tVTRAi Maribor, torek 12. maja 1931 Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Mostnina plačana v gotovini Marmontu Cena 1 Din Leto V. Račun pri poštnem ček. zav, v Ljubljani št. 11.403 ^•'ja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Dinar stabiliziran Ko je pred nekaj dnevi prišla iz Pariza odnosno Beograda vest, da je naš finančni minister sklenil v Parizu novo državno posojilo v iznosu nad 2 milijardi dinarjev, ter da je to posojilo namenjeno na eni strani tudi Stabilizaciji dinarja, je vsa naša javnost brez razlike to enodušno in iskreno pozdravila. Saj smo se že od Prevrata naprej neprestano spodtika-11 baš ob dejstvu, da naša valuta dolga leta ni bila ustaljena, in saj smo baš radi tega doživljali pred leti težke perturbacije v našem gospodarskem življenju, ko je bil naš dinar v vedni nevarnosti in se je njegova vred nost včasih spreminjala iz dneva v dan. Obnova našega gospodarstva in °hnova naše valute je nujno zahtevala °dločnih korakov. Toda ti niso bili ^ogoci, ker je skozi vsa leta notra-političnih perturbacij in državno-Pravnih borb ter separatističnih in ajnputaških tendenc v inozemstvu v*adalo nezaupanje v politično in gospodarsko bodočnost Jugoslavije, in *er Je tudi še po kraljevem aktu od ian-svetovni finančni trg ostal mn- ut';?.orn teKa nezaupanja, ki so ga uui naši zunanji neprijatelji nepresta- hiinln sisternatski širili. Zato tudi ni oDem!?]^0^ no^ena večja finančna Posojnoa,W|n°beJ,o večje čisto finančno ditev nisi 1e bll° za obnovo in utr- šera ™ioS',te ter-M obnor lastnimi moff !a nujno P°trebno- Z trudom obnavi af,mo mo.rlIi s težkim pokrajine, oskrbovati Porušene lidov. graditi nove eI«X°1tlS(?f in™‘ držati in dvigativaE iin že :ezmce' no reformo, PodpSi H, ? kmetijstvo ter druge gosnnHnr!lU° noge itd. Trajalo je polrdh fn m ^ let, da je naša država lnJnerč šila to nezaupanje in da je inotem" stvo končno z velikim in čisto fS' nim posojilom p^rdilo, da zaupa Jul goslaviji in veruje v njeno bodočnost O pomenu posojila z vseh teh vidikov smo že na kratko pisali. Kaj pomeni za nas gospodarski dotok 'tujega kapitala v našo državo, je na dia-nk Ogromen je pomen novega posoda za naš narod zlasti z vidika, da je z njegovo pomočjo stabiliziral dlnar, da bo s tem vse naše gospodar «vo dobilo stabilno podlago za delo, bo mogla naša trgovina in indu-fflla brez strahu pred kakimi more-raijjmi perturbacijami mirno kalkuli-spk bo omogočeno sklepanje za-;7r,.'th produktivnih posojil, da bodo Tanile težke omejitve v trgovini z v ^ami, da bo mogla država sodelo-,,ati v velikih mednarodnih bančnih Us^novah itd. o M v^erai podpisal novi zakon vrp^a cljl dinarja, ki določa, da kran10^ dinarja kot denarne edinice nosu 7'2.e ^Ulr0slavije odgovarja vred ga *in*ej ?? .2b,in po1 miligrama čiste- meniavtni xiJ za izdajanje in zabavanje novčanic ima Narodna __rJ opustošil potres IOITALI JANŠKO POKRAJINO BA SILIČ ATO JE ZADELA ZOPET TEŽKA POTRESNA KATASTROFA. — NA STOTINE HIŠ V RAZVALINAH. RIM 12. maja. Južno-italijansko provinco Basilicato je zadel zopet težek potres. Mesto MelfI, ki je bilo že lani skoro popolnoma porušeno, je bilo zopet središče potresne katastrofe. Mesto ie bilo po zadnji nesreči s pomočjo vladne podpore že napol obnovljeno, ori včerajšnjem potresu pa se je porušilo zopet na stotine hiš, med njimi tudi cerkve, ki so bile zgrajene šele pred nekaj meseci. Na odredbo vlade so vsa poškodovana poslopja izpraznili, ker so hiše v nevarnosti, da se vsak čas porušijo. Prebivalstvo ie prestrašeno zapustilo svoja bivališča in tabori sedaj na prostem. Število poškodovanih hiš in človeških žrtev še ni znano. Po zasebnih poročilih je pri nesreči več sto ljudi zgubilo življenje. Ker so zveze s prizadetimi kraji prekinjene, še manjkajo avtentična poročila. Sest Jugoslovanskih delavcev v Franciji ubila granata KATASTROFALNA NESREČA JUGOS LOVENSKIH SEZONSKIH DELAVCEV V JUVISYU V FRANCIJI. _ MALOMARNOST OBLASTI. PARIZ, 12. maja. Pri Juvisyu je bilo šest jugoslovanskih sezonskih delavcev zaposlenih na nekem polju, ki že dolga leta ni bilo obdelano. Poljski čuvaj jih je opozoril, da leže pod zemljo še neeksplodirane granate, vsled česar so bili delavci med delom zelo previdni. Kljub temu pa je neki delavec nepričakovano zadel s kram pom na neko granato, ki je takoj eks plodirala. Eksplozija je tri delavce na mestu raztrgala in razmetala dele njihovih trupel daleč naokrog. Ostali tri- je pa so bili tako težko poškodovani, da so že med prevozom v bolnico pod legli poškodbam. Poljski čuvaj je zadnja leta že ponovno opozoril oblasti, da je treba nevarne granate odstraniti, vendar pa se to iz nepojasnjenih vzrokov ni zgo dilo in so oblasti šele sedaj, ko se je pripetila ta strašna nesreča, ki je zahtevala 6 mladih jugoslovanskih življenj, odredile, da je treba eksplozivne projektile, skrite v zemlji, takoj uničiti. Za izstop Anglije iz Društua narodou LONDON, 12- maja. »Daily Express« je objavil danes že drugi članek, v katerem se odločno zavzema za izstop Anglije iz Društva narodov in pravi med drugim: Prihodnje dni se bo na zasedanju Društva narodov razpravljalo o avstrij-sko-nemški carinski uniji. Henderson bo sicer smel govoriti, vendar pa je odločitev v rokah Francije, ki igra v Društvu narodov vlogo diktatorja. List ugotavlja, da je treba Nemčiji, ki ima že 5 milijonov brezposelnih, dati možnost, da izboljša svoj gospodarski po ložaj, ker sicer ne bo mogla izvrševati svojih mednarodnih obveznosti. V tem slučaju pa bo prizadeta tudi Velika Britanije, ki se nikakor ne more odpovedati nemškim reparacijam. Članek končuje s pozivom na vse Angleže, naj na Društvo narodov ne stavijo nobenih nad, temveč imajo pred edino in samo britski imperij. Že bližnja bodočnost bo pokazala, da za Anglija ni več prostora v Društvu narodov in da bo morala Velika Britanija prejalislej odpovedati svoje sodelovanje v evropski politiki. 6rozeči polom Krečitanstalta na Dunaju DUNAJ, 12. maja. Vse časopisje se obširno bavi z grozečim polomom Kre ditnega zavoda za trgovino in obrt na Dunaju in naglasa, da bi imel polom tega največjega avstrijskega denarnega zavoda nedogledne posledice za vse avstrijsko gospodarstvo. Zato je dolžnost vlade in merodajnih činite-ijev, da priskočijo banki na pomoč in preprečijo tak« še večje zlo. »Arbei-ter Zeitung« piše, da je privatni kapital zopet enkrat pokazal svojo nesposobnost, vsled česar se mora umakniti državnemu kapitalu ter izvesti nacijonalizacija podjetij. Samo ob sebi je razumljivo, da bo morala vlada priskočiti banki na pomoč s težkimi milijoni, toda dogodek naj bo, obenem zopet vsem opomin, da zasebni kapital ne sme imeti svobodnih rok. banka, ki pa mora imeti tudi pokritje v zlatu ali devizah. Izdajati sme tudi kovan drobiž iz aluminija in srebra skupne vrednosti 650 milijonov dinar jev. Zakon o stabilizaciji dinarja dobi obvezno moč 28. junija t. 1. Dobili smo torej zlato valuto in stopili smo v krog držav z urejeno valuto. Ker je vrednost dinarja z novim zakonom določena na bazi že dejansko obstoječe vrednosti, že obstoječega razmerja med vrednostjo dinarja in zlata, ne bo ta valutna reforma prinesla niti v denarnem niti v trgovskem prometu nlkakih izpre-memb, in pomeni zakon odnosno stabilizacija dinarja samo sankcijo že obstoječega stanja. Pač pa se bo zaupanje naroda dvignilo, gospodarske sile se bodo v samozaupanju razmah-inozemstvo pa tudi ne^ bo več iiiukiu z nezaupanjem gledati na nas in v nič bodo se zrušile intrige in zli načrti vseh naših nasprotnikov. Zato pomeni zaključek posojila in stabilizacija dinarja velik pozitiven dogodek in mogočen mejnik v zgodovini Jugoslavije. Nou tekmec Brianča PARIZ, 12. maja. Več poslancev levice je posetilo predsednika senata Doumerja in so ga poizkušali pridobiti za to, da bi umaknil svojo kandidaturo za predsednika francoske republike. Toda Doumer se kandidaturi nikakor noče odreči, ker je ostal že dva krat pri predsedniških volitvah v manjšini in upa sedaj na uspeli. Zunanji minister Briand je sedaj tudi že oficijelno priglasil svojo kandidaturo, ker so ga k temu pregovorili njegovi pristaši. Novega tekmeca je dobil v poslancu Henessyju. ki je isto-tako priglasil svojo kandidaturo proti Briandu. Splošno mnenje pa je, da bo Briand pri volitvi, ki se bo vršila jutri, v ožji volitvi prodrl. Program noue turske ulače ANGORA, 12. maja. Predsednik vlade, Izmet paša, je včeraj v zbornici sporočil program nove vlade. Izjavil je med drugim, da bo radi varčevanja izvršeno znižanje prejemkov državnih nameščencev za 15 odstotkov, izdatki za gradnjo železnic pa bodo znižani za 60 odstotkov. Vladi je bila soglasno izrečena zaupnica. mariborsko gledališče REPERTOAR: Koncert Glasbene Matice v Rušah. Pevski zbor Glasbene Matice gostuj« v nedeljo, 17. trn. v Rušah, kjer priredi ob 4. pop. v Sokolskem domu koncert. Torek, 12. maja. Zaprto. Sreda, 13. maja ob 20. uri »Dogodek v mestu Gogi«. Krstna predstava. Četrtek, 14. maja ob 20. uri »Kavalir Miško«. Znižane cene. Ptujsko gledališče. Petek, 15. maja ob 15. uri »Začaran* žaba«. — Ob 20. uri »Kavalir Miško«. Gostovanje mariborskega gledališča. Iz Ruš. Narodno gledališče v Mariboru gostuje 16. t. m. v Sokolskem domu v Rušah z učinkovito vojno dramo »Karl in Ana« v režiji J. Koviča, ki je imela v maribor- gledališču prvovrsten uspeh. To bo prvo gostovanje poklicnih igralcev na novem odru v Rušah. Težka nezgoda v železniški službi. Sinoči je na glavnem kolodvoru padel med premikanjem vagonov 32!etni železničar Ivan Hren tako nesrečno, da mu je kolo odrezalo desno dlan. Pri padcu je dobil tudi težje poškodbe na glavi. Reševalni odelek je ponesrečenca odpremil v splošno bolnico. Vsi v Mariboru stanujoči rezervni olicirji, ki so prejeli uniformo od države odnosno od Udruženja rez. oficirjev, se pozivajo v smislu razpisa komande mariborskega voj. okruga, da se z isto javijo radi pregleda naborni komisiji komande marib. vojnega okruga v Gambrinovi dvorani, Gregorčičeva ut. v torek, dne 26. t. m. od 7.—12. ure. — Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Joselovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tnetj -no čaše. »Franz Joselova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in Mariborski in dnevni drobiš Gostilničarski kongres se je vršil včeraj dopoldne pri Orlu v Mariboru. Sklicali ste ga obe Zvezi gostilničarskih zadrug, mariborska in ljubljanska. Udeležili so se kongresa v velikem številu delegati gostilničarskih zadrug iz cele dravske banovine, ki so si obenem ogledali tudi prvo banovinsko vinsko razstavo, o kateri so se vsi zelo zadovoljivo in laskavo izražali- Kongres je otvoril načelnik mariborske Zveze g. Zemljič. Predsednikom je bil izvoljen podnačelnik ljubljanske Zveze g. Cerar. Zborovalci so poslali udanostno brzojavko kralju, pozdravne brzojavke pa min. predsedniku Živkoviču, ministru trgovine Demetroviču in banu dr. Marušiču. Tajnik mariborske Zveze g. Peteln je poročal o položaju gostilničarske obrti in o težavah, ki jim je izpostavljena, zlasti pa o vprašanju vinotočev, preobdavčenja, delikatesnih točilnic itd- Poročilo je dopolnil, s podrobnimi podatki zlasti o vinotočih še načelnik g. Zemljič. Tajnik Zbornice za TOI g. dr. Pretnar je podal obširen referat o nujni potrebi novega o-brtnega zakona, g. Narte Velikonja pa o problemu gostilničarstva in tujskega pro meta, kjer je zanimivo nadovezal na uti-se, ki so jih v tem pogledu dobili gostilničarji na svojem poučnem potovanju po Tirolskem, Švici in Bavarskem. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri prosijo gostilničarji fin. ministra za znižanje davkov in za pravično obdavčenje vinotočev pod vejo, za odpravo trošarin-skih registrov, ki so za izvajanje kontrole povsem nedostatni in pomenijo samo šikano, ter za uvedbo revizijskih knjig za celo državo. Glede trošarine zahtevajo, da se uvede plačevanje samo od one količine, ki se stavi neposredno v promet za prodajo na drobno- Tako bi se gostilničarjem omogočila nabava večjih zalog vina, kar bi pomenilo obenem omiljenje vinogradniške krize. Končno zahtevajo gostilničarji tudi od trgovskega ministra, naj se uredi vprašanje vinotočev, ki uničujejo legalno in težko obdavčeno gostilničarsko obrt. Uelik požar u tuornici Doctor in drug Kmalu po polnoči je v predilnici znane velike tekstilne tvornice Doctor & drug na Ruški cesti začelo smrdeti po palje-'ini, na kar so postali službujoči organi »ozorni. Okrog četrt na 2. uro zjutraj pa ;e je dušeči dim zgostil in nevarnost e postajala vedno večja. Mariborski ga-iilci so s tremi motornimi brizgalnami rnialu prispeli na pogorišče. Ker pa so ;elo plinske maske odpovedale, je bilo uspešno prodiranje proti ognjišču nemogoče- Gasilci so se omejili zato zgolj na lokaliziranje divjajočega elementa, ki je uničil celo desno polovico tovarniškega trakta, v katerem so izdelovali sukanec. To se je tudi posrečilo in so bili ostali deli tovarne obvarovani. Na kraj nezgode ste bili pozvani tudi še požarni bram-bi iz Studencev in železniških delavnic. Reševalna dela so trajala danes dopoldne do 9. ure. Gasilci so bili čisto izčrpani, vendar so katastrofo večjega obsega pre prečili. Kako je ogenj nastal, se še ni moglo ugotoviti. Domnevajo pa, da je požar povzročil kratki spoj v elektrovo-du. škoda je cenjena približno na 400.000 Din in je krita z zavarovalnino. Slovesna zaprisega volakov-novincev 45. pešpolka. Oavi okrog 7- se je vila po mestu velika povorka z vojaško godbo in polkov-10 zastavo na čelu. To so bili mladi vojaki- novaki, ki so šli na slovesno prise-to na vojaško vežbališče na Teznem, tjer sta vojni prota Petar Trbojevič in vojni kurat P. Zavadlal* zaprisegla novince na križ in zastavo. Oba svečenika sta aovdarila svetost prisege Kralju in Domovini. Med obrednimi tečkami je svitala vojaška godba, a končni nagovor je imel komandant domačega 45- pešpolka, povdarjajoč v lapidarnih stavkih pomen 3neva. — V razmeroma kratkem času so bili novinci prav .vzorno izvežbani. Kuluk v Ormožu. Veliko se je po Ormožu govorilo o ku-luku, največ seveda proti, posebno še od onih, ki jih srce še vedno nekam drugam vleče. Povdarjalo se je celo, da je nekulturna institucija, toda kaj človek ne najde vse za pogreške, če mora dajati, to je bilo in ostane- Če zakon kritizira hipermoderen človek, mu še človek tega ne zameri, če se pa spodtika nad istim človekom, ki je drugače mnenja, da bi v Ormožu nikdar elektrike ne trebalo, ker so tudi očetje svetili s treskami, se človek nehote vpraša, zakaj dvojna mera? Danes so nastopili med kulukarji tudi nekateri občinski odborniki. Če zbijajo šale na račun kuluka navadni kulukarji, se jim lahko to mirno odpusti; če pa se postavijo v vrste onih, ki zakon smešijo, tudi tisti, ki bi jim zakon vendar moral biti zakon, se mora človek vprašati, kako pride tak človek do odgovornega mesta občinskega odbornika? Da je bila šala tem večja, so nekateri kulukarji prinesli tudi metle, drugi zopet motike za o-kapanje glavatic in razno orodje. Tako je bilo tudi kulukarsko delo prvega dne. Če naj bo to namen, da se oblastva prepričajo o tem, da je kuluk za naše kraje nepripravno sredstvo za popravljanje cest, kakor to nekateri trdijo, bi se to čisto gotovo opravilo tudi brez javnih funkcijonarjev, če pa tudi ti nastopajo v taki pozi, je to absolutno kvarno za u-gled države in zakona. Taki odborniki ne slišijo na svoja mesta ter bi jih država morala kratkomalo odstraniti. Kuluk ni bil ustvarjen niti za pust niti za predpust nego je zamišljen resno in se mora tudi tako vzeti. Gorje nam, če bi si take šale dovolili pod ranjko Avstrijo; špehkamra bi nam bila gotovo plačilo, pri nas pa prejemajo ljudje te šare še celo nagrade — to je tisto, kar mora tem ljudem vsak odkrit in pravi Jugoslovan zameriti. Pa brez zamere kulukarji! — Bivšo telovadnico »Svobode« v Studencih je pred kratkim kupil posestnik in gostilničar Mraz za 70.000 Din na prisilni javni dražbi za vzklicno ceno. Razmeroma veliko in čedno poslopje je bilo postavljeno šele pred nekaj leti in je stalo okrog 200.000 Din. Torej je primanjkljaj precej občuten sicer ne toliko za »Svobodo«, kakor pa za poroke in upnike. Za poslopje se je še pred dražbo interesiralo tudi nekaj drugih interesentov, ker so je nameravali adaptirati za tovarno. A pri pogledu v zemljiško knjigo so se uverili, da niti prostor, na katerem stoji poslopje, ni bil društvena'last. Zato so to misel o-pustili ter sedami lastnik kot oosestnik ni imel konkurentov pri dražbi. ______ Velike letalske svečanosti v Zagrebu. Za binkoštne praznike se bodo vršile v Zagrebu velike letalske svečanosti in mitingi v zvezo z mednarodno letalsko raz stavo v Zagrebu. Sodelovali bodo naši in najboljši letalci Anglije, Francije, Nemčije in Češkoslovaške. Mariborski Aeroklub organizira skupen izlet v Zagreb. Odhod bo najbrže 23. t. m. Vsi, ki se priključijo izletu, imajo pravico do polovične vožnje. Kdor reflektira na legitimacijo za polovično vožnjo, naj najkasneje do 20. tm. javi to tajniku Aerokluba »Naša krila« v Mariboru, kapetanu g. Angjelku Grabriču, Meljska vojašnica ali na njegovo stanovanje Koroška cesta 19 I. — Ruše. Streljačka družina v Rušah prične zopet z rednimi strelskimi vajami na strelišču na Šlosbergu. Otvoritev bo v četrtek, dne 14. tm. in se bodo vaje vršile redno vsako nedeljo in praznik od 2. do 6. popoldne. Ljubitelje streljanja, zlasti odraščajočo mladino, vabimo, da se u-deležuje strelskih vaj. Za novince bodo tečaji v pravilnem ravnanju z orožjem prav od početka. Zato se vpišite za Člane Streljačke družine! Člane vpisujejo; Predsednik g. H. Pogačnik, tajnik Šeško, blagajnik Jovanovič in učitelja streljanja Gorenjak in Štanc. — Božjast je popadla včeraj krog 18. v Trstenjako- vi ulici na cesti delavko Minko Žabkar, da se je zgrudila nezavestna. Odnesli so io na dvorišče Vojnega okrusra, kjer je zopet prišla k zavesti. Rešilni avto jo je odpeljal na dom. — Za ravnatelja Mestne iirenlnice mariborske je imenovan dosedanji tajnik in začasni vodja zavoda, g. Drago Kocmut. Čestitamo! — Smrtna kosa. V splošni bolnici je umrla sinoči 35-letna Gizela Veber, soproga progovnega paznika drž. železnice. — Enodnevni tečaj za poletna dela v vinogradu in pokončevanje škodljivcev in bolezni vinske trte se bo vršil v soboto dne 23. maja na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8—12. in od 14.— 18. ure. — Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Josip Jeglič, hišni posestnik, z Jožefo Majcenovo, hčerko posestnika; Ervin Konert, barvarski mojster, z Angelo Jugovo, posestnikovo hčerko; A;.ton Sernc, šofer, z gdčno Otilijo Polanc, šiviljo; Josip Hausmeisfer, viničar, z Amalijo Čovekovo, viničarko; Karl Sever, paznik v kaznilnici, s Terezijo Preskarjevo, kuharico; Franc Šaloven, miz. pomočnik, z Elviro Roškovo, delavko; Anton Gobec, čevljar, z Hedviko Kosovo, tkalko; Franc Ukmar, mehanik, z Albino Kosminovo, prodajalko; Janez Deutsch-man z Marijo Koderjevo in Ferdinand Rois, krovec, z Antonijo Kobulo, sobarico. — Nastop ledenih mož. Danes goduje Pankracij, jutri mu sledi Servacij in za njim pride — Bonifacij, ki si je letos praznik vnebohoda izbral za svoj god. V petek pa nastopi mokra Zofija, o kateri prorokuje naš kmet, da je od njenega obnašanja odvisna letina. Torej ima v tej zadevi tudi tu ženska glavno besedo. Rekrutacija v Mariboru za rekrute, rojene v letih 1911—1906 se bo vršila v Gambrinovi dvorani, Gregorčičeva ul. 44 dne 20., 21., 22-, 23. in 24. t. m. vsakokrat s pričetkom ob 7. uri zjutraj. Opozarjajo se vsi v Maribor pristojni rekruti, ki jim je bil te dni poziv dostavljen, da pridejo k rekrutaciji točno ob uri in dnevu, označenem na pozivu. Poleg poziva naj ima vsak: 1. dokaz o voj. službovanju očeta in starejših bratov ter ne nad leto dni staro rodbinsko polo, potrjeno od župnega urada in davčno potrdilo; 2. dokaze o končani šolski izobrazbi, da se odredi dijaški rok (najmanj 6. razredov srednje šole); obrtniki pomočniki pa pomočniška spričevala; 3. Potr, dilo o začasni nesposobnosti prejšnjih pregledov; 4- leta 1907 rojeni, doslej nesposobni obvezniki-državni uslužbenci naj predlože potrdilo, da so v državni službi, ker je za nje do 31. leta starosti poslednji nabor. 5. Vse prošnje rekrutov proti odmeri kadrovske službe rekrutne komisije se vlagajo tekom 3 mesecev po končanem naboru, ker se zakasnele pritožbe v smislu zakona o ustroju vojske in mornarice ne upoštevajo. Protltuberkulozno predavanje v Slo-venjgradcu. Sokolsko društvo Slovenjgradec je priredilo v petek, 8. t. m- v Sokolskem domu predavanje »Deci solnca in zraka«. Predaval je starosta Sokolskega društva br. dr. Železnikar. Poleg šolske mladine osnovne in meščanske šole z vsem učiteljstvom se je udeležilo predavanja tudi nekaj odraslih, ki so vsi pritrjevali predavateljevemu pozivu po ustanovitvi krajevnega odbora Protituberkulozne lige v Slovenjgradcu odnosno oživljenju obstoječega, toda spečega odbora te pre-koristne in potrebne človekoljubne organizacije. — Referent banske uprave za Inšpekcijo parnih kotlov se je preselil dne 6. maja iz sedanjih prostorov na Krekovem trgu št. 10 v Ljubljani v »Stiški dvorec«, Stari trg 34. — V počaščenje mater svojih učenk bo priredila II- dekliška meščanska šola v Cankarjevi ulici v sredo, dne 13. tm. ob 16. (4.) uri materinsko slavo. Matere dobrodošle! — Knjigovodski tečaj v Mariboru. V nedeljo 10. tm. ob 9. je bil otvorjen v Mariboru knjigovodski tečaj, ki ga prireja Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI- Otvoritvene formalnosti je izvršil zadružni nadzornik gosp. Založnik. Interes za tečaj je tako velik, da se je priglasilo na kratko notico 68 udeležencev, ki jih je bilo treba razdeliti v dva oddelka. Pouk vodita profesorja Trg. akademije gg. Struna in dr. Rutar. mmmmmmmmmmamammmmmmma X£X KS O Orajski: ==■. ■==■= Od danes dalje: TINO PATIERA do je v 100% govorečem in zvočnem velefilmu v nemškem jeziku. FRA D I A V O L O 55g ■ Union: n.1., ■ Samo še torek in sredo: 100% nemški gov. in zvočni velefilm MOJA ŽENA - TVOJA ŽENA! Lilian HARWEY, WiHy FRITSCH V četrtek začne LJUB V N I E X P R E S. Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., lSL 21. url: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17„ 19. In 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure oa blagajni. XXVI KINO: lurjeuanje naših fantov u Beogradu V beograjski Vojni akademiji je že veliko naših slovenskih dečkov, bodočih častnikov jugoslovanske vojske. Lepo število jih je tudi iz Maribora. Dobro se jim godi in zadovoljni so. Z navdušenjem pišejo domu o raznih dogodkih, zlasti jim je ugajalo Djurdjevo, jurjevanje, ki so ga slavili 8- tm. Vstali so — pišejo — že ob pol 4. zjutraj in ob četrt na 5. so že korakali proti Košutnjaku. To je m^l gozdiček, poldrugo uro oddaljen od Beograda. Korakali so vsi pitomci Vojne akademije — 1200 jih je — za godbo, ki je stopala na čelu, najmlajši letniki. Z njimi pa so se valile proti Košutnjaku ogromne mase ljudi, in ko so prišli do Košutnjaka, je bil tudi tam ogromni travnik že poln naroda. A neprestano so še prihajali n6vi vlaki z Beograjčani. Ob 7. je prispel upravnik Vojne akade-mije, general Sava Tripkovid- »Pomozi Bog, pitomci I« Je gromko*«-klical v pozdrav, in krepko mu je odgo< vorilo 1200 pitomcev: »Bog Ti pomogao!« Zasvirala je godba in pitomci-podna-redniki so zapeli molitev »Oče naš«. Z; poprej so služitelji pripravili na tleh »mize« s krožniki in jedmi. Po molitvi so se pitomci vlegli k tem »mizam« in zajtrkovali, nato pa so imeli prosto do 9. ure. Med narodom, ki je valovil po ogromnem travniku, je bilo polno ciganov; svi-rali so, eni skupinam, ki so se sprehajale, drugi za ples. Tudi cigani imajo na ta dan veliko slavo. Pred povratkom v Beograd so si morali pitomci okrasiti čepice z zelenim listjem, častniki pa so si konje skoro zakrili z zelenjem. Vsi avtomobili, vsi vlaki in vse hiše — vse je bilo v samem zelenju. Ubežni vajenec. Od kotlarja Čutiča je že 4. tm- pobegnil 151etni vajenec Albin Vicman in se ni niti povrnil niti ni prišel k svoji materi na Koroški cesti 51. — Zgodovinsko družtvo v Mariboru. Tako bogatega izleta na duhovnih vrednotah, kot je bil nedeljski v Ptuj, že dolgo niso imeli udeleženci. Pred njimi je zopet vzrastla stara Petovijona z legijami, mitrovim kultom, vilami, kopališči, pokopališča, antičnim gospodarstvom itd. in to po zaslugi izvrstnega cicerona prof. L. Mlakarja. Ker je vreme zadržalo mnoge od izleta, so se nekateri javili z mislijo o ponovnem izletu. Zal, da je to nemogoče; zato pa vabi društvo že ob tej priliki vse, ki se za stvar zanimajo, da se toliko bolj udeležijo prihodnje ekskurzije, ki bo skupno v JVIuzejskim društvom} v Ptuju, v muzej v Varaždin. Svinjski sejem v Mariboru. Na zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 558, prodanih pa je bilo 254 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari prašiči 60—80 Din, 7—9 tednov 100—150, 3—4 mesece 200—250, 5—7 mesecev 350 —400, 8—10 mesecev 450—500, 1 leto 6C/}—750. 1 kg žive teže 6—8, mrtve 9—-10 Din.Ovce komad 80.Din. koze 180 Din v Mariboru, dne 12- V. i9cH. Mai tiioi biii V L C L »v iM i i\ Jutra uuaii O. Problemi vsemirske rakete PROMETNO SREDSTVO NEOMEJEN IH MOŽNOSTI. — DOSEDANJI POIZKUSI. - NAČRTI ZA BODOČNOST. Menda se dandanes o nobeni stvari toliko ne piše in ne govori kakor o raketah. Parobrod, železnica, avtomobil in aeroplan, vse to so več ali manj prevozna sredstva, katerih problem je moderna tehnika že rešila, rešila vsaj v glavnem. Tako n. pr. vemo danes popolnoma točno, kai moremo in kaj bi even-tuelno še mogli doseči z avtomobilom, lokomotivo, zrakoplovom in aeroplanom. Vemo, da so vse to vozila, katerih bistveno ne moremo spremeniti ali spopol-Oiti tako, da bi dosegle neslutene brzi-ne. Nikdar ne bomo zgradili avtomobila, ki bi mogel po cesti prevoziti 1000 kibmetrov na liro, nikdar ne bomo mogli izkonstruirati aeroplana, ki bi se mogel dvigniti 15.000 m nad zemljo, kaj še, da bi poletel preko ozračja naše zemlje v neznano in neskončno vsemirje. / Samo raketa je tisto vozilo bodočnosti, ki obeta človeštvu neomejene možnosti gibanja, tako v času kakor v prostoru. Teoretično raketa ni navezana na nobena tla, na nobeno atmosfero in tudi ne na čas brzine. Dvigniti bi se mogla prav tako na polet iz Maribora v Ljubljano, v Pariz, Newyork ali Tokio kakor na polet 10.000, več 100.000 in 1,000.000 kilometrov v višave in na lu-flo, Mars, Venero itd. Prav tako bi, ko bi zapustila našo zemeljsko atmosfero, lahko letela z brzino, ki si je skoraj niti predstavljati ne moremo. V enem samem dnevu ali še prej bi lahko preletela ogromno razdaljo med zemljo in njeno zvesto spremljevalko luno, ali pa med Marsom. Vse bi bilo odvisno le od njene konstrukcije in gonilne snovi. Teoretično tedaj vemo že sedaj, da je raketa tisto vozilo, ki edino more človeštvu nuditi to, kar mu nikdar ne bodo mogli niti avtomobili niti parniki, Zrakoplovi, aeroplani itd. In kljub temu ;Je le vedno vse samo teorija. Vsi dose-iji poizkusi z edino eno izjemo nas niso niti zdaleka še privedli k realizaciji te teorije. Ponesrečili so se. Samo ena raketa je doslej zares poletela v višave nad zemljo, a tudi ta je dosegla samo 2000 metrov. Vendar je pokazala, da raketa ni več le fantazija, kakor je bila doslej, da je dejstvo, s katerim moremo računati in katero nam bo bodočnost prav gotovo prinesla, kakor nam je avtomobile, aeroplane, lokomotive in druga prevozila prinesla preteklost. Težkoča pri gradnji raket je, da še nimamo prav nobenih izkušenj, da še danes ne vemo, kakšno obliko bi jim dali, da bi bile čimnajbolj prikladne za polet. Prav tako tudi še ne vemo, katere gonilne snovi bi bile najučinkovitejše. Da se vse to dožene, bodo potrebni še nešteti eksperimenti. Taki eksperimenti pa so strahovito dragi. Dočim je mogoče zgraditi velik aeroplan že z nekaj desettisoči ali kvečjemu stotisoči dinarjev, so tudi za manjše vsemirske rakete potrebni milijoni. Ves denar, ki se investira v take poizkuse pa je iz trenutnih praktičnih vidikov izgubljen. Zato ga je tako silno težko najti. Samo idealisti ga lahko žrtvujejo. Takih pa je med kapitalisti izredno malo. Kljub temu pa se poizkusi neprestano nadaljujejo. Tako v Evropi kakor v Ameriki grade sedaj celo vrsto novih raket, katere bodo skušali poslati v višje ali nižje nadzemeljske višine. Zaenkrat pa še ne grade nobene rakete, katero bi mislili poslati na luno ali na planete, še manj seveda tako, v kateri bi potovali tudi ljudje. Problem, ki sedaj graditelje rakf" /anima, je samo problem, kako naj bi I konstruirane, kako visoko bi se v te. ali oni velikosti in s tem ali onim gonilnim materijalom mogle dvigniti ter naposled kakšna bi bila brzina njihovega poleta. Vsemirsko raketo bomo namreč gradili šele tedaj, ko bo že vse navedeno dognano. UllUUL Najfinejša moka ni tako fina kakor prašek, ki se podeluje za Odoi-zobno pasto. Odol-zobna pasta čisti dobro in čuva Vaše zobje. luči gočba mora biti saujetska! Nedavno se je vršil kongres sovjetskih glasbenikov v Moskvi- Skupina takozva-nih »čistih sovjetskih muzičarjev« se je Pritoževala, da se »blagodejni upliv marksističnih idej« niti malo še ne obsuti v moderni ruski glasbi. Še vedno se cha ]avno izvajajo kompozicije Ba-?rta’ Beethovena in drugih bur-Jj..Vlagateljev. Tudi še v operah kraljice,lgCoi? kot »J™, <>sebe ^ Paži m balerine v bro- VWina T° ^ ne smel° veS biti. SSfn, ie sklenila, da treba nir^ia in np«^ bo v bodoče kompo-v o-lacha TVa^a samo »čista sovjet- SSSfc**0 že tudi. da je eden teh fs^vvglasbil novo sovjetsko opero »Dnjeprostroj«, ki slavi lepote strojnih konstrukcij tovarn ob Dnjepru in pričara lepoto na giasbo turbin , generatorjev. Vrše se že velike priprave za svečano praftera. Tudi italijanski uturisti so svoj čas poskušali s takšnimi idejami napraviti revoJncijo v glasbi pa so — »slavnostno« propadli. Poroka ,,Kraljice diamantou4* Miss Mabel Boli, žena, ki jo imenuje-io »kraljico dijamantov«, samo radi dragocenih nakitov, ki jih je podedovala, je Postala te dni poljska grofica. Njenega ‘1*>ena se čitatelji gotovo še spomdmja-^ saj se je pisalo nekoč mnogo o njem j^&no z imenom avijatika Levinea, ki , Po svojem slavnem poletu preko At-aQtika žalostno končal na Dunaju, kjer M ^ Prijet kot ponarejevalec denarja. JJabel Boli, rojena leta 1898 v Roche-leru, je bila znana kot jako talentirana Sralka, ki je nastopala po raznih odrih Irt™, i1* .uspehi’ Bila je poročena z ne-v* arjem> o katerem se danes ne DriiUrs CSa,r ve5, Ponesrečil je v Italiji ob npno * j fvt°mobilske vožnje. Ker je scvah ljubiIa Pustolovščine, se je a takoj navdušila za prekoocean- ski polet. Obljubila je Levineu petdeset milijonov dolarjev, če ji dovoli, da z njim preleti Ocean in da se zopet istim potom vrne v Ameriko. Kakor pa je znano, se je vrnila miss Mabel v Newyork s parnikom. Pri drugem poletu ni imela miss Mabel nič več srfeče, kot pri prvem. A ona je vložila v to mnogo energije, ker so jo videli najprej v Parizu, nato v Newyorku in končno v Havani v spremstvu Levinea. Nesrečna pustolovščina, ki jo je ameriški avijatik doživel na Dunaju, radi znane afere s ponarejanjem denarja, je zadala težak udarec njunemu prijateljstvu. Ob tej priliki se je izkazala miss Mahe! do skrajnosti darežljiva in velikodušna in je storila vse, da pomaga Levineu, ki so ga zaprli. Znano je, kako je nehvaležni Američan poplačal njeno naklonjenost. Ko se je vrnil v Francijo v spremstvu lepe mlade blondinke, ni prav nič pažnje posvečal svoji prijateljici iz težkih dni. Vendar njihovi najintimnejši prijatelji nisu mogli verjeti, da bi se miss Mabel in Levine resno razšla. Zato je bilo njih izne-nadenje tem večje, ko so te dni izvedeli, da se je miss Mabel poročila. Ta tajnost gotovo ni bila nikomur znana. Kakor poroča »Newyork Herald«, se je poroka izvršila v prisotnosti par prič. Novi soprog miss Mabelove je Henrik de Porceri iz Lvova, sedaj pristojen v Ameriko. Takoj po poroki je novi par odpotoval neznano kam. V cirkusu, ki je prispel v majhno provincijalno mesto. so imeli kot največjo atrakcijo klet-o z volkom, ki je v največjem miru in slogi živel z — ovco in se celo z njo igral. »Ali se nikdar ne tepeta? Res idilična sk){,a'* je dejal eden gledalcev. »Zelo rerUf-ikedaj. če se pa to vendarle dogodi, traja boj le nekaj minut.« »In potem?* »Potem, po:em,* odvrne ravnatelj -»si pač kupimo drugo ovco.« Hou oceanski orjak GIasgow je zadela čast, da se gradi na njegovi reki Clyden največji orjak Oceana, s katerim hoče potolči Cunard-Line vse rekorde. Dno broda je že gotovo, dvojni spodnji del že dovršen, polagoma začenja rasti v višino še trup. Ob velikanu se je razvrstilo celih dvanajst dvigalcev, ki štrlijo kvišku kakor cerkveni stolpi, zidovi in ograje pa skrivajo veliko tajnost, ki jo ustvarja moderna tehnika. V dok smejo stopiti samo inženerji in 3000 delavcev, ki pa morajo čuvati vse v strogi tajnosti; posebna policija in detektivi budno pazijo na industrijske špijone. Nikdo ne ve nič točnega, nihče ne sme ničesar videti. Šele v maju ali v juniju 1932. se bo pokazal svetu ta 70.000tonski orjak, ko ga bodo spuščali v morje in krstili. Dotlej še ostaneta največja brodova »Leviathan« (United States Lines) in »Majestic« (White Star Line), od katerih ima vsak po 60.000 ton in 280 m dolžine. Poleg njih sta vsem ostalim na čelu i po velikosti i po brzini »Bremen« in »Evropa«, katerih lastnik je Severno-nemški Lloyd. Novi Cunardov parnik bo nastopil svojo prvo pot v Ameriko v septembru 1933., pot od Cherbourga do Ne\v-yorka pa naj bi prevozil z brzino 30 vozlov (približno 50 km) na uro, s čimer bi potolkel dosedanji rekord in si osvoji! modri trak Atlantika. To brzino bo dosegel poleg svoje ogromnosti s po-! močjo neke nove konstrukcije strojev. Kakšni bodo ti stroji, tega ne ve nihče. Trde, da bo na ladji prostora za 4000 potnikov in 800 mož posadke, mnogi pa tega ne verjamejo. Vse je zavito v veliko tajnost. Za gradnjo broda so postavili poseben dok, dolg 370 m, širok 41 m, dno pa je globoko 14 m. Brod sam bo dolg 315 m. Senzacionalna operacija na srcu Na Dunaju je izvedel zdravnik rešilne postaje dr. Edmund Ebner na neki postaji senzacijonelno operacijo. Delavec Mihajlo Kraus, star 37 let, se je sprl z ženo, ki jo je hotel nato preplašiti s tem, da si je nastavil na prsa silno oster nož. | Preplašena žena je priskočila, da bi mu j odvzela bodalo. Pri tem pa je mož tako j nesrečno padel, da se mu je zarilo bo-: dalo naravnost v srce. Takoj ga je pre-j peljal avto na prvo rešilno postajo, kjer i mu je omenjeni zdravnik rano odprl in konstatiral, da je srce dobilo rano, široko 1 in po! cm. Zdravnik je moral rano takoj razširiti na 6 cm, nato pa jo je zašil. Operacija je bila silno težavna, ker je začelo srce reagirati že ,po nekaj ubodih. Toda po 20 minutah je bila operacija le srečno končana. Srce je zače-io takoj delovati in je udarjalo 180 krat na minuto. Isti zdravnik je izvedel tudi takojšnjo transfuzijo krvi. Nato so ranjenca, ki je lahko že govoril, prepeljali na kliniko. Sokolstvo Tečaj za proste in tekmovalne vajo v Slovenjgradcu. V nedeljo, 10. t. m. so se zbrali v Sokolskem domu načelniki (ce) in prednja-ki (čice) društev Koroškega Sok. okrožja, da skupno predelajo in po potrebi popravijo predpisane proste in tekmovalne vaje za članstvo in naraščaj ter igre za deco. Navzočih je bilo 13 članov in 12 čla nic, ki so pod vodstvom okrož. načelnika br. Veljaka intenzivno in vztrajno vež-bali od 8. do 12. in od 14- do 17. ure. Poleg navodil za tekme so prejeli prednja-ki (čice) navodila za okrožni zlet, ki se bo vršil 21. junija v Slovenjgradcu. Vež-bali so tudi redovne vaje. Udeležence tečaja je pozdravil v imenu mariborske Sok. župe župni podstarosta br. dr. Železnikar. — S. Seja prosvetnega odbora Mariborske sokolske župe se vrši v sredo 13. tm. ob 18- uri. Prosimo točne udeležbe! Spori Skromne zahteve. Nek angleški polkovnik je iskal slugo. Dal je oglas v časopis. Prijavil se je edini prosilec, Jrec. Polkovnik ga je pozval k sebi, da se dogovorita, in je začel: »Iščem človeka, ki bi mi biil koristen. Mora znati kuhati, voditi auto, voziti s traktorjem; streči konjem, snažiti čevlje, obleko in okna, krmiti perutnino, molsti krave in slikati ter lepiti tapete...« — »Oprostite gospod,« je prekinil polkovnika Murphy, tako se je namreč imenoval Irec, »kakšno pa imate tu zemljo?« »Zemljo? kaj ima ta s tem skupnega?« »Mislim, da bi.izdeloval, če bi bila tu dobra ilovica, v prostem času tudi opeko« je odgovoril Irec. — _ ISSK Maribor-Rapid (Celovec). V četrtek, dne 14. tm., ima ISSK Ma* ribor v gostih SK Rapid iz Celovca. Moštvo celovškega Ra,pida je znano po odločnosti pred golom in pa fair igri. Mariborska športna javnost se še gotovo spominja zadnjega srečanja med zgoraj imenovanima kluboma, ki je končala s pičlo zmago Maribora (1:0). Sicer je pa dosegel Rapid proti lokalnim protivni-kom v prvenstvenem boju, izborne rezultate. Tako je n. pr. nad KAC zmagal 2:1, dočim je ' s prvakom Celovca »Austrio«, igral neodločeno. Rezultati pričajo, da je imenovani klub v izborni kondiciji. Moštvo »Maribora« nastopi tokrat popolnoma kompletno, ker se dobro zaveda resnosti srečanja, in je radi tega tudi pričakovati izredno ostre borbe. Tek ma se bo vršila ob 16- na igrišču ISSK Maribora. Japonska:Jugoslavija 5:0. Včeraj se je v Zagrebu končala tekma za Davisov pokal med Jugoslavijo in Japonsko. Jiro Satoh je porazil v singlu Schaferja s 7:5, 6:3, 6:0. Hio Taro Satoh pa je porazil Kukuljeviča s 5:3, 6:2, 5:7, 6:2- Jugoslavija toraj izpade iz nadaljne-ga tekmovanja za Davisov pokal. Medklubski odbor LNP, službeno. V četrtek dne 14. t. m. se vrše sledeče tekme: Ob 9. dopoldne SK železničar II. mlad.:SSK Maribor II. mlad-; ob 10.30 SSK Maribor I. mlad.:SK Rapid I. mlad.; ob 14.30 SSK Maribor rez.:SK Svoboda komb.; ob 16- SSK Maribor I.:SK Rapid (Celovec). Službujoči odbornik dopoldne g. Vidovič, popoldne g. Nerat. . V nedeljo dne 17. t. m. se odigrajo naslednje tekme: ob 10. SK Železničar I-mlad.:SSK Maribor I. mlad.; ob 13.30SK Rapid old boys:SK Železničar old boys; ob 15. SK Ilirija (Ljubljana) :SK Železničar; ob 16-30 SSK Maribor rez.:SK Železničar rez. Službujoči odbornik dopoldne g. Lorber, popoldne g. Fišer. Vse tekme se vršijo na igrišču ISSK Maribora. SK Železničar, lahkoatletska'sekcija. Redni treningi lahkoatletjske sekcije se vrše na igrišču pri kadetnjci ,vsak pondeljek, sredo in soboto. Članstvo se opozarja, da se radi predstoječih mitingov redno udeležuje treningov. Načelnik Lahkoatletske prireditve v Mariboru, SK Rapid priredi dne 31. tm. medklubski miting; SK Železničar pa dne 21. VI i mednarodni lahkoatletski miting. Stran l Mariborski V E Č E R N I K Julra V Mariboru, 'dne 11. V- 1931. N. Zemoeni V senci Zgodovinski roiaaa. 134 Drugi dan zarana se je odpravilo spremstvo zopet na pot* Tudi naši štirje tovariši so se vrnili na svoje mesto za kolono. Baš, ko so jahali pod prvo drevje, ki je naznanjalo gozd, je Ragastan iznova opazil neznanega jezdeca, ki je jahal mirno kakor tisoč korakov za njihovim hrbtom- »Ali ste že zapazili moža, ki nas zasleduje?« je vprašal svoje tovariše. Manfred in Tribulet sta se obrnila in zagledala jezdeca. »Vohun!« je dejal Tribulet. »Tega si izposodim,« je rekel Manfred. »Ne... Jahajte mirno dalje. Prepusti meni, da izvem, s kom imam posla,« je rekel Ragastan. »Ali naj ostanem pri vas,« je vprašal Spadakapa. »Ni potreba, mož je sam!« In tako so jahali Manfred, Tribulet in Spadakapa dalje. Ragastan pa je pustil četo na levi, pognal konja v grmovje in počakal. To pot se mu je posrečilo popolnoma; čez deset minut je zagledal jezdeca, ki je jahal mimo na krepkem konju, zavit skrbno v širok plašč. Ragastan ga je pustil dalje. Ragastan je zapustil svoje skrivališče ter dohitel jezdeca s par skoki. Ko sta bila škorenj ob škornju, je ustavil konja in pozdravil z izbrano vljudnostjo. »Kaj ne, gospod,« je vprašal, da hitete za dvorom kralja Franca?« Neznanec je naglo pogledal viteza in dejal: »Pa vi, gospod Ragastan?« Ragastan se je zdrznil in namršil obrvi. Ta hip pa je dvignil jezdec baret, ki mu je padal na oči, ter odgrnil svoj plašč; Ragastan je spoznal žensko. Bila je skrivnostna prebivalka hišice ob Tulerijah, — ona, ki ga je bila spravila v ulico v Sen Deni, in ki jo poznamo mi po njenem pravem imenu Magdalena Feronova. Treba je reči, da Ragastanu ni prišlo niti za hip na um, da bi jih mogla ta ženska izdati. Če bi imela takšne namene, bi jih bila preveč lahko izvršila že v hiši pri Tulerijah. »Vi, madam!« je vzkliknil vitez, ko jo je spoznal. »Da, jaz!« je odgovorila ona s prisiljeno veselostjo, ki je pretresla Ragastanu srce. »V Fontenblo grem. A Vi?« »Jaz tudi,« je rekel vitez presenečen. »Toda mene vodijo tjakaj resni razlogi.« »Ali mislite, gospod vitez, da grem jaz za šalo?« In ko je Ragastan molčal, mučno dirnjen po tonu ■jenih besed, je nadaljevala: »Ali se vam ne zdi čudno, kakšna zveza je nastala med usodama naju dveh?« »Zdaj se srečava že tretjikrat.« »Res je milostljiva; in prvi dve krati mi je bilo to srečanje v največji prid.« »Da sem vam mogla pomagati, me dela srečnejšo, nego sami slutite. Toda, ker je ravno naneslo, povejte mi, ali ste se počutili dobro v moji hiši v ulici Sen Deni?« »Velika nesreča se nam je zgodila,« je dejal Ragastan. Magdalena Feronova je pogledala viteza s presenečenim, vprašujočim pogledom. Ragastan ji je povedal vse, kar se mu je bilo pripetilo: kako je vdrl kralj v njeno hišo- in kako je ugrabil Zileto. »Ni dvoma, da nas je kdo opazoval na naši poti ob Tuilerij v ulici Sen Deni,« je zaključil svojo pripoved. Magdalena ga je poslušala z rastočo pozornostjo. »In zdaj,« je vprašala, »hočete poizkusiti rešiti nesrečno dete?« »Da, milostljiva.« »No, gospod vitez, ako se ne motim, bo tudi najino tretje srečanje v vašo korist. To, kar ste mi povedali, je podrlo cel načrt, ki sem ga imela gotovega. Z Bogom, vitez; morda se še kdaj vidimo!« Tako govoreč, je izpodbodla konja, preden je našel Ragastan čas, prositi jo pojasnila, ter izginila izpred njegovih oči. Vitez je jahal zamišljeno za njo. Magdalena Feronova je prigalopirala mimo družbe, ki so jo tvorili Spadakapa, Tribulet in Manfred. Zagledala je mladega moža in ga spoznala takoj. Zdrznila se je in se že zgenila, kaikor da bi hotela ustaviti konja. Toda brez dvoma se je takrat pojavila v njenem duhu nova misel, zakaj popustila je uzdo in jahala svojo pot. Spadakapa se je bil ozrl, vznemirjen, kaj dela gospodar. Toda pomiril se je, videč, da prihaja Ragastan po malem za njim. Magdalena Feronova je zavila v gozd, kakor da bi hotela izbrati bližnjico in prehiteti dolgo vrsto jezdecev, kočij in voz- »Kaj je bilo?« je vprašal Manfred. »Nič hudega. Namesto vohuna sem našel prijatelja.« »Prijatelja?« je zategnil Manfred. »Bogme, drugače ne morem imenovati te ženske ...« »Ženska je?« »Da, in vidim jo zdaj ravno tretjikrat.« To rekši, je povedal Ragastan mlademu možu, v kakšnih čudnih okolnostih se je srečal že dvakrat s to še bolj čudno žensko. V sliki, ki jo je načrtal vitez, je spoznal Manfred brez težave ženo, ki jo je bil rešil z monfokonskih ve-šal in ki je rešila v zahvalo tudi njega, ko mu je odprla tik pred poginom vrata svojega vrta. Tudi on je povedal vitezu, da jo pozna, in od kdaj. »Ako ni prijateljica,« je zaključil »je vsaj gotovo, da nam ta ženska ne kani zla-« »Toda, kaj jo neki žene v Fontenblo?« A na to vprašanje sedaj še ni bilo odgovora. Četvorica jezdecev je torej molče nadaljevala svojo pot; sleherni se je vdajal svojim lastnim mislim. Tribulet je bil mračen, Manfred nervozen, Ragastan pokojen in Spadakapa brez skrbi. Jahali so ravno skozi veliki gozd, kjer so vili orjaški hrasti svoje gole veje kakor obupane roke. Stoletne bukve so tvorile globoko goščavo; velikanske siko-more in kostanji častitljive starosti so dajali obširni šumi ves tisti veličastni značaj, ki ga ima še danes na redkih krajih, kjer se ga ni dotekniih človeška grabežljivost. \ Opoldne so dospeli v Fontenblo. Vse kraljevsko spremstvo se je zgnetlo v grad. Ragastan in njegovi trije prijatelji so si izbrali go* stilno, ki je bila dovolj skrita in vendar ne predaleč od gradu. Bila je gostilna pri »Velikem cesarju Karlu«, v dokaj žalostni in samotni uličici Fago. Kljub donečemu naslovu je bilo znotraj vse skromno, a gostov — malo. In baš tega so iskali naši prijatelji. Magdalena Feronova pa se je bila ustavila pred eno izmed prvih hiš pri mestnih vratih. V to hišo je bil dospel prejšnji večer neki moški, ki se ga nekateri bralci morebiti še spominjajo. Bil je Ivan Siromak — nesrečnež, ki smo ga videli v Gobavkini hiši. Ivan Siromak je bil odšel iz Pariza dve ali tri ure pred kraljem, dospevši v Fontenblo, je povprašal, kje bi se dala dobiti hiša v najem. Pokazali so mu skoraj tik ob vhodu v mesto hišo polumeščanskega lica, kakršne so gradili bogati najemniki. Ivan Siromak se je takoj pogodil in plačal zahtevano ceno. Nato se je ozrl v hišo in se spravil na delo, da očisti in uredi vso zanemarjeno notranjost. Z nekakšno strastjo je opravljal svoj posel. In ko se je bližala ura prihoda dvorske karavane, je šel po Melunski cesti kakih sto korakov nazaj v gozd. Sedel je na deblo podrtega drevesa, uprl komolce* na kolena in podbradek v dlani ter čakal, oči izgubljene v daljavi, iz katere je imela dospeti ona. Čakanje je trajalo dolgo uro. Naposled pa je zaslišal topot oddaljenih konjskih kopit. Ivan Siromak je planil kvišku, kakor da ga je prešinilo čudno razburjenje; oko mu je zažarelo. Pojavila se je Magdalena Feronova. Presekala je bila goščavo po bližnjici ter prehitele kraljevo spremstvo. Zapazila je Ivana Siromaka, ter ustavila pred nji« svojega konja. »No, kako je?« ga je vprašala. »Hiša je pripravljena, gospa,« je odgovoril Ivan Siromak z glasom, v katerem je bilo še več razburjenja nego spoštovanja. Vse telo mu je trepetalo. In vendar se je zdelo, da si niti ne upa dvigniti o3 do Magdalene. Ona pa ga je gledala z mračnim zadoščenjem. Posojilo na prvo mesto iščem na dobro donosno hišo v Mariboru radi obrestovanja. Vprašati ustmeno ali pismeno v upravi »Večerni-ka«. 1384 Din 25.000. — majhna hiša s vrtom, pekarna Din 150LOOO.—, gostilna z mesarijo Din 350.000.—. Pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ul. 28. 1388 Kupim prvi brač. Naslov v upravi »Večernika«. 1279 Oddam takoj lepo prazno solnčno sobo z električno razsvetljavo in separirano. Naslov v upravi lista. 1386 Za motorni čoln »Maribor« iščemo dve zmožni osebi. Pogoji: 2 letna praksa v motorni plovbi s spričevali. Pismene ponudbe na upravo lista pod: »Dravska plovba«. 1385 Stanovanje, 2 do 3 sobe s kopalnico v bližini parka ali sredini mesta, iščem za takoj. Naslov naj se pusti v upravi lista. 3001 Krojaškega pomočnika za male komade išče Aleksandrova 48. »Elegance«, — 1382 I Oddam lepe sobe | z eno posteljo, eventuelno z dvemfl. I Sodna ulica 26, vrata 2- 3002 V SOKLIČ »n drv lastopniki se sprejmejo BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, Maribor, Gosposka 35 Prt žrebanju drž. razr. loterije XXI. kola — V. razreda. dne 11. mala so bili izžrebani naslednji večji dobitki (za eventualne napake se ne odgovarja.) 2 X Din 300.000.—: 68706, 2 X Din 30.000.—: 10627. 2 X Din 20.000—: 24281, 2 X Dtn 10.000.—: 60306, 80257, 2 X Dtn 4.000.—: 30640, 30981. 32426, 40267. 41264 42787, 51305, 57249, 77608, 78035, 97123. 2XDln 2.000,—: 319, 510, 61l0, 11990. 6110. 6350, 9510, 11990, 21146. 24373. 28012, 31057, 31747. 32202. 33437, 33865. 36361, 39229, 41264, 42758, 44586, 45474, 46367, 48368. 49854, 51069, 54974. 58370, 57249, 53900. 61995, 61888, 64644. 67564. 68616, 69419, 69620. 69865, 66337, 76061, 77600, 77726. 77788, 76794, 88950. 89012. 90258. 96593, 9?1