116 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 117Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom • ZoologijaZoologija • Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom Anton Brancelj Naj takoj pojasnim, da to niso krokodili, ki živijo v reki Nil, ki jo prav tako obdaja sa- harska puščava. Krokodile, o katerih bom pisal v nadaljevanju, smo opazovali v majhni vodni kotanji sredi mavretanske puščave (domačini take kotanje imenujejo guelta). Guelta s krokodili se nahaja okoli 4.500 kilometrov zahodno od reke Nil, vmes pa so neskončne planjave vročega peska in golih skal iz peščenjaka ali vulkanskih kamnin, bodisi magme ali pa sprijetega vulkanskega prahu. Splošno prepričanje je, da je Sahara med najbolj suhimi predeli sveta. Manj znano je, da je bila še pred nekaj tisočletji, vsekakor pa še po zadnji ledeni dobi, to zelena in z vodo bogata pokrajina, ki je omogočala ob- stoj tudi bogate živinorejske skupnosti. To dokazujejo številne stenske poslikave v ze- lo odmaknjenih goratih predelih Alžirije in Čada (slika 1). Na slikah so prikazani lju- dje, govedo, divje živali, hišna opravila ter lovski prizori. Po zadnjih podatkih se je Sahara v sedanji obliki izoblikovala šele pred okoli 5.000 le- ti, začetki nastajanja puščave pa naj bi se- gali nekaj tisoč let nazaj. V stalnih gueltah, ki so se obdržale vse od zgodnjih začetkov nastajanja puščave, so se obdržale številne vodne rastline in živali, ki bi sicer že po nekaj urah izsušitve propadle. Doslej je bilo v njih najdenih več kot šest vrst rib, med katerimi so najpogostejši predstavniki skupi- ne, ki jo na splošno označujemo kot Tilapia (družina Cinchlidae). Gojene vrste tilapij so danes pogoste na krožnikih v restavracijah po svetu. Bogato vodno življenje privablja in omogoča preživetje kopenskim živalim, ki vodo potrebujejo za pitje, pa tudi pticam, ki se hranijo z ribami (več o vodi v Sahari in vodnem življenju lahko preberete v Proteusu, 77 (2015), (7): 302-312). Naslednji kandidati za prebivalce guelt so krokodili. Raziskovalci Sahare so še na za- četku dvajsetega stoletja poročali o krokodi- lih, ki so (oziroma naj bi) živeli v nekaterih gueltah. Enemu takemu poročilu smo sledili tudi na naši poti po planoti Muydir (ozi- roma Hoggar) v Alžiriji leta 2007. V njem je namreč avtor zapisal, da v guelti na za- četku globoke doline (vadija oziroma kanjo- na) s prepadnimi stenami živijo krokodili. Ko smo ob prihodu zvečer pogledali preko previsnih skal, smo približno sto petdeset metrov globoko res videli majhne rjave po- dolgovate oblike, ki so spominjale na poči- vajoče krokodile ob bregu. Naslednjega dne smo bili po šestih urah napornega spuščanja in potem vzpenjanja nazaj na planoto razo- čarani, saj so bile podolgovate oblike, ki naj bi bili krokodili, le peščene sipine in skale ob robu guelte. Smo pa nabrali zanimive vzorce zooplanktona in nekaj kačjih pastir- jev in celo vodnega škorpijona (Nepa rubra, ena od vodnih stenic). Tudi ob obisku gu- elt na planoti Tibesti in jezer Ounianga v Čadu leta 2014 nismo imeli sreče. Smo pa imeli več sreče na ekspediciji po Mavretaniji leta 2016, ko smo jih imeli priložnost opa- zovati sredi brezmejne puščave v živo. Kratka predstavitev krokodilov Prvi predstavniki krokodilov (Protosuchia) so živeli v triasu, v obdobju od pred 252 milijonov let do pred 201 milijona let. V juri (obdobje od pred 201 milijona let do pred 145 milijonov let) so se že pojavili predniki sodobnih krokodilov (Eusuchia). Sodobni krokodili (red Crocodylia) spadajo v razred plazilcev (Reptilia). Red sestavljajo tri družine: aligatorji (Alligatoridae), kroko- dili (Crocodylidae) in gaviali (Gavialidae). V preteklih geoloških obdobjih jih je po mo- čvirjih in rekah čofotalo znatno večje število vrst kot danes. Danes strokovnjaki prizna- vajo šestindvajset oziroma osemindvajset ži- večih vrst. Aligatorji so omejeni na območje Severne, Srednje in Južne Amerike, kjer je v štirih rodovih (Caiman, Melanosuchus, Paleosuchus in Alligator) znanih osem vrst. Gaviali so omejeni na velike reke v Aziji (porečja Gangesa, Rumene reke), kjer sta v dveh rodovih (Gavialis in Tomistosoma) zna- ni dve vrsti. Krokodili (imenovani tudi pra- vi krokodili) poseljuje daleč najbolj obsežno območje in z osemnajstimi vrstami živijo v porečju srednjega in zgornjega toka Nila in v podsaharski Afriki, Srednji Ameriki, In- diji in jugovzhodni Aziji ter v Avstraliji in njenih bližnjih otokih. Razvrščeni so v tri rodove: Crocodylus, Mecistops in Osteolaemus. Zadnja dva sta vsak s po dvema vrstama omejena le na Zahodno in Srednjo Afriko. Večina krokodilov iz vseh treh družin živi v stoječih ali počasi tekočih sladkovodnih okoljih, kot so reke, jezera in močvirja, v sušnih obdobjih pa se gnetejo v večjih ali manjših vodnih kotanjah. Nekateri prene- sejo tudi polslano ali povsem slano okolje, tako da so pogosti tudi v mangrovah ali ce- Slika 1: Stenske poslikave na planoti Muydir v Alžiriji prikazujejo življenje prebivalcev pred nastankom Sahare, torej pred več kot 5.000 leti. Ocenjujejo, da so slike nastajale na številnih krajih na tej planoti v obdobju od leta 10.000 do leta 6.000 pred našim štetjem. Foto: Anton Brancelj. 116 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 117Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom • ZoologijaZoologija • Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom Anton Brancelj Naj takoj pojasnim, da to niso krokodili, ki živijo v reki Nil, ki jo prav tako obdaja sa- harska puščava. Krokodile, o katerih bom pisal v nadaljevanju, smo opazovali v majhni vodni kotanji sredi mavretanske puščave (domačini take kotanje imenujejo guelta). Guelta s krokodili se nahaja okoli 4.500 kilometrov zahodno od reke Nil, vmes pa so neskončne planjave vročega peska in golih skal iz peščenjaka ali vulkanskih kamnin, bodisi magme ali pa sprijetega vulkanskega prahu. Splošno prepričanje je, da je Sahara med najbolj suhimi predeli sveta. Manj znano je, da je bila še pred nekaj tisočletji, vsekakor pa še po zadnji ledeni dobi, to zelena in z vodo bogata pokrajina, ki je omogočala ob- stoj tudi bogate živinorejske skupnosti. To dokazujejo številne stenske poslikave v ze- lo odmaknjenih goratih predelih Alžirije in Čada (slika 1). Na slikah so prikazani lju- dje, govedo, divje živali, hišna opravila ter lovski prizori. Po zadnjih podatkih se je Sahara v sedanji obliki izoblikovala šele pred okoli 5.000 le- ti, začetki nastajanja puščave pa naj bi se- gali nekaj tisoč let nazaj. V stalnih gueltah, ki so se obdržale vse od zgodnjih začetkov nastajanja puščave, so se obdržale številne vodne rastline in živali, ki bi sicer že po nekaj urah izsušitve propadle. Doslej je bilo v njih najdenih več kot šest vrst rib, med katerimi so najpogostejši predstavniki skupi- ne, ki jo na splošno označujemo kot Tilapia (družina Cinchlidae). Gojene vrste tilapij so danes pogoste na krožnikih v restavracijah po svetu. Bogato vodno življenje privablja in omogoča preživetje kopenskim živalim, ki vodo potrebujejo za pitje, pa tudi pticam, ki se hranijo z ribami (več o vodi v Sahari in vodnem življenju lahko preberete v Proteusu, 77 (2015), (7): 302-312). Naslednji kandidati za prebivalce guelt so krokodili. Raziskovalci Sahare so še na za- četku dvajsetega stoletja poročali o krokodi- lih, ki so (oziroma naj bi) živeli v nekaterih gueltah. Enemu takemu poročilu smo sledili tudi na naši poti po planoti Muydir (ozi- roma Hoggar) v Alžiriji leta 2007. V njem je namreč avtor zapisal, da v guelti na za- četku globoke doline (vadija oziroma kanjo- na) s prepadnimi stenami živijo krokodili. Ko smo ob prihodu zvečer pogledali preko previsnih skal, smo približno sto petdeset metrov globoko res videli majhne rjave po- dolgovate oblike, ki so spominjale na poči- vajoče krokodile ob bregu. Naslednjega dne smo bili po šestih urah napornega spuščanja in potem vzpenjanja nazaj na planoto razo- čarani, saj so bile podolgovate oblike, ki naj bi bili krokodili, le peščene sipine in skale ob robu guelte. Smo pa nabrali zanimive vzorce zooplanktona in nekaj kačjih pastir- jev in celo vodnega škorpijona (Nepa rubra, ena od vodnih stenic). Tudi ob obisku gu- elt na planoti Tibesti in jezer Ounianga v Čadu leta 2014 nismo imeli sreče. Smo pa imeli več sreče na ekspediciji po Mavretaniji leta 2016, ko smo jih imeli priložnost opa- zovati sredi brezmejne puščave v živo. Kratka predstavitev krokodilov Prvi predstavniki krokodilov (Protosuchia) so živeli v triasu, v obdobju od pred 252 milijonov let do pred 201 milijona let. V juri (obdobje od pred 201 milijona let do pred 145 milijonov let) so se že pojavili predniki sodobnih krokodilov (Eusuchia). Sodobni krokodili (red Crocodylia) spadajo v razred plazilcev (Reptilia). Red sestavljajo tri družine: aligatorji (Alligatoridae), kroko- dili (Crocodylidae) in gaviali (Gavialidae). V preteklih geoloških obdobjih jih je po mo- čvirjih in rekah čofotalo znatno večje število vrst kot danes. Danes strokovnjaki prizna- vajo šestindvajset oziroma osemindvajset ži- večih vrst. Aligatorji so omejeni na območje Severne, Srednje in Južne Amerike, kjer je v štirih rodovih (Caiman, Melanosuchus, Paleosuchus in Alligator) znanih osem vrst. Gaviali so omejeni na velike reke v Aziji (porečja Gangesa, Rumene reke), kjer sta v dveh rodovih (Gavialis in Tomistosoma) zna- ni dve vrsti. Krokodili (imenovani tudi pra- vi krokodili) poseljuje daleč najbolj obsežno območje in z osemnajstimi vrstami živijo v porečju srednjega in zgornjega toka Nila in v podsaharski Afriki, Srednji Ameriki, In- diji in jugovzhodni Aziji ter v Avstraliji in njenih bližnjih otokih. Razvrščeni so v tri rodove: Crocodylus, Mecistops in Osteolaemus. Zadnja dva sta vsak s po dvema vrstama omejena le na Zahodno in Srednjo Afriko. Večina krokodilov iz vseh treh družin živi v stoječih ali počasi tekočih sladkovodnih okoljih, kot so reke, jezera in močvirja, v sušnih obdobjih pa se gnetejo v večjih ali manjših vodnih kotanjah. Nekateri prene- sejo tudi polslano ali povsem slano okolje, tako da so pogosti tudi v mangrovah ali ce- Slika 1: Stenske poslikave na planoti Muydir v Alžiriji prikazujejo življenje prebivalcev pred nastankom Sahare, torej pred več kot 5.000 leti. Ocenjujejo, da so slike nastajale na številnih krajih na tej planoti v obdobju od leta 10.000 do leta 6.000 pred našim štetjem. Foto: Anton Brancelj. 118 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 119Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom • ZoologijaZoologija • Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom lo v morju v bližini obal. Ena vrsta prenese tudi zelo slano okolje v celinskem slanem jezeru v Dominikanski republiki. Pogosto se zadržujejo tudi na kopnem, kjer se sončijo, samice pa odlagajo jajca in jih potem nekaj tednov varujejo, dokler se mladiči ne izvalijo. Štiri vrste v območju mangrov so sposobne plezanja po nizkem grmičevju ali drevesih. Nekaj vrst je tudi na kopnem zelo hitrih, tako da lahko celo uja- mejo plen, največkrat sicer s presenečenjem oziroma iz zasede. Večinoma pa se hranijo v vodi, kjer so na jedilniku večjih krokodilov zlasti kopenski sesalci ali ptiči, ki jih največ lovijo iz zasede izpod vode, ko se živali na- pajajo ali ob selitvah prečkajo reke. Večini manjših krokodilov pa so glavni vir hrane ribe, drugi plazilci ter vodni in obvodni pti- či. Vrsta hrane je pogosto odvisna ne samo od vrste krokodila, ampak tudi od starosti živali. Mladiči se hranijo zlasti z nevreten- čarji, kot so polži, raki ali večje žuželke. V sili se starejši zadovoljijo tudi z mrhovino. Ob pomanjkanju hrane ali ko varujejo gnez- da, lahko stradajo tudi po več mesecev. Samice odložijo jajca s trdo lupino, večino- ma od deset do petdeset jajc, kar je odvi- sno od vrste, v jamo, ki jo izkopljejo v vla- žni obalni pesek in napolnijo s trohnečim listjem in travo, ali pa v kupe trohnečega listja, pomešanega s peskom. Mladiči se izvalijo po petdesetih do stotih dneh. Pred izleganjem se čivkajoče oglašajo, s čimer opozarjajo samico, ki se zadržuje v bližini gnezda, da prihaja čas izvalitve. Samica jim pri izvalitvi pomaga tako, da odstrani listje in pesek ter pogosto tudi previdno stre jajč- no lupino. Zatem jih pobere v gobec, kjer so nekaj časa na varnem, da si opomorejo po valjenju. Samica jih nato pred plenilci varu- je še nekaj mesecev, da dovolj zrastejo in se začnejo osamosvajati. Pri krokodilih tempe- ratura okolja v prvi polovici valjenja določa spol. Pri temperaturah, nižjih ali višjih od 31 stopinj Celzija, se izvali več samic, med- tem ko je pri omenjeni temperaturi število izvaljenih samcev in samic podobno. Slab sloves so si krokodili pridobili, ker nekatere večje vrste pogosto napadejo tudi človeka. Velikost odraslih osebkov niha od 1,5 do 1,9 metra pri pritlikavem krokodilu (rod Osteolaemus) do spoštljivih šest metrov dolžine in mase okoli ene tone pri morskem krokodilu (Crocodylus porosus Schneider, 1801). Prav ta in sorodni nilski krokodil (C. niloticus Laurenti, 1768), ki lahko zraste do 4,4 metra dolžine in mase nekaj več kot šti- risto kilogramov, imata na vesti največ člo- veških žrtev. Zahodnoafriški oziroma sveti oziroma puščavski krokodil – razširjenost in ekologija V nadaljevanju se bom omejil na vrsto Cro- codylus suchus Geoffroy, 1807, ki se v (an- gleški) literaturi po imenu pojavlja kot za- hodnoafriški oziroma sveti oziroma pušča- vski krokodil. Tega so kmalu po opisu sicer navajali kot podvrsto nilskega krokodila, saj sta se (oziroma se ponekod še) pojavlja- ta skupaj. Od leta 2003 zahodnoafriškega krokodila ponovno priznavajo kot samostoj- no vrsto, kar so potrdili tudi z genetskimi analizami mumificiranih osebkov iz egip- čanskih grobnic. Zahodnoafriški krokodil je nekoliko manjši od nilskega in je tudi manj napadalen. Ime zahodnoafriški krokodil izvira iz tega, da je (bila) vrsta razširjena po večjem delu zahodne in srednje Afrike (slika 2). Še na začetku dvajsetega stoletja so zaho- dnoafriški krokodili živeli tudi v južnem, povirnem delu reke Nil, a so tam sedaj za- radi pretiranega lova iztrebljeni. Območji razširjenosti zahodnoafriškega in nilske- ga krokodila se na nekaterih delih delno prekrivata, zato tam obstaja ločevanje po življenjskih prostorih. Medtem ko se za- hodnoafriški krokodili raje zadržujejo v okoljih z mlakami in močvirji v gozdnem okolju, imajo nilski krokodili raje večje pre- sihajoče reke v bolj odprtih, travnatih po- krajinah. Vendar občasni stiki med obema vrstama obstajajo. Ime sveti krokodil izvira iz tega, da je ve- liko število mumif iciranih krokodilov iz starega Egipta pripadalo vrsti C. suchus in ne C. niloticus. Vrsti se ločita ne samo po genskem zapisu, kar je bilo dokazano pred kratkim, ampak tudi po podrobnostih na lobanji, kar je bil tudi razlog za opis nove vrste. Ime puščavski krokodil pa izvira iz tega, da je, oziroma je bil vsaj na začetku dvaj- setega stoletja, razširjen tudi po številnih gueltah po Sahari. Danes je večinoma iztre- bljen v večjem delu Sahare, razen na njenem skrajnem vzhodnem in zahodnem delu. Naj- novejši podatki namreč kažejo zelo razdro- bljeno prisotnost vrste (slika 2). Po najnovejših podatkih naj bi jih nekaj preživelo le v jezeru Nasser (največja zaje- zitev na reki Nil), v Guelti d‘Archei (Čad; okoli tisoč kilometrov zahodno od Nila) ter na skrajnem zahodnem robu Sahare, v Mavretaniji. Najbolj znana turistična »de- stinacija« je verjetno Guelta d ‘Archei, ki pa je tudi za sodobne turiste nekoliko težje dostopna, saj zahteva od lokalnega letališča Faya terenska vozila s pogonom na vsa šti- ri kolesa za več kot petsto kilometrov dolg prevoz v eno smer po puščavskem brezpotju in brez udobnih hotelskih namestitev. Zara- di trenutnih vojaško/političnih razmer pa je obisk Guelte d‘Archei tudi nekoliko tvegan. Današnje stanje in opazovanja »v živo« Nazaj k dogodkom iz Mavretanije. Bila je to tretja odprava po »puščavskih vodah Afrike«. Sestavljali so jo le trije udeleženci: Henri Dumont, dolgoletni raziskovalec vod v Sahari, specialist za zooplankton in kačje pastirje, Jean-François Trape, specialist za ribe in plazilce v Sahari, ki je bil tudi vo- znik na odpravi, in jaz, ki se zanimam za podzemne vrste vodnih živali. Na pot smo se odpravili z enim avtomobilom, veliko optimizma in doživeli tudi nekaj zanimivih dogodkov. Kot običajno je bil cilj odprave nabiranje vodnih živali, tako nadzemnih kot Slika 2: Razširjenost puščavskega krokodila (Crocodylus suchus Geoffroy, 1807) v Sahari in porečju reke Nil. Zelene pike pomenijo potrjeno prisotnost sedaj, modre verjetno prisotnost, rdeče izumrle populacije v bližnji preteklosti (od začetka dvajsetega stoletja), bele izumrtje v daljnji preteklosti (fosilni ostanki). Vir: Wikipedia. Stalne reke Presihajoče reke Jezera Meje držav (Vrsta je) prisotna (Vrsta je) verjetno prisotna (Vrsta je ) iztrebljena Fosilni ostanki Območje razširjenosti vrste400 S 300 S 200 S 200 Z 100 Z 100 V 200 V 300 V00 100 S Višavje Nižine Status 118 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 119Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom • ZoologijaZoologija • Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom lo v morju v bližini obal. Ena vrsta prenese tudi zelo slano okolje v celinskem slanem jezeru v Dominikanski republiki. Pogosto se zadržujejo tudi na kopnem, kjer se sončijo, samice pa odlagajo jajca in jih potem nekaj tednov varujejo, dokler se mladiči ne izvalijo. Štiri vrste v območju mangrov so sposobne plezanja po nizkem grmičevju ali drevesih. Nekaj vrst je tudi na kopnem zelo hitrih, tako da lahko celo uja- mejo plen, največkrat sicer s presenečenjem oziroma iz zasede. Večinoma pa se hranijo v vodi, kjer so na jedilniku večjih krokodilov zlasti kopenski sesalci ali ptiči, ki jih največ lovijo iz zasede izpod vode, ko se živali na- pajajo ali ob selitvah prečkajo reke. Večini manjših krokodilov pa so glavni vir hrane ribe, drugi plazilci ter vodni in obvodni pti- či. Vrsta hrane je pogosto odvisna ne samo od vrste krokodila, ampak tudi od starosti živali. Mladiči se hranijo zlasti z nevreten- čarji, kot so polži, raki ali večje žuželke. V sili se starejši zadovoljijo tudi z mrhovino. Ob pomanjkanju hrane ali ko varujejo gnez- da, lahko stradajo tudi po več mesecev. Samice odložijo jajca s trdo lupino, večino- ma od deset do petdeset jajc, kar je odvi- sno od vrste, v jamo, ki jo izkopljejo v vla- žni obalni pesek in napolnijo s trohnečim listjem in travo, ali pa v kupe trohnečega listja, pomešanega s peskom. Mladiči se izvalijo po petdesetih do stotih dneh. Pred izleganjem se čivkajoče oglašajo, s čimer opozarjajo samico, ki se zadržuje v bližini gnezda, da prihaja čas izvalitve. Samica jim pri izvalitvi pomaga tako, da odstrani listje in pesek ter pogosto tudi previdno stre jajč- no lupino. Zatem jih pobere v gobec, kjer so nekaj časa na varnem, da si opomorejo po valjenju. Samica jih nato pred plenilci varu- je še nekaj mesecev, da dovolj zrastejo in se začnejo osamosvajati. Pri krokodilih tempe- ratura okolja v prvi polovici valjenja določa spol. Pri temperaturah, nižjih ali višjih od 31 stopinj Celzija, se izvali več samic, med- tem ko je pri omenjeni temperaturi število izvaljenih samcev in samic podobno. Slab sloves so si krokodili pridobili, ker nekatere večje vrste pogosto napadejo tudi človeka. Velikost odraslih osebkov niha od 1,5 do 1,9 metra pri pritlikavem krokodilu (rod Osteolaemus) do spoštljivih šest metrov dolžine in mase okoli ene tone pri morskem krokodilu (Crocodylus porosus Schneider, 1801). Prav ta in sorodni nilski krokodil (C. niloticus Laurenti, 1768), ki lahko zraste do 4,4 metra dolžine in mase nekaj več kot šti- risto kilogramov, imata na vesti največ člo- veških žrtev. Zahodnoafriški oziroma sveti oziroma puščavski krokodil – razširjenost in ekologija V nadaljevanju se bom omejil na vrsto Cro- codylus suchus Geoffroy, 1807, ki se v (an- gleški) literaturi po imenu pojavlja kot za- hodnoafriški oziroma sveti oziroma pušča- vski krokodil. Tega so kmalu po opisu sicer navajali kot podvrsto nilskega krokodila, saj sta se (oziroma se ponekod še) pojavlja- ta skupaj. Od leta 2003 zahodnoafriškega krokodila ponovno priznavajo kot samostoj- no vrsto, kar so potrdili tudi z genetskimi analizami mumificiranih osebkov iz egip- čanskih grobnic. Zahodnoafriški krokodil je nekoliko manjši od nilskega in je tudi manj napadalen. Ime zahodnoafriški krokodil izvira iz tega, da je (bila) vrsta razširjena po večjem delu zahodne in srednje Afrike (slika 2). Še na začetku dvajsetega stoletja so zaho- dnoafriški krokodili živeli tudi v južnem, povirnem delu reke Nil, a so tam sedaj za- radi pretiranega lova iztrebljeni. Območji razširjenosti zahodnoafriškega in nilske- ga krokodila se na nekaterih delih delno prekrivata, zato tam obstaja ločevanje po življenjskih prostorih. Medtem ko se za- hodnoafriški krokodili raje zadržujejo v okoljih z mlakami in močvirji v gozdnem okolju, imajo nilski krokodili raje večje pre- sihajoče reke v bolj odprtih, travnatih po- krajinah. Vendar občasni stiki med obema vrstama obstajajo. Ime sveti krokodil izvira iz tega, da je ve- liko število mumif iciranih krokodilov iz starega Egipta pripadalo vrsti C. suchus in ne C. niloticus. Vrsti se ločita ne samo po genskem zapisu, kar je bilo dokazano pred kratkim, ampak tudi po podrobnostih na lobanji, kar je bil tudi razlog za opis nove vrste. Ime puščavski krokodil pa izvira iz tega, da je, oziroma je bil vsaj na začetku dvaj- setega stoletja, razširjen tudi po številnih gueltah po Sahari. Danes je večinoma iztre- bljen v večjem delu Sahare, razen na njenem skrajnem vzhodnem in zahodnem delu. Naj- novejši podatki namreč kažejo zelo razdro- bljeno prisotnost vrste (slika 2). Po najnovejših podatkih naj bi jih nekaj preživelo le v jezeru Nasser (največja zaje- zitev na reki Nil), v Guelti d‘Archei (Čad; okoli tisoč kilometrov zahodno od Nila) ter na skrajnem zahodnem robu Sahare, v Mavretaniji. Najbolj znana turistična »de- stinacija« je verjetno Guelta d ‘Archei, ki pa je tudi za sodobne turiste nekoliko težje dostopna, saj zahteva od lokalnega letališča Faya terenska vozila s pogonom na vsa šti- ri kolesa za več kot petsto kilometrov dolg prevoz v eno smer po puščavskem brezpotju in brez udobnih hotelskih namestitev. Zara- di trenutnih vojaško/političnih razmer pa je obisk Guelte d‘Archei tudi nekoliko tvegan. Današnje stanje in opazovanja »v živo« Nazaj k dogodkom iz Mavretanije. Bila je to tretja odprava po »puščavskih vodah Afrike«. Sestavljali so jo le trije udeleženci: Henri Dumont, dolgoletni raziskovalec vod v Sahari, specialist za zooplankton in kačje pastirje, Jean-François Trape, specialist za ribe in plazilce v Sahari, ki je bil tudi vo- znik na odpravi, in jaz, ki se zanimam za podzemne vrste vodnih živali. Na pot smo se odpravili z enim avtomobilom, veliko optimizma in doživeli tudi nekaj zanimivih dogodkov. Kot običajno je bil cilj odprave nabiranje vodnih živali, tako nadzemnih kot Slika 2: Razširjenost puščavskega krokodila (Crocodylus suchus Geoffroy, 1807) v Sahari in porečju reke Nil. Zelene pike pomenijo potrjeno prisotnost sedaj, modre verjetno prisotnost, rdeče izumrle populacije v bližnji preteklosti (od začetka dvajsetega stoletja), bele izumrtje v daljnji preteklosti (fosilni ostanki). Vir: Wikipedia. Stalne reke Presihajoče reke Jezera Meje držav (Vrsta je) prisotna (Vrsta je) verjetno prisotna (Vrsta je ) iztrebljena Fosilni ostanki Območje razširjenosti vrste400 S 300 S 200 S 200 Z 100 Z 100 V 200 V 300 V00 100 S Višavje Nižine Status 120 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 121Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom • ZoologijaZoologija • Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom podzemnih, ter zbiranje podatkov o plazil- cih. Začelo se je s prihodom v Dakar, glavno mesto Senegala. Sledil je prestop meje v Mavretanijo v mestu Rosso, kjer smo bili na meji vključeni v rutinski postopek izsiljeva- nja za nekaj dodatnih dolarjev pri urejanju vstopnih dokumentov, poleg plačila za vizo. Po kar dolgem čakanju smo uredili prestop meje brez plačila »dodatnih stroškov«. Na- daljevali smo do glavnega mesta Noauk- chott, kjer smo obiskali univerzitetno sredi- šče in dobili nekaj koristnih nasvetov o za- nimivih mestih za nabiranje vzorcev. Sledila je štiristo kilometrov dolga pot proti vzhodu po udobni asfaltni poti proti mestu Moud- jéria (17° 52‘ 42“ severne zemljepisne širi- ne, 12° 19‘ 53“ zahodne zemljepisne širine). Mesto se nahaja na nadmorski višini okoli 150 metrov, in sicer tik pod planoto Tagant, ki je sestavljena iz peščenjaka in magmat- skih kamnin in se dviga do 300 metrov nad morjem. Mesto je obdano z obsežnimi si- pinami, njene barve segajo od snežno bele do oranžne. Peščine segajo v višino deset do dvajset metrov (slika 3). Še pred prihodom do mesta Moudjéria smo pod vznožjem planote obiskali nekaj guelt, ki bi bile lahko prebivališče krokodilov, vendar smo jih zapustili le z nekaj vzorci zooplanktona, kačjih pastirjev in tudi rib (slika 4). Na bregu presušenih hudournikov smo na nekaj mestih opazili v breg izkopane luknje s premerom od dvajset do trideset centime- trov, ki bi jih lahko pripisali krokodilom (več o tem kasneje). Hkrati smo ugotovili, da guelte domačini uporabljajo kot plavalne bazene, kratke iztoke iz njih, predno poni- knejo v puščavski pesek, pa kot mesta za pranje perila, kar se je tudi kazalo na ka- kovosti vode – voda je bila izrazito modro obarvana zaradi indiga, ki je tradicionalno barvilo v tem delu Afrike (Tuarege so zara- di nošenja teh oblačil imenovali tudi »modri ljudje«). Posledica pranja je bila tudi obili- ca pen na površini. In prav tukaj smo prvič nasedli v sipkem pesku, kar smo kasneje na poti še nekajkrat ponovili, ko smo morali prečkati sipine. Takoj za mestom Moudjéria smo se po ovinkasti cesti povzpeli na planoto, ki je v povprečju okoli sto petdeset metrov višje nad mestom. Nekaj časa smo še sledili raz- meroma dobro urejeni asfaltni cesti, potem pa smo se podali na stranske poti in tudi brezpotja. Naš glavni cilj so bile tako guelta z znano populacijo krokodilov (kraj 1; slika 5) kot tudi velika plitva jezera jugozahodno od guelte (kraja 4, 5) (slika 6). Posnetki iz vesolja pa kažejo še druga ob- sežna poplavna območja v predelu jezer kot možna nahajališča krokodilov (Google Earth; 28. 10. 2020). Po teh posnetkih je življenjski prostor krokodilov pravzaprav velik, po oceni okoli tristo kvadratnih kilo- metrov, in verjetno ni omejen le na majhno guelto. Nekatera jezera, ki so sicer globoka Slika 3: Mesto Moudjéria je obdano z obsežnimi sipinami, katerih barva sega od snežno bele do oranžne. Peščine dosegajo višino deset do dvajset metrov. Foto: Anton Brancelj. Slika 4: V nekaterih gueltah smo ujeli tudi ribe. Na fotografiji Jean-François Trape fotografira »ulov«. Foto: Anton Brancelj. 120 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 121Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom • ZoologijaZoologija • Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom podzemnih, ter zbiranje podatkov o plazil- cih. Začelo se je s prihodom v Dakar, glavno mesto Senegala. Sledil je prestop meje v Mavretanijo v mestu Rosso, kjer smo bili na meji vključeni v rutinski postopek izsiljeva- nja za nekaj dodatnih dolarjev pri urejanju vstopnih dokumentov, poleg plačila za vizo. Po kar dolgem čakanju smo uredili prestop meje brez plačila »dodatnih stroškov«. Na- daljevali smo do glavnega mesta Noauk- chott, kjer smo obiskali univerzitetno sredi- šče in dobili nekaj koristnih nasvetov o za- nimivih mestih za nabiranje vzorcev. Sledila je štiristo kilometrov dolga pot proti vzhodu po udobni asfaltni poti proti mestu Moud- jéria (17° 52‘ 42“ severne zemljepisne širi- ne, 12° 19‘ 53“ zahodne zemljepisne širine). Mesto se nahaja na nadmorski višini okoli 150 metrov, in sicer tik pod planoto Tagant, ki je sestavljena iz peščenjaka in magmat- skih kamnin in se dviga do 300 metrov nad morjem. Mesto je obdano z obsežnimi si- pinami, njene barve segajo od snežno bele do oranžne. Peščine segajo v višino deset do dvajset metrov (slika 3). Še pred prihodom do mesta Moudjéria smo pod vznožjem planote obiskali nekaj guelt, ki bi bile lahko prebivališče krokodilov, vendar smo jih zapustili le z nekaj vzorci zooplanktona, kačjih pastirjev in tudi rib (slika 4). Na bregu presušenih hudournikov smo na nekaj mestih opazili v breg izkopane luknje s premerom od dvajset do trideset centime- trov, ki bi jih lahko pripisali krokodilom (več o tem kasneje). Hkrati smo ugotovili, da guelte domačini uporabljajo kot plavalne bazene, kratke iztoke iz njih, predno poni- knejo v puščavski pesek, pa kot mesta za pranje perila, kar se je tudi kazalo na ka- kovosti vode – voda je bila izrazito modro obarvana zaradi indiga, ki je tradicionalno barvilo v tem delu Afrike (Tuarege so zara- di nošenja teh oblačil imenovali tudi »modri ljudje«). Posledica pranja je bila tudi obili- ca pen na površini. In prav tukaj smo prvič nasedli v sipkem pesku, kar smo kasneje na poti še nekajkrat ponovili, ko smo morali prečkati sipine. Takoj za mestom Moudjéria smo se po ovinkasti cesti povzpeli na planoto, ki je v povprečju okoli sto petdeset metrov višje nad mestom. Nekaj časa smo še sledili raz- meroma dobro urejeni asfaltni cesti, potem pa smo se podali na stranske poti in tudi brezpotja. Naš glavni cilj so bile tako guelta z znano populacijo krokodilov (kraj 1; slika 5) kot tudi velika plitva jezera jugozahodno od guelte (kraja 4, 5) (slika 6). Posnetki iz vesolja pa kažejo še druga ob- sežna poplavna območja v predelu jezer kot možna nahajališča krokodilov (Google Earth; 28. 10. 2020). Po teh posnetkih je življenjski prostor krokodilov pravzaprav velik, po oceni okoli tristo kvadratnih kilo- metrov, in verjetno ni omejen le na majhno guelto. Nekatera jezera, ki so sicer globoka Slika 3: Mesto Moudjéria je obdano z obsežnimi sipinami, katerih barva sega od snežno bele do oranžne. Peščine dosegajo višino deset do dvajset metrov. Foto: Anton Brancelj. Slika 4: V nekaterih gueltah smo ujeli tudi ribe. Na fotografiji Jean-François Trape fotografira »ulov«. Foto: Anton Brancelj. 122 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 123Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom • ZoologijaZoologija • Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom le meter ali dva, dosegajo celo kilometrske razsežnosti. Da se ne presušijo popolnoma, skrbi podzemna voda, ki se skozi pesek pre- taka vanje in izvira iz redkih nalivov. Jezeri (kraja 4 in 5) sta bogato obrasli z gr- movjem in drevjem; prevladujejo akacije in palme. Breg je poraščen z močvirskimi in tudi vodnimi rastlinami (celo sorodnike lo- kvanjev smo lahko opazovali) (slika 7). Med živalmi so ob obisku prevladovali ptiči, ki so vezani na vodno okolje. Njim je dela- la družbo množica kačjih pastirjev in nekaj komarjev. Med bolj zanimive najdbe vseka- kor sodijo mahovnjaki (Bryozoa). Najdba pa ni bila presenetljiva, saj se njihova trajna jajca (statoblasti) prilepijo na noge ali per- je ptičev, ki jih nato prenašajo od počivali- šča do počivališča. Najbližja stalna reka je Senegal z mokrišči ob njej, ki je oddaljena »le« okoli dvesto petdeset kilometrov. Žal pa nismo nikjer zasledili sledov krokodilov. Smo pa v neki kotanji ob jezeru ulovili sre- dnjeafriškega pitona (Python sebae (Gmelin 1788)), ki se ga je Jean-François zelo raz- veselil. Zato smo se odpravili v okoli dvajset ki- lometrov oddaljeno guelto (kraj 1), kjer je bila njihova prisotnost večkrat potrjena. Da smo prišli do nje, je bila pot podobna »ral- ly« tekmovanju Camel Trophy preko velikih skal, a sta voznik in vozilo nalogo dobro opravila (slika 8). Slika 5: Vodna telesa nad mestom Moudjéria v Mavretaniji, kjer se nahajajo guelte, mlake in jezera, ki jih lahko, vsaj občasno, naseljujejo puščavski krokodili (kraji 1-8). Karta: Google Earth; dodatne informacije: Anton Brancelj. Slika 6: Med svojim raziskovanjem smo obiskali tudi dve plitvi, a zelo veliki jezeri, kjer so bile pogoste vodne rastline. Foto: Anton Brancelj. Slika 7: Sorodnik lokvanja je takole razkazoval svoj cvet. Smo pa v okolici opazili tudi druge vodne rastline, kot so vodne praproti (rod Marsilea) ali pa dristavci (rod Myriophyllum). Foto: Anton Brancelj. 122 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 123Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom • ZoologijaZoologija • Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom le meter ali dva, dosegajo celo kilometrske razsežnosti. Da se ne presušijo popolnoma, skrbi podzemna voda, ki se skozi pesek pre- taka vanje in izvira iz redkih nalivov. Jezeri (kraja 4 in 5) sta bogato obrasli z gr- movjem in drevjem; prevladujejo akacije in palme. Breg je poraščen z močvirskimi in tudi vodnimi rastlinami (celo sorodnike lo- kvanjev smo lahko opazovali) (slika 7). Med živalmi so ob obisku prevladovali ptiči, ki so vezani na vodno okolje. Njim je dela- la družbo množica kačjih pastirjev in nekaj komarjev. Med bolj zanimive najdbe vseka- kor sodijo mahovnjaki (Bryozoa). Najdba pa ni bila presenetljiva, saj se njihova trajna jajca (statoblasti) prilepijo na noge ali per- je ptičev, ki jih nato prenašajo od počivali- šča do počivališča. Najbližja stalna reka je Senegal z mokrišči ob njej, ki je oddaljena »le« okoli dvesto petdeset kilometrov. Žal pa nismo nikjer zasledili sledov krokodilov. Smo pa v neki kotanji ob jezeru ulovili sre- dnjeafriškega pitona (Python sebae (Gmelin 1788)), ki se ga je Jean-François zelo raz- veselil. Zato smo se odpravili v okoli dvajset ki- lometrov oddaljeno guelto (kraj 1), kjer je bila njihova prisotnost večkrat potrjena. Da smo prišli do nje, je bila pot podobna »ral- ly« tekmovanju Camel Trophy preko velikih skal, a sta voznik in vozilo nalogo dobro opravila (slika 8). Slika 5: Vodna telesa nad mestom Moudjéria v Mavretaniji, kjer se nahajajo guelte, mlake in jezera, ki jih lahko, vsaj občasno, naseljujejo puščavski krokodili (kraji 1-8). Karta: Google Earth; dodatne informacije: Anton Brancelj. Slika 6: Med svojim raziskovanjem smo obiskali tudi dve plitvi, a zelo veliki jezeri, kjer so bile pogoste vodne rastline. Foto: Anton Brancelj. Slika 7: Sorodnik lokvanja je takole razkazoval svoj cvet. Smo pa v okolici opazili tudi druge vodne rastline, kot so vodne praproti (rod Marsilea) ali pa dristavci (rod Myriophyllum). Foto: Anton Brancelj. Zaradi varnosti smo si tabor postavili okoli sto metrov nad guelto, nad prepadnimi ste- nami (slike 9a-c). Ko smo kasneje pogledali navzdol, nas je dvajset metrov nižje čakal veličasten prizor. Dva krokodila, dolga po oceni približno tri metre, sta plavala po blatni vodi, še nasle- dnjih pet ali šest, po oceni podobne veliko- sti, jih je počivalo na oddaljeni peščeni sipi- ni, največji, verjetno blizu štiri metre dolg, pa se je sončil tik pod nami na skalni polici. Sledilo je fotografiranje, ampak zelo previ- dno (slike 10a-c). Krokodili živijo v guelti, ki je ob obisku merila okoli 200 x 150 metrov. Koordinate mlake so 17o 52’ 53,50’’ severne zemljepisne širine in 12o 5’ 36,50’’ zahodne zemljepisne dolžine. Ob nalivih voda odteka iz guelte po okoli 3,5 kilometra dolgem in od dvesto do tristo metrov širokem vadiju/kanjonu, ki je globok okoli trideset metrov in se konča z obširnim vršajem iz zelo drobnega peska, pomešanega z drobnimi kamni (kraj 2), pre- ko katerega vodijo večino časa suhi kanali do okoli pet kilometrov oddaljenega plitvega jezera s površino okoli en kvadratni kilome- ter (kraj 3). V sosednji dolini, ki je prav tako vrezana v vulkanske kamnine in peščenjake, sta oko- li petnajst kilometrov daleč še dve podob- no veliki jezeri (že opisani zgoraj). Voda iz vseh treh jezer se steka v plitvo kotanjo s površino več kvadratnih kilometrov (kraj 7), od koder voda nima površinskega odtoka, Slika 8: Pot po brezpotjih je bila včasih »pretresljiva«, zlasti v skalnih predelih, včasih pa smo nasedli v mehkem pesku in je bilo treba najprej raztovoriti avto, ga izkopati, odpeljati na varno mesto in na koncu prenesti vso opremo do njega. To smo ponovili najmanj štirikrat. Foto: Anton Brancelj. Sosednja stran zgoraj, slika 9a: Spali smo v hotelu s »tisoč zvezdicami«. Foto: Anton Brancelj. Sosednja stran spodaj, slika 9b: Družbo so nam pogosto delali škorpijoni in ne presenetljivo komarji. Ogrožen škorpijon lahko z repom (telsonom), ki se končuje v ostrem želu, udari nekaj desetkrat v sekundi. Foto: Anton Brancelj. Zaradi varnosti smo si tabor postavili okoli sto metrov nad guelto, nad prepadnimi ste- nami (slike 9a-c). Ko smo kasneje pogledali navzdol, nas je dvajset metrov nižje čakal veličasten prizor. Dva krokodila, dolga po oceni približno tri metre, sta plavala po blatni vodi, še nasle- dnjih pet ali šest, po oceni podobne veliko- sti, jih je počivalo na oddaljeni peščeni sipi- ni, največji, verjetno blizu štiri metre dolg, pa se je sončil tik pod nami na skalni polici. Sledilo je fotografiranje, ampak zelo previ- dno (slike 10a-c). Krokodili živijo v guelti, ki je ob obisku merila okoli 200 x 150 metrov. Koordinate mlake so 17o 52’ 53,50’’ severne zemljepisne širine in 12o 5’ 36,50’’ zahodne zemljepisne dolžine. Ob nalivih voda odteka iz guelte po okoli 3,5 kilometra dolgem in od dvesto do tristo metrov širokem vadiju/kanjonu, ki je globok okoli trideset metrov in se konča z obširnim vršajem iz zelo drobnega peska, pomešanega z drobnimi kamni (kraj 2), pre- ko katerega vodijo večino časa suhi kanali do okoli pet kilometrov oddaljenega plitvega jezera s površino okoli en kvadratni kilome- ter (kraj 3). V sosednji dolini, ki je prav tako vrezana v vulkanske kamnine in peščenjake, sta oko- li petnajst kilometrov daleč še dve podob- no veliki jezeri (že opisani zgoraj). Voda iz vseh treh jezer se steka v plitvo kotanjo s površino več kvadratnih kilometrov (kraj 7), od koder voda nima površinskega odtoka, Slika 8: Pot po brezpotjih je bila včasih »pretresljiva«, zlasti v skalnih predelih, včasih pa smo nasedli v mehkem pesku in je bilo treba najprej raztovoriti avto, ga izkopati, odpeljati na varno mesto in na koncu prenesti vso opremo do njega. To smo ponovili najmanj štirikrat. Foto: Anton Brancelj. Sosednja stran zgoraj, slika 9a: Spali smo v hotelu s »tisoč zvezdicami«. Foto: Anton Brancelj. Sosednja stran spodaj, slika 9b: Družbo so nam pogosto delali škorpijoni in ne presenetljivo komarji. Ogrožen škorpijon lahko z repom (telsonom), ki se končuje v ostrem želu, udari nekaj desetkrat v sekundi. Foto: Anton Brancelj. 126 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 U • NN • U 127 ampak jo del ponikne v peščene sipine (kraj 8), del pa jo izhlapi, a je manjši del večino časa napolnjen z vodo. Na planoti nad temi tremi naravnimi jezeri se nahaja še četrto jezero (kraj 6), od koder voda prav tako od- teka v plitvo kotanjo na koncu obeh dolin (kraj 7). Vprašanje je, kako lahko toliko in tako veli- kih živali preživi v razmeroma majhni kota- nji, kjer ni ravno veliko hrane zanje. Najbolj verjetno je, da se ob visokih vodah odpravijo v bližnja jezera, kjer lahko najdejo večje ži- vali, kot so vodne ptice, ali pa domače živa- li, kot so krave, osli ali koze. V okolici teh jezer namreč živi kar veliko prebivalcev, ki se ukvarjajo z živinorejo ali gojenjem zele- njave. Ko pa začne voda upadati, se kroko- dili vrnejo v guelto, kjer brez hrane čakajo na naslednjo povodenj. Druga možnost je, da prihajajo živali pit vodo v guelto, kjer jih krokodili lahko ulovijo. Okoli našega tabora se je namreč potikalo veliko oslov in koz, ki potrebujejo vodo za preživetje (slika 11). Na poti do vode preko strmih krušljivih bregov lahko komu tudi spodrsne in prista- ne blizu krokodilov. Tudi hudournik, blizu katerega smo taborili, lahko ob nalivu od- plavi kakšno žival v guelto. Vsekakor kroko- dili niso bili videti shirani oziroma majhni. Drugo zanimivost smo odkrili nekaj sto metrov od tabora po hudourniku gorvodno, ko smo prišli do skoraj navpične blatne ste- ne. V njej je bilo okoli dvajset lukenj različ- nega premera, največje pa podobne tistim, ki smo jih opazili že prej ob bregovih dru- gih hudournikov. Vendar so bile tam luknje blizu dna struge, tukaj pa so bile celo do tri metre visoko v steni - in to en kilometer od guelte ter okoli petdeset metrov višje. V steni so se jasno videli številni sledovi štirih močnih krempljev, ki so vodili do teh lukenj (slika 12). Slika 9c: V eni od guelt so nam vso noč motile spanec berberske krastače (Bufo mauritanicus Schlegel, 1841), ki so se oglašale presenetljivo glasno. Foto: Anton Brancelj. Slika 10a: Pogled na guelto s prepadno steno in strmim pobočjem v daljavi. Foto: Anton Brancelj. Slika 10b: Krokodilja plaža, na kateri se je sončilo pet ali šest krokodilov (na sliki samo štirje). Foto: Anton Brancelj. 126 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 U • NN • U 127 ampak jo del ponikne v peščene sipine (kraj 8), del pa jo izhlapi, a je manjši del večino časa napolnjen z vodo. Na planoti nad temi tremi naravnimi jezeri se nahaja še četrto jezero (kraj 6), od koder voda prav tako od- teka v plitvo kotanjo na koncu obeh dolin (kraj 7). Vprašanje je, kako lahko toliko in tako veli- kih živali preživi v razmeroma majhni kota- nji, kjer ni ravno veliko hrane zanje. Najbolj verjetno je, da se ob visokih vodah odpravijo v bližnja jezera, kjer lahko najdejo večje ži- vali, kot so vodne ptice, ali pa domače živa- li, kot so krave, osli ali koze. V okolici teh jezer namreč živi kar veliko prebivalcev, ki se ukvarjajo z živinorejo ali gojenjem zele- njave. Ko pa začne voda upadati, se kroko- dili vrnejo v guelto, kjer brez hrane čakajo na naslednjo povodenj. Druga možnost je, da prihajajo živali pit vodo v guelto, kjer jih krokodili lahko ulovijo. Okoli našega tabora se je namreč potikalo veliko oslov in koz, ki potrebujejo vodo za preživetje (slika 11). Na poti do vode preko strmih krušljivih bregov lahko komu tudi spodrsne in prista- ne blizu krokodilov. Tudi hudournik, blizu katerega smo taborili, lahko ob nalivu od- plavi kakšno žival v guelto. Vsekakor kroko- dili niso bili videti shirani oziroma majhni. Drugo zanimivost smo odkrili nekaj sto metrov od tabora po hudourniku gorvodno, ko smo prišli do skoraj navpične blatne ste- ne. V njej je bilo okoli dvajset lukenj različ- nega premera, največje pa podobne tistim, ki smo jih opazili že prej ob bregovih dru- gih hudournikov. Vendar so bile tam luknje blizu dna struge, tukaj pa so bile celo do tri metre visoko v steni - in to en kilometer od guelte ter okoli petdeset metrov višje. V steni so se jasno videli številni sledovi štirih močnih krempljev, ki so vodili do teh lukenj (slika 12). Slika 9c: V eni od guelt so nam vso noč motile spanec berberske krastače (Bufo mauritanicus Schlegel, 1841), ki so se oglašale presenetljivo glasno. Foto: Anton Brancelj. Slika 10a: Pogled na guelto s prepadno steno in strmim pobočjem v daljavi. Foto: Anton Brancelj. Slika 10b: Krokodilja plaža, na kateri se je sončilo pet ali šest krokodilov (na sliki samo štirje). Foto: Anton Brancelj. 128 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 U • NN • U 129 Slika 10c: Največji krokodil se je sončil na skalni polici tik pod nami. Foto: Anton Brancelj. 128 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 U • NN • U 129 Slika 10c: Največji krokodil se je sončil na skalni polici tik pod nami. Foto: Anton Brancelj. 130 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 U • NN • U 131 Slika 11: Okoli guelte s krokodili se potika veliko oslov in koz, ki lahko postanejo hrana za krokodile. Foto: Anton Brancelj. 130 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 U • NN • U 131 Slika 11: Okoli guelte s krokodili se potika veliko oslov in koz, ki lahko postanejo hrana za krokodile. Foto: Anton Brancelj. 132 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 U • N 133Zoologija • Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom No, malo smo pogledali vanje, nismo pa z roko raziskovali, kaj je v njih. Glede na ve- likost odprtin smo sklepali, da so to zato- čišča mladih krokodilov v sušnem obdobju, bodisi pred čeljustmi večjih bratrancev ali pa kot mesto estivacije. Ena od prilagoditev puščavskih krokodilov (pa tudi nilskih) je namreč prav to, da v sušnem obdobju prei- dejo v stanje mirovanja, kjer negibno čakajo na boljše razmere, v tem času pa se jim tudi močno zniža metabolizem. Rovi v blatnem ali peščenem bregu so zato idealno mesto, saj je v njih hladneje in bolj vlažno kot na površju. Morajo pa iz guelte do blatne ste- ne premagati okoli petdeset metrov strmega krušljivega pobočja, pokritega s skalami in peskom (slika 10a). Še zanimivost o odnosu med ljudmi in kro- kodili v Mavretaniji. Ljudje, ki živijo v bli- žini puščavskih krokodilov, jih spoštujejo in varujejo. Verjamejo, da je voda potrebna za krokodile, hkrati pa se bojijo, da bo voda izginila, če krokodilov ne bo več. Verjetno je prav zaradi tega odnosa populacija kro- kodilov v guelti in tudi v ostalem delu južne Mavretanije tako velika. Na povratku smo se vračali mimo spodnje- ga toka Senegala, kjer smo obiskali Djudj National Bird Sanctuary (Nacionalni re- zervat za ptice Djudj), ki je v Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine. Pri vstopu v park smo ponovno imeli nekaj te- žav z izsiljevanjem plačila za vstop. Vstop je brezplačen, zato kljub grožnjam varno- stnika zahtevane vsote nismo plačali. Smo pa bili zato kasneje nagrajeni z veličastnimi pogledi na velike jate pelikanov, rožnatih plamencev, kormoranov … Območje je na- mreč pomembno postajališče tudi za ptice selivke. Tudi svinje bradavičarke (Phacocho- Slika 12: Strma ilovnata stena je polna lukenj različnih velikosti, a nobena ni imela odprtine vhoda, večjega od trideset centimetrov. Na steni se jasno vidijo številni sledovi štirih krempljev, kot jih imajo krokodili na zadnjih nogah. Foto: Anton Brancelj. Slika 13a: Na poti nazaj smo presenetili tudi dva trnorepa. Foto: Anton Brancelj. Slika 13b: V parku se nahajajo številni vodni ptiči, kot so pelikani, rožnati plamenci, kormorani, čaplje … Foto: Anton Brancelj. 132 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 U • N 133Zoologija • Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom No, malo smo pogledali vanje, nismo pa z roko raziskovali, kaj je v njih. Glede na ve- likost odprtin smo sklepali, da so to zato- čišča mladih krokodilov v sušnem obdobju, bodisi pred čeljustmi večjih bratrancev ali pa kot mesto estivacije. Ena od prilagoditev puščavskih krokodilov (pa tudi nilskih) je namreč prav to, da v sušnem obdobju prei- dejo v stanje mirovanja, kjer negibno čakajo na boljše razmere, v tem času pa se jim tudi močno zniža metabolizem. Rovi v blatnem ali peščenem bregu so zato idealno mesto, saj je v njih hladneje in bolj vlažno kot na površju. Morajo pa iz guelte do blatne ste- ne premagati okoli petdeset metrov strmega krušljivega pobočja, pokritega s skalami in peskom (slika 10a). Še zanimivost o odnosu med ljudmi in kro- kodili v Mavretaniji. Ljudje, ki živijo v bli- žini puščavskih krokodilov, jih spoštujejo in varujejo. Verjamejo, da je voda potrebna za krokodile, hkrati pa se bojijo, da bo voda izginila, če krokodilov ne bo več. Verjetno je prav zaradi tega odnosa populacija kro- kodilov v guelti in tudi v ostalem delu južne Mavretanije tako velika. Na povratku smo se vračali mimo spodnje- ga toka Senegala, kjer smo obiskali Djudj National Bird Sanctuary (Nacionalni re- zervat za ptice Djudj), ki je v Unescovem seznamu svetovne naravne dediščine. Pri vstopu v park smo ponovno imeli nekaj te- žav z izsiljevanjem plačila za vstop. Vstop je brezplačen, zato kljub grožnjam varno- stnika zahtevane vsote nismo plačali. Smo pa bili zato kasneje nagrajeni z veličastnimi pogledi na velike jate pelikanov, rožnatih plamencev, kormoranov … Območje je na- mreč pomembno postajališče tudi za ptice selivke. Tudi svinje bradavičarke (Phacocho- Slika 12: Strma ilovnata stena je polna lukenj različnih velikosti, a nobena ni imela odprtine vhoda, večjega od trideset centimetrov. Na steni se jasno vidijo številni sledovi štirih krempljev, kot jih imajo krokodili na zadnjih nogah. Foto: Anton Brancelj. Slika 13a: Na poti nazaj smo presenetili tudi dva trnorepa. Foto: Anton Brancelj. Slika 13b: V parku se nahajajo številni vodni ptiči, kot so pelikani, rožnati plamenci, kormorani, čaplje … Foto: Anton Brancelj. 134 Slika 13c: Nekatere čaplje so bele, druge črne, a jih očitno ne moti, da se ne bi družile. Foto: Anton Brancelj. Slika 13d: V močvirju živijo tudi svinje bradavičarke, ki pa so zelo plašne. Foto: Anton Brancelj. 134 Slika 13c: Nekatere čaplje so bele, druge črne, a jih očitno ne moti, da se ne bi družile. Foto: Anton Brancelj. Slika 13d: V močvirju živijo tudi svinje bradavičarke, ki pa so zelo plašne. Foto: Anton Brancelj. 136 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 U • NN • U 137 Slika 13e: Antilopa sabljarka v obori, namenjeni razmnoževanju te v naravi že skoraj izumrle vrste. Foto: Anton Brancelj. 136 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 U • NN • U 137 Slika 13e: Antilopa sabljarka v obori, namenjeni razmnoževanju te v naravi že skoraj izumrle vrste. Foto: Anton Brancelj. 138 ■ Proteus 86/3, 4 • November, december 2023 139Zoologija • Lov na krokodile po Sahari - a le s fotoaparatom Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih • Botanika erus africanus (Gmelin, 1788)) so se pokaza- le iz trstičja. Imeli smo tudi srečo, da smo opazovali antilopo sabljarko (Oryx dammah Cretzschmar, 1827), kjer v obori poteka projekt za njeno ponovno naseljevanje v na- ravi (slike 13a-e). Mejo smo prečkali v mestu Saint-Louis, ki je znano po slikovitih ribiških čolnih. Ob prihodu domov nas je na vratih pričakal napis: »Ne plavajte v bazenu – krokodili v bližini.« In res je bil v sosednjem manjšem bazenu tudi krokodilček, za katerega je skr- bel Jean-François. Na tej odpravi nisem uspel nabrati podze- mnih živali, kot mi je to uspelo na prejšnjih dveh (in tudi kasneje v Maroku). Vzrok je zelo droben pesek v strugah hudournikov. Med zrnci peska ni dovolj prostora za pod- zemne živali. Sem pa domov prinesel veliko lepih fotografij in spominov. Literatura: Brito, J. C., Martínez-Freiría, F., Sierra, P., Sillero, N., Tarroso, P., 2011: Crocodiles in the Sahara Desert: An Update of Distribution, Habitats and Population Status for Conservation Planning in Mauritania. PLoS ONE, 6 (2): e14734. https://doi.org/10.1371/journal. pone.0014734. de Smet, K., 1998: Status of the Nile crocodile in the Sahara desert. Hydrobiologia, 391 (1–3): 81– 86. doi:10.1023/A:1003592123079.  Davies, B., Gavies, F., (ur.), 1988: African wetlands and shallow water bodies. Bibliography. Region 2: Sahara- Sahel (co-ordinators: H.J. Dumont, J. Pensaert). Éditions l ‘ORSTOM; Institut Français de Recherche Scientifique pour le Développement en Coopération. Collection Travaux et Documents no211, Paris, 52-100. Dumont, H. J., 1979: Limnologie van Sahara en Sahel. DSc. thesis, Université du Ghent, Belgie; 511 pp. Wikipedia – različni naslovi, povezani z izrazom Crocodile/Crocodylus oziroma krokodil. Dopolnilna literatura: Tone Pavček: Juri Muri v Afriki (https://sl.wikipedia. org/wiki/Juri_Muri_v_ Afriki). Slovarček: Guelta. Manjša občasna ali stalna luža vode v hudourniških kanalih (vadijih) v Sahari. V Zahodni Sahari je povezana s pojmom oa- za. Velikost in trajanje guelt je odvisno od krajevnih razmer. V stalnih gueltah živijo številne vodne rastline in živali, vključno z ribami. To so predstavniki prebivalcev ob- sežnega rečnega ekosistema, ki je bil obli- kovan še pred okoli 10.000 leti, nakar se je pokrajina začela spreminjati v puščavo. V kamnitih predelih Sahare se na Google Earth razločno vidijo struge starodavnih rek, ki so oblikovale globoke kanjone (vadi- je). Sedaj del vode v gueltah izvira iz obča- snih skopih padavin, ki napolnijo hudour- niške struge, del pa iz podzemnih vod. Kot se je prepričal avtor tega članka, je v okolici nekaterih guelt prisotna tudi bogata favna podzemnih živali. Mangrove. Močvirni gozd ali grmičevje v pretežno tropskih predelih, ki uspeva vzdolž morskih obal, kjer se izmenjujeta plima in oseka. Estivacija. Obdobje mirovanja živali v vro- čih poletnih mesecih, ko so visoke tempera- ture in je pomanjkanje hrane. Živali v tem času zapadejo v stanje neaktivnosti, njihov metabolizem pa se zmanjša. V zmernem podnebju je podoben pojav hibernacija, ki jo uporabljajo številne žuželke, plazilci in se- salci (polhi, netopirji, jazbeci ...). Rastlinske posebnosti doline Suhorice v osrednjih Brkinih Igor Dakskobler Brkine, v glavnem f lišno hribovito pokrajino v jugozahodni Sloveniji, sem prvič obiskal po- zno jeseni leta 1981, ko sem si z idrijskimi gozdarji ogledal tamkajšnje od žleda močno po- škodovane gozdove. Poslej sem v njene različne dele hodil z nekaterimi botaničnimi kolegi predvsem zaradi kartiranja in popisovanja rastlinskih združb. Nekajkrat so me tja pripeljali tudi kraški gozdarji, a večinoma bolj v njegove obrobne dele. Naključje pa je pripomoglo, da sem se rastlinstvu koščka tega svojskega dela naše države, doline Suhorice (skupaj s Padežem je levi pritok Velike vode ali Reke), nekoliko bolj posvetil in nekaj svojih opažanj bom povzel v tem zapisu. Gozdna cesta nad desnim bregom Suhorice, kjer je Domen Stanič opazil kranjski volčič (Scopolia carniolica). Foto: Igor Dakskobler.