18. številka Ljubljana, v torek 22. septembra 1903. XXXVI. leto. vsa* riac xv%c«m. tM&itt cooei}« *u priimku, u»r pt> poati ptfepaitoaa *a avstro- %rmkm Aamb ** »i* lato 26 H, sca v oi lota K, za Četrt ieta b K 60 h, e& udec metiec il R M) h Za LjuDijtno «, i*o%il)anjoiB sa dom as vse leto 94 K, »a l>oi Jeta 12 K, fca fetrt lota 8 K, aa eden meoac S & Kdor hodi *nzn mm& velU aa cele fcto 22 &, sa i>o) leta 11 K; sa četrt lota R 60 h. sa eden ed«hsc 1 K «0 h. - Za tuj* doiaia tolikt već, kolikor ix»6ti?ma. r- Na eiaroSbo brez istodobne vpoftiljatve naročnine so ne omra. — 4« oaaaniia ptaitaje »o od peteroatopno petit-vrato po 13 h, 6t» so o&uanilo enkrat tiska, po 10 h, de a« dvakrat, «n po 8 h, čt ao trikrat aH večkrat tteka. — Dopisi naj 88 ievolć frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. -~ Urt>d*J*iv* lr. apravniitvo je na Kongresnem trgn at. IS. — DpravniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananlla t. j. administrativne stvari. — Vhod v nrodniatvo U ^ Vagove olice 6t. S, vhod v apravnifitvo pa s Kongresnega trga fit. 12. Slovenski Narod11 telefon št. 34. Pos*K^i številke po 10 h. .Narodna tiskarna" telefon št. 85. Dež. zbor kranjski. Danes se je sešel dež. zbor. Pred sejo je škof blagoslovil novi deželni dvorec in imel v dvorani nagovor. Seji je predsedoval dež. glavar Detel a, vlado sta zastopala dež. predsednik baron Hein in okraj, glavar Haas. Dež. glavar Deiela je otvoril sejo z ogovorom, v katerem je omenil, da je dež. zbor dne 6. marca 1897 sklenil sezidati nov dež. dvorec. Prvi načrt je izdelal takratni deželni inžener Hraskv, prenaredil pa ga je arhitekt Jos. Hudec. Stavbo je vestno in uspešno vodil stavbni svetnik H. Klinar. Pri oddaji del se je poseben ozir jemal na domače obrtnike. Krasna je ta dvorana in gotovo zeli vsak poslanec, da bi v njej dež. zbor uspešno delal na čast in korist domovine. Yse delo pa bi bilo prazno brez blagoslova z nebes. Postavimo delo na temelj pravice in resnice — to vodi do miru in sprave. Zgodovina priča; da je prepir vzrok vsega zla. Žal, da si je človeštvo tako malo zapomnilo zapuščino, ki jo je dal Odre-senik Jezus Kristus apostolom „Svoj ralr vam dajem — mir vam zapušcama. Kritično stanje v državi je posledica narodnega prepira in sovraštva, da je prišlo do tega, je kriva ona smer, ki je grešila proti pravici in resnici in ki ni delala, kar je spoznala teoretično kot opravičeno. i^aval Madjarov na obstanek celotne armade je naletel na odločen odpor. Madjari se imajo zahvaliti za vse, kar so in kar imajo, dualizmu. Ka naše stroške so napredovali, sedaj pa hočejo še porušiti ustavo iz leta 1867. Madjari so pozabili, da se imajo za svojo eksistenco kot političen narod zahvaliti edinole velikodušnosti in do-brotljivosti kralja. Stare pravice Madjarov so bile pokopane pri Vilagosu, kjer je podlegla madjarska puntarska armada tako, da je mogel ruski general Paskiavicz poročati: Ogrska leži Vašemu Veličanstvu pred nogami. Politično obzorje je temno, kdo ve, če bal- kanski vihar ne prekorači meja naše države, in s skrbjo gledamo v bodočnost. Svetli žarek v teh homatijah je cesarjev armadni ukaz. Ta ukaz je obudil veselje v patrijotičnih srcih. Končal je glavar s pozivom, da se cesarju zakliČe „Slava"! Poslanci so trikrat zaklicali cesarju „Slava" in „Hochu-Deželni predsednik baron Hein. Preteklo je več nego leto, kar je deželni zbor zadnjič imel priliko, se pečati z deželnimi zadevami. Nakopičilo se jo mnogo važnih vprašanj, katerih rešitev ne dopušča odloga, ne da bi trpeli važni interesi. Računski sklepi niso presojeni, proračun za lani in letos ni odobren, deželni stavbni urad treba reorganizirati, deželnih prispevkov čakajo vodovodi, regulacija Mirne, osušenje barja, treba se je baviti z upravo bolnice in z zgradbo domobranske vojašnice. Požari so provzrošili mnogo nesreč in treba je razmotri-vati, kako naj se naredi konec nedostatkom pri zavarovanju. Ravno tako važna in nujna je uredba učiteljskih plač. To je tako pereče vprašanje, da se ne da odložiti. Velik del našega učiteljstva se bori z veliko bedo. Da pri teh razmerah trpi šolstvo, je jasno, a če trpi šolstvo, trpi ves narod, kajti vzgoja mladine je odločilna za bodočnost naroda. V deželnem zboru se gre za razne interese. Ne jaz, ne vlada —« marveč občna korist apeluje na vašo delavnost. Vlada se ne udaja iluzijam ali štela si je v dolžnost, dati deželnemu zboru priliko, posvetiti se svojemu poklicu. Pri tem ima vsaj malo upanja, da se pri upoštevanju opravičenih želja doseže nekoliko poraz- umljenja. Naj ljubezen do domovine zedini poslance na plodonosno delovanje. Hvaležnost naroda jim bo plačilo, deželna vlada bo delovanje deželnega zbora z veseljem podpirala. Naznanilo. D-ž. glavar je naznanil, da je treba voliti 3 Člane in 2 namestnika v pridobninsko dež. kemisijo, v prizivno komisijo za osebni davek pa dva člana. Dalje aaznani dež. glavar, da mu je dr. Šusteršič izročil 50 peticij za volilno reformo. Prestop na dnevni red. Zbornica je potem prestopila na dnevni red. Za reditelja sta bila izvoljena poslanca baron Apfaltrern in Pir o, za verifikatorja pa doktor Schafferin dr. S c h w e i t z e r. Pred volitvijo je dr. Šusteršič izjavil da pripusti njegova stranka volitev teh funkcijonarjev samo s protestom. Volilna reforma. Posl. dr. Šusteršič in tovariši so vložili nujni predlog, s katerim se zahteva sprememba deželnega reda in sprememba deželne ga volilnega reda v smislu razširjenja volilne pravice. Predlagatelji nasvetujejo, naj se njih predlog izroči posebnemu odseku, da nemudoma izdela dotični zakonski načrt. Razprava o tem predlogu se je takoj začela, in sicer je predlog utemeljeval dr. Šusteršič. Lani — je rekel govornik — smo v svojem predlogu pointirali splošno in enako volilno pravico. Te pointe n i v današnjem predlogu. Ta je sestavljen tako, da tudi načelnemu stališču nasprotne stranke ne nasprotuje. Klerikalna stranka stoji slej ko prej na stališču splošne in enake volilne pravice in se hoČe za to bojevati do zadnjega. V svesti si pa je, da v sedanjih razmerah zamore to doseči le preko izrednih dogodkov. Položaj v monarhiji je sedaj izredno kritičen in sili na izhod potom ustavnih sprememb, ki se morejo izvršiti le z razširjenjem volilne pravice. Prepričanje imamo, da pridemo končno, četudi le po dalnji poti, do splošne in enake volilne pravice. To je naš ideal, a pri tem ne pozabljamo dnevnih potreb in zahtev realne politike. Te zahteve sedanjosti so nas privedle, da smo predložili bistveno drugačen predlog kakor lani. Vi (k večini) ste sami priznali, da se mora spremeniti volilni red in deželni red. Naša dolžnost je, da ta Vaš glas poslušamo. Za predlog, ki smo ga stavili, lahko glasujete, ker se strinja s stališčem, ki ste ga zavzemali izven zbornice. To je bil glas spravljivosti. Mi sprejmemo roko za skupno delo v svrho volilne reforme. Naj se voli odsek. Tam bo prilika za pogajanja. Od Vas je odvisno, da pride do sporazumljenja, od volilne reforme je odvisna normalna delavnost deželnega zbora. PrviČ zborujemo v krasni dvorani Lepše ne moremo pričeti, ko da vrata odpremo ljudstvu, ki zunaj stoji. To bo najlepši plod božjega blagoslova. Dr. Tavčar. Priznati moram, da mi je po miroljubnih besedah predgovornikovih, ki so se držale mej, katerih smo bili doslej vajeni, lahko govoriti. Izjavljam, ne da bi se spuščal v kake razprave — niti o tem, če smo mi ljudski zastopniki ali ne, kakor je namignil dr. Šusteršič, izjavljam torej v imenu narodno napredne stranke, da bomo glasovali za nujnost. To pa naj se le tolmači kot izraz miroljubnosti in kot izraz mnenja, da naj se ta zadeva spravi na tisto stezo, na katero spada. To je pomen našega glasovanja za nujnost. Baron Schwegel je izjavil, da bodo veleposestniki glasovali za nujnost tega predloga, da se omogoči ustavno delovanje deželnega zbora. Tega pa nikakor in na noben način ni smatrati kot kak prejudio v meritornem oziru. Glasovanje. Zbornica je nujnost predloga priznala soglasno. Baron Soh wege I je predlagal, naj se voli v odsek za volilno reformo 12 ne 9 članov. Dr. Šusteršič se je temu predlogu pridružil ter z ozirom na opombo dr. Tavčarja izjavil, da ni hotel reči, da narodno-napiedni poslanci niso zastopniki ljudstva. Volitev odseka. Zbornica je potem volila odsek za volilno reformo, finančni upravni in verifikacijski odsek. Kdo je bil izvoljen, ee v kurniku za žurnaliste ni razumelo. Vloga okrajnega sodišča v Ljubljani, naj se dovoli sodno postopanje proti posl. Hribarju na tožbo nekih oficirjev, se je izročila pristojnemu odseku. Klerikalna stranka je vložila več nujnih predlogov. „Patrijotično veselje11. Dr. Šusteršič je utemeljeval nujni predlog, naj se izrazi patrijotično veselje nad cesarjevim armad-nim poveljem. V utemeljevanju je vehementno napadal Madjare in pobijal njih zahteve ter povdarjal, da treba spoštovati individualnosti v tej državni polovici. Baron Schvvegel se je pogojno izrekel za predlog, na kar je bila nujnost sprejeta in se je predlog izročil upravnemu odseku. Tretjeletniki. Proti vkazu vojnega ministerstva da se obdrže vojaki tretjeletniki še po dosluženem času pod zastavami, sta bila vložena dva nujna predloga, prvi od narodno napredne, drugi od klerikalne stranke. Prvi predlog je utemeljeval dr. F e r j a n Č i Č, drugega dr. v Susteršč. V kurniku za žurnaliste se ni moglo razumeti, kaj sta govorila. 0 predlogu se je vnela daljša razprava. Dež. glavar Detel a je grajal dr šu- sterŠica, ker je imenoval zadevni ukaz vojnega ministra hudodelstvo. Dr. Šusteršič: Jaz sem rekel hudodelstvo na avstrijskem patrijotizmu. Glavar Detel a: Minister gotovo ni I imel tega namena. Dr. Šusteršič* Potem pa je pamet zgubil. Dež. predsednik baron Hein se je postavil na stališče, da je sklepanje o tej zadevi nepotrebno, ker se itak jutri snide poslanska zbornica, in jc branil vojnega ministra. Govorili so še Luekmann, dr. Šusteršič in dr. Ferjančič. Prihodnja seja se naznani pismeno. V megli. Novela Leonid Andrejev. (Dalje) »Lilijočka je tudi zaljubljena v nekoga, in jaz niti ne vem, kakšen da je — v nekega Avdjejeva — menim, da je gimnazijec«. »Lilija, ali pride danes Avdjejev ?« je vprašal Sergej Andrejevič navi dežno popolnoma ravnodušno. Lilija je prestrašeno trenila z dolgimi trepalnicami, jabolko, ki ga je imela v rokah, ji je palo na tla in v zadregi je vzdihnila: »Ah!« Potem pa se je sklonila, da bi pobrala jabolko, in je, ko se je zopet vzravnala, živo zardela. In v vidni zadregi je odgovorila: »Da, Tinov pride in Pospjelov in Avdjejev prideta tudi«. — V Pavlovi sobi je postalo nekoliko svetlejše in naslikano selo je plastično odsevalo s stropa. Pavel je bil slabe volje; vzel je v roko knjigo, a jo je zopet zlovoljno odložil; potem se je pa domislil, da je Lilijočka pripovedovala, da jo bodo posetile gim- nazistinje. Tudi Katja Reimer, ta vedno resna, zamišljena, odkritosrčna Katja Reimer bode prišla. Kakor goreče oglje ga je ta misel vžgala v srce, z globokim vzdihom se je hipoma obrnil ter skril obraz v blazinah. Potem pa se je zopet okrenil, obrisal si je dvoje gorkih solz iz oči ter nepremično zrl gori na strop, ne da bi videl onega velikega kmeta, onega velikanskega voza. Na Dašo se je zmislil in na ono temno junijsko noč. Temna je bila ta noč, neštete zvezde so migljale na brezkončnem modrem nebesnem oboku, kojega je zastirala velika izza obzorja se vzdi-gajoča megla. V gozdu, kjer je ležal med grmovjem, je bilo temno, da niti svoje roke ni mogel videti in zdelo se mu je včasih, da sploh ne živi, kakor da bi ne bilo na svetu ničesar, nego nema, pusta tmina. In svet se je širil na vse strani v neskončnost; temno in brez konca se je razprostiral pred Pavlom in Pavel je čutil v globoki samoti svojega otožnega srea njegovo neskončno, docela tujo veličino. Ne- premično je ležal in čakal, d; bi prišli Katja Reimer in Lilijočka in vsi drugi brezskrbni ljudje, ki eo živeli v njemu doeela tujem svetu in so mu tudi ostali povsem tuji. On ni šel ž njimi; ljubil je Katjo Reimer s čisto, vdano, melanholično ljubeznijo; ona pa ni vedela za to njegovo nagnenje in ga tudi ni mogla vračati. Pavel pa je hotel biti sam, a vendar ga je nekaj neznanega vleklo h Katji, da bi se še bolj vglobil v njeno zanosno lepoto, da bi se še bolj uživil v svoje neznosno gorje, v svojo veliko osamelost. Ležal je med grmovjem na tleh, tuj ljudem, tuj tudi življenju, ki je plavalo v tej temni rožnikovi noči z vso svojo divoto, s svojo radostjo in s svojimi pesnimi mimo njega . .. Dolgo je slonel tako in tema se je širila in gostila okoli njega. Zašli šali so se v bližini glasovi, smeh se je razlegal, suho vejevje je pokalo pod nogami in približala se je družba mladih, veselih ljudi — in dohajali so vedno bližje in bližje, kakor množica razposajenih zvokov. »Otroci!« je govorila Katja Rei- mer v globokem altu, »tu si človek lahko zlomi tilnik! Posvetite no!« Iz teme se je odzval tenak, čudno zveneč glas: »Izgubil sem vžigalice, Katarina Edvardovna«. Med smehom se je zaslišal drug glas, mlad, blagodoneč baB: »Katarina Edvardovna posvetil bodem jaz!« Katja Reimer je odgovorila in njen glas je donel resno in spremenjeno: »Prosim lepo, Nikola Petrovič«. Vžigalica je vzplamtela in gorela en hip z bliščečo, belo svetlobo. Toda v temi se je videla samo roka, ki jo je držala, in zdelo se je, kakor da bi ta roka plavala v zraku. Nato pa je nastala še gostejša tema in družba se je oddaljila, smejoč in za bavajoč se. »Podajte mi roko, Katarina Edvardovna« , se je zglasil isti mladi, blagodoneČi bas. Nato kratek odmor, da mu je Katja podala roko, krepki moški koraki in šumenje ženskega krila. Isti glas je vprašal tiho in nežno: »Zakaj ste toli otožna, Katarina Edvardovna?« Odgovora Pavel ni več slišal, oddaljili so se že. Glasovi so doneli nakrat zamolklo, še nekoliko vztre-petali, nato pa utihnili popolnoma. Temno je postalo in zavladala je globoka tiščina, kakor da bi izumrlo vse. V tem hipu pa se je zaslišal zvonek dekliški srnah in visok tenor je pel čisto in doneče: „Trepeče duša moja, raddst polni srce*: Bog živi naj Marijo, predrago mi dekle !u ... »Izborno!« so klicali glasno in veselo vsi vprek. Nato pa je odhajajoče zastrla nepredorna tema. Zavladala je mučna tiščina, kakor v grobu, kakor v zračnih prostorih, oddaljenih tisoč vrst od zemeljske površine. Pavlu se je zdelo, da je odkorakalo v tej temni junijski noči mimo njega življenje z vsem svojim veseljem, z vso svojo lepoto in poezijo. Pavel se je vzravnal in pridušeno šepetal: »Zakaj ste toli žalostna, Katarina Edvardovna?« In zableščale so mu tihe solze v očeh. »Zakaj ste toli žalostna«, je po« navijal in brez smotra korakal naprej, venomer naprej tja v temno noč. (Dalje prih.) Deželni zbori. Štajerski deželni zbor je imel včeraj svoju prvo sejo. Slovenci bo prišli polnoštevilno. Predložili so se proračuni za leto 1903 in 1904 ter poročila deželnega odbora glede ustanovitve dekliške meščanske šole v Knittelfeldu in Voitsbergu, glede podržavljenja krajevne železnice Celje-Velenje itd. Posl. dr. Dečko je vložil prošnjo za posebni kolodvor v Celju. O razmerju Avstrije z Ogrsko so vložili nujne predloge nacionalci, kleri kalci, veleposestniki in »bauernbiind-ierji«. Zahtevali so namreč, naj se Ogrom ne dovole nikake državnopravne ali gospodarske koncesije ter naj se Avstrija pripravi za ločitev od Ogrske. Nujnost se je priznala ter so se predlogi izročiii posebnemu odseku 12 članov. Zaradi zadnje po-vodnji so stavili predloge za odpo-moč Ornig, Žičkar, R o k i t a n -sky in dr. Zadnji je nasvetoval, naj prispeva dežela 200.000 K. Poslanec Lenko je zahteval za pogorelce v Slov. Gradcu 55 000 K deželne podpore. Posl. Robič je nujno predlagal, naj se dovoli podpora Sentle-nartčanom zaradi škode po toči. Posl. dr. J u r t e 1 a je predlagal naj se ceni škoda zadnje povodnji v ptujskem okraju. V večerni seji se je razpravljalo o podržavljenju železnice Celje-Velenje. Prihodnja seja se naznani pismeno. Koroški deželni zbor je dovolil za regulacijo 21 hudournikov Bele in Žilice 720.000 K, za poškodovane vsled zadnje povodnji pa 30000 kron in deželno delavsko pomoč. Vbukovinskem deželnem zboru so Romuni opustili obstruk-cijo ter so se 1e pri verifikaciji izvolitve dr. Onciula odstranili. Dež. zbor je sprejel nujni predlog posl. Straucherja glede zvišanja plač ljudskošolskim učiteljem. Istotako sta se sprejela de želni proračun in proračun deželnega šolskega zaklada za leto 1903. Sklenilo se je, naložiti 32 odstotno deželno naklado in 50 odstotno naklado za šolski zaklad. Solnograški deželni zbor je izrekel zahvalo cesarju za podporo vsled povodnji prizadetemu prebivalstvu. Nato se je zasedanje odgodilo na nedoločen čas. V moravskem deželnem zboru so vložili Mladočehi več nujnih predlogov. Posl. dr. Stran-skv je predlagal, naj se odgovori na cesarski patent, s katerim se je sklical deželni zbor, z adreso cesarju kot mejnemu grofu Moravske. Posl. Ž a če k je predlagal ustanovitev češkega vseučilišča za Moravsko. Posl. K o u d e 1 a je zastopal jezikovno ravnopravnost v službi deželnega odbora. Opatov praporščak. Zgodovinska povest. — Spisal F. R. VIII. Vizitacija opata Angelusa je pač spravila na dan, da so se v zatiškem samostanu godile nečuvene nečistosti, da se je tam živelo razuzdano in nemoralno, ali proti opatu Albertusu se ni dalo s tem ničesar opraviti. Albertus je bil stvar spretno zasukal in je vse nerodnosti izkoristil v svoj prid, češ, prav zato so ga tožili, ker je hotel v samostanu napraviti red in menihe prisiliti, da žive primerno svojemu zvanju. Vizitator Angelus je bil sicer prepričan, da zatiški opat ni tako nedolžen, nego da ima obilo grehov na svoji vesti, ali sprevidel je, da sedaj proti njemu ničesar ne opravi in zato se je zadovoljil s svečanostno obljubo, da spravi Atbertus samo stansko gospodarstvo v red, da bo odslej skrbno in vestno upravljal samostansko premoženje in strogo pazil na red v samostanu. Opat Albertus je vse to rad obljubil. Vizitacija se je končala s tem, da je opat Angelus novic sklical vse menihe v refektorij. Očital jim je Kriza na Ogrskem. Kriza je spravila ▼ ospredje državnopravna vprašanja. V ta namen je konferiral grof Khuen-Heder-vary z ministrom Langom in sekciJBkim načelnikom Thalloczv-jem, ki sta oba vseučiliščna profesorja. V prvi vrsti se razmotrivajo pravice vladarja. Danes dopol dne sprejme cesar zopet grofa Khuena v avdijenoi. Splošno se govori, da se poveri zopet grofu Khuenu sestava kabineta, vsekakor pa se pričakuje, da bo v četrtkovi izvenredni seji stopil novi ministrski predsednik pred državni zbor. Opozioijo je ta vest tako ogov-čila, da je sklenila, da ne pripusti Khuena k besedi ter se mu po potrebi celo zabrani vstop v parlament. V liberalnem klubu vlada veliko razburjenje. Klub se je razcepil v tri skupine. VeČina poslau-cev zahteva, naj se kralj s posebno spomenico opozori, da je narod vsled armadnega povelja skrajno užaljen in da mora to kralj na kak način koli popraviti. Druga skupina je za to, da se morajo narodove pravice v parlamentu samem energično braniti; le mala skupina je za to, naj se počaka. Splošno se sodi, da kralj ne bo hotel izdati posebnega manifesta na ogrski narod, temuč bo le grof Khuen pooblaščen, da poda izjavo v zbornici ali v klubu, s katero se bodo duhovi pomirili. V včerajšnji avdijenci je razložil grof Khuen cesarju vzroke, zakaj je nujno potrebno, da pride cesar takoj v Budimpešto. Cesar je odgovoril, da za sedaj o tem ni govora. Počakati mora, kaj bo sklenila liberalna stranka. Ako bo ta zahtevala ma-djarsko poveljevanje, ne pride v Budimpešto. Cesar je nadalje izjavil, da vztraja brezpogojno pri nemškem poveljevanju, in da tudi principijalne izjave ne bo podal. Politične vesti. — Kakor prijavlja »Mon-tagspresse« bo znana cesarska naredba glede podpor vsled elementarnih nezgod najbrže predmet izvanrednomu zasedanju državnega zbora. Z ozirom na novo katastrofo v planinskih deželah bodo najbrže zastopniki teh dežel zahtevali, da se pomožna akcija raztegne tudi na te dežele. — Nadvojvoda Oton — izgnan z Dunaja? »Magvaroszag« poroča, da se je pri obisku nemškega cesarja splošno opazilo, da je nadvojvoda Oton manjkal. Nadvojvoda biva v Parizu ter je baje zaradi neke diskretne zadeve pregnan z Dunaja. — Boj proti nadškofu dr. Khonu 8e je začel znova. V »Pozoru« izjavlja cela vrsta duhovnikov, ako ne bo rimska kurija po sklenjeni preiskavi odpomngla, pridobili si bodo pomoč duhovniki ostro vse njihove grehe in grdobije in jim končno vsem skupaj naložil primerno pokoro. — Ali ima kdo še kaj pripomniti? je naposled vprašal vizitator, med tem, ko je njegov tajnik že spravljal svoje zapiske. Sedaj je stopil izmed menihov mlad bled mož, Hugon Alba, in mirno in skromno dejal: — Jaz prosim nekoliko posluha. — Govori! — Milostni gospod opat, ste se zanimali za samostansko premoženje in za samostansko gospodarstvo in za nimali ste se tudi za nas nevredne slu Žabnike Gospodove. Naloženo pokoro opravim tudi jaz, dasi sem nedolžen na vsem tem, kar ste nam očitali. Prosil bi pa, milostni gospod opat, da bi se poučili tudi o željah in potrebah in o morebitnih pritožbah kmetskoga naroda, ki spada pod samostan. Vsi navzočniki so bili vidno iznenađeni, tudi vizitator, kajti nikomur ni prišlo na misel, da bi se le v sanjah zmenil za želje kmetskega ljudstva, kaj še za njegove pritožbe. — Ali se Vam zdi to tako potrebno, da me morate opominjati? sami, ako treba tudi la ceno svojega življenja. — Mandate so odložili vsi nemški občinski odborniki v Mor. Beli oerkvi. — Županom v Brnu je zopet izvoljen dr. Avg. Wieser. — Evangelska zveza v Avstriji je imela včeraj shod na Dunaju. Posl. K i sen kol b je proslavljal nemškega cesarja kot prvega protestanta. V odbor je bil izvoljen tudi znani Pogatschnik iz Trsta. — A v s t r o - o g r s k a trgovinska bilanca za mesec avgust izkazuje aktiva 483 proti 289 mil. kron lanskega leta. Uvozilo se je za 134 9 mil. K (9 6 mil. ve6 kot lani), izvozilo pa za 183 2 mil. K (29 mil. kron več. — Ruski car ne pride na Dunaj? »Montags Revue« poroča, da pride ruski car za 2 dni samo na lov na divje koze v Neu-berg na GornjeŠtajersko, kamor ga je povabil cesar. Na Dunaj baje ne pride, ker se boji socialističnih de monstracii. — Novi vežbenik za pehoto je cesar potrdil. — Novo srbsko ministrstvo. Sestavo kabineta prevzame general Sava Gruić, ki obdrži predsedstvo in zunanje zadeve; ii nance prevzame Stojan Protić, notranje zadeve Mi jo Vuić; stavbe Milosavljević, pouk Nikolić, pravosodstvo G e r s i 6. Vojni minister bo ali general Putnik ali pa polkovnik Miletić. — Obravnava zoper srbske častnike-zarotnike se začne danes. Obtoženih je 25 častnikov, med njimi stotnik Novakovi ć, Semovic in Lazarević. Obrav nava bo tajna. Govori e>e, da bo No-vabović obsojen na smrt. V »Narodnih listih« je priobčil dolg zagovor, v katerem prav:, da je bi a dolžnost častnikov, izstopiti proti onim tovarišem, ki so umorili kralja, kateremu so prisegli zvestobo. — Položaj na Balkanu se je zadnje dni ublažil vsled posredovanja velesil ter se ni bati neposredne vojne. Pri Krešni-Zepli je bilo baje 500 Turkov z dinamitom ubitih. — Državnim tajnikom v Vatikanu bo izvoljen kardi nal Gotti. V tem slučaju postane Ram poli a prefekt »Propaganda fide«. — V e n e z u e 1 a n b k i v 1 a d i so poslale velesile svoje t«r|atve. Nemčija tirja 1,417.309, Zedinjene države 10,900000, Angleška, 2,500000 Francoska 16040000, Italija 8,500 000 in Belgija 3,093 800 dolarjev. Misli ob 40-letnici ljubljanskega „Sokola". Pred vsem nas navdaja misel, kako to, da sokolska ideja v Slovencih doslej še ni pridobila za se množice, je porogljivo m zbadljivo vprašal vizitator. Kolikor sem videl, so kmetje lahko prav zadovoljni. — Zunanjost moti, premilostni gospod opat, je pripomnil Hugon Alba skromno, a odločno. Kmetje niso zadovoljni, posebno ne s samostanom — Ne? Lejte si! No, če niso zadovoljni, se jih pa lahko pripravi do zadovoljnosti! S*j v gozdu še rasejo leskovke in te so izvrstno zdravilo za kmt-tsko nezadovoljnost, sicer pa so v samostanu tudi prav obširne ječe, kjer bi te ljudi kmalu obšla potrebna zadovoljnost. Tako se je rogal opat Albertus in s temnimi pogledi motril neustrašno pred njim stoječega H u/ona. Tudi opat-vizitator ni bil prijatelj kmeta. Bil je velikaš, ki je kmeta zaničeval in ž njim delal kakor z živino. BI je v tem oziru enih misli z opatom zatiškim. Gra-ščaki in samostani so v tistih časih kmeta strahovito tlačili in izsesavali in zatiški samostan se je med njimi posebno odlikoval. — Morda nam pa ti lahko poveš, kaj kmetje pravzaprav hočejo? se je vizitator obrnil do Hugona. mase; od kod dejstvo, da se sokolske zastave oklepajo pri nas samo nekater-niki, dočim bi moralo slovensko sokol-gtvo danes v primeri s češkim šteti najmanj 13.000 mož? Temu vprašanja odgovarja misel, da v nas nedostaje rodoljubja, tistega iskrenega, nesebičnega rodoljubja, ki temeljito strokovno izobrazbo izkoristi ne samo za lastno dobrobit, temveč vsporedno in v prvi vrsti za blaginjo narodovo. To velja zlasti o inteligenci slovenski, ki razumeva ali bi vsaj morala razumevati težavni položaj slovenskega rodu, pa vzlic temu — ničesar ne stori, da bi ta položaj po svojih najboljših močeh skušala ublažiti. Naša inteligenca se nam vidi po veliki večini, kakor zastrupljena z nekimi ko-zmopolitskimi nazori, ki so bogvedi na kak način našli pot v naš revni narod ter pomorih nalik strupeni rosi vsa plemenitejša narodna Čutila v srcih celih generacij. Vse narodno-politične težnje se jim vidijo strasna neumnost, ki jo utegne izrigati le se kak idealno navdahnjen osliček; pameten človek skrbi v prvi vrsti za — svoj žep in svoj želodec. Z ljudmi takih naziranj je težko polemizovati. Kaj naj potem rečemo o češkem narodu, ki nas s svojim gmotnim in duševnim bogastvom tako visoko nadkriljuje, a v s e to svoje bogastvo stavlja v službo narodovo ! Kako naj od te inteligence, ki je poklicana v vodstvo naroda, ki pa za ta narod nima srca zahtevamo, da bi se zanimala za abstraktne pojme kakor je zanjo sokolska ideja, da bi proučavala to idejo in se je končno — oklepala. Resnično, intenzivno sokolsko delo poedincev gre pri nas samo za tega voljo tako počasi od rok, ker je razumništvo nezavedno, narodno-indife-rentno, pa tudi indolentno. Množico narodovo bi bilo naglo dobiti na svojo stran, ko bi bilo dovelj učiteljev in voditeljev. Kaj pa nam koristi množica, Če ne moremo za vsakih šest mož postaviti učitelja, voditelja?! Kaj premore množica, če ž njo ni inteligence? ! Inteligenca slovenska po veliki večini nima zanimanja za sokolsko ide j o, ker je ne pozna in obratno — ne pozna sokolske ideje, ker se ne zanima zanjo, ki ji je ljubezen do rodu — mati. Koliko štejemo v naših vrstah srednješolskih profesorjev, ljudskoŠolskih učiteljev, državnih in deželnih uradnikov, I TJ in M U doktorjev, trgovcev in industrijcev, visokošolcev in akademikov? — Redko so ti stanovi zastopani: največ naših Sokolov pripada obrtnemu stanu, pomožnemu oso-bju trgovcev, pomožnemu osobju liberalnih poklicev ter delavstvu. In že iz tega slednjega razloga opravičuje marsikdo, ki si domišlja, da pripada inteligenci, svojo odsotnost. Takemu človeku niti ne očitamo borniranosti, ampak rečemo le: ti govoriš tako, ker ne ljubiš svojega rodu in ker ne poznaš vzvišenosti sokolske misli. Tafco vsaj spoznam, če je res potrebno tudi kmete zaslišati. — Potrebno bi bilo, Vaša milost, jako potrebno, je dejal Hugon Alba. Naš slavni red je prišel kot apostol miru in kot posredovalec kulture v te kraje in pridobil si je velikih zaslug. Naši predniki so prej divje ljudstvo teh krajev seznanili z nauki Izveličarjevimi in jih pripravili do kristijanskega življenja. Naši predniki so delali pota, so obdelavah polja, so učili ljudstvo gospodariti. Toda čim bolj se je množilo samostansko premoženje, toliko bolj se je ns š red odtujeval svojemu poklicu. Danes ni naš red več učitelj in dobrotnik ljudstva, danes smo podobni mrčesu, ki razjeda sadno drevje. — Ti nesramnež, je zakričal opat zatiški in ves razjarjen planil izza mize. Kako se drzneš kaj takega ziniti? — Pustite ga govoriti, je dejal vizitator. — Kako se drznem kaj tacega govoriti? je dejal Hugon Alba. Zapisano je: Ljubite resnico, hčerko božjo. Naj se zgodi z menoj kar koli, resnica mora na dan. In če me DokajŠna večina slovenskega rodu I in to ne ravno priprostega naro*da, j{ mnenja, da je Sokol le v štafažo 14 rodnim veselicam, društvo pa, da pod-pira gimnastični šport poedincev v dru. štvu. Še danes se jim vidi, kakor da je naša telovadba nakaj sila umetni-^ kar zamore biti le last posameznikov. Še danes ti ljudje ne vedo, da je lovadba po sokolskem sestavu uredba, ki zamore, pa tudi mora p. stati last vsega naroda, zakaj le tem načinom zamorejo njene bi dejne posledice vplivati ne samo na posamičen organizem, temveč na -kupen narodov sestav. Vara li je ne znano še, kako ravno naša telovadba posredno vpliva na duha, značaj, nravnost? Glejte v naše telovadnice in kažemo vam primere, kako je priši; telovadnico dečko neokreten, šibk značaja, lenega duha in krhke nravi] nosti; a danes je zal mladenič, ne I vpognjenega značaja, vedrega duhaJj Ravno sokolska ideja uči, da se nji omejiti samo na mehanično veŽbanjeJ telesa, temveč mora s telovadbo kari ob enem hoditi vzgoja duha u j duše. Mislite si pa sedaj veliko rti slovenskega naroda samih takih n značajev, telesnih in duševnih kor«, kov, kje je sila, da bi jih premog Narod kakor tak, postane narod krepi kih mišic pa tudi silnega duha m zi duše. Tak narod se ne vda lenobi, ne I zapade letargiji, zahoče se mu najirej v svobodo, v zlato bodočnost. Vse I govo delo, vse mišljenje skuša d I ta cilj; le tak narod pa je vrt I tega cilja. Mislimo si nadalje, da je r. I slovenski kmetovalec, slovenski obrtuikl in trgovec zdrav po duši, krepak \,M telesu; — kje je najti objestnega t I da bi zamogel le samo en dau I jedati kruh domačinu bistrega viJal zdravega uma? Naša pot vodi torej končno dol gospodarske in duševne nx;t.| mosvoje slovenskega rodu, kari pomeni toliko, kakor zmaga sloveusk g I nad tujim življem. Misel na to zra^ol nas bodri v delu našemu. Razumniki, zdramite se! V I vrste, ako vam je mari sreča nun I Vidite, da sokolska misel ni samo ab-l strakten pojem, temveč pozitivu I delo, katero ne more ostati bral vspeha. Ako ste iskreni rodoljubi ter sol vam znani cilji in smotri sokolskemnl delu, tedaj vas ne more zadržavati nol bena ovira, nobena sila, da se ne bi 1 vi posvečavali temu delu. Ako u storite, a vzlic temu pravite da ste r doljubi, potem vam prav po sokolski I odkritosrčno povemo, da lažete, Is okolici svoji, pa samemu sebi! I Dnevne vesti. V Ljubljani. 22 septemb-a. — Osebne vesti. Sodni tajnik Ivan Kavčnik je imenovan sodnim svetnikom za Ljubljano. -1 zadene za moje besede največja nesreča na zemlji, to vendar vem, di bom pred Bogom zanjo povišan. — Torej povej, kar imaš povedati, se je nejevoljno oglasil vizitator. — Naš samostan je največja nesreča za ljudstvo. Kmet dela, kakor živina, žanjemo pa mi, ki ničesar ne delamo. Samostansko premoženje je veliko. Ko bi mi živeli kristijantlti, bi lahko več kakor polovico ražalili med ubožce. A tu živimo potratno in razuzdano — — Prej si pa rekel, da nisi kril tistih grehov, ki tem Vam jih očital, ga je prekinil vizitator. — Storil nisem nobenega takega greha, a kriv sem vendar, ker sem molčal in gledal, kar se je pred mojimi očmi godilo. Resnica pa je, da v samostanu Živimo potratno id razuzdano, med tem ko kmet včaaib še za sol nima. In samostan tirja od svojih kmetov več dela in večje desetine, povrh pa izsiljuje še iz njega denar za odpustke, za maše in ode naše in gorje umirajočemu človeku, ki ima kak zlat pri hiši — na smrtni postelji ga straše s hudičem in 1 peklom toliko časa, da mu vzamejo. Dav&ni pristav Ignacij P e r h a v o je in^enovan davčnim kontrolorjem; rudarski pristav v Ljubljani Oton Brunnbauer pa rudarskim ko misarjem. — Falsificirane izjave. »Slovenčevo« uredništvo je naročilo duhovnikom, naj izposlujejo pri klerikalnih občinskih odborih izjave za splošno in enako volilno pravico in naročilo jim je, naj pošljejo te izjave zanesljivo tako, da jih »Slovenec« lahko priobči še pred no se snide deželni zbor, namreč v soboto in ponedeljek. Klerikalci so gojili sladko nado, da bo odmev njihovega poziva sijajna manifestacija, da se oglasi nekaj sto o b č i n, a ta sladka nada je žalostno splavala po vodi. Došlo je le jako malo izjav, ase glede teh smo danes prepričani, da je med njimi mnogo falsificiranih. Že včeraj smo priobčili brzo javko več občinskih odbornikov turjaških, ki so konstatirali, da občinski o dborturjašk i sploh ni sklenil nikake izjave za splošno in enako volilno pravico in da je tudi ni mogel skleniti, ker ni imel seje. »Slovenec« je torej sleparil javnost in da bi mogel slepariti, je falsificiral izjavo. Pa turjaški slučaj ni edini. V sobotnem listu je imel »Slovenec« tudi telegram iz Studenca, da je ondotni občinski odbor sklenil resolucijo za splošno in enako volilno pravico. Resnica pa je, da občinski odbor v Studencu že dva meseca aliveč ni imel nobene seje in tudi zadnji ted en ne; resnica je torej, da občinski odbor v Studencu ni sklenil nikake izjave, da je »Slovenec« tudi v tem slučaju sleparil javnost z navadno f a 1 s i f i k a o i j o. In vzpričo takih sramotnih sleparstev naj nižje vrste se predrzne »Slovenec« pisariti, da »ljudstvo govori«. »Ljud stvo» ničesar ne govori, le »Slove nsc« in njegovi duhovniki sleparijo. Včeraj se »Slovenec« že več ni upal pisariti, da so občinski odbori sklenili izjave, nego pravi, da BO mu nekatera županstva poslala izjave. Mogoče je že, da je kak za bit klerikalni župan podpisal izjavo, ser je to od njega zahteval fajmošter, ne da bi vedel, kaj podpiše, ali župan še ni občinski odbor. Kakor se vidi, so klerikalci uprizorili veliko sleparijo, kakršne bi se sramovala vsaka poštena stranka. Prosimo vse somišljenike, naj nam udi iz družin občin sporoče, če je mel dotični občinski o d b o r sejo in je sklenil dotično izjavo, ali če je »Slovenec« sleparil. — Značilna peticija. Na deželni zbor je došla danes naslednja peticija: »St 139. Slavni deželni zbor Vojvodine Kranjske! Podpisani občinski odbor je v svoji seji dne 20 septembra 1903. sklenil, naprositi slavni deželni zbor vojvodine Kranjske, d a ne spremeni volilnega reda v deželni zbor kranjski in deželnega reda v smislu kar ima Ljudstvo nas kolne in mi smo to zaslužili. Med zbranimi menihi je nastala velika nevolja. Gnetli so se okrog Hugona, mu ugovarjali, dvigali pesti in ko bi jih ne bila oba opata brzdala s pogledi, bi bili Hugona gotovo pobili. Ta pa je stal mirno in ponosno «redi razljuČene množice in ji z mo gočnim glasom zaklical: — Bog mi je priča, da sem še premalo povedal. Samostan izkorišča kmeta, menihi zapeljujejo kmetske žene in hčere v nečistost, in ko bi Bog poslal ogenj in žveplo nad ta samostan, bi bila to zaslužena kalen. Zato pa Vas prosim, premilostni goepod opat, poskrbite, da se menihi zopet posvetijo svojemu zvanju in da nastanejo druge razmere. — To se zgodi, moj zgovorni sinko, je dejal vizitator in obrnivši Be do zatiškega opata pristavil: Z* sedaj pa blagovolite poskrbeti, da se tega vročekrvnega mladeniča spravi » trdno in varno ječo. Ob kruhu in Vodi ga ho že minila sedanja obsedenost in potem se pomenimo dalje. splošne in enake volilne pravice, ker enaka in splošna volilna pravica ni želja ljudstva. Rova, 20. septembra 1903. (L. S.) Jerman, župan, P. Stare, Peregrin Rode, Miha Zupane, Peter Svetlin. — Kurnik za žurnaliste I Nova deželnozborska dvorana je bo gata in sijajna, da jo je veselje pogledati in gospodje poslanci bodo lahko široko in komodno sedeli, tako da bo oče Pakiž prav lahko »akul žvota v aržet« prišel. Toliko slabše pa je preskrbljeno za žurnaliste, torej za tiate ljudi, ki so vendar glavni p omočn i k i d ež el n ega zbora, za tiste, ki obveščajo vo-liloe o dogodkih v deželnem zboru. V vsakem parlamentu na svetu se poskrbi pred vsem za žurnaliste, saj imajo ti naj na p or-nejše delo, samo v kranjskem deželnem zboru se je nanje na zadnje mislilo. Za žurnaliste se je odločil kurnik, za tiste, ki hodijo k sejam zijala prodajat, pa udobne in prostorne galerije. V Ljubljani imamo tri dnevnike, ki so redno v deželnem zboru zastopani, poleg tega še polno družin listov — a za vse žurnaliste se je določil kurnik, ki ni nič večji kakor kako stranišče. Za vse žurnaliste je določena ena sama mizica. Nikari misliti, da je to po stena miza, to je nekak »Rauch-tisehoben«. Povrh je prav pred kur-nikom za žurnaliste napravljen še nekak grb, menda zato, da bi žurna-listi prav zanesljivo ničesar ne videli. Ta kurnik je naravnost škandal, kaj takega na celem svetu ni dobiti. Za danes se omejujemo na konstatiranje tega fakta, če pa se do prihodnje seje ne poskrbi primerno za žurnaliste, bodo ti tudi vedeli, kako jim je nastopiti. — Deželni dvorec. V da našnji seji deželnega zbora je dež glavar navedel natančne podatke o zgradbi novega dež dvorca. Stroški so znašali okroglo 900000 K. Kdo je izvršil posamična dela in za kako ceno, navedemo jutri, za danes le omenjamo, da je krasni meblement deželnozborake dvorane oskrbela firma J Naglas. — Učiteljske vesti. Izprašana učiteljska kandidatinja gospica Marija Brolihova je provizorično nastav Ijena v VrabČah v kočevskem okraju. — „Dramatično društvo" nas je naprosilo, da naznanimo vsem diletantovskim gledališkim družbam in društvom na deželi, da se od začetka sezone ne izposojajo iz gledališke gardarobe kostumi pod nika-kimi pogoji ter da je možno dobivati igre iz repertoirja slovenskega gledališča le v prepisu, ne pa v originalu. Slovenska »Talija« pa se dobiva pri L. Schwentnerju v Ljubljani. — Slovensko gledališče. Na razna vprašanja, zakaj se začne sezona šele 1. oktobra in ne, kakor prejšnja leta, že koncem septembra, nam javlja odbor »Dramatičnega društva«, da se zgodi to le vsled odredbe deželnega odbora, ki je zavaroval gledališče od 1. oktobra nadalje. Lože je prepustil deželni odbor »Dramatičnemu društvu« tudi letos za običajno odškodnino. Naročila na lože sprejema dnevna bla-gajniČarica v Šešarkovi tabakarni. Sezona se otvori s francosko veseloigro, v kateri nastopi skoraj ves dramski ensemble. Ker so se nabavile tekom počitnic tudi razne, jako lepe nove dekoracije (kulise, prospekti in nastavki), pridobi letos tudi zunanja oprema drame in opere. — Požar. V Stanežiču je 6. t. m. jelo goreti v podstrešju hiše Ivana Pavlica. Ogenj je uničil podstrešje, nekaj pohištva in sena. Skoda znaša okoli 1000 K in je z zavarovalnino pokrita. — Iz Moravč se nam poroča: Kakor opazujemo, se nekateri v tujini živeči gospodje jako zanimajo za spomenik, kateri se namerava prihodnje leto postaviti našemu rojaku in duševnemu v elikanu baronu Vegi. Danes je bil tu g. Bezeljak, c. ar. major iz Dunaja. Gospod Fri-dolin Kavčič, o. kr. stotnik na Dunaju, kaj marljivo vabi svoje gg. tovariše, da bi prispevali za tako vzvi- šen namen, za spomenik neumrlemu sinu uboŽnih slovenskih starišev. Naša ponižna prošnja in srčna želja je, da bi tudi v domovini živeči Vegovi Častilei posnemali Vegovega biografa g. Kavčiča; kajti le na ta način bodemo zamogli doseči svoj namen. — Uboj. Alojzij Boje in Anton Perše sta 16. t. m. napala v Dulah Frana Gregorčiča iz Dolenja s kolmi. Gregorčič, ki se ni mogel braniti, je dobil na glavo tako močan udarec, da mu je počila čepinja in da je 18. t. m. umrl. Oba napadalca so orož niki prijeli ter ju izročili sodišču v Mokronogu. — Zakonska Bratuša nedolžna. Opetovano smo se že ba vili, zlasti v zadnjem času o zagonetnem kriminalnem slučaju Bratuša. Poročali smo, da so v novomeškem okraju nedavno tega prijeli mlado deklico, ki je zatrjevala, da je hči v Mariboru v zaporu se nahajajočih zakonskih Bratuša. Ta trditev se je izkazala kot resnična. S tem je stopila ta zadeva, o kateri se je že toliko pisalo, v velesenzacijonalni stadij, sodišče pa je bilo postavljeno pred nenavadno zagonetko. Kakor je znano, je bil pred dvema letoma prijet čevljar Bratuša iz Majšperga, ker je bil na sumu, da je umoril svojo hčerko, katero so že tri tedne pogrešali. Pri hišni preiskavi, katero je sodišče odredilo, je našla komisija v neki skrinji krvavo hčerkino obleko, v peči pa skoro zgorele kosti, o katerih so izvedenci trdili, seveda ne s popolno gotovostjo, da so človeške. Bratuša je nato pred sodiščem izpovedal, ne da bi njegova žena, kojo so tudi zaprli, ugovarjala, da je nekega dne našel svojo ubeglo hčerko v gozdu onemoglo; k^r je bila že tako oslabela, da bi itak ne mogla več dlje časa živeti, jo je zaklal in jo nesel domov. Dom v prišedši sta mrtvo truplo skupno z ženo razkosala v pet delov in jih spekla v peči. Nato sta to pečeno meso tudi po-vžila. Tej izpovedi je sodišče, dasi je nosilo na sebi pečat neverjetnosti, verjelo tem bolj, ker je bilo več takih momentov, iz katerih se je upra vičeno smelo sklepati na resničnost Bratuševe izpovedbe. Zakonska Bratuša sta bila na podlagi tega priznanja spoznana krivim ter obsojena na smrt na vešalih. Cesar pa ju je, dasi se tega ni pričakovalo, pomi-lostil v dosmrtno ječo. — Preteklo soboto se je sodišče v Mariboru na novo bavilo s tem zagonetnim slu čajem. In izkazalo se je jasno, d a je bila ona grozovita izpoved čevljarja Bratuše le izrodek razgrete in bolne domišljije. Pokazalo se je, da kri na dekletovi obleki nibilačloveška, ampak svinjska, in da tudi ožgane kosti vpeči niso bile Človeške, marveč svinjske. Kri je prišla na obleko, ker je Bratuša na skrinji, v kateri je bila shranjena, nekaj časa preje zaklal svinjo in meso te svinje je nato pekel v peči, kjer so našli potem že ogorele kosti, katere so izvedenci smatrali za človeške. T o so pač morali biti izborni izvedenci, ki so tako imenitno u m e1 i ločiti človeško kri od svinjske in človeške kosti od svinjskih! Vsa Čast takim izvedencem Tudi Bratuša je sedaj priznal, da ni umoril svoje hčerke. Na vprašanje, zakaj si je izmislil take grozovitosti, je odgovoril, da so ga v to prisilile d o i -žitve in sumničenja, katerim se ni mogel z dovoljnim i argumenti upreti, in da seje vsled tega udal misleč, da je bolje trpeti ne dolžno na tem svetu, kakor pa na onem. Iz tega bi se dalo sklepati, da so one grozne izmišljotine bile deloma tudi plod sugestije! Zakonska Bratuša sta bila, ko se je izkazala njiju nedolžnost, oproščena. Bratuševa žena je bita takoj izpuščena iz zapora in je odšla na kliniko v Gradeo, ker je v ječi zbolela na očeh. Bratušo samega pa so še pridržali v zaporu, ker bo se moral še zagovarjati radi obrekovanja svoje žene, katero je dolžil, da mu je pomagala pri umoru hčerke. Tako se je torej končala ta senzacijonalna afera! Radovedni smo, ali bodo sedaj one nemškečasnikarskehijene, ki so svoje dni na na j pod 1 e j š i in najnesramnejSi način blatile in zasramovale cel slovenski narod baš z oziromna ta slučaj imele toliko čuta dostojnosti in časti vsebi, da bodo preklicale in obžalovale ona nečuvena brezstidna obrekovanja,s katerimi so s ciničnim zadovoljstvom slikale slovenski narod kot rod surovih kanibalov, da so se neuki ljudje kar zgražali pred nami — barbari f! Torej vi nemški listi, ki ste nas Slovenee zairamo vali na vsa usta — brea povoda, ako imate le še iskrico časti v sebi, dajte nam zadoščenja za te podle neosnovane Žalitve! Toda naš apel bode najbrže ostal zaman! Ljudje okoli »Deutsche Wacht«, »Marburger Zeitung«, »Grazer Tag-blatt« itd., katere navdaja samo brezmejna mržnja do vsega, kar je slovensko, so že zdavna zgubili vsak čut poštenosti in dostojnosti! — Hov motorski mlin. V Podtaboru v kočevskem okraju na merava posestnik Jernej Pogorelec zgraditi nov mlin z bencin motorskim obratom. O prošnji o stavbenem do dovol.enju se bode komisijonelno razpravljalo 26. t. m. na licu mesta. — Iz Novega mesta se nam piše: V nedeljo 20. t. m. zasvirala nam je naša godba nekaj prav lepih komadov. Med drugimi koračnico »Ne udajmo se«, katero je zložil od lični naš glasbenik g. Parma — kateremu tem potom čestitamo! Godba je igrala to skladbo z vso preciznostjo, za kar gre v tem oziru pohvala našemu vrlemu kapelniku gospodu Emeršiču. — Iz Rajhenburga se nam piše: K dopisa, ki je izšel v št. 215. pod zaglavjem „Izgled zavednosti" je treba še pripomniti, da je naš klerikalni župan Presker naročil od celjskega Rakuscha ne morda kako navadno tehtnico, nego veliko cestno tehtnico, na kateri se tehtajo velike reči, vozovi, živina itd. Za to že naročeno vago štela bode občina 1600 K — torej lepo svoto. Ali ni sramotno, da katoliško narodni župan take reči naroča pri tako strupenem sovražniku, kakor je celjski Rakusch. — Predrzen tat. Včeraj po poludne utihotapil se je zloglasni tat Ivan Pavhc iz Kosez v klet trgovca Antona Stacula v Selenburgovih uli cak, odprl s silo vrata in ukradel iz kleti dve šunki, dve steklenici vina in kos sira. Trgovec Stacul je tatvino takoj opazil in je tata sam zasledoval. Na Valvazorjevem trgu ga je dohitel in prijel, tat pa se mu je iztrgal iz rok in mu ušel. Ljudje so videli, da se je Stacul ruval s tatom, pa nthČe mu ni prišel na pomoč, da bi bil tatu obdržal. PavliČ je pustil v Staculovih rokah havelok in je zbežal. Pod ha-velokom je imel v torbici ukradeni sir in potico, šunko je bil že nekje v Gradišču spravil. Pavlic ima na vesti več tatvin, med tem tudi ono pri trgovcu Miklavcu v Špitaiskih ulicah in ga policija in žandarmerija zasledujeta že dlje časa, pa ga ne moreta dobiti v pest. — Romarski vlak. Včeraj popoludne pripeljalo se je v Ljub liano 500 romarjev iz Palestine. Romarji so bili iz Tirolskega, Bavar skega in WUrtenberškega. — Pod vozom. Hlapcu Andr. Podgorniku v Vojskem pri Idriji so se splašili konji in je on padel pod voz. Kolesa so mu šla čez obe nogi in čez glavo. Obe nogi ima zlom ljeni in na glavi je težko poškodovan. Ponesrečenca so pripeljali v deželno bolnico. — Male tatvine. Hlapcu Aloj ziju Dernovšku v Metelkovih ulicah št. 27, je v noči od 21. na 22. t. m. neznan tat ukradel iz hleva dva suknjiča, hlače, telovnik, klobuk in srajoo, v vrednosti 30 K. — Hlapcu Blažu Kregarju na Radeokega cesti štev. 1, je odnesel tat iz hleva visoke črevlje, vredne 20 K in telovnik. — Pobegnil je dne 12. t. m. od dela na Sv. Petra cesti prisiljeneo Ivan Sever iz KoŠane, v političnem okraju postojinskem. — Zaprli so prodajalko peska Marijo KeOrovo iz Podmolnika, ka tera je na sumu, da je pri prodajanju peska p i hišah kradla. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 70 Kranjcev in 50 Hrvatov. — Iz Amerike. Danes zjutraj se je pripeljalo iz Amerike 30 oseb Došleci so bili vsi po več let v Ame riki in so prišli sedaj nazaj obiskat svoje sorodnike. — Izgubljene in najdene reči. Služkinja Marija Štefie v Nunskih ulicah, je izgubila včeraj na poti po Nunskih ulicah in po Kongresnem trgu denarnioo, v kateri je imela okoli 12 kron denarja, 4 svetinje in rožni venec — Kuharica Marija Oso-hn na Karlovski cesti št. 30, je izgubila na poti od Starega trga, po Mestnem in Pogačar|evem trgu in po Šolskem drevoredu črn svilnat dežnik. — Franc Zaje, sprevodnik v pokoju, stanujoč na Sv. Petra crsti št. 52, je našel danes zjutraj na južnem kolodvoru denarnico z manjšo svoto denarja. — Koncert. Danes koncertu jeta v restavraciji pri »Črnem orlu« v Gosposki ulici Štev. 3 akordeon-virtuoza Renči in Turco. Začetek ob 8. uri. Vstop prost — Hrvatske vesti. Nova eerkev v Krapini je dogotov-1 j eva in bo posvečena 27. t. m. — Telefon v Novi. V primorskem mestecu Novi, kjer se je pred nekaj dnevi otvorila telefonska zveza, je zaznamek abonentov tiskan samo v madjarskem in italijanskem jeziku, kar je obudilo splošno ogorčenje pri abonentib. — Obletnico bitke pri Senkoviću in Bandin Odžaku je slavil včeraj peŠpolk St. 78 v Oseku. — Nevaren samomorilec. V Zagrebu se je mlad zakonski mož obesil na strop, vzel meč v roke in mahal ž njim okoli sebe, da bi ga nihče ne mogel rešiti. Ljudje na dvorišču so to zapazili in hiteli v sobo, a nihče se ni upal oboroženemu samomorilcu se približati. Sele kose je onesvestil, prerezali so vrvico. Ko je pa nesrečnež zopet ulovil nekaj sape, zgrabil je na tleh ležeči meč in zapodil vse navzoče iz sobe, hoteč še enkrat poskusiti s samomorom. K sreči sta prišla dva stražnika, ki sta moža spravila v bolnico. — Smrtna obsodba. Na smrt je bil obsojen brivski pomočnik Ivan Mija-tovio iz Novih Karlovcev, ker je ubil kmeta Ivana Plavšina s sekiro in mu potem vzel 70 K. — Zabranjena javna skupščina. Kr. kotarska oblast je zabranila javno skupščino v Valpovu, češ, da se smejo obdrža-vati skupščine samo ob delavnikih. — Most čez Dravo pri Dolnjem M o hol c u. Danes si je ogledala komisija mesto, kjer se bo gradil most. Z delom bodo pričeli pričetkora prihodnjega leta. * Najnovejše novice. — Demonstracije zoper grofa Štefana Tiszo so se primerile v Vel. Varadinu pri konjski dirki. Zvečer so demonstrantje razbili vsa okna na grofovem stanovanju. — Bombo so našli v vojašnici 23. polka v Suboti. Bomba je bila tako močna, da bi bila raznesla celo vojašnico. — P i-satelj Ibsen je neozdravljivo bolan. — Ustrelil se je v Belgradu gardni nadporočnik Milovan Georgjević, ki se je hotel poročiti z ločeno ženo bivšega vojnega ministra Vašića, kar pa so mu sorodniki branili. — Cesar je podaril za pogorelce v Monaszter-zyski 6000 K. — Zgorela je vas Kravjan v Cipškem komitatu. Zgorel je tudi neki starček. — M u z i k a 1 i -čni cesar. Nemški cesar je sprejel koroškega glasbenika Koschata, hvalil njegove napeve ter mu je tiho zabren-Čal neko melodijo. — Samomor — cele rodbine. Trgovec Ernest Schmidt je skočil s svojo ženo in tremi odraslimi hčerkami v jezero pri Moua-kovem. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 22. septembra Poslanska zbornica bo jutri najprej razpravljala o cesarski naredbi glede podpor oškodovancem. Dunaj 22. septembra. Ministrski predsednik Korber je bH danes zopet v avdijenci pri cesarju. V nemških političnih krogih se trdi, da so te avdijence v zvezi z novo ministrsko krizo. Khuen-Hedevary skuša namreč izposlovati izjavo, ki naj bi ublažila cesarjev armadni ukaz. Temu se upira Korber, češ, da bi v slučaju take izjave imel v parlamentu vse Nemce proti sebi. Tudi Khuen Hedervarv je bil danes pri cesarju v avdi-jenci in bo popoldan še enkrat sprejet Dunaj 22. septembra. Nemški nacijonalci so deželnemu maršalu sporočili, da jih zaradi postopanja deželnega odbora proti posl. Volklu in proti mestu Št. Polten ne bo več v deželni zbor nego da bodo vstrajali v abstinenci. Dunaj 22. septembra. Deželni zbor je sklenil izreči cesarju zahvalo za znano armadao povelje. Beligrad 22. septembra. Pri volitvi v narodno skupščino je bilo izvoljenih 80 zmernih ra-dikalcev, 65 neodvisnih radikalcev, 15 liberalcev in eden socialist. Beligrad 22. septembra. Ker so volitve v skupščino končane, je ministrstvo odstopilo. Novo ministrstvo sestavi skoraj gotovo Sava Gruič. Beligrad 22. septembra. Turški poslanik Fethy paša je skušal pridobiti Srbijo za alijanco s Turčijo ali da ostane v slučaju bolgarsko-turške vojne neutralna, London 22 septembra. Vlada je poslala pet vojnih ladij v Solun. Bonna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v Ljubljani. DnMlni kunri dunaj. borze 22. septembra 1903. (Saloabenl papirji. ' Dan m Biftffo fftf/t majeva renta . . . t"9*/o srebrna renta . . . 9935 99 55 ! 99 30 99 50 i° o avstr. kronska renta . ! 9980 100 — !•/. „ zlata „ . * 119 25 11945 |«/0 ogrska kronska „ 96 60 96 70 •Vo t« ^ata „ 117 — 117 20 ft°/o posojilo dežele Kranjsko i1,° o posojilo mesta Spljeta 4V.°/o „ „ Zadra 99*76 100 75 100 — —•— 100 — —■— IV«q/obo8.-herc. 2el. pos.:i902 t7o Ceaka de2. banka k. o. 9915 10015 99 00 99-80 *°/q n v ii 2« °* 41.,0 o zast. pis.gal. d.hip. b. 99'60 99-70 101'— 10130 t'/i8/. pefit. kom. k. o. z 1C5 10 105 40 i1 s° o zast. pis. Innerst. hr. ■V/o n i. ogr. centr. 101 — 102 — deželne hranilnice 100 — 101-— il/i°/o zast' Pis- o&r- bip. b. •V/o obi. ogr. lokalne Zo- 100 — 10030 leznice d. dr. . . . 100-— 101-— i V/o n češko ind. banke 100 25 101-25 i°/o prior. Trst-Poreč lok. žel. ; 98 50 l°/0 „ dolenjskih železnic 90 — 9950 8% M juž. 2el.knp.ViVi i V/o av. pos. za Zel. p. o. 302- 303 - 100*10 3 loiio Srečke. Srečke od teta 1854 . . . 170 — g 179 — ti m n 1880Vi • • 181 — 183 — h ii ii 1864 • • • 243 - 246 — 163 25 155 25 zemlj. kred. I. emisije 287 — 293 — i n n« ii 277 — 281 — c grške hip. banke . 269 — 263 — M srbske a trs. 100'— 81 — 85*— „ turske ..... 117- 118 — Basilika srečke . . 18 60 1960 Kreditne . . • . 438 — 443 — Inomo&ke a . . 83 — 87 — Krakovske a . . . IT- 8P— Ljubljanske ■ • • • 70- 7250 Avstr. rud. kri*a > ... 63- 53 80 Ogr. ,| t( a • • i 25 75 2675 Budolfove . . . . 68- 72 — Salcburske ■ • • • 76 — 80 — Dunajske kom. . . . . 485 — 495"— Delnice^! Južne železnice t . • 79 — 80 - Državne železnice. . r . 641 75 642 75 AvBtro-ogrske bančne del. 1665 — 1574 — Avstr. kreditne banke . . 637 50 638 25 Ogrske ■ . Zivnostenske a . . 695 — 260 50 697 — 25150 Premogokop v Mosta (Brux) 645 - 655'— 359 — Pražke želez. ind. dr. . . 1644- 1654'— 44150 442 50 Trboveljske prem. družbe . 378- 380 — Avstr. orožne tovr. družbe i 348 — 350 — Češke sladkorne družbe 147 — 160-— Valute 11-35 11-40 19*03 19C6 80 marke 2347 23 53 2394 24— 117 32 .117-60 Lpaki bankovci..... 95- 9520 253- 253 75 Dolarji ........ 484 —'— za 50 kg K 7-52 Žitne cene v Budimpešti. dne 22. septembra 1903. Ttnula. Pšenica za oktober . april 1904. oktober . . april 1903. . sept. 1904 . maj 1904 . . oktober . . april 1904. . Vzd ržno. Rž Koruza n Oves 50 50 50 50 50 60 60 7-75 624 653 613 538 544 672 Umrli so v Ljubljani: Dne 18. septembra: Helena Bari, delavčeva žena, 40 let, Hranilčična cesta 6t. 6 Morbos Prigthi chron. — Leopold Stibil, klepar, 50 let, Rožne ulice št. 8, ietika. Dne 19. septembra: Ana Železnikar, delavCeva hči, 31/« mes., Emonska cesta 6t. 4J-Catarrh. gastro in testin V hiralnici: Dne 21. septembra: Terezija Juteršek, delavka, 69 let. ostarelost. Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 806-2. Srednji sraćni tlak 786*0 mm- Sept. | Čas opazovanja Stanje barometra V TTtm, e «* Ve* rovi Nebo 21. 9. zv. 7416 12-6 al. jvzhod jasno 22 7.2]. 742 7 115 si. szahod oblačno 7429 166 ar. jjvzh. del.oblač. ■ 1 Srednja včerajšnja temperatura: Vtvt normale: 141°. Mokrina v 24 uran -. o o mm. Sproj3ML©jO se pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni zavarovalni potoval«. Ponudbe naj se pošljejo pod „zavarovalni potovaloi" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2425—3) Alojzij Luznik na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre harmonij« domačega in amenkanskega sestava, kakor tudi nine in pihalne Mtroje. — Daje se tudi na obroke. Ceniki na zahtevanje 20 brezplačno. 1294 Angeljnovo milo JKarzeljsko (belo) milo. fc aru m ko (872-49) sta najbolj koristni štedilni mili Dobivate ju po Špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. Zahvala. Vs&n p. n- gg. tovarišem in prijateljem, ki so mi čestitali povodom mojega odlikovanja, 6" rekam najsrčnejšo zahvalo. Črnomelj, 2t. septembra W0j. 3cr5inouić ravnatelj. (2493) Froda se enonadstropiia hiša s špecerijsko trgovino in trafiko ter s precejšnjim vrtom v ljubljanski okolici. Vofi se izve pri g. Dobnikarju v Spodnji šiški štev. 96. (2494—1) V občini Vrtonelio, okraj Buje v Istri, se je letos vinski pridelek izborno obnesel, vina bode dosti in dobro, ker so lege najboljše. Cone so zmerne. (2491—1) Kdor želi kupiti grozdje ali vino. naj se obrne na podpisanega, kateri daje drage volje pojasnila. Josip Šauro posestnik vinogradov in vinski posredovalec. Vrtonelio h. št. 140, okraj Buje v Istri. Dobro izurjena natakarica vešča slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, se sprejme takoj v večjo gostilno na deželi. _Kje? pove upravništvo ,Slov. Naroda'. Pisarja (2492-D sprejme takoj notar Hudovernik v Kostanjevici. 4 pari čevljev za samo 2 gld. 50 kr. se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških in 1 par ženskih rujavih čevljev za vezati, z močno zbitimi podplati, najnovejše facone 5 dalje 1 par moških in 1 par ženskih modnih čevljev z robom, elegantnih in lahkih; vsi 4 pari za samo 2 gld. 50 kr. Pri naročilu je treba le dolžino naznaniti. Pošilja se proti poštnemu povzetju. Zaloga Čevljev Ch. Jangwirth Krakov 3. Poštni predal 29. Zamena dovoljena; za nengrajajoče se vrne denar. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Is7ad is ▼eax veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod lz Ljubljane ju?, kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monako vo, Ljubno, čez Selzthal v Attsseo, Solnograd, Cez Klein-Reirling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, Cea Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Kleir-Reitling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L*psfco, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih od 3L maja. — Ob 3. ari 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monako vo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bre-genc, Čarih, Genevo, Pariš, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osebni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri b m popoiadne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jnž. \ol. Proga li Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo. Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Stavr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni vozovi I. in II. razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz. Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ub 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthai iz Inomosta, čez Klein-Reifling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praz-nikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1. julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga iz Novega mesti in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. koL v Samnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoiadne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Pnhod v LJuoljano drž. kol. Is Kamnika. Me&ani vlaki ; Ob b. on 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m in ob 9- uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih. (1719J k rednemu o "bčnemu s "boru .Gremija trgovcev v Cjubljani' dne 25. septembra t. I.f ob treh popoldne v mali dvorani »Mestnega doma". rod: L) Prememba pravil. 2.) Polaganje računa za leto 1902 3) Odpis dolga gremijalnega sklada gremijalnemu šolskemu skladu. 4.) Proračun za leto 1903 in predlog na pokritje primanjkljaja z dohodki gremijalnega šolskega sklada proti poznejši odobritvi. 5) Raznoterosti. (2445-3) Ljubljana, dne 17. septembra 1903. Leopold Btlrger. mm v najboljdi legi, v kateri je trgovina b špecerijskim blagom, tobakarna in gostilna z žganjetočem, obstoječa že 70 let, v vel'kem industrijskem trgu na Spod« Štajerskem, se radi visoke starosti post-suice po ceni in pod ugodnimi pogoji proda. Potreben kapital 3—4000 crld. Ponudb« pod : „Zagotovljena eksistenca 999" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2495—1) Janeza Jrdine ^branih spisov je pravkar fešla prva knjiga: uzarji in Iliri. Pre^animiva epizoda iy jujfno-slovanske zgodovine. Jfnjiga, va^na $a vja^ega zavednega ^/ovenča. Cena Jf 3-—, po pošti Jf 3'20. Založil L.5cr}iucntner n Ljubljeni. (174) Trgovski učenec z dobrimi šolskimi spričevali, sprejme se takoj pri tvrd ki (2443—3 Slavinec Sc Šele3sex v Šmartnem pri Litiji. Vinske sode (belega vina) skoro nove, dobre in močne, od 620 do 650 litrov, proda po nizki ceni Q 19(& IO. zanesljiv, z dobrimi spričevali, dober kovaC in strojni ključavničar, vešč električne raz svetljave, dober reparater za usnjar:.^ mline, papirne tovarne in žage, želi b 16. oktobrom službo premeniti. Naslov: ,,Mašinist F. 8.", parna žaga v Markovcu, pošta Stari trg pr. Rakeku. (2477-2i finih specijalitet n in žgane tav po vsaki ceni od 14 *•— do k 4» — gram ponudi tvrdka (11— Edmund Kavčič zzz v Ljubljani. = !!! Zenitninsko posredovanje!!! Za vse stanove vsake vere in narodnosti. Za gospodične in vdove, za neožc jdne gospode in vdovce vsake povoljne starosti. \»Jstrožja tajnost v VSa! slučajih zajamčena. Treba se je obrniti zaupljivo po „£gentie Comercielte", Dunaj L, Sonnenfelsgasse 19 V dvajsetletnem obstoju najvtčji vspehl. (2440—5) Ravnateljstvo „Comercielle". St. 1134. (241 Razpis službe nadučitelja-voditelja. Na III. mestni deški ljudski soli (na Vrtači) v Ljubljani je izpraznjei mesto nadučitelja-voditelja. Pravilno opremljene prošnje za to službo je predlagati običajni potom na c. kr. mestni šolski svet najkasneje do 10. oktobra t. 1. Na zakasnele in nezadostno opremljene prošnje se ne bo oziralo. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dnć 19. septembra 1903. Najnovejše blago za damska oblačila in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najceneje pri J. GROBELNIK-U Ljubljana Pred Škofijo I. Mestni trg 20. Vzorci se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani. (2487-11 „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Akcijski kapital K I.OOO.OOO- Kupuje In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, sreCk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Zamenjava in ekskomptuj* Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zsc-srstaruje sreilco proti vnovčoje zapale kupone. kurzzil Izjuol. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. fltjT Eakompt in ftnkaaso menic. "kJU (UT Borana naročila. Podružnica v S P LJETU. Denarne ilosje m p rej eni« V tekočem računu ali na v^ožne knjižico ir ugodnim obrestim. Vlože u denar obreatnjo dne vloge do ue vzdiga. (2976-123) Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk n Narodne tiskarne K RCN