njegov kolega Mitja Janc pa je bil s štirimi goli drugi najboljši strelec srečanja v ekipi Slovenije.
Tri srečanja in 19 zadetkov za igralca mladinske selekcije RD Butan plin Izola, ki je kot najboljši strelec slovenske reprezentance pustil odličen vtis.
Zaradi resnejše poškodbe je družbo Mateju Galini na reprezentančni akciji moral odpovedati izolski soigralec Vid Miklavec, pri mladinski selekciji pa je Urh Poberaj tik pred odhodom na reprezentančni turnir zbolel.
Oslabljeni člani nemočni proti NTK Maribor
Igralo seje prvo kolo tudi l.SNTL za člane. Za NTK Arrigoni, zaradi bolezni, ni mogel nastopiti Taj Lavrič, zato je prvič v članski ligi zaigral 15 letni Uroš Žavbi, igralec prve izolske mladinske ekipe. Naši fantje so izgubili 5/1.
Že od vsega začetka tekme Maribor ni dovolil presenečenja, saj so vsi trije igralci Arrigonija morali priznati premoč tekme-
cev. Matija Novel je izgubil proti Črepnjaku 3/1, Žavbi proti Komacu 3/0 in Erik Paulin proti Roudiju 3/0.
Drugi krog se je nadaljeval v zmagovitem slogu Mariborčanov. Novel je izgubil s Komacom 3/0. Edino zmago za NTK Arrigoni je
prispeval Paulin proti Petroviču in tako zmanjšal zaostanek na 1/4. Kočni izid 5/1 je prisvojil Roudi po zmagi nad Žavbijem. Kljub porazu ocenjujemo, da se je Žavbi na svojem prvencu v l.SNTL kar dobro odrezal.
Pokal Shimai Fagagna -Italija
V nedeljo 12.1.20 je v Fagagni pri Vidmu potekal mednarodni turnir v judu za pokal Shimai. Sodelovalo 174 tekmovalcev iz Italije in Slovenije. V starostni skupini do 15 let so nastopili trije Izolani in dosegli naslednje uvrstitve:
1.	mesto Mia Nevzatovič (nad 63 kg)
2.	mesto Tamer Jugurdžija (nad 81 kg)
3.	mesto Sara Rožac (do 57 kg)
ROKOMET
l.A DRL-ŽENSKE
ŽRK IZOLA vs ŽRD LITIJA
- :;
ir
^ • ilš
^ STARci
ZVEZA SLflENIJE podeljujllf
PRIZNA N j E
/IRANU |
SKP
iti naslov j DRŽAVNI-GA PRVAjCA m za doseženo 1-	|
na tekmovanju za tf r>avno prvenstvo
j-c/a mejnikov
Ml- j

Konec tedna se je v Trebnjem začela nova sezona državnega prvenstva v taroku. Ob priložnosti so podelili priznanja za, pred kratkim končano, lanskoletno sezono.
Naslov državnega prvaka je osvojil član Bridge kluba Tartini Piran, sicer pa Izolan Miran Jakopič, ki je ob tej priložnosti dobil tudi najvišji naziv za tarokaša v Sloveniji, naziv Škis mojstra. Drugo mesto je osvojil njegov sotekmovalec in prav tako Izolan, Loris Šukljan. Očitno je, da se v Izoli igra vrhunski tarok.
POMAGAJMO OiKIHOM
V	BOJU IA OBSTANEK#
VABLJENI
V	SOBOTO, 18. JANUARJA OB 19.00 URI
V IZOLSKO DVORANO NA KRAŠKI
Dekleta ženskega rokometnega kluba Izola bodo v soboto odigrale eno ključnih tekem za obstanek v prvi ligi proti ekipi iz Litije.
Vsaka pomoč iz tribun bo dobrodošla. Vabljeni!
Modna trgovina živih barv Gooda Gooda
Namesto športa

54 glos Matjaža in Nadje Jarc
Se veste, kaj je glosa? To zahtevno pesniško obliko španskega izvora, ki se je pri nas uveljavila šele s Francetom Prešernom, nam je predstavil Matjaž Jarc na januarskem literarnem večeru v izolski mestni knjižnici.
Sprva so bile glose pesniški komentar, ki ni imel strogo predpisane pesniške oblike, obstajalo je le pravilo, da je treba vsak verz prvotne pesmi komentirati s celo kitico. Danes imajo glose strogo strukturo. Motto je uvodna kitica s štirimi verzi, ki mu sledijo štiri kitice z desetimi verzi ali decimi. Zadnji verzi vsakega decima ponovijo stihe uvodne kitice. Kitice morajo biti zato med seboj povezane z rimami, sam verz pa je trohejski osmerec.
V tej pesniški obliki je Matjaž Jarc napisal 54 glos, kar je obenem tudi naslov njegove nove zbirke poezije. V njih se loteva mnogih večnih in tudi aktualnih tem. V uvodni pesmi Kaj te vodi se pesnik sprašuje, zakaj piše poezijo. V pesmih opeva naravo, občuduje neizmernost vesolja, se sprašuje o stvarniku, žalostijo ga človeške slabosti in napake, veseli se življenja, ljubezni, medsebojnega razumevanja in sožitja. Knjiga je bila izdana v okviru Zavoda za ustvarjalnost Hymnos, ki ga je že leta 2001 ustanovil avtor. Pesmi Matjaža Jarca, ki je tudi glasbenik, skladatelj in pisatelj, je občuteno prebirala njegova žena Nadja Jarc, pesnik pa jo je spremljal z improviziranjem na kitaro.
»Midva ustvarjava lepoto. In želiva si, da lepota pride do ljudi. Težkih trenutkov je v življenju že preveč. Rada obiskujeva knjižnice v manjših krajih in tako spoznavava tudi Slovenijo«, je povedala dolgoletna radijska in televizijska napovedovalka. Druži ju tudi ljubezen do glasbe in petja. Gospa Nadja poje v skupini Moje drage dame, ki jo vodi njen mož. Skupina goji štiriglasno petje. V jezikih narodov vsega sveta pojejo predvsem izvirne priredbe ljudskih pesmi. Izdali so že več zgoščenk, koncerte pa prirejajo doma in v tujini.
Matjaž Jarc je delal kot ustvarjalec gledališke scenske glasbe, arhivist in pevec. Po končanem študiju prava je bil svetovalec ministra za kulturo in nato vodja sektorja za medije pri ministrstvu za kulturo. Od leta 2001 se ukvarja s različnimi področji kulture, ureja knjižne in glasbene izdaje, predvsem pa piše in sklada. Za glasbena in književna dela, radijske igre in kratke video filme je prejel več nagrad doma in na tujem.
Njegova glasbena dela izvajajo številni priznani glasbeniki. Na spletnem portalu Pesem.si, ki združuje slovenske pesnike, je Matjaž Jarc imel tudi nekaj pesniških delavnic.
Nadja Jarc je študirala angleščino in francoščino. Na radiu Ljubljana se je zaposlila leta 1968. Interpretirala je predvsem besedila s področja književnosti in glasbe. Bila je tudi komentatorka zahtevnih prenosov in scenaristka televizijskih dokumentarnih oddaj.
Za življenjsko delo je prejela nagrado Zlati mikrofon. To nagrado vsaki dve leti podeli Društvo poklicnih in radijskih napovedovalcev. Njen glas je čudovit, žameten in te vsega prevzame, a gospa Nadja pravi: »Lahko imaš šolan glas, izpiljeno tehniko, a če ne bereš doživeto, z občutkom, se besedilo ne bo dotaknilo poslušalca. Najprej moraš besedilo velikokrat prebrati, predelati, ga razumeti, ponotranjiti.
Na radiu Ars sem interpretirala književna dela tujih avtorjev. Imela sem tudi veliko srečo, da sem lahko poslušala interpretacijo napovedovalcev z vseh koncev sveta. Spoznala sem, da ni treba, da je tvoj glas kaj posebnega, pomembno je, da je branje globoko občuteno, doživeto.«
In prav to doživeto prebiranje poezije, ki ga je spremljalo ubrano improviziranje na strune kitare, je poslušalcem pričaralo spokojen, čaroben, čudovit večer, nas popeljalo v intimni svet obeh ustvarjalcev in njunega občutenja sveta.
š.p.
Zapravljena priložnost za filmsko kariero
Na fotografiji je prizor iz slovenskega filma Polsestra, ki ga bodo danes preimerno predstavili v Art kinu Odeon. Zahteven prizor v katerem nastopa nekdanji urednik Mandrača, je režiser Damjan Kozole med montažo izrezal in tako je komaj začeta kariera filmskega igralca splavala po vodi. Ali je s tem film izgubil na dinamiki pa bomo videli danes.
Še ena od spletnih prevar
Previdnosti pri komuniciranju s pomočjo spleta ni nikoli preveč, saj si nepridipravi izmišljajo nove in nove prevare s katerimi skušajo od naivnih uporabnikov spleta izvleči denar ali telefonske številke ter druge kode, ki jih uporabljamo tudi pri plačevanju. Takšnih elektronskih sporočil, kot je to, ki smo ga že nekajkrat prejeli tudi v uredništvu, pošiljajo na tisoče in dovolj je da eden od “napadenih” pade na finto, pa se jim je posel že izplačal. Zato vas opozarjamo na to, ki k nam pride vsake toliko po elektronski pošti. Že način zapisa in slovnične napake povedo, da je s pismom nekaj narobe, a tega ne opazijo vsi. Zato pozor, če boste prejeli takšen dopis. Zbrišite ga in vse bo v redu. Dobesedni prepis:
Živjo! Kot ste morda opazili, sem vam poslala e-poštno sporočilo iz vašega računa. To pomeni, da imam popoln dostop do vašega računa. Mesece te gledam. Dejstvo je, te ste z zlonamerno programsko opremo okužili spletno mesto za odrasle, ki ga obiščete. Čez njim niste seznanjeni, vam bom razložil. Trojanski virus mi omogoča popoln dostop in nadzor nad prek računalnika ali drugo napravo. To pomeni, da vidim vse na vašem zaslonu in vklopim kamero in mikrofon, vendar tega ne veste. Prav tako imam dostop do vseh vaših stikov. Zakaj vaš protivirusni program ne zazna škodljive programske opreme? Odgovor: Imam gonilnik Trojan, posodabljam njegove podpise vsake 4 ure, tako daje vaš protivirusni tiho.
Posnel sem video, ki prikazuje, kako masturbirate na levi polovici zaslona, na desni polovici pa vidite video, ki ste ga gledali. Z enim klikom gumba lahko ta video pošljem vsem vašim e-poštnim sporočilom in socialnim stikom.
Če želite to preprečiti, nakažite 950 na moj bitcoin naslov (če ne veste, kako to storiti, potem Googlu napišite: "Kupi bitcoin") Moja denarnica bitcoin (BTC): 17kktJC36tdNVNsnegV7shydYZ8mGWsHos
Ko bom prejel plačilo, bom z vami izbrisal ta video. In ti nikoli več me ne slišite. Dala vam bom 48 ur plačila. Pri branju tega pisma imam opozorilo in časovnik bo deloval, ko boste videli to pismo.
Vložitev pritožbe nekam nima smisla, saj tega e-poštnega sporočila ni mogoče zaslediti kot moj in Bitcoin naslov. Ne delam brez napak. Če ugotovim, da ste to sporočilo poslali komu drugemu, bo video takoj objavljen.
Vso srečo!
Kultura
Polsestri Izolanki se vračata v Izolo
V izolskem kinu Odeon bodo danes ob 19.00 premierno predstavili nov film nagrajenega režiserja Damjana Kozoleta z naslovom Polsestra. Film govori o odtujenih polsestrah iz Izole, ki sta zaradi okoliščin prisiljeni živeti skupaj v majhnem najetem stanovanju v Ljubljani.
V glavnih vlogah igrata Liza Marijina in Urša Menart, ki je skupaj z režiserjem in Ognje-nom Sviličičem tudi soavtorica scenarija. Ostale vloge igrajo Peter Musevski, Jurij Drevenšek, Urška Hlebec, Labina Mi-tevska in drugi.
Polsestra je svetovno premiero doživela poleti v tekmovalnem programu prestižnega festivala v Karlovih Varih, kjer je Damjan - Naredili ste film ki govori o Kozole leta 2016 prejel kristalni odnosih med ljudmi, znotraj in globus za režijo za film Nočno izven družine in o odnosih med življenje. Po odmevni premieri je ljudmi, ki se nekako ne morejo Polsestra dobila odlične kritike, imeti radi.
Film so že prikazali na številnih - Izhodišče je bila neka osebna mednarodnih filmskih festivalih, situacija, ko se vprašaš, ali je na na 22. festivalu slovenskega filma svetu morda še kdo s katerim si v Portorožu pa je Liza Marijina deliš kri pa nisi vedel, da obsta-prejela vesno za najboljšo žensko ja. To je sprožilo cel niz nekih vlogo.	močnih intenzivnih čustev, ko se
Z nagrajevanim režiserjem Da- sprašuješ ali je to res ali ne. Na to mjanom Kozoletom, ki je sicer začetno idejo so se same porajale pogost obiskovalec našega me- neke izkušnje, ki jih pridobivaš sta, se je pogovarjala novinarka skozi življenje, od tega kako se Radia Koper, Neva Zajc.	ti vzorci v življenju ponavljajo.
-	Na festivalu slovenskega filma v Recimo, kako nekatere stvari, ki Portorožu ste, ob prvi predstavi- si jih sovražil pri starših naenkrat tvi, povedali, da je bila Izola kot začneš početi sam. Spomnil sem kraj dogajanja, vaša prva izbira. se, kako je bilo takrat, ko sem se
-	Izola ima industrijski karakter po daljšem času vrnil iz Amerike in je mesto, za razliko od Pirana, k očetu v Krško in ga opazoval ki je idilično, turistično mestece za mizo ter ugotavljal, da sem v in Kopra, ki je resno mesto. Izola resnici isti kot on. Hočem reči, je tukaj nekje, vmes. Poleg tega da ti niti Amerika ne pomaga, da je polna kontrastov. Poleti je na- zbežiš od najbližjih in od samega bito polna z ljudmi, potem pa se sebe. Pa to, kako te vzorci v dru-naenkrat vse sprazni. Prazne so zini nezavedno zaznamujejo, plaže, prazna obala piha veter in - Je bila odločitev o polsestrah to je tista atmosfera... Nekoč sem hitra.
se sprehajal po taki Izoli, ki mi je - Trenutna. Včasih se mi zdi, da ostala v izjemnem spominu in to smo ustvarjalci, ne le pri nas, je bilo eno tistih vizuelnih izho- obupali nad tem, da bi spremeni-dišč od samega začetka.	h svet pa se lotevamo tistih tem,
kjer še lahko nekaj storimo.
V	filmu se srečamo s sovraštvom dveh polsester za katero niti ne vemo točno s čim je pogojeno in to lahko prenesemo tudi na družbo, kjer smo priče sovraštvu, za katerega ne vemo od kod izhaja. V filmu smo priče, ne sovraštvu, ampak nekakšni podedovani zameri, za katero nista sami krivi prav nič, razen tega, da ena fizično obstaja in je dokaz očetove prevare. In tako, kot je v tem primeru nerazumljivo, zakaj se sovražiti zaradi dejanj drugih je tudi v družbi, kjer se te stvari na podoben način ponavljajo.
-	V filmu je malo igralcev, glavni sta seveda filmska Neža in filmska Irena, za katero ste morali “žrtvovati” asistentko režije in soscenaristko Uršo Menart.
-	Na castingu sem imel kakšnih sedem izvrstnih igralk, vendar sem šele kasneje razumel, da mora to vlogo odigrati nekdo, ki je ne želi igrati. Problem na castingih je bil ta, da so si vse igralke želele dobiti to vlogo, odločitev za Uršo pa je padla tukaj med Portorožem in Piranom. Ko sem ji to predlagal je bila čisto šokirana, razen tega je to pomenilo, da ne more biti istočasno tudi asistentka režije.
Jutri se začenja Tržaški festival
Tržaški filmski festival bo letos potekal od 17. do 23. januarja 2020, znotraj programa »Bom in Trieste« pa ga bo odprl lanskoletni absolutni zmagovalec 22. Festivala slovenskega filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov prvenec režiserja in soscenarista Gregorja Božiča.
V	tekmovalni program enajstih igranih filmov sta se uvrstila dva filma, in sicer Oroslan scenarista in režiserja Matjaža Ivanišina in manjšinska koprodukcija Asimetrija režiserke Maše Neškovič. Gre za srbsko in slovensko koprodukcijo, slovenski koproducent je Korektif. V nedeljo, 19. januarja, ob 14. uri. bo ob 20. uri v programu »Born in Trieste« tudi slovenska manjšinska koprodukcija Paradiž v režiji Davide del Degana, v sekciji »This is IT« bo med drugim tudi CenVanni prvenec režiserke Maje Prelog in producenta Roka Bička v sekciji »First Cut Lab«, pa bodo predstavili film Jezdeca, prvenec režiserja Dominika Menceja.
Ni šlo vse zlahka, ampak ko je bila odločitev sprejeta smo deset mesecev delali vaje z njo in z lizo, saj je treba igralce pripeljati do stanja, da zgleda kot da ne igrajo. To pa je naporno delo. Zato po vseh teh pripravah zdaj izgleda kot da ne igrata.
-	Moram vam izreči kompliment za “primorščino”, oziroma za jezik, ki je jezik tega našega okolja.
-	Liza je bila izbrana že novembra, odločitev za Uršo je padla januarja in od takrat naprej do oktobra smo imeli intenzivne vaje, saj pri konceptu filma, ki ga jaz realiziram s tako minimalnimi izraznimi sredstvi, zahtevam od igralcev res totalno igralsko prepričljivost in zato smo si za priprave vzeli toliko časa. Izolski pogovorni jezik sta obe igralki spoznavali s pomočjo Mojce Fatur in še ene poznavalke z vašega konca in ga uporabljata tako, da se celo domačini menda čudijo.
-	Zgodba se dogaja v Izoli, vendar je Izola komaj kaj prisotna, saj je vse zreducirano na stanovanje in balkon.
-	Vedno bolj me zanimajo ti minimalistični pristopi in zdi se mi, da je to stanovanje prostor neke napetosti, balkon pa postane neke vrste spovednica, saj je tako minimalen, da tam morata komunicirati. In ko se pridruži še oče, ki je prav tako kadilec, se družina po vseh teh letih končno sestavi. Neva Zajc/ur
Kultura
Člani fotografske skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje » MORJE« Izola so v medgeneracijskem centru v Livadah postavili na ogled dve razstavi svojih fotografij: IZOLSKI KULTURNIKI in KULTURNA DEDIŠČINA NAŠEGA ZALEDJA.
Razstavi sta rezultat dela fotografske skupine, ki skozi celo leto nabira znanje in izkušnje na predavanjih in z delom na foto delavnicah. Vsi so ljubiteljski fotografi, polni energije in volje do ustvarjanja. S pridobljenim znanjem nas vsako leto presenetijo tako, da nam s svojimi fotografijami odstirajo pogled na kraje in ljudi okoli nas.
Članici literarne skupine v Medgeneracijskem centru sta z branjem ljubezenskih in svojih avtorskih pesmi popestrili otvoritev razstave, dogodek je povezovala vodja centra ga. Li-jana Trontelj.
Razstavo si lahko ogledate do konca meseca februarja.	m.g.
V petek 24. januarja bo v medgeneracijskem centru izola, nastop ženskega pevskega zbora »Sinji galeb«, ki ga vodi zborovodkinja Iva Dobovičnik. Enourni nastop se prične ob 17,30 uri.
Pevskemu zboru se bodo pridružile tudi članice CDA Koper, ki bodo zaplesale ciganske plese. Vabljeni vsi, ki sta vam petje in ples blizu in tisti, ki še ne veste, kam bi se priključili. Ženski pevski zbor potrebuje vedno nove pevke. Kako dobro pojejo pa se boste lahko zopet prepričali tega večera
Opravičilo pevkam in zborovodkinji ŽPZ Sinji galeb
Prejšnji teden sem v Mandrač poslala članek o obisku pevk ženskega pevskega zbora Sinji galeb in njihove zborovodinje dr. Ive Dobovičnik na Miklavžev dan v Domu upokojencev Izola. Uredništvo je članek prijazno objavilo, jaz pa ob pošiljanju nisem opazila, da sem naredila neumno napako in naš pevski zbor »prekrstila« v ŽPZ Delfin.
To je seveda fante v MPZ Delfin razveselilo, čeprav bi jih moralo jeziti, saj sem razen prekrščevanja naših deklet tudi fante spremenila v dekleta. Zdaj mi ne ostane drugega kot da se iskreno opravičim našim dekletom za napako, ki sem jo naredila. Obljubljam jim, da se kaj takega nikoli ne bo več zgodilo, uredništvo Mandrača pa prosim, da objavijo to opravičilo.
Hvala za razumevanje in še enkrat oprostite!	Breda Pečan
Tapiserije neštetih vprašanj
V Plaču Izolanov so v soboto odprli razstavo tapiserij koroške umetnice Alenke Seničar, ki se predstavlja z različnimi oblikami in velikostmi tapiserij z neštetimi meandri in labirintom podobnimi figurami.
“V vsaki od tapiserij je nekaj skritega, kar lahko odkrivamo, pač odvisno od tega, kako se približujemo ali oddaljujemo od razstavljene tapiserije. In res so obiskovalci razbirali sporočila, odkrivali magična števila, iskali izhode iz labirintov, ob tem pa ugotavljali, da so njeni izdelki krepko presegli običajno obrt in da so v resnici umetniška dela z globoko izpovednostjo. “Pa ne vsega jemati preveč resno”, je namignila avtorica, ki se je s tapiserijo začela ukvarjati povsem slučajno, ko je morala prevzeti očetovo trgovino z metrskim blagom v Slovenj Gradcu. “Zdaj imam s tem toliko dela, da me kupci skoraj motijo, ko pridejo v trgovino", je povedala v šali in napovedala, da bo naslednjič prišla s svojimi ročno izdelanimi predpasniki, ki jih je poimenovala “predpasniki ponosa,” saj so primerni za ženske, moške in otroke. Nasploh je njeno ustvarjalno razmišljanje polno simbolike in razstava v Plaču Izolanov je gotovo zanimiva za tiste, ki znajo domišljijo spustiti z vajeti.
Izšla je zelo inovativna in nevsakdanja knjiga z naslovom Kapitan Lev in nevihtna harmonika. Gre za nevsakdanji mozaik muzike, besed in risb. Njena vsebina in oblika je v celoti noviteta kako na našem tako tudi na tujih trgih. Je kot triperesna deteljica v kateri se nenehno prepletajo napeta pustolovska zgodba, barvite ilustracije in skladbe za harmoniko za otroke od 8 do 88 let. V zgodbi kapitan Lev, pravi morski volk, vsak večer pripoveduje svoje lastne pustolovske zgodbe in igra harmoniko posadki na ladji Čarobni gumb.
Vsak del zgodbe ima svojo lastno skladbo in ponazarjajočo se risbo: 26 jih je vseh skupaj, od tega 24 skladbic za harmoniko solo in 2 skladbi za komorno igro (za violino in harmoniko ter za komorno skupino). Skladbe so različne težavnoste stopnje, napisane so za gumbno (kromatično) ali klavirsko harmoniko z melodičnimi basi in niso v sosledju od lahkih k težjim.
Zgodbo in skladbe j e napisala Izolanka Mirjana Gvozdenac, učiteljica harmonike na Glasbeni šoli Koper, ilustrirala jo je Tržačanka Silvia Leghissa, v italijanščino pa jo je prevedel Ravel Kodrič. Knjiga je dvojezična, bere se v slovenščini in italijanščini, z njo se riše, igra, razmišlja in piše.
Knjiga Kapitan Lev in nevihtna harmonika
se prodaja v knjigarnah širom Slovenije in na spletni strani www. galarna.si.
16.1.	četrtek
17.00	Park Pietro Coppo
Marjetka Popovski band
koncert
18.30	Mestna knjižnica Izola
Srečanje bralnega kluba KIRA KNJIGA
Evald Flisar: Opazovalec
»Kaj bi spremenili v svojem življenju, če bi izvedeli, da imate neozdravljivo bolezen in boste čez leto dni mrtvi?« Vprašanje, ob katerem nas utegne spreleteti srh, kajti živimo v družbi, ki slavi večno mladost, minljivost pa odriva in vztrajno potlačuje. A smrt je dejstvo in z njo se je primoran soočiti tudi študent Barton Fink, junak romana OPAZOVALEC (Cankarjeva založba, 2009), ki ga je napisal eden naših najbolj uveljavljenih pisateljev in mednarodno priznanih dramatikov EVALD FLISAR (1945). Spoznanje, da je pred njim le še leto dni, mladeniča hočeš nočeš požene v svet, iskat smisel. Je zavest o bližajočem odhodu zadostna motivacija, da v življenju naredimo spremembe, zasučemo tok, premagamo strah, izpolnimo sanje, se spravimo z bližnjimi, svetom in samim seboj? Je usoda v naših rokah ali absolutne svobode ni? Zgodba Bartona Finka je skokovita, pustolovsko-kriminalna pripoved, »metafizični triler s srečnim koncem«, ki ob napetem branju ponudi prostor za tenkočutne razmisleke o naši lastni življenjski poti. Smo le opazovalci ali življenje tudi zares izkušamo? Imamo vajeti trdno v rokah ali nas vodijo nevidni zakoni? Ob začetku novega leta več kot odlična bralna izhodišča!
19.30	Kulturni dom Izola
potopisno predavanje
Colorado trail - z gorskim kolesom čez Skalno gorovje
20.30	Art kino Odeon
Kino v živo Polsestra
Režija: Damjan Kozole / Igrajo: Urša Menart, Liza Marijina, Jurij Drevenšek, Peter Musevski, Anja Novak, Damjana Černe, Labina Mitevska, Urška Fllebec Po projekciji se nam bo k pogovoru pridružil režiser filma Damjan Kozole. Odtujeni polsestri iz Izole sta zaradi okoliščin prisiljeni živeti skupaj v majhnem najetem stanovanju v Ljubljani.
Film Damjana Kozoleta (Nočno življenje) je prejel vesno za najboljšo žensko vlogo v Portorožu, svetovno premiero pa je doživel v uradnem tekmovalnem programu festivala v Karlovih Varih.
»Film govori o ljudeh, ki si ne znajo pokazati čustva naklonjenosti. Način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, vedno izraža naše želje, strahove, frustracije. Kadar to počnemo na aroganten, agresiven način, po navadi le prikrivamo lastno ranljivost. To je film o dveh ženskah, ki ne želita imeti nič skupnega in negirata vsako podobnost, vendar na koncu najdeta to, kar najbolj zanikata. /.../Polsestro vidim kot film čustvenih napetosti in na drugi strani dramske spontanosti s trenutki človeške norosti, humorja in sreče. Živimo v nevarnih časih, v katerih prosperirajo norci in psihopati, zato je vse, kar nam ostane, sočutje. In humor.« - Damjan Kozole
17.1.	petek
17.00	Park Pietro Coppo
koncert
Manuche
20.00	Hangar
You know the Drill - Rap Sessions
17.00	Park Pietro Coppo
Pingo putuje
predstava za otroke
18.00	Park Pietro Coppo
Trio lipa
koncert
20.00	Hangar
19.1.	nedelja
17.00	Manziolijeva palača
Koncert - Led Zeppelin 2.0
CINEFORUM RAGAZZI
17.00	Park Pietro Coppo
18.00	Park Pietro Coppo
Projekcija filma La Befana vien di notte Pravljični junaki Bovvie tribute - Stardust
koncert
20.1.	ponedeljek
17.00	Mladinska knjiga_knjigarna in papirnica
predavanje
Kako s probiotiki okrepiti črevesje in mikrobioto
Že Flipokrat je govoril, da se večina bolezni začne v črevesju in da ravnovesje v prebavnem sistemu vpliva na naša čustva, imunski sistem in življenjsko energijo. Zdravje črevesja pa je tesno povezano tudi s črevesno mikrobioto, torej z razmerjem med dobrimi in slabimi bakterijami v našem črevesju.
Za zdravo črevesje in ustrezno mikrobioto lahko poskrbimo na več načinov, eden je tudi uživanje probiotikov. Zato vas vljudno vabimo na predavanje, na katerem boste izvedeli, kaj so probiotiki ter kakšen je njihov vpliv na črevesje in naše zdravje. Predavateljica Mateja Kržin nas bo podučila, kako prepoznati dobre pro-biotike in kako izbrati ustrezne zase.
Predavanje temelji na širokem in splošnem vpogledu v funkcije in delovanje probiotikov, njihovega osnovnega razumevanja delovanja, ter napotke pri izbiri pravega izdelka zase.
Predstavili pa bomo še veliko knjižno uspešnico ČAROBNO ČREVESJE
22.1.	sreda
20.00	Hangar
Hangar Lab (episode 1)
18.00	Manziolijeva palača
CINEFORUM projekcija filma La Befana vien di notte
24.1.	petek
20.00	Kulturni dom Izola
Tutošomato
gledališka predstava
25.1.	sobota
18.00	Manziolijeva palača
Come eravamo
glasbeni večer
20.00	Hangar
The Peachkiss
28.1.	torek
16.30	Mestna knjižnica Izola
delavnica
Kako imeti več časa na delovnem mestu
Sevam pogosto dogaja, da se zalotite med mislimi kotso: »Delovni danima premalo ur, da bi lahko vse strpal vanj in delo opravil pravočasno. Kako lahko nekaterim uspe, meni ne?« Odgovor je, da nekateri znajo bolje organizirati svoj čas na delu. Obstajajo pa pasti, kjer veliko časa namenimo eni nalogi in nam zato zmanjka časa, da bi se posvetili ostalim. Kako torej ujeti pravi ritem, da nam bo na delu še lažje, sploh, če smo zadolženi za več različnih opravil? Na delavnici si bomo pogledali krajši posnetek na temo, nato pa vsebine poglobili z vajami in izmenjavo izkušenj. Delavnico vodi Erika Gregorič
Na delavnico se je potrebno prijaviti na: erika.gregoric(5)guest.arnes.si ali na telefonski številki: 05/66 31 282.
20.00 Hangar
Študentski jazz session
30.1.	četrtek
18.00	Manziolijeva palača
Nastop skupine violin začetku novega leta
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA _t0rk0Va PRAVLJIČNA URA vsak torek ob 17h
Namen pravljičnih uric je, da otrokom omogočimo prve prijetne izkušnje s potovanjem v svet pravljic, se z njimi pogovarjamo o zgodbicah in jim damo priložnost, da pravljico podoživijo. V čudoviti svet pravljic so vabljeni otroci od 4. leta starosti. Ure pravljic potekajo v Pravljični sobi Mestne knjižnice Izola. _razstave Razstava STARI KROŽNIKI IZ KERAMIKE IN PORCELANA ki stajo pripravila JANEZ IN MARIJA JANEŽIČ; slikarska razstava z naslovom STEKLENA TIHOŽITJA, ki jo je pripravila ljubiteljska slikarka JANA KOSTEVC.; pregledna razstava slik 25 LET ŠTUDIJSKIH KROŽKOV V M KI katero so pripravili zaposleni v MKI ter razstava fotografij, ki so jo pripravili člani Fotografske skupine društva Morje pri Univerzi za 3. življenjsko obdobje Izola: BARBARA ČASSERMANN (Minljivost časa), IRENA ČARMAN (Prosti čas) in STANE ČEBRON (Kamen).
n	maotih/m: 13
PASTTENSE ---------------------------------------
Galerija Insula
slikarska razstava
EDVARD BELSKY Madonna, angeli
Razstava bo na ogled do 10. februarja 2020.
Galerija Alga
slikarska razstava
Najini stili
razstavljata ljubiteljska slikarja
Marinka in Ivo As
Galerija Plač Ljubljanska 32 razstava
Alenka Seničar Meandri in labirinti-tapiserija
Mestna knjižnica Izola
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
Barbara Cassermann
Minljivost časa
Stane Čebron
Irena Čarman
Kamen
Počitnice
Madonna in angeli v galeriji Insula
Eduard Belsky je slikar, ki je v svojem delu zelo izrazen. Abstraktna ekspresivnost, ki je v določeni meri podlaga njegove podobe se v njegovem slikarstvu bohoti skozi obsežno paleto delujočih vizualnih elementov. Vsekakor avtor odlično uporablja razvejan model možnosti, ki jih je v slikarsko delo uvedel modernizem.
Tu gre predvsem za stilizacijo oblike, ki iz posnetka objektivnosti, realizma, prestopi v širše polje nefiguralne likovne izpovednosti. Zato so velike slike »obrazov«, ki jih pod naslovom Madonna, angeli postavljamo pred gledalce v Izoli, toliko bolj zanimive in pripovedne. Belsky prihaja iz Ukrajine, vendar gre za »neudomačenega« svetovljana, ki je na svoji življenjski poti veliko časa preživel v Parizu, torej zibelki zahodnoevropske moderne likovne umetnosti. In gotovo predstavlja avtor, ki danes večinoma živi in dela v Izoli, v svojem delu sijajen dokaz prepletenosti umetniških idej in praks, ki obvladujejo sodobni svet.
Monumentalne uprizoritve obrazov so, kot rečeno, pripovedne, saj delujejo neposredno kot zapis realnega, a hkrati v posrednem smislu skozi psihično sliko-podobo, kot zapis doživetja. Vrhunsko zastavljena umetnikova izvedbena drža, tehnični način, ki v oljni sliki uspešno nadgrajuje osnovno figuralno nastavitev v abstraktno izrazno površino, je napolnjena z vsebino. Slikarski zagon je pri gradnji podobe silovit, saj se ne obremenjuje in ustavlja v detajlih, ampak gestualno, a vešče premišljeno razvija prizorišče, ki iz portretne slike lahko prestopa v razširjen prostor krajine. Linija, lisa, črna sled, ki jo slikarjeva roka pušča za seboj je izrazito udarna. Prepletanje črtnosti in barvnega segmenta, kjer na videz ni orientirjev odslikava umetnikov eruptivni izliv energije. Slikar si v svoji ihti in vnemi dovoli skoraj vse: črtanje, mazanje, škropljenje, brizganje, polivanje prelivanje. Na platno posega s čopičem, z lopatico, s prsti, telesom. In tako brezskrbno potuje po celotni površini slikovnega polja.
Vse je dinamično in gibajoče v konglomeratu madežev in črt. Ko pa v končnem pogledu zajamemo celoto in se pred nami udejani zaključena slika je tu vse sestavljeno. Podoba je kompozicija barve, črte, svetlobe, sence, zajeta v ritmu, ki deluje poenoteno in skladno. Pred nami je »govor« najpreprostejšega pripovedovalca, jasne pripovedi in izreka. Barva in svetloba ustvarja v teh podobah atmosfero »svetega«, s čimer so specifično tematsko opredeljene. Gre za »angele«. Obraze žensk, deklet, pri katerih upravičeno zaznamo lepoto ženskosti, čutnost ženskega telesa in nadzemeljskost. In tu so ključne oči. V teh podobah vsekakor izstopajo oči. Oči so tolmun duše. Ženske oči so zrcalo ljubezni. Izraz pogleda, drobna obrazna gesta nasmeha, pa tudi resnosti in zaskrbljenosti, je nastanjena v globini teh slik kot izhodišče. Vendar umetnik ne ostaja pri tem. Nič ni dokončnega in »življenje teče dalje« ... Igrivost in pozitivna misel sta vodilo.
Vsekakor ima Eduard Belsky zelo izpeljano in osebnostno dodelano likovno govorico, ki se zaokroža v sugestivno avtorsko poetiko. Njegovo zelo kvalitetno likovno delo, ki je odraz izkušnje, odprtosti, nenehnega preizkušanja in dograjevanja se v prodornosti umetniške podobe, odvija v povsem klasični likovni formi. Umetnik obvladuje tako slikarske, kakor grafične zvrsti likovnega ustvarjanja. In tako kot vsako kakovostno umetniško delo tudi njegovo v svoji obsežni pripovedi razkriva veliko resnic. Preprost portret je lahko le dokumentacijska upodobitev izbrane osebe, lahko pa je to odprto okno širokega pogleda v svet. Monumentalne portretne slike Eduarda Belskega so polne pripovedi, intimnih zgodb, osebnih izkušenj in doživetij, skratka ujetih in posredovanih vtisov ter občutij.
Dejan Mehmedovič
Bližnje srečanje s peto generacijo
Sedela je tam, s povešenimi rokami in zasanjanim pogledom zazrtim nekam pod mizo. Slutil sem, da je intelektualka. Tiste sorte pač, ki pade na finto dvakratne omembe Hegla in Marca. Trikratne, če sem že kritičen.
Njena divje razmrščena, a do zadnjega štrleče ognjeno rdečega pramena spedenana pričeska, je dajala slutiti, da v tej debati tudi Prou-dhon ni povsem izključen. Da študira sociologijo ali pa psihologijo, absolventka morebiti, bi se lahko reklo. Humanistiko zagotovo. Da je občutljiva glede socialne nepravičnosti v svetu, antiglobalistka ter zagovornica okoljevarstvene problematike in vse kar sodi tu zraven, sem bil prepričan.
Vse okoliščine so mi bile pisane na kožo. Razkošen salon je bil nabito poln. Zatrpan do zadnjega kotička. Nikjer nobenega prostora. Le osamljen sedež za njeno mizo, ki je med vso tam zbrano množico kar klical po zasedbi. V nasprotnem sploh ne bi prisedel. Nemogoče. Če sem ravno iskren, si v podobnih situacijah, in v kolikor nisem imel s sabo vžigalnika niti cigareta nisem hotel prižgati. Pa sem strasten kadilec. Da bi ženski bleknil tisti bedasti: »A imate mogoče ogenj?« Niti v sanjah. Prežvečen štos. Prej bi jo direktno povabil na večerjo, ob svečah in z zajtrkom na koncu, če je že treba.
Vse to in še marsikaj mi je rojilo po glavi, ko sem nerodno in jecljavo le izustil tisti: »Smem prisesti«. Tako mimogrede, kot v daljavo frcnjen pokajeni čik, suhoparno in povsem brezbrižno, da si slučajno ne bi kaj preveč domišljala. Na tem področju je zagotovo zagamane sorte. Tiste vrste, katere tipi vseskozi obletavajo, jim težijo, a na tako trapast način, da so zanje povsem mimo, kot koncert Bryan Adamsa za čistokrvnega rokerja.
Dvignila je glavo, me premerila s svojimi modrimi očmi, postavljenimi na brezhibno nežnem obrazu, ki bi ga bil srčno vesel prav vsak umetnik pri stvaritvi svoje Venere, prikimala in se komajda opazno nasmehnila. Povsem dovolj, da sem za trenutek ujel njene v ravno vrsto postavljene bele bisere. Podobna je bila manekenki v tisti reklami za kalodont, v kateri ta med trapasto zaigranim nasmeškom zažvrgoli: »Zdaj se lahko spet nasmehnem, ker so moji zobje beli kot sneg.«
Manekenka nasproti mene pa tega ni rekla. Sploh ni ničesar izustila, le udobneje se je namestila na svoj sedež in pri tem povesila svoje nebeško modre oči, kot da bo tam spodaj zdaj zdaj našla svoj izgubljeni svet. Manko starševske pozornosti v otroških letih, je bržkone razlog temu njenemu početju. Nikoli uslišano hrepenenje po očetu, ki bi ji znal odločno postaviti meje, sem bil odločen v svojem mišljenju.
Opazoval sem tam zbrano množico ter s kotičkom očesa nemirno prežal na pravi trenutek. Nespremenjeno. Nobenega signala. Nič. Le njen torzo.
Roke povešene in sklenjene pod mizo, glava pa vseskozi strumno usmerjena proti tlom. V svojem bistvu je aristotelovka, me je med čakanjem na tisti kairos prešinilo. Tudi sama je aristokratinja, sem bil že skorajda prepričan. V kolikor ne drugače, je pa katero izmed njenih pranon na seniku povaljal kakšen pohoten graščak. lus primae noctis ali pravica prve noči, morebiti. Perverzija njene rodbine me v tistem trenutku ni niti malo brigala, Aristotel pa le nekoliko bolj, saj je ta modrec svet idej, prej bivajoč tam nekje zgoraj, premaknil in ga umestil nekam tu spodaj.
In ta nasproti mene sedeča to bistvo skuša najti prav zdaj in na teh tleh, sem sam pri sebi modroval. A, zaboga, naj ga le išče, toda pri vsem tem, naj vsaj še enkrat privzdigne svoje modre oči, tudi zato, če je imela ta platonistična šola slučajno le prav in je potrebno tega iskati nekje zgoraj, nad nami. V božjo mater, sem si govoril, med 1 vsem svojim nakladanjem, o tistem | frdamanem enem procentu, o ne-j vidni roki trga, o naftnem dolarju, § neoliberalizmu in vsej tej bedi, ki § vlada v tem zasmrajenem svetu in 1 na tem že predolgo pretoplem pla-| netu.
| O dejstvu, da se je potrebno dvigniti, se angažirati in zbuditi, sem pribijal vse glasneje, da je naposled nasproti mene sedeča Venera le prenehala s svojo molitvijo, odtegnila pogled od tistega tako iskanega spodaj bivajočega, si popravila štrleči ognjeno rdeči pramen las, me modro ošvrknila s pogledom, položila svoje roke na mizo in povsem mimogrede v lično izdelan ovitek zaprla svoj iphone zadnje generacije.
»Oprostite, o čem ste že govorili,« je ob tem še čivknila.
Robi Šabec, Primorski dnevnik
Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ...
(Tone Pavček)
v spomin
dr. Branko Furlan
(16.1.2000- 16.1.2020)
Minilo je že 20 let odkar si odšel od nas. Zelo te pogrešamo.
Hčerke: Vesna, Marina in Neva z družinami Izola, januar 2020
šifra
Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887
LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI
NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o.
www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra(5>siol.net
Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002
OBALA V MALEM
Predzadnja
Elektrike ne bo zmanjkalo
Policisti so v Baredih opravili ogled kraja vloma v zidanico, kjer je storilec ukradel opremo za proizvodnjo elektrike v vrednosti 4000 evrov. Gre za bateriji znamke Topla, Inverter 1500 W, sinusni pretvornik 50 Ah, bencinski agregat Honda 2200 Kw in s strehe pet sončnih panelov po 30 kw. Sledi kazenska ovadba.
So tako nastali tajkuni? Varnostniki so v samopostrežni trgovini prijeli 42-letno žensko, ki si je v svojo torbico spravila za 15,44 evrov artiklov. Podobno je 73-letna ženska ukradla 9 litrov olivnega olja v vrednosti 40,41 evrov. Zoper obe bo podana kazenska ovadba.
Kaj pa rekreacija?
Nekdo je iz garažne hiše stanovanjskega bloka izvršil tatvino 4 električnih kolesa znamke Gube in Urban ter 2 električna skiroja znamke HT, v skupni vrednosti 7.000 evrov. Policisti so opravili ogled in nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Gre po drva
Neznanec je z njive po Belveder-jem ukradel motorno žago znamke OM tip GS371, vredno 250 evrov.
Pihalni orkester
-	Policisti so zaustavili 20-letnega voznika začetnika iz Kopra, ki je v postopku napihal 0,10 mg/I alkohola v organizmu. Vozniku je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, izrečena globa 300 evrov in 4 kazenske točke.
-	Policisti so zaustavili 31-letnega voznika osebnega avtomobila, kateremu so odredili preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0.36 mg/l alkohola. Vozniku so začasno odvzeli vozniško dovoljenje in izrekli globo v višini 600 evrov.
-	Policisti so zaustavili 45-letnega tujega voznika osebnega avtomobila, kateremu so odredili preizkus alkoholiziranosti, kije pokazal 0.47 mg/l alkohola. Vozniku so začasno odvzeli vozniško dovoljenje in izrekli globo v višini 900 evrov.
-	Policisti so zaustavili 30-letnega voznika osebnega avtomobila, kateremu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal 0,67 mg/l alkohola. Vozniku je bila prepovedana nadaljna vožnja in odvzeto vozniško dovoljenje, ki bo poslano z obdolžilnim predlogom na sodišče za prekrške. Za naveden prekršek je predvidena globa 1200 evrov in ukrep prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Dom upokojencev Izola Časa del pensionato Isola
1DGEEEL CENIBO ER
www.medgeneracijskicenterizola.si
PONEDELJEK, 20.1. 2020
telovadba
9.00-	10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč Metulj - MD Svetilnik
10.00	-11.30: Psiholog svetuje: spoprijemanje s stresom
12.00	-14.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 12.00-13.00,13.00-14.00)
14.00	-15.00: Obujamo najlepše spomine
16.00	-18.00: Igre s kartami: briškola, remi, šnops, enka ...
17.00	-18.00: Joga smeha / 18.00 -19.00: Popoldanska telovadba TOREK, 21.1. 2020
9.00	-10.30: Nadaljevalni tečaj angleščine (zaključena skupina)
9.30	-12.30: Zdravo hujšanje (zaključena skupina) /10.00 -12.00: Šah
10.30	-11.00: Pojemo, plešemo in se igramo z otroki iz Vrtca Mavrica
11.00-	13.30: Kuharska delavnica: vampi na klasičen način, sladica (zbiramo prijave)
13.00-	14.00: Učenje slovenščine za ljudi iz tujih jezikovnih okolij z DPM Izola
14.00	-15.00: Skupaj z DPM Izola pomagamo otrokom pri domačih nalogah
14.00	-15.00: Klepet v angleškem jeziku
15.00	-16.00: Pomoč pri praktični uporabi vašega pametnega telefona ali osebnega računalnika (zbiramo prijave)
15.00	- 17.00: Informacije in nasveti za izobraževanje in razvoj kariere z Ljudsko univerzo Koper / 15.30-17.30: Tarok / 16.00 -19.00: Zdravo hujšanje (zaključena skupina) / 17.30 -18.30: Varna vadba v nosečnosti
SREDA, 22.1. 2020
9.00	-11.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 9.00-10.00,10.00-11.00)
11.00	-12.30: Začetni tečaj ruskega jezika (zaključena skupina)
14.30	-15.30: Starost in demenca / 15.30-17.30: Tarok
15.30	-18.00: Skupaj rešujemo križanke /17.00 -18.15: Skupinsko tapkanje
18.30	-19.30: Joga z elementi plesa za odrasle ČETRTEK, 23.1. 2020
9.00	-10.00: Družabni plesi 1 - plesna delavnica za začetnike 10.15 -11.30: Družabni plesi 2 - plesna delavnica za nadaljevalce
11.00	-13.30: Kuharska delavnica: vampi po tržaško, polenta, pecivo (zbiramo prijave) / 11.30 -13.00: Gibam se (prijave zbiramo 23.1.)
13.00	-14.00: Klepet v italijanskem jeziku
14.00	-15.30: Začetni tečaj mednarodnega jezika esperanto
15.00-	17.00: Ustvarjalne delavnice: poslikava kamnov, rožice in bižuterija, pletenje in kvačkanje / 16.00 -17.30: Gibam se (prijave zbiramo 23.1.)
16.00	-18.00: Šah / 17.30 -18.30: Varna vadba v nosečnosti
19.00	- 20.00: Tango - plesna rekreacija za dušo in telo PETEK, 24.1. 2020
9.00	-11.00: Meritve krvnega tlaka in pulza ter zdravstveno vzgojno posvetovanje
9.00	-11.30: Delavnica priprave zdrave presne hrane: marmelada iz suhega sadja, namaz iz semen in oreščkov, sojino mleko (zbiramo prijave)
11.00-	12.00: Pikado
12.00-	13.00: Začetni tečaj računalništva (zaključena skupina)
15.00	-17.00: Namizni tenis (zbiramo prijave: 15.00-16.00,16.00-17.00)
17.30	-18.30: Nastop ŽPZ Sinji galeb DU Izola in ciganskih plesalk C DA Koper
NEDELJA, 26.1. 2020
Slučaj ali namera?
V nedeljo ob 23.48 so policiste obvestili, da je na parkirišču v ulici Bogomirja Magajne (Livade) razneslo osebno avto. Po prvih podatkih se je požar razširil s parkiranega vozila znamke Toyota tip Variš še na dve vozili. Ko so gasilci ukrotili požar je so ugotovili, da je pričelo goreti na sprednjem dela Toyote, od koder se je požar hitro širil in povzročil škodo na dveh sosednjih parkiranih vozilih po nestrokovni oceni v skupnem znesku 40.000 evrov. Policisti s preiskavo intenzivno nadaljujejo v smeri kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti oziroma poškodovanja tuje stvari. Z zbiranjem obvestil so policisti ugotovili, da je najprej močno počilo, zatem je vozilo zagorelo. Na kraj so bili poklicani policisti - bombni tehniki, ki so opravili ogled kraja in ugotovili, da je eksplozijo lahko povzročilo nastavljeno močnejše pirotehnično sredstvo. V nadaljevanju so ugotovili, da je najverjetneje za požar odgovoren moški z območja UE Piran, vozilo pa je v lasti njegove bivše partnerke. Policisti izvajajo vse aktivnosti za dokazovanje kaznivih dejanj nasilja v družini, poškodovanja tuje stvari in povzročitve splošne nevarnosti. 54-letnemu moškemu je bila izrečena tudi prepoved približevanja bivši partnerki.
V medgeneracijskem centru so vse dejavnosti brezplačne!
PRODAM
3 sedežni kavč Lofallet svetlo rjave barve, dimenzije širina 218 cm, globina 88 cm in višina 88 cm in 2 sedežni kavč Lofallet bež barve, širine 179 cm, globina 88 cm, višina 88 cm.
Obe ceni po dogovoru po tel ali po ogledu. Kontakt: 040984263.
- Prodam enostavno napravo za čiščenje oljk na kolesih. Informacije na tel. št. 041 721 220
ODDAM
Oddam masivno posteljo 90x200 cm podarim. 041 364 317
KUPIM
Kupim dvo ali 2 in pol sobno stanovanje v Izoli. Tel. 041 492 870
NAJAMEM
-	Mamica z dvema majhnima otrokoma išče stanovanje za daljše obdobje z možnostjo subvencioniranja najemnine. Tel: 070 436 042
ODDAM
-	V Jagodju, v Izoli, oddam v celoti opremljeno dvosobno stanovanje do 10. junija 2020. Tel: 031 223 644
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €-5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Predali bodo ključe 13-tih stanovanj
Ob zaključku javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bodo v četrtek, 16. januarja 2020, ob 17. uri, v pritličnem prostoru (galeriji) Manziolijeve palače, na Manziolijevem trgu 5, pripravili simbolno predajo ključev novim najemnikom 13-tih neprofitnih stanovanj.
V	razpisnem roku je prispelo 256 vlog. Izmed slednjih je bilo zavrnjenih 24 vlog, ker prosilci niso izpolnjevali splošnih pogojev (slovensko državljanstvo, stalno prebivališče v občini Izola, premoženjsko stanje, previsoki dohodki) in 18 vlog iz naslova nepopolno oddanih vlog, ki jih prosilci kljub pozivu za dopolnitev niso dopolnili. Na listo potencialnih najemnikov se je uvrstilo 214 prosilcev, ki so v celoti izpolnjevali pogoje za dodelitev stanovanja.
Vsem 214. prosilcem so bile izdane odločbe, zoper katere so imeli možnost pritožbe. V pritožbenem roku smo prejeli 3 pritožbe, ki so bile s strani drugostopenjskega organa (Župana) zavrnjene kot neutemeljene. Po dokončnosti vseh odločb, je bila nato pripravljena končna prednostna lista upravičencev do najema neprofitnih stanovanj, ki bodo danes prejeli ključe stanovanj.
V	naslednjih mesecih bodo razdelili še osem (8) stanovanj, ki so trenutno v izgradnji in sicer na Smrekarjevi ulici 52 ter na Južni cesti 20. V letu 2020 je načrtovana dodatna ureditev štirih (4) stanovanj na Krpanovi ulici 5 ter pričetek gradnje štirih (4) stanovanj na Cegnarjevi ulici. szj
Ledeni otok je v prazničnih dneh Izoli prinesel povsem drugačno dogajanje. Obisk dogodkov Ledenega otoka in drsališča je presegel pričakovanja, v parku pa se bo dogajalo vse do 19. januarja.
Kar nekaj dni je brezplačno drsanje omogočila družba CPK, v sredo je brezplačno drsanje skoraj sto šolarjem OŠ Vojke Šmuc omogočila Gostilna Pri Perotu, danes, v četrtek, 16. januarja, med 16. in 17. uro, pa boste lahko brezplačno drsali na račun družbe Makro 5 gradnje.
Stiskama fllandrač ♦366 040/43-29-43
splet: stiskarna.mandrac.si
fb: uuwui.facebook.com/mandrac.si
mail: stiskarna.mandrac@gmail.com
majice
kape
šalice
puzle
itd.
KBEPAT MA IE M0LAT
nalepke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke